Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. Naročnina za svstro-ogrske kraje za celo leto 10'40 K, za pol leta 5-20 K, za četrt leta 260 K, mesečno 90 vin.; za Nemčijo za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K; za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K. PataniHiiB fttttvH&s v. Reklamacije so poštnine p?csV« Kefranklrana pteEi» s« »« »pr*-Ke&opiat ta a« vt*««]», KaeetftšL Ksmstapaa pittt-««tk» (Sisin* 88 mm) tt. takrat SO vi«., »aikrai pt ¿«gavitrs. 92. štev. V Ljubljani, v sredo, dne 18. novembra 1908. Leto XI. NASLOVA: Za dopis« in rokopisi ta Ust: Uvedai&tvo «Kdečegft Prapora», It]ubU*aa. — Za denarne poiiljatve, naročila na list, reklamacij», inseraU 1. t. d.: Upsaraiitve «Bdetofa Prapora», LJubSJaa», Dunajska cesta štev. 20. Nova vlada. Baron Bienerth, nori ministrski predsednik v Avstriji, je ves teden sestavljal novi kabinet in v soboto je moral, po osemnajsturni konferenci z vodjami «glavnih» meščanskih strank priznati sam sebi, da se mu načrt ni posrečil. V nedeljo smo sicer dobili nekaj kakor vlado, a to je le toliko, da se za silo zamaši pelitična špranja. Gospod Bienerth, ki kaže ob vsem začetku nerodno roko, ni dosegel nič drugega, kakor da ima kabinet, ki je večinoma sestavljen iz samih sekcijskih načelnikov. Samo za notranje zadeve in za domobramstvo sta imenovana ministra, za vse druge resorte so samo vodje do-tičnih ministrstev. Novi šef vlade upa, da sestavi najkasneje do božiča definitivno ministrstvo; ko je dobil nalogo, sestaviti kabinet, je celo upal, da se mu posreči to v 24 urah, kakor mu je bil suQIral Gessmann. Kakor rečeno, mu ves teden ni zadostoval, da bi bil dosegel svoj namen, pa tudi nima nobene garancije, da ga doseže do božiča. Škoda ne bo velika, če splavajo njegovi upi po vodi. S svojimi prvimi državniškimi koraki ni dakozal, da bi bil on tisti, ki ima rešiti Avstrijo. Vsekakor pa bo treba paziti na novega gospoda, ker je veliko vprašanje, koliko ima kostitucionalne vesti. Ko se mu sestava kabineta ni posrečila, je žugal v «Frem-denblattu» z absolutizmom in s podobnimi rečmi. Na vsak način je gotovo, da je Gessmann njegov šepetaleč in da hoče Bienerth jadrati naravnost proti socialni demokraciji. Ce naleti na čeri, bo pač sam kriv. Provizorična vlada je tako sestavljena: Ministrski predsednik baron Bienerth; minister za notranje zadeve tajni svetnik baron Haerdtl; vodja ministrstva za uk in bogočastje sekcij-ski načelnik vitez pl. K a ne r a; vodja pravosodnega ministrstva sekcijski načelnik dr. vitez Holzknecht von Horst; vodja finančnega ministrstva tajni svetnik sekcijski načelnik baron Jorkaš-Koch; vodja trgovinskega ministrstva sekcijski načelnik dr. Mataja; vodja železniškega ministrstva sekcijski načelnik dr. vitez F or s ter; vodja poljedelskega ministrstva sekcijski načelnik Pop; minister za deželno brambo tajni svetnik feld-maršallajtnant Georgi; vodja ministrstva za javna dela sekcijski načelnik dr. grof Wickenburg; ministri-rojaki vitez Abrahamowicz (Poljak), dr. Ž a č e k (Ceh) in dr. S c h r e i n e r (Nemec.) Razmere na Hrvatskem. Čas bo, da izpregovorimo tudi na Slovenskem resno besedo o razmerah, ki so se razvile na Hrvatskem, o razmerah, kakršnih ni nikjer v Evropi. Na sedežu hrvatskega bana sedi človek, ki ne pozna druzega smotra, druzega interesa, druzega ideala, kakor ohraniti si visoki položaj, v deželi je pa nekoliko kreatur, ki mu služijo kakor paše v nekdanji absolutistični Turčiji, brez obzira na zakon in pravico, ker so njihovi osebni interesi odvisni od režima, ki se z zobmi in nohti bojujejo za svoj obstanek. Na Hrvatskem je nstava suspendirana. Z zagrebškega Markovega trga ukazuje baron Rauch s svojimi sekcijskimi predstojniki po volji Wekerla in Košuta; vladni fermani so edino pravo na Hrvatskem, sabor se ne sklicuje, konstitucionalni aparat je ustavljen. Absolutizem vlada od Zemuna do Sušaka. V teh aziatskih razmerah so se postavili socialni demokratje v prvo vrsto boja za pravico. Z bistrim očesom so spoznali, kaj je najprej potrebno. Ne boj za osebe ali proti osebam, temveč boj za pravice naroda more rešiti Hrvatsko, katero smatra Wekerle - Andrassy - Košutova oligarhija za kolonijo madžarBke gentryje. Socialni demokratje na Hrvatskem zahtevajo, da se skliče sabor in da se mu predloži načrt splošne in enake volilne pravice. Ta boj so začeli v znamenju energije in vspeha. Vse, kar misli na Hrvatskem pošteno, upira oči v socialno demokracijo. Od njenega boja je odvisna bodočnost dežele in naroda. Tega boja se je ustrašil barona Rauch bolj kakor vsega druzega in v onemogli jezi so začeli njegovi podrepniki besneti in uganjati barbarije, kakršne so sicer le še na Ruskem navadne. Raucb, ki je prišel v deželo kot eksponent madžarske vlade, nima stranke za seboj. Pri zadnjih volitvah ni bil izvoljen ne eden njegovih kandidatov. Ampak našel se je politični Herostrat, ki mu je priskočil v pomoč in mu obljubuje, da mu pribavi vojsko, katere vrhovni poveljnik sam ni mogel zbrati in organizirati. Frank, ki je že Khuenu služil, organizira po Zagrebu «narodno legijo», bolje rečeno črne stotnije za pogrome v prvi vrsti proti socialistom, potem pa proti vsem, ki imajo še svoja načela in nočejo kakor pohlevne ovčice zlezti v Rauchov hlev. Boj se je že začel, navidezno neenak boj. Po zagrebških ulicah »divjajo Frankovi «legionarji», operetni junaki, napadajoči vsakega nasprotnika pod zaščitom policije kakor v Odesi ali v Kiše-nevu, pri oblasti pa divjajo Rauchove kreature in ječe se odpirajo. Rauchovci imajo silo. Toda sreča je, da se hrvatski socialisti tudi te sile ne ustrašijo. Boj bo težak, ampak dvoma ni: Zmagalo bo ljudstvo I Mi pa bomo sledili boju svojih hrvatskih bratov z vsem zanimanjem in kolikor nam to s te Sotle mogoče, bomo pomagali. Kajti njihova zmaga bo tudi naša zmaga! « * * Bečarske navade vladajočega zistema na Hrvatskem je skusil, kakor smo poročali že v zadnji številki, tudi sodrug Etbin Kristan. Prav njegov doživljaj je tak, da izborno ilustira razmere, ki so se pod Rauchom razvile na Hrvatskem. Kako se je vršilo? * Predavanja na Snšaku. «Medjustrukovni odbor» na Sušaku, je povabil sodruga Etbina Kristana, da bi prišel enkrat tja, predavat sušaškim delavcem, ki so že večkrat izražali to željo. Po dogovoru se je sestavil sledeči program: V petek večer predavanje o predmetu «Socializem in narodno vprašanje»; v soboto večer predavanje o predmetu «Socializem in individualizem»; v nedeljo dopoldne ljudski shod z dnevnim redom «Politični položaj in boj za splošno volilno pravico». V petek se je vse mirno izvršilo. Udeležba je bila prav dobra, zanimanje živo. Posebnega se ni zgodilo nič. V soboto je bil obisk še večji. V dvorani je bilo komaj še dobiti prostora. Sodrug Kristan je govoril o ovirah, ki jih delajo kapitalistične družabne razmere razvoju individualnosti. Ker je bilo predavanje popularno in se torej ni smelo gibati zgolj po abstraktnih višavah, je ilustriral svoja izvajanja s primeri. Tako je navedel slučaj uradništva, ki mora neprenehoma paziti, kakšen veter veje v Zagrebu: Ali je momentano narodna struja, ali doba eksponentov . . .? Pri teh besedah vstane pri neki mizi mlad človek, ki je po zatrdilu njegovih sosedov dotlej dremal, pristopi k sodrugu Kristanu in pravi: «Ne dotikajte se naše domače politike». Občinstvo, ki je bilo sploh zelo animirano, je tudi zadnjim Kristanovim besedam živahno aplav-diralo ter je bilo nejevoljno, da ga mladi gospod moti. Začuti so se klici: «Samo govorite dalje! — Abcug eksponenti!» Kristan pa je seveda vprašal mladega moža, kdo da je? Sedaj šele se je oni spomnil, da bi se moral morda vendarle na kak način legitimirati, če hoče uradovati. Potegnil je iz žepa nekak odlok okrajnega glavarstva na Sušaku, da ga ima zastopati pri predavanju. Klici občinstva so ga pa tako zbegali, da ni več vedel, kaj da dela. Razpustil je zbor...! Nič druzega se ni zgodilo, absolutno nič druzega ne, kakor da je zadonelo nekoliko klicov, ki bi se bili seveda takoj polegli, čim bi bil začel Kristan zopet govoriti, in zaradi tega razpušča zbor! Kdo bi se čudil, da je bila nevolja med občinstvom ogromna! Sodrug Kristan je pomiril ljudstvo in prosil, naj se le mirno razide, ker bo v nedeljo itak na ljudskem sh»du prilika, še govoriti o teh razmerah. Komaj je preteklo par minut, ko se je vrnil mladi mož — konceptni praktikant Mažuranic — z orožniki in policaji ter začel «praznit» dvorano. Ta ulom je bil prav tako nepotreben, kakor razpust zbora, ker se itak ni več govorilo in se je ljudstvo polagoma že jelo razhajati. Ampak mladi gospod je hotel bržčas pokazati, da ima oblast nad bajoneti. Ce se ne bi vzela v poštev njegova neizkušenost, bi moral človek celo mislit', da je namenoma hotel provocirati. Razganjanje; aretacija Kristana. Dvorana se je izpraznila. Kristan je bil med zadnjimi, ki so izšli. To je naravno, kajti vsakdo mu je hotel povedati kakšno besedo, vprašati ga kaj ali pa vsaj stisniti mu roko. Na Jelačicevem trgu so policaji in žandarji že razganjali ljudstvo. Dober del se ga je že razšel. Večinoma so šli ljudje čez sušaški most na Reko. Zelo umevno je, da je ob mostu nastala gneča in da je moral tam vsakdo nekoliko skrajšati svoje korake. Kristan je prišel z nekaterimi sodrugi polagoma do mosta. Neki policaj pravi: «Kdor je za Reko, naj gre čez». Kristan odvrne: «Ampak menda grem lahko tudi nazaj na Sušak». In policaj odgovori: «Vseeno, kakor kdo hoče. Samo odtod». Čez nekaj časa — Kristan in njegovih par spremljevalcev je prišlo v tem na drugo mesto — se zasliši glas: «Idite! Idite!» Kristan obrne glavo in opazi gospoda v civilni obleki, pa pravi brez naglaska, skoraj mehanično: «Pa idemo». Nato se oglasi zopet oni: «Ne — idemo, idemo; nego koracajte!» Tedaj napravi Kristan dva nekoliko močnejše markirana koraka ter pravi: «Ta, koracamo!» Še en korak — in že se zasliši zopet prejšnji glas: «Pridržite ovoga gospodina». Dva policaja pristopita od zadaj, dotakneta se Kristanovih rok in ga odpeljeta. Kristan gre seveda mirno ž njima. Neznani gospod, ki ga je dal aretirati, je bil baron Zmajič, kr. kotarski predstojnik (okrajni gla-, var) na Sušaku. Vzrok aretacije? Gospod baron je bil menda «pikiran». «Presvetli gospodin barun» si menda ne more misliti, da bi se mogel jezik drugih Zemljanov sploh geniti v njegovi navzočnosti . . . Kdaj bo zaslišanje? Kristana so prijeli približno ob 10. zvečer. V redarstveni sobi so že imeli nekega nemškega delavca, katerega so zaprli, ker je dejal, da napiše članek o tem ravnanju! Mimogrede bodi povedano, da so ga držali tri dni v občinskem zaporu brez zaslišanja; potem so ga izpustili brez obravnave in okrajni pristav mu je dejal, da lahko zahteva po 10 kron odškodnine za vsak dan. Kristana so odpeljali v zapor okrajnega glavarstva. Zaslišal ga ni živ krst, povedal mu ni nihče, zakaj da je zaprt. Policaja sama nista vedela, zakaj sta ga pripeljala. Ko ju je nadstražar vprašal, nista vedela reči nič druzega, kakor: «Presvijetli je zapovijedio.» Nikomur ni prišlo na misel, da bi bil vprašal aretiranega, če je že večerjal. Noč je prebil v zaporu. Stenic ni bilo, to je vse, kar se da povedati dobrega o tem zaporu. Zjutraj je pričakoval Kristan, da bo zaslišan in izpuščen. Ob devetih je prvič zahteval, da ga peljejo k uradniku, ki ima službo, da bo zaslišan. Ob poldesetih drugič; ob desetih tretjič. Vse zaman. Še odgovora ne dobi. Okrog enajste se zaslišijo na stopnicah neki glasovi, vrata se odpro, v zapor stopi — sodrug Evgen Demetrovič iz Zagreba. Kratko pojasnilo je bilo to: Sodrugi s Su-šaka so takoj sinoči brzojavili v Zagreb, kaj se je zgodilo. Demetrovič je imel prav toliko časa, da je vjel češki vlak in se je odpeljal. Govoril je na shodu, katerega je glavar Z m a j i 6 po približno »/«urnem zborovanju na čuden način razpustil. Demetrovič je pred okrajnim glavarjem protestiral proti nelegalnemu razpustu, naenkrat ga je-- tri do štiri korake izza glavarja stoječi konceptni praktikant (!) Mažuranič — aretiral!! Odpeljali so ga na na glavarstvo, namesto, da ga zaslišijo, ga pahnejo v zapor! . . . Do opoldne ni bilo o zaslišanju Kristana in Demetroviča govora! Popoldne kličeta. Zahtevata, da ju zaslišijo. Nič. Kristan zahteva priliko, da more brzojaviti avstrijski vladi. Nič. Demetrovič hoče brzojaviti banu. Nič. Vsi nradniki so zbrani (v nedeljo popoldne!!) z okrajnim glavarjem vred na glavarstvu, aretlranca pa ne moreta toliko doseči, da se jim le prikaže kak uradnik! Približno ob 4. popoldne pahnejo nekega delavca v zapor. Zakaj ? ... On ne v6. Protestira. «Ja sam Austrijanac.» Nič mu ne pomaga . . . Nekak višji redar pride Demetroviča vprašat, kako — se piše!! Okrog 5. popoldne prideta dva žandarja v zapor. Stražmeštar vpraša Kristana — zakaj da je zaprt? Kaj da je storil? «Zakaj pa to vprašujete? Kdo Vas je pa poslal? Ali je to zaslišavanje ?» «Da!» «Vi me boste zaslišavali?! Pa takole? . . . Povejte okrajnemu glavarju, da sem desetkrat zahteval, da me zasliši poklicani organ okrajnega glavarstva. To zahtevo ponavljam. Sporočite mu to takoj!» «Stražmeštar» govori nekaj s svojim tovarišem postajevodjem, vpraša, če je govoril Kristan kaj žaljivega, da je bil aretiran. Postajevodja pravi: «Žaljivega ? Tega ne» ... Ker ne opravita nič, odideta. Zopet preteče pol ure, ura ... Končno, šesta je minila, pokličejo najprvo Demetroviča, potem Kristana v urad. Toliko časa so potrebovali, da so fabricirali ovadbi. Proti De-metroviču je vložil ovadbo konceptni praktikant Mažuranič, proti Kristanu tista dva žandarja, ki sta ga nekoliko poprej iz-praševala in ki pri aretiranju sploh nista imela nič opraviti ž njim! Dalje prih. Bojkot proti klerikalizmn vodi na Kranjskem socialno - demokratična stranka 1 Politični odsevi. Sklicanje državnega zbora je sedaj popolnoma negotovo. Po časopisih, ki imajo stike z novo vlado, se razširja vest, da bo prva seja proti koncu meseca. Doseči se mora prej sporazum čeških ia nemških strank. Kaj pa, če se ne doseže? Baron Bienerth se dela, kakor bi bil prav dobre volje. A vendar je politični položaj naravnost obupen. Prav nič se ni zgodilo, kar bi moglo opravičiti zadovoljnost vlade. Cehi vztrajajajo ob svojih zahtevah, Nemci ob svojih, krščanski socialci silijo na vso moč h koritu in živ krst ne more uganiti, odkod naj pride večina, ki jo potrebuje Bienerth, če hoče parlamentarno vladati. Položaj je torej tako zavozlan, da je skoraj nemogoče upati na rešitev brez presenečenj. Državne potrebščine, med katere ne šteje starostnega zavarovanja, hoče nova vlada dobiti v državnem zboru potom nujnosti, torej po receptu, ki prav nič ne odgovarja konstitucionalnemu načelu, čeprav se ga je posluževal tudi baron Beck. Za nujnost je treba dvetretjinske večine. Kje jo bo Bienerth vzel, je tudi še vprašanje, ko doslej še enostavne nima. Ministri, ki SO odstopili, so dobili visoka odlikovanja. Baronu Becku je cesar izrazil svoje priznanje in mu je dal briljante k Leopoldovemu redu; Klein, Marchet, Derschatta in Prade so dobili Leopoldov red, Ebenhoch, GeBmann red železne krone, enako tudi FiedlerinPrašek; Georgi, Prade, Fiedler, Ebenhoch in GeBmann so obenem postali tajni svetniki. Ogrske opozicijske stranke so se združile za boj proti Andrassyjevi pluralni volilni reformi. Andrassyjey volilni načrt obsega v glavnem sledeče določoe: 1. Volilno pravico ima, kdor je dovršil 24. leto, ima ogrsko državljanstvo in biva vsaj eno leto v volilnem okraju. Volilna pravica je deloma direktna, deloma pa indirektna. Direktno voli, kdor zna Citati in pisati. Analfabeti pa imajo indirektno volilno pravico; njih deset voli po enega volilnega moža, ki potem voli z direktnimi volilci. tako da ima deset pisanja nezmožnih volilcev skupaj šele en glas. 2. Dva glasa ima volilec, ki je z vspehom dovršil štiri razrede kakšne srednje šole; kdor plačuje sam aH pa z ženo skupaj najmanj 20 kron davka; kdor ima najmanj 5 let v službi moškega služabnika, starega nad 16 let in dobiva-jočega stalno plačo; kdor je s stalno plačo najmanj 5 let v službi pri enem poslodavcu; kdor je 32 let star, omožen, ima tri svoje ali pa pozakonjene otroke in je odslužil vojaško dolžnost. 3. Tri glasove ima: Kdor je dovršil srednjo šolo; kdor plačuje najmanj 100 kron direktnega davka. Voli se ust men o. Baje hoče Andrassy v debati privoliti, da odpade pluralitet treh glasov, da se voli v mestnih občinah tajno in da volijo analfabeti, ki plačujejo 15 kron direktnega davka, direktno. Volilno pravico po Audrasiyjevem načrtu bi imelo: Z enim glasom....... 1,534.453 Z 7I0 glasu 1,270.924 torej glasov 127.092 Z 2 glasovoma 866.267 » » 1,731534 S 3 glasovi 217.791 653 373 Vseh glasov torej bi bilo ...... 4,047.671 Od teh bi odpadlo na Madžare 618 %, na Nemce 15-2 %, na Slovake 10'3 ®/0. na Rumune 7 4 °/„ na Rusine */, 7o, na Hrvate 1*1 %, na Srbe 24 •/„ na ostale 1*3 °/0. Rezultat se kaže v tem, da je Madžarov v deželi po ljudskem štetju 52 odstotkov (v resnici jih je že manj), dobili bi pa 61-8 odstotkov vseh mandatov. Vzroke volilnopravne sleparije priznava An-dras ===== zborn ===== nihče! i'1,)" .""»._....................■'".TiAI * i_rV Kje je ostal škoiov blagoslov, ko so zborovali klerikalni zaupniki ? Ali je «Slovenska ljudska» res navskriž z Jegličem? Liberalno-klerikalna sloga je, vsaj za državni zbor, dognana stvar. Na predlog drja. P e g a n a je klerikalni zaupniški shod «z velikim odobravanjem in soglasno» sprejel sledečo resolucijo: «Uvažujoč narodno-politični položaj na slovanskem jugu, ki je nastal o posledici aneksije Bosne in Hercegovine, uvažujoč nadalje posebne politične razmere na Kranjskem in v slovenskih pokrajinah S. L. S. ne odklanja možnosti, da poslanci S. L. S. v državnem zborn pritrdijo zbiižanjn «Slovenskega klnba» in «Zveze južnih Slavena» pod pogojem, da varujejo v polnem obsegu načela S. L. S. in svobodno izvrševanje njenega programa. V tem okviru dovoljuje shod zaupnikov poslancem S. L. S. prosto roko.» Izjava je zelo previdno stilizirana, kakor so klerikalci sploh zelo previdni ljudje. Vendar pa ne pušča resolucija nobenega dvoma, da je sloga gotova reč. Seveda so pogoji za liberalce hud poper, kajti klerikalci ne zahtevajo ne več ne manj, kakor da jih liberalci ne smejo ovirati v «katolizi-ranju» slovenskega naroda. No, pa zakaj bi to ženiralo liberalce? Čudni glasovi so se čuli na klerikalnem shodu. Najprej je Šušteršič naglašal potrebo discipline. Nositi sove v Atene so smatrali včasi za najbolj nepotrebno delo; o voditelju klerikalne stranke se pa navadno ne misli, da opravlja nepotrebna dela. Ali je apel na disciplino pri klerikalcih že tako potreben? Zaključil je shod gospod Povše, ki je po «Slovenčevem» poročilu «pozival zborovalca, naj se vsi navdušeno podvržejo vzvišenim ciljem S. L. S., ki hoče osrečiti domovino. To, kar je večina sklenila, mora biti vsem sveto. Delujmo i. t. d.» Torej — tudi gospod Povše mora spominjati, da so sklepi večine obvezni. Kako naj bi tu ne vstal sum, da je v stranki poleg večine, ki sklepa, še neka manjšina, katero je treba opominjati, da naj se podvrže? In klerikalna stranka je komaj prišla do moči. Kako bo šele, ko bo že nekaj časa pri koritu? Pobožnost na klerikalnem shodu se je tako cedila, da je res čudež, če je ostalo v Ljubljani še kaj brezbožnosti. Najprej je gospod Povše «prosil božjega blagoslova za požrtvovalnost in edinost, ki se naj pokaZe tudi na zunaj». Potem je dr. Šušteršič povedal: «Čisto naravno je, da so se te* meljne točke našega programa ugotovile na slovenskih katoliških shodih? kajti nevenljiva načela naše svete vere so in ostanejo glavni pravec našega ljudskega življenja.» Zaključil je svoj govor z besedami: «Bog blagoslovi pota S. L. S.» —- Liberalci prihajajo torej v dovolj sveto družbo. Čestitamo ! Kaj Je vse Šušteršič konštatiral o liberalcih P Utemeljeval je namreC «zbližanje» in tedai je povedali «Načelnih pomislekov nikdar ni bilo, ker načelno stoji tudi «Zveza južnih Slavena», četudi šteje liberalce v svoji sredi — na krščanskem temelju, večina «Zveze» stoji na krščanskih načelih _ Saj ni v nobenem klubu toliko duhovnikov ... Naša liberalna stranka je opustila brezupni boj zoper deželnozborsko volilno reformo , . . Tudi protiverska gonja vglavnem glasilu naše liberalne stranke j e v zadnj em času ponehala. To je že nekaj .. .» Sedaj je torej jasno, da je H'a opustitev protiklerikal-nega boja pogoj za slogo s klerikalci. In liberalci so ga izpolnili. Opozarjamo STOje čitatelje na oglas kavarne «Ilirija» v Kolodvorskih ulicah. Kavarna je v*aki dan vso noč odprta. Postrežba dobra in točna. Jugoslovanskega ministra zopet ni. Dr. Su-šteršifi mora še čakali. Res je pač, da je mlad in da že lahko nekoliko počaka; ampak njegovi mi-lostivi se zdi to vendar že predolgo. Značilno je pa to vsekakor, kako malo vpliva so si znali jugoslovanski poslanci pridobiti na Dunaju. Seveda, če mislijo, da se poveča njih vpliv, ako zlezejo v en klub, se motijo zelo. Vpliv parlamentarnih skupin je odvisen od drugih reči. Politično konierenco so imeli klerikalci in liberalci v soboto v novi ljudski posojilnici. Posebno ljudij, nič drugega. Laže se, da se tu zasluži po 6— 7 mark. Ce se kaj zasluži, potem seve se mora nečloveško delati! Pulj. (Protestni shod proti brezpravnosti na Hrvatskem.) V petek večer je bil tukaj, kakor smo že brzojavno sporočili, velik protesten shod, ki se je v vsakem o ¡tiru imenitno ob-nesel. Prve vesti, ki so prišle v Pulj o barbarifinih dogodkih na Sušaku, so povzročile med tukajšnjim delavstvom veliko razburjenje; vsled tega je bila udeležba na shodu velikanska, dasi jo izšli lepaki, ki so ga naznanili, šele v petek zjutraj. Sploh lahko rečemo, da je bil to eden najkrasnejših shodov, kar smo jih sploh imeli v Pulju. denarja pri njem, temveč Omersu ga pošlje v Zagorje na glavno pošto. Vprašali bodemo poštno ravnateljstvo v Trstu, če mu je o tem kaj znano, ker je vendar samoobsebi razumljivo, da si delavstvo kaj tacega ne more dati vsiljevati. Skuša pa tudi doseči v svoji trgovini uspeha s terorizmom ; vsem, ki stanujejo v njegovem poslopju, je zaukazal, da morajo kupovati pri njem, ako ne, jim odpove stanovanje. Ce to ni predrznost, potem ne vemo, kaj naj še smatramo za predrzno. Gospod Omersu, ali se ne sramujete kaj tacega? Trgovec, ki se šteje vsaj za nekaj boljšega, bi se sramovati moral delati tako konkurenco. Ali Vi ste menda pozabili na ponos. Danes še molčimo, ali če slišimo še, da . , , i , ,• >! __«._ •_ .____!__i: J_I______j: Ko je sodrug Petejan otvoril shod in na- I bodete zlorabljali pošto in terorizirali delavce radi . . , ... i ____• • i .i_________ 4.. j:__:---...t.t; t» i,.. n,i>i:in znanil dnevni red, so zagrmeli demonstrativni klici proti Rauchovemu zistemu na Hrvatskem, ki so se neprenehoma ponavljali, tako da je bilo sodrugu Petejanu komaj mogoče nadaljevati. Komaj je izrekel Kristanovo ime, se je ponovil vihar; z živio-klici našemu sodrugu so se menjali «abcugi» Rauchu in burni protestni klici proti reakciji. Ko se je polegel vihar, so bili izvoljeni v predsedništvo sodrugi Haramina, Jelčič in Smo le c. Besedo k dnevnemu redu pa je dobil stanovanja, zna tudi pri nas nastati to, kar mislite, da velja kar za Vas «svoji k svojim», in videli bodemo, kdo bode imel dobička. «Kdor seje veter, žanje burjo.» Če hočete pa konkurirati s ceno in dobrim blagom, Vam priporočamo, da le na noge; kar znate Vi, to zna tudi delavska zadruga, ampak pogledali bomo tudi blago, vago, potem šele sodih, kje je boljše. To za danes, prihodnjič več. Rdeča straža. dobre volje sta bila Sušteršič in Tavčar. In I sodrug Petejan, ki je v krasnem govoru opisal I Da7f.fitp1.ncti -1.-J _ r J„ui:__: V.J1 Salo I ra.mo vlaHninč» na Hrvatskem. Omenil ie nai- I »V«WVIH V1JU1 katoliški shod v Ljubljani je bil vendar šele pred dvema letoma. Liberalci po deželi imajo na Kranjskem ukaz, glasovati za klerikalne kandidate. Zato dobe v Ljubljani klerikalni volilci ferman, glasovati za liberalce. «Ob tla s klerikalno-nemško zvezo!» so plakatirali liberalci še letos ob deželnozborskih volitvah! Pa da se časi menjajo hitro! «Odkar mislim ssmostalno, smatram klerika-lizem za največjo nesrečo slovenskega naroda,» je dejal dr. Ivan Tavčar pred 2 letoma na socialno-demokratičnem shodu pri Hafnerju. Zdaj se druži s to največjo nesrečo slovenskega naroda. Kdo je sovražnik, gospod dr. Triller? Pred kratkim ste na to vprašanje odgovarjali s citatom : «Le cléricalisme ...» Kajpada: Es war einmal... Oklice naznanja «Slovenec» tako točno, kakor da bi bil oficielno glasilo kake zakristije. In vendar spregleda včasi kaj važnega v tej rubriki. Kdaj sta že na oklicih gospod Liberalizem in gospodična Klerikalna Stranka, pa še ni naznanil! Klerikalna Gorica imenuje svojega nadškofa Sedeja — «Borgia». Sapra! Kaj sta se tako skregala? Abcug, Frank! Sodrug S. Delič, uradnik pri okrajni blagajni v Zagrebu, je ob demonstracijah v pondeljek klical Abcug, Frank ! Redarji so ga prijeli in peljali v zapor. Vsi trdijo, da ni nič drugega razmere, vladajoče na Hrvatskem. Omenil je naj prvo zgodovino leta 1848., ko je korakal ban Je-lačic s hrvatsko vojno na pomtč avstrijski fevdalni reakciji. Zato, da so pomagali zadušiti revolucijo, so dobili Hrvatje plačilo, da so bili izročeni madjarski nadvladi, ki še danes duši življenje naroda. Potem govori o zgodovinskih dogodkih jubilejnega leta in o preobratih na Balkanu; spominja na razglasitev konstitucije na Turškem, potem na aneksijo Bosne in Hercegovine in označi s kratkimi besedami avstro - ogrsko delovanje v teh deželah, Strašna rudniška nesreča. Hamm na\Vest-falskem, 13. novembra. V četrtek ponoči se je primerila v jami Radbor eksplozicija premogovega prahu. Od 360 ludaijev, ki so bili v jami, so potegnili do 2. popoldne 36 mrtvih in 35 težko poškodovanih na dan. Pod predsedstvom rudniškega glavarja Liebrechta je bilo posvetovanje, na katerem se je konstatiralo, da je nemogoče, nadaljevati rešilna dela. Veliki rov se mora zatopiti, da se zaduši požar. Izmed težko napetost na Balkanu ter govori o izmišljeni «vele- j nesreči v Hammu pri Bohumu na Westfallskem izdajniški zaroti», s katero so si napravili ogrski I se je ponesrečil tudi slovenski delavec Capuder -------x! ----1---------I ivaD( 2vest naročnik naših delavskih časopisov. eksponenti najlepšo pretvezo za uničevanje svobode, hrvatskega naroda. Na to opiše govornik dogodke na Sušaku in v Zagrebu, aretiranje sodrugov Kristana in Demetroviča in blamažo Zma-jiča na obravnavi; nadalje se peča z zaplembami «Svobodne Riječi» in z zaporom njenega odgovornega urednika, z razpustom železničarske organizacije, z zahtevo, da se skliče hrvatski sabor in da se vpelje splošna volilna pravica. Govornik zaključuje: «Tukaj se oglaša nocoj protest siromašnih delavcev. Ž njim smo pokazali svojim hrvatskim sodrugom, da med nami in med njimi ni mej, ki Shodi. Jnžni železničarji, pozor! V petek, dne 20. novembra točno ob 8. uri zvečer v gostilni «International» na Reseljevi cesti št. 22 južni železničarski shod. Dnevni red: Poročilo o delovanju stanovsko-zadružne zavarovalnice proti nezgodam avstrijskih železnic. Poročevalec sodrug Ta u t sin z Dunaja. Državni železničarji, pozor! V petek, dne 20. t. m. točno ob 8. uri zvečer v gostilni «Celarc» JOtl 1U {/VlJUll V uupvii v «" —- — — —-0-O-" I--—--O--»--------- • , *' , | ... • . !_• V J TV • J klical nego Abcug, Frank! pa je bil obsojen na 14 I bi nas mogle ločiti. Mi čutimo ž njimi vse težnje I v Sp. Šiški javni železničarski shod. Dnevni red: dnij zapora ter na izgon iz Zagreba za eno leto, I po svobodi, ž njimi protestiramo proti nasilstvu I Poročilo o delovanju stanovske zadružne zavaro- .....- • 1 ogrskih eksponentov ter kličemo: Dol s tiranijo! | valnice proti nezgodam avstrijskih železnic. Poro Živela svoboda in pravo naroda! dasi ima tam stalno službo! Časnikarji izgnani iz Bosne. Bosenska vlada je izgnala dopisnika pariškega «Tempsa» in londonskega «Daily Telegrapha». Gimnazijsko poslopje v Novem mestu je, kakor poroča «Uč. Tov.», že tako slabo, da se je bati, da se ta zgradba osemnajstega stoletja vsak hip sesede. Vkljub temu, da je to poslopje tako staro in slabo, so spravili v prvi gimnazijski razred 68 učencev. Skrajni čas je že, da se napravi za Ves govor sodruga Petejana so spremljali burni protesti proti Rauchu ter ovacije za sodruga Kristana in Demetroviča. Govornik je tedaj predložil sledečo resolucijo: «Delavstvo, zbrano na javnem protestnem shodu dne 13. novembra 1908 y dvorani «Arco Romano» v Pulju najodločneje protestira proti nasilstvu ogrskih eksponentov na Hrvatskem, ki ho- čevalec sodrug Wabitsch z Dunaja. Volilni shod na Jesenicah bo v nedeljo v gostilni pri «Jelenu». Vabi se vse sodruge, da se tega shoda v kar največjem številu udeleže. Poročevala bodeta sodr. Anton Kristan in kandidat sodrug Franc BartL Kdo ]e dal nemškim veleposestnikom na Kranjskem deset mandatov ? m prvi gimnazijski razred paralelka in to ne samo iz I ¿ejo s silo zatreti vso svobodo in pravice hrvat-zdravstvenib, ampak tudi stavbnih ozirov. — Strop I skega naroda; shod izreka hrvatskim socialistom fizikaličnega kabineta je podprt, ker se je bati, da j ¡n hrvatskemu narodu sploh najprisrčnejše bratske se zruši. V takem stanju je poslopje novomeške I pozdrave in čestita hrvatskim sodrugom ob njihovem gimnazije. | neustrašenem in energičnem boju za svobodo in pravice svojega naroda. Obenem izraža shod najsrčnejše pozdrave žrtvam Rauchovega zistema, so-drugoma Kristanu in Demetroviču ter vsem, ki so zaradi tiranskega despotizma še v zaporih.» Resolucija se z viharno aklamacijo soglasno sprejme. Potem govori sodrug Haraminao razmerah na Hrvatskem in o ponašanju ondotnih političnih strank, označi in ostro kritizira Franka in njegovo stranko, ki edini na Hrvatskem pomagajo Rauchu, in obžaluje, da so se pokazali puljski narodnjaki tako malenkostne in strankarsko zagrizene, da se niso udeležili shoda, na katerem bi z nami protestirali proti vladi nasilstva na Hrvatskem. S tem so postavili svoje narodnjaštvo v pravo luč. (Burno odobravanje.) Sodrug Petejan prečita pozdravni brzojav sodruga Etbina Kristana, ki želi hrvatskemu narodu zmago v pravičnem boju. Tudi on izpregovori nekoliko besed na adreso narodnjakov in obžaluje, da se zlasti tisti niso udeležili shoda, ki so rodom s Hrvatskega in sicer vedno navdušeni pojo jugoslovansko vzajemnost To si je treba zapomniti. Mi pa povdarjamo, da je zmaga Hrvatov tudi naša zmaga. Sodrug Lirusi izjavlja v imenu italijanskih sodrugov, da se pridružuje resoluciji. Ko izpregovori še sodrug Jelčič nekoliko besed, se zaključi shod ob velikanskem navdušenju udeležencev. Delavstvo je hotelo po shodu demonstrirati po mestu iu le prigovarjanje vodilnih sodrugov je imelo ta vspeh, da se je ljudstvo zadovoljilo s shodom. Loke pri Zagorju. Gospod trgovec Omersu se je namenil, uničiti vse trgovce in konsumno društvo na Lokah, in sicer na jako imeniten način. Ima namreč pošto in kdor dobi kak denar od kod, mora najpoprej obljubiti, da zakupi nekaj pri njem, potem mu šele izplača; ako ne obljubi, ne dobi Petdeset članov šteje kranjski deželni zbor. Doslej ne enega delavskega 1 ___ flteffirf Dopisi. Z Nemškega. Moers, 2. novembra 1908. Naznaniti vam moram, kako delajo tukaj z ljudmi. Rudarji v teh krajih smo reveži, povabili so nas v te kraje z lažmi —tukaj pa nas kapitalisti odirajo, da nas bolj ne morejo. Če se kdo pritoži, ga pa od dela odpuste. Ker si pa človek brez denarja ne ve kam pomagati, mora trpetil Doli od vas zahajajo vedno nove trume v tukajšnjo sužnost. Sedaj je zopet en agent doli pri vas in bo le menda 200 oseb sem gori pripeljali Ubogi reveži, ki se dajo speljati na limanice. Agentje, ki vabijo (verbajo) ljudi v tukajšnjo sužnost, znajo tako lepo govoriti, da pogovore, kogar se lotijo! Človek je tako lahkoveren. Zdaj ko vidi, kako so ga ti ciganski agentje speljali, kolne in izročil bi žandar-jem takoj tistega, ki mu je povzročil toliko gorja. Opozarjam Vas na nekega Krulija, ki nas je povabil na Nemško. Tega bi človek kar pretepel, če se spomni na vso žalost, ki nam jo je ta povzročiL Gorje mu tudi, kadar pridejo ljudje domov •— pridejo nadenj. Lepe bo slišal. Prosim Vas, če bi kdo hotel sem na Nemško, svetujte mu, naj nikar ne hodil Tu ie trpinčenje Strokovni pregled. Tržič. Dne 15. novembra smo ustanovili podružnico Tržič državnega društva čevljarjev v Avstriji. Na ustanovnem zboru je bil za presednika područnice izvoljen sodr. Kristijan Ahačič, v odbor pa še sedem sodrugov. S tem se je napravila formalna podlaga naši čevljarski organizaciji. Sodr. Ant. Kristan, strokovni tajnik iz Ljubljane, je v lepih besedah označil pomen 15. novembra za našo delavsko organizacijo v Tržiču. Temelj je položen! Vsak čevljar bodi član osrednje čevljarske organizacije. — Iz stranke. Socialni demokrat v ožji voiitvi. I no m ost, 13. novembra. Pri včerajšnji nadomestni volitvi za državni zbor (namesto odstopivšega drja. Erlerja) je dobil socialni demokrat Holzhammer 1746 glasov, kandidat nemške ljudske stranke dr. Röhn 1479, krščanski socialec Kranewitter 1142 in vsenemec Frank 285 glasov. Vsled tega je potrebna ožja volitev med socialističnim in nemško nacionalnim kandidatom. Tudi pri zadnji volitvi je bila potrebna ožja volitev. Takrat so imeli nemški nacionalci 2113, socialni demokratje 1356, klerikalci 1200 in vse-nemci 288 glasov. Pri ožji volitvi je potem dobil Erler 2917, Holzhammer pa 1561 glasov. Socialni demokratje so torej napredovali ra 390 glasov in so prišli na prvo mesto. Somišljeniki ! Agitlrajte za socialno-demokratične kandidate za kranjski deželni zbor. Človek nima bolj zavratnega sovražnika nego prehlajenje. Prehladiti se je mogoče ob vsakem letnem času, posebno pa takrat, kadar človek najmanj pričakuje. In kolikokrat so se že izcimilei z zanemarjenega prehlajenja tu J' bolezni in hiranje. Res je prava sreča, da utegnemo tega sovražnika z lahkoto in uspešno obenem odvrniti s tem, da se navadimo, da rabimo vselej, če se le pojavi prehlajenje, takoj Fayeve prave sodenerske mineralne pastile. Seveda rabijo Fayeve sodenerske mineralne pastile tudi kot obrambeno sredstvo. Škatljica velja le K 1-25 in se dobi v vsaki lekarni, drogeriji ali trgovini z mineralnimi vodami. — Ponaredbe je zivrniti kar najodločneje! Glavno zastopstvo za A vs t ro-O g rs ko: W. TH. GUNTZERT, Dunaj IVA, Grosse Neugasse 27. S5J2 Milko Krapeš nrar in trgovec z zlatnino, zapriseženi sodnijski cenilec, Ljnbljana, Jurčičev trg 3 priporoča svojo bogato zalogo različnih stenskih in žepDih ur, kakor tudi zlatih in srebrnih verižic, uhanov in prstanov. V zalogi imam tudi gramofone in plošče s slovenskimi napevi in godbo. Z ozirotni na bližajoče se božične in novoletne praznike, naj nihče ne zamudi te prilike, ker todem prodajal po znatno nizkih cenah. Malo dobička, veliko prometa! Cenike pošiljam zastonj in poštnine prosto! 52—1 se priporoča. rf=)r=Jr- 0 5 F letni velik uspeh! Močan želodec, pravilno prebavo ter odprtje telesa se doseže, fcko se uporablja mno-- 1 . gokrat odlikovana -—- želodčno tinkturo lekarja Piccoltja Ljubljana, Dunajska cesta. Stcklenica 20 v. Naročila po povzetju. SJ I m Prva slovenska :: :: modna trgovina za gospode Ljubljana Mestni trg štev. 19 se najtopleje priporoča. 104—10 i i I i 1 1 m i j.pfilr^íllMnilígl(i3ilj[BirgjfBirgj[BJrgjfi Kdo je pokopal Ganglov predlog o splošni in enaki volilni pravici v deželnem zboru? Klerikalci in liberalci!! pozor! W 15-2 H Ljubljana, Kolodvorske ulice štev. 22 se priporoča. Vsak dan celo noč odprta. Vsak pondeljek koncert seksteta na lok ob prosti vstopnini. S spoštovanjem Štefan Miholič, kafetir. ¿¡v/. i» (i> .N / w * £ at # jfjs^w v ❖ v op ^ v &*cdnih¿ -v . '¡í/ntWíip y/titsri x&lijo po ceni in fuKv?JiiH>pc¿ovuh' rzeysw t&rntf* .Smion H rt >® rt o n Q > rt ra. ® W N 18 «5C > O >o o v. « a - »» o, 2 w « a-a g o O iS > a. «,2 ® ~T -p. •H '8 s '5 « § 81 .2 BiN 3oS - S g I a !'-§■ s-« e o S g o g M 01 N — o 2313" (D * N IO 0) > O X a u X m u O (0 o Prva domača slov. pivovarna 6. Auerjevih dedičev Lf bjabljaoi, UUolfoiic ulic« št. 12 — Ustanovljeno leta 1855. Številka telefona 210. pod novim strokovnim vodstvom priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje novo varjeno, priznano izborno pivo v sodcih in steklenicah. Ustanovljeno leta 1855. 10-3 Naleteli in odgovorni urednik Fran Bar ti, Tiska Iv, Pr, Lampret v Kranju,