VESTMK CELOVEC TOREK 11. OKT. 1988 Letnik XLI!!. Štev. 44 (2404) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020K)agenfurt Cena:7šil. 700 din P.b. b. ,,Di!etantska poiitika" Univ. prof. dr. Anton Peiinka je v Tinjah ostro kritiziral del slovenskega političnega vodstva. Dejal je, da je opustitev boja zaradi ..majhnih, simboličnih koncesij", slaba politika. Prav tako pa glasovanje za ..eksistenčno vprašanje", pedagoški model. Soorganizirati proteste, nato pa privoliti pa je ..strateška blaznost". ,,Obir": Wieser zaprosit Vranitzkega za podporo V razgovoru prejšnji četrtek na Dunaju je direktor Tovarne celuloze „Obir" na Rebrci dipl. inž. Feliks Wieser zveznega kanclerja dr. Franza Vranitzkega informiral tudi o situaciji tovarne ter koroške celulozne industrije nasploh. Zahtevo nekaterih koroških politikov, da naj bi tovarno zaprli, je Wieser ocenil kot nerazumljivo. V razgovoru je posebno opozo- ril na problem regije, v kateri je že sedaj brezposelnost zelo visoka in prosil, da naj avstrijska zvezna vlada sanacijski koncept Obirja, ki naj bi ga začeli uresničevati v naslednjih mesecih, izdatno podpre. Jutri pa bo vodstvo tovarne na posebnem zborovanju predstavilo delavcem sanacijski koncept. SV bo o tem obširno poročal v naslednji številki. S Stovenskim vestnikom na Rdečem otoku v istri Daleč preko 200 bralcev in prijateljev Slovenskega vestnika seje od petka do nedelje mudilo na Rdečem otoku v bližini Rovinja v Istri. To je bilo tretje potovanje Vestnikovega hita, ki ga glasilo ZSO vsako leto v začetku oktobra prireja za svoje bralce. Udeleženci bivanja na Jadranu so bili tudi tokrat zelo zadovoljni tako z organizacijo kot z razkošno gostoljubnostjo. Slikovno reportažo objavljamo na 2. in 3. strani. Strokovna komisija za ustanovitev akademije Z Dunaja poroča Tvan La/ran Za pripravo ustanovitve dvojezične trgovske akademije za koroške Slovence bo formirana posebna strokovna komisija! To je zvezni kancler dr Franz Vranitzky pretekli četrtek na Dunaju obljubil delegaciji Zveze slovenskih organizacij na Koroškem pod vodstvom predsednika dipl. inž. Feliksa Wieserja. Strokovnjake za to komisijo bo imenovala Zveza slovenskih organizacij, njena glavna naloga pa bo priprava novega učnega načrta, ki bo ustrezal potrebam dvojezične trgovske akademije za koroške Slovence. Po besedah kanclerja dr. Vranitzkega in ministra Loschnaka naj bi bila javna dvojezična trgovska akademija ustanovljena s pričetkom šolskega leta 1989/90, delegacija ZSO pa je ob razgovoru dobila vtis, da v Uradu zveznega kanclerja niso povsem prepričani, da jim bo to tudi uspelo. Tudi sekcijski vodja Holzinger je po razgovoru novinarjem v tej zvezi dejal, da trgovska akademija sicer ima „ze!eno luč" s strani Dunaja, da pa je to seveda politično vprašanje, na katero bo vplivalo tudi stališče Koroške. V razpravi o drugih točkah tako imenovanega „memo-randuma" zvezne vlade iz začetka leta 1988 se je izkazalo, da so še vse točke odprte. Delegaciji ZSO pa je uspelo, da bo Urad zveznega kanclerja še letos oktobra uresničil obljubo bivšega kanclerja Sinowtza v zvezi s finansiranjem ene vzgojiteljice v obstoječih privatnih in javnih dvojezičnih otroških vrtcih. Kar zadeva sredstva za finansiranje osrednjih oz. kulturnih organizacij koroških Slovencev, je ostalo odprtih še vrsto vprašanj, ker bodo vsi stroški v zvezi z ustanovitvijo javne dvojezične trgovske akademije šli na račun finančne postavke, ki na 2. struni) SFRJ se bori za izhod iz krize Položaj v Jugoslaviji se slabša. ..Mitingi" v Vojvodini in v Črni gori so privedli do zaskrbljujočega razvoja. V Vojvodini je odstopilo partijsko in pokrajinsko vodstvo, v Titogradu in Nikšiču pa je morala posredovati milica. Predsednik Predsedstva SFRJ Raif Dizdarevičje v nedeljo zvečer preko radia in televizije pozval vse Jugoslovane, naj se borijo za izhod iz krize. 24 mesecev brez obresti! Za vse nakupe nad 4.000 šit. 1/3 plačate takoj-ostalov24obrokih-brez kreditnih obresti. BREZPLAČNO * svetujemo $ dostavijamo $ montiramo. VSE ZA STANOVANJE Začetek attemativnega oktobra Zelena izobraževalna delavnica je ob sodelovanju ZSO in raznih drugih organizacij poskrbela za vrsto alternativnih prireditev ob 10. oktobru. Višek je bil koncert zbora SPD „Rož" v četrtek zvečer. Dan za tem je bila kulturnopolitična diskusija, na kateri sta sodelovala tajnik ZSO dr. Marjan Sturm (v sredini) in državni poslanec Karel Smolle (levo). Razprava o kulturi je bila prikrajšana, saj je tudi ta podrejena politični situaciji. Razpravo je v nemščini vodil prof. Pickl, v slovenščini pa jo je začel dr. Jože Messner (desno). Poiožaj slovenščine na osnovnih šoiah se nadalje slabša! Kdor se prizadeva za ohranitev in razvoj slovenskega jezika, mora s skrbjo spremljati trenutni razvoj v osnovnem šolstvu. V nasprotju z zagotovili šolskih oblasti je slovenščina vedno bolj zapostavljena. Tudi prejšnje zapostavljanje deluje v novih okoliščinah še bolj ponemčevalno. Pedagoško združenje učiteljev med drugim opozarja, da zaradi pomanjkanja dvojezičnih učiteljev v dvojezičnih razredih poučuje vedno več enojezičnih učiteljev. Za to so odgovorne seveda šolske oblasti, ki niso poskrbele za izobraževanje dvojezičnih učiteljev. V smer ponemčevanja pa seveda delujejo tudi stari predpisi, npr. tisti o nameš- čanju ravnateljev na dvojezičnih šolah. Pedagoško združenje opozarja, da v okraju Velikovec že skoraj tretjina dvojezičnih šol nima dvojezičnih ravnateljev. Že na 11 od 37 dvojezičnih šol so nameščeni ravnatelji brez kvalifikacije za dvojezični pouk oz. brez znanja slovenščine. Ponemčevalni trend gotovo dopolnjuje tudi dejstvo, da so logopedi, ki v večini ljudskih šol po nekaj ur tedensko pomagajo šolarjem odpraviti govorne motnje, povsod enojezični! Pa tudi dejstvo, da so v 4. šolski stopnji razredni učitelji skoraj posod enojezični, (pouk slovenščine mora opraviti kak drug dvojezični učitelj), ne krepi kulturnega učenja! KOMENTAR MARJANA PreteAA fcJen je /me/a Zb'c z M s/ovcr;sA;7; orgn-n/zac;j Jc/orv;;' razgovor z zvez;;;';;; Aa/!c/erjew Jr. Uran//zAyrr;. PreJ-.s;;;vr;;'A/ Z.SY7 sr?;;; ie ertAra/ oAj;;.s;;;7;', Ja s/o-vcrrsA;; naroJnn sA;;p-;;o.s; s/cj Ao prej o JA/anja peJ;;goAA; wo Je/ /očeva-^ja do/arjev po jez/Aov-r:/A Ar;7er;j;'A, Aer p;;r;;e-;;/ c/o/go ročno g/eJ;;/;o nccpoc/ ncc ee/om/ /z o Are;-zev;;/;;; s/.s;er;; r;;;roJ;;e sAnpno.sn. /7ce/j;a7p;;;je /očec;;r;j;; praAAčno po;rj;;je v.so ArA/Ao, A/ svr:o /o /orrn;;/;rc;/; preJjtavn/A/ .s7ore;;.sAe ;;;;rr;Jr;e sA;;p;;o.sn ;r; ;;;-A/ sCroAocnpcA; ten/berz Cev reA/or.sAe A;;;;jerer;-ce. Lr;;;;;7zAy je A Cen;;; c/oc/c;/, c/a pač Ca ;;;oJe/ n/ r;/cgc9b' /n c/a .so ga „/;oCe/; c/r;;gC" /n zanj g/a^oba//. „DRŽF7B 7^ W Pre-c/.sCab'n;A; Z.SY7 s/no j;;s;;o Czpocec/c;/;', c/c; Aomo nac/cAjcca/; s Ar/-C/Ao /očevanja /n poJ-vze/; vse poCreAno, c/c; .se Ca zaAon sprencen/, Ac;p; eJ;7to/e CaAo Aocno /aA-Ao prepreč/A v.saArsvio nac/a/jn/e /očevanje. Z ve/;A;7w zacA;c/cn;jcvn srno c/an za cen; c časopisja preAra/; .S'rnc;//ejetcr izjavo, e Aa/eri Arivi Z.SY7. c/a „ov;ra" njegcce Jia/og /n Ja pcrzc/rat'//a njeno sprenrencAo po/i-C/Ae, Aar zajeva soseec. Oč/Cno je CacA Co, c/a .S'n;o//e c/c;je izjave, ne c/a A/ veje/ za AonAreCne rezaAa/e razgovora n;ec/ Z.ST7 /n Vran/CzAync, Aba/cceca „ n c; c ega Jia-/erga". tS'mo//e se je senno-bo//no oj/oči/, Ja g/a-sccje za /očeva/ai zaAon, zaCo ga Ava/i prec/bsen7 arac/na AorosAa po/;7iAa na če/n z bso nemsAonn-ccona/no c/rAa/jo. Ueči-na AorosA/A .S/oveaeev je A//a /n je še c/anes proCc. .S' CaAc/Ao „c/rz;Ce CaCn" se ne Ao moge/ oCresC; sboje oJgovor;;o.s;i, Anje/ nnjA/sCbenejš/ pobzeCeA pogovora z VranAzAbn; je, c/a je v/aJi po//C/č;;a neenoCnosC naroc/ne sAccpncrsC/ še AnAo pogo-c/n. ZaCo Z.SY7 sbojo po/i-c/čno Aoncepc/jo a.sA/a-jnje /;rec/bsern s AcrCenj; AorošA/A .S7o ve/tre v - na oJpr/i/; /n c/encoArac/č-n/A oAčn/A zAor/A. Od!očitev o sosvetu, ko bo znan terminski načrt /nada/jevanjc s /. .straai) znaša skupno )() milijonov šilingov. To pomeni. da bodo stroški za trgovsko akademijo vplivali na višino dokončne vsote, namenjene za podporo oz. finansiranje slovenskih organizacij in ustanov. Z ustanovitvijo trgovske akademije pa bodo v prvem letu nastali stroški v višini najmanj treh milijonov šilingov. Očitno je, da hoče avstrijska vlada financirati tudi infrastrukturne projekte (izobraževanje, šolstvo, otroško varstvo) iz posebnega fonda za pospeševanje manjšin, ne pa iz rednega proračuna za šolstvo in izobraževanje. Zato bi bil uporabljen tudi večji del obljubljene vsote 10 milijonov šilingov. Glede razširitve slovenskih oddaj v radiu in na televiziji pa je bilo delegaciji ZSO, v kateri sta bila poleg predsednika Wieserja še podpredsednik Ludvik Ogris in tajnik dr. Marjan Sturm, rečeno, da bo o tem razpravljal in sklepal kuratorij ORF v mesecu decembru letos. Predvideni termin za začetek televizijskih oddaj za narodnostne skupnosti v Avstriji, 1. januar 1988, na tem razgovoru s strani zve- znega kanclerjevega urada ni bil potrjen. V razpravi o novem šolskem zakonu, ki ločuje otroke po jezikovnih kriterijih, je delegacija ZSO kanclerju jasno povedala, da se ne more strinjati z zakonom, ki gre v škodo narodnostni skupnosti. Vranitzky sam pa je na osnovi informacij s strani ZSO izrazil svojo zaskrbljenost nad razvojem šolstva na Koroškem in obljubil povečano kontrolno fukcijo ministrstva za pouk nad koroškim pedagoškim modelom. Delegacija ZSO je v zvezi z novim šolskim modelom opozorila, da se v obrobnih krajih kot na primer v okrajih Šmohor in Beljak-dežela število prijav k dvojezičnemu pouku zmanjšuje, da pa se je v tistih krajih, kjer je veliko Slovencev, število prijav povečalo. ZSO je v razgovoru s kanclerjem tudi opozorila na dejstvo, da so na nekaterih dvojezičnih šolah učitelji pod pritiskom novega asistenčnega učitelja in da deželni šolski svet krivdo za to, da mu primanjkuje denarja v drugih enojezičnih šolah izven dvojezičnega območja, vali na pedagoški model in s tem na Slovence, ki pa ta model odločno odklanjamo. Ob vprašanju ustanovitve javne dvojezične ljudske šole v Celovcu je delegacija dobila vtis, da za to ni pozitivnih izgledov in da se bo pri tem vprašanju uveljavilo stališče Koroške, se pravi, da dvojezične vadnice ne bo. V zvezi s sosveti pa je predsednik ZSO dipl. inž. Wieser poudaril, da namerava ZSO seznaniti najširšo slovensko javnost z jasnim terminskim koledarjem o izvedbi točk iz „memoranduma", ki ga bo Urad zveznega kanclerja posredoval Zvezi slovenskih organizacij na Koroškem v prihodnjih tednih. Na osnovi tega terminskega koledarja bo ZSO potem sklicala sejo Nadzornega in Upravnega odbora in izredni občni zbor, na katerem bodo delegati z vsega dvojezičnega ozemlja obširno in natančno informirani kdaj in pod kakšnimi pogoji vlada načrtuje izpolniti točke iz ..memoranduma". Na izrednem občnem zboru naj bi bila potem sprejeta tudi odločitev ali bo ZSO vstopila v sosvet ali ne. V primeru sklepa za vstop pa je Wieser poudaril, da bi morala biti s tem v zvezi sprejeta tudi izjava, da ZSO ne priznava Zakon o narodnostnih skupinah. Sežiganje knjig „Tam, kjer sežigajo knjige, ob koncu sežigajo tudi ljudi" je bil naslov uvodnega referata dr. Klausa Amanna na odprtju razstave o sežiganju knjig v Tretjem rajhu. Amann jc to početje označil kot metaforo za ravnanje z drugačemislečimi. K), maja 1933 so na nemških univerzah prvič sežigali knjige, ki so jih zaplenili na podlagi „dvanaj-stih tez proti nemškemu duhu". Razstava je odprta do 20. oktobra. oktober: novi in izsiljevanje Ambrozy je na uradni proslavi imenoval 10. oktober za ZalO. napadi Slavnost Zveze koroških brambovcev ob letošnji proslavi 10. oktobra, je predsednik koroške ljudske stranke Harald Scheucher izkoristil za nove napade na manjšino in vse tiste, ki drugače mislijo kot „čuti večina Korošcev". Novi deželni glavar dr. Peter Ambrozy pa jc na uradni proslavi na vojaškem pokopališču v Trnji vasi (Annahichl) zahteval do Slovencev, naj brez kakršnegakoli „če in ampak" začnejo institucionalizirane pogovore. Scheucher je v svojem slavnostnem govoru napel vse sile proti omalovaževanju „ab-wehrkampfa" in plebiscita K), oktobra 1920. Napadel pa ni samo Slovencev, temveč predvsem del osebja celovške univerze. Naprtil jim je krivdo za nemir v dežeii. Zahteval je tudi več privržencev pedagoškega modela v komisiji, ki bo spremljala uresničevanje ločitvenega modela. Ob koncu pa poziva večini, naj bo tolerantna z manjšino, ni mogel izreči, ne da bi od manjšine zahteval, naj bo bolj uvidevna do večine in naj jo ne konfrontira s ..tiranskimi željami"... Deželni glavar Peter pomemben datum za vso Avstrijo in izrazil ..skromno" željo, da bi bili vsi konflikti od leta 1920 dalje rešeni tako kot jih je rešila Koroška! Sploh pa jc bil glavni del govora posvečen manjšinskemu vprašanju. Ponovil je uradno verzijo, da novi šolski zakon nudi možnost za odnose z večjim rešpektom in toleraneo. V zvezi s sosvetom jc zahteval njegovo hitro ustanovitev in vstop vanj brez predpogojev. ZSO jc Ambrozyjcvo stališče zavrnila. T Ze.s/aiAov A//, A/gaje MreJ* M ai.s/vo /oAra/ orgaa/zt' ra/o ,sA;;pej s /;;ri.s7;'cr;o age/t* c;jo .S'o/r;o;eregger, je spe/prt* caA;V sievi/ae iz/efa/Ae A /?oža, Z;7je /a PoJjaač. Da/ec preAo 20/7 Ara/cev At prija/e//ev .S/oeca.sAcga ce.d* a/Aa, ,s