(posumra piSJSrfiE f fotovln!
Številka 45
Liubliana dne 8, novembra 1939
Leto XXI
Mladina » narodova bodomost
Po skoro dvajsetih letih smotrnega, Vztrajnega in nesebičnega dela je Zveza kmetskih fantov in deklet postala najpomembnejši in najtrdnejši kuturni steber naše vasi. Tega se najbolj zaveda naša vas in njeni prijatelji, tega se zavedajo njeni nasprotniki, končno pa to čutijo tudi razni politični špekulant je in preskakači, ki bi v okrilju Zveze radi mleli svoje žito.
Vse to je naravno in nas spričo tega prav nič ne presenečajo stalni napadi na Zvezo s strani njenih nasprotnikov. Skoraj bi rekli, da je Zveza na te napade lahko ponosna, ker ji potrjujejo, da je na pravem potu.
Vsaka palica pa ima seveda dva konca. V zadnjem času je reakcija zgrabila za kol in z njim skuša dokazati, da je Zveza kot kulturna organizacija prešla na strankarsko-politično polje.
Vemo, kaj tej gospodi diši, zato tudi vemo, kam merijo taka namigavanja. Trdno pa smo prepričani, da iz te moke ne bo kruha; kajti laž in obrekovanje še nikoli nista obrodila dobrih sadov in jih tudi tu ne moreta. Ako se ji bo zdelo potrebno, se bo Zveza kmetskih fantov in deklet vsekakor znala braniti sama. Mi podajamo tu le nekaj načelnih ugotovitev.
Jasna volia
Program in načela Zveze pozna vsakdo iz pisane besede, številnih govorov in dolgoletnega delovanja, ki je v celoti javno ter brez najmanjše špekulativne zahrbtno-sti. Osnova tega dela je kulturno zdramlje-nje vasi. Kmetski človek naj se predrami iz brezbrižne otopelosti, naj sam dejansko poseže v javno življenje in si začne sam krojiti svojo usodo.
To je jedro vsega hotenja, ki ga skuša preliti v življenje v Zvezi včlanjena kmetska mladina. V tem hotenju ni niti sledu strankarsko-političnih sestavin in je kmetski mladini dano popolnoma na prosto, kako se strankarsko opredeli — z edino izjemo, da se namreč tudi v politiki ne sme izneveriti kulturnim in socialnim idealom kmetskega življa.
Ti ideali se v dvajsetih letih niso spremenili in Zveza jih skuša doseči danes z enakimi sredstvi kakor ob svojem nastanku. Pri tem je prvo priznanje in spoštovanje kmetskega dela. Če hoče vaški človek res postati notranje svoboden in s tem sposoben za javno življenje in delovanje, se mora zavedati vrednosti in pomena svojega dela. Temu delu je treba strgati suženjsko-sramotni pečat hlapčevstva s kakršnim so ga ponižali kmetovi neprijatelji.
Kmetske tekme
Ta cilj skuša Zveza doseči — in priznati moramo, da žanje nad vse pričakovanje lepe uspehe — s poukom, ki ga širi s
svojim tiskom, zlasti z mesečnikom »Grudo'«, s predavanji, prosvetnimi tečaji in raznimi kulturnimi prireditvami, zlasti pa s tekmami v kmetskem delu.
Prav tekme v kmetskem delu so postale značilna in vsespošna slovesnost naše vasi. Samo tisti, kdor je kdaj neposredno sodeloval pri takih prireditvah, pozna ognjevito navdušenje, s kakršnim vsa vas sodeluje z mladino na tekmah. Tu ni razlike v starosti ne v poslu, je ni v stanu in ne v socialni stopnji, tu se vsa poštena vas strne v celoto in manifestira za svoje pravice in priznanje!
Kdo je pošten, se tega veseli. Ponovno so že občudovali kmetske tekme gostje iz raznih pokrajin Jugoslavije, pa tudi mnogi iz drugih slovanskih in celo neslovanskih držav. Vsi brez izjeme so bili polni hvale, priznanja in občudovanja.
Zgodilo se je še več! Celo sami neprijatelji kmetske mladine so pod pritiskom razmer prišli in jeli v vseh podrobnostih posnemati prireditve v Zvezi organizirane kmetske mladine. Razlika je seveda v tem, da so zunanjost lahko posneli, duha pa tej zunanjosti ne morejo dati. In ker je duh tisti, ki oživlja, ostanejo »prepisane« prireditve nasprotnikov brez tistega učinka, ki si ga nekateri žele. Odtod izvira jeza, ki potem rodi vsa zlobna podtikanja in napade na Zvezo.
Kolikor se spominjamo, je Zveza s strani neprijateljev morala preslišati že toliko strupenih očitkov, da bi bila morala že zdavnaj shirati, ako ne bi tako globoko kore-ninila v sami duši slovenskega kmetskega življa.
Po potrebi so jo obmetavali s pucljevci, marušičevci, mačkovci, z liberalci, z brezverci, s salonskimi kmeti in s celo tropo raznih drugih vzdevkov, kakor se je nasprotnikom pač zdelo, da bo bolj vžgalo.
Ob Zvezinem delu so se seveda vsi taki očitki razbili v nič — ali pa so se odbili na same napadalce.
Ker je vse bombardiranje doslej ostalo brezuspešno, so nasprotniki segli sedaj po — komunizmu. Star recept, ki pa je že močno izgubil na svoji veljavi in vrednosti.
Samo zato, da pokažemo notranji nesmisel takih natolcevanj, naj nam bo dovoljeno povedati tole:
Kakor koli se pri nas piše in govori o raznih odtenkih levičarstva, se nam zdi, da ga je bistvu zelo, zelo malo.
Skoraj nemogoče pa je o »skrajni levi« govoriti v kmetskih vrstah.
Prvič je kmet po svoji nravi konservativen, ljubi tradicijo (izročilo), a temelj tradicije mu je zemlja kot lastnina, ki prehaja iz roda v rod. Neoporečnost te resnice so spoznali ideologi vseh časov in narodov, ki so se borili proti zasebni lastnini. Lahko je razlastiti tovarnarja, bankirja in sploh kapitalista, kdor pa razlasti malega kmeta, iz-
podje v njem človeka in s tem sam sebi nakoplje breme.
Delo proti kleveti
To je problem, ki ga v današnjih razrva-nih in nemirnih časih vse premalo upoštevamo, ker ga premalo poznamo. Prepričani pa smo, da bo imela na reševanju tega vprašanja polne roke dela cela vrsta generacij (pokolenj).
Drugič velika večina Slovenije ni primerna za kolektivno obdelovanje. Ali boste tisti, ki nas psujete in nam podtikate razne vtihotapljene namene, po Krasu ali pa po Pohorju orali s traktorji?
»Vsi po j te rakom žvižgat!« je pel Prešeren in v temle položaju smemo nasprotnikom ponoviti njegove besede. Še to rečemo za nameček:
Slovenski kmetski živelj izpolnjuje oporoko svojih prednikov, ko zvesto služi vsem naravnim zakonom, ki jih je sam Stvarnik zapisal v vesoljstvo. Zato pa greši proti Bogu, naravi in človeku, kdor hoče kmeta pri njegovem delu ovirati. Sodili ga seveda ne bomo mi, kajti »moje je maščevanje, pravi Gospod«, tako stoji v svetem pismu.
K temu samo pripominjamo z besedami slovenskega ljudskega pregovora:
Vrnjen dan je — vsak dan!
V	sedanjem času pa je povsod navada, da se dolgovi vračajo z obrestmi. Slovenski kmet, ki je moral krmiti oderuhe dolgo vrsto let, ne bo ostal za noben dolg — obresti dolžan.
Skopščinske volitve pred občinskimi
V	ponedeljek je prispel podpredsednik vlade g. dr. Vladimir Maček iz Zagreba v Beograd. Tu je imel daljšo konferenco s hrvatskimi ministri, nakar se je sestal s predsednikom vlade g. Dragišo Cvetkovičem.
V	politično dobro poučenih krogih se je zvedelo, da sta oba državnika razgovarjala o vi-stnem redu volitev in da je bilo med njima dogovorjeno, da se bodo najprej razpisale skupščinske in šele nato občinske in banovinske volitve.
V	tej zvezi je bilo tudi govora o političnih zakonih, ki bodo v najkrajšem času izdani, kakor piše beograjsko časopisje.
Ivan Radič ubit
Na svojem posestvu v Trebarjevem pri Si-sku je bil v nedeljo ubit starešina družinske zadruge Radičev Ivan Radič.
Ubili so ga z revolverskimi streli maski-rani razbojniki. Ubistvo ima skoraj gotovo politično ozadje. Ivan Radič je bil narodni poslanec od 1931. do 1935. leta.
Pokojni je bil sin najstarejšega brata Stepana Radiča, ki je ostal na kmetiji v Trebarjevem.
Po zločinu so razbojuiki brez sledu izginili.
Kdor je na vasi zvest in čist, ta
»Kmetski list"
ima v hiši
samo en teden
ni prejela, ker ga pa? nismo mogli razposlati. Več ko šestdesetletna ženska je opravila za to ■tO km pota sem in prav toliko nazaj, torej — osemdeset kilometrov!
Vidite, to dejanje slovenske kmetice govori in pove več, o mnogo, mnogo več — kakor bi mogla povedati naša beseda. Ta klic slovenske kmetice priča, da je »Kmetski lis t« zaradi svoje neizprosne načelnosti, zaradi svoje poštene in neomajne borbenosti, zavoljo svojega doslednega zavzemanja za
kmetske pravice
postal neobhodna potreba vsake zavedne slovenske kmetske hiše.
Ta borba, slovenska vas, ni lahka. Sama jo občutiš na svojem telesu.
Nevoščljivost
in najgrši greh: zavist — polagata nasprotnikom slovenske vasi na jezik najgrše in najpodlejše laži!
Kaj boš storil ti, slovenski kmet, slovenska kmetica, fant in dekle, pa zlasti tudi ti, slovenski šolancc na vasi, v obrambo proti tej podlosti? Ali ne boš z vsemi svojimi močmi, z vsemi sposobnostmi stopil v boj za svoje lastne koristi?
Edini odgovor na vse napade mora biti: Kdor je na vasi zvest in čist, ta ima v hiši — »Kmetski list«
Kes je: za nami ne stoje kapitalistične banke. Navezani smo samo nase, to se pravi: 11 a zavednost in zvestobo slovenske vasi! Toda prav to vam je poroštvo, da je in bo »Kmetski 1 i s t« v vsem svojem dejanju in nehanju res kmetski, vedno s 1 o v en -ski vasi zvest!
Dolžnost
Ozrite se nekoliko okrog sebe in poglejte, kaj vse store vaši neprijatclji za svoj tisk! Slovenski kmet, slovenska vas, ali bosta to mirno gledala in se ne bosta zganila?
Ne, to se ne sme zgoditi in se tudi ne bo zgodilo! Slovenski kmet ve, kaj je njegova sveta dolžnost. Zato jo bo tudi izpolnil.
Kakor je slovenski kmet branil, varoval in gojil svojo grudo kot sveto lastnino, tako bo varoval in gojil svoj list. S skupnimi napori se bomo trudili, da bo »Kmetski list« — kolikor je to sploh mogoče — iz dneva v dan boljši, jasnejši in popolnejši.
Da bomo vse to mogli doseči in izvršiti, je seveda treba dosti glav in dosti rok. Kakor kmetija najbolj uspeva tam, kjer je dovolj domačih delovnih sil, tako tudi list uspeva le, če ga podpirajo in se ga oprimejo domači.
Nimamo zakladov, vajeni pa smo dela! Zato bomo listu posvetili svoje delo in ves čas jesenskega in zimskega odmora uporabili za pro-speh in razširjenje »Kmetskega lista«. Od hiše do hiše, od ust do ust, iz srca v srce bomo širili ukaz:
Za kmeta, za slovensko vas, »Kmetski list« naj dviga glas!
Ako bomo to misel izvedli dosledno in v pravi notranji slogi, potem vam lahko zagotovimo, da ho »Kmetski 1 i s t« v novem letu še v vse večji meri izpolnil svoje naloge kakor doslej.
Zvestoba je slovenska vrlina! »Kmetski list« je bil 19 let slovenski vasi zvest in hoče to zvestobo ohraniti, naša vas pa jo bo potrdila in vrnila — zvestobo za zvestobo.
Najhujše delo jc opravljeno, pridelke, sad žuljev in znoja celega leta smo popravili. Spomnili smo se pokojnih in smo vsak po svojih močeh počastili njih spomin.
In zdaj? V trenutku odmora se mora naš pogled obrniti v bodočnost!
Vse leto smo delali in garali na poljih, na travnikih, na senožetih in povsod, kjer je mogoče iz rok matere zemlje izvabiti košček kruha. Pri tem nesebičnem in požrtvovalnem delu smo skoraj popolnoma pozabili nase.
Kljub temu vemo, da nas nekdo spremlja, da vedno misli na nas in se bori za naš blagor. Kdo je to? Prijatelji, v očeh vam beremo odgovor, da je in ostane slovenski vasi prvi in najvztrajnejši borec samo
»Kmetski list«
Kdo se je kljub vsem neugodnostim današnjih dni vztrajno boril za osnovne kmetske pravice? Kdo je branil in zagovarjal agrarno reformo, to življenjsko vprašanje slovenskega kmeta in malega človeka na vasi? Kdo se je iz tedna v teden potegoval za pravice ponižanih in razžaljenih po slovenskih vaseh?
Prijatelji, roko na srce: V vsem vrvežu, v vseh zmedah tega lota, ki je bilo tako burno kakor še nobeno po svetovni vojni, je bil »Kmetski list« tisti temelj, na katerega smo se vsi naslanjali. Zadelo nas je marsikaj hudega, prestati in preboleti smo morali dosti udarcev, toda zavest skupnosti nam je olajšala trpljenje in borbo.'
Ali se spominjate, kakšna vrzel je nastala, ce kdaj (brez naše krivde) »Kmetskega lista« ni bilo o pravem času v hišo. Izmed premnogih primerov naj omenimo samo enega: Iz samotnega naselja je prišla peš v Ljubljano' zavedna kmetica vprašat, kaj jc z listom, ko ga
Centralni fondi
ki so bili v tako velikem ševilu ustanovljeni v zadnjih letih, bodo likvidirani. Službene novine so že objavile prvi odlok o ukinitvi fonda za gradnjo in nakup hiš finančnega ministrstva. Iz kaldrminskega fonda se je odvzelo 6 milijonov dinarjev za novi fond, v katerega bi se imelo stekati letno 25°/o iz vseh kaldrminskih dohodkov, dokler ne bi novi fond dosegel 40 milijonov din. Občine bi pa dobivale iz kaldrminskega fonda mesto 70 le 49°/o. Ta fond pa je sedaj odpravljen in je upati, da mu bodo sledili še drugi.
£azor Map&ovič
minister za pravosodje, ki je bil poverjen z nalogo, da pripravi nov zakon za parlamentarne volitve je izjavil na radikalski konferenci v Novem Sadu, da bodo bodoče volitve v narodno skupščino popolnoma svobodne. Minister pa ni nič povedal, kdaj bodo te volitve razpisane.
Kmeiski dolgovi
Po uradnih podatkih Privilegirane agrarne banke je bilo do 30. septembra takole stanje kmetskih dolgov: prijavljenih je bilo 779.190 dolgov; likvidiranih je bilo 41.347; prevzetih in delno zmanjšanih je bilo 585.852, neporavnanih je pa še 152.416 dolgov ali 19'55%. Vsota prevzetih dolgov po PAB znaša 1.169,573.654 din. Banka je odobrila ustanovam, od katerih je prevzela dolgove, 1.149,812.027 din po tekočem računu in v 3% obveznicah 362,299.389 din. Do 80. septembra t. L so kmetje plačali na račun
dolgov, ki jih je prevzela PAB, 318,401.000 din. Do konca predlanskega leta so kmetje vrnili din 143,475.000, lani vse leto pa 130,425.000 din. Na področju beograjske centrale PAB je bilo letos do 30. septembra vrnjenih 22,715.000 din kmečkih dolgov, na področju ljubljanske podružnice 12,541.000 din, zagrebške le 5,505.000 din in sarajevske 3,740.000 din.
V imenovane občinske odbore
ne smejo vstopati pristaši Samostojne demokratske stranke, tako je sklenil banovinski odbor SDS za Vojvodino. Pristaši SDS ne smejo prevzeti v nobeni občini kakega komisariata, ker postavljanje komisarjev in imenovanje občinskih odbornikov ni v skladu z osnovnimi načeli demokratov.
0p. Srdjan f$udisavljevič
predsednik SDS in minister za socialno politiko je obiskal predsednika Jugoslov. nacionalne stranke g. Petra Živkoviča.
v
'Dr. 'Branko Cubrilovič
minister za kmetijstvo je napovedal v svojem govoru, ki ga je imel na shodu v Gračanici, da bo v kratkem izšla uredba o zadolžitvi kmetov. Dalje je rekel govornik, da bodo v najkrajšem času razpisane občinske volitve s tajnim glasovanjem. Kmalu bo vlada izdala tudi nov zakon o zborovanjih in posvetih. Tudi parlamentarne volitve se bodo vršile s tajnim glasovanjem po srezih in okrožjih.	,
G novi uredbi o razdolžilvi Jkvnežov
je dal kmetijski minister g. dr. Branko Gubrilovič novinarjem naslednjo izjavo:
Sporočam vam ugodno novico, da sem izdelal referat o kmetskih dolgovih. Naša prizadevanje gre za tem da likvidiramo te dolgove, kakor so to listi že objavili. Vprašanje pride pred gospodarsko finančni odbor, ki mu je naložil ministrski svet, naj revidira vse zakone in uredbe. Tako bo v skladu z novimi- socialno-go-spodarskimi momenti prišlo do končne ureditve kmetskih dolgov.
Razdelil sem kmečke dolgove v 2 skupini. V prvi skupini so tisti kmetje, katerih dolgovi že načenjajo temelje njihove skromne produkcije, v drugi pa premožnejši kmetje, ki bi jim razdolžitev omogočila izravnati svojo produkcijo s plačilno močjo, no da bi se zrahljali temelji njihovega gospodarstva. Tako sem statistično dognal, da je 715.847 malih kmetov in malih posestnikov, ki dolgujejo do 50.000 din, njihov dolg pa 2189 milijonov din. Dolžnikov, ki so dolžni preko 50.000 din je 16.338, njihovi dolgovi pa znašajo 607 milijonov din. Prepričani smo, da se bo vprašanje kmetskih dolgov do 50.000 din uredilo tako, da bomo najprej zavarovali kmetsko kreditno zadružništvo, v drugi vrsti pa male vlagatelje, potem bomo zares lahko govorili o družabni pravičnosti, kajti po eni strani bomo malega kmeta razdolžili, po drugi strani pa bomo skrbeli tudi za malega vlagatelja.
ftlazaj v nemško domovino
Med Rusijo in Nemčijo je bila pretekli teden sklenjena pogodba o preselitvi Nemcev iz onega dela Ukrajine in Belorusije, ki je bila1
pripojena Rusiji. Nemci bodo smeli vzeti seboj toliko premoženja, kolikor bodo potrebovali za nadaljevanje svojega poklica v novonaseljenem kraju. Na drugi strani bodo iz onega dela Poljske, ki je ostala v nemški oblasti, odšli Ukrajinci in Belorusi in se nastanili na ozemlju ruske sovjetske republike. Zamenjava prebival-sta se bo izvršila le po svobodnem pristanku prizadetih.
Rezervna brana
V prostorih finančnega ministrstva se je vršila konferenca, kateri so prisostvovali finančni minister dr. Šutej, guverner Narodne banke, pomočnik finančnega ministra dr. Filipančič, upravnik urada za izvoz živine dr. Petrovič ter direktor direkcije za prehrano dr. Dragomir Cošič. Konferenca je razpravljala o tem, kako naj prične z delom direkcija za prehrano, ki so ji bili odobreni veliki krediti. Od teh kreditov je bilo direkciji dano na razpolago 200 milijonov dinarjev, da takoj prične z delom in nakupom rezervne hrane za ljudstvo.
Zdramite se, bratje in sestre I K zavesti 1
Pod takim naslovom je zadnji »Slovenski gospodar« napisal članek, ki ga takole zaključuje:
»Dvajset let smo se lahko igrali svojo državo, sedaj je dovolj te detinske dobe, sedaj je čas, da svojo lastno narodno državo z vso možatostjo čuvamo in ohranimo našemu narodu.«
Prepovedane je pošiljanje živil s pošto v inozemstvo
Devizna direkcija Narodne banke sporoča:
Obveščajo se vsi, ki naslavljajo svoje pošiljke v inozemstvo, da je odbor za izvoz pri Narodni banki v soglasju s fiaančnim ministrom izdal odlok, da se prepove pošiljanje poštnih pošiljk, ki vsebujejo življenjske potrebščine in vse druge proizvode, ki so bodisi delno ali pa v celoti tujega porekla. Izrečno je prepovedano pošiljati v poštnih zavitkih kakor tudi v zavitkih pod označbo »vzorec brez vrednosti« v inozemstvo pošiljke, ki vsebujejo kavo, čaj, kakao, poper in ostale začimbe, dalje čokolado, milo, riž, volnene in bombažne stvari, tkanine, usnjene izdelke itd. Carinarnicam je bil izdan nalog, da vrnejo vse pošiljke, ki so bile poslane v tujino in ki vsebujejo t&kšne stvari.
Cbčinsbe volitve
Kmetijski minister g. dr. Branko Čubrilovič je napovedal v Tuzli na zemljoradniškem shodu, da se pripravljajo občinske volitve po novem zakonu s tajnim glasovanjem.
Ministri, ki ne pripadajo KDK, so imeli pretekli teden konferenco in obravnavali vprašanje občinskih volitev. Prevladuje mnenje, da se bodo le vršile občinske volitve najprej in to po novem zakonu s tajnim glasovanjem. Ako se bodo vršile najprej občinske volitve, tedaj bodo poslanske volitve šele prihodnje leto zgodaj spomladi, i
izseljevanje
Nemcev iz Jugoslavije v Nemčijo je po pisanju nemškega časopisja odloženo na kasnejši čas. To izseljevanje pa naj bi se ne vršilo na način, kakor so se izselili baltski Nemci in kakor se bodo preselili Nemci iz Rusije, temveč se naj bi izvršila le zamenjava koroških Slovencev in burgenlandskih Hrvatov za Nemce v Jugoslaviji.
9r. Juro/ Krnjevič
glavni tajnik HSS, je bil pretekli teden v Beogradu prvič po vrnitvi v domovino in po lOlet-nem prostovoljnem izgnanstvu v tujini. V Beogradu je bil sprejet na dvoru v avdijenci pri Nj. Vis. knezu namestniku.
"Banovinshi odbor Ju&o* slovanske nac. stranke
za Slovenijo je imel v nedeljo v Ljubljani sejo. Navzoči so bili vsi člani širšega odbora. Sejo je vodil predsednik g. dr. Janko Rajer. Najprej je obširno poročal o notranjem političnem položaju g. dr. Albert Kramer, ki je prispel iz Beograda in tam prisostvoval važni strankini predsedstve-ni seji, na kateri se je obravnavalo vprašanje sodelovanja celokupne opozicije pri bodočih volitvah. Njegova izvajanja so bila toplo sprejeta in posebno odobravana, ko je pozval na sodelovanje vseh naprednih in nacionalnih sil v Sloveniji.
Za dr. Kramerjem je govoril naš Ivan Pucelj, ki je dopolnil predgovornikova izvajanja o banovini Sloveniji
Ravnatelj novomeške gimnazije g. Ljudevit V a g a j a je bil pred kratkim upokojen. Z njim odhaja iz javnosti plemenit in značajen, vseskozi naroden in res napreden mož ter odličen šolnik. Gospodu direktorju iskreno želimo, da bi tudi v tem stanju še dalje posvečal svoje odlične sposobnosti narodu in zlasti mladini. Vsi nekdanji njegovi učenci ga bodo pri tem delu hvaležno in vztrajno podpirali.
V debati so se obravnavali razni poskusi, ki imajo za namen razbijati napredno skupnost v Sloveniji. Ti poskusi v Ljutomeru, Ljubljani in Celju pa kažejo dovolj, da za eksperimente raznih političnih špekulantov pri nas niso preveč ugodna tla. Redki so, ki bi se hoteli z njimi osmešiti in škodovati naši napredni kmetski in delavski skupnosti.
Iz Muljave
Preteklo nedeljo, dne 29. oktobra t. 1. je po kratki bolezni, nenadoma umrl Ciril Hočevar, gostilničar na Muljavi. — Pokojni je zapustil številno družino 10 otrok, sam pa je odšel komaj 46 let star v kraj, odkoder več vrnitve ni. — Ker mu življenje ni bilo postlano z rožicami, ter ga je občutno zadela pred 15 leti težka gospodarska kriza, ki je takrat mahoma zavladala v lesni trgovini, s katero se je rajni veliko pečal in se trudil svoje gospodarske razmere izboljšati in si tako nadomestiti škodo, ki mu je nastala v svetovni vojni, v kateri je moral nad štiri leta neprestano služiti. — Pa tudi v tej jeseni je bil še poklican na orožne vaje, a po nekaj dneh, ko se je vrnil iz vojne službe je moral odriniti vrli mož v večnost.
Hočevarja je dičila priroj—i odkritosrčnost, bil je blagega srca in posebno revnemu prebivalstvu zelo naklonjen, — politično pa je bil usmerjen pri »Samostojni kmetski stranki«, za kar je bil od nekaterih nekoliko prezrt.
Ker je bil poleg svojega poklica tudi jako čislan »domači živinozdravnik«, ga bo pogrešala tukajšnja cela okolica, ker je imel v tej stroki zelo srečno roko, ter rešil svojim rojakom mnogo njihovega premoženja pogina.
Dragi Ciril!... in ko so padle grude na Tvojo krsto in je Tvoja družina še bolestneje zaplakala nad Tvojo prerano izgubo, ni ostalo nobeno oko suho in so pogrebci v nemi zamiš-ljenosti zapuščali kraj, kamor so Te položili v večno bivanje.
Bodi Ti lahka domača zemlja, Tvoji številni družini pa naše globoko sožalje!	A. K.
vojna
O sedanji vojni veliko pišejo, ugibljejo in govore. Marsikomu sploh ne gre v glavo, da se res bije v Evropi velika vojna, v kateri gre za večja in širša vprašanja kakor v zadnji svetovni vojni.
Zakaj tak občutek?
Zato, ker se ne vrše boji na kopnem. Dokler je trajala vojna na Poljskem, so ljudje z nestrpnostjo sledili dogodkom. Zlom poljske armade je povzročil vsesplošno razočaranje in temu sledečo brezbrižnost. Ni poročil o mrtvih, ujetih in ranjenih, ni poročil o zavzetem ozemlju, torej ni vojne.
»Drug drugega se boje, nihče si ne upa napasti«, si tolmači večina ljudi in ima deloma prav. Seveda samo deloma!
Medtem ko vojaki obeh vojujočih se taborov v varnih in skoraj nepremagljivih utrdbah preživljajo svoje vojaške »medene tedne« in marsikje celo sami ugibljejo, čemu so jih vtaknili v uniformo, se v zraku in na morju odigravajo strašne tragedije. Dolga vrsta letal je že morala strmoglaviti iz zračnih višin na trda tla, lepo vrsto ladij je pogoltnilo morje. Pri tem je šlo v nič znatno število človeških življenj, še več pa sadov človeškega dela in truda. In kar je najhujše: V sedanji vojni morajo prenašati težke žrtve tudi tisti, ki se ne bore, tako zvani — nevtralci.
V tem oziru je sedanja vojna res nekaj nenavadnega, prav to pa priča v njenih globokih vzrokih in še globljih posledicah.
Morda se vam bc zdelo čudno, ako zapišemo, da se danes bije glavni boj med tistimi, ki si vojne sploh niso napovedali? In vendar je tako! Razvoj iz dneva v dan bolj potrjuje pravilnost
te trditve, vendar se kot pošteni nevtralci nočemo spuščati v podrobnejše razglabljanje.
Kar lahko povemo, je tole:
V sedanji vojni ne gre za tako ali drugačno razdelitev zemlje v Evropi, ampak za razdelitev sveta. Svetovna vojna se je leta 1918. končala brez pravega končnega uspeha, zato pa je tudi pomenil takrat sklenjeni mir samo prikrito, tako rekoč tihotapsko nadaljevanje vojne.
Zgodovinar, ki bo nekoč pisal o tegobah in zablodah naših dni, bo naslovil to poglavje morda: »Vojna v dvajsetem stoletju« in ne bo imenoval razdobja med letom 1918. in 1939, mir, ampak — vojna.
Prav zavoljo tega, ker je ta vojna tako dolgotrajna, lahko razumemo, da gre v njej za velike reči — za novo obličje sveta, ki ga bodo oblikovali popolnoma drugi narodi kakor doslej.
Ob takem stanju ne smemo biti malodušni in potrti, ne smemo meriti življenja z zrelišča enega samega človeškega pokolenja, ampak z vidika človeštva in zlasti z vidika — slovanstva!
Naj pride karkoli, vse nas mora najti strnjene iu pripravljene. Vsaka vas, zadnji pastir v hribih se mora zavedati, da spada k veliki družini in mora zato z zvestim izpolnjevanjem dolžnosti delati za skupni blagor.
V tej vojni ne gre za države, ampak za — človeštvo. Takih vzrokov še ni imela nobena vojna, zato tudi še nobena ni poznala takih oblik.
S tem smo povedali vse, kar je danes mogoče povedati, sproti pa bomo čitatelje vestno obveščali o vsem in jim skušali pojasniti vso ono, česar bi morda sicer ne mogli razumeti.
Kaj se godi p© svei
Ves svet je nestrpno pričakoval že prej napovedani govor ruskega komisarja (ministra) za ,zunanje zadeve Molotova na zasedanju vrhovnega sveta dne 1. novembra. Tisti, ki so pričakovali kdo ve kakšnih senzacij in kričavih izjav, niso prišli na svoj račun.
Molotovljev govor
se odlikuje po svoji resnosti in stvarnosti. Mo-lotov je poudaril novo ustvarjene prijateljske odnose Rusije z Nemčijo in naglasil njih pomen in vpliv na svetovno politiko. V zvezi s tem je glede Poljske izjavil, da nje obnovitev v dosedanjem obsegu — oziroma v dosedanji obliki sploh ne pride več v poštev.
Važne in pomembne so v tem govoru zlasti izjave glede Finske. Rusija ima interes na Finskem zalivu — je dejal Molotov — ne zahteva pa Aalandskih otokov. Govorice o ruskih zahtevah napram Švedski in Norveški so tako nesmiselne, da jih niti ni vredno zanikati. Kar hoče Rusija od Finske, je sklenitev enakega pakta o medsebojni pomoči kakor so bili sklenjeni med Rusijo in baltskimi državami. Finska je to željo Rusije odklonila, češ da bi prekršilo to njeno nevtralnost. Finska je tudi odklonila ruski predlog za zamenjavo ozemlja pri Leningradu za ozemlje v Kareliji. Enako je odklonila zasedbo nekaterih otokov v Finskem zalivu. Sprejela je samo nekaj ruskih zahtev. Rusija nikdar ni hotela osporavati finske neodvisnosti.
Glede Turčije je izjavil Molotov, da je Rusija hotela skleniti z njo pakt o medsebojni pomoči glede ozemlja Črnega morja. V vojni naj bi Turčija ne dovolila tujim vojnim ladjam plovbo skozi Bospor. Zaradi pogodbe Turčije z 'Anglijo in Francijo je izpolnitev ruskega predloga postala nemogoča. Ako se bo Turčija tega kesala, nočemo prerokovati. Turška vlada se je bržkone zavedala odgovornosti, ko je storila ta korak.
Kot osnovna načela današnje ruske zunanje politike je Molotov označil: 1. Proste roke v mednarodni politiki. 2. Nadaljevanje politike nevtralnosti. 3. Nadaljnja pomoč prizadevanju, da se sedanja vojna ne razširi, temveč omeji.
Molotov je končno govoril tudi o ruskih odnosih z Japonsko in dejal, da so se zboljšali. Sestanek rusko-japonske komisije naj reši mejna vprašanja. Če bo na japonski strani enako dobra volja kakor na ruski, bodo vprašanja lahko zadovoljivo rešena.
Odmevi
V Nemčiji naglašajo, da Molotov govori, kar misli. Ne daje praznih obljub ruskim političnim prijateljem, na drugi strani pa tudi resno opo-
zarja tiste, ki so se skušali poslužiti splet-karstva.
V	Angliji menijo, da Molotov prihaja z raznimi trditvami sam s seboj v protislovja. Kot najvažnejši del govora označujejo izjavo, da bo Rusija še nadalje ostala nevtralna.
V	Franciji odklanjajo ruske očitke, češ da Francija vodi imperialistično politiko. Hkratu menijo, da je dokaj sorodnosti med Hitlerjevo in Stalinovo politiko.
V	Turčiji se izražajo obzirno in previdno ter naglašajo, da so Turki že zdavnaj dokazali svojo lojalnost do Rusije, zaradi česar so vsi dvomi o tem neutemeljeni.
V	Ameriki je vzbudila ruska kritika Roose-veltove zunanje politike precej nejevolje, zlasti pa pripomba o sličnosti rusko-finskih vprašanj z vprašanji odnosov Amerike s Kubo in Filipini.
Na Japonskem dvomijo o iskrenosti ruskih predlogov v rusko-japonskih vprašanjih, češ da je tu vedno v računu Kitajska.
V	splošnem lahko rečemo, da je Molotov nrecej jasno pokazal zunanjo politiko sedanje Rusije. Posebno pozornost je vzbudila izjava, da so sedanje ruske zahteve do Finske minimalne. Enako močan je vtis, ki ga je napravil svarilni opomin Turčiji. Po tem se da sklepati na končne cilje ruske politike, dasi jih Molotov ni izrazil z besedo.
Vprašanje Finske
je menda sedaj tako rekoč rešeno. Kakor izhaja iz Molotovljevega govora, bodo morali Finci ruske zahteve sprejeti — ali pa biti deležni usode, kakršna je zadela Poljsko. Skušnja priča, da naklonjenost ali nenaklonjenost ostalega sveta pri takih trenjih ne igra posebne vloge.
Finsko odposlanstvo, ki se je 2. t. m. vrnilo v Moskvo, je ves dan zaman skušalo priti v stik z ruskimi vodilnimi državniki. S tem je Rusija še toliko bolj podčrtala svoje stališče, da se ne želi s Finci pogajati ali morda v svojih zahtevah celo popuščati, temveč hoče, da Finska ruske predloge gladko sprejme.
Politične spremembe v Italiji
Minuli teden so bile* v Italiji izvedene važne spremembe v vladi, v stranki in v vojski.
V	vladi so bili izmenjani ministri za kor-poracije, za narodno kulturo, za valute in devize, za kmetijstvo, za promet in za javna dela; dalje podtajnik v predsedništvu ministrskega sveta, podtajnik v vojnem ministrstvu in načelnik glavnega generalštaba ter podpredsednik v letalskem ministrstvu in načelnik letalskega generalnega štaba.
Poleg tega je podal ostavko Starace, tajnik fašistične stranke, ki je bil na tem položaju zadnjih osem let. Starace je bil imenovan za načelnika glavnega generalnega štaba narodne fašistične milice, generalni konzul fašistične milice Ettore Mutti pa je imenovan za tajnika fašistične stranke.
Maršal Graziani je imenovan za načelnika glavnega generalštaba, general Sodu za podtaj-nika v vojnem ministrstvu, general Pricolo za načelnika štaba in podtajnika v letalskem ministrstvu, divizijski general Luiggi Russo za podtajnika v predsedništvu ministrskega sveta. General Teruzzi, ki je bil dozdaj podtajnik v ministrstvu za italijansko Afriko, je imenovan za ministra italijanske Afrike. Ta resor je imel dozdaj Mussolini sam.
Alfieri, dosedanji minister za narodno kulturo, je imenovan za veleposlanika na razpoloženju, Lantini za predsednika nacionalnega instituta socialne obnove, Coboli Gigli za predsednika uprave za preskrbovanje petroleja, Cor-nellio di Marcio pa za predsednika fašistične zveze za obrt in umetnost.
Ob tej spremembi je napravil zlasti močan vtis odhod Staraceja in Alfierija, ki sta veljala kot izrazita pobornika za sodelovanje Italije z Nemčijo. Razlagajo si ta dogodek tako, da hoče Italija omejiti to sodelovanje na stopnjo, ki odgovarja italijanskim koristim. Mutti, novi tajnik fašistične stranke se je proslavil kot prostovoljec v španski državljanski vonji. — Pomen vseh teh važnih političnih sprememb bo vsekakor viden iz nadaljnjega zadržanja Italije, ki se že sedaj razvija v drugačno cmer kakor so ne«-kateri pričakovali ob izbruhu sedanje vojne.
Ameriška odločitev
Kakor je bilo po dosedanjih poročilih pričakovati, je ameriški senat odobril novi nevtral-nostrii zakon, ki dovoljuje izvoz orožja v tiste države, ki blago lahko plačajo in ga odpeljejo na neameriških ladjah.
Po mnenju vsega svetovnega tiska bo to v prilog samo Angliji in Franciji, ki sta že tudi naročili ogromne množine vojnega materiala K Ameriki.
Med Italijo in Grčijo
je bilo zadnji čas znova potrjeno prijateljstvo s posebno pogodbo. Obe vladi sta potom svojih predstavnikov izmenjali pismi, kjer si zagotavljata prijateljstvo in potrjujeta željo po ohranitvi miru in nevtralnosti.
Dogodek je vzbudil ne le v Evropi, ampak tudi v Ameriki močan odmev.
X Podražitev cinka. Cink, ki ga proizvaja, domača industrija in ki je veljal do sedaj po?i 5'50 din za kg, se je podražil na 11-50 din.
Levo: Na ruski strani zapira Fincem vhod v Karelijo trdnjava starega mesta Viipuri. — V sredi: Finski prezident K yo s t i Kallio. — Desno: Maršal Mannerheim, poveljnik belih' čet, ki so I. 1917. vkorakali v Finsko, nakar je bila proglašena njena:
samostojnost.
Prebivalstvo Jugoslavije
Statistični letopis državnega statističnega nrada prinaša vsako leto na podlagi prirastka prebivalcev po ljudskem štetju izračunano število prebivalcev naše države. V državnem statističnem uradu so izračunali, da je imela naša država ob koncu lanskega leta 15,490.000 prebivalcev. Ob koncu letošnjega leta bo imela naša država 15,703.000 prebivalcev, in ob koncu leta 1940. pa 15,919.000. Izračunano število prebivalcev objavlja statistični letopis tudi za posamezne banovine in za področje uprave mesta Beograda. Za konec lanskega leta je bilo na področju Beograda, Zemuna in Pančeva 409.000 prebivalcev, v dravski banovini 1,198.000, v drinski banovini 1,821.000, v dunavski 2,532.000, v moravski 1,630.000, v primorski 974.000, v savski 2.911.000, v vardarski 1,780.000, v vrbaski 1,195.000 in v zetski 1,040.000 prebivalcev.
Kinetfsfka
Murska Sobota
Okrožje kmetskih fantov in deklet v Murski Soboti je imelo v nedeljo, dne 5. novembra sejo, ki je razpravljala o načrtnem delu za zimsko sezono, o organizaciji mladih edinic in ustanavljanju novih Društev kmetskih fantov in deklet. Sejo je vodil predsednik tov. Rudi Titan, v debato pa so posegli vsi tovariši zastopniki posameznih društev.
Očeslavci
Naše Društvo kmetskih fantov in deklet je priredilo v nedeljo dne 28. oktobra t. 1. trgatev grozdja. Cisti dobiček je bil namenjen za ureditev društvene knjižnice. Sedaj bomo pričeli pripravljati eno igro, ki bo našim razmeram najbolj odgovarjala. Igrali pa bomo v domu ^Matije Gubca«.
Adrijanci
Na naših sestankih in sejah smo že večkrat razpravljali o načrtnem delu na severni meji, pa smo zaključili, da bomo pritegnili vso mladino, ki zdravo misli, k uresničenju naših teženj. Društvo kmetskih fantov in deklet je vložilo že mnogo truda v borbi za utrditev naše severne meje, le žal, da nas nikdo od tistih ne podpira, ki bi imeli sveto dolžnost.
Ormož
V nedeljo, dne 12. novembra 1939. ob pol 8. uri zujtraj se vrši v dvorani Skorčič v Ormožu redna seja širšega odbora Okrožja kmetskih fantov in deklet, na katero se odborniki in odbornice tovariško vabijo! — Ob pol 9. uri se vrši istotam slavnostni in jubilejni občni zbor ptujskega okrožja kmetskih fantov in deklet. Včlanjena tovariška društva pošljejo na vsakih 10 članov po enega delegata. Vabijo pa se tudi drugi fantje in dekleta, dosedanji sodelavci in prijatelji kmetske mladine in njenega kulturnega dela, da nas posetijo ob petletnici. Na svidenje!
Mirko Plepelec,	Joško Tomažič,
t. č. tajnik.	t. č. predsednik.
Iz naših krajev
Na prodaj je lepo posestvo v Podvolovljeku pri Lučah. — Pojasnila daje Kmetska posojilnica v Ljubljani.
X Italijani se selijo iz Jugoslavije. V bližini Banjaluke je naseljenih okoli 120 italijanskih družin, ki se bavijo večinoma z vinogradništvom in sadjarstvom. Ti Italijani so prišli sem iz Južnega Tirola po okupaciji. Nekateri so zaprosili za jugoslovensko državljanstvo, drugi pa tega nočejo. Zato jim je stavila vlada rok, da zaprosijo za naše državljanstvo, ali pa, da se izselijo. Zaradi tega je ponudila italijanska vlada tem poslednjim zemljo v Italiji. Večina njih je ponudbo sprejela in gredo v kratkem v Agro Pontino. Svoja posestva prodajajo sedaj po prav nizkih cenah. Opozarjamo na to priliko naše ljudi, ki bi radi prišli poceni do svoje zemlje in doma. Kraj (Mahovljani) je lep, blizu velike avtomobilske ceste in kopališča, zemlja rodovitna, šola in katoliška cerkev sredi vasi. Event. pojasnila daje društvo »Iskra« v Banjaluki.
X Ciril Hočevar umrl. Na Muljavi je umrl v najlepši moški dobi šele 48 let star sorodnik Josipa Jurčiča, dolgoletni načelnik in ustanovitelj tamošnjega gasilnega društva tovariš Ciril Hočevar. Pokopali so ga ob veliki udeležbi sorodnikov, znancev in prijateljev v torek 31. preteklega meseca. Zapustil je vdovo in 10 nepreskrbljenih otrok, ki so ostali brez rednika, prepuščeni svoji bridki usodi. Njihov položaj je tem težji ker preživljamo itak težke Čase, v katerih je vedno manj radodarnih in usmiljenih src. Morda se bo pa vendarle našel vsaj med častilci pokojnega Jurčiča kdo, ki se bo spomnil zapuščenih nesrečnih otrok v njihovi bedi ter pripomogel z milodari, da bodo ti vsaj čez zimo človeško preskrbljeni.
X Orehi v Podrinju so letos zelo dobro obrodili. Kmetje jih prodajajo po 2 din za kg. Ker se kaže za orehe veliko zanimanje, je upati, da se bodo cene dvignile.
X Volkovi. Nedavno je sredi belega dne napadla velika čreda volkov konjske hleve v bližini Plevlja.
X Občinski svetniki Stare Kaniže so poslali skupno ostavko na svoje položaje in jo obrazložili s tem, da se ne strinjajo z odstavitvijo njihovega dosedanjega župana, ki je dobro gospodaril in v nekaj letih razdolžil občino za devet milijonov dinarjev.
X V okolici Karlovca in Duge Rese se je pojavilo več slučajev škrlatice.
X Menihi pregnali razbojnike. Na samostan Duži pri Trebinju so te dni navalili maskirani razbojniki kar sredi dneva. Menihi so se z razbojniki spoprijeli in jih temeljito pretepli. Ko so prihiteli menihom še kmetje na pomoč, so razbojniki odnesli pete in pobegnili. Menihi so nedavno prejeli večjo vsoto denarja za odvzete šume.
X Cetinjski delavci zahtevajo osnovanje posebnega Okrožnega urada za zavarovanje delavcev za Črno goro na Oetinju.
X Vreče nazaj. Vlada je izdala uredbo, da se morajo vreče, v katerih se izvaža naše blago v neklirinške države, vrniti izvoznikom, ker so vreče iz jute, katero mora naša država uvažati proti plačilu v zlatu.
X Na zadnji svinjski sejem v Ptuju so pripeljali 229 svinj in 439 prašičev. Prodali so 107 repov po tehle cenah: pršutarji 6'50—7'50 din, debele svinje 7'75—8'50 in plemenske svinje 5'25—6 din za kg žive teže. Mladi prasci 6—12 tednov stari 55—120 din za glavo.
X Po podatkih prometnega ministrstva znaša vrednost jugoslovanskih železnic 14.288 milijonov dinarjev.
X V svinčenem rudniku Trepce so se vršile volitve obratnih zaupnikov. Pri volitvah je dobila lista organizacije rudarjev 13 zaupnikov, Jugoras pa enega.
X V šestič se je oženil s svojo prvo ženo. . Kmet Stevo Lasic iz okolice Našic je bil že petkrat oženjen. Ko se je te dni odločil, da se še v šestič poroči, je slučajno naletel na svojo prvo ženo, s katero je bil že 14 let ločen. Mož se je z njo le oženil.
X V Beogradu je policija aretirala več ljudi, ki so bili osumljeni, da so posredovali za osvoboditev gotovih oseb od vojaške obveze. Proti osumljencem se vodi preiskava.
X Žganje pil za stavo in umrl. Kmet Ivo Bedenikovič iz vasi Poredje je stavil s svojim prijateljem, da bo popil liter žganja. Bedenikovič je žganje popil in stavo od din 150-— dobil, toda čez dve uri je umrl.

Mornarica Finske, katere del vidimo na sliki desno, je v primeri z rusko mornarico majhna in se ne bi mogla uspešno postaviti v bran. — Levo: Pogled v sejno dvorano državnega zbora v Helsinkih, glavnem mestu Finske, ki prav te dni preživlja usodne in razburljive trenutke, kakršnih 1 izza časa svoje
samostojnosti ta država še ni doživela. Nekaj časa je kazalo, da bo prišlo med Finsko m Rusijo do oboroženega spopada, kar bi vsekakor verjetno pomenilo razširitev vojne na ves evropski sever. Po zadnjih poročilih pa je upati, da bo prišlo med Rusijo in Finsko vendar do sporazuma in mirne poravnave, česar se bo gotovo razveselila vsa Evropa, zlasti pa skandinavske države, ki jih vojna pač najmanj mika.
W

X Sladkorja bodo producirale jugoslovanske tovarne letos od 11 do 12 tisoč vagonov. Do konca tega meseca bodo tovarne zbrale vso sladkorno peso. Za domače potrebe rabimo okrog 9000 vagonov sladkorja. Za rezervo bo nam torej ostalo okrog 2000 vagonov od letošnje proizvodnje.
X Podpore kmetom za stavbna dela. Gradbeno ministrstvo je izdelalo uredbo o podeljevanju podpor kmetom za izpopolnitev gospodarskih poslopij in naprav. Višina podpor bo odvisna od količine porabljenega cementa pri kmečkih stavbnih delih. Ker je trošarina na cement občutna, so stroški stavbnih del prav zaradi tega zelo visoki. Kmetje bodo po novi uredbi prejemali podpore kot odškodnino za trošarino na cement, tako da bodo prav za prav porabljali nezatrošarinjeni cement.
0r. Vladimir Mačeh
podpredsednik vlade in predsednik HSS, je bil že v drugič sprejet v avdijenci pri Nj. Vel. kraljici Mariji.
Draginja rasle
Ministrstvo za socialno politiko je ustanovilo po celi državi odbore za pobijanje draginje. Kljub temu pa draginja raste z dneva v dan in cene tako živilom kakor tudi obleki in obutvi ter kolonijalnemu in železnemu blagu silno rastejo, še več, cene skačejo navzgor. In nihče se ne zgane. Kmet seveda ne občuti teh skokov, kajti kar on pridela se komaj vidno viša v ceni, kakor hitro pa gre stvar v druge roke, tedaj pa cene na mah skočijo. Na drugi strani pa mora kmet občutiti vso težo draginje, kar mora kupiti po trgovinah
rlz tujine
■	Bela knjiga. Angleška vlada je objavila belo knjigo, v kateri so natisnjene izjave inter-nirancev iz nemških koncentracijskih taborišč in angleška uradna poročila o življenju v njih.
■	Pontinska močvirja v bližini Rima, kjer je še pred nekaj leti vladalo neprehodno močvirje in je bilo izvor bolezni malarije, bo kmalu popolnoma izsušeno. Mussolini je nedavno otvoril na izsušenem barju novo mesto. Ob tej priliki je poročal predsednik udruženja bivših vojakov, ki vodi kolonizacijo svojih članov na pridobljeni obdelovalni zemlji, da je bilo v Pon-tinskih močvirjih izkopano 500 km odvodnih kanalov, zgrajenih 1400 km cest in potov ter 4000 kmetskih hiš. Na vseh pontinskih poljanah živi sedaj in obdeluje osušena polja 60.000 ljudi.
■	V genovski ladjedelnici je bila pretekli teden izpuščena v morje nova najmodernejša križarka, ki je 230 m dolga in ima 35.000 ton. Gradili so jo 18 mesecev. Križarki so dali ime »Impero«.
■	Ameriška letala za Francijo in Anglijo.
Angleška in francoska vladi nameravati kupiti v Ameriki 8000 vojnih letal. Ameriške velike tvornice izdelajo sedaj mesečno 800 letal.
Čevlje
vseh vrst za jesen in zimo - od najfinejših «lo najmočnejših - nudi po izredno ugodnih cenah
TRIUMF
prej PRI »POLLAKU«
sedaj Miklošičeva c. 12
■	Razmerje letal med vojujočimi državami. Nemška letalski proizvodnja znaša sedaj 2000 letal mesečno. Angleži in Francozi izdelajo mesečno 1500 letal. Njihova proizvodnja pa se bo še do pomladi povečala na 3000 vojnih letal mesečno. S tem bo dosežena znatna premoč nad nemško letalsko produkcijo. K temu pridejo ogromne nabavke v Ameriki, ki bodo zagotovile moč v zraku Angležem in Francozom.
■	Ogromno notranje posojilo v Angliji. Angleška vlada namerava razpisati notranje posojilo v znesku ene milijarde funtov šterlingov.
■	Po Mehiki so se raznesle govorice, da bo Rusija preprečevala prevoz municije in orožja iz Amerike v Anglijo in Francijo.
■	V Italiji so te dni slovesno proslavljali 181etnico fašističnega režima. Tudi ob tej priliki ni dal Mussolini nobenih posebnih političnih izjav.
■	Nova velika petrolejska polja, ki se raztezajo v dolžino več sto kilometrov, so odkrili v Rusiji.
■	Parada rdeče vojske. V Lvovu se je vršila velika parada rdeče vojske, ki je defilirala dve uri mimo tribune, na kateri so se nahajali delegati novoizvoljene narodne skupščine Za-padne Ukrajine.
■	Ruske čete so tekom preteklega tedna vkorakale v Letonijo in zavzele vsa ona mesta, ki so bila sporazumno določena. Pri prehodu ruskih čet ni prišlo nikjer do kakega neljubega dogodka. Letonska godba je igrala rusko, ruska pa letonsko himno. Lepova bo postala gvalna ruska pomorska luka na Letonskem. Vsi Nemci bodo Letonsko v najkrajšem času zapustili.
■	Reke orožja se bodo prihodnje mesece stekale v Francijo in Anglijo. Obe evropski državi bosta nakupili v Ameriki, ki je ukinila zakon o prepovedi izvoza orožja, za eno milijardo dolarjev orožja. Ameriške tovarne se že pripravljajo na povečano proizvodnjo in odprodajo vseh zalog. V morske luke. je bilo prepeljanih že 500 bombnikov, ki jih bodo natovorile francoske in angleške ladje. Za ameriško vojno industrijo se pričenja zlata doba. Saj bo dobila še one zaloge zlata, ki ga danes hranita v podzemnih kleteh francoska in angleška narodna banka. Industrijski kapital je tudi imel glavno besedo pri ukinjenju prepovedi izvoza orožja. Saj so pretili tovarnarji, da bodo svoje tovarne v Ameriki podrli in jih prenesli v Kanado, odkoder
bi mogli nemoteno producirati in izvažati. Tega jim sedaj ne bo potreba. Amerika bo svobodno prodajala orožje vsem, ki imajo zlato. To sta pa danes v prvi vrsti Francija in Anglija. Nemčija nima zlata in ne bo mogla ničesar kupiti, negle-de na to, da zaradi blokade njene ladje ne morejo v Ameriko.
H Muslimani iz pokrajini Junou na indo-kitajski meji so poslali ob priliki proslave 16-letnice nove turške republike predsedniku Ine-niju pozdravne brzojavke, zatrjujoč, da so pripravljeni prihiteti na pomoč turški republiki, ako bi bila v nevarnosti. Tri milijone muslimanov iz Indije čaka na prvi znak svojih sovernikov iz Turške.
■	Finska namerava nakupiti v Ameriki 800 letal.
■	V Berlinu se nahaja ruska trgovska delegacija (odposlanstvo), ki nakupuje v Nemčiji razne stroje za tovarne. Rusija bo v zameno za tovarniške naprave in stroje prodajala Nemčiji živila in surovine.
■	Ribentropp, nemški zunanji minister bo koncem novembra ponovno obiskal Moskvo.
■	Ukrajinska manjšina v Romuniji je dobila dovoljenje od predsednika vlade, da se organizira v samostojno edinico, ki bo skrbela za posebno gospodarsko, kulturno in socialno delo med Ukrajinci, ki se naj v bodoče razvija svobodno v okviru romunske fronte nacionalnega preporoda.
■	Ameriška trgovska ladja, ki so jo nemški mornarji ujeli in jo privedli v rusko luko Murmansk, je odplula okrog skandinavskih držav. Ladjo spremlja norveška vojna lada. Norvežani so nemško posadko internirali. Ameriška ladja je odplula proti Škotski. Nemčija je odločno protestirala pri norveški vladi zaradi interniranja nemških mornarjev.
■	Nemci so izgubili v sedanji pomorski vojni 21 trgovskih ladij, ki so jih potopile francol ske ali angleške vojne ladje.
■	Zaplenjeno nemško blago. Angleške kon-trabandne kontrolne postaje so v prvih osmih tednih vojne zaplenile 400.000 ton blaga, namenjenega v Nemčijo. Od tega odpade na drugo polovico oktobra 63.000 ton. Francoske kontra-bandne postaje so do srede oktobra zaplenile 150.000 ton blaga. Skupno je bilo zaplenjenih skoraj 90.000 ton tekočega goriva, od tega 12 milijonov galon petroleja. Med zaplenjenimi predmeti so zlasti velike količine živil, fosfatov, železne rude itd.
■	V Kanadi se vežba 20.000 pilotov, ki bodo nato odšli na francosko bojišče. Kanadi bo dobavila potrebna letala Amerika, sama je pa povišala proizvodnjo letal do najvišje mere.
■	Oddaja pridelkov. Ko so letos kmetje v Italiji potrgali grozdje, so morali vsega stehtati in 20 odstotkov odstopiti državi. Kdor je nasprotno ravnal, je bil strogo kaznovan.
■	Rusija namerava odkupiti od Nemčije vse one trgovske ladje, ki so se zatekle med sedanjo vojno v ruske luke.
■	Nobelovo nagrado, ki jo podeljuje Švedska vsako leto tudi najzaslužnejšemu medicincu in ki bi bila letos prisojena nemškemu profesorju
PJ*
Levo: Skupina finskih vojakov pri vajah s strojnico. — Desno: Vhod t ljubljanske Žale, kjer bodo v bodoče trupla umrlih počivala zadnje urej preden jih polože zemlji v naročje.
za medicino Domoau, bo nagrajenec odklonil. Nagrada znaša več stotisoč dinarjev. Vzrok odklonitve je lanskoletna podelitev nagrade nekemu nemškemu komunistu, ki je bil hud nasprotnik narodnega socializma.
■	Rusko zlato, o katerem se je prvotno pisalo, da je bilo odposlano v Nemčijo, je odšlo po najnovejših zatrdilih angleškega časopisja na Holandsko. Ruska vlada namerava s tem zlatom vršiti nakupe v Združenih državah. Rusija bo nakupe lahko izvrševala in prevažala po morju, ker je nevtralna.
■	Za predsednika slovaške republike je bil izvoljen župnik dr. Tiso. Novo slovaško vlado pa je sestavil dr. Tuka, ki je bil svoj čas obsojen v Češkoslovaški na večletno ječo zaradi vele-izdaje.
■	Priključitev Ukrajine in Belorusije. Nedavno izvoljeni poslanci v od Rusov zasedeni Bkrajini in Belorusiji so se sestali in soglasno sklenili priključitev obeh pokrajin k Zvezi sovjetskih republik. Istočasno so sklenili, da bodo v novih pokrajinah uvedli sovjetsko vladavino in razlastili vsa veleposestva, banke in tovarne.
■	Ruska proizvodnja bombaža znaša letno 8'35 milijonov stotov. Rusija je med državami, ki pridelujejo bombaž na tretjem mestu.
■	Mahatma Gandi veliki voditelj indijskega naroda je bil sprejet pri podkralju Indije v Del-hiju. Indija se bori za svojo samostojnost in bo poskusila izkoristiti sedanjo vojno v svoje namene. Indija hoče priboriti vsaj tak položaj v britanskem carstvu, kakršnega zavzema Avstralija ali Kanada, to je položaj dominiona.
■	Špijoni v Švici. V Ženevi se je pričel pretekli teden pred ondotnim sodiščem proces zoper več špijonov zaradi veleizdaje. Špijoni so organizirali dobro poročevalsko službo v korist neke tuje države.
■	Bolgarska vlada je razpustila parlament. Volitve bi se imele razpisati v teku dveh mesecev po razpustu. Sedaj pa se slišijo glasovi, da vsada razmišlja ali naj razpiše volitve ali ne, ker je zunanjepolitični položaj zelo resen in se ne ve, kaj bo jutri.
B Poskusen atentat na Trockija. V Mehiki, kamor se je zatekel ruski žid/Lev Trocki, je nekdo poskusil atentat. Pred stanovanjem Trockega pa je bil atentator aretiran.
Iv. Nemec;
MOE K
(Nadaljevanje)
Danica se je nato obrnila in hotela zatajiti svoje prekipevajoče občutke. Hotela je prihraniti materi solze, toda protisunek iz njene notranjosti je povzročil, da je zopet uprla svoje mile oči v mater in z nižjim glasom nadaljevala:
Časi molčanja in ponižanja so minuli, mati. Kdorkoli danes nosi izkrivljena kolena in zgrbljen hrbet radi strahu pred sočlovekom, ta ni vreden svojega stanu. Takšen človek je v sramoto družini, družbi in ni vreden niti dnevne svetlobe.
Odkod jemlješ, Danica? Kdo te je vendar pohujšal! O, bodi mi Bog milostljiv!
Nihče, mati. Od nikogar nisem ničesar prevzela, kar bi kazalo na pohujšanje. Tudi ti ne rabiš nobene milosti, zlasti pa ti je Bog že zdavnaj odpustil, ker si se pustila ponižati.
Danica!
Nič, Danica! Vse življenje si garala; od rojstva do danes nisi užila niti ure veselja! Pač, imela si, zmotila sem se, imela si skozi vse dni, odkar si količkaj bila vporabna, samo delo in zopet delo; vse brazde, ki so zapisane na tvojem čelu, tvoja zgrbljena lica in razpokane dlani pričajo, da si trpela. Trpljenje je bilo tvoje veselje! Molčala si, kadar si delala, molčala pri ijedi, molčala takrat, ko bi morala govoriti, zato si še -danes, na stare dni, brez pravice. Trpela boš do zadnje ure, kadar ti bodo za plačilo poklonili košček zemlje. Ne, mati, tako v bodoče
■	Papež je izdal obširno okrožnico, v kateri razglablja o vzrokih nove vojne.
■	Francosko vojaško sodišče je obsodilo na smrt voditelja alzaških separatistov Karla Rossa. Obtožen je bil vohunstva. Smrtna kazen je bila takoj izvršena.
■	Vaclav Klofač, prvi čehoslovaški vojni mi-nitser in ustanovitelj češke narodno-socialistične stranke je te dni umrl v koncentracijskem taborišču. Veliki pokojnik je bil ves prežet s slovansko idejo in velik prijatelj Jugoslovanov. Posetil je večkrat tudi Ljubljano.
■	Plin helij. V Rusiji so naleteli v nekaterih krajih porečja Dona na plin, ki vsebuje velik odstotek helija. Plin helij ni gorljiv in ga rabijo za polnjenje zrakoplovov. Do sedaj so ga dobivali samo v Ameriki.
■	Zlato v Ameriki. Zakladnica Združenih ameriških držav ima sedaj spravljenega za 34.000 milijonov funtov zlata. To predstavlja dve tretjini zlatega denarja na svetu.
■	Poljsko zlato. V Pariz je prispelo te dni 70 ton poljskega zlata preko Romunije, Črnega morja, Turčije in Sirije. Zlato bo služilo poljski valuti v obnovljeni državi po končani vojni.
B Židje v Nemčiji. V prvotni Nemčiji jih je bilo 600.000, od katerih so jih nacisti izgnali v petih letih 300.000. S priključitvijo Avstrije so dobili novih 850.000. s priključitvijo Češke 1'5 milijonov in z osvojitvijo Poljske se je zvišalo število Zidov na okroglo 5 milijonov. Naseliti nameravajo vse Žide na Poljskem.
■	Rusko zlato. Angleški listi poročajo, da novico, da je Rusija dala Nemcem 17 ton zlata in da je Nemčija zato žrtvovala svoje interese na Baltiku.
■	Zločin nečloveške matere. V vasi Setnici pri Črnem vrhu se je opijanila mati treh otrok Marija Okornova. Pijana je legla na peč in padla
ne sme biti, jaz nočem biti sužnja možu, niti tujcu in nobenemu izkoriščevalcu.
Danica, prosim te ...
Nič ne prosite, mati! Težko mi je; vem, vi me ne morete razumeti, toda nisem mogla vzdržati; morala sem izpovedati, kar bruhnilo je iz mene, ker je bilo v notranjosti preveč nabranega.
Danica, prosim te, počakaj, da povem! Zdi se mi, ne vem, zdi se mi pa, da imaš prav. Strašno je to, kar govoriš, dvakrat strašno za me, ki sem vse življenje samo poslušala, toda zdi se mi, da imaL' prav.
Mati, ali je res, vi razumete ...
Danica je planila k materi in jo objela; solze, debele kakor kaplje poletnega dežja, so jima tekle po obrazu, bile so to solze veselja, žalosti in strahu.
Oprosti mi Bog, če grešim, zdi se mi pa, da govoriš resnico!
Ne bojte se Boga, mati! Trpeli ste dovolj. Bojte se samo svoje ponižnosti in suženjstva, bojte se tistega strašnega molka, ki je stri v vseh nas vsako sled človeškega dostojanstva.
Bolj tiho govori, Danica, oče bo slišal!
Naj sliši! Ne bojim se, kadar govorim o naših mukah in borbi. Strahu ni v meni, mati, saj je v strahu bil vir vseh naših nesreč. Radi strahu so nas tepli, mi pa molčali; radi strahu izrabljali, mrcvarili in nam trgali kožo s hrbta, mi vsi smo na to vedno odgovarjali z molkom. Naša usta so bila kot pribita in zalepljena, na vse krivice so odgovarjala z molkom, v srcu pa je gorel strašen ogenj, ki bruha sedaj iz mene, da se vsaj nekoliko ohlade storjene krivice.
na svojega 13 mesecev starega otroka, ki je vsled pritiska umrl. Mater so zaprli v vrhniške sodne zapore.
■	V Konsfanco sta prišli dve ladji s po 10.000 tonami, ki sta bili polno natovorjeni s tanki, ki jih je poslala Romuniji Anglija na podlagi angleško-romunskega kreditnega sporazuma.
■	Po angleških vesteh bodo mogle ameriške tovarne izdelati mesečno do 5000 prvovrstnih letal, do 8000 strojnih pušk, 2000 topov vseh kalibrov, 2000 tankov, 200.000 pehotnih pušk, 30,000.000 granat in min in 800 milijonov pa-tron. Za izdelavo orožja je v Ameriki pripravljenih 12.000 tovarn.
B General Miaja, bivši branitelj Madrida, je bil od španskega vojnega sodišča v odsotnosti obsojen na 15 let izgona ter na zaplembo premoženja.
B Italija je izdala v 17 letih fašističnega vladanja za oboroževanje 133 milijard in 231 milijonov lir. Od tega denarja je šlo za vojsko 72'6, za vojno mornarico 32'6 in za vojno letalstvo 26'5 milijarde lir.
B Nemško vrhovno poveljništvo poroča, da so Nemci dosedaj potopili 115 ladij s 460.000 tonami prostornine. Nemške izgube pri tem da so bile neznatne in da so bile potopljene oziroma uničene le tri nemške podmornice.
B Ukrajinski sovjet je sklenil razlastiti V3a veleposestva in podržaviti vse banke in vso industrijo.
B Poljska vojska na Francoskem bo štela 12 divizij. Računajo, da bodo Poljaki mobilizirali okrog pol milijona vojakov.
Kmetje, obrtniki in podeislskl delavci I Zahtevaj
te v vsakem gostilniškem lokalu, kamor
zahajale in dajete zaslužka, .Kmetski list" /
tlrscfreš iečafi za no*eml?er
Finančni minister je zaradi pravilnega plačevanja taks po taksnem zakonu določil za november naslednje uradne tečaje: 1 napoleondor 350 din, turška lira 398'30, 1 angleški funt 220, ameriški dolar 55, 1 kanadski dolar 54'70, 1 nemška marka 14'30, 1 poljski zlot 8'30, 1 bel-ga 9'30, 1 pengo 8'60, 1 brazilski milrajs 2"80, 1 egiptski funt 228, 1 palestinski funt 225, 1 uru-
Zunaj je zopet zarjul oče, da so se vrata od kuhinje stresla v svojih tečajih.
Zajtrk, stara!
Počakaj. Danica, da pripravim mizo, ti pa prinesi žgance.
Počasi mati, saj ne pori! Vi ste tudi gospodarica.
Oh, Danica!
Le pogrnite mizo, mati m brez strahu.
Danica je nato potegnila ponvico iz peči in zabelila žgance, ki so zaječali od vroče masti. Veliko skledo je nato postavila na mizo in se vrnila z materjo v kuhinjo.
Zapomnite si, mati! Težko otroku, ki ga bo vzgajal Hitrec, samo to rečem, ker naju je baš to privedlo do današnjega razgovora. Strah, molk in čut manjvrednosti so vzroki našega lilapčevanja, ki ga dekleta z mano vred odklanjajo, ker je v sramoto našega človeka! —
Bog te obvaruj nesreče, Danica! Jaz sem za sužnjo vzgojena in sužnja bom umrla. Želim ti... da tvoja pot ne bo tako trn jeva! Meni prizanašaj, Danica; ne prenesem tvojih trdih besed! Strah me je božjega sodnika, bojim se kljub spoznavanju, da govoriš resnico. Strah me je, tako so me pač vzgojili, oprosti, Danica!
Ne bojte se, mati! Ne bom vas mučila, ker vas razumem. Razumeli ste tudi vi mene, zato sem vam dvakrat hvaležna. Sedaj bom mnogo lažje prenašala borbo. Grem, mati, da pospravim po hiši!
Le idi, Danica! Bog te obvaruj nesreče, kamorkoli te popelje pot v življenju! O, moj Bogi
gvajski pezos 18'50, 1 argentinski pezos 12'50, 1 čilski pezos 1'25, 1 turška papirnata lira 34, 100 francoskih frankov 124-50, 100 švicarskih frankov 1233, 100 italijanskih lir 228'80, 100 ho-landskih goldinarjev 2917'50, 100 bolgarskih levov 46, 100 rumunskih lejev 30, 100 danskih kron 1113, 100 švedskih kron 1285, 100 norveških kron 1250, 100 španskih pezet 240, 100 grških drahm 40, 100 čeških kron 150'50, 100 finskih mark 108, 100 letonskih latov 730, 100 iranskih (perzijskih) rijalov 100 dinarjev.
v
Živinski sejjnii
Na zadnji živinski sejem v Novem mestu so prignali 259 glav goveje živine, 13 konj, 9 žrebet ter 1790 prašičev. Prodanih je bilo 854 prašičev, 25 krav, 36 volov, 12 juncev, 2 telici ter 1 plemenska krava s teletom. Zaradi slinavke in parkljevke je še vedno v veljavi delna omejitev prostega trgovanja z živino, zato živinski sejem ni bil tako obiskan kot običajno ter je manjkalo zlasti tujih kupcev. — Cene so bile naslednje: voli I. vrste 5—5'50 din, II. vrste 4—4'50, III. vrste 4, telice I. vrste 4—4'50, II. vrste 3'50—4, III. vrste 3'50—4, krave I. vrste 3, II. vrste 2'50, III. vrste 2, teleta I. vrste 5, II. vrste 4'50, prašiči špeharji 7'50—8, prašiči pršutarji 6'50—7'50 za kg žive teže. Mladi puj-
ski 6—12 tednov stari 90—130 din za glavo. Goveje meso I. vrste prednji del 10 din, svinjina 14, slanina 16—18, svinjska mast 20, čisti med 16, neoprana volna 18, oprana volna 25, goveje surove kože 16, telečje surove kože 32, svinjske surove kože 7 din za kg. Pšenica 140—150, ječmen 125—140, rž 120—130, oves 125—140, koruza 90—110, fižol 200—225, krompir 110—125, lucerna 90, seno 65, slama 20—25, jabolka I. vrste 125—150, K. vrste 100—125, III. vrste 50 do 60, hruške I. vrste 125—175, II. vrste 100, III. vrste 50—60, pšenična moka 350—375, koruzna moka 225—250, ajdova moka 400 din za 100 kg. Drva 60 din za 1 kub. meter, jajca 0'80 do 1 za komad, mleko 1'50—2 za liter, surovo maslo 24—28 za kg, grozdje 2—3 din za kg. Navadno mešano vino pri vinogradnikih 3'50—4 za liter, finejše sortirano vino 5—6 din za liter.
V Višnji gori so bile koncem oktobra na sejmu tele cene: Voli: I. vrste 5, II. vrste 4—5, III. vrste 3'50—4, telice: I. vrste 4'25—4'75, II. vrste 4, III. vrste 3—4, krave: I. vrste 3—3'75, II. vrste 2'50—3, teleta: I. vrste 5'50—6, II. vrste 5—5'50, prašiči špeharji 8'50—9'25, pršutarji 7—8 din kg žive teže. Mladi prašiči 6—8 tednov stari 200—250 din par. — Goveje meso: I. vrste 10, II. vrste 8, telečje meso 9, svinjsko meso 13, slanina 16, svinjska mast 17, surove kože: goveje 8—10, telečje 10—12, svinjske 6 din za kg. —
Pšenica 180—200, ječmen 150—175, rž 200, oves
200-250, koruza 125—150, ajda 230-300, krompir 100—125, fižol 450—500, seno 50, slama 25,
leča 600—700 din za 100 kg. — Drva bukova
55-60 din kub. meter, mleko 1—1-50 din liter.'
Sejmi
12.	novembra: v Bušeči vasi.
13.	novembra: v Radečah pri Zidanem mostu, Smartnem pri Litiji, Središču.
14.	novembra: v Metliki, Kamniku, Ormožu, Ljutomeru, Mariboru, Dolnji Lendavi.
15.	novembra: v Ljubljani, Grahovem, Vranskem, Celju, Ptuju, Trbovljah, Gor. Radgoni, Poljčanah.
16.	novembra: v Šmihel-Stopičah, Turnišču ia Bogojini.
17.	novembra: v Mariboru.
18.	novembra: v Senožetih, Brežicah, Celju, Trbovljah, Blanci.
Kmptel/i lici" izhaia vsako sredo. Naročnina znaša „l\illCl3fli Slo i letno 30 din, polletno 15 din, za inozemstvo letno 50 din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefran-kirana pisma se ne sprejemajo. — Rokopisov ne vračamo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ul. št. 7. Telefon inter. št. 32-59. Račnn pri poštni hranilnici št. 14.194.
r. z. z o. z.
V Ljubljani, Koledarska ulica 7
(v lastni hiši}	Telefon interurban 25-06
Dobavija »se deželne pridelke, kakor: pšenico, ri, ječmen, oves. koruzo, ajdo itd. Mlevske izdelke: pše-ničoi zdrob. pšenično moko. rženo moko, ajdovo moko, koruzno moko. koruzni zdrob. pšenično in koruzno krmilno moko, pšenične otrobe, ješprenj, kašo. Poljske pridelke: krompir fižol, zelje, sadje, seno ln slamo. Stalna zalosa vseh umetnih gnojil (rud. superfos-fata. kalijeve soli. Tomasove žlindre, nitrofoekala, ap-nenega dušika, čilskega solitra itd.), cementa in drugo glavno zastopstvo za Slovenijo opekarne »Ilo-vacc, Karlovac, za vee vrste zidne in strešne opeke.
Zalitevaife pri Mm trpvcii „iii ca j"!
Mešanica domačih čajnih rastlin!
Najboljši nadomestek za inozemske čaje!
Po odobrenju Ministrstva socialne politike in narodnega zdravia v Beogradu z dne 11. maja 1935 1. S. br.~ 14.004
Na prodaj pri:
Kmetijski družbi
r. z. z o. z.
v Ljubljani
Laneno olje, firnež. barva, lake, kit, lanene tropine
ter vse v to stroko spadajoče blago prvovrstne kakovosti po solidnih cenah in točni postrežbi, najugodneje kupite pri domačem podjetju
cz zi It 1
tovarna olja, lakov in barv
družba z omejeno zavezo, lastnik Franjo Medic
Centrala v Ljubljani, podružnice v Mariboru in Novem Sadu Tovarne v Ljubljani, Medvodah in Domžalah
si
Tavčarjeva ulica štev. 1
Telefon št 28-47 * Brzojavi „Kmetski dom" Račun poštne hranilnice št. 14.257 Račun pri Narodni banki
V LJUBLJANI
reg. zadr. z neom. zav.
!> 6bs


e

p°
4°/o d o 5°/o
/0 do
Za vse vloge nudi popolno varnost* Otvarja tekoče račune * Eskontuje menice * Daje kratkoročna posojila Izvršuje vse ostale denarne posle
ZAUPAJTE DENAR DOMAČEMU ZAVODU!
ISKOVINE
vseh vrat: trgovske, uradne, reklamne pise, knjige, večbarvni tisk liilr* in pečeni!
■ ISKARNA MERKUR
LJUBLJANA, Gregorčičeva ul. 23
IELEFOI STEV. 25-52