41
8-2006
spet sredi dneva iskala samoto za prijateljsko 
pribli`ane pogovore ter za ognji{~e. Oboje sva 
na{la ob potoku, ki se napaja v jezerih in ki 
popolnoma prepu{~en naravi in ~asu ubira 
svojo rde~kasto strugo po prijazno razpo-
tegnjeni globa~i; med redkimi drevesi gosta 
zelena trava, naplavljena vse do robov vode, 
temne skale pa so stiskale in ble{~ale poto~ni 
tok. Videla sva umetni Ribnik, njegovo lo~je in 
fino nakodrano valovanje. Bila sva na Peskih,
kjer sva si privo{~ila znamenito gobovo juho 
z `ganci, vsak pol piva in zabavo s prelista-
vanjem pozabljenega v~eraj{njega ~asopisa. 
Spala sva nad stajo ob mladi, {e mirni in ~isti 
Oplotnici, on na starem krilu vrat, omeh~anem 
s preperelim senom, jaz v na {karnike prive-
zani le`alni mre`i, na ganku gozdarske ko~e, 
sede~i nad jaso, obkro`eno z mravlji{~i. Kako 
lepa je bila stranpot k potoku Majland, ki se 
pri [umikih s {e nekaj drugimi potoki spre-
meni v prepadno Lobnico, po~itek ob ognju 
sredi struge in ~aj na polomljenih kamnih – in 
ko sva pozneje tudi pri{la k vzno`ju Velikega 
[umika in k pahlja~am razvejanega slapu, sva 
s sorodno izrazitostjo ~utila, kako ve~ina ljudi 
pozablja na mogo~nost drobnega. Po vejah 
gozdnih cest sva blodila proti Osankarici in jo 
na{la v tihoti, ki je {epetala o junakih Pohor-
skega bataljona, in tolkla po prijazno belih 
cestah, ki se vedno znova znajdejo kje pri 
vodi ali naka`ejo rogovile obetajo~ih steza. In 
vedno je bilo videti, kot da sva {ele na za~etku 
poti in odkrivanj.
Stopila sva v prerojeno Pohorje
»Na Pohorju je pa res fajn!« sva rekla {e 
enkrat. Nevihta se je z vsem svojim te`kim 
topni{tvom hitro umikala v strmali gozdnega 
brezkraja. Naglo je postajalo svetlo in kot s 
potegom zavese so se med mokrimi vejami raz-
peljale pahlja~e zlato obarvane vlage. Grom se 
je ogla{al le {e z oslabelimi odmevi. Stopila sva 
na prosto. Svet, {e tako zo`en v Hudem Kotu, 
je bil prerojen in kot edini, ki se je bil umiril v 
sovra`nem vesolju. Zaplesala sva po cesti, pre-
predeni z `ilicami usihajo~ih curkov, trezna, 
vendar omamljena in nejeverna kot po kak{ni 
~ude`ni re{itvi. Pohorje je {e stalo in midva sva 
pila prvine njegovih trdnih gozdov.
Veselje je bilo spet si oprtati nahrbtnika. m
Gora
Gora,
pusti mi blizu!
Vedno znova se moram povzpeti,
visoko,
do sonca.
Iz tvojih cvetov pijem med
in iz tvojih izvirov se napajam.
Gora,
pusti mi blizu
in pozabi, da sem `enska.
Pozabi,
da sem `enska.
Strah me je,
vendar moram ~ez tvoje pasti,
da preglasim svoje viharje,
svoja hrepenenja,
ki se izo`ijo
v eno samo pot.
V eno samo celoto bivanja.
V popolnost.
Da se znova zavem,
kako zelo ljubim `ivljenje.
Da, 
`ivljenje,
`ivljenje,
zdru`eno v eno samo pot,
ne pot – stopinje.
Gora,
pusti mi blizu!
Tvoja bo`anstva prosim,
naj mi puste blizu!
Na to, tvojo edino pot.
Edino,
ki se za~ne in kon~a 
in kon~a in za~ne.
Edino, 
ki vodi nazaj do ljudi, ki jih ljubim.
Olga Kolenc