Štev. 33. Maribor, dne jnnija 190G. Teöaj XL. SMI TOMU. List ljudstvu v pouk in zabavo. [haja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Maribora s pošiljanjem na dom za celo leto 4 S, za pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 6 E, za drnge izvenavstrijske sžele 6 E. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K. Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Maribora. — List se pošilja do odpovedi. — Deležniki Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 v. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5, — Rokopisi n na vračajo. — Upravništvo loroška cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. — Za inserate se plačuje od enostopne petitvrsta za ankrat 15 v, za dvakrat 25 v, z» cr:kr*t 35 v. Za večkratne oglas« primeren popust. Inserati s« sprejemajo do sreda opoldne. — Nezaprte reklamacij« so poštnine proate. Zopet novo ministrstvo. Še ni minol dober mesec in že zopet imamo 1070 ministrstvo. Baron Gauč je moral odstopiti, :er ni mogel pridobiti velikih strank za svojo pred-pgo o volilnem redti. Sledil mi je prejšnji tržaški ninister princ Hohenlohe. Izboljšal je Gauče7o pred-ogo, toda tako, da je prezrl nas Jugoslovane. Od-topil pa je zaradi tega, ker je cesar dovolil Ogrom astno carino, s čemur pa Hohenlohe ni soglašal. 5 avstrijskega stališča je imel popolnoma prav. Sestavo novega ministrstva je poveril cesar baronu Jeku in ta je sestavil svoje ministrstvo tako le: Ministrsko predsedstvo prevzame baron Bak; lotranje bt /ari dosedanji naueni minister baron 3inert; finančno ministrstvo ravnatelj finančnega ■avnateljstva v Lvovu, Korytowski; ministrstvo za lk in bogočastje dvorni svetnik Marchet; poljedelsko ninistrstvo dosedanji načelnik trgovinskega mini-itrstva grof Auersperg; pravosodno ministrstvo Klein; železniško ministrstvo dr. pl. Derschatta; trgovinsko ministrstvo dr. Fort; nemški minister rojak Prade; češki minister rojak dr. Pacak; poljski minister rojak grof Dzieduszycki; ministrstvo deželne brambe fem. Schönaich. Med novimi ministri so najbolj zanimive osebe ir. Pacak, grof Dzieduszycki in dr. Derschatta, D; .icak je vodja mladočeške stranke, grof Diie-d ;^,ycki vodja Poljakov in dr. Derschatta nemške ljudske stranke. Baron Bek je torej vpregel največje stranke v vladni voz, toda ker ni veliko edinosti med temi strankami, nibče ne misli, da bo Bekovo ministrstvo dolgo živelo. Baron Bsk nam štajerskim Slovencem ni neznana oseba. V Savinjski dolini blizu rZ\\c* ima svoje posestvo, imenovano Plevna. Novi ministrski predsednik govori za silo tudi slovenski. Dosedaj je bil baron Bek jeden najvišjih uradnikov v poljedelskem ministrstvu. Kmečkemu stanu je naklonjen in pozna dobro njegove težnje. S kmečkega stališča bi bilo torej obžalovati, ako bi ne imel dolgo krmila v rokah. Bekovo ministrstvo je prevzelo nalogo, da spremeni volilni red, da uredi razmerje z Ogrsko in da naredi narodnosten mir. Lepa naloga, toda tudi težavna naloga 1 Glede na cdstoplo ministrstvo je kmečkim poslancem samo žal, da je moral odstopiti tudi poljedelski minister grof Buquoy. Avstrija še ni imela poljedelskega ministra, ki bi mu bile kmečke zadere tako znane in tudi pri srcu kakor grofu Buqu^y. Mi prinašamo danes njegovo sliko, da kmetje vidijo svojega prijatelja! Novi poljedelski minister je grof Auersperg; dosedaj je bil vodja trgovinskega m ni-strstva. Nihče ne ve, kake sposobnosti ima, da je postal poljedelski minister! Zadružni shod na Dunaju. V torek je zboroval na Dunaju prvi dan zadružni shod, pri katerem so bili zbrani zastopniki cele avstrijske države. Razprave na tem shodu so bile m rne in stvarne, čeravno so zastopali na tem shodu zadružniki najrazličnejše dežele. Zastopniki bogatih, zavestnih poljedelcev iz Češke, Moravske, Zgornje Avstrije iinajo seveda v marsičem daleko segajoče smotre in večja sredstva, nego zastopniki poljedelstva iz Bubovine, Istre, Dalmacije. Pa vendar se je pokazala v vsem zborovanju krepka tendenca po velikih reformah vsega narodnega gospodarstva v korist avstrijskemu poljedelstvu. Na shodu je v imenu vlade govoril tudi sekcijski šef E rti. V imenu vlade je izjavil, da hoče vlada krepko podpirati zadružništvo, ker vidi v njem nujno potrebo. Na shodu se je sklenilo, pozvati vlado in deželne odbore, da vsprejmejo v učni red kmetijskih šol tudi pouk o zadražništvu in da se vse stori, da se poučuje o zadružništvu po vseh šolah v Avstriji, od univerze do ljudske šole. Glede praktičnih nasvetov je prišlo do razlik v nazorih. Nekateri so bili mnenja, naj zadružniške centrale ne služijo hkratu blagovnemu prometu nedenarni izmenjavi. A večina je odločila, da se ta odločitev popusti razmeram. Ravno tako so bila razna mnenja glede konsnmnih društev. Bogatejše dežele z razvito trgovino ne čutijo potrebe konsumnih društev za poljedelstvo. Priporočali so se višji deleži za okrepitev zadrug in močni rezervni zakladi. Zadružni zbor smatra za postavno in potrebno, da zadruge z omejenim varstvom po pravilih pokrivajo izgube. Zbor je izrazil željo, da bi se sodišča v svoji praksi czirala na narodnogospodarsko važnost kmetijskih zadrug, kakor tudi, da se sedanji pomanjkljivi zakon zadrugam koristno izpopolni. Razne novice. * Zahvala. Ker se ne morem vsakemu posebej zahvaliti za čestitke, doposlane mi povodom izvolitve, prosim vse, ki so se me tako prijazno spomnili, da mi djvolijo, tem potom izraziti jim iskreno zahvalo. Dr. Ant. Korošec. * „Slovenski tehnik" priložimo današnji številki. * Drugi vseslovenski delavski shod se bo vršil dne 1. julija t. 1. na Preski na Kraninkem. Udeležijo se ga tudi delavske organizacije iz Štajerskega. * Strokovno zvezo gozdnih delavcev snujejo na Spodnjem Štajerskem. Tudi med Slovenci je mnego gozdn h delavcev, za katere bo treba kaj storiti, da se jih združi strokovno! * Za zemljiške posestnike. V smislu zakonitih določil o zemljiškem davku se imajo podatki zemljiško-davčnega katastra tako glede oseb posestnikov, kakor tudi glede posestev samih vsikdar vjemati z dejanskim stanjem. Z ozirom na to nalaga zakon zemljiškim posestnikom dolžnost, da v 6 tednih po izvršitvi spremembe naznanijo na pristojnem c. kr. davčnem uradu, ali pri državnem zemljemercu vsako LISTEK. Brusni kamen. (Nadaljevanje.) „Kakor psu, ki je srečno snedel ukradeno klobaso," je rekel Dominik. „Saj ni res! Dolg čas mi je pač po moji rajncil Bog jo reši vic!" „Tako! Povem vam! Moja rajnea je bila dobra žena, razumela se je na vse, le malo preveč je bila stroga. Zato si je niso upali djati v pekel, ker bi poboljšala vse hudirje. V nebesih so se pa bali, da bi ne dobili prestrogih postav. Nekam pa mora priti! V mesec skočiti ni mogla, ker je že kovač na njem. Pa je sla v vicel" „Pogodil si jo!" reče Jakob, „pogodil, kakor lovec zajca, ko je padel le pes!" „Bolj vsekako, kakor ti, ki si mislil dati koruzo v mlin pa si zanesel bob. Stara pa te je potem učila novih litanij!" „Kaj bosta, hč!? Pustita pri miru kače, pa je! Raje povejta, kje ga srknemo v nedeljo?!" „Ako ti, Dominik, prištevaš ženske med kače, potem ne veš, kako je svet ustvarjen," reče Jakob. „Ali ne veš, da kača ravno ženske najbolj sovraži? „Da, moja rajnea mi je pravila," reče Blaž. „Rekla je: „ti Blaž, kača, to je najhujša sovražnica ljudi, jposebno pa ženske!" „Ta pa zato, ker ji je Gospod Bog zažugal in dejal, da bo postavil 8ovrastvo med ženo in kačo in da ho žena kači Današnj glavo strla, kača pa ženino peto zalezovala!" Da, moja rajnea je mnogo vedeia. Dejala je še, da zato ne more nobena ženska ubiti kače. „To se pravi," je rekla, „ubije jo že, ampak ta še mrtva zasleduje njeno peto." „Bedarije," so zamrmrali mlajši, pa tako, da Blaž ni slišal, ker bi potem bilo po njih. Lizika pa je rekia: „Vidite, tako nas je Bog postavil nad druge ljudi . . ." „ . . . ter nad vse egiptovske nadloge," odvrne porogljivo Blaž. „PreSmentani dedci, kako j m teče danes," so se hudo vale ostale. „Zakaj pa potem ne morete biti br< t. nas? Zakaj nas vedno gledate ?" je rekla Franiea, ki se je tudi pomešala v razgovor. Silvestru se je zdelo, da je z»/,venel zlat. „Zakaj pa ženske moške?1 reče Dominik. „Nam je dovoljeno, vam pa ne," odvrne jedna. „Kaj?" se razkoračita B'až in Jakob vsak pri svojem koncu. Lojzika pa stopi naprej, se malo pripogne in podpre ob bok. „Ko je B.g ustvaril človeko, ga je napravil iz ilovice, to je iz zemlje! Bil je Adam, toraj moški! Zato imate gledati zemljo, iz česa ste in nič drnzega!! ¿ena pa je iz moškega rebra. Zato mora gledati njega! Ali sedaj veste?! Becite, da ni res tako?!" Zadovoljno so se nasmejale dekle'a tej logiki, posebno, ker so videle, da so se spogledali moški, kot bi se vprašali: kaj sedaj? Nu, Blažu se je obraz številka ima „Slovenski Tehnik" k raztegnil v čuden smeh in djal je iz sebe glasove, kakor če razpodijj koklji piščeta in rekel je: „Tako, oho .... — tako! Svojo reč človek vsak čas sme pogledati!" Nato je zgrabil koso in jel brusiti. „Pustimo jih!" so se jezile. „Dedec je dedec! Svijo trdi, če prav ni res!" „V)š?! Ali nisem že pravil, da je bilo v mo-iih časih boljše .... saj pravim — mar ni res, Jskob?" „Gotovo, da je!" — Med vsemi temi dovtipi in zbadljivkami sta se pa vedno postrani pogledovala Silvester in Franiea. „Nesrečni brusni kamen! Čemu sem ga moral ravno takrat kupiti," je mislil Silvester. „Zakaj sem ravnala tako? Gotovo se je zmotil!" se je kesala Franiea. Govoriti pa ni nobeden hotel začeti prvi. Vrlinovi kosci so zopet prijeli za kose. „Dajmo poskusiti, kdo je boljši," reče Blaž. „Nekdaj sem vlekel koso, da je padalo za tri druge! Pa tudi sedaj še mi ni kdor bodi kos!" „Pri jeziku že ne," reče Lojzika. „Pri košnji pa še manj!" Postavili so se in kosili. Sdvester, dober kosec in močen, je bil kmalu daleč spredaj. Dekleta so se norčevala iz Blaža. Ta se je jezil, sopihal in konečno vrgel koso. „Vraga! Če mlad človek ne bi bolj vlekel kakor star, bi bilo grdo!" Franiea je z veseljem gledala Silvestra, kako korenjaško je podiral travo. On je Čutil, da ga t prilogo. spremembo, ki ima kak vpliv na predpis zemljiškega davka, zlasti spremembe v osebi posestnika ali v načinu obdelovanja zemljiških parcel (n. pr. napravo travnika iz gozda). Prekoračenje predpisanega šest-tedeuska roka za naznanilo pa ima slabe nasledke za posestnika. Ako ima namreč sprememba po zakonu za posledico znižanje davka, kakor n. pr. pri izpremenitvi njive v gozd, stopi znižani davek v veljavo šele od drugega po prepoznem naznanilu sledečega leta. Če se ima pa vsled spremembo davek zvišati n. pr. po izpremenitvi pašnika v vino grad, travnik ali njivo, potem izgubi posestnik po zakonu pravico, ki mu pristoji po pravočasnem na-, znanilu, da so skozi 10 let po spremembi plačuje dosedanji nižji davek. Da izvedo davčna oblastva tudi o takih spremembah, ki jih dotični posestniki sploh niso naznanili, imajo državni zemljemerci vsaj vsaka tri leta v vseh občinah svojega uradnega okoliša izvršiti pregled dejanstvenega posestnega staDja. Taki pregledi niso potrebni samo radi tega, da se zemljiški davek predpisuje pravemu posestniku zemljišča, marveč tudi radi ureditve zemljiščnih knjig. Toda ugoden uspeh morejo imeti le potem, če se jih posestniki pridno udeležujejo. V to lahko mnogo pomagajo županstva, ki naj z ysemi sredstvi delajo na to, da prebivalstvo v bedoče najtrepkejše podpira geometre in jim pri omenjenih pregledih naznanja vse izpremembe, če se tudi tičejo posestev drugih oseb. Kajti le na ta način je možno, da se zahtevek plačila davka stavi vsikdar le na dejanstvenega posestnika zemljišča in le v zakoniti meri, potem, da se pedatki o zemljiških kDjigrh vsikdar vjemajo z dejanstvenimi razmerami, kar je v koristi poses'nU ov samih ležeče. * Slovensko pevsko društvo s sedežem V Ptuju je razposlalo na društv.n sledeče pismo: Slavno društvo! Kakor se je že objavilo, priredi „Slovensko pevsko društvo" s stdežem v Ptuja dce 15. julija 1906 veliki j evsko slavnest, združeno z veliko ljudsko veselico „Podrav. podruž. slov. plan. društva" v Rušah, za kojo so se določili s edeči skupni zbori: Mešana zbora: 1. „Naše gore" Förster, I. zvezek Mohor, pesm., št. 51, stran 142, 2. „Pozdrav," G. Ipavec (Pozdravljam te gorenska stran); Moški zbor: 1. „Naplanine," P. H Satiner, II. zvez. Moh. pesm. št. 6, stran 22, 2. „Jadransko morje," Hajdrik, II. zvez. Mohor. pesm. št. 3, stran 12. „Slovensko pevsko drrštvo" v Ptuju, osnovano na najširšej podlagi, ne razpolaga na svojem s.deža v Ptuju s številnim in znamenitim pevskim zborom, ker so se razmeie od njegove ustanovitve do danes društvu na škodo zelo predrngačile. Tužne narodne razmere po spodnještajerskih mestih in trgih zahtevajo tedaj neogibno in nujno obstanek društva, ki je v narodnem ozira velikega p imena. Razvidno je torej, da ima društvo veliko nalogo, katere pa samo reševati ne more. Prosi se torej slavno društvo, ča se udeleži slavnosti v RuSah korporativno, ali vsaj po oddelkih p. n. č. pevk in pevcev, naj se nemudoma naznani odboru „Slov. pev. društva" v Ptuju. Čim večja bo udeležba, tem krasneje bo donela slovenska pesem: torej je sijajnost slavnosti od opazuje in je tem silneje pritiskal. Ali nesreča se počiva! . . Ko je brusil koso, da jo nabrusi, mu je spodrknilo — pogledal je v stran k Franici — in zarezal se je med palcem in kazalcem globoko v meso. Nti, ženske, ako vidijo curek krvi, so takoj splašene. Nastal je vrišč in goječa krog Silvestra, ki je imel krvavo vso roko. Zato se je videlo še vse huje. Rekel je in trdil, da ni nič hudega ter hotel k potoku, ki je tekel zraven, da si opere rano. V tem čuti, da ga je nekdo prijel za roko in velel: „Čakaj Silvester, da ti operem rano in ob-vežem!" Nežen glasek je bil Franičin. Hipoma, ko je zagledala kri, jo je nekaj zaskelelo pri srcu, kakor bi bila ona ranjena, a ne Silvester. Skočila je k njemu, da mu pomore. On se je dal voditi od nje. Malone veselil se je, da se je vrezal, akoravno ne bo mogel nekaj časa nič delati. Deklica mu je oprala rano in jo obvezala s svojim belim robcem. Dejala mu je, naj drži roko visoko, da ne bo kri preveč silila vanjo in iz rane. Uprav zdravniški nasvet. Vprašala ga je, če ga zelo boli in mu gledala v oči. On je zanikal in jo gledal, srce mu je pa bilo polno nečesa in utripalo hitreje. Več .sicer nista spregovorila, vendar je bilo obema lažje pri srcu. „Ha!" je jel zopet Blaž. „Mislil sem, da bo trebalo po gospeda, tak vrisč so zagnale. Bila je pa le mala ranica. Nu, saj ves, kaj ne, Jakob, kako je?" blagodušnosti sodelujočih za narod probujočih p. n. č. pevk in pevcev. S tega stališča in z ozirom na sijajne in vidne dosedanje uspehe našeg» društva, prosimo uljudno slavno pevsko društvo, da store narodno dolžnost s svojim krepkim sodelovanjem, s spodbujanjem k deiu in podpiranjem. Nadejamo se, da se temu vabilu mnogoštevilno odzovete ter bilježimo z odličnim spoštovanjem in pevskim pozdravom za odbor „Slov. pevskega društva v Ptuju. Dragotia Zupančič, 1. r., t.č. predsednik. Kajnih Valentin, 1. r., t. č. tajnik. V Ptuju, meseca maja 1906. * „Cesarski strelci" se imenuje nova vrsta vojakov, katere bo ustanovila Avstrija. Izvežbani bodo v prvi vrsti za boj v goratih krajih. Nastavljeni pa bodo v gorah ob italijanski meji, na Koroškem in Tirolskem. Italija že ima dolgo časa ob naši meji jednake vojake, ki se zovejo „Alpini". Bivši poljedelski minister grof Buquoy. * Vojaška taksa. V državnem zboru je predložila vlada zaradi plačevanja vojaške takse novo postavo. Dosedaj je plačeval vsak nevojak 2 do 200 K vojaške takse, v to so bili zavezanci razdeljeni z ozir»m na svoje dohodke v 14 razredov. Po novi postavi pa ne bodo plačali takse dotični, ki nimajo 1200 K dohodkov na leto. Od 1200 K do 1300 K se plača 6 K, od 1300 do 1400 7 K, cd 1400 do 1600 9 K itd. Pri 11.000 K dohodkov se plača 232 K takse pri 100.000 K 2865 K, od 100 000 K do 196.000 K se zviša taksa pri vsakih 8000 za 300 K; od 196.000 do 230.000 K dohodkov je taksa 6833 K. Od 230.000 K naprej se zviša taksa za 750 K. Od 20 do 20 tisoč K dohodkov. Po novi postavi torej ubožen ne bo plačeval nobene taksn. To je zelo umestno. Nekaj pa v predloženi postavi ni pravičro. Hoče se namreč uvesti nov „Gotovo 1" je odvrnil ta malomarno in pljunil. Še tisti dan sta soseda tupatam kaj spregovorila. Ona mu je ravno vnovič povezala, on jo je pa vprašal, kako ji naj povrne robec. „Saj jih imam več! Vrzi ga proč, ko ga ne boš več rabili" „Raje ga shranim v spomin!" Ona ga je pogledala in v tem pogledu je bilo vse. On se ji je pa nasmehnil. Blaža sta pa vjezila, ker nista hotela poslušati nasveta, naj dene na rano pajčevino, ali žilasto travo. Godrnjal je, da je njegova ranjca tako delala in je vsakokrat rado zacelilo in ona je vedela mnogo, kar ti mladi prevratniki ne vedo. Drugi dan sta pa oba travnika samevala. Puščen je bil prostor za mlado travo, za otavo. IV. Četin je imel se velik travnik. Ležal je na koncu vasi, in se mu je reklo „za Rakitjem". Travnik za Rakitjem je rabil precej rok, da so ga pokosile in spravile seno. Sedaj pa se Silvester ne more nič. Stari Četin se je praskal za ušesi in se jezil nad sinovo nerodnostjo. Vrlin pa, kot dober sosed, je vedel, da Četin ne more sam in da manjka delavcev, zato mu je priskočil na pomoč. On je bil že s svojim delom gotov. Sosedje si pa radi pomagajo. Tako 8ta Vrlinov hlapec in sin Jurij šla pomagat kosit, drugi dan pa je šla Franica spravljat seno, ki je dišalo prijetno. Silvester je opravljal le lahka dela in bil zraven delavcev. S Franico sta tudi govorila, čim dalje davek za stariše oziroma prastariše. Ti bi plačevali takozvano ascendentno takso, za svojega sina ozi. roma vnuka nevojaka. To takso bi pa samo tedaj plačevali, če bi njih taksa več znašala kakor sina ali vnuka. Postava namreč pravi, da imajo stariši sina nevojaka od tega nasproti drugim starišem dobiček, ker ni njih sin vojak. Ascendentna taksa je polovico manjša od vojaške takse. Mariborski okraj. m Maribor. Umrla je na binkoštni torek gospa Barbara Volčič, udova mizarskega mojstra, mati č. g. Friderika Volčič, kaplana na Slivnici pri Mariboru. N. v m. p.! m Mariborske porotne obravnave. V Bredo dne 30. m. m. so obsodili porotniki 22 letnega Jožefa Spaninger iz Rač na šest let težke ječe. Obsojeni je z nožem zabodel hlapca Dergas, ker je hotel pred njim braniti kmetico Knapič. Ko je padel Dergas, zabodel je še v glavo žeao. Spaninger se je izgovarjal, da je bil popolnoma pijan, kar pa ni bilo res. — Peter Požarnik, dninar v Drav-čah, je prišel dne 20. marca 1.1. k prevž'tkarici Jeri Vunš v Št. Danijelu. Ko se nekaj časa ž njo pogovarja, Bkoči naenkrat na njo in jo začne biti tako dolgo, da starka omedli. Nato je vdrl v zaprto ormaro, kjer je sumil, da ima ženica denar shranjen. Našel pa je samo 23 vinarjev, denarja v znesku 52 kron in hranično knjižico za 700 kron pa med obleko ni mogel najti. Med tem se je zbudila žena iz omedievice in zbežala k sosedu. Pri obravnavi dne 31. m. m. je bil Požarnik zaradi ropa obsojen na sedem let težke jeie. — Isti dan jo oil obsojen 17letni pekovski učenec Franc Čuš na štiri leta težke je*a, ker je dne 31. marca t. 1. zažgal na podstrešju mojega mojstra Stari v Piuju papir, da bi zgorela hiša. Zažgal je iz jeze. — V Ka-menščaku se je razširila v spomladijtega leta vest, da je Franc Vrbnjak svoja otroka tako pretepel, da sta umrla. Prvo je umrlo že 1. 1899, zato se ni moglo dognati, na čem je umrlo. Drugo pa, ki je umrlo 16. januarja t. 1., so izkopali in zdravniki so spoznali, da je imelo otrok ndarce na glavi, ki so povzročili njegovo smrt. Neusmiljeni oče je bil obsojen na štiri leta težke ječe. — Zaradi nenravnosti je dobil 16 letni Franc F ras iz Erjavc šest mesecev težke ječe. m Sv. Jurij v Slov. gor. Volitve so končane in duhovi se začenjajo pomirjati. Marsikaj moramo tudi pri nas zapisati veselega pa tudi pribiti žalostnega. Vesel in zdaten je napredek, ki smo ga storili od zadnjih volitev pred dvema letoma. Takrat | jo bilo razmerje sledeče: Partinje: dr. Ploj 26, Vračko 29 glasov. Sv. Jurij v SI. gor.: dr.Ploj 35, i Vračko —. Sr. Gasteraj: dr. Ploj 47, Vračko —. ; Sp. Gasteraj: dr. Ploj 18, Vračko 27. A sedaj: Partinje: dr. Korošec 68, Vračko —. Sv. Jurij: dr. Korošec 62, Rebek 2. Sp. Gasteraj: dr. Korošec 26, Vračko 15. Sr. Gasteraj z Malno in Žitnicami; i dr. Korošec 109. Vračko —. Kakor razvidno, po- zaupneje. Sicer navadne stvari, vendar sta bila vesela, da sta se tako sporazumela. Zadnji voz sena so srečno naložili, akoprav jih je zalotil mrak. „Zdravo Marijo" je že odzvo-nilo in vsak je pomolil zase tako napol in hitel grabiti ostanek in ga metati na voz. Prijeten hlad je obletaval pridne ljudi in božal znojna lica. Stopajočim za vozom se jih je polastila zopet zgovornost, katero so odložili med delom. Bilo jih je lepo videti! Ženske v belih jopicah, s pisanimi predpasniki in kratkimi krili, z robci večinoma v rokah in z grabljaml, so korakale za vozom. Isto-tako moški. Voz je pa drobil kamenje in se počasi gugal na to ali na ono stran, da so se včasi morali celo upreti. Tupatam je zadonela vesela pesem, kakor odmev slavčeku in kosu, ki sta v grmu žgo-lela vsak svojo. In gozda starih bukev in smrečja se je pa oglašal čuk. Po zrakn so prhutali netopirji in kresnice so svetlikale ter pisale svetle kolobarje po zduhu. Jnnijski večeri bo krasni . . . Silvester in Franica sta šla najzadnje. V sredini je pa Blaž pripovedoval Jakobu in kdor ga je hotel poslušati, svoje znanosti in izkušnje. „Ko je bila moja rajnea še na svetu, je dejal Blaž in Bi obrisal čelo z rokavom, ni bila rada sama doma, ako so se oglašali čuki. Trdila je, d» kličejo čarovnice, ki se skrivajo sedaj za duplinami, da idejo na zborovanje!" „Blaž, bežite no," je rekla Lojzika. „Saj š« čarovnic ni bilo ne!" (Konec prihodnjii.) em druge številke! Zanimanje je bilo veliko, itacija živahna, pri Štajercijancih v Sp. Gasteraju celo presegala vse meje pravičnosti. Kaj vse sta zlasti prizadevala „kokošji barantač" neslavnega omina in znameniti Nemec Koser, ki ima baje ič bogastva v svoji „cajgkamri", kakor vsi Slo-¡nci v svojih posojilnicah. Koser jih je veliko iz-lstil iz volilnega imenika, naših mož, ki bi bili )tovo storili svojo dolžnost Pravil je vsakomur, i mora voliti tako, kakor bo qn zapovedal, sicer s sme stopiti na njegovo posestvo. Obljubil je iem Bračkijancem slavno večerjo, ki bi stala naj-ianj 80 K, ako bo zmaga. Hentajte, kako so se sem sline cedile! Gospod Ranček so vsled prijetega večerjinega predokusa celo slabo pribili na sako hišo volilne oklice za Vračka. Tako se je gcdilo, da so čez noč prišli drugi oklici, ki so v plošno začudenje priporočali > Volite danes vsi tančeka. Toda večni kandidat Vračko je slavno iogorel in ž njim vred vsi njegovi prijatelji. Kdaj as bo pamet srečala? Tudi Rebeka smo videli obeše iega. Mi pa nikakor ne trdimo, da je imel opravka »ri tem g. učitelj Perger, ali g. nadučitelj Pavlin, ¡aterima delajo „farji" strašno tesnobo v želodcu. Bilo je zanimivo. Nočna pošast se je oprezno bli-iala prostoru, kjer je bil pribit volilni oklic za dr. Korošca. Že so se stegnile roke, že so menile izvršiti strašno maščevanje nad nesrečnim kandidatni — kar se prikaže nekdo za hrbtom in — smuk, zginil je nočni čnk. Morebiti so se enaki prizori ponavljali tudi drugod. Da veste, tako je bilo pri nas! Sprejmite za zdaj samo te glavne paberke izza časa zadnjih volitev. m Sv. Anton v Slov. gor. Nihče ne pomni, da bi kdaj tako silno gromeli možnarji pri Sv. Antonu, kakor na binkostno nedeljo in ponedeljek. Vršila se je v ponedeljek redka slavnost — blagoslovi j enje nove zastave veteranskega društva. Ko se je oglasila v nedeljo zvečer priznana Kocmutova godba (15 mož), je postalo kmalu okoli cerkve prav živahno. Malih in velikih se je kar trlo po cestah, kjer se je pomikala bakljada. Po bribih domače župnije 8Bo videli kresove, tako n. pr. pri g. Vrbnjaku v Smolincih kres v obliki F. J. I. V ponedeljek zjutraj so nas zopet ob nenavadni uri budili gro-meči možnarji iz sladkega spanja. Ob dnevu si videl na vseh bližnjih hišah zastave, večinoma cesarske in narodne. Po rani službi božji ljudje niso odšli domu kakor navadno; večina je čakala. Domače veteransko društvo je pričakovalo in sprejemalo povabljene goste. Prišla so z zastavami sosedna veteranska in gasilna društva. Cerkvena slovesnost se je začela ob desetih in sicer na prostem. Vič. g. P. Nikolaj Meznarič, gvardijan trojički, so blagoslovili ob asistenci domačih dveh duhovnikov novo zastavo. Zastava je dragocena, 640 K, iz svile in ima na belo-zelenem polju sliko Marije Lurške, na črno-rumenem pa cesarskega orla. Okoli Marijine slike je nadpis: Z Bogom za cesarja in domovino. Ku-mica gdč. Marjeta Hujs je pripela na novo zastavo trobojni trak z nadpisom: Bogu v čast in domovini v slavo. Prvi žrebelj so pribili vlč. g. P. Nikolaj z besedami: Bogu v čast in narodn slovenskemu na slavo 1 Njim so sledili: domača duhovnika, gdč. ku-mica, načelnik in celi odbor domačega veteranskega društva, nazadnje načelniki navzočih društev. Slišali smo reke, kakor: Naj Marija čuva mlado društvo! Vse za vero, dom, cesarja! Z zjedinjenimi močmi! — Zatem so govorili vlč. g. P. gvardijan slavnostno pridigo. Govorili so o pomenu nove zastave in o pomenn vojaškega stanu tako jedrnato in ganljivo, da se je zarosilo tudi oko marsikaterega vojaka-veteranca. Želimo samo, da društvo priskrbi natis prekrasne pridige. — Po pridigi je bila slovesna sv. maša v cerkvi. S koncertom v prostorih g. Alta se je popoludne zaključila prelepa slavnost. Povsod je vladal najlepši red. Par tujih barab je želelo prepir, a domačini smo se jim samo smejali. — Čast domačemu veteranskemu društvu, da seje pokazalo javno kot slovensko društvo! m Sv. Jakob v Slov. gor. Tukajšnji krajni šolski svet je sklenil v zadnji svoji seji začetek šolskih počitnic 8 15. julijem. Tako je tudi umestno; posnemali bi ga naj tudi drugi krajni šolski sveti. Ugovori od raznih strani, da so jesenske počitnice za kmečke razmero najbolj primerne, bo ničevi; kajti naš knet in viničar ne rabi pastirjev samo v jeseni, temveč od pomladi do jeseni; otroci pa se ne rabijo samo za pašo, temveč tudi za druga raznovrstna lahka dela. — Želeti bi še bilo nadalje, da bi se nvedel tudi na vseh šolah nerazdeljen (predpoldanski) pouk, kakor ga imajo že na srednjih šolah. S tako nredbo bi bilo kmečkemu stanu v gospodarskem ozirn v največji meri pomagano in prenehala bi se enkrat za vedno vsakovrstna pritoževanja in vsako kritikovanje črez ljudsko šolo. Gospodje poslanci pa se naj naprosijo, da uvrstijo zahtevo o nerazdeljenem pouku na dnevni red svojih zborovanj in uverjeai naj bodo, da bodo našli s to zahtevo povsod spkšno priznanje. — Na bin-koštni ponedeljek popoldne spremili smo v obilnem številu k večnemu počitku marljivega kmeta na Gornjem Hlapjn Franca Schnikar, ki je po kratki mučni bolezni v najlepši dobi v B gu zaspal. Rajnega obžaluje bJana vdova in petero otrok. Vdova se je nahajala ob priliki pogreba na smrtni postelji ter bila sprevidena s sv. zakramenti. Dal Bog bolnici prav kmalu najbolje zdravje, rajnemu pa večni mir in pokoj. m Sv. Lenart v Slov. goricah. Podružno trgovino Lončarec in Havelka iz Ptuja je kupil vrl narodni mož, g. Aston Zemljič. m Spodnja Knngota. V četrtek dne 31. maja se je .žalostno oglasil veliki zvon naše farne cerkve ter daleč na okrog oznanjeval po slovenski zemlji, da je 30. maja predpolnoči preminil mjž, katerega prištevamo k najstarejšim naše župnije, Franc Te-meri, kmet v naši občini Gradiška. Zato pa prosim, da dovoli „Slov. G spodar" par vrstic v spomin. Blagi pokojnik je bil rojen 4. febr. 1825 v domači župniji. Njegov izrek od mladih do sive starosti je bil: Moli in delaj! Bil je mož poštenjak in jeklenega značaja. Za njegovo vstrajno delavnost je jasna priča, da je iz nekdaj starih podrtih koč sezidal novo hišno in gospodarsko poslopje, dasi je gospodaril, ko 80 bili za slovenskega Kmeta slabi časi. Gospodaril je od leta 1854, bil je večletni cerkveni ključar in občinski svetovalec. Bil pa je tudi dober kristjan; v mladih letih je obiskal slo-večo božjo pot v Marijinem Celju, sploh je skrbel, da v njegovi hiši ni nikdo izpustil sv. maše. Tudi s svojimi sosedi je živel v miru, da so ga vsi spoštovali. Kako je bil spoštovan od vseh, to priča Djegov pogreb. Ogromna množica našega vernega slovenskega ljudstva ga je spremljala na zadnji zemeljski poti. Blagega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. Bodi mu žemljica lahka! Zaostalim naj veljajo besede, ki so tudi nam v tolažbo: Saj sveti križ nam govori, da vid'mo se nad zvezdami! m Plač pri Št. Kungoti. Tukaj je kupil veliko posestvo slovenski trgovec Hren, svetnik trgovske zbornice iz Ljubljane. Nemški listi zopet javkajo čez to, ker je kupil posestvo Slovenec. Ja, ali ni Spodnji Štajer slovenski? m Laporje. Na županstvo Laporje je došlo plakatov za Iv. Rebeka. Stvar je smešna, kajti predstavlja pičli razum pošiljatelja. Občina Laporje vendar ne spada v volilni okoliš zadnje volitve. Sicer se pa s plakati ne dela čudež, da bi mi slovenski katoliški možje odobravali vaše nesramno rušenje sloge ob času volitev. Časopis „Domovina" smo vedno nekako po strani opazovali in res, naša sumnja nas ni varala, sedaj ste očitno pokazali svoje liberalne rožičke. Mi smo vneti z dušom in telesom za krščanske liste „Naš Dom" in „Slov. Gospodar". Katere kandidate nam bosta ta lista nasvetovsls, isti možje bodo vedno zmagovalni iz volilne borbe izšli. Koliko ste se sedaj trudili proti ljudski volji in sedaj stojite osramočeni pred svetom! Mi vam pa glasno kličemo, da proti našim narodnim izdajalcem bomo vselej šli z podvojenim pogumom v volilni boj ! Ptujski okraj. p Ptnj. Huda nevihta je divjala dne 30. m. m. pri nas. Neki kmet iz Polenšaka se je peljal ravno ob najhujši nevihti iz mesta proti domu. Naenkrat se je grozovito zabliskalo in zagrmelo. Strela je udarila v konja, ki je na mestn poginil. Kmet je samo omedlel. — Nekaj minut pozneje je udarilo v strelovod vile „Kari". Strelovod je močno poškodovan. p Iz Haloz se poroča: Naše uboge Haloze je dne 30. m. m. obiskala strašna nevihta s točo. Skozi pet minut bo padali kakor oreh debeli kosi leda, ki so uničili vse, kar je bilo zeleno. Edini nas dohodek, vinska trta in sadje je uničeno. p Državni poslanec dr. Korošec za Halo-žane. Takoj ko je došla vest o škodi, katero je naredila toča v ptujskem okraju, obrnil se je drž. poslanec dr. Koroštc brzojavno na okrajno glavarstvo v Ptuju ter zahteval, da se vse za podpore in odpis davkov potrebne cenitve kar najhitreje izvrše. Sedaj se še namreč vsa grozovita škoda vidi. Navadno pridejo dotične komisije še le čez nekaj tednov, ko se je že vse zaraslo. Takojšna cenitev je torej neobhodno potrebna. Istočasno je brzojavil g. poslanec ■ame8tništvu v Gradec, da poskrbi za podporo iz podpornega zaklada za silo. p Meretinci niže Ptuja. Državnozborskih volitev so se pri nas zelo slabo udeležili. Ker pa imamo Meretinci in Stojnci skupni volilni kraj, in sicer v Stojncih, kjer je največ Vračkovih privržencev, je bila po Stojncih agitacija zelo velika, saj so imeli po vseh svinjskih hlevih prilepljene Vračkove lepake; pa vkljub temu jim vse rii nič pomagalo. Ker se je nas Meretinčanov res malo udeležilo volitve, samo 18, med katerimi smo imeli tudi enega izdajalca, smo vendar z nekaterimi zavednimi stojaskimi volilci premagali tako, da je imel nas g. dr. Korošec 24 glasov in neuičurski kandidat Vračko 22. Seveda, kakoršen je kandidat, takšne ima volilce. p Sv. Urban nad Ptujem. V ponedeljek dne 28. maja se je tukaj poročil znani narodui fant Mihael Horvat, rojen „Verbanfar", z obče znano Slovenko Elizabeto L or e n 5 i č. Gostija se je obhajala v malem in tihem krogu. Živio novozaročeici! Tudi za družbo sv. Cirila in Metod* se je nabralo 3 K. p Sv. Križ tik Slatine. Ustanovljenje bralnega društva se je na binkoštni ponedeljek jako slovesno izvršilo. Krasno petje naših cerkvenih pevcev in navdušeni govori predsednika g. V. Žolgarja, vrlega kmečkega fanta Fr. Roškarja in g. prof. Kardinarja so povzročili, da se je koj prvi dan dalo vpisati 80 udov. Kakor hitro bode vlada pravila potrdila, in to se utegne zgoditi v petih tednih, začne društvo svoje delovanje v hiši spoštovane Eme Ogrizek po navodilih okrožnic nesmrtnega Leona XIII. Božji blagoslov naj društvo vedno spremlja! Bog mu daj veliko udov. in dobrotnikov! L3 vrlo naprej ! p Juršinci. Piše se nam: O presrečna, pre-vesela poldeveta ura zvečer, ki si nam prinesla veselo poročilo „g. dr. Korošec izvoljen". Zopet sijajen dokaz, da na Spodnjem Štajerskem sila močno pre -vladuje dobro misleča katoliška stranka in bo tudi vedno najmočneja ostala. Najiskreneji bratski pozdrav, gromoviti živio in slava vsem dr. Koroščevim volilcam, vsem drugim pa naj ljubi Bog naj do prihodnjih volitev pamet razsveti. p Rogačka Slatina Za zdravnika je imenovan g. dr. Emil Tre o iz Ljubljane. p Središki okraj. Pri volitvi državnega poslanca dne 29. maja t. 1. se je v Središču sedem grških modrijanov oglasilo: dva iz Korinta sta bila za g. Wratschkota kmeta in pet iz Athen za g. J. Rebeka. 177 trezno mislečih narodnih Središčanov pa je g. dr. A. Korošca volilo. Slava ! V občini Obrež-Grabe se je pač nerodno volilo. Župan g. J. Raušl je iz osebnih vzrokov zoper dr. Korošca za g. Rebeka, katerega do sedaj po imenu ni poznal, agi-tiral, 55 inača vrlih Obrežancev se mu je na limance vsedlo. Upamo, da zadnjikrat. 59 dobro mislečih se ni dalo zmotiti in so svoje glasove za dr. Korošca oddali. — Štajercijanec N. Mlinarič je enoglasno volil Wratschkota. — Pri Sv. Bolfanku na Kogi pa je g. nadučitelj E Slane od hiše do hiše hodil in proti dr. Korošcu za g. Rebeka deloval. Njegovi pristaši so — neznano na koji račun — ga pili, da so nekateri obležali. Lepake za g. A. Korošca so odjemali in trgali, za g. Rebeka pa celo na glavni cesti ljutomerski, na Vitanu črez cesto na vrvici obešali. p Lešnica pri Ormožu. Dne 31. maja je nmrla blaga, krščanska in vzorna mati in vdova Marija Habjanič iz Lešn;ce, v 68 letu svoje starosti. Zapustila je osem dobro oskrbljenih otrok, katere je v krščansko narodnem duhu izgojila. Bila je velika dobrotnica ubožcev in sirot; katerim je rada pomagala v potrebi. Kako priljubljena je bila pri vseh, se je pokazalo pri njenem pogrebu, katerega se je udeležila velika množica ljudstva. Čitala je rada nabožne knjige in slovenske časopise, kateri so njej bili ob nedeljah najljubša zabava in razvedrilo. Bodi ji žemljica lahka! Ljutomerski okraj. 1 Ljutomer. V nedeljo dne 10. t. m. bo imela mladeniška Marijina dražba znamenit dan. Blagoslovila se ji bo krasna zastava. Mladeniči Marijine dražbe imajo širok bel oramnik čez ledje in oprsje in jih to zraven svetinje lepo diči. Mladeniči, to bo krasno! Mladeniči, vi ste prihodnjost Murskega polja in Slov. goric. Stopita in primite za krmilo in vodite ladjo katoliškega slovenskega naroda! — Piše se nam: V zadnji številki napada neki dopisnik društvo „Murski Sokol", ker je njegov starosta dr. Chloupek agitiral za g. Rebeka. Dr Chloupek se naj za svojo osebo sam zagovarja. Da pa nismo vsi „sokoli" slovenski, nemškutarski in nemški (!) proti duhovščini, dokazale ao volitve. Nasprotno! Marsikateri „sokol" je vztrajno agitiral za g. dr. Korošca. Radi ene osebe se vendar ne sme celo društvo obsoditi. Zalo neprimeren je tudi izraz „v gostilni Štamperjevi so napravili svojo rabuko" — za veselico, ki se je tam vršila na Križe vo. O tisti veBelici sodi vsa občinstvo, da je dobro vspela. Posebno petje „slov. pevskega društva" je ugajalo navzočim. Da so taki izleti za narodno probujenost velikega pomena, mi ni treba dokazovati. Zato je neumestno tako slovensko prireditev imenovani „rabako", kakor je tndi neumestno, da dr. Chloupek izrablja take prireditve za svoje strankarske namene. G. dr. Chloupek, ne netite prepira med nami! — Dne 5. majnika so imeli šolarji radgonske meščanske šole izlet v Ljutomer. Šolarji so bili okrašeni z nemškimi traki. Popoldne so hodili po trgu opleteni s hrastjem. Nekateri so imeli cele vence čez rame. Žvižgali in popevali so celo „Wacbt am Rhein". To je bilo gotovo izzivanje za Slovence! Vendar se nihče ni ganil. Znani ljutomerski policaj Centrih, ki ga vsaka še tako nedolžna slovenska pesem takoj spravi v ogenj, ni slišal nič, ni videl nič . . . Zadnjega majnika sta imela 4 in 5. razred Franc-Jožefove deške šole izlet h Kapeli. Nekateri unčenci so si pripeli slovenske znake. In glej ga spaka! Naš gosp. glavar Rajnar, „ki ljubi mir in pravico, ki mu je pri srcu slovensko ljudstvo" — saj je menda tudi on volil „slovenskega kmeta" Wratschka — g. Rajnar, ki bdi in čuje, da se postave ne kršijo, ta Rajnar je torej takoj poklical na račun ravnatelja Franc Jožefove šole. Opozoril je g. ravnatelja na ministerijalni ukaz, ki ne dopušča, da bi šolski otroci nosili kaka znamenja. Ravnatelj je odgovoren za svojo šolo. Naj torej poizve, kdo je otrokom nasvetoval, da nosijo pri izletu narodne znake! Gospod Rajnar, to je lepo, da vi tako dobro poznate ministerijalne ukaze! Prav nič pa ni lepo in se nam ne dopade od vas, da za ta ministerijalni ukaz niste že vedeli zadnjič, ko so bili nemški šolarji iz Radgone v Ljutomeru. Ali znabiti ministri dajejo svoje ukaze samo za Ljutomer?! Gospod Rajnar bi nadalje rad vedel, kdo napeljnje slovensko deco k temu, da nosi slovenske trake! Gospod ravnatelj, povejte g. glavarju, kaj so videli naši šolarji pri nemških šolarjih iz Radgone, povejte mu, kaj dostikrat vidijo pri nemških šolarjih ljutomerske nemške šole! Mogoče se g. Rajnarju, temu velikemu prijatelju ljutomerskih Slovencev, le začne jasniti, kdo dela nemir in prepir! 0 nemški šoli pa še posebej kaj več ob priložnosti, da slov. ljudstvo sp< zna tamošnje razmere in pa neizmerno ljubezen g. Rajnerja do Slovencev!? 1 Gornje Krapje. Dne 24. maja je imela ljutomerska posojilnica svoj 33 občni zbor. Do tega občnega zbora je imela posojilnica zmiraj na krmilu kot načelnika svojega ustanovitelja, zaslužnega moža v tem okraju, g. Iv. K uko v ca, ki je ustanovil prvo posojilnico na Slov. Štajerskem. Marljivemu možu se je že lansko leto od posojilničnega vodstva izrekla pismena zahvala in oskrbel se je za posojilnično sobo doprsni kip g. ustanovitelja v naravni velikosti. Vrlemu možu so pa moči opešale in potrebno je, da si dični zaslužni mož odpočije od trudapolnega dela na gospodarskem polju v okraju. Vsled tega se je nadaljnemu načelništvu odpovedal in izjavil, da sprejme mesto v nadzorništvu, ako je zborovalcem po volji. Od zborovalcev mu je bila izražena zahvala. Pri novi volitvi je bil izvoljen za načelnika g. Ludvik Babnik, namestnik g. Viktor Kukovec. Gospod načelnik je vešč svojega posla in posojilnica je dobila v novem načelniku dobro delavsko moč. V nadzorno svetovalstvo so voljeni gg. Ivan Kukovec, Ljutomer, Apton Božič, Radoslavci, Josip Karba, Krapje, dr. Karol Grossmann, Ljutomer, Josip Raj h, Mota. V cenilno komisijo pa gg. D. Kryl, Ljutomer, Anton Heric, Vučjavas, Ivan Črček, Podgradje, Belšak, Mala nedelja, Vincenc Kosi, Cezanjevci. Stranke, katere i io dobivati kaka razjasnila na svoje prošnje za p .;jila, se lahko za nasvete pri nadzorništvu oglašajo ali pa tudi v posojilnici sami. Ljutomerska posojilnica je tekom leta spremenila svoja pravila in daja posojila tudi na vknjižbo. Vkljub temu, da se je osnovala posojilnica v Križevcih in na Cvenu, še ljutomerska zadostno napreduje. Zadružnikov ima 779. Skozi leto je bilo prometa K 672.165 70 vin. Prejemkov 344 335 K 33 vin., izdatkov 327.830 K 37 vin. Čisti dobiček je znašal 4265 K 39 v. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni član in se obrestujejo po 4 °/0. 1 Radinci. Volitev državnega poslanca bila je pri nas jako burna. Par privandranih zagrizenih Nemcev od Radinske Slatine mislilo si je menda, da bodejo že ti sami imenovali državnega poslanca. Najhujši med njimi bil je sevede kakor vsakokrat tako tudi tokrat c. kr. poštar Pasch. Vsi delavci in uslužbenci Radinske Šlatine morah so na volišče, in vsi ti so morali pred odhodom na volišče prinesti glasovnice v ravnateljevo pisarno; le eden (T. Šoštarič) se je protivil in ni hotel dati napisati \Vratschka, a je bil za to takoj iz službe odpuščen. Hlapec Veberič prišel je pred volilno komisijo z izjavo, daje dobil podpisano glasovnico na Wratschka, katerega pa on ne bi rad volil. „Olles hot müssen ausi und wir haben niemanden mehr drin," tako je zadovoljno zaklical pred volilno komisijo gospod veliki Nemec Pasch, ko je preštel vse glasove sla-tinskib delavcev. Pa, smola, Wratschkova imena niso bi!a pravilno pisana in komisija je na podlagi tega zavrgla 19 takih glasovnic. To popolnoma pravilno postopanje komisije pa je spravilo našega poštarja popolnoma iz ravnotežja. Le miroljubnosti naših sicer odločno narodnih mož se ima zahvaliti, da ga niso vrgli na dvorišče. Najhujšo jezo pa si je hotel odpibati nad volilnim komisarjem g. Zemljičem, ko je ta prišel brzojavljat na pošto, a tu je pošteno naletel in se bode radi tega imel zagovarjati pred sodiščem. Ljudje so se zgražali nad tem tako drznim, skrajno strankarskim nastopom c. kr. uradnika, če bi si kaj takega upal storiti kak slovenski uslužbenec c. kr. pošte, že drugi dan vrgli bi ga iz poste. Zato pa smo jako radovedni, kaj poreče k temu slavno c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Gradcu? A ob enem usojamo si slavno ravnateljstvo vprašati, ali še ni dobilo dovolj pritožb o tem ne-strpnežu? Ta mož ne spada v urad c. kr. pošte, to je splošno mnenje vseh poštenih ljudi! Slovenjegraški okraj. s Slovenjgradec. Agitacija za nemčurskega kandidata Vračka menda ni bila nikjer tako strastna kakor ravno pri nas. Z nemčurskim „Štajercem" so okraj popolnoma preplavili in še danes je najti te časnikarske cunje cele kupe po vseh kmečkih gnojiščih. V Šmartnem so kar kres lahko zakurili z nemčurskim „Štajercem". — Tukajšni župan, trgovci Rajter in Pungaršek, zdravnik Polak in drugi niso imeli ves teden pred volitvijo ničesar kakor Vračka na jeziku in pa agitacijo za Vračka. Razven tega so najeli skoro vse tukajšnje črevljarje s policajem Posom vred. — Posebno župan Pototschnig si je pridobil za Vračka „nevenljive zasluge", in kadar bo Vračko res poslanec, takrat gotovo tudi odlika za Pototschniga ne more dolgo izostati. — Agitirali so dalje strastno tudi lekarnar Rebul, gostilničar Šuler in klobučar Debelak, tedaj tudi sami taki, ki imajo najmanje vzroka. Slovenci! Kdor Vam je usiljeval nemčurskega „Štajerca" ali kdor je drugače agitiral za Vračkota, ta je vaš sovražnik. Ne pozabite tega in ravnajte se tako, kakor vam veleva narodna čast! — Dne 30. majnika nam je tukajšno županstvo zopet proti vsej pravici zaplenilo narodno zastavo, ki je plapolala raz Narodnega doma povodom slovenske zmage pri državnozborski volitvi. Županstvo je stem zopet preziralo odlok okrajnega glavarstva, vsled katerega ne spadajo zastavne zadeve v delokrog tega županstva. Istotako je preziralo županstvo zopet popolnoma odredbo c. kr. namestništva, s katero 8e nam je priznala pravica razobešati narodno zastavo. — Proti temu nečuvenemu postopanju županstva smo se pritožili na pristojnih mestih in pričakujemo, da bodo oblastva vendar enkrat pošteno obračunala s tukajšnim neposlušnim županom. Ni nam treba omenjati, da naša zastava le par tukajšnim nemčurjem zbada v oči. Večina nemškega prebivalstva najostreje obsoja postopanje župana. Kali se vendar s tem nečuvenim postopanjem le prepotrebni mir med Slovenj gradčani! Tisti fanatični nemčurji tudi tokrat trde, da so se bali nemirov, a niso pomislili na to, da smo le predobro opazili, kedo je aranžiral fantaline — mlekozobce, ki naj bi bili razgrajali pred Narodnim domom za obljpbljeni jim „frajbir". — Edino le nekaj knjigovežkih in trgovskih učencev so spravili skupaj, ki bi naj bili obranili nemški značaj mesta, — a še ti so se zbali pred „bikovko" in so prezgodaj odnesli pete. — Š!o še je tedaj le za nemir, ki so ga mislili n& umeten način uprizoriti oni, kojim na ljubo se je nam skozi župana zastava zaplenila. Mi smo se zbranim otročajem morali smejati, — pošteni Nemci so pa govorili o škandalih, ki se gode pod sedajnim županom. „Ali ne more Slovence v miru pustiti ?" vprašajo eden druzega. „Jaz ga že ne bom več volil", obljubljali so eden drugemu in tudi mi jim hočemo pripomoči, da se bodo tem nestrpnežem občinski stolci kmalu omajali. s Plešivec. Dne 25. maja ob 2. popoldne je bil komisijski pregled zastran nove ceste od Loškega do Repnikovega mlina. Udeležilo se ga je nad 20 posestnikov, g. župan iz Škal in g. Vinko Ježov-nik iz Velenja, ki «o vsi željo izrekli, da bi se cesta naredila. Čeravno posestniki niso premožni, so vendar obljubili, da bodo dali sami čez 400 kron, ker nimajo od nikoder prave ceste. Nekohko pa bo dala naša občina in pa okraj, ker združeni tudi mi za druge ceste plačujemo. Pa kakor je že navada, da so povsod nasprotniki, tako so tudi tukaj nekateri, ki trdijo, da ni potrebna dobra cesta. Kadar pa bodo cesto potrebovali, takrat bodo pa veseli. Konjiški okraj. k Občina Spodnji Dolič okraj Konjice. Med državnozborskimi volitvami smo prejeli to-le novico in odlok c. kr. okr. glavarstva v Konjicah: Občinski odbor je v pravilno sklicani in sklepčni seji z dne 12. grudna 1905 sklenil, da se bodo v bodoče od občinskega urada samo v slovenskem jeziku napravljeni in naslovljeni uradni dopisi sprejemali, in da se občinski predstojnik pooblašča, uradne spise in odloke, ki so napravljeni v nemškem jeziku, nerešene vrniti. C. kr. okrajno glavarstvo prepove izvršitev tega sklepa, kateri je proti se na-hajajočim postavam, na pcdlagi § 90 štajerskega občinskega reda z dne 2. maja 1864 dež. zak. št. 5. Proti temu zna občinski odbor v teku 14 dnij od dneva po dostavljenju naprej računši pri takajšnem c. kr. okrajnem glavarstvu vložiti pritožbo na c. kr. namestništvo v Gradec. Vzroki. V členu 19 drž. temeljnega zakona z dna 21 grudna 1867, drž. zak. št. 142, o splošnih pravicah državljanov, izrekla se je jednaka pravica vseh deželnih jezikov v šoli, uradu in javnem življenju. Sedaj sta na Spodnjem Štajerskem nemški (Oho! ured.) in slovenski jezik deželna jezika, in so vsled tega vsi javni aradi, toraj tudi občinski uradi zavezani, dopise v obeh deželnih jezikih sprejemati in jih reševati. Obč:n-skemu uradu je seveda prosto, slovenski jezik kot uradni jezik določiti, sklep toda, nemške uradne dopise in odloke ne sprejemati in iste nerešene vrniti, je pri?ti določbi omenjenega državnega temeljnega zakona, in je toraj opravičena prepovedba istega. O tem se naznanja: 1. Občinskemu odbora Spod. Dolitu; 2. okrajnemu cdboru v Konjicah z ozirom na opazko z dne 9. februarja 1906 št. 81; 3. štajerskemu deželnemu odboru v Gradec z ozirom na opazko z dne 9. marca 1906 št. 6204 C. kr. okr. glavarstvo Konjice dne 13. maja 1906. C kr. glavar Lehmann. Štev. 4582/06. — Proti temu odloku je občina Sp. Dolič vložila pravočasio ugovor, kateri se glasi: Ces. kr. namestnija v Gradcu. Občina Spodnji Dolič pravočasno vloži ugovor na uradni tu priložen dopis in odlok c kr. okrajnega glavarstva v Konjicah dto 13. maja 1906, št. 4582, s katerim se sklep in izvršitev občinskega odbora prepove. Sklep občinskega odbora Sp?daji Dolič glede občevanja in uradovanja v slovenskem jeziku je vtemeljea, ker drugega ne razumemo. S tem se tudi zahteva, da naše predpostavljena nblanti z nami občujejo v ravno tistem jeziku. Člen 19 drž. temeljnega zakona jamči in izreka pravice vsakemu ljudstvu. Na Spodnjem Štajerskem so sami Slovenci, le nekateri bolj izšolani razumejo nemški. Med nami so le č. g. žapnik in dve učiteljski osebi, vsi drugi nemškega jezika ne razumejo, torej enakih dopisov, pa tudi naslovov sprejemati nismo dolžni. Da bode pa občina ložej in redno uradovala brez vsakega zadržka, je ta sklep storjen, kateri se je naznanil nam predpostavljenim c. kr. uradom, kakor tudi deželnemu in okrajnemu odboru, s katerima moramo mnogokrat občevati, pa jih ne razumemo. C. kr. namestnija naj toraj po členu 19 drž. temelj, zak. in pravic, sklep občine Spodnji Dolič odobri. Obiinsko predstoj-ništvo Sp. Dolič, dne 4. junija 1906. Župan: Miha Jeromel. Celjski okraj. c Celje. Za celjskega župana je izvoljen dr. Jabof negg, ki je že dolgo po tej časti koprnel, njegovim namestnikom pa dr. Gregor Jesenko. Rakuš res ni hotel več prevzeti županske časti, ker je cela politika celjskih mestnih očetov njegovi trgovini več škodovala kot koristila. — Prostak tukajšnjih domobrancev Anton Brama, ki je doma iz okolice Brežic in je bil že pred vojaško službo trinajstkrat večino radi tatvine kaznovan, je ukradel nekemu tukajšnjemu prodajalcu uro in verižico. Takoj obveščeno orožništvo je tata prijelo v bližini Celja v neki gostilni in ga izročilo vojaški oblasti. A Brama je ušel še tisto noč in do zdaj še ni prišel v varne roke. Bati se je, da bo kradel in ropal, kjer bo mogel. c Teharje. Dne 30. maja je blagoslovil eksc. mil. knez in škof dr. Mihael Napotnik ob obilni asistenci duhovnikov vogelni kamen za novo cerkev v Teharjih. V svojem navdušenem in navduševal-nem govoru je prevzvišeni izražal svoje veselje, da so bile slednjič premagane vse ovire, ki so se stavile stavbi toli potrebne nove cerkve. Spodbujal je žnpljane, naj se ne strašijo težav, temveč naj vztrajajo v zaupanju na božjo pomoč na započeti poti, da bo mogel kmalu priti posvetit novo cerkev. Ljudstva, ki se mu je bralo veselje na obrazih nad to lepo slavnostjo, se je kar trlo. Stavbo vodi mladi podjetnik g. Valentin Scagneti iz Krškega. Bog daj svoj blagoslov! c Navdušen vojak. Dne 26. m. m. je imelo celjsko vojaštvo v bližini Bukožlaka ponočni manever. Ko sta si sla „prijatelj" in „sovražnik" nasproti, je nekega vojaka prešinila taka navdušenost, da je mislil, da je v pravi vojski, oel je z nasa-jenim bajonetom proti „sovražniku" in je enega zabodel v roko. Šele klic zabodenega ga je spomnil, da je to le vojaška vaja. Ranjenega „sovražnika" so prenesli v vojaško bolnico v Celju. Volitve v okrajni zastop šmarski bodo dne 21., 22. in 23. junija. Volilci, pozor, pridite vsi, da vas nasprotniki ne presenečijo! c Otrpnenje tilnika se je pojavilo v občini Mariji Gradec pri Laškem; zbolela je 26 letna go-stilničarka Marija Kokotec. Naj bi se pobtične oblasti pobrigale pravočasno, da se bolezen ne razširi in da se ne bo zgodilo kakor v Hrastniku, kjer vlada legar že celo leto. c Št. Pavel pri Preboldu. Pri nas imamo dvomljivo čast, da imamo posilinemškega župana v Savinjski dolini. Ker je to nekaj redkega, zato vam podamo njegovo ime, da si ga labko vsakdo ogleda. Stanuje v Ladkovi vasi, v hiši, ki ima zunaj napis „Jchannes Cajner, prodaja žganja". Do zadnje volitve ni pokazal očitno svojega mišljenja, dasi je že več let naročnik „Štajerca". Zdaj se pa ni mogel več zatajevati, da pokaže, da se je kaj naučil iz „giftne krote". Na dan volitve je prilepil oklic za Vračka na občinsko hišo, se mogočno postavil v lnknjo, kjer se dela balkon in zaklical spodaj stoječim volilcem: „Tega volite, čegar ime je spodaj nabito!" A moral je slišati odgovor: „Ne bomo Johann!" Ker pri teh možeh ni nič opravil, pa je moral njegov podrepnik občinski Tinč obdelovati volilce, da naj za božjo voljo volijo Vračkota. V pritličju občinske hiše, kjer je krčma — župan Johan skrbi tudi s krčmo za blagor občine — so prežali na volilce: dva njegova prijatelja, nek demokrat iz Zahoma in še več malenkostnih oseb. Tudi Zohar jim je skušal pridigati, pa mu ne gre ta „kšefc" dotro od rok. Novak bi rad glasovnice pisal za Vračka, pa se mu tudi ni posrečilo, ravno tako Lapuršek. Ko se še pa ni pokazal pravi uspeh, morali so priti na pomoč fabrtf&ni. Heil Marine je trdo zaukazal vsem delavcem vo'ilcem, da naj oddajo svoje glasove za Vračka. Na večer so pod njegovim vodstvom morali primarširati na volišče in da se ne bi kateri zgubil, je zadej sopihal neki Lobel, ki je doma med gornještajerskimi todlni. Ko se je zvedel izid, da ima dr. Korošec 11 glasov proti Vračku večine, so se nemškutarjem globoko pobesili nosovi. Johann je žalostno vzdihnil: toliko pijače, pa vse zastonj! Odbornik Lauter-tajč se je vstrašil sramote, kajti siromak je mislil na gotovo zmago. Ko se ja pa zvedl > za celotno velikansko zmago, so se pa liberalni nemškutarji poparjeni poskrili in se zdaj vsak late, da je volil dr. Korošca. „Štajercijacci," ali vas je sram?l — V Št. Pavlu pri Preboldu je bil pretečeno soboto ginljiv pogreb. V skupno jamo so položili mater in sina, ki sta umrla nagle, neprevidene smrti. Dne 30. m. m. popoldne je delalo na njivi 5 oseb Zagoženove rodbine pri Sv. Magdaleni. Približala se je ob 3. uri popoldne nevihta in predno so mogli zbežati, treščila je strela med nje. Vseh petero je padlo na tla. 41 letna gospodinja Jožefa Zagožen, mati 8 otrok, in 13 letni sin Blaž sta bila pri priči mrtva. Čudno je, da se ni nič zgodilo gospodarju, ki je v sredini med njimi stal. Eden sinov je bil težko, drugi lahko poškodovan. Ta nesrečni dogodek je napravil velik utis in mnogo sočutja blizu in daleč. Žalujoča rodbina Zagoženova izreka tem potom najtoplejšo zahvalo vsem, ki so jo prihajali v teh bridkih dnevih tolažit kakor tudi za mnogoštevilno spremstvo pri pogrebu. Bog plačaj! c Luže. Na letošnji živinski sejem 25. maja na sv. Urbana je bilo prignanih goveje živine 50 glav, med njimi lepi junci, ovac 200 glav in koz 30 glav. — Pogrešali smo tujih kupcev, ker je bila cena primerna. Ker je vsako leto samo eden sejem, in je ta proti prejšnim napredoval, bode bodoči zopet bolj z živino obiskan, samo da bi tudi kupei ne izostali. c Trbovlje. Kakor mora učenček ljudske šole delati vsaj pismeni izpit, predno ga prejmejo v srednjo šolo, tako je začel delati v „Štajercu" izkušnje v podobi dopisov iz Trbovelj Linhart, da pokaže, ali je sposoben priti v „Štajerčevo" uredništvo. Zadnji dopis z izrazi: kaplančki, petelini, ki vladajo na gnojišču, črnnhi, kaplanska gospoda, Črni tički, pretepači v kuti, črni fantje itd., morajo pač vsakega pametnega človeka prepričati, d& je Linhart popolnoma sposoben postati iz ponesrečenega socialnodemokraškega zaupnika vodja „Štajerčevih" snopsarjev. Nekoliko vrstic v odgovor na ta dopis. V njem pravi, da vera peša. Ce bi Linhart hodil v cerkev, bi pač videl, da to splošno ni res. Da pa •peša vera pri njegovih soc. demokratih, to radi verujemo. A tega niso krivi duhovniki, ampak ravno on in njegovi hujskači. Vsa zgovornost Linharta, Čobala, Kogovška, Rinalda, Kristana, Kopača in kar še takih „misionarjev", obstoji v tem, da prav grdo hudičujnjo in zabavljajo črez vero in „farje". Pametnega ne vedo povedati nič. — „Jezusova vera je nauk za berače", se bere v dopisu. Zato pa g. Linhart ne mara za cerkev, ker bo sedel v družbi Orniga, Wratschka in drugih, ki se seve na štejejo med berače. — O Uta nadalje „črnu-hom, da se potegavajo vedno le za židovske kapitaliste". To pa, to! A vprašamo g. Linharta, koliko tisočakov so poslali soc. demokrati vsako leto iz Trbovelj svoji „uniji", v katere vodstvu so sami Židi, a nazaj niso dobili niti vinarja?! Ob zadnjem štrajku so jih judi popolnoma pustili na cedilu. Baš to je marsikateremu rdečekravatniku odprlo oči, da zdaj obžaluje in preklinja svojo zapljenost. Zlasti prejšnji zaupnik Mlakar bi lahko o tem povedal marsikaj. Kdo je torej na strani židovskih kapitalistov, „kaplančki" ali soc. demokrati?! — O duhovnikih piše dalje „da so v zadnji stavki razburili rudarje tako, da so odposlali pritožbo na škofa, katero je podpisalo prvi dan čez 400 rudarjev." Odgovor : To razburjenje je umetno vprzoril g. Linhart sam. Odposlal je res pritožbo na škofa, kjer dolži duhovnike trboveljske, zagorske (!) in hrastu iške (11), da porabijo vso svojo avtoriteto v edino svrho razbiti delavsko organizacijo" in „da so delali z vsemi kriplji, da se razbije stavka". Za to pritožbo so nabirali podpise več dni po treh farah, a naberačili le 306 (ne čez 400!) podpisov. Od teh podpisanih jih je veliko že odpuščenih, drugi so se odselili na Nemško in v Ameriko, nekaj jih je pomrlo, mnogi zatrjujejo, da se niso nikdar podpisali itd. Tu bi lahko, ako bi hoteli, „rdečega fanta" pošteno prijeli. Pa pustimo mu to zabavo, saj je bila zanj krepka blamaža. Vsi ti podpisi se razplinijo v nič. Čudno je le to: rdečkarji duhovnike prezirajo iz dna svoje duše, a ob štrajku so nakrat uvideli njihovo moč, ki je razbila stavke! Gotovo bodo imeli zdaj malo več rešpekta pred „črnuhi" ! — „Duhovnik naj se ne vmešava v posvetne zadeve!" kliče dopisnik. Duhovniki obljubijo L nhartu, da se v demokraške zadeve ne bodo mešali, ako ti pustijo verske zadeve pri miru. A braniti vero in sebe, to je njihova dolžnost. — Dopisnik p:še dalje: „Naša kaplanska gospoda nima druzega opravila kot v krčmi sedeti, rudarje psovati in ljubljanski cunji „Naša moč" dopisovati". Delo, ki ga imajo trboveljski kaplani že s samimi 28 razredi šole, privoščimo Linhartu, potem ne bo pisal takih budalosti. Z vsem, kar so oni zapili v krčmi, si on niti enega kosila ne bi mogel privoščiti. S cer pa imata dva kaplana vsled oddaljenosti od doma hrano v gostilnah, drugače, samo za zabavo, pa kaplani ne gredo nikdar v krčmo. Ce se pogovarjajo z rudarji o delavskih razmerah, jih nikdar ne psujejo, kakor to delajo sociji. Da cunja, kakor imenuje dopisnik „Našo moč", silno smrdi soc. demokratom, to je umljivo. A če bi „N. M." imela za dopisnike samo kaplane, bi svet presneto malo izvedel iz Trbovelj; v ta in druge liste vedo delavci sami tudi dopisovati. Da duhovnikom ne preostaja časa, to potrjuje nehote Linhart sam, ko pripoveduje, da je neki rudar trikrat prišel v farovž, da bi šel kaplan umirajočo ženo obhajat. Sicer se kaplani ne spominjajo tega, pa če bi bilo tudi res, bi šli gotovo že prvikrat obhajat, če so le bili doma in ne v šoli. Soc. demokrat se ne zmeni za kaplana, a kadar je pri hiši bolezen, tedaj pa le po zaničevanega kaplana, četudi po noči in v najgršem vremenu! Če je dotični rudar šel v farovž iskat kaplana za na spoved, se je zmotil. Kaplani imajo svojo hišo, tam bi jih našel že prvikrat, ne bi mu trebalo hoditi v župnišče trikrat. — Nadalje še kvasi dopisnik, kako je kaplan J. L. pret epel nekega nčenca. Linhart je samo to pozabil pristaviti, da je neka žena prišla h g. J. L. tožit dotičnega učenca, da ji je skoro nbil njenega moža, ko je pijan obležal ob potu. To je sad soc. demokraške vzgoje! Sodnije se pa kaplan ravnotako malo, oziroma nič ne boji, kakor groženj Linharta. — Iz vsega se pač vidi, da slednji še vedno ne more preboleti poraza, ki ga je doživel on in njegova stranka ob zadnji stavki. Seve so zdaj vsega krivi kaplani, vzroka išče Linhart povsod, samo v svoji kratkovidnosti ne. Če so duhovniki kaj pripomogli, da je zdaj zlomljen močni terorizem soc. demokratov, ki so ga tukaj vsi občutili, so lahko na to ponosni. Zatirali bodo njihove pogubne nazore še tudi za-naprej, kolikor bo v njihovih močeh. Toliko za danes v odgovor „rdečemu fantu". Brežiški okraj. b Sokolska slavnost v Brežicah, ki se je zvršila dne 3. in 4. t. m., je bila sijajna nad vse pričakovanje. Brežiški Slovenci se niso imeli tako veselih in tako navdušujočih binkoštnih praznikov. V nedeljo je bilo zborovanje „Slov. sokolske zveze", v ponedeljek dopoldne blagoslovljenje zastave brežiškega „Sokola" ter banket, popoldne — po slabem vremenu deloma preprečena — ljudska slavnost. Izvršilo se je — v slavo naši disciplini! — vse mirno in dostojno, dasi so poklicali do sto orožnikov ter 2 kompaniji vojaštva, in dasi so Nemci v senci bajonetov izzivali iz svoje kobače ! b Zdole pri Kozjem. Volitev za V. skupino se je vršila pri nas prav sijajno. Z veselo nado so korakali na dan volitve naši katoliško narodni možje in mladeniči na volišče, akoravno je bilo dela čez glavo, in vsi oddali zlata vredne glasove za našega narodno-katoliškega poslanca dr. Antona Korošca. Slava vsem zavednim voblcem. — Dne 19. maja je strašna nevihta pridrvila od južno vzhodne strani. Močen veter je tako pihal, da je kar veje z drevja trgal in se je bilo bati, da bodo nasledki silno hudi. Dežja je bilo malo. — Binkoštni prazniki so bdi deževni in blatni. Hvala Bogu za pohlevni dež, ker to je blagoslov z nebes, ker okopavanje in prekapanje je bilo že silno trdo. — Na binkoštno soboto ob 9. uri zvečer je umrl blagi mož Matija Grzina v 72 letu starosti. Nekaj ur pred smrtjo ga je prišel tolažit in obiskat ter zadnji blagoslov podelit njegov sin, duhovnik v samostanu pri oo. trapistih v Raj-henburgu, č. g. o. Rafael Grzina. Rajni je bil priljubljen občno, vse ga je rado imelo in spoštovalo. Mnogo nam mladim je vedel pripovedovati iz svojega življenja o vojski, ki se je je udeležil na Ita lijanskem, o mestih: Rimu, Florenci, Padovi, Be netki, Milanu itd., toraj star vojak, ki je prehodil mnogo sveta. Rajni Matija je svoje četvero otrok prav lepo vzgojil in vsakemn pripravil lep kos kruha, kar so nam žive priče. Naj mu sveti večna luč. b Planinska vas pri Planini. Dobro se nam je pokazala letina, žalibože da smo imeli že 30. maja 1.1. precej toče med hudim viharjem, ki nam je precej škodovala v vinogradih, kjer je odbila mnog j trsja, da ne bo letos za cepiti. Obklestila nam je tudi polovico sadja. b Loka pri Planini. V predzadnjem „SI. Gosp." je bilo čitati, da bode gotovo občina Planinska vas, ki voli skupno z Loko, zopet volila Frančeka Vračka, kakor je to storila pri zadnjih volitvah. Ali glej, vseh volilcev obeh občin je bilo 52, izmed katerih je bilo Planjanov 20. Dobil je dr. Anton Korošec 50 glasov, in Franc Vračko 1 glas. Ta volilec ja bil iz Planinske vasi z imenom Jernej Bohinc, ki je pred volitvijo strašno agitiral za Vračka, a bre& uspeha. Slava pa vrlim volilcem! — Županom izvoljen je bil dne 4. junija 1.1. v tukajšnji občini g. Josip Jazbinšek soglasno že peto dobo. Iz drugih slovanskih dežel. f Sv. Višarje. Sneg je že skoraj popolnoma skopnil. Sedaj je milo in toplo vreme. f Predsednikom Mohorjeve družbe je izvoljen Ivan Vidovič, kanonik in knezoškofijski tajnik. f Nevarem lov na velikega morskega volka ali soma. Ko je v torek dne 29. maja popoldne križaril finančni parobrod „Kvarnero" po kvarnerskem zalivu, zagledalo je moštvo parobroda v daljavi nekoliko metrov od parnika proti otoku Krku, kako se nekaj črnega valja v morju. Ko je prišel parnik bliže, zapazili in spoznali so mornarji, da je to strašno velik morski volk. Mornarji so se spravili hitro na delo in vrgli v morje trnek pol metra dolg, na katerega so nabodli velik kos mesa in par belih spodnjih hlač. (Opomniti se mora, da ta morska zverina j ako rada prime na belo.) In res, trud ni bil zastonj; ko je morski volk videl vabo se utapljati, zaletel se je vanjo in jo pojedel z vsem železom in še nekoliko verige zraven, na kateri je bil privezan trnek. Ko je opazil, da mu ta roba ne dela dobro v trebuhu, potegnil je s tako silo, da je šel skoraj ves zadnji del parnika „Kvarnero" pod vodo. Z velikim trudom so ga ukrotili in privezali za parnik, ki ga je potem vlekel za seboj v Pulj, kjer so ga prerezali in našli v njegovem trebuhu celega delfina in kosti neke štirinogate živali. Da so ga vzdignili iz morja, so morali rabiti stroj za vzdiganje parnikov. Mornarji finančnega parobroda „Kvarnero" bodo dobili vsak posebno nagrado za to nevarno in težko delo. Drobtinice. d Nesreča z revolverjem. V občini Gradišče pri Arvežu je prišel sin kmetice Elize Pak od vojakov domov ter prinesel revolver seboj. Mati se je za neznano ji orožje zelo zanimala ter je pri razkazovanju prijela za petelina. Tedaj pa se je revolver sprožil in krogla jo je zadela v prsi. Pred smrtjo je prosila, naj ne kaznnjejo sina, ker je nesreče sama kriva. d Potres v Zagrebu. Dne 26. m. m. so čutili v Zagrebu dva dokaj močna potresna sunka v smeri južno od mesta. Potres so čutili tndi v Kar-lovcn, a ne več v Križevcu. Škode ni nikakšne. d Napad na Španskega kralja. Dne 31. maja se je vršila poroka španskega kralja Alfonza s prin-cezinjo Eno Batenberško. Pri povratku iz cerkve v kraljevo palačo je bila pred veliko hišo, pred katero se je sprevod za trenotek ustavil, iz najvišjega nadstropja vržena pred kraljev voz v šopek skrita bomba, ki je eksplodirala pred vozom. Bomba je ubila dva konja, enega jezdeca in voz hudo poškodovala. Višji nadzornik hlevov, ki je jahal poleg, je lahko poškodovan. Ubiti so bili takoj štirje vojaki, ki so stali v špalirju, dve ženski, en policaj, en poročnik je bil smrtno ranjen, mnogo drugih oseb je bilo ranjenih. Kraljevska dvojica se je silno prestrašila, a se je nepoškodovana vrnila v krajevo palačo, kjer so mlademu kralju in kraljici ženito-vanjski gostje iskreno čestitali k rešitvi. O napadu na kralja poročajo še sledeče: 80 vozov je tvorilo spremstvo kraljevo. Bomba je padla med sprednja kolesa voza. Kraljev voz, v katerega je bilo vpre-ženih sest parov konj, je razbit. Lahko ranjen je med drugimi tudi marki (grof) Sotomayor iz spremstva. Nekemu policaju je bila glava strgana od telesa. Kraljeva dvojica se je jokala. Kraljica se je onesvestila. Drugi dan je bilo kraljici slabo in je morala ostati v postelji. Po došlih poročilih je 100 ranjenih. Kralj je dal po atentatu množici z roko znamenje, da on in kraljica niita ranjena. Zvečer je kraljeva dvojica prisostvovala zahvalni službi božji. Takoj, ko je kralj prišel v palačo, je vprašal po žrtvah. Kraljica se je tako silno jokala, da so jo popadli krči. Velikanska množica je oblegala pozno v noč kraljevo palačo. Druge vesti zopet poročajo, da je kralj ranjen na rami. Policija je aretirala mnogo oseb, toda težko, da bi že imela pravega v pesteh. O napadalcu se porosa sledeče: Dne 24. maja je prišel neki mož v živahno ulico Calle Mayor, v kateri se je izvršil napad ter je prosil, naj se mn da 30. in 31. maja soba z balkonom v najem. Ponujal je za dva dni 25 peset (1 peset = 95 5 v) in najemniku sobe 500 poset, da si najemnik poišče drugod stanovanja. Na dan napada si je novi najemnik naročil šopkov, katere so mu prinesli v sobo. Sobe ni zapustil in tudi ni nobenega pustil v sobo, češ, da mu ni dobro. Ko je prišel mimo hiše kraljev izprevod, je napadalec vrgel na cesto šopek, v katerem je bila bomba. Nato je vzel napadalec drug klobuk in v zmešnjavi pobegnil. Kralj, člani kraljeve rodbine in ministri so prisostvovali pogrebu atentatnih žrtev. Skupno število žrtev je 50, od teh jih 5 umira. Sin generala Weilerja je nevarno ranjen. Kraljica se slabo počuti. Mesto je bilo drugi dan le deloma razsvetljeno. Slavnosti se bodo nadaljevale. Od zastopnikov zunanjih držav ni nobeden ranjen. Napadalci so najeli pred dnevi stanovanje v neki drugi ulici, mimo katere se je tudi pomikal sprevod, a so stanovanje zapustili, ker hiša ni imela balkona. V sobi, v kateri se je izvršil napad, so našli malo stekleno brizgalnico, ki je dišala po grenkih mandeljiih in je imela skoro gotovo namen, napolniti bombo tik pred napadom. V sobi so našli tudi eno elegantno in eno delavsko obleko. Mnogo oseb na balkonu hiše, iz katere se je izvršil napad, je ranjenih. Neki poročevalec, ki je prišel par minut po napada pred dotično hišo, poroča, kako grozno je pred hišo bilo. Stene na nlici so bile razdrte in z krvjo po-skropljone. Bržkone se je bomba prehitro razpočila, ker je tndi prvo nadstropje precej poškodovano. Čudežno je, da se ni kraljevi dvojici nič pripetilo. Kraljičina obleka je bila vsa s krvjo nesrečencev poškropljena. d Krotke ribe. Švicarski zdravnik dr. H. Fastenrath v Herisavn je dokazal, da je tudi ribe mogoče udomačiti. Na obalih Luganskega jezera je tako globoko stopil v vodo, da mu je le glava gledala iz vode. Seal je popolnoma mirno celo uro, držeč v vsaki roki kos krnha. V početku so se mn ribe boječe izogibale, pozneje so se mn približale male ribice, odščipavale kruh in bliskoma zopet izginile. To je zdravnik ponavljal več dni. Že tretji in četrti dan so prišle tndi večje ribe ter jedle kruh iz njegovih rok. Sčasoma so postale ribe tako krotke, da je zdravnik imel se jih dotakniti ali jih pogla-diti, ne da bi zbežale. d Gora se je pogreznila na otoku Luzon v Aziji. Tam, kjer je bila prej gora, je sedaj jezero. Ne ve se še, koliko prebivalcev je ponesrečilo. Gora se je pogreznila med strašanskim pokom, da se je stresel cel otok. Narodno gospodarstvo. Nova nabava vojaških potrebščin za leto 1906/07. C. kr. vojno ministerstvo je z dne 17. aprila 1906 razglasilo določbe, na katere se bo oziralo pri nabavi potrebščin za vojno. Odredba pravi: Kot načelo naj velja, da se kupi le od onega, ki prodaja lastne izdelke. Oddaja kupljenega blaga, namesto lastno pridelanega, sme se zgoditi le v slučaju, da pridelovalcu ni mogoče oddati lastnega pridelka iz zunanjih, od njegove volje neodvisnih vplivov, recimo, da mu je pobila toča ali mu uničila kakšna drnga nezgoda pridelke. Tudi ne sme nihče prevzete oddaje odstopiti kakšnemu podjetniku. Te določbe bodo obsegale pogodbe, ki jih bo sklenila vojaška uprava s posameznimi pridelovalci. Taki pridelovalci, ki bi oddali le iz dobička željnosti kupljeno blago namestn lastnih pridelkov, sploh ne dobe naročil ali pa le v slučaju, da ponudijo pravi pridelovalci premalo blaga. Ponudbam (ofertom) je pridejati — posebno pri pred-knpih — izpričala, iz katerih ni razvidno samo, koliko ima poljedelec lastnih pridelkov, ampak tudi koliko zemlja ima za obdelovanje dotičnega sadu itd. V izpričevalu mora biti tudi povedano, je-li ponujalec lastnik ali najemnik zemljišča, katerega pridelke ponnja, je-li se ponujalec peča z žitno kupčijo kot protokolirani trgovec ali ne. Izpričevalo sestavi poljedelcu zadruga, koje član je, ako pa ni zadružnik, pa okrajno glavarstvo. Občinam in za-v drugam ni treba izpričeval, pač pa naj prilože prepis dotičnega sklepa občinskega sveta, odbora itd. ali izvleček iz trgovinskega registra ali pravil. Zadruge na Nemškem. Brez zadružništva ne pojde. Kakor ni mogoče posamezniku napravljati svojih cest, vodovodov, tako mu tudi ni mogoče zvršiti vsega, kar potrebuje za napredek svojega gospodarstva. Pravzaprav je tudi občina, ki napravi pot, ki zgradi vodovod, neke vrste zadruga. Pa o tem ne bomo danes pisali. Naš namen je le na zgledu pokazati, kaj se da vse kmetu po zadružni poti doseči. V ta namen stopimo nekoliko na Nemško in si po večjem oglejmo tamošnje kmečke zadruge. 1. L. 1903 (dne 30. jun.) je bilo na Nemškem 17.162 poljodelskih zadrug; danes jih je že nad 20.000. Tako rastejo. Večina (13.000) je posojilnic, krog 2000 je poljedelskih konzumnih društev, do 3000 mlekarn in krog 2000 drugih zadrug. Skupen promet vseh teh zadrug znaša krog 5 milijard kron. V Avstriji smo v tem še zelo zaostali in sram nas mora biti, da nas je Nemec tako prehitel. 2. Posamezne vrste nedenarnih zadrug so te-le: a) Konsumne zadruge. Te knpujejo skupno vse, kar potrebuje kmet pri svojem gospodarstvu. S tem dosežejo nižje cene in boljše blago. Zlasti to moramo poudarjati, da ravno te zadruge najbolj rabijo kemiška preizkuševališča. Blago se potemtakem po vrednosti natančno spozna in plača. To je potrebno pri gnojilih, pri umetni krmi, pa tudi pri semenih. V Mariboru imamo kemiško preizku-ševališče, ki se pa ravno vsled tega, ker zadružništvo še ni dovolj razvito, premalo rabi. Pripominjamo, da se kmečka konsumna društva na Nemškem le malo pečajo s špecerijo ali manufakturo. b) Strojne zadruge omogočujejo manjšemu kmetu rabo strojev, zlasti velikih: parnih mlatnic, plugov, skupnih motorjev. Po nekaterih krajih imajo pa tudi manjše stroje skupno: stroje za setev, sejanje, trierje itd. c) Prodajavne zadruge prodajajo skupno vse deželne pridelke. Na ta način zabranijo, da ne pride vsa prodaja v roke posam-nim prekupcem. Zdaj gre velikrat kmečki pridelek skozi sedem rok, preden pride do tistega, kateri ga rabi. Vsaka roka mu pa nekaj na kmetovo škodo zase odtrga. Poglavitne take zadruge so žitne z lastnimi skladišči, ali pa tudi brez njin, živinske, perotninske, jajčje, sadne zadruge. Pri nas je v tem še vse zelo zaostalo, č) Proizvajavne zadruge vežejo kmete v eno celoto, da sami predelajo svoje izdelke in jih potem prodajajo. Te vrste so: mlekarne in sirarne, vinorejBke, gozdarske, sadjarske zadrnge. V takih zadrugah se tndi skupno izdelnje kislo zelje, prideluje in prodaja zelenjava, pripravljajo konzerve in preserve iz jagod in sadja, d) Ž i-vinorejske zadruge skrbe za to, da pridobivajo in ohranjajo dobro plemensko živino. V tem ozira imajo: konjerejske, goveje, prašičerejske, ovčjerejske, kozjerejske, čebelarske in perotninarske zadruge. S tem namenom se pa pečajo marsikje tud društva, e) Zadruga za zboljševanje zemlje, regulacijo rek in voda goje skrb ¿a skupne pašnike, za zboljševanje travnikov itd. Država zadruge na Nemškem izdatno podpira, mnogo bolj nego pri nas. Zato pa tudi sijajno vspevajo. Raiffajz-novka še ni nobena propadla; in tudi druge se splošno tepo razvijajo. Pač so imeli tudi tu svoje otročje bolezni; marsikatera zadruga je morala prenehati, a to ni oplašilo kmetov, marveč jih je le izbistrilo, da so se razumnejše oklenili zadružništva. „Domoljub." Društvena naznanila. • Sv. Urban pri Ptuju. V nedeljo dne 17. junija priredi „Gosp. bral. društvo pri Sv. Urbanu pri Ptuju" veliko veselico. Udje mladeniške Zveze igrajo igro „Kmet Herod", udje dekliške zveze pa igro „Jeza nad petelinom in kes". Naši pevci prvič nastopijo. Med posameznimi točkami — kakor tudi pozneje pri prosti zabavi — svira znana godba Kocmut-Potrč. Natančnejši vzpored objavimo prihodnjič. Sosedna bratska društva prosimo, da opuste 17. junija prireditev veselic doma in prihitijo k Sv. Urbanu. — Odbor. Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda pri Sv. Benediktu v Slov. gor. pilredi v nedeljo 17. junija ob 8. uri popoldne veliko Ciril-Metodovo slavnost, na katere vzporedu sta tudi krasni igri „Sv. Cita" in „Kukavica —■ modra ptica". Natančen vzpored prihodnjič. Slovenci, Slovenke, 17. junija k Sv. Benediktu! Belevode pri Šoštanju. V nedeljo dne 10. t. m. se vrši v cerkveni hiši poučno zborovanje; predava g. potovalni učitelj Goričan o gospodarskih zadevah. Drug govornik govori o izobrazbi in izobraževalnih društvih. Začetek po rani službi božji. Št. Andraž pri Velenju. Na Telovo 14. t. m. po večernicah se vrši poučno zborovanje v gostilni g. A. Čobola. Na dnevnem redu je predavanje o izobrazbi in izobraževalnih društvih ter ustanovitev oziroma oživljenje bralnega društva. Pričakuje se obilne ndeležbel Sv. Jurij ob juž. žel. Vsled občne želje bo „Kat. bral. društvo" veselico z igro „Dan sprave" in petjem v nedeljo 10. t m. ob 4 popoldne ponovilo. Proizvajale se bodo tudi nove pevske točke. Lokal Alojzij Nendl. Brez posebnih vabil. — Odbor. Št. Pavel pri Prebolda. V nedelo 10. junija 1.1. ob 4. popoldne vrtni koncert na savin mostu — šentpaveljska godba — meš. zbor nar. pesmi Zirovnik III. zvezek. Ob neugodnem vremenu v četrtek 14. junija t. 1. „Bralno društvo na Dolu", je imelo občni zbor v nedeljo dne 27. maja t. 1., ki je postal proti koncu nesklepčen V smislu društenih pravil vrši se 14 dni pozneje t. j. v nedeljo dne 10. junija 1906 drugi občni zbor na istem kraju, ob isti uri in po istem dnevnem redu. — Odbor. Listnica uredništva. K. S. Sv. Martin: Pridite ob priliki v naše uredništvo ! — Dopisi, katere nismo mogli vsled pomanjkanja prostora priobčiti v današnji številki, priobčimo v prihodnji številki „Slov. Gospodarja" ali „Našega doma", kar naj blagovolijo gg. dopisniki oprostiti. Liatnioa upravništva. Na različne reklamacije zaradi sobotne izdaje dne 26. maja naznanjamo, da smo dotično številko poslali samo v kraje, kjer je bila volitev. Tržne cene v Mariboru od 20. maja do 26 maja 1906. Živila lOb kg odi dLo K h K h .......... 16 14 17 17 16 17 16 4 6 60 60 20 60 50 80 16 14 18 18 17 17 16 5 5 1 1 1 1 1 II krompir..... surovo maslo . . ipeh, svež .... ulje, kislo .... rapa, kisla .... 1 k« 20 48 92 86 20 20 46 82 22 1 1 H-ttK 1 1 1 I 1 26 52 96 7 88 80 60 50 34 24 imatana, sladka . . n kisla . . . 1 lit. — 44 64 — 20 62 72 100 glav — _ — — 1 kom. — — 6 Loterijske številke. Dne 23. maja. Gradec .... 78, 7, 86, 53, 29. Dunaj .... 21, 19, 59, 74, 1. Vsaka beseda stane 2 v Najmanja objava 45 v. MALA OZNANILA Vsaka beseda stane a vin. Vaaka beaeda stan« 2 V. Večkr. objava pe dogovora. Ti inserati se sprejemajo samo proti predplačila. Pri vprašanjih na upravni štvo se mora pridjati znamka za odgovor. Lepa hiia s 6 stanovanji, velika klet, studenec, veliki vrt, eno četrtinko orala, kravji in svinjski hlevi, svinjska kuhinja, na prijetnem kraju v Studencih pri Mariboru, 10 minut od Jožefove cerkve, se zavoljo preselitve posestnika po prav nizki ceni proda. Pa tudi en lahek voz in konjska oprava. Več pove posestnik Franc Cerič, Studenci, Lembaška cesta St. 71. 847 4 Mlin s S tečaji se da v najem takoj ali pozneje. Kje. pove upravništvo. 877 8 Rože za cerkve, premicije in gostije izdeluje po prav nizki ceni, ceneje kot drugod Terezija Senekovič, Miihlgasse it. ¿4, Maribor. 1 Preda, precej velik», močna, dobro ohranjena se proda za 350 K. Zap t» pisma se naj pošljejo na naslov: Upravništvo „Slov. Goap.' 875 3 Vsake vrste debla od 4 metre dolžine kupim za najvišjo ceno na mestu lesnega skladišča ali kolodvora V Mariboru. Na to opoza-jem posestnike, ki ne morejo dobiti JaljSih debel iz svojih gozdov. Janez Špea, lastnik žage, Maribor. 1—1 Trgovski sotrudnik, soliden dobro izvežban manutakturist, spreten prodajalec se sprejme v trgovino z manufaktnrnim blagom pri Vinko Šket v Ilirski Bistrici na Notranjskem. [6 Kupiš posestvo ? Obsega 17 oralov, skoro polovica je lep les, potem je sadni vrt in 18 birnov posestve. Redi se lahko 4 glave živine. Lepa prilika, ugodni pogoji. Več pove po-sestnica Neža Kolerč v Lovankih pri Dobrlivasi. 2 Lepe travnike z sladko krmo proda Zl. Solak, veleposestnik v Za-markovi pri Sv. Lenartu, pod ugodnimi pogoji. 2 ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Lepa hiša s tremi stanovanji, z lepim vrtom in bradami v Novi vasi pri Mariboru se po ceni proda. Več se izve pri upravništvu t. 1. 867 2 Dekla iiče službe v večji kuhinji v kakem trgu na Sp. Štajerskem. Navajena je domačega in poljskega dela. Naslov se izve pri upravništvu. 369 1 Učeneo, ki ima vesele do kovačije, naj se oglasi pri kovača Juriju Kodrič v Slivnici 18, pri Mariboru. 866 1 Alojzij Šket, :: pozlatar v Mariboru uljudno naznanja, da se je preselil iz gornje Gosposke ulice 57 na Stolni trg 6, I. nadstropje. 879 1 Sodarskega učenoa, močnega, takoj sprejme Ivan Klemenak, sodar v Mozirja. 851 2 Sprejme se 15 leten deček ali deklica v službo. Kje, pove upravn. 361 2 Hiša z lepim vrtom se proda v Studencih, Bachgasse 5 pri Mariboru. 368 2 Jabolčno vino rjabolčnico ali tu Ido > prav dobro, sladko in naravno prodaja po 14 vinarjev Fran Mihelič v Dobravi, pošta Zavrč. 865 2 Štampilje iz kavčuka, modele za pied-tiskarije, izdeluje po ceni Karol Kamer, zlatar in gra-ver v Mariboru, gosposka ulica št. 15. 757 45—84 Staro železo, baker, mesink, svinec, cin, cink kupuje po najboljši ceni Alojzij Riegler, ključavničarski mojster, Maribor, Fl5ssergasse št. 6. 309 1—6 Lepo posestvo pol ure od Maribora, enonadstropoa hiša, gospodarsko poslopje, vinograd z amerik. trtami, sadonosnik, travniki in njive, vse skupaj 13 oralov, proda Marija Dreksler, Mtlhlgase 24. Maribor. 864 1 Posestva na prodaj zraven glavne ceste, pol ure od Maribora, obstoji iz hiša s tremi sobami, kuhinje, živinskega hleva, škednja, svinjskih hlevov, kleti, vrta za zelenjavo, lepe brajde, nekaj sadnega drevja, dva orala rodovitne zemlje , pripravno za vsakega obrtnika. Cena 2700 gld. 600 gld. lahko ostane vknjiženih. Več se izve pri Ignaciju Križan, Poberže št. 90 pri Mariboru 883 1 Enonadstropna hiša nese mnogo stanarine, lokali za trgovino, 2 veliki kleti, se po ceni proda. Vpraša se naj: Bankalarigasse 4. 237 1 Zenitna ponudba. Mlad, samostojen trgovec v manjšem mestu na Sp. Štajer skem išče družice (pridno gospodinjo), katera ima veselje do trgovine in ims najmanj 4000 fl premoženja. Starost ne čez 26 let, v stroki izurjene imajo prednost Le resne ponudbe s sliko se prosjo do 17. t. m. p,d šifro „Trgovec V6" poste restante Ptuj. Zi strogo tajnost se jamči. 878 1 Najcenejše, najodličnejše in najlepše pokritje je Patent zarezna strešna opeka in Patent stisnjena zarezna ^^ strešna opeka = naravno rdeče žgana in črno impregnirana, katera se dobi pri D. Tombah 5 v Jurovcih pri Ptuju. Lepa vila enonadstropna, z velikim vrtom in hlevi blizu kolodvora, se po ceni za 6000 gld. proda. Naslov v upravništvu. 317 1 440 52 44 Pozor! Citaj! Bolnemu zdravje! ^lORMJl .SIA80MO, Pozor! Citaj! Slabemu moč! Pakraike kapljice in slavonska sel, to sta danes dve naj-pri^ubljenejši ljudski zdravili med narodom, ker ta dva leka delujeta gotovo in a najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na vse strani-»v«ta. Pakraike kapljloe: Delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstra- nujejo krče, bolrsti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo zganjajo mala in velike gliste, odBtranjajo mrzlico in vse drag« bolezni, ki vslcd mrzlice nastajajo. Zdravijo vse bolesti na jetrih in vranici. Najboljša sredstvo proti bolesti maternica in madron; zato ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Naj vsakdo naroči in naslovi: Peter Juriiič, lekarnar v Pakraeu itv. 100, Slavonija. — Denar s« pošilja naprej ali s poštnim povzetjem. Gena je sledeča (franko na vsako pošto): 12 stekleničic (1 ducat) 5 K, 24 stekleničic (2 ducata) 8 K 60 v, 86 stekleničic (8 ducati) 12 K 40 v, 48 steklenico (4 ducati) 16 K, 60 stekleni«« (5 ducatov) 18 K. Manj od 12 stekleničic s« n« razpošilja. Slavonska sel: Se rabi a vprav sijajnim in najboljšim uspehom proti zaatarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zamolkloiti, hripavosti v grla, težkemu dihanju, astmi, proti bodenju, kataru in odstanjuje goste sline ter delaj« izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih bolečinah. Cena je sledeča, (franko na vsako pošto): 2 originalni steklenici 3 K 40 v; 4 originalne steklenico 5 K 80 v; 6 originalnih stekleni« 8 K 20 v. Manj od dveh steklenic se ne razpošilja. Prosim, da s« naročaj« naravnost od mene pod naslovom: P. Jurišic, lekarnar v Pakraeu 100, Slavonija. i Zahvala. Povodom prebridke izgube dragega očeta, tasta in strica, gospoda Franc Temerl, posestnika v občini (iradlika, ki je po dolgi in mačni bolezni, sprevid«n s sv. zakramenti za umirajoče v 82. letu svoje dobe dne 80. maja t. 1. ob 11. uri pred-polnočjo mirno v Gospodu zaspal, izrekamo zahvalo vsem, ki so ga ob časa dolge bolezni obiskali. Zlasti pa domaČemu gospodu župniku, ki so mu med boleznijo kakor tudi v zadnjem trenutku življenja podelili sv. zakramente za umira joče, in vsem Onim, ki so pismeno ali ustmeno izražali svoje sožalje. Zahvalimo se č. g. župniku za vodstvo pogTeba, slavnemu županstvu, slavnemu učiteljstvu, domačim pevcem in pevkam, ki so na domu, tako tudi na pokopališču zapeli ganljivo žalostinko. Zahvalo smo dolžni izreči vsem dobrim sosedom in znancem, ki io pomogli pri pogrebu. Vsem udeležencem, ki so prišli od blizu in daleč t«r blagega pokojnika spremljali na zadnjem potu. Spodnja Kungota, dne 5. junija 1906. Žalujoča rodbina. Pozor! Kdor hoče za praznike ne samo lep, ampak tudi trpežen in fini : klobuk po nizki ceni dobiti, naj ga kupi pri znanemu klobučarju = Francu Jankovič 192 v Vitanju, i Tam se najdejo klobuki vsake vrste in domačega == dela. == CENE PRIMERNO NIZKE. DELO SOLIDNO IN SE V TEKU TEDNA IZGOTOV1. LIŠP NI TREBA ODSTRANITI. ZA VSE V SNAŽEN JE :: IZROČENE STVARI SE JAMČI.:: 76 17 H. VOLK Šoštam — Štajersko KseHšss pralnica urejena s najnovejšimi stroji na par in elektriko, se priporoča sa snaienje vsakovrstnih oblek itd. :: Kuverte priporoča tiskarna sv. Cirila y Mariboru. Dobil sem po ugodni ceni zalogo črnega kamgarna za možke in ženske obleke pripraven, 130 cm širok, je poprej stal meter gld. 1-20 in sedaj samo 85 kr. Kdor želi vzorec, naj naroČi po dopisnici pri Jožef Uiaga, Maribor, Tegetthofova ulica 21. Jožef Prstec V Mariboru, Tržaška cesta 7 priporoča k spomladi peronospora brizgalnice (patent Halbarth) najboljše gumijeve trske za zeleno cepljenje, gospodarske stroje, Roman in Portland cement, apno, železne šine in traverze. 362 1 Najboljše kose in srpe iz najboljšega srebrnega jekla — t«r k tem primerne —— brusne kamne priporoča po najnižjih cenah Štefan Kaufman trgovec z železnino v Radgoni zraven mestne hranilnice. Svoji k svojim! Oposarjamo vsakega varčnega rodoljuba na edino hrvatsko varovalno sadrugo .'. „CROATIA" pod pokroviteljstvom kralj, glavnega mesta - Zagreba ■ . . --- Ista savaruje na Štajerskem, Kranjskem in KoroSkem vse premičnine, litino in pridelke proti ognju po najnižjih cenah. Vsa pojasnila daje: Glavni sastop ,Croatie' .'. t Maribora, Koroška cesta štev. 9. .*. Zastopniki se iščejo po vseh večjih krajih Kranjske, 718 Štajerske in Koroške. 51—35 \ H $ Zgornji Savinjski dolini! V prikladnost p. t. prebivalcev zgornje savinjske doline uljadno naznanjam, da bom na Ljubnem sknpno s svojim bratom, distriktnim zdravnikom v Braslovčah dr. Vidom Červinka, zvrševal cd 1. junija 1.1. naprej zobozdraviško prakso (zdravljenje zobov) Moj tarif: 1 plomba (zalitje zobov)......... . , K 1.- 1 nov zob . . . . . .........K 2 40 Bezbolestna odstranitev (pipanje zobov).......K l-— Raina popravila po obsežnosti. — Za uboge vsako soboto brezplačno. 374 3 Dr. Jan Červinka, tlistrilstni zdravnik ris t Ljubnem. n H Želodčne kapljice (pu*ej „Markove kapljice") 500 let je že stara lekarna, kjer se izdelujejo po preizkušenem zdravniškem navodilu želodčne kap« Ijlee (prej Markove kaprice). Te po receptu, ki mi ga je izročil neki zdravnik, prirejene želodčne kapljice so posebno priporočljive za ohra-njenje trajnega zdravja, ker je dokazano, da je nervos- noat, bledica pomanjkanje spanja, migrena, glavobol vedno le posledica slabe prebave in vsled tega tudislabe tvo-rltve krvi. — Te kapljice učinkujejo posebno ob pre-hlajenju želodca oslablje-nju želodca slabi prebavi in s tem spojenim zaprtje a ter pomanjkanju teka. ZAKONITO ZAJAMČENO. I Izvleček iz prostovoljnih zahvalnic. ki mi dohajajo vsaki dan: Z Vašimi želodčnimi kapljicami sem zelo zadovoljen, ker so ozdravile mojo hčer od dolgoletne bledice. Pošljite mi, prosim za 8 kron še 2 ducata. Velespoštovanjem HENRIK KUBRICHT, krajni sodnik v Radenburgu. — Vaše želodčne kapljice so čudovito pomagale moji soprogi proti bolečini v želodcu. PoSljite mi še 12 steklenic.. JOSIP SCHNEIDER, posestnik na Dunaju Wiedner Hauptstr. Želodčne kapljice se pošiljajo: I ducat (12 steklenic) po 4— K. 3 ducate (36 steklenic) po II'— K. 5 ducatov (60 steklenic) 17-— K. prosto zavoja in poštnine, ako se pošlje denar naprej ali po poštnem povzetju — Razpošilja samo GRADSKA LEKARNA, ZAGREB 353 4-20 Trg sv. Marka št. 68, poleg cerkve sv. Marka. Kilne pase primerne za vsako = kilo = z peresom ali brez tega, :: životne pase :: (trebušne obveze) pokončne držaje, podlage za ploske noge, apa-.*. rate za životna skrivljenja in umetne ude .'. izdeluje ceno in izvrstno vsled dolgoletne prakse bandažist 123 9—4 Franc Podgoršek, = Maribor, Burggasse 7. 11 Za Marijine družbe je dobila prodajalnica Cirilove tiskarne krasne svetinje iz aluminija. Od sedaj lahko vsakdo dobi tukaj tudi = vsakovrstne druge svetinje. = Naznanilo. Na štajerski deželni kmetijski šoli v Grottenhofu pri Gradcu se podeli za šolsko leto 1906/7 več prostih mest. Naloga te šole je vzgajati in poučiti kmečke sinove za kmetijski poklic. Učenci se morajo nčiti dve leti, pri slabših uspehih tri leta ter se morajo v tem času udeleževati pouka kakor tudi vsakega kmetijskega dela; nadalje se morajo vesti po šolskih predpisih. Na prosta merta imaio pravico samo na Štajersko pristojni, ne pod 16 let stari mladeniči in sicer v prvi vrsti sinovi kmetov. Dotični, ki ima prosto mesto, ima zastonj pouk, stanovanje in navadno hrano. Za obleko in šolske potrebščine mora skrbeti sam. Prošnji za prosto mesto, naslovljeno na dež. odbor štajerski. mora vročiti prosilec sam ravnateljn šole v Grotenhofu do 15. julija 1906 in sicer kak delavnik. Istočasno se mora tudi podvreči skušnji o znanostih, katere si je pridobil v|ljudski šoli. K prošnji mora priložiti: krstni list, domovinski list, odpustno spričevalo vsaj ljudske šole, zdravstveno spričevalo in o nastavljenih kozah, nravstveno spričevalo, potrdilo o dosedanjem de'n pri kmetijstvu, potrdilo občinskega nrada o posestniških razmerah starišev. Učenci, ki dobijo prosta mesta, se morajo zavezati s posebnim reverzom, da se bodo po dovršeni šoli najmanj tri leta posvetili kmetijstvu na Štajerskem ali pa da bodo plačali za vsako teh let izven Štajerske 200 K v deželni fond. Gradec, 17. majnika 1906. Od deželnega odbora štajerskega. 2 um Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani Dunajska cesta 19 V Medjatovi hiši, V pritličju, Dunajska cesta 19 sprejema: zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi; 2. zavarovanja zvonov proti poškodbi; in 3. zavarovanja za nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dunaju za življenje in nezgode. — Pojasnila daje in sprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki. — Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. — V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost. Glavno poverjeništvo za Spod. Štajersko in Koroško g. Avg. Weixl, Maribor. Edina domača zavarovalnica! — Svoji k svojim! 14 24—10 mmmm mm Iidajatelj in založnik „Katol. tisk. društvo." Odgovorni ursdnik : Fards Lwkmr. Tisk tiskani« sv. Uirila.