I Oar Write Us Today
Advertising
RATES are REASONABLE____
GLAS NARODA

List slovenskih delavcev v Ameriki.
NA DAN DOBIVATE
C "GLAS NARODA"
PO POSTI NARAVNOST KA SVOJ DOM (izvfeof MddJ tm praznikov).
ZA S 6* NA LETO NAD 300 IZDAJ
f1
ffBLiElPHONE : CHelsea 3—1242
r _—_ i	_
No. 106. — Štev. 106.
Entered as Second Claas Matter September 21st, 1903 at the Post Office at New York, N. 1., nnder Act of Congress of March 3rd, 1879.
NEW YORK, MONDAY, MAY 6, 1940 — PONEDELJEK, 6. MAJA, 1940
Volume XLVIII. — Letnik XLVIIi.
BALKAN PRIČAKUJE VOJNO
Jugoslavija si prizadeva ostati strogo nevtralna
BEOGRAD, Jugoslavija, 6. maja. — Pred nekaj dnevi je vsakdo pričakoval, da bo jugovzhodna Evropa potegnjena v vojni vrtinec, toda ta strah je sedaj izginil, kajti Italija ne kaže velike bojevitosti in tudi ne izgleda, kot bi se hotela Nemčija polastiti Podonavja. Zavezniki so sicer zelo ojačili svoje pomorske postojanke v vzhodnem Sredozemlju, toda ne bodo prisilili kakega dogodka, ki bi mogel postati povod za vojno.
po splošnem mnenju bo nemčija zmagala
Največja bojazen v gotovih krofih v Jugoslaviji pa je, da bo v »eduuji vojni zmagala Nemčija in da v tem slučaju bodo male balkanske države kolonije ali vazalko Nemčije. Dogodk« na Norveškem so napravili globok utis v »Jugoslaviji. Vladni iti vojaški krogi, četudi še niso j>opolnoiuu prepričani o popolni zmagi Nemčije, pa so v mnogo večjih skrbeli, kot pa 'včasu, ko .-a nemške armade pregazile Dansko in vpad le na Norveško.
jugoslavija se vojaško pripravlja
Vsepovsod pa je mogoče videti, da se .Jugoslavija, ki je steber Balkana, vojaško za vsak slučaj zelo pripravlja. Po ulicaii v predniestjih ropotajo tanki, težki topovi in mehanizirani od delki in vedno je mogoče videti novince, ki prihajajo s šopki za klobuki v vojašnice, Jugoslavija se zaveda, da so zavezniki zelo poča-ni, kadar jim je treba priskočiti kaki državi na pomoč in se zaradi tega pripravlja, da se postavi proti vsaki a-jrresivnoHti.
nr v* •
i urcija in Italija
min. predsednik cvetkovic poklical novinarje v beograd
BtiCKrRAl), Jugo-lavija, G. maja. — Ministrski predsednik Dragiša C\etkovic je povabil k sebi lastnike vodilnih li-slov in jih je prosil, da zavzamejo bolj nevtralno stališče in naj ne dovolijo, da bi bil objavljen kak članek, ki bi i noge i izzivati Nemčijo ali Italijo.
Policijsko izstopanje proti tujcem postaja vedno ostrejše. Izven Beograda >o včeraj orožniki vstavili mnogo avtomobilov ter pregledali listine. Pred nekaj dnevi sta bila zaradi vohunstva aretirana dva ltaljana. Bakreni rudnik Bor je jHiselmo za-t razen.
Oznanjeno je bilo, da se bo gospodarski svet Balkanske zveze sestal 17. maja v Dubrovniku. Ta odbor se sestane vsako leto v namenu, da razinotriva, ako je mogoče povečati 110-tratijo trgovino.
Diplomatski dogodki >e naglo razvijajo vsporedno trgovskim pogajanjem iihmI Rusijo in Jugoslavijo.
Navadno dobro |toučeni slovenski klerikalni listi tiapove-d ii je jo, da bo trgovska pogodba med »Jugoslavijo in Rusijo pdpisaiia do T. junija in da bo tej pogodbi lakoj sledilo diplomatsko za-topstvo med oliema državama.
Nemci prepričani o porazu Anglije
BKRLIN, Nt 'Ilirija, (». maja. — Ko je prišlo poročilo, da so nemški aeroplani potopili eno angleško oklopnico, tedaj se je v nacijih porodilo prepričanje, da se bliskovita vojna proti Angliji bliža koncu.
(Angleška vlada je odločno zanikala potop katerekoli angleške oklopniee.J
S potopom te angleške velike bojne ladje je bila dokazana premoč acroplamt nad bojno ladjo. Pilot aeroplana, ki je potopil bojno boljo, je sporočil, da se je bojna ladja potopila tako naglo, da druge bojne ladje, ki so ji hitele na pomoč, niso mogle rešiti niti enega izmed 1 HM) mornarjev. Nemci trdijo, <ia so potopili to oklopnico v bližini Narvika.
Y>Iim1 te zmage pijani naeiji so pričeii že govoriti o »iuevu, ko bo Hitler -topil na angleška tla kot prvi tuji osvojitelj ]h> Viljemu leta l<H><i. Naeiji že govore, da je vojna z Anglijo končana. Naeiji celo govore, da je Hitler že izbral mesto, kjer ho zavzenikom diktiral mirovne poboje. To mesto je Mueiister na Westfalskeni, kjer je bila Nemčija primorana sprejeti pogoje westfalskega miru leta l'I4S ob konen .^0-letne vojne.
Seveda, ako je poročilo o potopu velike oklopnico resnično, so lahko zavezniki in tn-Tli druge države vznemirjene, ker s tem jo dokazano, da moderno letalo je kos bojni ladji. Zadnja leta j«' bilo to vprašanje premoči na dnevnem redu v mornariških krogih. Tudi Združene države nameravajo zgraditi nove bojne ladje na ta način, da bodo kolikor mogoče varne potopa v napadu iz zraka. Zelo drastične izprememhe bodo vpeljano, in strokovnjaki so prepričani, da jim bo mogočo odstraniti to nevarnost.
ISTANBUL, Turčija, 6. maja. — Dvomljiva politika Italije zelo vznemirja turške uradne kroge in četudi še upanje za mir ni popolnoma izginilo, vendar je položaj skrajno kri-
\r • • . » •■ . . ~ i	. . .. w tičen. Kot pravijo poročila iz
Vojrn tajnik je priporočal povečanje m ojacanje Airkare M je turška yla la G_
amerUke grmade. — Pennsylvanski CIO noče brnila na vse balkanske drža-razpravljati o 3. terminu, pač pa hvali New Deal, j ve ter jih opozarjala, da naj
-------I skupno določijo svoje politično
stališče, da z združenimi moč-
Volilna kampanja
WASHINGTON, D. C., 4. maja. — Pred forumom, ki ga je sklical ženski odsek demokratskega narodnega odbora in ki se ga je udeležilo nad 4500 delegatk iz Združenih držav in drugih ameriških republik, je govoril vojni tajnik Harry Wood ring ter priporočal povečanje in ojačenje ameriške armade. Po njegovem mnenju bo Ameriki uspelo ohraniti nevtralnost cdiuole pod pogojem, da bo dovolj močna.
Za njim ji imel besedo državni podtajnik Breckinridge Long. Dejal je, da se Amerika pod nobenim pogojem ne bo vmešala v vojno, pri tem bo pa seveda pazila, da se ji nikjer ne bo .godila kri vira.
Po raznih delili Združenih držav je že v teku živahna kampanja za prihodnjo volitve.
Pennsylvanski CIO so s i cev ni izrazil glede tretjega tormina predsednika Roosevelta, da mu ne nasprotuje, jo pa razvi-
lno iz dejstva, ker so na zad-t . ,	,
tovorniki'1111 nastoP1J° Protl skupili ne-
nji skupščini ('tO poveličevali New Deal. Vse kaže, da John L. Lewis s kritiziranjem predsednika Roosevelta ni prave zadel, kajti velika večina delavstva jo zanj
V Kansasu je govoril Frank E. Gannett, znani izdajatelj listov iz Roehestra, N. V. dan nett, ki upa, da ga bodo republikanci na narodni konvenciji imenovali za predsedniškega kandidata, je ugotovil, da so imeli fanner ji in izdelovalci raznih potrebščin v zadnjih desetih letih nad 50 milijard, dolarjev škode in sicer vsled umetno znižanih cen.
Newvorski župan La Guar-dia, ki je član ameriške delavsko stranko, jo dobil od raznih uglednih republikancev in demokratov ponudbo, če hoče kandidirati za podpredsednika. Oho stranki rnn zagotavljata, da bi bil nedvomno izvoljen.
Delavske Vesti
nemCua navezana na balkanske
zaloge
1U D1MPKŠTA, M a ža r> k a, (►. maja. — Odkar se je pričela tedanja evropska vojna, in so zavezniki uvedli blokado, je i-1'Mt'la Nemčija samo dva vira, |k> katerih je dobivala živila — Ra sijo rti jugovzhodno Kvroi*o.
Italija more svoji tovarišiei v osiŠčn pošiljati sveže sadje in Zelenjavo, toda Italija sama za sebe ne pridela dovolj žita in živin«*. Rusija mogoče |»ošilja v Nemčijo mnogo svojega blaga, toda njegova kakovost je -dvomljiva in če pride do kake politične pre n m'11 Hm*, Imi tudi to blago odpadlo.
Nemčija more zanašati saiuo na podonavske in balkanske države, da Imi mogla od njih dobiti zadostno množino dobrega bla^a.
letošnja letina pa l>o najbr/e v tem delu Evro|ie slaba. Na Madžarskem izgleda, du Im> letina še slabša, kot je bila leta ko je pade) pridelek pšenice za .'JO odstotkov.
Zelo neugodno pom I m lan s ko vreme je bilo v Sloveniji, limo go lepši* vreme pa je bilo na Bolgarskem in v Romuniji.
I udi v Nemčiji je liuda zima in slabo |>omladno vreme mnog i kodovalo, vttled česar ji preti veliko pomanjkanje živeža [»roti koncu leta.
Ravnatelja Delavskega urada in Bridget
WASHINGTON, D. C., 4. maja.—Ivdvvin S. Smili, eden ravnateljev Delavskega uradu (NLRB) jo priznal |»rod kongresnim preiskovalnim odborom, da se je z CIO organizatorjem Harry jem Bridgesom |>os vet oval glede imenovanja nekoga odvetnika za delavski urad na Havajskem otočju.
Kakor znano, so nameravali Bridgesa deport i rat i, češ, da je član komunistične stranke in ker ni ameriški, pač pa avstralski državljan.
Smith je priznal, da je re-govoril z Bridgesom o tistem imenovanju, nobenega uradnika pa ni imenoval na Bridges-ovo prošnjo oziroma zahtevo.
Prosperiteta v Detroit, Mich.
Harveey Campbell, tajnik detroitskega trgovskega sveta, je prosla vljal ugodne odnoša-je, ki vladajo v tem mestu med delavci in delodajalci.
—	Spočetka j«» bilo nekoliko težko, — j<> dejal. — toda vsak stroj nekoliko škriplje, ko ga spravijo prvič v obrat. Tudi pri nas je bilo tako, sčasoma -e je pa vse lepo ugladilo, in ob stranki sta zadovoljni.
—	Ix*ta 1937 je preplavi: mesto uiiioiiizem. Izza tistega časa je opažati v industriji velik napredek. Izza leta 1937 so v Detroitu porabili industrijalci za razširjenje in izlxdjsanje tovarn stopetdeset milijonov dolarjev.
—	Danes sta v Detroitu sa-
mo dve prazni tovarni. To sta Hupp in Continental Motors tovarni. X i - ta pa zaprti zaradi delavskih zadreg. V zadnjih dveh letih je začelo v Detroitu obratovati 'Ji!(l novih tovarn.
afl na braniku stavbinskih unij
Oblasti zadnji čas precej o-stro nastopajo proti unijam stavbinskih delavcev in jih dolže kršenja protitrustnih postav. Pri tem se posebno odlikujeta pomožni gen. pravdnik Thtirman Arnold in antitrust-iia divizija justičnega d epa rt-menta.
Ameriška delavska 1'ederaei-
nova grška strategicna železnica
ATENE, Grška, (i. maja. — Grški kralj Jurij je ob navzočnosti svojih ministrov otvoril novo železnico, ki pelje proti severu in ki bo zelo velike koristi za zaveznike, ako bi prišla potreba, da bi zavezniške čete morale operirati iz Soluna proti Nemčiji. Železnica se pričenja 'v Solunu ter vozi po dolini Strume v Bolgarijo.
turško vojaštvo v evropi
SOFIJA, Bolgarska, ti. maja. — Ob turško-grški meji se ,'ialiaja najmanj 5(1,000 turških vojakov. Bolgarski uradni kroni pravijo, da je ta koncentracija turškega vojaštva v popolnem sporazumu z angleškimi načrti v Sredozemlju.
Bivši španski predsednik zbolel
zapretil, da ju bo zaprl, če bo-ista še kdaj delala škodo na < Johnsonovem posestvu.
BORDEAUX, Francija, 2.	___
maja. — Za<lnji predsednik	_ . . .
Manuel Azana, ki ima v tukaj - ^kot proti vsaki šnji bližini krasno vilo, je zbo- koncesiji lel na pljučih in srcu. Star je
šestdeset let. Špansko je bil zapustil takoj ob sesutju re--1 publikanskega režima.
ja se dobro zaveda preteče ne |	—---
varnosti, kajti unije stavbin- jNacijski oozdrav ni o njena največ-1 prepovedan
ST. JOSEPH, Mo., 2. maja. — Barrett M. Johnson je da-
nad
skill delavcev ja opora. Imajo namreč en milijon članov.
Po raznih krajih dežele so proti unijam stavbinskih delavcev naperjeni procesi.
nes prosil sodnika Sama \Vil-eoxa, naj nastopi proti njegovima -osedoma Leonu in Mar-I nijskim zidarjem, tesarjem, ti Czervvonke. — Kadarkoli me krovcem itd. očitajo, da se pri opazita na cesti, — je rekel, — gradnji hiš niso hoteli poslu dvigneta roke ter me pozdra-ževati matcrijala, ki ni bil iz-1 vita na nacijski način. Poleg delan v linijskih delavnieali. S tega sem ju tudi že zolotil n-i tem so baje prekršili prolitru-
IiONDON, Anglija, marca. — Dr. Cvril Garbett, škof v Winchostru, je pridigoval, da je treba Nemcem -dopovedati, da jim zavezniki ne bodo dali nobene koncesijo in da morajo biti popolnoma poraženi.
— Le popoln poraz na mor-
varnosti. Turčija stavlja balkanskim državam kot zgled Norveško ter jih opozarja, da je njihova rešitev edino v solidarnosti vseh balkanskih držav.
Nemški poslanik Franz von Pa pen je zagotovil, da niti Nemčija in niti Italija nimata nikakega namena napasti kako balkansko drža1 v o.
Voda ni zdrava pijača
PARIZ, Francija, 2. maja. — Skoro 50 let je dr. Jean Bo sancon preiskoval zdravstveno stanje starih ljudi ter jo za dolgo življenje predpisal naslednje sredstvo: "Ne pij vode: premikaj se čim manj mogoče in mesto čaja popij popoldne žganje (highball)."
*4Treznost ni še nikomur podaljšala življenja, kakor tudi ne stradanje. Jej, kolikor moreš."
Onim, ki so prekoračil 40 loto, pri poroča dr. Besaneon: "Nikdar ne telovadi, ker -i bos drugače napenjal srce. Clemen-ceau bi živel mnogo dalje, ako ne bi delal telesnih neumnosti. (Clemenceau je umrl leta 1029, star 8S let.)
"Dolsro življenje in zdravje nimata med seboj ničesar skupnega. V resnici skoro ni mogoče dolgo ži'veti, da no bi bil sem in tam bolan. Bolezen i-menujem oddih, ki oslabi življenje, da se zopet prične s ponovljeno silo.
"Vsakdo, ki pije v svojih starih letih vodo. mora biti neumen. Trditev, da je voda čista, je pravljica. Mnogi ljudje pijo ob 5 popoldne čaj. To je njihova stvar. To jim ne škodi, toda bolj priporočam žganje in med tem angleški whiskey, ki je za stare ljudi.
"Treznost in stradanje ne pomagata žilam. Ničemur so ne odrekajte. Jejte!"
Z<1 ravnik jo star Q0 h*t.
ju, v zraku in na kopnem jim bo razpršil sanje o svetovnem gospodstvu, — je dejal 651etni škof.
peter 5evčuk obsojen
Fant, ki je po naročilu zadavil postorjevo hčer, je bil obsojen na dosmrtno ječo.
it ne postave. Federacija izjavlja, da -o ne
prepovedan nacijski jK>zdrav.
more
bo ustrašila nobenih stroškov »"Jti v ameriškem zakoniku pri obrambi pravic svojih lo- i"'1*™1 določhe, s katero bi bil »•a lov.
Na konvenciji pennsylvaii-.-ke Delavske federacije je go voril podpredsednik Matthew Woll in srdito napadel A molila. Očital mu je, a poslužuje Hitlerjevih metod in izjavil, da je uporaba protitrustnih |)ostav z oziroin na uuije
CAMDKN, N. J., 3. maja.— Jvil. Pastor mu je obljubil za to „ ,-»Hotni Peter Sevčuk je bi", j večjo vsoto denarja, dal mu mojem posestvu n.vati rožne v,Vraj spoznan krivim umora I je pa samo petdeset centov.
Zverinski oče je bil nedav-
grmc
Sodnik je rekel, da m
juri ter je nato priporočila ob-
tii'/ciii'M n I ii i L-1 m i tiiilnvti Vml
Zakoncema Czcrwonkc je	.	. -i	-i 4- ,
J 1 [toženca sodnikovi milosti. Sod-
zlobno potvarjanji Dostnlanji tozadevni [»roeesilčo.
so veljali Federacijo že na<l dvestotisoč dolarjev, pripravljena je pa potrošiti v ta namen še znatno več!
lSletnc pastorjeve hčere Van-
de Ihvoreeki.	no usmrčen na električnem
Porota, sest o ječa iz samih . stolu, kajti dokazano mu je bi-inoškili, - e je posvetovala dve h>, da je pravzaprav on glavni krivec, dočim je bil Sevčuk le slepo orodje v njegovih rokah.
Oče je bil star 48 let ter je bil pastor jKdjske baptistične cerkve. Polastiti se je hotel zavarovalnine svojfe hčere, katera je bita zavarovana za $2,500,
"jiiik Clifford A. Baldwin ga je justice.'*(takoj obsodil na dosmrtno je-
Sevčuk je priznal, da je po naročilu pastorja Dworeekega zvabil njegovo hčer Vando na samoten prostor ter jo zada-
"GLAS KABODA"-NewYoil£
Monday, M,ay 6, 1 940
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
GLASJSAKODA
99
by Slovenk PubUsMag Company, (A Corporation). ; President; J. Lopetui, Sec. — Place of business of the of above officers: 216 WEST 18th STREET, NEW YORK, N. T.
47th Year
"Qlu Naroda** is Issued every day except Sundays and holidays. — Subscription Yearly $6.—. Advertisement on Agreement.
Za celo leto valja list sa Ameriko in Kanado 16.— ; sa pol leta $3.—; m četrt lata $1.50. — Za New York sa celo leto 17.—; za pol leta $3.60. Za Inozemstvo la celo leto $7.— ; za pol leta $3.60.
-QLAS NARODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV
•GLAS NASADA." tU WEST 18th STREET, NEW YORK. N. Y.
>: CHelsea 3—1242
POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI
LIST * tem, da imate redno VNAPREJ plačano naročnino. Casopi* mora odgovarjati po-Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je za IZBOLJŠANJE LISTA.
ITALIJA JE PRESENEČENA
Italija se navidez silno čudi, ker je Anglija sklenila, (la njene ladje ne bodo več plule po Sredozemskem morju proti Indiji, Avstraliji in Dal ju jem u iztoku. Ce človek eita poročila laskih listov, se mu zdi, da nima Italija niti najmanjšega pojma, kaj je -dovedlo Anglijo do tega sklepa.
Isto časopisje že par mesecev ne počne drugega kot na poveduje vetop Italije v vojno in sicer ob strani Nemčije. Pravi, da Italija pravzaprav ni nevtralna, pač je pa vmešana v vojno, edinole bojuje se ne; da bo Italija zdaj pa zdaj udarila; da je v vseh ozirik pripravljena na vojno itd.
— Če je pa tako, — je rekla Anglija, — se je pa treba zavarovati, — in je poklicala srvoje trgovske ladje iz Sredozemlja.
Kakorhitro «bi se Italija pridružila Nemčiji, bi bile vse zavezniške ladje v Sredozemlju v resni nevarnosti. Angliji, ki ima dosti svojih bojnih ladij zaposlenih ob norveški obali, bi bilo težko zaščititi zavezniške parnike na dolgi morski poti med Gibraltarjem in Smezom. Ker bodo angleško trgovske ladje plule proti Indiji in Daljnemu iztoku mimo Južne Afrike, bo angleško vojno brodovje v Sredozemlju razbremenjeno in bo lahko posvečalo vso pozornost sovražnim bojnim ladjam.
Anglija je torej pripravljena na italijanski vstop v vojno, obnem je pa tudi resno namignila Mussolini ju, da je že skrajni čas, da preneha * mojim bi utoni in položi karte na mizo. Posebno zdaj naj ibi se ne obotavljal več, ker so Nemci nspeeni na Norveškem in bi jim italijanska pomoč pospešila zmago.
Ves svet nestrpno čaka italijanske odločitve, Italija se pa dela nevedno in nedolžno, češ, kaj pravzaprav hočete od menef Najraje bi še naprej izza plota zmerjala zaveznike in jim kazala osle, dočim se bo morala zdaj odločiti, kaj in kako.
<Z opustitvijo Sredozemskega morja je Anglija mnogo žrtvovala. Po Sredozemskem morju je dobivala približno deset odstotkov avojih potrebščin, predvsem živil ter je imela vsak dan na njeni oziroma v pristaniščih do dvesto trgovskih ladij. Vbodoče bo potrebovala isto množino živil, toda nabaviti si jih bo morala po znatno daljši poti. Precej težko bo pre-- rbovati zavezniške armade v Egiptu, Palestini in v Siriji. Arc'le^ka odretfba »bo hud udarec za zaveznike, še hujši pa za Ita i jo. Italija je odvisna od importov in ima razmeroma le mri jI a trgovsko mornarico.
O ' zaveznikov je Mnssolini pričakoval marsikakšno U-godno s t in je je bil tudi deležen, zdaj se bo pa kmalu prepričal, kaj more pričakovati in kaj bo dobil od Nemčije.
POMANJKANJE <V NEMČUI
Po zavzetju bogate Danske so Nemci upali, da bodo večkrat siti, pa je ravno narobe, fte bolj se bodo morali oniejii, kajti od dne do dne jim je dokazana manjša mera. Poreije sladkorja so se zmanjšale za deset odstotkov; i-zza 1. maja je sladko pecivo vključeno v krušne karte.
Vsak prebivalec bo dobil na mesec le šest in j>ol unče masti. Konservirana zelenjava in sadje je že redka prikazen. Za vsako osebo je določena ena konserva na mesec.
Voted pomanjkanja gazolina je bilo |*> nemških mestih zmanjšano število ieksijev na deset odstotkov. V Berlinu j* mogoče najeti taksi le s posebni policijskim dovoljenjem.
Vojna traja dobrega pol leta, pa je v Nemčiji že tako pomanjkanje kot je bilo začasa svetovne vojne šele v tretjem letu.
MOLIDGVALMA PIDMA NA FILMSKE VELIČINE.
(Porotavalec nekega a meri-akqga li*»ta je povprašal večino znanih ameriških f i bliskih zvendnic in zvuzdinikov glede ntfoledovalnih pisem, ki jib prejemalo. Zvedel je, da dofohra <Jvaj*etorica najodlič-nejiifc umetnikov in umetnic
dnevno 90 do 300 takšnih pi- njih dohodki.,
sem. I\jeu.41>iio |>o premicrah nastane pravcat pojil ah. Kadar igrajo ulogo kakršnega bogataša, dobe dvakrat toliko moledovalnih pisem, kakor o-bičajno.^fe če bi ustregli vsaki želji, bi morali izdati desetkrat toliko, kolikar znašajo
I TERORISTI NA DELU
Poslopje, v katerem se nahaja urad tajne policije v Dublinu. glavnem mestu Irske. Pred nekaj dnevi je v poslopju eksplodirala bomba, katero so najbrže položili teroristi, ki so proti temu, da l>i šli ir-ki vojaki na fronto za Anglijo.
Gowanda, N. Y.
(Nekako pred dvema tednoma je rojak in sobrat Anton Sever, od prestane operaci je na slepiču v toliko okreval, da se je |K)vrnil na svoje običajno delo v lepami,- (glue factory), kjer je bil zaposlen od leta 1913. V petek, dne '_>(>. aprila pa. ko so vsi njegovi ^delavci odšli domov. j«' njejra eden izmeti drugih delaxvev videl plezati po tlaku in na vprašanje, kaj dela tam, mu je baje odgovoril, da je nekdo gorečo cigareto odvrgel tam, vsled česar se je nekaj vžgalo, on pa da je urno skotil .skozi okno, da bi to pogasil. Okno je bilo odprto v tretjem nadstropja. k akin 30 čevljev visoko od tal. Delavec, kateri ga je tam našel, je nemudoma poklical pomoč, da so <ra po!o-žili na nosilnico in takoj sta bila na licu mesta tudi dva zdravnika, katera sta ga za >1-lo obvezala, nakar h ta irn odpeljala v Inilnišnico, kjer je pa drugi dan, to je v sobote, dne 27. aprila ob 7. uri zjutraj i»o-fckodbani podlegel. Baje je imel v več mestih zlomljene noge, celo tako, <la so niju kosti prodrle v trebušno votlino.
iKako se je vse to zgodilo, ni nikdo videl. Poklicani koro nor pa j«- dognal, da je to storil v hipni blaznosti, kar bi bilo skoro verjetno, ker je komaj 3—4 leta, odkar se mm je tudi ontotči! razum, tako da je bil
za nekaj časa umobolno.
dan v zavod za t
jPokojni Anton Sever je 1»i 1 rojen dne 2. marca 1804 v vasi Tvumpoljc, župnija Dobropoljc na Dolenjskem, kjer zapušča očeta, enega brata in eno sestro. Tukaj zapušča vdovo, dva nadebudna sinčka, katera obiskujeta višjo -šolo, dalje strica Franka Sever, tri bra-
TT

ZA NAROČNIKE
IMAMO ŠE NEKAJ ZASTAV, ki ko na razpolago nuim naročnikom po ugodni ceni. Marsikateri želi imeti za dom zastavo ob priliki
narodnega praznika.
OI'IS ZASTAVNE KKUPIXE $9
Zastara: 5 iVvIjev dolgu in 3 Čevlje široka ; izdelana iz najboljšega blaga (<-otton buting) ln obroltljona ter rofuo reima, barve nuj I »olj ln*"žiie: vse zvezde so Šivane na o1k>1i straneh.
Droc: Iz trrlojja lesa, pobarvan. 7 čevljev dolg. in sestoji iz | dveh deloT. — Ročaj in vrv.
1
Naročite pri: SiiOVENIC PUBLISHING CO. I W. 18th Street New York
PO POSEBNI CENI ZA NAROČNIKE TEGA LISTA
$2.50
(Vsi pošiljalo i stroški plačani.)
trance in dve ^estrični. Bil je ves ca s clan društva sv. »Jožefa št. S!>, JSKJ, več let predsednik, dalje elan dr. Zarja Svobode št! 325 SNI M, in delničar Slov. Doma. Pokojnik je bil vedno dober družabnik, vesele narave ter pripravljen v^lno kako domačo za|H*li.
I re,l.il -i jr prijay.no domačijo, toda zapustil je vse ter se preselil v kraj, kjer ni težav in ne joka. Pogreb se je vršil po knfolŽškh obredih v ponedeljek. fine 2!>. »aprila ob 10. pred-poldne .s peto sv. mašo zaduš-nico i*/. Slov. Doma na pokopa-' i-če i -v. Križa. I > j- * — i so mo ra'i nekateri na delo, se je udeležilo pogreba veliko število dmštvenikov in drugega občinstva, tako da je bilo v .-prevodu nad 30 avtomobilov.
Žalujoči d nižin i moje i-krono soža 1 je. Ti nikar pozabl jeni moj prijatelj in -obrat, pa počivaj v večnem mini!
Kljub mnogim prest an i ni operacijam, je trajno boleli na mnogoletna naročnica "Olasa Naroda," Mrs. Ana Klaneer. Dobri rojakinji in sosedi želim da bi se ji ljubo zdravje kaj kmalu povrnilo.
Peter
O tistem francoskem zdrav-. Ti irasveti bodo marsikomu niku ste brali, kaj ne, ki že prijali in nekateri .se že leta in
petdeset let študira stare ljudi in je star osemdeset let.
p
ni vi, da vino ni še uikoga*'
leta ravnajo po njih.
Posebno med našim narodom ima francoski zdravnik dosti uničilo, pač pa nasprotno -- somišljenikov. Tudi med Itali-vino krepi zdravje in daljša jani in Nemci mu jih ne manj-
drgnjenje telesa z al
življenje.
In popoldanski čaj ni nič kaj priporočljiv. Namesto čaja se takole ob štirih ali petih po- !življenje "pa* zaenkrat še poblnc kozarček žganja do-ti Nešteto ljudi, ki niso liik bolj prileze.
rimmanj se človek koplje, bolje je zanj. Dobro se je pa vsako jutro in vsak večer z<lr-urniti j »o vsem telesu z alkoholom.
Turško prihajajo sedaj na vrsto oni, ki so zaprosili I. 19J5. Čakalna doba za ne prednost no priseljeniško vi/o Za one, rojene na Ruskem, znaša približno leto dni.
IKvotni i" iiseljenci, ki imajo prvo prednost (starši, možje ameriških državljank poročenih po 1. juliju l!>:i*2), morejo navadno dobivati vizo poti vsako kvoto takorekoč takoj ali z malo zamudo. .
Težkoče polovanja v vojnem O'Zemlju je dni!* rar/loir. ki preprečuje priseljevanje v Združene države. Da le navedemo par primerov, dočim je kvota za Dance, Fince, Norvežane in Svetle več ali manj vedno na razpolago, je ta čais izseljevanje iz !Hi dežel nemogoče in ne mišk e oblasti so ustavile iz-sej jeva nje. Prav malo zakonite enurgracije je nedaj iz f>oljške. Prebivalci v onem delu Polj-ke. ki je sedaj zaseden o-d Neničije, morajo sedaj potovati v Berlin, da dobijo vizo. Prebivalci iz onega dela Poljske, ki je bil priključen k Rusiji, morajo sedaj iti v Bukarešto in zaprositi za vizo tamojšnjega ameriškega konzula. Ravno tako iz Slovaki je ne morejo prosilci iti po vizo v Prago, ker mejne straže jih zavračajo iz meje. Splošno pravilo je, tla Slovaki vlagajo prošnjo pri konzulatu v Bu-
Prošnje za vizo morajo biti spremljene od dokazil o finančnem stanju.
(Ka**ar ameriški državljan želi, e?h nfu žena. nedo.etni o-troci ali starši pridejo iz ino-zenistva, on mora vložiti prošnjo (Form 633) na prirrlieni-škoga in natural i sunsijs-kega
ka. Le 'v koholom ne verjamejo.
S]»lošnega pravila za dolgo
ni. kdar
okusili alkohola, je učakalo visoko starost in nešteto ljubiteljev vinske kaplje je moralo prezgodaj v grob.
Kar enemu prija, škoduje drugemu, kar je enem škodljivo, je drugemu v blagor.
Možje, kot je omenjeni francoski zdravnik, trdno vztrajajo pri svojih nazorih in jili je o nasprotnem težko prepričati.
So pač, v nasprotnem smislu, see vda, slični suliaču, kateremu je nekdo rekel: — Moj oče je vse življenje pil vino, pivo in žganje, pa je ueakal starost petindevetdesetih let.
Suhač je imel takoj cwlgovor na jeziku: — Ce bi pil namesto alkoholnih pijač vodo in mle-
kontisarja v Washingtonu. .. . .. . Med drugimi stvarmi on pod ko* bl. S1 55»vbonje saj do stl,
pnsego mora navesti, kje je zaposlen, koliko zasluži in da hoče vzdrževati dotične prise-
petnajstega leta podaljšal. Milijon dolarjev za aretaei
Ijence, tako da ne padejo na jo Hitlerja! breme javnega dobrodelstva. I Tako se glasi ponudba neka Tnpatam se je »godilo, da so terih A meri kance v, ki pa no se ljudje zlagali o svojem za- čejo biti imenovani, sliržku. Zato je priseljeniški j Kdor privede iz Nemčije komfcar sedaj določil, da tre- Hitlerja, neranjenega in nepo-ba te navedbe potrditi z do- škodovanega, ter ga izroči metl
vfcinžjpešti, aii je tudi nfogoče da O. Si rnisha,	plobijo dovoljenje zaprositi pri
Ziistupnik "Glasa Naroda." kakem, ameriškem konzulatu
na Nenrškeni. .
Dolgo čakanje na priseljeniško vizo
Y večini evropskih držav mora prosilec za nepreilnost-no priseljeniško vizo navadno čakati dolpro časa., pretlno pride na vr»to in more odlpotovati v Združene države. To e?e lali-ko vidi iz sledečih zanesljivih informacij, ravnokar dobljenih. I
H/jndje. ki so se prijavili za priseljeniško vizo pod ni mlinsko kvoto v juniju leta lf)3.1, še le sedaj se pozivajo na ameriški konzulat za izpraševanje. Konzulati na (Krnskem pov.i-vajo sedaj ljudi, ki so vložili svojo prošnja iz a vizx> v decembru I. 1937 in prosilci za kvoto ( Vho<slovakije, Nemči je, T>at vije in lat ve, ki .so se prijavili v drugi polovici 1. 10*i0 prihajajo sedaj na vrsto. Za Sirijo in
ADOLF SCHAUER
ZEMLJIŠČA in
ZAVAROVANJE JAVNI NOTAR
66-04 FOREST A VENUE
R1DGEWOOD BROOKLYN, N. Y. Telephone: HEpeman 3-8G15 PRESTAVE. POOBLASTILA.
ZEMLJIŠKE TRANSAKCIJE TI KAJ IX V STAREM KRAJU NaiboMša postrežba po Hajniiji eenj. SPOSOBEN . ODVETNIK VEDNO
NA RAZPOLAGO	£
SREDICE ZA SLOVENSKE F0N0<; RA FSKE
— PtšUe t.r cenik.
J. MARSICH. INC. 463 W. 42 Street New York
kumentarniini dokazili. Zato vsakdo, ki sedaj vlaga prošnjo Form 033. miora istočasno priložiti v dvoplsu ista dokazila o finančnem stanju, ki jih navadno pošilja ameriškemu konzulu; potrdilo o službi, bančne izjave, dokaze o svoji lastnini. Kadar se to ne zdi zadostno, komisar ima pravo poklical ameriškega državljana na izpraševanje v najbližjem priseljeniškem uradu. TjC ako je oblast popolnoma prepričana, da priseljenec ne bo padel na breme javnega dobrodelstva, se prošnja Form odobri.
PRISILNO CEPLJENJE NA ŠVEDSKEM.
Kakor ugotavlja švedski zdravstveni urad, razsajajo na Finskem, kot posledica vojne epidemije, ki se širijo tudi na Sued&keni. Sved-ke oblasti pripravljajo iz tega razloga prisilno cepljenje vsega prebivalstva.
DARILNE POSILJATVE
v Jugoslavijo
100 Dinar.---$ 2.30
200 Dinar.---$ 4.40
300 Dinar.---$ 6.50
400 Dinar.---$ 8.50
500 Dinar.---$10.25
1000 Dinar.---$20.—
2000 Dinar.---$39.—
Ker zaradi položaja v Evropi parniki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljate v vzame več časa. Žato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati $1.—.
SLOVENIC PUBLISHING CO.
: POTNIŠKI ODDILIK t x:
216 West 18th Street, New York
narodnemu sodišču, bo dobil milijon dolarjev nagrade. Ponudba je veljavna samo za mesec maj.
Kden se je že oglasil in sicer neki cleevlandski pilot. Pravi, da je -koval že vse potrebne načrte in da bo z dvema tovarišema izvršil tvegano dejanje. Hoče pa imeti vnaprej za stroške petindvajset tisoč dolarjev.
Ob tej zahtevi se bodo pogajanja skorogotovo razbila.
Dosti lažje je namreč obljubiti milijon kot pa dati petindvajset tisočakov.
Norveški kralj je pobegnil ter vzel s seboj večinoma vso osebno lastnino.
Ko gre zares, si vladarji kaj hitro pomagajo na varno. Norveški kralj ni edini, ki je pustil v usodnem trenutku svoj narod na cedilu.
'Sledil je pač vzgledu drugih kronanili glav.
Ko je konci svetovne vojne udarila Xemciij zadnja ura, je nemški cesar pobegnil na llo-iandsko.
Avstrijski cesar Karo! ni do konca vztrajal pri ostankih avstrijske armade.
Abe sins ki vladar Ilaile Selassie je "v Londonu, albanski kralj v v nekem francoskem kopališču.
Tudi predsedniki v usodni uri naglo stopijo poti streho. Cehoslovaški BeneŠ je v Clii-cagi, [»oljski Mosciski v Parizu.
Kinole avstrijskega Kchu-schnigga je na Dunaju prehitela nevihta.
Anglija je začela nvedevati nekaj, v kar doslej ni verjela; da 1m> namreč morala z angleško krvjo in z angleškim denarjem bnmiti prvenstvo, ki se ga je polastila s temnimi sredstvi in temnima pripomočki »nad svetom.
Narodi so se pač naveličali hoditi zanjo v ogenj po kostanj.
Ali ste prebrali v četrtkovi številki na zadnji strani dopis iz PennsvKanije?
Kaj tako pomembnega in resničnega se ne bere vsak dan.
"G LAS N ARO D A" — New York
Monday, May 6, J 940
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
M KOLA.i nt&C'is.
POZNANSTVO IZ KAVARNE
Za Wifetoni in obeoMii točilno nirmj pariške zakotne kavarne c*etli lepa. stara kavarna riea. Siva glava, polna sre-hrnih kodrov. poriva na trupu skoraj lirez vratu, široka o-krogla ramena, e čipkami oh-roiiljen-a bluza, k«ržn nežna in riirita — m* z la j M- vitli, <la je l:ila lepotica. In delo ji gre od r«»k igraje. Kama nadome-stujf dva natakarja .
Kavarna ima oči vidno svoje stalne goste i« najbližje o-kokiee, največ iz na^eg« okraja — |»oodin<*i Imajo že svojo uro iti irospa Claude ima za v-aki*ga smehljaj .prijazno l>e-sedo, šalo. Ihihovito zna odgovarjati na o-tre Ixnede, in če se kdo napije ter prekorači meje, se kavarnarica do^to-ja trst veno prima je reza to«" i I ne mize, prime razgrajača previdno .toda krepko od zadaj |mx! roko, mu natakne med potjo na glavo k ohuk ali čepico, potem gn pa potisne čez prag in mu pokaže pot.
•"Oho, gosipa CIade, vi hi spadali v Marseille v pristanišče. tam bi znali ravnati s pijanimi mornarji.." se ji posmehu je jo.
"Saj inrniir tndi z vu.r.i tu pogosto dovolj dela; saj mi .sami dovolj sitnarite."
Večinoma so pa njeni gontje solidni. Igrajo domino, šali in karte, tudi bilijard je tu. Večinoma t mi pijo, se pogovarjajo, površno čitajo ILste, potem se pa prepirajo. Zvečer pride navadno staree visoke i>osta-
IMATE 2E TA PRI ROČNI ATLAS?
V Ufc kritičnih časih je vsakemu čifeatHju dnevnih vesli potrebni U priročni ATLAS, ki ga poftlje-mo našim naročnikom po najnižji črni. — Naročite fa Se danes!
Velikost 9H x 14H inčev
48 Tolikih strani;
X! barva »ih zemljevidov tujih držav in D zemljevidov Zdr. držav in zastav vodilnih držav;
45 svetovnih slik iioi>olnoma o-zna ("en i b;
Zanimivi svetovni dogodki. Najnovejši zemljevid kaže celi Rvet in tudi:
RAZDELITEV POLJSKE ME1>
NEMČIJO IN RITHIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE
PRIKLJUČITEV ^KHOSLOVA-
6KE K NEMČIJI NOVA FINSKO RUSKA MEJA
ve, plešast. Stopi k bufetu, go--pa Claude lita poda zalito roko, on jo -spoštljivo poljubi, I totem pa odide v kot k svoji mizici.
Starec koščenega obraza, redkolioseilen, pije -svoje vino, •zre na kavarnarieo, zdaj pa zd:ij nekaj zašepeta, za mrmra. Tudi on pij ■ včasih čez mero, in v takih primerih se škodoželjno smeje in kriči. Tedaj zapusti gospa Claude svoje kra kraljestva, tiho stopi k njemu, pra poboža pa plešasti jjrlavi. iuu za»šepeče nekaj in v njeni kretnji je žalost ;n nežnost. Imam vtis. da zavlada v tej bučni, zakajeni kavarni iraenkrat tišina. Utihne tudi starec, postane krotek, posedi še nekaj časa sklonjene glave, potem pa vstane in tiho odide.
^Nekega večera sem pri sede I k njegovi mizici, trčila sva v enem njegovih burnih trenutkov, |K»tem sva se pa razgovori la.
"Življenje? Vraga starega razumejo zdaj ljudje. Niti ti ne. ki si za to še mlad. Počakaj do starosti, pa se ti bodo odprle oči, če prej ne oslepiš. ljjml.ii' žive večinoma kakor pniŠiei — samo žro in žro — čii 11 več. Samo žepe si basejo, trgujejo z velijo, varajo in kradejo <lrug dragemu kaj nin-rejo. Človeška vest je kakor
končalo se je tako, da me je oče preti |»el in z;»jM>dil od hiše, češ. naj se ne vrnini, dokler se ne spametujem. < Ulšel >eni k nji, potem pa v mesto, iskat dela ali službe. Toda nih«V se ni hotel zaplesti v spor z Ih»-gatiin trgovcem. Porabil sem še z: dnji belie, potem -ciii pa pomisli': Kakšna bo moja bodočnost v revščini! Njena ljubezen do mene se bo ohladila in tako sem tudi ja« vrgel šče-ne sk'»zi vrata, osramočen sem se vrnil v oeetovo hišo-
K'eč leto dni sem se oženil, prišli so otroci, hotel tsem zvedeti kaj o Claude. Ona je bila že davno odpotovala iz mesta, izginila 11 hi .je izpred oči. — No, potem je prišla vojna, vrnil sem h* kot berač. >am vdovec. Žena mi je bila ta čas umrla, oče je bil prišel na boben in jel sem iskati Clande. Zvedel sem, da je v Parizu, že d: vno omoženn z bogatim človekom. Našel .-eni; jo, vrgla se mi je okrog vratu, toda kaj početi? Oba sva že priletna, je dejala, jaz imam odrasle o-troke, kakor ti. razen tega imuni pa še moža. Prepozno je. Vse življenje sem imela rada samo tebe, toda — zdaj je prepozno. .
iTn tako so tekla leta. Pred petimi leti .ji je umrl mož, ona
je odprla tu kavarno ne za-
i...
Iz Jugoslavije
Nada Mandičeva oproščena.
(Svoj ras smo obširno poročali, tki se je i), nov. 1IK5!) odigrala v nek i sobi hotela * * 11«i-perial** v Dubrovniku krvava Ijubavnsi žriloigra. V/. Nemčije priseljeni trgov«* Jožef Klias je s strelom iz samokresa ranil svojo prijateljico Nado Man-die, in se nato sam u-t telil.
Klin* ie prišel It ta UKiC v Jugoslavijo. V Zagrebu je spoznaj Nado Mandičevo. Zagle-
nii vožnjo in s pošte v Prijc-dorn telefoniral v hotel v Brnijo Stik i kaj se mu je zgodilo. [Prosil ie, naj kovčeg j»oiŠče-jo, vendar pa ne odpro prej. dokler ne pride on sam. Pla-v .čilni natakar Kolar je takoj o'začel iskati iu res našel kov-
kiteri gosli In iča rji šotore, katerih točijo vino. Tako ci^ini (ijurkjt viči — okrog 1*0 čeg. Kmalu nato je telefoni-[ redil. : jih je bilo — sedli pod šotor j nil iz Sanskega Mosta trgovci* \ karju ( gostilničarja Slavička in pili. j \Y|-šo[ in -i*»nn"il, d;t nje Okrog 4. popoldne je hotel go- j tovariš Wolf /.»• pelje z av stilničar oditi domov in je pro-jtomobilon, v Banjaluko. okoli
cigane, naj zirpiwte njegov,^ ^»pollne je Wolf prišel šotor. Namesto da bi ira ubo-
Hanjaluko in zvedel, da je kov-eeg najden. V pričo plačilnega ntakarja Kolarja Ltt hutel--kega sluge eo odprli kpvčeg in v njem natšli 3<X),000 din v gotovini in zvitek obveznic v v red n est i r>00,000 din.. Wolf je preštel denar in našel vse v Dal je točilnemu nata-
Ccna 25 cenl6v
Pošljite avoto v znamkah po o«, fio 2 eenta.
3
Po8cbnost:
HAMMONDOV ZEMLJEVID. KI SAM SEBE POPRAVLJA
KITPON, ki ga dobite s atlasom in ko g* Upolnite in poBljete k Izdajatelju semljevlda, Vam dtje pravico, da dobite dodatne zemljevide ■ novimi mejami vojaku jo-Clh ae drŽav, kakor bodo prem«-njene po sedanji vojni.
Naročite Atlaa pri:
" GLAS NARODA "
til WEST 18th STREET
NEW	N. T.
kos gline — kakršni nnsti so!voljo deuni.ja. temveč da bi ne jo pač prijeli, tako se gnete in oblikuje. A človeško srce? Kako l»i ti to povedal? To je kakor nemirno ščene. Zacvili, brcneš gn v trehuh in na ulico ž njim. Tam laliko eviliš, toda glej, da te ne bom slišal. Toda če imaš borno hišico, špranje v stenah in v oknih, •dišiš to cvilenje pa če se še tako ieziš nase. V.se življenje ga slišiš.
bila rama. In od tistega dnt se sučem tu okrog nje, kakor star pees. Včasih med štirimi očmi pokramljava. obujava spomine na stare ča-e in se smejeva. Zdaj sva oba prosta, lahko bi se vzela, pa imava že oba vnuke. Vsak pater bi se naima posmehoval, ljudje bi ^e nama smejali, še novine bi pisale o nama. Jaz sem star že nad šestdeset let, ona le nekaj 'ot manj. — Tako bova že kako privlekla do konca — zdaj sva isi višaj blizu.
gali,. so cig. ni navalih nanj in ga žareli pretepati. ('tiranom so pridno |M»mag-'Ie tudi ciganke, ki so metale kozaree in steklenice v gostilničarja.
in <1 '»o hi h! bil v bližini policijski .stražnik, ki jt* ^gostilničarju prihitel na polnih". Cigani >o pa navalili tudi na stražnika. V boju je bil stražnik prisiljen, da -e |)o<lu-ži orožja. IT«trelil je iz samokresa park rat v zrak, ko pa to ni nie pomagalo, je iintre i! nw'd cigane in zadel Zlatka Gjurgjeviča. ki je padel na tla, ranjen v desno nogo. Šele tedaj so cigani prenehali z bojem. Na pomor so prihiteli tudi ostali policijski stražniki in aretirali cigane. Gostilničar in stražnik, ki je prvi pribite!. <ta k sreči odnesla le hi-žje poškodbe.
.">00 din. vratarju tu li r>»H) din. notelskcm.u slugi pa 200 din. nakar se je ve- vr»-e| o«li»elja1 z avtomobilom v Za-
irrrh. .
dal se ie v leno /eno u; >,c!enti. ,, ..
i	...	,r .. \ liri: -i* ura na I a da se bo z njo poročil. Mandi-l
„, i se udi godilo, re ne <x.'Va pa ga je zavrnna. lo |Ktj ?
je že o^tarelrga Kliar-a ie l»odžgalo in je venomer silil v Mandičevo. Noven-fhra 1. 1 <>:?S je Mandičeva ])otovala v Split. Elias se je peljal za njo in ji v Sj>litu pnuilagal, naj bi preživela ž njim par dni v Du-biovniku. Mamličvva je privolila in oba sta se odpeljala v TXibrovnik, kjer sta -e nr'iie-lila v hotelu Tn-jperial. l>ne 0. nov. je Eli as nenadoma vstopil v sobo Mandičeve. V levi roki je držal aktovko, v desnici pa samokres. Pozval je Mandičevo, naj še enkrat premisli in n:;to pove, če ^e hoče / njim poročiti, ali ne. Ko je Mandičeva po kratkem premišl jevanju izjavila, da se ne more ž njim poročiti,, ji je TClias vrgel pred noge 1.1 tisočakov in v tistem trenutku ustrelil proti nji. Zadel jo ie v lice, nato so je sam u-trelil. Ko so po-zneje v torbici Mandičeve našli okrvavljene bankovce, so mislili, da si je Mandičeva prilastila denar po Kliasovj smrti. Vsa njena zatrjevanja, da
ii	je Elirh dal denar pred. svojo smrtjo, so bila zastonj. Sodišče jo je obsodilo na tri mesece zapora, pogojno na dve leti. Apelaciia pa je ugodila njeni nritož.hi, razveljavila sodbo in odredila novo razpravo, ki je bila te dni pred okrožnim sodiščem v Dubrovniku. Sodišč«4 je nrislo do prepričanja, da je Mandičeva nedolžna in jo je oprostilo.
Poučili
spisi
AMil.KŠKO SLOVENSKO BKKILU. Seniavil dr.
F. J. Kern. Vezana	Cena $2.00
IIOIMtfl DRŽAVLJANI naj .narot* knjiiic« —
"How te keeocne a 'Hizra of Ue tnUed
States".
V rej knjigi m vsa Masiilia In cako-ui ta naseljene	Cena 35C«
DKNAR Spisal dr. Kari EngUA. 'J36 strani
l>»uarnl [>r»)lil(?m Je relo zapleten In 11-lav en in nI mogoče storili vsakomur lasnega. Pisatelj, ki Je znan češki uarodDo-gospodar-Rkl strokovnjak, je razftiril	delo tako,
da l>o služIlo slehernemu kot orlentačnl spis o dt-narju.
<«»» 50c
DOMAI'i ZDRAVNIK. Spisal Seluislljau Kneipp. L'||» strani.
$1.25
4DVERTISK IN "GLAS NARODA
CALIFORNIA: Ban Francisco,
Jacob Laushln
UtVidiš tam .gospo Claude? Rtis, še danes je lepa, in i»o-ui/i>-li. kakšna leinjtica je bila ko ji je bilo sedcnflnajst let, ko sem se seznanil ž njo. Moj oče je bil konjereje«*. Avtomobili so bili feakrat še redki, mnogo blaga so prevažali s konji in bogati ljudje so se radi bahali
v	svojih kočijah. Oče je vozil po vsej Franciji, tja do Španije, pa tudi proti severu in povsod je iiwel med konjerejci prijatelje. Milijonov nismo iu<eli, toda redil sem se in do-raišoal v solidnem varnem bogastvu.
oče je bil v rodbinskem življenju strog, in svojeglav. Moja pokojna mati fie je v ži-(
vi	je n ju redko nasmejala. — Claude je bila pa hči siromaka — ključavničarja in pijanca.
Drugače je bil to 'prijaven mož. Dol>rieini,a skromen in ponižen, kakor ga še sedaj vidim. Rad nie je povabil k sebi in mi vedno nvzlagal svoje izume, same ročice in kolesca. Tz Mse-ga tega pa ni bilo nič. Za njegovim delovnim pultom sva skupaj popivala. Claude je takrat stregla v točilnici in jaz sem jo čakal. Hodila je domov po deveti'h in tako sva hodila se na sprehod. Lipe so cvetele, noč je bila tiha, a nebo posulo z zvezdami. Bil sem do ušos zaljubljen v njo in večkrat sva ee ločila šele ob jutranji uri.
{Slednjič sem so opogumil in odšel k očetu, tako in tak6. — Kaj se je potem zgodilo? Berač ico mi hočeš prjvegti y hišo T Vse življenje sem se mni-cil in pehal, adaj pa naj pride vjse rdoje premoženje v roke talce'deWine? To nemmnost si kar isdbij iz ^lave. .	r ■ .. .
/Vztrajal sem pri svojem in .Little Falls, Frank Našle
Cigani napadli gostilničarja in policijskega, stražnika.
•Drznost in nasilnost ciganov je prekoračilo vse meje na ?ej-111*11 v Križevcih dne 1. anrila.
Xa semanje dni postavijo v Ki iževeih poleg sejmišča ne-
VA2NO ZA NAROČNIKE
Poleg naslova Je razvidno do kdaj imate plaCano naroCnino. Prva fileviiku iHrtneni mese<-, druga dan ln tretja pa lero. Da nam prihranite neiK>trebnegr» delu in stroškov, Vas prosimo, da skuSate naročul-no pravočasno poravnati. PoSljite naročnino naravnost nam aH jo pa plačajte nagemu zastopniku v VaSeni kraju aH pa kateremu Izmed ■astopnlkoT, kojih Imena so tiskana s debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tu<u druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih. Zastopnik bo Vam izročU potrdilo za plačano naročnino.
CJOLORAIiO:
Pueblo, Peter Cullg, A. Saftl« Walaenbnrg, M. J. Bayuk
INDIANA:
Indianui>olis: Frank Zupančič
ILLINOIS: Chicago, J. Bevčk Clcero, J. Fabiaa t Chicago, C«ro
In Illinois) Jollet, Jennie Bamblch La Salle, J. Spellch Mmacoztah, Frank Angnstln North Chicago ln Waukegan. Matk
WvM
vr ARI LAND: KltsmUler. Fr. Vodopitaa
MICHIGAN: . Detroit, L.
MINNESOTA: Cliisholm, J. Lukanlch Ely, Joa. J. Peahel EveTefh, Lonls Ootfla .Gilbert, isova* Veaaal Hlbbing. John PovSe Virginia, »ratak ITrMaflch
MONTANA: Roundup, M. M. Paniko Washoe, Tu dhaaipa
NEBRASKA: Omaha, P Broderlct
KBW TOKK: Brooklyn, Oowai&a,
bih
OHIO: Bar be rt on, Frank £nhm Cleveland, Anton Bobek. Oaas. Kir-linger, Jacob Resnik, Jofr- Siapnia Q Ira rd, Anton N a gode Lorain, Louis Balant, John KunUto Toungstown, Anton Klkalj
OREGON:
Oregon City, J. Koblar
PENNSYLVANIA: 'Bessemer, John Jevnlkar Conemaugb, J. Brezo vet Coverdale In okoUca. Mrs. Irana
Ropnik Export, LouSi SupaniM Farrell, Jerry* Okorn Forest City, Math Kamln Fr. Biodnlkar Qreensburg, Frank Novak Homer City. Fr. Ferenchak Johnstown, John Poiants Krayn, Ant. TanZelJ Lttzerne, Frank Balloch Midway. Jouii 2ust Pittsburgh In okolica, Philip Progax Steelton. A. Hren Turtle Creek. Fr. ^ektfrar West Newton, Joseph Jovan......
WISCONSIN. Milwaukee. West ADla, Fr. 8kak Sheboygan, "Jseep
WYOMING: Bock Springs, Lnb DfamondvUle, 'Joa RoUun
4a, katera Je preJ^L
oraiTI Wl MMDA'
Tihotapstvo dolarjev.
fckibotiška policija je odkrila tinotapstvo inozemske valute. Neki kolonist iz Subotiee je nameraval prodati 8t K H) dolarjev, vtihotapi jenih iz Amerike. Skozi 12 let je bil rudar v Ameriki in je prhie-el s seboj vse svoje prihranke. Nameraval je dolarje prodati in si kupiti manjše por-esivo. Pri tem je jK»sredoval subotiski trgovec Art ur Weuss, ki .je kolonista spravil v zvezo z nekimi beograijskimi intlu-tri jei, ki so potrebovali dolarje. Policija je za to zvedela. Skrivni agenti policije so prišli na dogovorjeno me,slo ter aretirali kolonista in zaplenili 'tolarje, ki so jih poslali v Beogra L
Tudi trgovec AVeisi= je bil aretiran, ker pa je dokazal, da je ravnal v dobri veri, so ga spet izpustili. Preiskava so nadaljuje v Beogradu..
Boj starke z roparjem.
'Zelo premožna vdova Darinka Kostič v (Hnenovcu živi že več let pri družini Xe-sičevi. Te dni je Nešič s svojo ženo odpotoval in pustil *voje otroke v varstvu Kost i Če ve, ki je stara 74 let. Ponoči pa je vdrl v hišo ropar in napadel starko, ki jo je ropot zbudil. Ropar je Ko^tičevo večkrat z vso silo udaril po glavi da bi jo onesvestil ter ji je zkušal zamašiti usta. Ko-1 i če va pa se mu je krepko postavila v bran in je glasno klicala na pomoč. Ko je ropar zaslišal korake, ki £o se hitro bližali, je pobegnil. Neki železničar, ki je slišal starkine klice na pomoč, je stopil v hišo in našel Kosstičcvo nezavestno v postelji. Kostičevo. ki ima hude poškodbe na glavi, in po živo-•1n, i=o prepeljali v bolnišnico. Za roparjem ni nobene sledi.
Zagrebški tav/ovec pozabil v hotelu 800,000 dinarjev,
Veliko senzacijo med gosti, kakor tudi med uslužbenci hotela '.Palace" v Banjaluki jc povzročila telefonska vest iz Prijcdora. da je v hotelu ostal usnjen kovčeg, v katerem se nahaja ogromna vsota denarja — last. zagrebških lesnih trgovcev. Trgovci "Wolf Veršel in Werner so prišli v Banja-luko In najeli v hotelu 'Palace* soTmd za če« dan. Ob treh popoldne so odjpotovali z vlakom nazaj proti Zagrebu. Ko so bili že v bližini Prijedora, se je trgovec "Wolf spomnil, da je na ofae&ilniku v restavraciji hotela pozabil usnjeni kovčeg, v katerem je velika vsota denarja. Wolf je takoj preki-
lMIMACE /IVAM.
7- strani.
S]>is;il Ihimir Fei^el. —
t rn» .50c
IMIMAfI ŽIVINO/DRAVNIK, spisal Franjo Dular. L'78 Ptritnl. Ona trda ve* Cena $1.50 Zelci koristna knjijra m vjiakega žlvinoreji-a; opl? raznib bolezni ln zdravljenje; slike.
143 stranL
GOVEDOREJA. S slikan*'
»pisat K *<egvart.
Cena
$1,—
KOKOSJEREJA. s strani. h ruš.
slavil Valentin Raziii^-r, C
c«» .50c
KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani * Vea
.75c
KN.IIO.V <> I>< >ST<MNKM VEDI'jN.1 \111 strani
KRATKA SRIISKA GRAMATIKA.
Cena 50c.
iVS strnili
Cena 30c.
MI.EKARS'1 \ O. Spisal Anton Cevc. S allkami 168 strani.
Knjiga aa mlekarje ln ljubitelje mlekaratva ■plob.
«>na 50c
NAJVEČJI SriSOVMK. — 1~<*> strani.

NASE ftKODIJIVE ŽIVALI t PODOBI In BESEDI.	Fran Krjavee. strani. Brofi.
Cena .25c
OBRTNO KNJIGOVODSTVO. J58 strani. Vea... Knjiga je namenjena v prvi vrsti ra stavbno, umetno lu strojno ključavničarstva o»r iele-
zoi i varstvo.
Cena $1.—
ODKRITJE AMERIKE, spisal il. MAJ Alt. Trlja
deli: 1U2. 141, strani. Cena mehko vea Poljuden in natančen opis odkriti* noveita sveta. Spis se člta kakor zanimiva puveat »r Je sest:ivljen ik> najboljšlb vlrib.
Cena 50c-
PRAKTIČNI RACCNAR. Trtia vea.	M-
Priročna knjižica, ki vsebuje vse, kar Je pri nakumi \n prodaji notrebno.
Cena 75c.
PROBLEMI SODOBNE HLOZOFIJE
Spisal dr. F. Veber. 341 atranl. Knjigo toplo prIi»oročamo vsakomur, ki aa boče seznaniti a glavnimi črkami sodobna --fUozofiJe.
O" -50c
slovenska slov.-anc.leški in anglfako-si.ovkn-
SLOVAR. 148 strani.	Cena 90c.
Kuharske
KNJIGE
LJUDSKA KUHARICA
Najnovejša zbirka navodil za Kuhinjo in dom. Cena 50c.
KUHARICA
965 navodil, 255 strani. Cena: broš. $1.25, vez. $1.50
KUHARICA
Najpopolnejša izdaja. 728 strani.
$5.oo
SLOVENSKO-NEMSKI SLOVAR. Sestavil Dr. F. IJrada«-. — tr^o strani.
$1.25
UČBENIK ANGLEŠKEGA JEZIKA. 'JU5 strani.
Cen. $1.-
UMNI ČEBELVR. Spisal Frank Lakmayer. l(k! strani.
Cena

VELIKI SLO'\*ENSKI SPISOVNIK. Sestavil H. Podkrajsek. — 437 strani.
Cen» $1,—
VELIKI VSEVEDEŽ. 144 atranl.
Zbirka zanimivih ln kratkočasnlb spretnosti ; burke ln Šaljivi poskusi; vedeievalna ta* bela; punktlranje; zastavice.
Cena $1.—
ZDRAVILNA ŽELIŠCA. «2 StranL
25c
KNJIGARNA
"GLAS NARODA"
216 West 18th street new york
"Q LAS NARODA"- New York
Monday, May 6, 1940
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
laninski Kralj
Spisal L. GANGHOFER.
Za Glas Naroda priredil X. X.
455
• 4'Pa nikar ne skrbi, Evica — spokoril sem se za greh. — Danes popoldne som rešil življenje. — Veš ,mlinarjev fant je padel v votlo, pa sem ga rdšil. — In zato ne bom umrl. —
Živel bom, živel--"
Njegov glas je postajal čedalje bolj nerazločen. Telo se niu je nekajktat stretslo, in zdelo c*e je, kot da se mu je po-greonila glava mkxl ramena. Pretegnil se je in narahlo zajokal. Na njegove, po življenju hrepeneče oči, je padla senea .smrti.
"Dorče!" je kriknila Evica. YW, kar jih je bilo v sobi, ?o pokleknili in začeli moliti molitev za umirajoče.
Ko je dospel zdravnik, ni mogel drugega ugotoviti kakor smrt. V Dorčetovih prsih je bilo sedem ran. Vse so bile feimrtne. Le odkod je vzel moč, da je smrtno ranjen premagal nasprotnika. "»Življenje je imel kakor jelen, iali pa kot nra-čenik," je dejal zdravnik.	\
14. POGLAVJE.
' 'lK*a dneva sta minila. Dorčeta so jRikopali. J311 je po-grob, kot da bi pokopali najbogatejšega kmeta v dolini, ne pa najbolj siromašnega pastirja. V življenju je pravičnost le redka. Včasi se je spomni smrt.
•Mineval je dan za dnem* toda Jurja ni bilo. Tretji dan j k) njegovi aretaciji je dobila Marjana sporočilo, da je njegova stvar v redu, pričakovati ga pa še ne morejo tako kmalu. Negotovost Nuudctovc usode ga vznemirja in zato mora osta-ti v o#estu.	»
Po tistem ni bifo nobene ve-t i več. Ljudje v vasi so vedeli skoro več o Jurju in Nandetu, kakor pa Marjana in Evica. Dekle ni nikdar ni če-ar vprašalo. Le vsako jutro je gledala gosjK)di»ija z nemirnim, zbeganim |>oglodom.
4) Naiklctovem vstajenju r-o brali v«aiščani v 1 listih. Brail >o tudi, <l«i ga je vrrajščak razbremenil vsake krivde in da mora čakati razsodbe vojaškega eodiš£a. ( Da je bilo dosti ugibanja in govorjenja, ni treba niti omenjati.
Na Ilnistovini so si radovedneži kar kljuko .podaja:!i. Marjana jih je kar na kratko odpravljala: "Ničesar ne vein;! Mir mi ilajtc!**
Edina Ceuea je bila zgovorna. Sleherni večer jo je pri bolniku nadomestiln grajska hišna. Na Hrastovi no je prišly frproti |H»vedi<t. kako je lovcu. Itekla niRi pa ni Jakob" pač pa veil no le "moj."
Evica jo je le malokdaj poslušala. Cele dneve je presedala v >voji sobici in šivala. Co bi moirle -tene govoriti, bi uo>ti tlovedah' o vzdihih in solz; h.
iPovseni drugače je bilo seveda po tistem jutru, ko je dobila gospodinja od Jurja dolgo pililo. Bilo je pismo veselja. V-e je bilo dobro. /C ozironi na Nandetovo uzorno sIužIhiž-vanje, in ker je bil polngni! komaj dva dni pred doslu/»l>e-njem. n ker se je s;:m javi,i ni>o njegovega )M'i*a smatrali za dezertacijo. pač za "odsotnost" ki jo je zakrivil v razburjenju vsled nenadne smrti bližnjega sorodnika. Prisodili so niu .samo ]>ct dni domačega zapona in ><> ti-ta dva dni je moral odslužiti.	j
"Jaz bom tukaj počakal .da bo prost," je pisal Juri. "nakar se bova skupaj vrnila."
<!o>l>odinji je obraz veselja žarel, ko je dala pismo Evici. Prebrala je in zaihtela.
t u'Vsc moraš prebrati," je opozarjala gospodinja. "Glej, na drugi strani je še,." Evica je brala.
"In še nekaj. Marjana. Za balo bo treba poskrbeti, kajti zdi se mi, da bo na Hrastovim kntalu poroka."
Dekle je gospodinjo preplašeno pogledala. Opaž i vsi njeno pomembo mežikanje, je obJila njena lica tcnirna rdečica.
i 'Po ti*ti uri se je Evica razcvetela kakor roža v junijskem so neti. Z vso ljubkostjo svojega bitja se je oklenila dragocenega zaklada, ki ga je njeno srce našlo in si ^a prisvojilo, dočim se je -vet sanj. v katerem je doslej živela, zrušil v prah. Kraljeva roža je brez moči in skrivnosti. Nobenega planinskega kralja ni, nobenih jan^skih duhov, nobenih čudežev in copernic! V>e je bila le bistvena resnica. In Dorče je moral umreti navzlic spokoritvi, navzlic čarobni vrečici, ki jo je nosil okoli vratu. Take misli so ji izjiodkopale obrambni zid, olulajajoč njen duhovni svet.
Vse je moralo bežati: čarovnice in vile, škratje in prikazni, v>c kar je živelo v <bujni ljudski domišljiji.
Jjc žarko solnce je sijalo na nebu. in bil je jasen dan. Evica je čutila le ljubezen in mislila nanjo. HrepMje jo je navdajalo. Kako je srečna ob teh mislili, ki jih je le včasih zagreni! spomin na ubogega fanta, počivajočega v hladnem grobu! In ko je nekega večera -e.lela v sobi poleg otrok, je planila Marjana preko praga kričeč: Evica! Prihajata!" Takoj je bila spet zunaj in za njo oba otroka. Evica je skočila kvišku in je bila kakor ohromi jena. Bleda in tresoča >e je poslu *:ila bližajoče se glasove. %
In v sohoso -o -topili. Juri. Marjana in lep mladenič, bleščečega jwgleda in vedrega obraza. Brade ni imel več. pač pa le kratke brke. Ol>c roki je ponudil dekletu, in ker le ni »pregovorila, jo je vprašal:
"No, kaj ne boš pozdravila svojega planinskega kralja?" Solze radosti so jo oblile. Opotekla >e je k njonm in ga objela okrog vratu.	<
Juri ju je ves ginjen motril, nato je prijel otroka in po-kirnal Marjani. Sli so na dvorišče, kjer ni ibilo spraševanja in odgovarjanja m« konca ne kraja. Ko se je slednjič Juri vrnil v -oho. je s<»del Nandc za mizo, Evica je bila naslonila glavo na njegovo ramo, nepremično <ra je glodala in še vedno ni mo<rla verjeti svojim očem.
'"Ne morem in ne morem pojmiti Ali je sve res? Ali si res človek? Resničen človek?"
' *4Tega še sam dobro ne vem," jo je podražil. "Mogoče sem pa duh. Ali naj izginem?"
"Za božjo voljo!" je vzkliknila Evica ter se ga oklenila okrog vratu.
SStiri tedne pozneje je bila v vasi dvojna poroka. Vzela sta ae Nande in Evica ter Jakob in Cenca. : Z vseh s t nan i so
V DEŽELI BREZ GOSPODARJA.
iPo-obni poročevalec agencije United. Press poroča, kako je a* maskira.nem avtomobilu francoske armade obiskal vse "ozemlje brez gospodarja" med Maginotovo in Siegfrie-dovo črto od Vogezov do Mo-zele. Peljal se je celo skozi baje najnevarnejše mesto vse za pad ne fronte v Mozelski dolini, kjer se -tikajo francoska, nemška in luksenrburška meja. Na nekem križišču je vozač zgrešil pot in zapeljal proti nemškim po-tojaiikam. Neki francoski .-tnšni vojak jih je z znaki :/. zastavo še pravočas-no ustavil, da so se obrnili nazaj komaj nekoliko sto metrov od žične ovire, ki označuje nemško francosko mejo. To navaja poročevalec kot dokaz, da je ozemlje brez g*xsj»odarja ob svetlem dnevu popolnoma nevarno. Le redkokdaj je videti tam vojaka in mir je popoln. Ponoči je seveda dru-irače. Tedaj imigoli tain patrulj z obeh strani, ki >e pogo-stonia spopadejo. To je pač tudi v-a vojna akcija na za-padni fronti.
iDežela brez gospodarja je pust, kakršnih 1.") km širok, pas, ki ga je civilno prebivalstvo zapustilo. V njeni stoji kakšnih .">00 praznili vasi. Te vasi bi lrbko zasedli tako Francozi, k: kor Nemci. pa te-tra n<- store, ker se na obeh straneh boje. da bi to potem izzvalo »ovražni topniški o-ifenj, ki bi niju bilo treba odgo-valjati -oet z govorico topov. Vasi so zato cele. Zdi se, kakor da so jih ljudje šele včeraj zapustili, med tem ko so že 1>oI leta brez stanovalcev. Le če pogleda- bližje, opaziš, da so Ti<no*ra okna razbita, in da so /.a-1 o i i vsi zaprašeni.
(Pred neko hišo je bil prevr-
njen otroški voziček — znak, v kakšni naglici so ljudje zapuščali te kraje. Drugače pa so izginili celo jisi in mačke brez gospodarja. Glad in mraz letošn je zime sta jih pregnala. Kmetje so govedo odgnali s seboj in .ura prodajali v najbližjih mestih vojski. Prašiči so ostali brez krnic doma, dokler jih niso vojaki poklali. Tako ni v ozemlju brez gospodarja danes nobenega živega bitja. Piflj ne obdeluje nihče.
•Takšen je torej ta pas, v katerem se ponoči srečujejo patrulje. Na francoski strani se-i-toje te patrulje po velikem delu iz bivših skavtov, ki sedaj lahko pokažejo, kar so se v igri naučili. Čete tega prostovoljskega zlxjra so spravljene drugje nego ostale francoske čete. Po navadi bivajo v velikih kmečkih hišah, kjer imajo vse udobnosti. Vadijo se po-noči in sicer v \*veli gozdovni-ških spretnostih, kakor tudi v rabi avtomatskega orožja.
iNjih člani monfjo biti prvovrstni strelci, ki znajo ravnati tudi z ročnimi granatami in posnemati celo ptičje glasove, da se med seboj lahko sporazumevajo, kadar se plazijo ponoči, v oddaljenosti kakšnih 20 metrov drug oddrugega skozi ozemlje brez gospodarja. Končno porabijo ti prostovoljci mnogo časa za študiranje vneli luogočih kart. Vedeti morajo natančno za sovražne strelske jarke, žične ovire in pasti. Napade, ki jih nameravajo izvršiti, poskušajo naj-prvo za fronto, dokler ne gre vse kakor po vrvici. Ker gre pri njihovih nočnih sprehodih v prvi vrsti za to. da ujamejo kakšne sovražne vojake, se izogibajo uporabe orožja. Najrajši se plašijo do sovražnikovih žičnih ovir in jih stresajo. da prične nasprotnik streljati s strojnicami in izda tako
= i. i--*; =i
STRAHOTE
VOJNE
ČASU PRIMERNA KNJIGA Spisala Berta pl. Suttner 228 strani
Cena 50 centov
Dobite jo pri
KNJIGARNI SLOVENIC
PUBLISHING CO. 216 W. 18 St., New York
njih položaj. Potem z nekoliko ročnimi granati nizbijejo izsledeno strojniško gnezdo, skočijo v strelski jarek, pograbijo nekoliko mož in izginejo spet v temi. Nagrada za to delovanje so vojni križci in druga odlikovanja. Prostovoljci ne dobivajo nobene plače. razen desetih frankov dnevno, ki jih dobi vsak francoski vojak na fronti, dočim znaša vojaška plača v zaledju poldrag frank.
SMRTNA KOSA
POLOŽAJ LETA 1916 IN 1940.
iwmdonski "News Ohromele" objavlja članek predsednika francoske vlade Paula Revna uda, v katerem primerja Revna ud sedanji položaj zaveznikov z njihovim, položajem v januarju 1. 1916 in pravi: le svob()dno trgovino, ki je od
Včeraj opoldne je na svojem domu nenadno umrla splošno znana in priljubljena rojakinja Mrs. Mary Ganser, rojena Ro-janc. Ravno je hotela iti obiskat svojo nečakinjo, ko jo je zadel mrtvoud in je umrla. — Stara je bila 76 let in doma iz Ihana pri Domžalah.
Pokojnica je bila prva slovenska slamnikarica, ki je bila takorekoč "importirana" iz starega kraja leta 1885. Četudi poročena z Nemcem, je bila vedno zavedna Slovenka ter se je vdeleževala vseh slovenskih ustanov in prireditev in tudi njene štiri hčere gladko govore slovenščino.
Njeno truplo leži na njenem domu 5*)-17 Menahaii St., v F? idgewood, L. I.
Tukaj zapušča štiri hčere: Mrs. Mary Downs, Mrs. Annie Higgins, Mrs. Agnes Dumen in Mrs. Rosie Koch ter sestri Mrs. ( ešark in Mrs. Adamič tor več drugih sorodnikov.
Pogreb bo v četrtek, 0. maja ob 10. dopoldne s sv. mašo v cerkvi Miraculous Medal, Vincent and Bleeeker Sts., Riil^o-wood in nato na St. John's pokopališče.
Blagi ženi mir in pokoj, njenim domačim pa naše iskreno sožalje!
pošiljatve
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurai.
V ITALIJO
Lir 100 " 200 300
$ 5.90 11.50 17.00
28.00 55.00
M It ft
500 1000
ker sb ceni 8edaj hitro menjajo so navedene cene podvržene spremembi gori ali doli
N UNA NAKAZILA 1ZVK&U-&JEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO 11—
mi veren i tet o z upravnega in sodnega .stališča in so ustvari
prišli ljudje, tako da je bila cerkev .skoro pretesna. Ko so prišli veseli svat je iz cerkve, sta se Evica in Nande ustavila ob 1 lan rinem in Doičetovem grobu. Radovedneži so etegali vratove in videli, kako je vzela Evica iz poročnega šopka, vršič rožmarina in ga položila na z ovenelimi cvetkami pokrit grob. Pri tem je pogledala svojega moža, lioteč ga vprašati, oe je storila prav. Nande je prikimal..
Zopet se je začel pomikati sprevod med vriski, petjem in godbo proti vaški krčmi, čije vnanjost je bila vsa okrašena z zelenjem. Samo dva povabljena nista prišla.
Goopod poveljnik Zgonc je že pred tedni pro>il. naj ga prestavijo. Prošnja nfa je biLa uslitšana. Dan prod poroko je odpotoval.	j
(Pa tudi grajskega gospoda ni bilo. Jakobu in Cenci je pismeno čestital ter lovcu znatno zvišal mesečno plačo, čoš, zdaj bosta dva in leto odslej mogoče že trije ter bo potemtakem lovec več potreboval.
•Nandetu je sporočil, da bi prav rad prišel, pa se boji, da ne bi mogel prenesti pogleda na tako veliko srečo. .
IS pismom vred je poslal tudi poročno darilo za Evieo: zares kraljevsko rožo, napravljeno iz sedmih demantov ,ki jih je obkrožalo trideset srebrnih listov.
KONEC. * !
!V januarju 1916, kakor tudi leta 1D40 je Nemčija zabeležila uspehe na vzhodu. Nemške čete so zavzele tričetrt Poljske. Turčija in Bolgarija| sta se takrat postavila na -tran Nemčije, medtem ko je Runranija zavzela naklonjeno stališč do za vznik o v. Na za-padu so imeli zavezniki veliko težave, 11 francoskih okrožij, kjer je bila večina francoske metalunoj-kc in tekstilne industrije, 80 odst. premoga in vse francosko rudno bogastvo so zasedli Nemci. Do tistega časa je padlo žo 400.000 Fran cozov, dočim je bil britanski ekspcdicijski zbor večinoma uničen. Na mor ju premoč Velike Britanije nad Nemčijo ni bila velika, blokada pa je bila še daleč od tega. da bi se izvajala tako metodično, in tako natančno, kakor danoK Proti trdnemu bloku Nemčije. Avstrije in Turčije, ki ga je Nemčija odločno vodila, so mogli zavezniki postaviti edino slabo povezano skupnost brez enotnosti vojnega poveljstva in brez sodelovanja na gospodarskem in finančnem polju.
Danes je položaj popolnoma drugačen. Točno je, da je imela Nemčija v septembru uspehe na vzhodu, ker Francija še ni mogla dokončati svoje mobilizacije pred porazom poljske vojake. Toda medtem brani Maginotova črta na za-mdu nedotakljivost francoskega ozemlja in meja. Na morju je britanska mornarica s pomočjo francoske mornarice organizirala ostro blokado. Zavezniki uvajajo popolno sodelovanje na vseh poljih. V vojno sta stopili Velika Britanija in Francija bolj trdno povezani kakor v letu 1914.
Na koncu pravi Revnaud, da bo treba po vojni Evropo gospodarsko preosnovati, in navaja kot primer Združene države, ki so ohranile svojo
prta za v sobnosti.
-e človečaneke si»o-In to lahko služi
Evropi kot kori-ten nauk.
STANJE ANGLEŠKE SUHO-ZEMSKE VOJSKE.
iPo zasedbi Čehoslovaške v marcu 19;J1) se je angleška su-hozemhka vojska podvojila. Malo .pozneje je bila v omenjenem oIkcjjtu uvedena vojaška dolžnost. Ob izb rub u vojske je z zakonom bila uvedena vojaška dolžnost za vse letnike od 18. do 41. leta. Ol teli .so " bili poklicani pod orožje v de-cemibru 1939 trije letniki in sicer 20 do 22 letci; v februarju 1940 so bili poklicani 23 letci in v marcu 24 letci. Po sedanjem dekretu je zaenkrat mišljen vpoklic letnikov do 28. leta. Potemtakem je sledeče na raeda angleška sunozemfcka vojska (brez mornarice, zračne vojske in imperijalnih čet).
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
(TRAVEL BUREAU) ti« W. 1Kb 0T-. NEW YOKE
aprilu 1939 je štela 4."»« 1,1 H HI mož, ob izbruhu vojne 700,000. ob .koncu 1939 že 1,00<UMM). Sredi 1940 leta bo štela 1.700,-fHM) in ob koncu 1. 1940 dva in pol milijona mož.
Ako bi pa bili poklicani tudi letniki rnl 29. do .T), leta. bi se vojska povečala za poldiug milijon mož, torej na >kii|nio 4 milijone mož. A' svetovni vojski od 1914 do 191 s je An-glija postavila na bojišče 4,-9.">0.000 mož. V slučaju potrebe, pravijo Aaigličani, da bi tudi v sedanji vojski mogli to število doseči, ker se je prebiva Istro Anglije pomnožilo za tri milijone.
ANEKDOTA.
'Papež Leon XIII. ni maral ijMirtrctiranja, ker skoraj no-Itcn slikar ni mogel dovol j pogoditi njegovega poduliovlje-ne«;a obraza. Na prigovarjanje svojega tajnika, kardinala Vanatelija, se je vendar dal slikati, toda tudi ta *lika mu ni bila povšeč. Ko je bil portret dovršen, ga je papež podaril svojemu tajniku Vanate-liju, zadaj pa je z lastno roko zabeležil: "Marc. fi, 50."
'X'anafelli je poiskal n.uzna-Čeno mesto v evamroliju sv. ATarka. in je čital: <4Ne boite >e! Jaz sem!"
PESMARICA
'^Glasbene Matice" Uredil dr. Josip Čerin Stane samo $2.—
To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo v Knjigarni Slovenio Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y.
ZGODOVINSKI ROMANI
SVETOVNOZNANEGA POLJSKEGA ROMANOPISCA
Henrika Sienkiewicza
PO POSEBNI CENI
KRIŽARJI I. in II. zvezek, broš. . .. $3.75
MALI VITEZ Vezano $3.25
POTOP I. in II. zvezek, broš. . . $3.50
QUO VADIŠ . in II. zvezek, broš. . . . $3.—
ZA KRUHOM Broširano . . . 25c
Z OGNJEM IN MEČEM Mehko vezano $2.—
(Poštnino plačamo mi.)
Sloveitic Publishing Company
216 W. 18th Street	New York