Posamezna številka 1 K. Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 249.	v LjnDM v souolo, dne 33. oktonrs tsa
Leio XLVBL
• SLOVENEC« velja
po po&tl na vso strani Jago-
slavile ln v Ljubljani: n oelo leto naprej. h 180*— u pol lqta „ ..M 9>— aa četrt leta „ . • „ 4!r-~ sa en mesec „ •. „ 15•—
HalnoB«mitToeelole'.no K
ta Sobotna izdala: a Sa celo leto . . * . . K 30*.
H Inozemstvo.
351—
■■■ ' Inserotl:
Unoaiolpaa petitvrsta (M ona široka ta 3 mm visoka ali a|e
prostor) n enkrat ... po K B*— poslana Itd. . . po & 3'—»
Pri vefijem naročilo popusta
Ratmanl&l oglaa .>9/9 mm M5.
Irta|a vsak daa Isvsemftl po>
r.eleljek tn dan po nrasnika ob 3. ari zjutraj
IV Prednlšlvo {e v Kopltar|evl uliol Stev. O/in. Rokopisi se ne vricajo; nelranUIrana pisma se ne sprejemalo. Uredn. telet. štv. 50, apravn. štv. 328.
Političen list za slovenski naroi
Oprava |e v Kopitarjevi al. 8. — Račan poštne Uran, ljubljanske št. 650 sa narižntao tn it 349 sa oglase, avatr. tn 6eSse 24.797, ojr. 2i.bH, bosn.-uero. 7a61
Dr, A. Gosar:
Hala daurjia
V volivnem programu S, L. S. se nahajata glede davčne politike v naši državi zlasti dve zahtevi:
1.	država naj uvede enoten progresiven dohodninski davei«, posebne in indirektne davke pa naj prepusti avtonomnim pokrajinam;
2,	v prvi vrsti naj se obdavči dohodek iz premoženja samega na sebi, t. j. z e m-ijlška in kapitalna renta. Izvede naj se davek na vojne dobičke. I n d i -rektni davki (trošarina) naj se kar največ mogoče odpravijo. Določi naj se v vsakem oziru zadoščajoč eksistenčni minimum, ki se ne sme obdavčiti.
Prva zahteva ima pred vsem davčno-tehnični pomen.
Socialno mnogo važnejša pa je druga zahteva S. L. S. Vir dohodkov jc v celoti lahko dvojen: delo in premoženje. Ker stoji S. L. S. na stališču, da je vsak član človeške družbe dolžan po svojih močeh produktivno ali sicer socialnokorislr.o delati in da mu premoženje ne daje nika-kih predpravic, mora nujno zahtevati, da sevprvivrstiobdavčijodohod-k i i z premoženja samega na šefa i, torej dohodki, ki se stekajo premožnemu človeku brez njegovega truga in dela. Tu pridejo v poštev predvsem dohodki veleposestev, velikih podjetij, bank itd., kratko zemljiška in kapitalna renta. —
Da je to stališče pravo in edino socialno pravično, tega menda ni treba še posebej dokazovati. Spomnim le, da so dohodki iz premoženja samega na sebi, kolikor niso vzeti od dela tujih rok, dota, ki jo je narava dala vsem ljudem in da so pravice nas vseh v lem oziru bistveno enake. Zato je gotovo, da tisti, ki ima obilo premoženja, še ne more imeti neomejene pravice do njegovih sadov, marveč je prav in pravično, da se v znatni meri obrnejo splošnosti v prid,
Isto velja tudi glede onih dohodkov iz premoženja samega na sebi, ki so dejanski vzeti od tujega dela. V obstoječih razmerah je nemogoče, cla. bi delavec pri vele-kapitalističnem podjetju dobil do pičiee natančno vse sadove svojega dela. Zalo pa podjetnik še nikakor ni upravičen prilastiti si ono, kar mu je delavec -s svojimi žulji pridobil, marveč je zopet prav, če sc ti dohodki v znatni meri obrnejo družbi v prid, da ima ludi delavec, čigar last sc
A
M,
pravzaprav, od njih vsaj posredno nekaj koristi.
Temu, menim, bo težko ugovarjati, zlasti če pomislimo, da sc je mogoče davku na zemljiško in kapitalno rento izogniti edino tedaj, ako obdavčimo najprej zares iz oseb. dela izvirajoče dohodke, — kajti drugih, vpoštevanja vrednih dohodkov sploh ni — z drugimi besedami, ako obdavčimo malega kmeta, ki v potu svojega obraza sam obdeluje svojo zemljo, zato da bo veleposestnik plačeval manj davkov; ako obdavčimo malega obrtnika zato, da bo tovarnar, ki ga s svojo konkurenco uničuje, takorekoč prost davka; ako končno obdavčimo delavčev zaslužek, zato da bodo d i v i d e n d e bank in delniških družb tem v i š j c.
Taka jc stvar v resnici in. kdor ima pogum, jo tudi lahko zagovarja, samo s tem ne, da kratkomalo trdi: S. L. S. hoče obdavčiti predvsem le zemljiškega in hišnega posestnika!
Kolika pa je zemljiška renta, ki se steka v žep našega malega kmeta? Mar ni vsakoletni pridelek njegovega posestva pridobljen in odkupI>u s krvavimi i?"!ji? Kaj naj sc še obdavči tu? Pač pa je v raznih veleposestniških gozdovih, kjer -slejo leto za letom tisočaki sami od sebe, zemljiška renta dokaj velika in t o hoče S, L. S. obdavčiti,
S. L. S. hoče obdavčiti predvsem h i š-nega posestnika? Koliko pa zr zemljiška in kapitalna renta, ki mu polji njegov žep? Ali sploh je kaj to rento, ali ni morda samo izguba? Kaj naj se potem obdavči?
In če se zamislimo nazaj v normalne čase, ko so hiše res donašale primerne dohodke. Komu. bi sc bilo bati davčne politike, kakršno zthteva S, L. S.? Ali onemu,, ki si jc zgradil hišo, da predvsem sam v nji stanuje? Kdo bo pa iskal zemljiške in kapitalne rente, ki naj bi se v prvi vrsti obdavčila? Stanovanje rabi vsak človek in S, L, S. zahteva, da bodi »v vsakem oziru zadoščajoč eksistenčni minimum••, h kateremu spada brez dvoma tudi stanovanj?, p r o s i v s a k c g a davka!
ve je jasno razvidno, da je ves davčni program S, L. S. naperjen proti nezaslišanemu in krivičnemu bogastvu.
Da se iz tako socialno pravičnih in jasnih zahtev, kot jih obsega davčni program S. L, S, napravi lažnjiva udribalica:
S. L. S, hoče v prvi vrsti obdavčiti zemlji* ške in hišne posestnike, je v volivnem bo-iu v naših razmerah umljivo — če se ta zgodi v rubriki ^Politične novice«. Nekoliko drugače pa izgleda ta stvar v zvezi z avtorjevim imenom. Jaz ne bi imel poguma prevzeti, odgovornost za kaj takega!
Poleg obdavčenja zemljiške
m
kapi-
talne rente na eni strani in davka prešlega, v primeri, s sedanjim znatno zvišanega eksistenčnega minima na drugi strani zahteva S. L. S, še izrecno, da sa izvede davek na vojne dobičke. Iz tc zuhte-
„Mi ne potrebujemo posebne Slovence
Volivni boj sc jc razvnel na celi črti. Začela se je bitka, ki pretresa ljudske množice do v samotne hribe. Zavest neizmerne važnosti sedanjih volitev je spremenila sleherno vas v vojno pozorišče, kjer se bo odločilo za naše ljudstvo vse.
Naši kmetje vedo prav dobro, cla boj med avtonomijo in centralizmom zanje ni igrača. Zavedajo se jasno, da jc njihov položaj z ozirom na ostale dežele težak, da sc bližajo neizogibno in nujno gospodarski krizi, Bogate in blagoslovljene dežele v Banatu, Bački, Slavoniji in Srbiji bodo s svojo ogromno gospodarsko konkurenčno silo pritisnile slovenskega kmeta ob tla, ako se nemudoma ne organizira in izvede popolen preobrat v načinu svojega gospodarstva. Naš kmet pa tudi ve, da no bo mogel tega preobrata izvesti čisto sam, da nujno potrebuje energične pomoči in vsestranskega pouka od javnih faktorjev.
Ker so pa njegove razmere posebne in se razlikujejo bistveno od onih v južnih deželah našo države, ve tudi, da bo mogla ta preobrat izvesti le posebna, iz n j e g ovc srede i z v i r a j o č a zakonodajna skupščina, to je pokrajinski zbor za. Slovenijo, Njegova zahteva po avtonomiji Slovenije izvira iz velike gospodarske krize, ki :-:e mu z vso naglico približuje. Naš kmet zahteva z neizprosno energijo jao* krajinsko skupščino z zakonodajno oblastjo. Od centralnega parlamenta ne more pričakovati vsestranskega in temeljitega upoštevanja njegovih potreb, ker ve. da sc parlament ne more neprestano ozirati na posebne razmere najmanjše dežele Jugoslavije.
Slovenski kmet bije boj za avtonomijo naših krajev kot boj za svoj obstanek, njegov obstoj pa je obstoj slovenskega ljudstva. Zalo je pripela Slo-
| venska Ljudska Stranka avtonomijo 1 Slovenijo na svoje zastave in vodi v tem znamenju volivno vojsko. Ljudska Stranka stoji na stališču, da jc blagostanje edinstvene države odvisno od blagostanja njenih delov. Procvitajoča Slovenija, procvitajoča Hrvatska, procvitajoča Bosna, Srbija in Makedonija — morejo šele stvoriti veliko in silno Jugoslavijo. Ker centralizem ugonab-lja razvoj našega deia države, ga moramo brezobzirno pobijati in v volivnem boju do tal uničiti. Slovensko ljudstvo se bo le s krepko, trdno organizacijo, s koncentracijo vseh svojih duševnih in materielnih sil gospodarsko osamosvojilo.
Kako morejo spričo tega vplivati na naše ljudstvo izjave, ki jih daja v svet prijatelj samostojnežev in predsednik Jugosl. demokratske stranke clr. Kukovec o avtonomiji. Na zboru zaupnikov J. D. .S. v Celju je imel pro-gramni govor, v katerem je izvajal: »Z vso silo se moramo upreti neiskrenemu in demagoškemu klicu po taki deželni avtonomiji, kakoršno proglašajo klerikalci. Mi ne potrebujemo sloven« ske province, ki jb nikdar m Mlo « Nato jo bila stavljena in sprejeta od zaupnikov resolucija, ki se glasi: »Na volivnem shodu zbrani zaupniki J. 1). S. za mariborsko volivno okrožje sc izrekajo za pokrajinske samoupravne edinke, ki se bodo ozirale na gospodarske iu geografske enote. Z ozirom na to odklanjamo z vso odločnostjo plemensko avtonomijo Slcvenijo ter zahtevamo pokrajinsko samoupravo z lastnim središčem za štajersko volivno okrožje.«
V času, ko nezaslišana stiska ljudstva kar kriči po koncentraciji vseh -naših sil, so pojavlja pri nas politik in zahteva razkosanje slovenskega ozemlja. Ne zadostuje, da je teptano slovensko ljudstvo izgubilo tretjino svojih najdragocenejših sinov pod italijanski imperializem, ne zadostuje, da smo izgubili. Koroško; ne, jugoslovanski cle-
Komedija v petih dejanjih. Spisa* Beau-marchais, prevel Boris Putjata, Režiser M, Mura! o v.
Tako smo vendarle spoznali pravega literarnega očeta našega -Matička« tudi na našem odru — po prizadevanju ruskih članov naše drame. Našopirjen in nakinčan jc ta rokokeški Figaro 'kakor njegove dame, zapleten do vrtoglavosti, spekulanl-sko duhovit in naš čas ga razume šele tedaj. ako sc hoče razkošno kratkočasiti kakor so mogli samo veliki ljudje pred poldrugim stoletjem. Nikar torej ne govorimo o drami, govorimo o gledišču, pa bomo razumeli tudi dramo. Ne grajajnio prisiljene enotnosti časa, ki tišči trepalnice pred vsakim realizmom, ko stisne toliko važnih dogodkov na en dan, da bi ti ljudje onemogli že sredi svojih galantnih turnirjev, ne zavidajmo fejakov, ki poznajo samo srčno trpljenje in pri njih šc delavec no .i visoke svetle nogovice; pustimo jih junake, da se skrivajo za stolom radi hišen in prisluškujejo, se puste osramotiti po svO!;h podložnikih in zopet zaplesti v skrbi in *o-žavc — vse radi ljube galantnosti; naj se razvijajo in zavijajo te svilene pentlje j:) zanke do neskončnosti, verjemimo in pr. • znajmo še vse velike slučajnosti že v eks-poriciji, dajmo, da sc mati hoče s sinom omožiti in se sluča no spoznata, pusdkr.-j in gle mo tega baročnega otrok?: poslušamo 5n. srn ic soroden n sc r-m :ncie r' ch
dobi: odkrita porednest v literaturi živi, s,i nikoli ne postara i o postaja če no pocuč-nejša vsaj zanimivejša; glejmo, ker vemo., da jc en sam monolog, ki smo ga mi žc davno iztirali — tukaj zlato, videli bomo, da se bo scena približala nam, pregraia bj padla med nami. in njo kakor v tistih ca • ::ih, — glejmo Htcrarno-zgodovjnsko igro: naše gledišče jc izrastlo ob naivno? ii tc vrste, ki so mu edina tradicija!
VprtzorHev Fijjara je prvi večji .uspeli resnih ljudi, ki so zopet stopili na čelo gledišču: vedo, ko j jc literatura in gledajo z evropskim očesom. Družba ruskih igralcev jim jc prišla prav, ker vidijo veliko praktično oporo v posameznih moč.h. Pri vsi iskreni cenitvi našega kulturnega, stremljenja in dobre volje lastnih moči priznajmo, da jc bilo to delo vprizorjeno z znanjem, obzorjem in sigurnostjo, ki sedaj še ne more biti doma pri nas. Režija v u-r a t o v a je nepisan dokument. Vse stoji trdno, nepremično, ker je tako odrejeno po višji moči, ki ji pravimo režir-.-r. Tu ii manjš sile zgrabi in jim moro. dati srn :r. Slovensko govoreče osebe so sc stopile v celoto ?. drugimi, ki sicer zopet niso enotne »šole« — na vsi so udje organizma. Komparzerija je enako sigurna kot junak sam in naimanjša podrobnost je velika važnost. Vidimo postavo doktorja Bar'hola. Le zgodovinska knjiga ve povedati, da jc figura doktorja v maski in zunanjosti stereotipen gledališki značaj one dobe. 1 u smo ga ideli kakor da jc vzet iz knjige. Da ima komedija še posebne tipe sv_oVa komedijantov in da ic vrtnrr med njimi. ;e
] treba vedeti in kdor ustvari danes pravo | karikaturo preteklosti in. m pra vi delikat-i no zgodovinsko farso, jasno in lepo (lil. dc-| janie), mora imeti — znanje. G. P u t i a t a i si najbrže ni. iskal lavorik ravno v Ligaru, ' temveč je lc igral svojega junaka kakor j zna in jc bilo potrebno. Moč njegove igre ! jc mnogostranska, zato se zdi vsaka p j-stava kot njemu lastna vloga; zaLo tudi :z Fig.ira diha suverena umetnost. Kaj jc v vr.eoblastnem slugu, vsemogočnega gospoda to plebejstvo, zvitost, kovarstvo, naivna ljubezen in strast prav do ljubosumnosti — je težko uganiti, ker se je vse stopilo v kompliciran značaj Figara-Španjnl-ca - - tega človeka nam razodene šele monolog IV, dejanja, ko sc ta mož sam s
seboj postavi
pred stebre družabnega re-
da in bije vanje ter se povspne na prestol svojega gospoda. Putjatov monolog — ki se ga baje uči slovensko — je grandiozpa igra, igrana s historično maniro. Putjali najbližja je ga. Marševa. Naturalistična •rila je to in plebejstvo Su::ane ie lahka, naravna stvar, a kot telesna dstna grofice sama galantnost; to pa je samo služba — lo mala razlika ia prvotna na tura je tu. Tako varno hodijo ljudje, ki obvladani svojo nalogo in vedo, da so malenkosti tisto, ki se v njih razodeva umetniška sila. Druge moči: gospod in gospa Nikolajeva, Kuratov, Čengeri in d'\ jim uspešno stole ob strani. Tudi slovenski člani gdč. Vera Danilova, g. Strniša i. dr. s komparzcrijo vred so sc gibali sigurno.
Gledališka uprava je angažirala to družbo, ker ie sooznala kvaliteto nošam vz-
nikov in ve, ca so nam koristni. Tako so Li ljudje postali člani naše clramc, ki pa sedaj šc igrajo rusko. Ni tu protekcija, temveč priznanje, ki ga pri tem ne odrekamo tudi domačinom. Gre tu za spoznanje in pripoznane, da le moči morejo obogatiti naše gledišče bodisi v režijskem, bodisi v igralskem oziru, Gotovo je, da jih stalno nc borno, priklenili, morda ni enega; mois skromno prepričanje jc tudi, cla se našega jezika ne bodo naučili tako hitro, če pa upajo v našem jeziku igrati, verujmo, da bo šlol Spomnimo sc Osipoviča v Eene-škem trgovcu in priznajmo, da je bila lo pri vseh uedostatkih prva figura lanske sezone. Nihče nc bo tajil, da s prepričanjem pričakujemo cd teli ljudi mnogo več. Pokazali pa naj bi naiu predvsem rusko dramo, za katero so v prvi vrsti poklicani; da pa znajo tudi na drugih tleh več kakor govoriti besede, nam priča Figaro. Čc je razmerje med člani drame nesolidno, naj bo stvar uprave, da ga uredi pravično no zaslugi in nam tako hrani ljudi, ki smo jih potrebni. Naj bo sodba posameznikov takšna ali takšna, naše občinstvo jc delo in uspeli pri Figaru prignalo. Zame sloje li ljudje nacl našimi razmerami in jih ceuini, sovjetsivo v umetnosti pa mora sovražiti vsak poštenjak, ker jc smrt napredku. Čc jc poleg tega šc kje opravka z bolehnosl-jo, kakršna sc pojavlja zadnje čase v član-karjenjti igral, najnesposobnejših ljudi, po;-dirno prt ko nje. Igralec povej na odru, kar veš, kei e tam tvoj prvi prostor, sicer nisi igralec, slepiš sebe in se norčuješ iz potrpežljivega sveta,	France Kollar.
mokrati, zavezniki Samostojne Kmetijske stranke zahtevajo, da se zdrobi na kose še to, kar nam je ostalo. Najvišji interesi slovenskega ljudstva zahtevajo, da se v volivnem boju ti dve stranki do tal porazita 1
Volivni proglas Hrvatske zajednice.
28. oktobra je izšel proglas Hrvatske zajednice na narod z ozirom na volitve v konstituanto, v katerem se pravi med drugim: Konstituanla naj postavi trajni temelj naši skupni državi, ki se ima urediti kot ustavna in parlamentarna monarhija s federativnim notranjim ustrojem, tako da kraljevine in dežele, ki so ustvarile to državo in tvorijo njene integralne dele, ko so prenesle svojo suvereniteto na novo državo Srbov, Hrvatov in Slovencev, imajo v njej svojo samostojno upravo in zakonodajstvo. Temeljna misel ustave mora biti zagotovljena svoboda posameznikov in naroda-. Z ustavo mora hiti zajamčeno, da nihče ne sme biti kaznovan ali preganjan radi svojega političnega prepričanja. Vsem državljanom mora biti priznana popolna enakost in ravnopravnost pred zakonom in zagotovljena zaščita pred sodiščem in upravo, ki je danes ni. Zagotoviti se mora svoboda veroizpovedi in vesti in popolna enakopravnost, svoboda in avtonomija cerkva in verskih udruženj, posebno pa se mora določiti enakopravnost vseh treh plemen in vseh treh imen. Noben državni poklic in nobena uredba ne more biti pridržana samo članom enega plemena. Zato mora biti država urejena tako, da bo v njej trdno utemeljena vlada naroda. Dve leti izkušenj našega državnega življenja potrjujeta nauk zgodovine, da ni prave svobode v državi, v kateri sta zakonodajna in upravna oblast osredotočeni v enem glasovalnem in enem zakonodajnem telesu. Čim bolj je država urejena centralistično, tem bližja je oligarhiji in absolutizmu. Zato se mora notranji ustroj države osnovati na načelu decentralizacije, cla dobi narod čim večji vpliv na vodstvo državnih poslov. Taka decentralizacija uprave je utemeljena v razlikah političnega, kulturnega in gospodarskega razvoja posameznih dežel naše države. Hrvatski narod v sedanji državni tvor ni vstopil niti kot suženj niti kot siromak. Izključena mora biti vsaka silovita nadvlada enega plemena nad drugim ali ene pokrajine nad drugo. Skupna vlada naj vrši one posle, ki se tičejo obstanka in enotnosti države na zunaj, n. pr. skupni vladar-vski posli zunanje politike, vojne sile, carine, zunanje trgovine, prometnih sredstev, denarja .in finančnih sredstev za pokritje skupnih poslov. Zakonodajna oblast za te posle mora pripasti narodnemu predstavništvu, ki mora sestajati iz dveh zbornic. Vsi drugi posli se morajo prepustiti posameznim deželam, da jih opravljajo po zakonih, sklenjenih po deželnih zborih, ki se naj volijo na temelju splošne volivne pravice. Bana in druge deželne predsednike imenuje kralj na predlog deželnih zborov. Obseg in meje današnjih pokrajin se morejo izpremeniti samo s privoljenjem dotičnega deželnega zbora. Hrvatska zajednica stoji odločno na stališču privatne lastnine, prva briga državne oblasti pa naj bo obnova in povzdig proizvajanja. Ž notranjimi posojili in progresivnimi davki se mora trgovina osvoboditi odvisnosti od •inozemstva. Valutno vprašanje še vedno ni rešeno, tudi razmerje krone in dinarja se mora urediti zakonodajnim potom. Uvažujoč potrebe reforme v vseh panogah javnega življenja, je Hrvatska zajednica odločna protivnica vsake revolucionarne metode. Vsi fevdalni odnošaji, ki so vezani na zemljo, se morajo odpraviti, agrarna reforma pa mora imeti značaj pravične razdelitve zemlje. Trgovina mora biti svobodna v vsej državi, posest pristanišč in morja se mora zavarovati in z državnimi investicijami dvigniti njihov gospodarski in prometni pomen. Delavska vprašanja se morajo rešiti pravično z uvaževanjem vrednosti dela. Enako se mora rešiti uradniško vprašanje. Nihče brez lastne krivde ne sme biti brez kruha in strehe, družba in država pa naj se briga za slabotne in bolne državljane. Proglas konča: Zaupajoč v zvezo narodov smo odločni nasprotniki nepotrebnega prelivanja krvi. Naš cilj je, da naj bodo Jugoslovani od Soče in Jadranskega morja složni v obrambi Balkana proti vsaki tuji premoči. Volitve se bodo vršile v današnjih mejah države. Ne bodo torej z nami volili naši bratje, ki še vedno .ječo vod gospodstvom Italije. Pri volivni žari bo vsak pjvivi in pošteni sin našega naroda mhlil tudi nanje. Dokler ti naši bratje ne bodo zedinjeni z Lami, naše zedhuenje ni izvršeno, dok-
ler oni davni naši kraji, ki jih obliva Jadran, ne bodo sestavni del naše države.
v SoIzai ji. Demokrati so s svojo sol-zarsko politiko dokazali, da nimajo prav nobenega smisla za realne potrebe naroda in države. Izgubljajo se v meglenih, nejasnih frazah o jugoslovanstvu, bijejo samozavestno na svoje prsi in se predstavljajo javno kot rešitelji in edini nositelj! jugoslovanske državne misli. Socialno pojmovanje jim je v bistvu tako tuje, da y.sak socialni program razglašajo po svojem časopisju kot hujskanje množic. Ne zavedajo se, da so socialne reforme krvavo potrebne in da se bodo izvršile, naj se jim še tako upirajo; ako jih ne bodo izvršile prave socialne, protirevolucionarne stranke evolucijskim potom, jih bodo revolucionarne stranke iu s tem oškodovale državo. Ruskega bolj-ševiškega prevrata ne bi prenesla vsaka druga država, zlasti male države ne, Da bi socialni program SLS. v očeh socialnih rcakcionarjev zgledal kot pravi boljševi-ški bavbav, ga demokratski listi po svoji nepošteni metodi v potvorjeni obliki ser-virajo svojim čitatcljem za zajutrek in večerjo, kakor je n. pr. skusil »Slov. Narod« natvesti ljubljanskim gospodinjam, da ob-l ljubljajo klerikalci služkinjam šesturni delavnik itd. »Demokratske« vlade so s svojo nesmiselno gospodarsko politiko in s svojim ogabnim policijskim in nezmožnim centralističnim sistemom ustvarili po celi državi veliko nezadovoljnost, tako med srbskim in hrvatskim kakor med slovenskim prebivalstvom. Bičali smo ta protidr-žavri demokratski sistem, ki upropašča državo, »Slov. Narod« pa modruje, da je SLS. — sovražnica nove države in reda in pritajena zaveznica vsega, kar je prevratno in protisrbsko. Toda ta denuncija-cija, brez katere JDS. ne more eksistirati, je jalova, ker nanjo nasedajo samo srbski demokratje, ne pa srbski narod, ki demokratske pustolovščine obsoja kakor SLS. Berite samo Protičeve članke v »Samoupravi«! Višek »Narodove« modrosti pa je v njegovi trditvi: »Vojaki pod vplivom klerikalnih agitatorjev govorijo na svojih nedeljskih dopustih po naših kolodvorih, med vožnjo in na dopustnem kraju našemu slabo in samo po duhovščini poučenemu kmetskemu ljudstvu tako ogabno in nesramno o armadi in Srbih, da bi davno spadali v zapor namesto na dopust.« Če so »Narodove« trditve o našem vojaštvu resnične, potem je treba preiskati, ali so
mi mogočimi sredstvi? Koroški plebiseit je za nami. Co natančno premislimo omenjeni zloglasni zakonski predlog g. Draš-koviča, potem se nam res zdi, da imajo prav tisti glasovi,, ki trdijo, da smo Koroško izgubili vsled reakcionamosti.« Dalje: »Ne mislimo nazaj! Rezultat nam je znan. 28. november nas kličo, da poskrbimo, da se nikdar več ne vrnejo k državnemu krmilu elementi, ki so iskali zločince in škodljivce vedno le drugod, nikdar pa ne v svoji lastni osebi.« Dalje: »Volitve morajo odnesti ljudi, ki so po svoji politiki krivi tistega separatizma, na katerega ob vsaki priliki in ob vsaki svoji krivdi kažejo kot na zločin nad državo.«
v Brezglava demokratska politika. Z ozirom na ukazni zakonski načrt o »redu in raclu« piše Stoian Protič v »Samoupravi«: »Ironija usode je hotela, da je predložil to naredbo prav tisti član vlade, ki so mu bili demokrati poverili nalogo, d t je v niihovem imenu zahteval »svobodo izvoza in trgovine« in »preprečil monopoli-ziranje izvoza«. V tej naredbi zahteva vlada od parlamenta pooblastila, da sme v boju proti draginji krivce kaznovati z zaporom do 5 let, razprodati njihovo premoženje in zabrani nadaljno delo, a da ih vrhu tega kaznuje še z denarno globo v višini celega njihovega premoženja!! Tisti, ki so ustvaril: današnjo draginjo in dvignili ceno kruhu od 2.50 dinarja "na 3.50 dinarja oziroma 4 dinarje, a ceno jajcu od pol dinarja na 1.20 dinarja — zahtevajo sedaj nore kazni za druge, sebi pa skromno in nedolžno pridržujejo mesto sodnika! Ali ie mogoča večja lahkomiselnost na vodilnih mestih državne uprave, nego je ta?!!«
v Stojan Protič o vladi. Stojan Protič priobčuje v »Samoupravi« kolo člankov pod naslovom »Volivna razmišljanja«. Tu opozarja, kako se je prva mod vsemi drugimi vrgla v volivni boj vlada sama, še predno je s parlamentom izvršila naloge, ki jih je prevzela. V južni Srbiji je varnost življenja in imetja padla pod ničlo, v Hrvatski so neprestani nemiri. Vlada pa hodi na volivno agitacijo. In sedaj, ko vse prireja volivne shode — od ministra do pisarja — pa prihaja vlada z ukazno naredbo o »redu in radu«! Tisto, kar se je imelo uveljaviti pred najmanj petimi meseci rednim zakonitim potom, se hoče izvesti sedaj na najne-rodnejši način. »Čuclna logika — piše Protič — in čudno pojmovanje! Tedaj ko oblast ne uporablja zakonov, ki jih
so zelo podobna uzakonjevanju samovolje te oblasti! Tedaj ko oblast sama ne kaže ne dovolj spoštovanja nasproti redu v državi ne dovolj vneme za resno delo, tedaj ko časopisje poroča, da so našli nekega kaznjenca Kneževiča kot pisarja mestne uprave belgrajske — tedaj zahteva ta oblast od parlamenta posebna pooblastila, da uvede boljši red in zahteva več dela v državi!«
Bolgarski poslanik ga¥©v o
pritožbe vojaštva resnične. Če so, je treba,rt ima na razpolago, prihaja ista oblast te izrastke militarizma najodločnejše bi- \ln zahteva nova zakonska sredstva, ki čati in jih mahoma odpraviti, ne pa jim ~ dajati še potuho, kakor delajo demokratje! Tako misli in dela, kdor hoče močno in pravično državo in zadovoljne državljane!
v Stranka gostilničarjev. Če človek proučuje Samostojno kmetijsko stranko, spozna prav kmalu, da je ta stranka stranka prekupčevalcev, mešetarjev, mesarjev in liberalnih birtov. Kdor o tem dvomi, naj čita sklep gostilničarskih zadrug Slovenije, ki ga objavljamo: »Vsem zadružnim načelstvom in članom gostilničarskih zadrug Slovenije! Bližajo se volitve za državni zbor, ali kakor pravimo sedaj, v konstituanto. Naša organizacija ni politična, ampak gospodarska, in ker bo naš gospodarski položaj mnogo odvisen od t.ega, kakšne poslance bodemo imeli v novi konstituanti, smo s tega stališča tudi mi primorani stopiti na plan ob času volitev. Na občnem zboru dne 18, avgusta 1920 ie bilo soglasno sklenjeno, pri volitvah pri-klopiti se in oddati naše glasove tisti stranki, koje kandidati se bodo dccendent-no zavezali pri vsaki priliki odločno zastopati naše interese. Osrednje vodstvo zveze je po zaslišanju vplivnih zaupnikov spoznalo, da je vsled tega našemu stanu Samostojna kmetska stranka najbližja. Dobili smo od vodstva te stranke ludi pismeno zagotovilo, da se imajo poslanci te stranke za naš stan enako za kmetijstvo, kot za naše koristi potegovati. Vsled tega pozivamo vse tovariše gostilničarje cele Slovenije, da delujejo na to, da držimo osobito po deželi strogo disciplino in oddamo naše glasove za kandidata Samostojne kmetske stranke.« — Ta sklep liberalnih gostilničarjev je eden najbolj uničujočih dokumentov Samostojne kmetijske stranke.
v Neklerikalna »Jugoslavija« o centralizmu. Včerajšnja »Jugoslavija« piše v uvodnem članku: »O centralizmu niti govora. Vse stranke morajo računati z dejstvom, da so narod dveletne skušnjo v državni upravi tako izmodrile, da bi se obrnil stran od tistega, ki bi hotel volilnih glasov s centralistično parolo.« Dalje: »No bomo razgaljevali neverjetnih gorostasno-sti, ki jih je zagrešila beograjska uprava nad nekonsolidirano državo, Saj je dovolj, Če se spomnimo na zakon o redu in delu. Nekaj tako reakcionarnega, bi si težko zamislil v sedanjem času tudi za kako ekvatorsko državo. In ta zakon je hotel izpo-slovati demokratski (!) minister. Moj Ho?, kaj si ti gospodje mislijo pod pojmom »demokracija«? Ječo, vislice, handžnr, iz-
trehiienie p
olitiJ
vtlliui. i* , Ct,-
LDU Belgrad, 23. okt. (ZNU) Pariški dopisnik »Pravde« je imel intervju z generalom Savovom, bolgarskim poslanikom v Parizu. General Savov je med drugim izjavil: Bolgarska mora sedaj v glavnem skrbeti za svoje gospodarsko izboljšanje. Naravno je, da se Bolgarska še ne more de-finitivno odločiti o svojih odnošajih napram mali ententi, O razmerju med Jugoslavijo in Bolgarijo je izjavil general Savov; Lahko se reče, da je Bolgarska sklenila, da živi v na,boljših odnošajih posebno z Jugoslavijo, kakor tudi z drugimi sosednjimi državami. Jugoslavija, ki je izšla iz svetovne vojne silno povečana, je sedaj prva država na Balkanu. Ravno sedaj se rešujejo težka notranja in zunanja vprašanja in ni dvoma, da se ji bo, ker ima ugledne državnike, od katerih jih poznam precej, posrečilo, zavzeti v balkanskem konefertu narodov zavidano vlogo. Bolgarska želi, da se obnove prejšnje razmere ter bo storila vse, da se od dneva do dneva izboljšajo odnošaji napram belgrajski vladi. Zato je general Savov izjavil v neu-illyski pogodbi, da bolgarski narod naj-iskrenejše želi mir in da se bo bolgarska vlada na vsak korak pobrigala, da izpolni obveze, ki so jih sprejeli njeni zastopniki, imajoč pred očmi svoj glavni cilj: gospodarski in socialni povzdig vsled splošnega ru. V izvrševanju svojih, nalog, nadaljuje Savov, zelo računamo, na tisk na Bolgarskem, kakor tudi v Jugoslaviji, Tisk bi mnogo lahko pripomogel k temu, da se odnošaji med obema državama postavijo ..a solidno podlago dobrega sosedstva.
BCaj bo s oo£a'aw$i % 3fa3ifo?
LDU Belgrad, 28. oktobra. (ZNU) — .Politika« piše, da jc naša vlada sklenila, javiti italijanski vladi obžalovanje, da so sc direktna pogajanja za rešitev jadranskega vprašanja zopet odložila.
LDU Belgrad, 28. okt, (ZNU) »Pregreši piše; -Rimska viada ie po svoiem
opravniku v Belgradu naznanila naši vladi, da je odložila pogajanja dp novembra. Pogajanja pa se bodo menda' še bolj zavlekla in se ne bodo začela niti v noverabru.Na-ša vlada je odgovorila rimski vladi, da želi, da bi se delegati, čimprej sestali in da zahteva, da se natančno določi rok za zadetek pogajanj.
LDU Rim, 29. okt. (Štefani) Neposredna pogajanja za ureditev jadranskega vprašanja se bodo vršila v prvi polovici meseca novembra v mestu Severne Italije. Pooblaščenci Italijo so: Ministrski predsednik Giolitti, minister za zunanje posle Sforza in vojni minister Bonomi. Zastopniki Jugoslavije: ministrski predsednik dr. Vesnič, minister za zunanje posle dr. Trumbič in finančni minister Stojanovič, Ker bo moral ministrski predsednik? Giolitti zaradi državnih poslov ostati v Rimu, so ne bo mogel udeležiti poga* janj v prvi fazi.
LDU Belgrad, 28. okt. (ZNU) »Pravda« doznava, da rimska vlada naši vladi ni stavila nikakih novih pogojev, v predhodnih razgovorih o Jadranu. Ona je po svojem opravniku v Belgradu izjavila samo to, da odlaga pogajanja do novembra vsled težke parlamentarno situacije. Ker se rimski parlament sestane šele 15. novembra, se pog-Janja ne bodo mogla začeti pred koncem novembra. Ker se bodo tudi pri nas vršile volitve, bo Giolitti počakal najprvo lja pričakujejo vsak trenotek z veliko smo ga prej poudarjali.
Regent podpisal državni proračun.
LDU Belgrad, 28. okt. (ZNU) Pred svo« jim odhodom v Atene je Nj. Vis, regent Aleksander podpisal državni proračun.
..........'	■■■«■.■	I .1	III	.....———»
Kdo bo zasedeS grški presfoS ?
LDU Pariz, 28. oktobra. (Brezžično.)! Grški poslanik v Bernu je po ,navodilih atenskega kabineta obvestil princa Pavla, da je poklican za naslednika na grškejn prestolu. Preden pa se proglasi nastop njegovega vladanja, bi se morala podati gotova jamstva, zlasti formalna in nepreklicna odpoved prestola bivšega kralja Konstantina in odpoved princa Jurija.
LDU Belgrad, 28. okt. (ZNU) Iz At?« poročajo: Venizelos je izjavil' v krogu prijateljev: Sedaj nam je predvsem treba ob^ držati hladno kri. Grška je bila v mnoijo strašnejši krizi, ko je bila presekana na dvoje in razen tega paralizirana vsled notranjega razdora in izdaje. Prosil je zastopnike njemu naklonjenega in nevtralnega tiska, da bi bili vzdržni in taktični v svojih kombinacijah o eventualnih možnostih, posebno v vprašanju, kako se bodo zadržale posamezne prijateljske države, dokler se ne bo videla čista situacija.
Sporazum med angleško vlado in rudarji.
LDU London, 29. okt.- (Brezžično)' Včeraj popoldne so se sklenila pogajanja med zastopniki rudarjev in vlado ter dosegel za obe strani zadovoljiv sporazum. Sprejetje teh dogovorov se bo priporočilo rudarjem in njih zastopnikom. Gliasovanje se ho vršilo kar najprej, da ne nastane nobena nepotrebna zamuda v delu. Obenem se bo pretresalo vprašanje glede na povišanje mezd v zvezi z uspehi dobave. Povišanje za dva šilinga je bilo že vnaprej dovoljeno, nadaljnje povišanje bo veljalo od 13. januarja 1921, ako bo to pripustila pomnožena dobava. Ako bi se dobava zmanjšala, je predvideno reduciranje.
Dn*vvie; rt®wSce.
.— Maribor. V proslavo druge obletnice osvobo^enja našega naroda se je vršila včeraj ob 9. uri dopoldne v stolni cerkvi pontifikalna maša z zahvalno pesmijo, ki jo je daroval knezoškof dr, Napotnik. Službi božji so prisostvovali zastopniki državnih in avtonomnih oblasti, vojaštva '.cx raznih društev in korporacij. Na javnih poslopjih so razobešene državne in narodne zastave.	.
■— Orliska prireditev v Mostah. V nedeljo 31. t. m. ob 7. uri zvečer bo v Ljudskem domu igra »Mlinar in njegova hči«. Vsi vljudno vabljeni. (k)
—	Kamniška podružnica Slomškove Zveze zboruje v četrtek, dne 4. novembra ob 2. uri popoldne, v Domžalah (šola). Na vsporedu je predavanje tov. g. M. Krat-nerjeve o gospodinjsko nadaljevalnih tečajih. Ker bo ob enem tudi občni zbor, se pričakuje poluoštevilnc udeležbe.
—	Izredni občni zbor Slovenske Matice se bo vršil v nedeljo dne 7. novembra ob 10. uri dopoldne v dvorani na msgistn-tu. Dnevni red: 1. Volitev odbora in nai-zorstva. 2. Slučajnosti, Po novih mal.'čnih pravilih, ki jih jc zadnji redni občni zbor
Slovenske Matice sprejel in katera je odobrila tudi deželna vlada za Slovenijo, imajo volivno pravico poleg ustanovnikov lc tisti matični člani, ki so zadnja tri leta redno plačevali članarino in ki pridejo k volitvam osebno. Tisti, ki za zadnje leto še niso poravnali članarine, bodo mogli to storiti tudi na občnem zboru.	(K)
—	Slomškova podružnica za kranjski ln radovljiški okraj zboruje v ponedeljek, dne 8. novembra v Radovljici v ljudski Soli. Spored: 1. Delovni pouk, predava Štrukelj. 2, Nastop v prvem razredu. 3. Slučajnosti, Pričetek ob pol 10, uri. — Odbor.
—	Dr. Susieršič pozdravlja »rflev. Narod«, V včerajšnji številki smo ugotovili, da dr. Susteršiča ni v Celovcu. Če se (h-. Šušteršič mudi na Dunaju, nam ni bilo znano in tudi nismo trdili, da ga ni na Dunaju, kakor piše »Slov. Narod*. Sedaj smo prepričani, da je dr. Šušteršič res na Dunaju, ker sc je tamkaj, kakor poroča »Slov. Narod«, pogovarjal z njegovim iz-vestiteljem, Ljubljančanom, po katerem je tudi sporočil pozdrave Ljubljančanom in »Slov. Narodu«.
—	Ujeti Klekl in zunanje ministrstvo. G. Klekl J. mlajši, župnik v Vel. Dolencih v Prekmurju, je že tri četrt leta v ogrskih zaporih. Javnost je bila že ponovno informirana o tem slučaju. G. Klekl ima namreč eno vas svoje župnije izven jugoslovanske meje proti Monoštru sv. Gotharda. Zato ni vzel te meje tako strogo, da ne bi smel občevati s svojimi ljudmi izven meje. Raditega pa je bil ujet od mažarske straže izven meje ter zaprt v vojaških ječah v Št*. Gotharda in v Sombotelju. Sodijo aa zlasti radi prekmurskega tednika »Novine«, ki ga je urejeval leta 1918. Jasno je, da je g. Klekl popolnoma nedolžen. Mažari ga drže zaprtega le raditega, da ne bi delal jugoslovanske politike v Prekmurju, Na enak način so hoteli izvabiti i druge Jugoslovane iz Prckmurja. — Civilni komisa-rijat za Prekmurje je ponovno napravil ulogo na deželno vlado v Ljubljani. Ta je pisala, telegrafirala in telefonirala v Beigrad, naj ga osvobode. Ko ni nič pomagalo, so se Prekmurci obrnili na Jugoslovanski klub za posredovanje. Kleklova župnija je ostala tričetrt leta nezasedena. Župnikova nad 80 let stara mati je vodila gospodinjstvo. Tatje so izrabili to priliko in so Kleklovo župnišče popolnoma oropali. Sin-župnik strada v ječi, stara mati hira v pomanjkanju, žalosti in bedi. Jugoslovanski klub jc Prekmurcem naznanil, da je g. dr. Hohnjec ponovno interveniral pri zunanjem ministrstvu. Pred Trumbičevim prihodom ni ničesar dosegel. Upal je, da bo g. Trumbič kaj storil v tej škandalozni, za vpliv zunanjega ministrstva vendar malenkostni aferi. Župnik Klekl še do zdaj ni prost. Zato prosimo g. dr. Hohnjeca, da javnosti pove, kaj je storil v zunanjem ministrstvu za osvoboditev g. Klekla in kaj je storilo zunanje ministrstvo, da javnost lahko sodi in obsodi to nečuveno brezbriž-not in popolno nezmožnost zunanjega ministrstva.
—	Spremembe v gerentstvu. Namesto deželnosodnega svetnika Rudolfa Potočnika, ki se je odpovedal gerentstvu okrajnega zastopa rogaškega, je imenovan za gc-renta tega zastopa notar dr. Ivo Šorli v Rogatcu. — Za občinskega gerenta v onem delu občine Gradiške, okraj mariborski, iti po mirovni pogodbi pripada Sloveniji, )e imenovan Jakob Gradišnik v Velikem Bo-ču. — Namesto deželnega pristava Antona Fortiča, ki se je radi bolezni odvezal občinskega gerentstva, je imenovan za občinskega gerenta v Trbovljah Franc Mer-cina, pisarniški pristav pri poverjeništvu za notranje zadeve,
—	S pošte. Imenovani so: za poštnega, tajnika poštni komisar dr. Franc Rapotec pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Ljubljani. Za računskega oficiala poštni asistent Ivan Bu-sin in poštni praktikant Vinko Slamič, oba pri računskem oddelku poštnega ravnateljstva. Imenovana sta za poštarja: poštni adjunkt Josip Hodnik v Rečici v Savinjski dolini in poštna odpravnica Julija Engelman v Straži. Imenovani so za poštne praktikante: Anton Grčman, Karel Ilogler, Edmund Schrems in Milan Lenassi. Podeljeno je odpravniško mesto Jurklošter poštnemu oficiantu Albinu Della Mea, Nova sela poštnemu pomočniku Antonu Corelu in Št. Jakob v Slovenskih goricah poštni pomočnici Marjeti Trupej. Premeščeni so: višji poštni oficial Emil Predika od poštnega urada Novo mesto k poštnemu uradu Ljubljana 1, višji poštni oficial Božko Pajič od poštnega urada Celje in poštni oficial Jernej Araon od poštnega urada Zidani most v območje poštnega in brzojavnega ravnateljstva Veliki Bečkerek, poštni oficial Jožef Turk od poštnega urada Ljubljana 1 k poštnemu uradu Ljubljana 2, poštni asistent Mihajlo Barič od poštnega urada Ljubljana 1 k poštnemu uradu Ptuj, poštni ofi-ciant Janko Schrcy od poštnega uruda Jesenice, Gorenjsko, v območje poštnega in brzojavnega ravnateljstva Sarajevo, poštna oficiantka Jožica Gober
od poštnega urada Maribor 1 k poštnemu uradu Ljubljana 1, poštna oficiantka Ana Bergant od poštnega urada Cerknica k poštnemu uradu Kranj, poštna oficiantka Matilda Blinc od poštnega urada Maribor 1 k poštnemu uradu Novo mesto, poštna oficiantka Marija Huttmann od pošt. ur. Ljubljana 1 k pošt. ur. Celjo, pošt. oficiantka Ljudmila Semolič od poštnega urada Ljubljana 1 k poštnemu uradu Račje, poštna oficiantka Mira Kocjančič od poštnega urada Ljubljana 1 k poštnemu uradu Slovenska Bistrica, poštna oficiantka Gabrijela Primšar od poštnega urada Ljubljana 1 k poštnemu uradu Sodražica, poštna acljunktinja Gabrijela Kamenšek od poštnega urada Ljubljana 1 k poštnemu uradu Konjice, poštna oficiantka Josipina Grilc od poštnega urada Konjice k poštnemu uradu Maribor 2 in pošlna oficiantka Roza Žužek od postnega urada Velikovec v območje poštnega in brzojavnega ravnateljstva Veliki Bečkerek. Odveznni so od poštne službe: poštni praktikant Oskar Versa pri računskem oddelku poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Ljubljani, poštna odpravnica Štefanija Zinauer pri poštnem uradu Sv. Jakob v Slov. goricah in stalni pomožni sluga Franc Racman pri poštnem uradu Celje. Poštni službi se je odpovedala poštna oficiantka Ana Cvar pri poštne muradu Celje. Začasno upokojena je poštna oficiantka Ana Novak pri poštnem uradu Kamnik. Poštni službi se je odpovedal konceptni praktikant Nikola Zako pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu Veliki Bečkerek. Iz državne službe je odpuščen proRovni nadziratelj Grigo-rije Stepanovic v Leskovou, poštno in brzojavno ravnateljstvo Niš. Odpuščena sta iz državne službe pismonoši Peter Stankovič in Pavel Spasič pri poštnem uradu Niš. Razpisuje se odpravniško mesto pri poštnem uradu Griže in odpravniško mesto pri poštnem uradu Dvor. Rok za natečaj 14 dni.
—	Sprememba voznega reda. (ZNU) Prometno ministrstvo objavlja: Potniki se obveščajo, da se od 1. novembra t. 1. izpremeni redni vozni red na progah zahodno in severno od Belgrada. Od tega dne bodo vozili vlaki v smeri proti Zagrebu: 1. Simplon ekspres z vozovi I. razreda v Pariz, Calais in 03tende. Odhod iz Belgrada ob 22.40; 2. brzovlak št. 4 z vozovi I. in II. raz-1 reda ima vsak dan direktno vozove za Ljubljano in direktne vozove za Trst, Milan, Turin, Modeno in Pariz, v ponedeljek, sredo in petek pa direktne vozove za Dunaj in Prago. Iz Belgrada odhaja ob 21.; 3. brzovlak št. 6 z vozovi I. in II. razreda z direktnim vozom v Brodu za Sarajevo in v Zagrebu za Bakar. Iz Belgrada odhaja ob 18.; i. osebni vlak št. 12 z vsemi tremi razredi odhaja is Belgrada ob 7.; 5. osebni vlak št. 32 z vozovi vseh treh razredov odhaja iz Belgrada ob 23.35 ; 6. mešani vlak št. 34, ki vozi samo do Vinkovcev, . odhaja ob 14.
—	Planinski koledar za leto 1921 je že v tisku ter izide sredi novembra. Med drugo vsebino ima tudi najnovejše kolkovne lestvice in poštne določbe. Cena komadu 20 K ter je namenjen čisti prebitek za povečanje koče na Korošici pod Ojstrico, Naročuje se pri izdajatelju g. Francu Kocbek. naaučitelj v Gornjemgradu, ali orl založništvu v Mariboru, Krekova ulica 3—I, levo.
—	Društvo jugosl. dobrovoljcev ima obvezni mesečni sestanek 30. t. m. ob 20. uri v društvenih prostorih. Poroča delegat o zemeljskem zboru.
—	Predaja koroških prog upravi nem-škoavstrijskih državnih železnic. Dne 31. oktobra t. 1. se predajo koroške proge in sicer proga Vetrinje-Podroščica, Svetna vas-Borovlje, Blače-Podrgščica in Labod-Dravograd, upravi nemško-avstrijskih državnih železnic v obratovanje. Zadnji vlak odhaja iz Koroške dne 31. t. m. zjutraj . se nato prekine do nadaljnega ves promjt s Koroško. Od 1. novembra dalje vozijo nemško-avstrijski vlaki do Podroščice. Med Jesenicami in Podroščico ni do nadaljnih odredb nikake zveze. Tovorno blago in prtljaga za koroške postaie se nc sprejema več v odpravo. Na koroških postajah se sprejema isto še do 30. 1. m. zvečer.
—	»Jugoslovanska obrtna zveza- se jc premestila iz dosedanjih prostorov v Sodni ulici št. 11 v Pražakovo ulico št. 3. Ravno tako se je premestilo uredništvo in upravništvo glasila »Jugoslovanski Obrtnik«. Občinstvo, ki bi se v bodoče obračalo bodisi na Jugoslovansko obrtno zvezo kot na glasilo »Jugoslovanski Obrtnik«, prosimo, naj blagovoli upoštevati to premestitev. Jugoslovanska obrtna zveza.
—	Tržič. V nedeljo 24. t. m. se je ustanovilo orlovsko okrožje za tržiški sodni okraj. Navzoči so bili zastopniki Iraškega, kriškega in lomskega odseka. Na občnem zboru je govoril predsednik Orlovske zveze br. Pire. Za oredsednika
okrožja je bil izvoljen br. učitelj Vider, za podpredsednika br. kaplan Kapš iz Križa, za tajnika br. učitelj Vončina, načelnik br. Janko Grasmajer, namestnik br. R. Aha-čič. Sklenilo se je porabiti štiri nedelje v decembru za orlovski tečaj. Določili so sc predavatelji in tehnični voditelji za tečaj. V kratkem se ustanovita dva nova odseka. — Jutri v nedeljo se ponovi v Domu ob 8. uri zvečer Medvedova igra: »Za pravdo in srce«, ki je zadnjo nedeljo napolnila društvene prostore.
—	Pismo iz Prekmurja. V Prekmurju postajajo razmere na kmetih vsak dan slabše. Posebno v severnem kotu Prekmurja postaja ljudstvo vedno bolj nezadovoljno. Prodati namreč ne morejo ničesar: ■ne živine in ne drugih poljskih pridelkov, kajti kupci hočejo imeti od krnela takore-koč vse zastonj. In ti kupci so večinoma Judje. Pošteni domačin Prekmurec namreč ne dobi zlahka dovoljenja za nakupovanje živine, ker nima toliko denarja, da bi pošteno nasipal denarja uradnikom, ki imajo s tem opravili v Murski Soboti. Za eno tele n. pr. kmet ne dobi toliko, da bi si kupil klobuk. Živino kupujejo lc po 4 do 5 K. V gostilnah pa prodajajo meso po 40 K. Na ta način so ljudje prisiljeni hoditi v Nemško Avstrijo po blago in svoje prodajne reči tja spravljati. Seveda če pa hočeš kaj če- mejo spraviti, ti vzame finančna ali vojaška straža. Isto blago sc pa potem po gotovih ljudeh pošilja v Avstrijo, denar pa izgine Bog ve komu v žep. In to, kar si prineseš iz Avstrije, se ti pobere, če mastno ne podkupiš. Ljudi se pretepa brez vzroka. Nekateri se obnašajo, kot da so samo oni gospodje v Prekmurju, in to tudi očitno izražajo. Pred kratkim sem bil sam priča, ko so popisovali tohak, ko je neki kmet vprašal financarja, kje pa so sedaj tiste obljube, da nam bo dovoljeno sadili tobak. Ta pa jc odgovoril: »Kaj hudiča, se še vendar spominjaš tistih obljub? Pa sedaj smo mi gospodje, ne vi, če nisi zadovoljen, te zapremo,« Murska Sobota je sedaj popolnoma dr?" ^ačna, kot je bila prej. Če si lansko lete prišel na kakšen urad, so bili vsi prijazni in postrežljivi kot največji prijatelji, zdaj pa imajo nekateri ljudi naravnost za norca. Prigodilo se je, da so prišli ljudje po pet ur daleč po neko dovoljenje. Uradnik jim reče, da sedaj nima časa, a naj pridejo čez dva dni. Za dva dni so zopet prišli, pa jim je rekel ravno isto in to se je še parkrat ponavljalo, dokler mu naposled niso napolnili žepov, takrat je pa imel čas. To se dela z ljudmi, ki so tako oddaljeni in ki nimajo doma niti pol ure časa. Če greš vprašat za kak svet, ti pa za par besed zaračuni 50 K. Pozivljemo zato odločeno oblast, da razmere z energično roko izboljša.
—	Prekmurske razmere, Z ozirom na notico pod tem naslovom v ^Slovencu« od dne 28, septembra smo prejeli sledeče pojasnilo: Ni resnica, da je upravičen su;m, da le nekateri organi ne respektirajo vlad. t naredbe o prostem izvozu živine publici-rane po civilnem komisarijatu v Prekm.;.-ju dne 12. julija t, 1,, ter da ima orav mariborska »Straža« z dne 24. septembra t. 1., ko zahteva od gospoda poverjenika dr. Pi-tamica, naj uredi strogo disciplinarno preiskavo nad tisto politično instanco, ki se ne drži vladnih naredb na ljubo »Vnovčc-valnice« mesarske zadruge in g. Tredovi-ča, marveč je resnica, da se je namestni-štvo civilnega komisarijata v Dolnji Lendavi držalo st.ogo vladne naredbe o prostem izvozu živine, pubiicirane po civilnem komisarijatu v Premurju dne 12. julija t. 1. in takrat veljavne naredbe deželne vlade št. 51 ur. 1. okt, iz l. 1920 o prometu z govejo živino in s prašiči, ko je dne 8. septembra t. 1. obsodilo Medjin:u.-ce Antona Kosa in Ivana Kolarja na denarno glj-bo in na zaplembo blaga, ker sta izvažata brez predpisanih odpremnih izkaznic oziroma potrdila od pristojnega občinskega županstva klavno govejo živino in plemskc prašiče iz Prekmurja v Medjiirurje, kar ; vidi ž etudi iz tega, da je dežel, vlada, odsek za prehrano, potrdila dotično razsodbo. Vsled tega ni nobenega vzroka za tako disciplinarno preiskavo. Deželna vlada je razveljavila svojo naredbo št. 51 Ur. 1. 10 leta 1920 šele z naredbo z dne Jt. septembra 1920, štev. 354 Ur. 1. 112 iz česar sledi, da je ista do takrat v veljavi bila in je vsaka oblast morala po isti postopa .i.
—	Dolnja Lendava, dne 26. oktobra 1920.
—	Dr. Josip Kočar, namestnik civilnegt komisarja.
—	Naseljevanje v južni Srbiji. Po naredb i o naseljevanju v južni Srbiji bodo naseljenci, ki bodo dobili zemljo v obdel > vanje, postali lastniki te zemlje v roku 10 let, ako jo bodo vestno obdelovali. Njihovi nasledniki bodo imeli iste pravice in dolžnosti.
—	Išče sc gospodična Emilija Boškin, doma iz Pevme pri Gorici. Po prevratu je bivala v Strnišču pri Ptuju, baraka 40, vrata 11/12, in se jc zadnjikrat javila svojim znancem v pismu 15. maja 1920. Od tistega časa sem se pogreša. Kdor kaj ve o njenem sedanjem bivališču, naj javi Angeli Koren, Brežice, Pri kolodvoru 20.
-— Čevlje kupujie od domače tvornice Peter Kozina & Ko, zaloga Ljubljana, Brc«,
Znižane cene. Pri naročilu se izvolite sklicevati na oglas v »S 1 o v e n c u <.
Ljubljanske novice.
lj V proslavo druge oblctnice osvobo-jenja našega naroda je bila včeraj dopoldne v stolni cerkvi slovesna služba božja, kateri so prisostvovali zastopniki oblastev, društev, korporacij, uradništva in mnogo-brojno občinstvo. Šolska mladina je im/la prosto. Mesto je bilo v zastavah. Tudi po deželi so la dan slovesno praznovali.
lj Seja volivnega odbora za frančiškan* ski okraj se vrši danes, soboto ob 8. tiri zvečer v Jugoslovanski tiskarni v navadnih prostorih. Zelo važno! Pridite zaupniki in zaupnice. — Odbor,
lj Izlet na šmarno goro priredi v nedeljo Zveza uradnic in trgovskih nastav-ljenk. Zbirališče ob tri četrt na 8. zjutraj pri kavarni »Evropa«, odhod točno ob 8. uri. Na gori se vrši sv. maša, katero bo opravil č. g, Jernej Hafner. Izleta naj se udeležijo vse članice, vabljeni so pa tudi vse prijateljice in prijatelje našee Zveze, lj Opozarjamo že danes na zabavni večer »Pevske zveze Ljubljana«, ki sc vrši v soboto, dne 6. novembra t. 1. ob 8. uri zvečer v »Ljudskem domu«. Kdor hoče uživati par uric neprisiljene zabave, obenem pa tudi slišati nekaj lepih narodnih in umetnih pesmic moškega in mešanega zbora ter spoznati napredek gojencev pevske šole »Ljubljana«, ki bodo peli dvo- in samc-peve, naj ne zamudi prilike udeležiti se tega zanimivega večera, (k)
lj Kogojev koncert. Prodaja vstopnic pri J. Vidmarju, Pred škofijo 19. Poleg »Treh solospevov s spremljeva-njem za glasovir«, ki sc dobe na prodaj v vseh trgovinah, pride na spored še več pesmi (»Stopil sem na tihe njive«, )>Da sem jaz Jezus*, »Otožnost«, »Gazela«, »Češka narodna«) ter nekaj klavirskih skladb (Piu grave, Skica, Andante cantabile, Allcgretto, Andan-te poco piu mosso). Interesenti se naprošajo, da si nabavijo vstopnic še pred 3. novembrom, cla ne bo na dan koncerta prevelikega navala.
lj Zabavni odsek »Društva zasebnega uradništva« priredi dne 6. novembra 1920 v vseh gornjih prostorih »Narodnega doma« prvi plesni v e-čer letošnje plesne sezone društva. — Začetek ob 20. uri. Vse cenj. tovariše in tovarišice opozarjamo na to prireditev in prosimo vse one, ki bi pomotoma ne prejeli vabil, da to javijo društveni pisarni, Gosposvetska cesta št. 12, II. n. Dobrodošli nam bodo vsi po članih društva vpeljani gostje, čisti dobiček prireditve je namenjen podpornemu fondu.	(k)
lj Razglas mestnega magistrata o prijavi volne in kož, kakor tudi polizdelkov iz teh surovin se razveljavlja, ker je vojno ministrstvo svojo naredbo z dne 30. avgusta 1920, pov. E. br. 794ti razveljavilo.
lj Našla se je usnjata ročna torbica. V nji je denarnica in dva izpiska iz krstne matice (Alojzij in Edvard Smerkol). Torbi-ca se dobi v šentjakobskem župnišču, 2. n.
StatoIiSki v&stnka.
c Na angleškem katoliškem shodu ^
Liverpool-u, se je poudarjalo, kakor piše »Schweizerische Kirchenzeitung«, da je vojsk? potisnila- sedaj versko vprašanje zlasti na Angleškem močno v ospredje. Marsikje imajo tako vpeljano, da nastop t-jo spretni lajiki na javnih prostorih, cestah, v parkih kot zagovorniki katoliške resnice. V Londonu, in drugod imajo posebne šole, rekel bi misijonske šole, kjer se vež-ba več kot 300 gospodov in dam za take javne nastope v verskih zadevah. — In uspeh? Gotovo je, da jih je več deselti^č ki teden za tednom poslušajo katoliška predavanja, ko bi se drugače s katoliškimi vprašanji gotovo ne pečali. Po katoliških cerkvah se vidi sedaj mnogo nekatcliča-nov; število konvertitov se množi. Samo v dveh škofijah je bilo preteklo leto okrog 7GOO konvertitov. Več odličnih mož je prestopilo na tihem v katoliško cerkev. Prvi tajnik »Zveze narodov« v Genfu ni frarn.i-son, kot se je prvotno trdilo, marveč je konvertit, ki točno izvršuje svoje verst-vene dolžnosti,
c Krščanska šola in država. Dne 10.
oktobra o priliki letnega zborovana evau-geljskega šol. društva, je imel v Bernu dr. II. Durrenmatt govor o krščanski šoli. Dokazoval je kot fundamentalno načelo resnico, da država nima monopola vzgoje, marveč da gre v prvi vrsti ta pravica staršem. Država te pravice ne sme nikakor ovirati. Ker v Švici po dosedanji ustavi privatne šole niso zajamčene, ampak zvo-za plačuje samo javne, državne šole, se rej usiljuje krščanskemu ljudstvu šole, ri so po svojem bistvu brezverstvene in ki končno pripravljajo pot boljševizmu. Govornik te je skliceval na pastirsko pismo churskega škofa, ki v imenu katoličanov kar najodločneje poudarja zahtevo po krščanski šoli. Isto stališče zavzema z vso
ostrostjo tudi katoliško šolsko društvo v Svi *i. Tako jc v fcvici celotno krščansko prebivalstvo obeh konfesij složno stopilo v boj za krščansko šolo.
HaJffDvei&a
PRINC JURIJ GRŠKI KRALJ?
LDU Belgrad, 29. okt. (ZNU) .Politika« javlja iz Soluna: V dobro informiranih krogih trdi;o, da so zavezniški diplomati v Af-^r.ah nastop;,i za to, da se podeli grški prestol grškemu princu Juriju, najstarejšemu sinu kralja Konstantina, ki jc pred kratkim zaprosil za roko hčerke rumun-skega kralja.
SPREMEMBA V BOSENSKI DEŽELNI VLADI.
LDU Belsgrad, 28. okt, (ZNU) Pravda* javlja: Vprašanje o imenovanju Voji-slava Šole za predsednika bcsenskc vlade je odloženo, dokler se ne vrnejo ministri, ki so na dopustu. *
DR. BENEŠ O POVRATKU MABSBUR-. ŽANOV.
LDU Pariz, 29. okt. (DunKU) Češkoslovaški minister za zunanje posle dr. Dcneš je dejal dopisniku lista »Tenips« med drugim, da bi Češkoslovaška sprejem Grške v mal_> entento pozdravila prav tako živahno, kakor prist: p Poljske. Po ureditvi tešinskega vprašanja ni nobenega nasprotstva med Češkoslovaško in Poljsko. Politika mak entente temelji na izvedbi pogodb, zakaj mir, red in veselje do dela se ne bi nikdar povrnili v Srednjo Evropo, al' j ne bi bili vsi narodi uver-jeni o neizpremenljivosti pog. db. Dr. Beneš rekel, da bi povratek Habs-buržaiiov na m»> -arski prestol pomenil casus foedem a malo cnteui,q.
EDO BO TiO A L J f' \ MADJARJKEM?
LDU Bc graf 29. okt. (ZNU) »Tri-!nina:< javlja iz Duuimpešte: Rešenje vpraša*:, izvolitve madžarskega kra-njihovc rezultate z ; amenom kakor nestrp os.ju. Častnikom je prt; ovedu-no javno govoriti o tej zadevi. Starejši častniki so ?a Habslmržanc, posebno za Kari. . Manjšina je za nadvojvodo Jožefa. Ml a jši pa zahtevajo za madžarskega knPja IIorthyja.
MM. . MED VjžIJO IN BOLGARIJO.
LDU Belgiat; 29. okt. (ZNU) »Politiku« ja.vlja iz Pirota, da je komisija za razmejitev med Srbijo in Bolgarijo določila mfio v trnovskem okrožju. Komisija sc je sedaj tri dni mudila v Sofiji. Jutri dospo člani komisije v Cari-brod, da nadaljujejo določevanje meje. Končnoveljavna meja z Bolgarsko bo doh ■ koncem novembra. V drugi pol'j	vembra bodo naše čete za-
seč; a B ' l in Caribrod,
• REPARACIJ 5KA < KOMISIJA,
LDU Belgrad, 29. okt. (ZNU) Predsednik naše reparacijske komisije Mate Baškovič pride nocoj iz Pariza, da poroča vladi o d -u naše reparacijsko. komisije.
JAVNA VARNOST V JUŽNI SRBIJI,
LDU Belgrad, 28. oktobra. (ZNU) Na včerajšnji seji ministrskega sveta so razpravljali o notranjih državnih vprašanjih. Minister za notranje stvari Draškovič je preči' 1 poročilo o stanju v južnih krajih naše domovine in pojasnil ukrepe, ki se morajo storiti takoj, da se izboljša javna varnost v jnžnih^krajih. Sklenili so, da se ojači orožništvo,
TAKE JONESCU.
LDU Belgrad, 29. okt. (ZNU) Take Ju-nes-u bi moral doLpeti v Belgrad 4, nov., da se razgovori z našimi političnimi krogi. Trdijo pa, da se njegov prihod najbrže oJ-. godi do 9. novembra,
LDU Dunaj, 20 okt. .Press Central« poroča: Take Jonescu je danes s posebnim vlakom preko Heba dospel v Prago. Dne 1. novembra prispe Take Jonescu v Var šavo. Prihodnje dni pričakujejo v Pragi bolgarskega ministrskega predsednika Starr.bujinskega.
LJUDSKO GLA SOVANJE NA LITVAN-SKEM.
LDU Pariz, 29. oktobra. (Brezžično.) Svet zveze narodov jc na včerajšnji seji sklenil, da naj ljudsko glasovanje odloči glede pokrajin, katere zahtevajo Poljaki in pa Litvanci. Potem so prebrali sklepe sveta glede pomanjšanja vojnih priprav. -
SMRT CORŠKEGA ŽUPANA.
LDU London, 29. okt. (Brezžično) Rajnega župana corškega so snoči prepeljali na Irsko. Dolg sprevod je šol za krsto k železniški postaji. V sprevodu 1 so nosili mnogo irsko-republikanskih zastav. Policija ni nastopila.
BOJI NA RUSKEM.
LDU Moskva, 29. okt. (Brezžično) Frontno poročilo z tlnc 28. t. in. A odseku rsikopuia iu na ievem bregu L.ije-pra so biieio ijuti boli, U,jeli smj dva
bataljona. Markovega polka. V Sibiriji sc zasledujejo ostanki čet Semenova, ki so pobegnili v Mandžurijo. V naše roko jc prišlo mnogo streliva, dva okio-pna vlaka, 73 lokomotiv in nad 200 vagonov.
PANKHURST OBSOJENA.
LDU London, 29. oktobra. (Brezžično.) Silvijo Pankhurslovo o zaradi objavljanja hujslcajočih spisov obsodili na šest mesecev navadne ječe.
BORZA.
LDU Belgrad, 29. okt. (-ZNU) Devize: Pariz 214—0, Praga 41— 41.45, Milan 0—129, Dunaj 8-8.30, London 119 do 122, Berlin 47.25—47.75. Valute: 20 dinarski zlatniki. 23.10—23.30, francoski franki 215—0, ameriški dolarji 33.50— 33.65, italijanske lire 131—132.50, grške drahme 300.20—300.25, rumunski leji 55.50—56, češkoslovaško krone 45—54(5, nemške marke 49—49.50, bolgarski levi 41—42, avstrijske krone 9.25—9.90.
Im »f«raip Kg-
Kakor se rdi, so sc avstrijski Nemci v zadnjih dobah ic nekaj naučili. Oni, ki bi bili preje slov ske dežele najraje izročili vojaški upra\ i in ki posebno koroškim Slovencem ne le niso hoteli priznati kot narod — oni isti Avstrijci sedaj — po plebiscitu! — govore za to, da mora dobiti Koroško čim širšo avtonomijo, v kateri morajo tudi Slovenci priti na svoj narodni račun. V tem zmislu je pisan uvodnik v »Reichspost« dne 23. t. m. Iz tega članka se lahko mnogo nauče tudi naši slepi centralisti, zato priobčujemo najbist-veneja mesta.
Člankar — H. Fillunger, bivši konzul — dol zuje najprej, da je Koroško po plebiscitu končnoveljavno pripadlo Avstriji in izraža trdno vero, da bo er.lenta skrbela, c'a se določbe mirovne pogodbe, ti-čoče se Koroškega, do konca izvedejo. »Kranjcem — pravi člankar — ne bo vse nič pomagalo — odpovedati se bodo morali Koroškei. i, treznejša bclgrajska vlada jih nc bo podpirala, ako imajo velesile dobro voljo. In nad tem ne moremo dvomit',« Potem prehaja člankar na stvar samo in piše:
»Ali je pa Dunaj tudi natančno premislil, da je bila ta zmaga predvsem zmaga Korošcev, priborjena na Koroškem in v pi-vi vrsti za Koroško? Nedeljeno Koroško je bilo geslo, ki tudi pri koroških Slovencih (nemčurjih! — Opomba urednika,) ni izgrešiia svojega učinka. In gospodu dr, Rennerju in še vsem drugim gospodom moramo staviti nadaljno vprašanje: Aii mislijo, da bi bil izid ljudskega glasovanja za nas ravno tako ugodno izpadel, ako nc bi bila v zadnji uri zmagala pamet in Avstrija ne bi bila dobila zavezno-državne ustave, takrat, ko so , kratkovidneži in nergači govorili o farsi in o smešni brzini, s katero sc jc pospešila rešitev ustavnega načrta? ... Sedaj velja, da sc jamstva, ki jih daje ustava, naknadno nc spakedrajo. Koroška jc dokazala svojo zrelost in zapečatila svojo zvestobo do avstrijske države. Koroška bo kos tudi irredentistični propagandi, kateri se utegnejo ljubljanski gospodje — poznamo jih — komaj odreči. Treba je koroška tla proti ti propagandi imunizirati. Tako enostavna kakor nekoč pa ta reč ni več.
V prejšnjih časih so n. pr. mnoge koroške občine iz lastne pobude nastopile proti uresničenju zahtev, ki so jih spodnje-štajerski ali kranjski Slovenci vlagali za Koroško. Izvršeno ljudsko glasovanje pa nas nc sme premotiti, da se ne bi zavedali, da je del koroških Slovencev danes postal tuji (?!) propagandi dostopnejši. V Ločah v rožeškem okraju n. pr. slovenska večina niti na dan glasovanja ni hotela d r-voliti, da bi se nabili nemški volivni oklici, Samo koroška dežela in koroški deželni zbor bosta v položaju, da vršita uspešno delo, vedno vpoštevajoč V, odstavek mirovne pogodbe (var -tvo manjšin). Samo v celovškem deželnem dvorcu sklenjena ureditev šolstva bo našla med Slovenci Rožne doline potrebno zaupanje. Šolski odloki z Dunaja v petdesetih letih niso zadovoljevali Korošcev niti tam, kjer so dovoljevali Slovencem večje jezikovne pravice, nego so jih ti v interesu svojih otrok sami želeli. Koroško je treba pač — v kolikor je to v moderni državi iz gospodarskih razlogov mogoče — prepustiti Korošcem, To ni nikakor »reakcionarna« zahteva. Združene države Severne Amerike tudi niso reakcionarne, In Koroško ni samo mejna dežela. Ona je postala mejna krajina. Mejne krajine uspevajo, kakor uči izkušnja, najbolje, ako jim pušča vrhovna država čim največjo politično in gospodarsko svobode Zato pustimo Korošce kakor v obrambnih bojih, do ravnajo po svoje. To bo na korist Koroški in celi Avstriji,«
Bomo videli, kako bo Nemška Av-I slrija v resnic' -arovala narodne koristi j slovenskih Koiošccv. Do zdai so vse to ic 1 lepe besede,
Zakonodaja.
Reforma zakonskega preva v skandinavskih deželah. V skandinavskih deželah: Danski, švedski in Norveški pripravljajo reformo zakonskega prava. O dotičnih načrtih poroča »Reichs-post«: Vodilno načelo reformo jo popolna enakopravnost moža in žene. Oba sta drug drugemu dolžna zvestobe in pomoči in morata vzajemno skrbeli za blagor družine. Enostranskih določb, ki prepuščajo odločbo v vsoh zadevah, ki tičejo skupnega življenja zakoncev, načrt ne pozna. Kadar so zakonca ne moreta sporazumeti, odloči oblast. Vzdrževalna dolžnost je urejena tako-le: Kakor sta mož in žena enakopravna glede pravic, tako morata tudi oba nositi dolžnosti: Za vzdrževanje skrbeti ni dolžan samo mož, ampak tudi žena. Vendar pa tudi žena ni brezpogojno obvezana, voditi skupno gospodinjstvo ali sodelovati v moževem podjetju. Oba sta marveč enakomerno obvezana, da vsak po svoji moči, bodisi z denarjem ali z delom v gospodinjstvu preskrbita družini, kar potrebuje za življenje. S tem je priznano ženino delo v gospodinjstvu kot vrednote ustvarjajoč činitelj. Ta določba pometa z mnenjem, da mož vzdržuje svojo ženo, ki mu opravlja gospodinjstvo; gospodinjskemu cleiu se tu priznava enakovrednost z moškim pridobitnim delom. Daljo določa načrt, da ima vsak zakonec pravico do pokritja svojih posebnih potrebščin; ako njegova denarna sredstva v to ne zadoščajo, se smejo pritegniti sredstva drugega zakonca. O roditeljskem pravu pravi načrt: »Naravni red nikakor ne zahteva, da bi moral imeti oče več besede nad otroci nego mati. Ako bi se že na vsak način morala priznati onemu delu prednost, bi ta šla bolj materi.« Po načrtu pripada roditeljska oblast obema zakoncema, ne da bi morala oba obenem odločati, ampak le eden ali urugi. Ako so ne moreta sporazumeti, odloči oblast, kateri izmed obeli zakoncev je bolj zmožen, da odloči v danem slučaju; o otroku samem pa oblast ne odloča. Imovinsko pravo je urejeno tako, da vsak zakonski drug ostane neomejen lastnik svojega imetja, ki ga je imel pred zakonom ali pa si ga v zakonu pridobi. Oba zakonca sta pa dolžna svoje imetje upravljati tako, da drugi zakonec nima škode. V slučaju ločitve, se zložita obe premoženji in nato razdelita v enakih delih med zakonca.
S čem nas je osrečita »Slovenska demokratska stranka?«: 1. Razbila po dr. žerjavu 145 avtonomnih občinskih odborov, — 2,Onemogočiia stanovanjsko reformo dr. Gsssarja s tem, da je vzaia v zaščito velekapilaSiste, — 3 .-Glasovala zoper žensko volivno pravico v konsUtjanti in hotela oropati kmetsko ženstvo iste pravice v obSiuah, — 5, Onemogočala upravno sodišče za Slovenijo, da smo brezza^ ščifno izročeni birokratičnemu absolutizmu. — 5 .Zagovarja militarizem in proti-delavsko zakonodajo ministra Braškoviča,
iearesSn® gSeciiile«
Drama:
1.	noveiAbra, ponedeljek Hasanaginica«, Izven abon,
2.	novembra, torek zaprto,
3.	novembra, sreda »Pohujšanje v dolini šentflorijanski«. Red C.
4.	novembra, četrtek »Pygmalion«. Red A.
5.	novembra, petek »Figaro se ženi«. Red D.
6.	novembra, sobota »Ljubimkanje«. Red B.
7.	novembra, nedelja »Sen kresne noči« v opernem gledališču o>b dramskih cc-nah«. Izven reda,
8.	novembra, ponedeljek »Figaro se ženi«, Red C,
Opera:
1.	novembra, ponedeljek »Faust«. Iz, ven reda.
2.	novembra, torek zaprlo.	/
3.	novembra, sreda »Glumači. Gozdne vile«. Red B
4.	novembra, četrtek »Sen kresne noči«, dramska predstava. Red E.
5.	novembra, petek »Hofmannove pripovedke«. Red A.
6.	novembra, sobola »Od bajke do bajke«. Red D.
7.	novembra, nedelja Sen kresne noči«, dramska predstava, izven reda. ■
8.	novembra, ponedeljek zaprto.
Pr®S¥efta.
pr WiUiain Shakespeare: Son »resne. ! noči. RPžišer llinko Nučič. — Teden dni j pred narodnim gledališčem v Ljubljani je
l uprizorilo slov. uarodno gledališču v Mari-
boru prvič Shakespo.arejev »Sen kresne noči« v O. Župančičevem slovenskem prevodu, Bila pa je ta predstava obenem prva slovenska uprizoritev Shakespearjevo drame v Maribora. — Shakespcaroja in njegova dela nam pojasnjujejo in razlagajo dovolj razni slovStveniki in živolo-pisci. Ustanovilo so se posebne družbe, ki so pečajo edino s študijami o tem svetovnem velikanu. Ena teli nam n, pr. izkazuje, da jc bilo 1919 v nemškem jeziku uprizorjenih 23 Shakespeaarejevih dram v 1329 gledališčnih predstavah. »Sen kresno noči« je bil v repertoarju 17 nemških gledališč. L. 1916. smo obhajali 300 letnico Shakespeare j eve smrti in takrat so" jo mogel vsakdo šc prav posebno poučiti o genialnosti tega moža; torej ni ti*eba, da bi za razumevanje imenovane njegove dramo izgubljali besede irt prostor, — O predstavi »Sna kresne noči« na odru slovern skega narodnega gledališča v Mariboru (premiera 23, oktobra, repriza 20, oktobra 1920) se smeta izraziti tako: Kar se je moglo pokazati pri ne prav posebno skrbni režiji, smo videli. Igranje je bilo raztrgano kakor pri kakšni prvi boljši vaji po bralni skušnji. Malo da ne vsak igralec je hodil svojo pot, skladnosti jo nedostajalo vsepovsodi. Uveril sem se, da drama ni bila prav umeVand, torej tudi ne temu primerno uprizorjena. Vzemimo n, pr, za zgled samo Tezeja: nsem r:e mogel ubraniti predstave, da naj vidim pred seboj nekakšnega rimskega vojskovodja ali Poncija Pilata, nikakor pa ne bajeslovne-! ga bitja. N&jpovoljnejši med vsemi nepo-' voljneži so še bili rokodelci, dasi je imela tudi ta družba le v predstavitelju Klobčiča, edini svoj plus. Zaljubljena mlada para sta vredna posebne omembo le v drugem prizoru tretjega dejanja, O plesnih »evoluw cijah« raje da molčim. Za nje pač ni tre-« ba umetnosti plesnega učitelja. Euako o zboru. Da nc govorim dalje o vsem, pohvalim raje vnemo, ki je bila potrebna za uprizoritev, ki pa žal ni dosegla tudi predstave, Končno je treba ugotoviti, da vsi vemo, kaj je »Sen kresne noči«, koliko de. janj in sliM ima, ia da je torej pisanje: »Bajka v treh dejanjih (5. slikah)« na gledališkem listu nedovoljena in neresnici na samolastitev,	Joso Joata,
pr Maksim. Gor ki, slavni ruski pisatelj, kj je opisoval z nedosegljivostjo delavce in bedne in ki je pristopil k boljševizmu, leži danes na smrtni postelji. Angleški pisatelj Russel ga jo obiskal in ga jc našel na smrtni postelji. Prosil ga je, da naj pi*ed vsem, kar bo pisal o Rusiji, pove, da je Rusija mnogo trpela. Oa ae podpira vlade zato, ker jo smatra za nepogrešljivo, ampak zato, ker je prepričan, da bi bila vsaka nova vlada še hujša. Vidi se v njem ijubezen do ruskega naroda, ki no more več prenašati dosedanjega inučeništva. Pisatelj bi bil rad govoril še to in ono ž njim, toda Maksim Gorki ni mogel govoriti. Vsi izobraženci so govorili s pohvalo o Gorkein, zakaj mnogo dobrega je napravil zanje. '
pr Učni listi za srbohrvaščino. Ravnokar je izšla prva številka lansko leto naznanjenih učnih listov za srbohrvaščino. Ti listi bodo vseskozi strokovno, moderno, praktično in lahko-umevno s pridodano slovensko razlago izdelani in bodo tvorili velekoristno vzgojno in naobraževalno oporo uka-željnim iz vseli slojev našega naroda. — Naročajo se ti listi pri g. Josipu Christufu, ravnatelju zasebnega učnega zavoda v Ljubljani. Naročnina znaša letno G0 kron ter sc plačuje v mesečnih obrokih.
pr Književna objava, Za kratko vreme izlazi iz tiska lunetnički uredjena kn i-ga »Narodnih pesama iz Slavonije«, Str. 144 velikega formata, a stoji pretplatno (ako sc novac šalje unapred) 6 dinara, dok če u preprodaji doči na 7 dinara. Tisak i naklada A, Miloševa-Petrinja, redakcija Vida Blažinčiaa. Knjga sadraži najdrevnije i najljepše, dosad nigde neštampane pesme iz slavonske krajine, gde i danas vlada naj-ljepši govor i osobito jaka predaja. Pred-plate treba slati na: Tiskarnicu A, Miloševa, Petrinja.
Oreški cestnik.
Dekliški večer šentpeterskih Orlic boi planeš zvečer točno ob 7. uri v šentpeter« ski prosveti. Predava g. dr. Šimenc o zelo zanimivem predmetu. Vabijo se tudi vsi drugi ljubljanski orliški krožki.
Dijaške Orlice imajo danes zvečer ob 7. uri dekliški večer v šentpeterski prosveti.
Orlovski odsek kat. mL-uleniškojna drušiva Ljubljana jc priredil preteklo nedeljo v Ljudskem domu igro Brat Janez. Igra je dobro izpadla, kar jc pričal živahen aplavz nabite dvorane. K temu uspehu je največ pripomogel č. g. kanonik Stroj, predsednik dru-štva5 kateremu gre tudi zahvala za izreden materijelni uspeh, kakršnega ni imelo v Ljudskem domu še nobeno društvo dosedaj. Zahvala gre tudi vsem vrlim igralcem, kateri so rešili
svojo nalogo v splošno zadovoljstvo. Tudi deklamacija »Iz grobov« (gdč. Anica Zalarjevn) nam jo segla do srca. Razšli smo se z željo g. Frana Terse-glava, da bi se vsi krščansko misleči mladeniči združili v našo organizacijo ter da nam vrli odbor kat. mladeni-Škega društva kmalu zopet nudi kaj novega. Bog živi!
Dijaški vestni.
d Seja odbora Ž. O. Slov. dij. zveze se vrši jutri v nedeljo 31. t. m. točno ob pol 12. uri v prostorih S. D. Z. Vse to-varišice odbornice naj se jc zanesljivo udeleže! — Predsednica.
d Slavnostno zborovanje S. O. skupno z N. O. so vrši danes teden — v soboto 6. novembra — (ob sedmih zvečer) v čitalnici Jugoslovanske tiskarne. Na sporedu programatični govori in de-klamacije. Sodeluje celoten orkester. Vabljeni akademiki naših društev iji starejšine. Za člane obeh organizacij udeležba obligatna. Skupen nastop naj dokaže zavest skupnosti! Predsednik.
d Socialen odsek S. O. ima v torek ob pol 4. reden sestanek. Aktualen referat g. Terseglava zahteva udeležbo vseh članov. — Ostali odseki vsled tridnevnih počitnic odpadejo. Ravnotako sobotni sestanek in popoldanska seja.
Predsednik. •
TurisUka in šport.
Prvenstvene nogometne tekme 31.
10. in 1. 11. Podsavcz določa za nedeljo in pondeljek sledeče prvenstvene tekme: V nedeljo ob 10. uri Hermes : Svoboda, ob 13. uri Primorje : Sparta. V ponedeljek ob 10. uri Hermes : Primorje, ob 13. uri Sparta : Jadran. Vse tekme se vrše na prostoru Ilirije — L. N. P.	(k)
Nogometna tekma Croatia-Ilirija. V nedeljo in ponedeljek sc vršita na prostoru »Ilirije« nogometni tekmi med prvimi moštvi zagrebške »Croatie« in ljubljanske »Ilirije«. »Croatia« je prvorazredni zagrebški klub in je v tej sezoni dosegla jako čedne rezultate. Tekmi se vršita ob vsakem vremenu. Začetek ob 15. uri. Običajna vstopnina za zunanje tekme. Dijaške in članske vstopnice se dobivajo le v pred-prodaji v nedeljo od 10. do 12, ure na prostoru »Ilirije«. (K)
g Podkovstvo. Pouk kovačem in ko-njerejcem. Z mnogimi slikami. Sestavil ži-vinozdravnik Lovro Tepina, vodja drž. podkovske šole v Ljubljani. K 45. Založila »Jugoslovanska knjigarna«. Podkovanje konjskih kopit je najvažnejši, pa tudi najodgovornejši posel kovača. Nc zadostuje, da si je pridobil samo potrebno rokodelsko spretnost, poznati mora tudi sestavo in opravilo posameznih delov noge in kopita, da more sam presoditi, kako naj si pomaga v takem ali drugačnem slučaju. Podkovstvo jc težak in odgovornosti poln poklic, zato priporočamo, da si nabavi knjigo vsak konjerejec, ki bo v njej našel mnogo nasvetov, kako ravnati s kopiti, da jih zdrave in za podkovanje sposobne ohrani. Za slučaj, da kopito oboli, pa obsega knjiga točen pouk, kako naj se v prvem času neguje bolno kopito. Samo po sebi jc razumljivo, da ne bi smel biti niti en kovač brte knjige, ki bo odslej služila pri pouku v podkovstvu na državnih podkovskih šolah. Knjigo je spisal prvi strokovnjak v Sloveniji. Obširnejša ocena sledi.
g Tvrdka »Panonija« v Ptuju že izdeluje vijake, popravlja stroje, aparate in avtomobile, ki jih je dobila iz raznih strani Jugoslavije v popravilo. Prihodnje leto bo treba podjetje povečati, ker je edino svoje vrste v državi. Potrebovali bomo mnogo kapitala.
g Češka in tržaška iuka. Dne 10. novembra sestala se bo v Trstu konferenca češkoslovaških delegatov z zastopniki laškega finančnega ministrstva ter ministrstva za trgovsko mornarico, na kateri se bodo nadaljevali in zaključili pregovori, ki so sc nedavno vodili v Gradcu, o pogojih, pod katerimi bi sc češkoslovaška republika posluževala tržaške luke. Na tej konferenci se bodo posebno definirala vprašanja pomorske narave.
g Podaljšanje tržaškega sejma. Iz Trsta se javlja, da je tržaški velik sejm podaljšan, radi slabe udeležbe trgovskih krogov iz bližnjega inozemstva, posebno iz Jugoslavije in Avstrije, na katere se jc računalo z gotovostjo.
g Ladjedelstvo Anglije. Pred vojno in pred koncem vojne se je često pisalo, da bo Amerika v ladjcdelslvu daleč prekosila Anglijo. Nedavno pa je prinesel Lloyd zanimivo statistiko ladjedelstva v zadnjih 18
mesecih, h katere je razvidno, da je Angleška zgradila v tem času 4 milijone ton. to kaže, da je njena produkcija narastla za 65 odstotkov, med tem ko jc v Ameriki padla za 48 odstotkov. V Angliji se gradi sedai okoli tisoč ladij, med katerimi fe 61 čez 10.000 ton,
g Črtanje tumunskik papirjev na londonski borzi. Iz Lugana se poroča: Predsednik londonske borze je prepovedal vsakq notiranje rumunskih vrednostnih papirjev, ker se je Rumunija branila žigosati 1200 delnic družbe Avstra Romana, ki so pri neki londonski banki deponirane, g Padanje cen železa v Nemčiji. V zadnji seji železninske gospodarske zveze v Berlinu se jc sklenilo, da se znižajo cene železu za 14 odstotkov. Železo v palicah (Stabeisen) stane sedaj tona 2440 mark, prej 2840 mark. Pri finih in srednjetmih železnih ploščah znaša znižanje 160—200 mark več. Ti sklepi so se uveljavili na pod lagi večine in na kompromisnem predlogu nemške države. Delojemalci pa so hoteli še večje znižanje cen. Na podlagi tega bo nemška konkurenca šc občutnejša. Že sedaj tožijo o njej Angleži in Francozi,
g Tvornica keksa v Djakovu. Is Dja-kova javljajo, da namerava tamošnji mlin na valčke priklopiti svojemu podvzetju tvornico za izdelovanje keksa. Potrebni stroji za izdelovanje so ze zasigurani ter v kratkem pridejo. Raču.m. se, da bo tvornica začela z delom še pred koncem tepa leta.
g Češka zrhteva brodovje od Nemri-;e. L\aždanski listi javljajo, cla je češkoslovaška vlada zahtevala od Nemčije -izročitev 711 rečnih ladij po 500 ton, dalje rJ0 šlepov ter 8 drugih laclii. Saksonska vlada smatra to zahtevo za neopravičeno in zahteva, naj o tem odloči a m e TiK n sko razsodišče.
Imlišče in policija.
s Vlom v gostilno. Neznani storilnc ie vlomil v gostilno Franca Živeča na Rim.ki cesti 17 in odnesel natakarici Mariji Kra 'c 40 K. denarja, 1 mapo pisemskega papir j;?, Škatljo Damcn svalčic, 1 litersko steklenico, za 10 K papirnatega denar'a in nava dno nikelnasto uro.
s Spiašeni konji. France Šetina je peljal z dvovprežnim vozom drva po Fiari-janski ulici. Nasproti je pa pripeljal neki mesar, ki je pokal z bičem in kričal, da sta se konja splašila in zdirjala po cesti ter
se zaletela v zid pri poštnem uradu na Starem trgu; oje se je zlomilo in se je prevrnil voz; konj je pa zadel z glavo v poštna vrata in ubil 2 približno 300 kron vredni šini. Oba konja sta sc poškodovala.
s Kolo ukradeno je bilo elektrotehniku Iv. Pctriču, Kolo je bilo črno pleskano, balanca ravna, obroči poniklani z rdečimi risi, črni ročaj, znamke »Germania«. Vredno jc bilo 3000 kroiv
s Hud gospodar. Mesarskega vajenca Antona Gabriča jc njegov gospodar, ko sta odpirala vrata mesnice, tako udaril po roki z grčavo palico, da ga je ranil. Gospodar je tako hud, da dozdaj še noben vajenec ni zdržal pri njem.
s Ukradena gos. Gospodu Šlajpahu na Pokopališki ulici 19 je bila ukradena 200 kron vrcclna gos, katero je tat v bližini hiše zaklal. Tudi v Hranilnični ulici jc bilo več kokoši ie dni ukradenih.
s Popolnoma nov gumijev plašč za motorno kolo vreden 2000 kron je bil vzet šoferju Alojziju Dorniku. Tat ukradenega plašča se bo moral zagovarjati pred sodiščem.
s V Kranju prijeti tat. Orožniški ija-rednik v Kranju Remšak je aretiral 1. 1893 v Ljubljani rojenega, že predkaznovanega. potepina Avguština Jekovec, kateri je priznal, da jc ukradel 7. oktobra v Ratečah kolo, katero jc za 500 kron prodal Francu Mraku v Mojstrani. Dne 14. oktobra je pa ukradel Fricu Fornundelu nahrbtnik, katerega vsebino je predal Francetu Kopaču za 430 kron in neki krčmarici v Mednem za 100 K in nekemu vozniku iz Medvod za 600 K, Jekovca je orožništvo izročilo sodišču.
s Tatvine v Vel. Koslrcvnici, V noči na 23. oktobra so bili okradeni Pavlina Rome, Jcžef Čopar iz Vel. Kostrevnice in Okrogar Marija in Helena Božič iz Male Kostrevnice. Oškodovani so za 4000 kron,
Mefeorologično poročilo.
Ljubljana 30C m u. in. viš.
pošilja posebno v večji množini OskrbniStvo Fužine Dev. Mar. v Polju.__4438
Cnrti 150 I transportnih, 6 skladiščnih od JUHI 25—50 hI, več malih od 27-50 1 ter večja množina dog v najboljšem stanju za takojšnjo vporabo se ceno proda. — Stadler, Ljubljana, Sodna ul. 11. '1139
fini/jn išče mesta, kjer bi se učila Šivanja, Uuulb pomagala bi tudi pri dom. delu ali v kuhimi. Naslov pove uprava lista pod št. 4425.
Iščem
veščega
Mengeš,
za vcnecijanski iarem (gater). Hlojzij Kauc, 4130
Ojcn ni Clrni :-l°vensllatastatura,zlepo rldU.Iil jllUj vidno pisavo sc proda. Naslov v upravi 1 sta pod št. 4430.
frrinhnvina I Shill-Bisam ženski pRletot ftU&UIlUllMU i najlepše vrste se ug idno proda. Ogledati je mogoče od lt —12 do-poludne in od 4—6 popoludne 51. okt. in 1. nov. Jurčičev trg 3,11. na levo.
poštenih starišev, zdrava, pridna ter s potrebnimi šolskimi spričevali, stara nad 14 let se sprejme v trgovino z mešanim blagom Josipa branje, Loka pri Zidanem mostu, Spod. Štajersko.
Pol vagone drv lt-
solidnemu gospodu (trgovcu) eno prašno sobo takoj ali 1. novembra. Ponudbe se prosi na poštni predal 103.	4396
pPfltijVfl trto, kupuje po najvišjih cenah, nCUiVU ponudue je poslati v ceni iu množini tvrdki Ivan N. Adamič, vrvarna, Ljub! ana.	4375
na prometnem kraju vzamem v na,etn event. Icupim. Ponudbe pod »November 1920 postno ležeče Šoštanj.	4365
dvovprežne in eno-vprežiie sc prodajo po zmerni cen>. Informacije da.e tvrdua J. Kostevc, Ljubljana, Sv. Petra cesta 4.
m najfinejšo marmelado nudi po najnižji cem d, d, Triglav v Šmaroi pri Kamri mu. Istotam se kupijo tozadevne surovine.
vas tHMIIjO- vama	Ua ro-uiutor v mm	Toruio- IllOl oi » 0	jfsihroin Lliioroucu i v C	>'obo, vetrov	fa-ij armti v mm
28. 10. 21 li	738-9	6		jasno	
2!)./10. 7 ti	740-7		1 M	jasno jv,	—'
29./10. U b	741-7	•M	„	jasno j v.	
v Spodnji Murski dolini, 47 oralov, od tega 7 oralov vinograda, z večjim številom živi e, zalogo m oi odjem se proda za 2 mili ona kron proti plačilu v gotovini. Dopise sprejemu uprava pod~šiiro „Lepq posestvo 4353"
Konjske oprave,
Prodasta sc dve dobro ohranjeni ska cesta 47, v baraki.
PolSe,
Dunaj-
4405
Iščem posojila poSS szea p*™?^
»Prvo mesto" na upravo .Slovenca".
LMlelii slana pozor! rc
Nastopi takoj; vse prosto; piača po dogovoru. Kje, pove upravništvo »Slovenca" pod št. 4384.
a se vložena tridelna omara (Tabernakel), 1 jepo vložena omara z dvojnimi vrati, 1 lepo vložena miza, 1 lep pas za narodno nošo, vse*stvari so v doorem stanu. Dunajska cesta št, 47.	4413
Vabilo
V s
Pili lil £
zadruge r. z. z o. z. v
kateri se vrši
dne 19. novembra 1920 ob 2 tri popoldne v veliki dvorani ,,M(?stnega doma" v Ljubljani, Krekov trg." '
Dnevni red:
1.	Prepsnovitev Trgovske zadruge v delniško družboincitan je tozadevnih pravil.
2.	Slučajnosti.
strokovnjak s kapitalom, • Dopisi pod ,Jugosl. Staatsbiirger 3379" r:a iilen-
rtichovo anončno ekspedici.o, Graz, Sack-strnsse 4.
oz. steno« afla?.> iti.stroja.oisko s prakso v odvetniški pisarn! išče odvetniška pisarna v Lju djani. Ponudbe pod .Jzvežbana nioč 4421" na uoravo h sta
Registrirna

21 čilima
se proda. -- Natančneje podatke daje in ogleda se pri: Franc Bar, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5.
1 lepa sredn e vciiku kredenca. 1 lepa srednje velika pisalna miza. t lepa miza in 6 stolov k mizi. 1 lepa srednje velika blagajna. 20-25111 preproge (Lauftepplch). 4 preproge k posteljam. — Naslov pove uprava „ Slovenca" pod št. 4394.
S i;
ki bi bil objednem poslo.odja kmetijske zadasge, dobi službo v večji župniji na Dolenjskem. Plača po dogovoru. Nastop talioj. Naslov pove uoravništvo »Slovenca« pod štev. 428.2.
Piroia ss zu 100 lil praznih vinskih in alkoholnih, dobro ohranjenih, iakoj rabiiih
•t
Vprašati je pri: Bud -Ua Kokalj, Ljubljana, Prešernova ulica $4/1.
ki je tudi vešča knjigovodstva. Hrana tu stanovanje v hiši, plača po dogovoru. — Reflcktantinje nai se obrnejo s potrebnimi izpričevali na tvidko M. Serdajs, trgovina s špecerijskim blagom in semenjem v Mariboru.
Za ob vojni rekvir.raue scrhvene izdeluje
ISGV8
ter izvršuje viša popravila
Anton DeraiC, izdel. orgel, Hadovljic«.
i
harmoniji, violine in vse glasbena potrebščine. S:rune na deijeio In drobno,
1ŠSBS32 STBSffižk,
bivši učitelj Glasbene Matice, Kongresni trg št. 15. Ljubljana.
Stavbeno podjetje
Ljubljana, Gos-posvetska cesta gt. 6 se priporoča. mi
izredne; leže,
Vabimo, da se član! zadrugo tega eaa občnega zbora zanesljivo uJe-
Kačclstvo.
Razpošiljam lep zdrav

Zahvala.
Za vse izraze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob priHki smrti naše nadvse ljubljene, nenadomestljive matere, oz. stare matere, prababice in tašče, gospe
Ivane Zakotni
za darovano krasno cvetje, ter za mnogoštevilno
udeležbo pri pogrebu se tem potom srčno zaliva-
ljujemo.	* , ...
Žalujoči ostah.
zr
po K 6 50
po K 5-50
dalje kupim
portal (izložbe)
I. Hoje, trg., Selo prt Ljubljani.
z želez, zastorjl
v katerem je trgovina, v večii vasi ob cesti na prodaj. Več pove lastnik Andrej Bister v Ko •entavri, p. Podgoia, Horošlio.
kupuje tvrdka z deželnimi iu gozdnimi pridelki
, (Kmet & Etomjj., Ljubljana, •	s^sta štev. 9.
zmožnega smer kanskega knjigovodstva, iš(« vciilja tlrnžoa. ŽJesnitiarji imaio prednost. Ponudbe 11 a pc tni predHl 29, L uDljana I
«ospo<žafs5ia ivaca v Muhljaitl raipisuje dve mesti popolnoma vspo-so-lieniii
Prosilci nai priloge prošnjam podatke o izobrazbi in dosedanjem službovanju ter prepise spričeval.
gnzi
priporočeno črno ualma-tinsko vino
zdravniško
se dobi edino v gostilni pri .,Dalma« tiucu" Sodna ulica št. 4
Najboljši tednik je glasilo ?JKirseeke Zveze"
M
U
»ZBIRAJTE ZA SKLAD SLOVENSKE LJUDSKE STRANKEU
službe.
Za garnizijon Ljubljana se sprejmejo:
ijočavničar
z letno plačo 1569 do 1800 dinarjev, po kva!ifikacJj', poleg plačo pu draainiska
doklado.
interesenti naj predložijo Komandi mestu Ljubljena tozadevne ponudbe najkasneje do 15 novembra 1920 s sledečimi dokazili:
a)	da so podaniki države Srba, Hrvata i Slovenaca (domovin, list),
b)	da niso starejsi nego 30 let (kritni list),
<1 da so odslužiti svoj rok vojaške službe (dokument voj. oblasti), d) da so dobrega obnašanja (potrd lo občine ali pol cije) .) da niso obsojeni na ku;:eti z izgubo meščan, časti (potrdilo policaje), t) ua n.so j-iod k ura telo (potrdilo o črnske oblasti),
g)	da si> telesno ?. ra;i in nimajo nobenih vidljivih nedostatkov,
h)	da so sposobni v svojem rokodelstvu (strokovno spričevalo', i| da so pismeni,
Komanda mesta Ljubljana.

Jt&elki tatamčeno 13 zamena najboljšega usma.

S!
Salšslalfi C8!lfi. Velika izbira k:goto- i vi i ene obleke vseh f
KM*	|
iH iiipvrst za ^ume 1
1 B w i Ul w vsakovrstnega \laga | za moške obleke, i
ESap^afa tutdka
gssssaiu&rsii
bivši računski podčastnik, v rusk. ujetništvu vodil korespondenco vjetnikov, pozneje namešen kot ln .taiater za celo telefonsko centra'o in ra;;tie signalizacij'«.1, kot ključavničar v tovarni in na :eleznici, za kar ima spričevalo od tovarno, vešč poieg slovenščine še nem., italij., ru č., češi., in srbo.-hrvaŠC. ter sloveti, in nem. stenografije, išče rari-merne službe. More položiti 'iO.OCO K ali več kavcije. Ponudbe 2 navedbo phče na upravo lista pod »E.ieržija 4379«.

I Liaijai, Prešernova ulica s! J. površDi&e Ja sukniej
dalje vaia za krojače 0
I SSffllSSOUSlli krofi. Ta&ia posir^ba. V kosih in na metre. S
,ti«,Mlii>..,.,,...,'.Mttm,lim.*.M,i.,»ii,iM,i,ti(,,,»i,(.M>i,li,i,Mil>li,,
TiiHNlCflO ponjetjo za j :: D VOZ a iZVOZ j
Ekspozitura: Dunaj iV.. Viktorgasse i. I
iajtonslva v ileogrsUa. liiiRaraiiii in isiiii \
Popolne TOVAr.iMiŠ?..^ naprave:	I
Tovarne za Špirit in rafinerijo, pre-	s
Janje olja, škrob iu drože, Konserve,	j
tcstouiuc in jiohiitvo.	\
MGTOHJ1 m LOaOMOBILI :	\
Elektromotorji, ngregatorji, stroji,	:
motorji na olje in bencin, lokomo-	i
bi j 1 na pare, iu bone m, partn stroji,	š
lokomotive za drž. in manjše želez-	š
niče, vozovi za prevažaoje btaga,	:
vodnjaki, mali vagonelu zu pesek itd.	t
GRAiJiJSSNi ma ciljal	I
Nosači, tračnice, ogibahnce, strešna	= lepenka itd.
Hajvecja zaloga ur, zlatnine in srebrnike. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici.
iz letuje po konkurenčnih cenah z mo-dornimi anierikauskimi stroji vseh vrst
sMak«, sicajGa to ssjMiraSHB
erSi papradilfl Sala ter dobavi iz inozemstva žHššgasfr.
M-aStanito© e8eiav«i«© ©€?is«
Pisarna moderno urejene tovarne V . iK&KSAAlO :: £5 U s
Zaatopu. prvovrstni!* tovarn. —
SrediSčas zagreli, Hlkoifca ulisc iinv. c.
SEBOJ t proti takojšnji dostavi
k Žago polnojarmen iu krežuc žage, oblični stroji za rezanje nastavkov (Dickoiihobel), obličui stroji za zareze (Abricht-Fiige) in oblični stroji za votlo izrezovanje (Keblhobel), valji za okrožne žage, brusilni stroji. 2. Stružni stroji, stroji za okroglo struženje (Frass), skobelniki za ko-viue (Sbaping), stroji za vrtanje in brzovrtanje, škarje, ognjišča za kovače, stroji za obdelovanja pločevin, snovi, pile, stroji za rezanje vijakov. J. Posamezne pile v vseii velikostih, različno orodje prvovrstnih tovarn.
dvovrstne
za Šivilje, krojačo in čevljarje z večletno garancijo ter posamezno delo. i(jlo, olje itd. • za vsakovrstne sivalue stroje priporoča
IGN. VOK, LJubljana, Sodna ulica št. 7,
JLjM&IJan«, FiorBjarsska utt*a 11 Fr^sraža ss prati iml® sJas«
KSKK32 a&KiilSSiCffl!
FastraS&a »ssžtaa ia soiidaa.
K^T^l^^Iir^iPti	stresno lepenko, lesni cement
šli	[katr. smolo), asfalt, izolirne plošče,
Watproof (a la Ccresit), štukatura, apno, opeko, portland
cameni in vse druge gradbene potrebščine po možnosti najhitreje dobavlja »Ljubljanska komercijalna družba«, Ljubljana, Blei\veisova cesta 1?.. -- Telefon 408.
aparati, plošča, papirji, kemikalije, naj' večja izbora iu vedno sveže blagu ! — Atcšje KarnEK, Sžovens&a uiica 15, Maribor.
t M	Ljubljana — Maribor
a H%> is® I 1 Ii $ Dunajska cesta 20 . Podr. Jurčičeva ul. 8
priporoča pnevmatiko, avto-kolesa ter vsake vrste ga* imjcvih pi«dH?elav, izolirane žice za električno napeljavo,
golo, bakreno žico, eleklroteha&ni materijal f	po najnižjih cenah.	fgr^m
Tažeeoa š«. 47©.
mU&U&U m SšiHIIIMIE^
^^ vsob vrst, od preprostih do najfinejših {j^j^i nudi vedno v zalogi tovarna Klobukov tfpfr:	iri slamnikov
Franc Cerar v Stotin
^ ^ pošta in želazailka poslaia Banžaie eri L!»bljasi.
V popravila prevzema tudi vsa toza-devna tlela ter prcobl lkujepo najnovejši ■tmk modi. V Ljubljani prevzema vsa uaro-i čila in moderniziran jo tvfdkafiovačev.č —i Traan v Prcštsraovi ui tu žt.4, kjer so S&v ludi vsi vzorci vedno na razpolago.
a a ^	s $ y &
manufakiurna imovina na debelo
m/k. m*. AfA AYA &&& A:

Popolne napeljave v mestih in pokrajinah
Kompletne naprave gradi in vsakovrstne inštalacije izdeluje po najmodernejših principih in po najkulantnejših pogojih
i Ljubljana, F.fe:šermova ulica 55,' nasprod glavne pošte
telefon interurb 518.	j
Veliko zaloga špecerijskega ia koloni-j jalnega blaga, likerjev, namiznih in j uezortuih vin.
timiK 'JiLJifii WM trg 25. hMm: Mil iPranKopaasKu ulica l
Ponudbe in pojasnila na. željo vsaki čas brezplačno na razpolago.
usnje
PROIZVAJA:
tvornica kemičuiU čJL izdeikov d. d.
1L1C21 2X3.
Brzojavi: .CG.^lfl1
Teicion S~'t6.
h nično podjetje
Gradba kompletnih električnih central, dal nje-vodov, in drugih inštalacij. Zaloga in proda.a vsakovrstnega inštalacijskega matsrijala, ka« kor motorjev, svetilk in žarnic za vse napetosti.
za strope izdeluje in prodaja ca debelo tn drobno m= po "K 4-SO, pri večjm naročilih znaten popust. Ant. t-;teiner. Ljubljana, Joranova utira, 18. (Trnovo)
dospeli za rodbinsko in obrtno rabo v vseh opremah, blago predvojno. Istotam se dobe igle, olje ter posamezni deli, potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje
JOSIP FSTSLING, Ljubljana, Sv. Petra nasip štev, 7.
Ljubljana
Sv, Petra cesta štev. 25
Telefon interurban Stev. 445
Maribor
Slovenska uiica štev. 20
d.d za promet zom. proizvodov, kolomjalnitu in
drugim blagom preje
ir.anuiaktutina trgovino ujubljana, Dunajska cesta št S
se priporoča.

(ustanovljeno 1883) Zar,reb, VlaSUa ui. 12. Teicion i05. Brzojavi: Fruofus,
v vsaki množini kupuje

Ljubljana, Gosposvetska c
Upoštevalo Sil 5113 jlills Mi
Ijsjiitailii sli® mmim
New York>Buenos-Ayres-Hio sli Jaceiro Kaatos-Montevidco.
Brezplačna pojasnila in prodiia vozil',h listov za potnike z Slovenije euino lo pri:
mesta! tesarski ntolsšer MtsJaljaesa. Mn5lisr5©wa wska »4. T:S
kupuje j)0 najvišjih dnevnih cenah razne vrsto okrcali .'os, kakor tudi cele gosdne parcele.
i kuhanje žganja od 30 clo 300 litrov izdeluje iu razpošilja O vrenc Tomažič, Maribor, Sodna ui. St. 24.
ji- 5i:il; i W Saiedvoiska uiica 28

Jpj4oslovanska tiskarna v l.iubliani
O:(govorni urednik Miha fl ,%skerc v LiubUniii
Iada;o konzorcij ^Slovenca