da vidimo na odru danes krščanstvo le v svetniških dramah in j aven katoli-
cizem v političnem klerikal izmu — v problemih sedanjost i in v besedi greh 
pa že bordelsko igro« (Zora 1912/13, 9; prim. D S 1933, 384). Ali ni to že tisti 
Koblar , ki j e več kakor trideset let k a s n e j e zavračal podobne napade ob 
Škvarkinovem »Tu jem detetu« (S 1935)? 
Toda ta ž iv l j en j ska širina, ki jo Koblar razodeva bodisi v krit ikah ali 
esej ih, nikakor ni le n jegova osebna kretnja , ampak j e hkrati izraz n jegovega 
ž iv l j en j skega g ledanja in svetovnonazorske zavesti, izraz tistega krščanskega 
humanizma ali naprednega krščanstva, ki izpoveduje in priznava: »Biti človek 
v vesol jstvu bož jega s tvars tva se pravi , sprejet i vase vso bolečino in vesel je , 
s popolno tragiko tostranske nedognanosti, z vso duhovno polnostjo in širokim 
razumom za vse, kar resničnega k l i j e in zori iz č loveškega srca« (DS 1933, 5). 
Od tod izvira n jegova vel ika strpnost in široko razumevan je za vse, kar j e 
resnično in dobro, najs i bo pri komer koli in k jer koli. T a svoboda pa mu 
d a j e obenem pogum, da brezobzirno razga l j a laž bodisi tu ali tam, pri l judeh 
ali skupinah »istega« nazora ali pri idejnih nasprotnikih ter se bori zoper 
nazadn ja ške sile, ki so kulturi nasprotne in kvarne za njen razvoj . Zato j e 
njegov boj vedno čist in pravičen. Koblar se zaveda, da ni kultura več ja 
zato, ker j e nas lonjena na ta ali oni nazor ali ker u s tvar j a iz n jega , temveč 
tista, v kateri j e več človečnosti in us tvar ja lne sile. Nič mu ni bol j tu je kakor 
idejni apriorizem ali slepo pripadništvo. Problem, ki ga poleg umetnosti naj-
bolj zanima in ki se k njemu venomer vrača (gl. r azprave Oseba in kultura. 
Vrednost j avnega dela, Navzkr iž j a in nasprot ja) , j e ravno vprašan je nravno 
in socialno odgovorne osebnosti ; ka j t i tak »osebnostni človek se odločuje za 
resnično in dobro iz notranje svobode, zanj svoboda ni pravica do zmote ali 
hudega; nasprotno, svobodna izbira resničnega in dobrega j e za takega člo-
veka na jp lemeni te j ša resnica in dolžnost. (DS 1930, 538). 
Izraz te zavesti j e tudi vse njegovo ž iv l jenjsko in kulturno delo. 
France Vodnik 
Csl. oshnQti „esurire", slov. sla „fames; cupido, libido" 
in snagolten „avidus" 
Csl. oslbnQti, ki je izkazan v srbskem rokopisu Antiohovih pandektov 14. sto-
letja, je J . Matzenauer, LF 12, 172 izvajal iz o-slbd-nQti in koren slbd- je primerjal 
z germ. sweld-, ki ga imajo dan. suit „fames", skand. sultr „ fames' , Šved- svälta 
„fames" in stvnem. swelzan, got. swiltan „mori". Tako glasoslovno kot pomensko 
ti vzporeditvi ni kaj oporekati. H. Pedersen KZ 39, 429 je h germ, sweld- pritegnil 
še armensko k'crtç „fames", ki izvira iz ide. suldslc'o-; nadaljnje zveze k srdvnem, 
swellen „giniti, mreti, medleti" ali k lit. svilùs, svilti „žgati", ki jih nav»ja S. Feist, 
Got. Wrb.J 35čS pa ne drže ker te besede spadajo h korenu sSuel- „svetloba, nebo, 
sonce" gl. P. Persson, Btrg. II. 579. Miklošič Etyra Wrb. j e pod geslom slu- 2. osfonQti 
vezal s slov. besedo sla „esslust", kar j e povzel K. Oätir, WuS 5, 222, ki pa poudari, 
da ta zveza drži le za primer, da je sla nastalo iz sblja, psi. *suld-yä. Tako bi bil 
koren suld- izkazan v germ., slovanščini in armenščini in bi obsegal ves skrajni 
sev.-vzhodni ide. rob. 
V. Machek. Recherches lex. baltoslave 77 pa j e iskal zveze med bait, su .'à in 
slov. sla; csl .oshnQti naj bi pojasnilo veliko pomensko razliko med sulà in s/a ; 
bait sulà pomeni namreč „sok, ki se cedi iz drevesnih skorij ; predvsem brezov 
sok, brezova voda". Do pomena slov. sla bi prišlo po asociaciji z znanim dejstvom, 
da se ob pojavu lakote v ustih nabero sline; izraz „sline se mu cede" izraža v 
slovenščini resda isto kot slà. Zato se Machek kar s težavo odreka domnevi, da 
je tudi slina nastalo iz **ъ1та, kar se seveda prav z ničimer podpreti ne dä 
(gl, Zubaty, Studie a ölänky 1. 189). V primeri s komparaci|ami, ki smo jih zgoraj 
zabeležili ob korenu *suld-, je Machkovo vzporejanje tako po glasoslovni, še bolj 
po prisiljeni pomenski plati nevzdržljivo. Lekov, Slavia 13, 314 se zadovoljuje v 
kritiki Machkovih Recherches z odnosom slastb, kakor da je sto nastalo iz sla(stb)', 
take vrste okrajšava bi bila morebiti možna le v defektnem otroškem govoru, na 
kar se pa opirati ne moremo. 
Slov. sla je že v Pleteršnikovem slovarju dosti dobro dokumentirano, saj 
navaja Vodnika, Ravniharja, Prešerna in Levstika. Prvotni pomen je najbolje podan 
v ribniškem sla do jedi ali blejskem otroci imajo slo, da bi zid lizali, kjer se zdru-
žuje pomen lakote, slasti in poželenja. Ti pomtni so splošno znani prim. grš. neivâv, 
lat. fames, let. kamêt „lačen biti" in lit. kamaras „poželjiv, hotljiv"; v tem smislu 
je sla tudi pri Finžgarju : mladcem se je budila sla po Radovanovi jezi Zbr. sp. 
1, 68. Pomen libido poznajo predvsem novejši spisi, prim.: Če se mu nudi trenutek 
uživanja, hip slè, zakaj bi se odrekel A. Ušeničnik, lzbr. sp. I, 228; spolna slà. 
čutna slft, tvoja slà, tvoja slà te vleče semkaj ali tjakaj Ozvald, Osn. psih. 173, 185; 
Smern. 164; nebrzdana sla ga žene Brecelj, Ob viru življ. 60; teženje nagonske sle 
I ibid. 90; je žival kakor prevzeta od spolne sle (libido) ibid. GO. Danes mi je znana 
beseda predvsem iz gorenjskega dialektičnega območja: slà na Bledu, v Bohinju, 
i Breznica; vsi ti govori so la razvili v wa, vsi pa govore slà (posebej še po sporočilu 
Finžgarja, Jožeta Rusa in J . Plemlja potrjeno), torej je prvolna oblika sija, kar se 
sklada s psi. nastavkom *sbld-js in obenem potrjuje etimološke zveze, ki so podane 
v začetnem odstavku; samo slov. slà in srb. oslbnQti sta med si. jeziki ohranila ta 
koren. Z njima pa vezem še slov. snagollen „avidus". 
V ti obliki srečamo našo besedo najprej pri Rogeriju: fnogoulnim 1, 273; 
/nagoutniga 1, 3 1 0 ; sne gout nofti II, 424. S t a r e j š i pTScî p a p o z n a j o sanogolten: neshri 
fenogoltnu IJalm. Jes. ÏSirah 160, neshri finogoltnu Daim. Bibl. II, 168a; sinogolten 
Meg. 1 E l b ; finogolten Meg . T P II, 734; /inogolten M e g . " K i b ; Senagoltnoft R k p . 
pri Hrenovih EL I, 5b; fenogoltnu Jankovičev Rkp. 68a; Senagoltnoft Schönleben 
EL 413; fenagoltnoft Japelj, Prid. I. 114, fenagoltnoft ibid. 279, fenagoltni ibid. 224. 
V EL 1715 beremo pa že Samagôltnoft 398. Tolmačenje po pomenu nas vodi k 
besedi slà. Prvi člen te sestavljenke sano- določa adverbialno drugi člen in pred-
stavlja pridevniško osnovo ; pridevnik bi se glasil *suld-no-, si. *sulno-, *зь1пъ, torej 
slov. stnogftan „slastno, požrešno gölten". Po disimilaciji med obema t (torej še 
pred 16. stol.) je nastalo sanogaltan prim. Hist. gram. II. § 50 (tudi nastavek sanogolten 
ni izključen). Sme se domnevati, da je tako nastalo sanogolten, ki je po svojem 
prvem členu bilo brez naslonitve na kako znano besedo in po pomensko razum-
ljivem smislu, da hoče zadevna oseba „vse sama pogoltniti" t. j. pravzaprav po 
ljudski etimologiji izpremenjena v samogolten, ki je sedaj splošno v rabi ; sestavljenke 
s samo- pravijo, da oseba, človek „sam, sam iz sebe, sam po sebi, iz svoje volje" 
opravlja to, kar drugi člen pove; pri naši besedi bi bilo še nekako opravičeno 
„sam za sebe" ali pa splošni pomen „zelo", kakor na pr. v rus. samodarnyj. Pri 
tem je vsekakor treba upoštevati dejstvo, d a j e sestavljenka samogolten znana samo 
slovenščini (gl. Miklošič, Vgl. Gr. H, 387). Pleteršnikov slovar ima tudi geslo silno-
goltnost „heftige Gier" in citira Miklošičevo slovarsko gradivo iz Trubarja; če je 
ta beseda pri Trubarju, je morda samo v njegovi postili, ki je še nimam v celoti 
ekscerpirane; verjetno gre pa tudi za nekak popravek, s katerim so ali Miklošič 
ali pa prireditelji postile skušali si obrazložiti zapisano in nerazumljeno sinogoltnost. 
Oblika sanogolten se v skladu s pojavi moderne vokalne redukcije v novejši 
dobi izpremeni po almnju v snagolten (gl. primere pri Rogeriju) ali pa v snagolten 
(gorenjski predtonični a poleg и prim, dama poleg duma gl. Ramovš, JA. 37, 296); 
po disimilaciji med obema n je končno nastalo: sagolten; tako beremo pri Preglju: 
segoltni volčiči Pet. Maikovič 179; Tajiš se, segoltnež Božji mejniki 78; dalje: Ne 
bodi segoltnež Bonač, Mladika X, 408; slovenski človek . . . se je moral razvijati, 
če je hotel ostati pred navalom segoltnega kapitala Ob«. I, 181; kaj ne, segoltneži 
so takoj ugenili, da si denar nesla iz hiše Obisk IV, 7, 103. Iz medijskega govora 
mi je znano sagôton ; po nadaljnji redukciji predtoničnega a nastane zgoutan, kar mi 
je sporočeno za govor v Gorjah pri Bledu. 2, „