Leto Vin., št. 48 (»jutro« xvi., st. 285 a> Ljubljana, ponedeljek 9. decembra 195S .^a.iioivu. L-j u Ul jaJ.±a tvUiLlijeva ulica a. — telefon št. 3122, 3123, 3124, SI 25, 3126. inseratm oddelek: Ljubljana, Selen-Ourgova ul — Tel. .3492 tn 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St- 11. — Telefon št. 2455, Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-o-artnerla. Cena t Dir Ponedeljska izdaja »življenje in svet" Uredništvo: LJubljana: Kna/ljeva ulica 5. Telefot St. 3122, 3123, 3124, 3125 ln 3120 vsa v ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej tn. velja po pošt prejemana Din 4.-, po raznašal-cih dostavliena Din 5.- mesečno Ponedeljska Irdaja »Jutra« tzhajn Maribor: Gosposka ulica 11. Telefoa št. 2440. Celje: Strossmayerjeva uL 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pt tarifu. pominski svetilnik kralja-Uedinitelja Včeraf so v Splitu na svečan način odkrili svetilnik, ki naj ves jugoslovenski narod stalno opominja na oporoko kralja Uedinitelja čuvajte Jugoslavijo In naše morje Split, 5. decembra- o. Na valobranu majorja Stojana, mesto, k/ je vezano na najbolj radostne in na najbolj tužne dni v življenju blagopokojnega kralja Uedinitelja, so se zbrale danes ogromne mno. žice, da se leto dni po maršejski tragediji ponovno poklonijo onemu, ki je s tega mesta objavil Jugosiovenom in svojemu dragemu narodu svojo koncepcijo pomorske Jugoslavije in dal svojo kraljevsko zaobljubo: »Kakor dosedaj, bo. tlite tudi v bodoče verni čuvarji našega Jadrana, za vami čvrsto stoji zedinjena domovina!« Tedaj, ko je leta 1925 prvič kot kralj Jugoslavije stopil na ta tla. je ves narod občutil, da je kralj nerazdružno zvezan z Jadranom. Veliko prej, že leta 1910, je to mesto, na katerem so danes odkrili spominski svetilnik videlo mladega kraljeviča Aleksandra Karadjordjeviča, ko se je vračal z obiska na Cetinju. Tedaj ga je na tem mestu pozdravljala splitska omladina kot bodočega kralja Jugoslavije. Tu je bil tudi najbolj tužni •lan našega nareda. ko se je zbral ekrog svojega mrtvega kralja na tem valobranu. To so trije trenutki iz življenja pokojnega kralja Uedinitelja, ki so dali oblastnemu cdboru Jadranske Straže v Splitu pobudo, da je pekrenil akcijo za postavitev spomenika nepozabnemu kralju v obliki svetilnika, ki bo po svojem pomenu potrdil veliko in dalekosežno politiko umrlega kralja o pomorski Jugoslaviji. Tu na merju, kjer je narod s solzami veselja pričakoval in poslušal svojega živega kralja, tu, kjer so tekle solze najgloblje tuge ob mrtvem kralju, tu naj v večen spomin nanj plapola rgenj, ki naj bo dokaz želje vsega jugo. Slovenskega naroda, da se razvije Jugo-llavija v močno pomorsko državo, ka-kosino si je sami sli 1 viteški kralj Uedi-nitelj. Vsakokrat ladar je vršil svoje naj. bolj važne racije je potoval pokojni kralj z ladjami svoje vojne mornarice. Skromen, a značilen je spem-nik, ki ga je odkril danes Split in z njim vse Pri-morje v znak hvaležnosti do plemenitega kralja, ki je v svoji smrti v uniformi prvega mornarja Jugoslavije potrdil svojo ljubezen do našega morja. V okviru današnjih svečanosti je oblastni odbor Jadranske Straže v Splitu po. ■stavil še drugi spomenik, ki bo za večne čase povezal spomin na viteškega kralja Uedinitelja z našim pomorstvom . Pred svečanim odkritjem svetilnika .je bil danes s sredstvi, ki jih je zbral narod sam, ustanovljen fond blagopokojnega kralja Aleksandra I. Uedinitelja, s katerim se bodo podpirali naši zaslužni pomorci in vzgajal pomorski naraščaj. Komemoracija v gledališču Kot uvod v današnje svečanosti je bila sinoči v narodnem gledališču kccnemoraci-ja, ki se je je udeležila najodličnejša publika Med drugimi so bili prisotni tudi predsednik senata dr. Tcmašič, predsednik Narodne skupščine dr. čirič, primorski ban dr. Jablanovič, zastopnik vojske in mnogi drugi odličniiki. Nia odru je bil postavljen katafalk, sla če n onemu, ki je stal na valobranu majorja Stojana. Uprizorjena je bi. ln melodrama »Kralj in domovina«. Davi je bil Split že zgodaj na nogah. Vse mesto je bilo v zastavah in zelenju, posebno pestro sliko pa je nudilo pristanišče, ki je bilo spremenjeno v eno samo morje zastavic. Sprejem kraljevega namestnika dr. Peroviča Davi ob 9 je prispel kraljevi namestnik dr. Perovič kot zastopnik Nj. Vel. kralja in kraljevega namestništva. Z njim je do. potoval tudi minister za telesno vzgojo Kcrnnenovič kot zastopnik vlade. Na peronu so pričakovali kr. namestnika dr. Pe. roviča, ban dr. Jablanovič, mestni župan z zastopniki raznih nacionalnih organizacij, oblastni odbor Jadranske straže in številna publika, ki je priredila kraljevemu na. mestniku viharne ovacije. Fond kralja-Uedinitelja Ob pol 10. se je vršila v Domu Gusara svečana seja oblastnega odbora Jadranske straže, na kateri je bil osnovan fond viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja za podpiranje zaslužnih jugoslovenskih po. morcev. Seji so prisostvovali tudi minister Komnenovič, predsed dr. Tomašič in dr. Čirič, ban dr. Jablanovič m drugi odlični-ki. Predsednik oblastnega odbora Ivo Stalno se je v svojem govoru zahvalil vsem, ki so pripomogli k ustanovitvi tega fonda, ki naj služi v počastitev spemina nepozabnega kralja Uedinitelja. Nepregledne množice Ob pol 11. je zagrnila splitsko obalo vse od Francoske preko Dioklecijanove in Vilsonove ter Nove obale do valobrana majorja Stojana nepregledna množica naroda. Na valobranu majorja Stojana so se zbra. H zastopniki oblasti, društev in ustanov, okrog svetilnika pa zastopniki Narodne"« predstavništva, zastopniki v'ade, dalje spliitski škof dr. Bonefačič s predstavniki vseh drugih veroizpovedi, zastopniki Ja. dranske Straže, narodni poslanci in sena. torji. narodni poslanci primorske banovine, zastopniki vojske in drugi odličniki. Ob svetilniku je bila na eni strani postrojena častna četa 13. pešpo'ka, na drugi strani pa bataljon mornarjev iz Divulj. dočim sta bili pred valobranom zasidrani dve eskadri. lji naš; vojne mornarice. Levo in desno od svetilnika so tvorili špaJir, Sokoli, gasilci in Jadranski stražarji. večano odkritje Viharno pozdravljen je prispel na valo. bran majorja Stojana ob ; 1. kr. namestnik dr. Perovič, ki mu je pub ika zgrinjajoč se ob obeh straneh poti v nepregleden špalir. prirejala dolgotrajne ovacije. Pred spomenikom ga je pozdravil predsednik Ja-dranske straže dr. Tartaglia, nakar se je pričela svečanost odkritjia spominskega svetilnika. Združeni pevski zbori so ob sprtmljevanju štirih godb zapeli »Molitev«, nakar je spregovoril predsednik oblastne- Govor kraljevega Naprošen od predsednika Jadranske Straže, da odkrije spomenik, je nato povzel besedo kraljevi namestnik g. dr. Ivo Perovič, ki je v svojem govoru med drugim dejal. Srečna je vaša misel, da s postavitvijo spominskega svetilnika na tem vabbranu ovekovečite ti te pomembne trenutke, ki ste jih kot sinovi starodavnega Splita doživeli v bistrovidnem poletu pred četrt stoletjem, ko so se na oližnjlh gričih nžgaM kresovi, ka s svojim nemi n, toda ^«to tem bolj zgovornim jezikom povedo če ar te. dan je ljud-tvo ni smelo javno izreči. Kaj je tedaj in kako .'e v tistih trenutkih čutila njegova vedra in mladeniškn duša ,njegovo veliko srce, nam je povedal naš viteški kralj Ucdinitelj, ko je čez ne-kaj let priše1 prvič k nam kot zmagovalec in kot izvršitelj naših narodnih stremljenj in sanj: »Ne vem. pri kateri priliki je moie srce bil« močnejše pred Splitom: tedaj ali se. daj«. Od vas, Spličanov, veličastno sprejet, nam je na tem valobranu spregovOril tiste klasične besede, ki ste jih za vse ča. se vklesali na ta spenrnski sveti1nik. Te klasične besede je naš blagop»ko'"ni kra'j. mučenik namenil vsem nam Primorcem, predvsem pa vam, sinovom starodavnega Splita. Kakor je naše ljudstvo drugod vo- ga odbora Jadr—^ske Straže dr. Stalio. ki je v lepih besedah orisal spomine, ki vežejo Split na pokojnega kralja in podčrtal pomen, ki naj ga ma spominski sve tilnik Svoj govor je zaključil z besedami: Čuvali bomo Jugoslavijo do zadnjega diha! Naj ti bo hvala in slava viteški kralj Ue-diniteljlč Množica se je pridružila njegovemu vzkliku in kakor grom so odmevali vzkliki ob vsej obali. kleše usodo in gradi zgodovino, se je ves | šemu tedanjemu prestolonasledniku. Bila ;lu, da je to prva iskra navdušenja, ki ga je užgal dilo krvavo borbo za naše osvobojen je, ta. ko ste tudi vi, Sp'ičani na teh oba!ah vodili pred vsemi našimi mesti hudo borbo za :ezik in obstoj našega naroda. Celi vr_ sta narodnih borcev, sedaj že mrtvih in tudi še živih, je v starodavnem 5P'ku utirala pota in pripravljala duhove na velike dogodke, ki jih ie kralj Uedinhelj dr k"n-čai z velikim delom o^vobojenja in ueai. j njenja. Tistega mrkega in žalostnega dne. ko ga te vojna lad a pripeljala mrtvega čez morje in skozi viharje, je starodavni Split sprejel na tem valobranu kralja viteza in mu-čenika, da ga izroči narodu, ki ga je nato ponesel po vsej naši zemlji do njegovega zadnjega počivališča. Mrtvi kralj, vitez in mučenik, je, kakor za svoega živi jen jn, zbral okrog «ebe ves Split, ves naš narod, vso Jugoslavijo, da nam še enkrat reče. kako ni nobena žrtev prevelika, kadar gre za izpolnitev narodnih idealov, kako ni noben narod izvedel svojega zedinjenja brez trp'jenja in bolesti, brez same premagovanja in samozataje. Dragi Spličani j Pomembna" doba. ki ;o je malone tri desetletja preživljal naš na. rod in ki je ena naipomembne:ših naše zgodovine, je vsa ožar?ena od podobe našega viteškega kralja Uedinitelja. Od vse- posvetil ljudstvu in državnemu pos bi le veliki genij našega toliko teptanega naroda dočakal svoj triumf. Pri svetlem tvojemu spominu, ki sedaj bdi nad nami, viteški naš kralj Uedinitelj-mučenik, prisegamo Spličani in si Primorci, da hočemo vsi sodelovati pri ohranitvi tvoje ve'ike misli in tvojega ve'ikega dela. Sklenili smo nadaljevati tvoje veliko delo, ki si nam doL ga leta z njim prednjačil in dal tako dolgo teptanemu jugoslovanstvu popolno vsebino in ga proglasil za osnovno nače'o našega skupnega življenja. Tvojo Jugoslavijo bomo čuvali, naš viteški kralj in Uedini-telj, v neomajni zvezi z našo slavno dina. stijo, zbrani okrog prestola kralja Petra II. Nadaljevali bomo Tvoje veliko de'p^ za osvoboditev in uedinjenje našega veličastnega jugoslovanskega doma, da bi v njem mogli udobno prebivati vsi brez razlike imena, plemena in vere, da bi vsi mogli živet, v trajni in srečni zajednici kot pravi in resnični bratje, tako da bi nihče v naši državi ne mogel smatrati Jugoslavije za moloha, marveč za svojo pravo mater, ki naj skrbno pazi na vse svoje tri sinove iste krvi, istega jezika in ki bo z enako ljubeznijo dojila vse svoje otroke. To je misel, takšna je vsebina, Viteški naš kralj Uedinitelj, Tvojega jugosloven-stva ki s0 mu sinovi Tebi tako dragega Splita globoko udani. V tem je ponos m slava Spličanov in kršnih Primorcev, ki si jih tolik« ljubil in cenil in ki bodo, neomajno zvesti tvojemu velikemu sporočilu, tu na obalah našega Jadrana pogumno čuvali Jugoslavijo! Odkrivam ta spominski svetilnik, ki naj nas Spličane in Primorce neprestano spominja na naše rodoljubno delo. da bi v njem živel duh našega velikega kralja, da nas bo vodil v srečro bodočnost, kakor bo ta svetilnik kazal mimo podmorskih skal in grebenov našim pogumnim mornarjem pot v varno pristani*^ Zavese so padle Med navdušenim vzklikanjem množic so se nato razgrnile zavese in v žarkem soln-cu se je odkril množici spominski svetilnik, na katerem je obenem prvič zaplamtela luč, ki naj večno spominja na nepozabnega kralja. Častna četa je oddala tri salve, pevska društva pa so zapela ob spremljanju godb državno himno, kraljevi namestnik dr. Perovič, pa je kot prvi položil pred spominski svetilnik krasen venec s posvetilom: Dr. Ivan Perovič, nesmr'--..... "......: • Jugoslavije«. Spominski svetilnik Spominski svetilnik je zgrajen iz brač-kega mramorja v obliki štiristransike prizme. V temeljih meri 1X2.8 metrov iin je postavljen na močnem podstavku z dvema stopnjiicama. Visok je 7.5 m. Na ploskvi, ki je obrnjena proti morju, je pritrjena velika svetilniSka luč. Spomenik je enostaven po obliki, vendar pa napravi lep vtis in je docela v skladu z okolico. Na vseh štirih straneh so vklesani razni zgodovinski datumi. Na čelni strani je napis: Kralju Aleksandru l. Uedinitelju. Na južni strani: 1910 26.8. Tukaj je splitska omladina, vi-dovita in oplemenjena v trpljenju pozdravila prvič svojega bodočega iugoslovenske-ga kralja. 1925. 29. 11. Na tem istem mestu je rekel veliki kralj: Bodite odslej kakor doslej verni čuvarji našega morja Za vami čvrsto stoji združena domovina. Na severni strani je napis: 1934. 14. 10. Okamenela v boli je domovina sprejela tukaj kralja mučenika, vrnjenega iz tujine, kjer je izdihnil z besedami »Čuvajte mi Jugoslavijo« Predsednik oblastnega odbora dr. Stalio je nato naprosil smlitske?! župana naj prevzame v varstvo ta spominski svetilnik. Zupan inž. Kargotič ie z lenimi besedami izrazil priznanje Jadranski straži in v imenu občine ohliubil. da bo zvesto kakor spo-nrn na neumrle i io dušo, je bilo njegovo f^o^ovanje na npJ5e'Pr"mor^ J "t" ''---> "n<.i?a Primorja in naši Splifani so tedaj slutil in pozdravljali v mladem popotniku <>zn mjevalca na- ••■>•• evobode. ki je kronala delo pokolenj za narodno uedinjenje in osvobo>'enie pod njegovim vodstvom. Pri tej priliki mu je starodavni nacionalni Split, čeprav pod tujim jarmom, priredil navdušene ovacije ljubezni in zvestobe. kajti Split in vsi tisti, ki so ljub:li ga začetka, ko ga je previdnost poklicala j svoje ljudstvo in želeli njegovo svobodo na čelo našega naroda, da ga vodi, da mu in" odrešitev iz suženjstva, so bili vdani na- njegov pojav mod ljudstvom in ki je kakor zvezda danica oznanjala luč velikega dne, ki ga je Split slutil in tudi doživel, ko je ^kdpnies-a mladega potnika iz leta 1910 viharno pozdravljal v svobodi leta 1927, toda na našo veliko žalost po 25 letih na tem istem mestu tudi objokoval kot svoje, ga mučeniškega kralja. Ta spomenik naj bo večna luč, v kateri bo plapolala vera in upanje Splita, s katero ga je Split na njegovem prvem potovanju pozdravil. Ta spomenik naj bo priznanje in hvaležnost, ki naj nikoli ne ugasne, naj bo rana, ki je naš narod ne bo nikoli prebolel. Ta večna lu 5, ki bo v temnih nočeh kazala našim ladjam pravo pot skozi čeri, bo tudi nas spominjal na našo tužno pre. teklost, ki smo jo tako drago odkupili. Kazal nam bo pot, po kateri bomo morali hoditi, da očuvamo sporočilo našega blagopokojnega kralja.mučenika in Uedinitelja — naše sveto narodno in državno edinstvo. Izrekam, v imenu kraljevske vlade polno priznanje rodoljubni Jadranski straži in nacionalni zavednosti starodavnega Splita ter polagam v imenu kraljevske vlade venec na podnožje tega lepega spomenika. Slava kralju mučeniku in Uedinitelju! Naj živi Nj. Vel. kralj Peter II.! Naj živi naša velika, močna in nedeljiva domovina Jugoslavija. Govor predsednika senata dr. Tomašiča Nato je pristopil k spominskemu svetilniku predsednik senata dr. Tomašič ter v imenu Narodnega predstavništva spregovoril: Ta simbolična svečanost je namenjena spominu največjega j u go&lo ven sk ega kralja. Njegova veličina je v tem, da je bil kot vojskov0dja vitez, kot kralj Uedinitelj, kot politik svetilnik in k0t človek •demokrat. Dokaz te svoje veličine je dal zgodovini, ko je po končani svetovni vojni odločno odklanjal vsako osveto, ko je kot kralj hotel v©dno le ono, kar njegov narod združuje Ln odklanjal vse, kar bi ga razdruževak), ko je kot krQnani diplomat z vsemi svojimi moralnimi in mater i-jalnimi silami vestno in brez kompromisno Postavil načelo: Balkan balkanskim narodom in končno, ko je tudi v avtoritativnem režimu ostal kralj-demokrat. Zato tuidii ta začasni avtoritativni režim ni trajal niti polnih 32 me6ecev, ko je kralj demokrat pod sv0jo osebno odgovornostjo dal vse Pogoje za narodni preporod v zdiravi jugoslovenski demokraciji. Ravno Po intenciijah viteškega kralja Uedinitelja se bo ta jugoslovenska demokracija razvila s časoin v nepremagljivo moč. Naj ta simbolični svetilnik opominja slehernega Jugoslovapg., da je Jadran svetilnik Balkana Slava neumrlemu kra-ljui 2 i ved kralj Peter -II.! živela kraljica Mairija! Množica je z viharnim vzklikanjem pritrjevala besedam dr. Tomašiča in dajala duška svoji neizmerni ljubezni do Pokojnega kralja in njegovega mladega naslednika. Polaganje vencev Po govoru dr. Tomašiča je sledilo Polaganje vencev. Prvi eo položili vence zastopniki vojske ter raznih najcionafriin ■drutaiiev, nat0 pa so defilirali misnio spomenika vojaki in mornarji, za njimi pa šolska mladina, ki je solznih oči polagala cvetje Pr®d spomenik. Ta defiile je trajal nad e^o uro. Svečanost na »Dubrovniku" Zastopniki oblastev in Jadranske straže so šili nato na kr0v rušiflca »Dubrovnik«, na katerem je večkrat Potoval pokojni kralj in na čigar krovu se je vrnil posled. njič v svojo domovino. Predsednik oblastnega odbora Jadranske straže dir. Stalio je izročil kapitanu »Dubrovnika« fotografijo danes odkritega svetilnika, ki bo izobešena v salonu ladje. S tem so bile svečanosti zaključene. Ves svet obsoja postopanje Italije Postopanje Italijanov je izzvalo ogorčenje v vsem mednarodnem svetu in bo imelo najbrže še diplomatske posledice Newyork, 8. decembra, d. Bombardirauje ameriške bolnice v Desiju je izzvalo v vsej Ameriki silno ogorčenje in ostro kritiko nad postopanjem Italije. Ameriški listi očitajo Italiji barbarstvo in zatrjujejo, da ubijajo Uboge Ančke«, spisane po motivu pravljice o Pepelki. Zaradii MakiavZa, Ki so biili lju-lje menda potr^.li t>kvaj vsQ gotovino, je bil obifek mal0 manjši, kakor je običajno za prve l>re 'stave domačih del. Matere in otroci pi, k: prišli, so se iz vsega srca 'ia1;ivi'.i ob pes ri reviji dobrih in štabih lju-d i, živali iaa re. či, ki jih je pisatelj razpletel v 6v0jo igro Po vzorcu, kakor so ga uveljavila že dosedanja njegova mladinska odrska deda. V režiji pr^f. gesta, inscenaciji inž. arh. Franca in z. Levarjem v naslovni vlogi je »Uboga Ančka« vzbudila iri dobrem občinstvu mnogo navdušenjih simpatij. Pogreb Načeta Mihevca Popoldne ob 14. je nastopil mestni višja monter g. Nace Mihevc izpred mrtvašni ce splošne bolnišnice poslednjo pot. pred mrtvašnico ee je zbralo nešteto Mihevče-vin prijateljev in znancev, saj je bil v Ljubljani tako čislan in priljubljen, kakor njegov nedavno uimrHi stanovski tovariš Iniof. Ko ©o šetitpeterski duhovniki opra. vih" obrede. se je začel pomikati žalni sprevod z godbo Zarje na čelu, ki je vso pot za 6.;ov0 igrala žalosfiinke. Dobrega tovariša s0 spremili korporativno vsi ob-čipski u^užbenci, ki so mu poklonili tudi tri krasne vence, in med pogTebci je bil tuiJ,i mafistratni direktor g. Jančigaj. Za iirž>al0ščeniini sorodniki se je raavrstUa ve lika množica pogreb cev in je spremila Pokojnega prav do groba pri gv. Križu. Kronovem, Radovljici in Kranjski gori, letos pa v Gozdu pri Martuljku, kjer sta letovala ljubljanski in mariborski rod. Tajnik Albatros je podal 'liko živahnega notranjega organizacijskega delovanja, bla-gajnica Bodeča n«ža pa je poročala o denarnem gospodarstvu Sledila so še poročih delegatov posameznih rodov in družin, iz katerih povzemamo, da posebno uspešno delujeta rod severnih vlgvaniov v Mariboru in pa rod vzhajajočega solnca v Ljul>-ljani, medtem ko rod črnega diamanta, o katerem je poroča' Črni panter iz Trbovelj, bridko občuti posledice gospodarske krize Dopoldanski del zbora je bii »ključen s soglasno izvolitvijo vrhovnega vodstva, v katerem so: starosta Branimir Kozinc, pod-starosta Janez Trpin, vrhovni načelnik Franc Klojčnik iz Maribora, odborniki Ru dolf Cebuiar. Anica Honnova, Ludvik .Me-glič. Henrik Pajer. dr. Vinko Marin iz Maribora, Mira Radoličeva, Ivan Bučar, Leon Fink. namestnika I. Ravbar in Dušan Majcen- pregledovalca računov inž. Dušan Ce-jan iz Maribora in Pavel Magdič- predsednik razsodišča docent dr. Stejan Bajič. Na koncu je veliki zbor z navdušenim pritrjevanjem (»delil Rdečemu volku v priznanje za njegovo desetletno agilno delo naslov stražarja, ki predstavlja naivišie gozdovni-škb odlikovanje. Popoldne so -e obravnavale še neiatere važne' notranje organizacijske zadeve. Razen izpremembe pravil je veliki zbor odloČil. naj vrhovno vodstvo čimprej uredi vse priprave za izdajanje mesečnega gladila Na; spomladanskem velesejmu bo liaa priredila gozdovniško razstavo, ki se je udeleže »si rodovi in družine Med slučajnostmi je vrhovni načelnik poročal še o vseslovenskem tatoru, ki se bo vršil prihodnje leto. in o odnosu naše lige do evropske -gozdovniške unije. nak?r !<=• bil zbor z lepim uspehom konč?n. Katastrofa pri Zaprešiču Pri trčenju dveh tovornik vlakov se je razbilo 8 vagonov — človeških žrtev k sreči ni bilo Zagreb, 8. decembra. V včerajšnji noči točno ob 1 h je na postaji Zaprešič prišlo do velike že« lezniške nesreče, ki je železniški upravi povzročila precejšnjo škodo. Sreča v nesreči je bila, da ni človeških žrtev, le en železničar je bil malenkostno ra« njen. Zdi pa se da se tudi ta ni pone« srečil pri karambolu temveč, ko je sko* čil iz vlaka, opazivši, da bo prišlo do trčenja. Prizadeta sta bila dva tovorna vlaka. Če pa bi bil eden od obeh oseb* ni vlak, bi imeli opravka z eno največih nesreč v naši državi. Po opisu nekaterih potnikov, ki so se po nesreči peljali mimo Zaprešiča, je prišlo do nesreče takole: Tovorni vlak št. 666, ki ga je vodilo izključno le osobje ljubljanske žel. di« rekcije, je. kakor določa vozni red, ob % na 1. od zagrebške strani uvozil v po stajo Zaprešič. Ker je vlak moral na postaji še premikati, je postaja vlak ustavila tako, da je zadnji deJ izredno dolgega vlaka obstal deloma še zunaj postaje, vendar pa znotraj uvoznega signala, ki krije postajo, ako stoji na »stoj!« Med tem ko je ljubljansko osob« je s sprednjim delom svojega vlaka premikalo na postaji, je privozil iz Poti* suseda zagorski tovorni vlak št. 2062. Ker uslužbenci na tem vlaku niso opa* žili, da kaže uvozno znamenje z rdečo lučjo, da je uvoz v postajo zaprt, je vlak to znamenje s polno brzino pasi« ral in se je nekaj sekund nato z V90 silo zaletel na zadnji del ljubljanskega vla* ka. Govori se, da je zadnji kondukter tega vlaka, opazivši da zagorski vlak ne bo upošteval zzaprtega znamenja, tekel zagorskemu vlaku nasproti in mu je z lučjo dajal znake, naj ustavi, kar pa tudi rti pomagalo. Zalet je bil izredno silen Pok in ro» pot se je razlegel daleč v zimsko noč. Pogled na razvaline je bil strašan. Štir* je zadnji vagoni ljubljanskega vlaka so se hipno dvignil, stirili in padli na pobočje. Lokomotiva zagrebškega vlaka je prav z vsemi kolesi skočila s proge, službeni vagon se je popolnoma razbil in nekaj vagonov tega vlaka je tudi padlo na pobočje, naravnost čudež. je da ni bilo nobenil človeških žrtev, l/gles da, da so vsi uslužbenci na zagorskem vlaku res v zadnjem trenutku videli, kaj pride, in da so se rešili s skokom iz vlaka preden je prišlo do karambola. Seveda se je nH poškodoval tu* di tir. Postaja Zaprešič }e nemudno prosila za pomoč iz Zagreba, da se izprazni in popravi proga. Očiščevalna dela so tra* jala preko jutra do opoldneva. Medčas* no so vzdrževali potniški promet s pre* stopanjem. Deloma se ie promet vršil po pomožni progi čez Karlovac in No« vo mesto, kjer sta vozila dva vlaka in sicer orientssimplonski ekspres in pa beograjski brzovlak. Prvi je prispel po dolenjski progi ob lih uri, drugi pa ob pol 14. v Ljubljano. Prebivalci ob do« lenjski progi so včeraj prav začudeno gledali, ko so videli drveti skozi posta« je dva elegantna mednarodna vlaka. Kdo je zakrivil nesrečo.bo ugotovila komisija, sestavljena iz strokovnjakov zagrebške in ljubljanske žel. direkcije, ki posluje na postaji v Zaprešiču. Pre« cej očitno ie, da železničarji ljubljanske direkcije, ki so b.li"zaposlen: pri vlaku, ki je premikal na postaji, na krivdi ni« so prizadet' čevljarji v borbi za obstanek Dobro obiskano zborovanje v Delavski zbornici Ljubljana, 8. decembra Danes dopoldne je sklicalo Združenje čevljarjev za 9odni okraj Ljubljano mani. festacijsko zborovanje v Delavsko zbornico, ki je bilo dobro obiskano. Steviln« zbo-rovalce iz Ljubljane kakor tudi delegate z dežele je top!o pozdravi] predsednik g. Perdan, prav tako zastopnika banske uprave g. Brozoviča, zbornice za TOI g. Milka Ugani do 10. decembra 1935 — pa dobiš lepo darilo! z ? ■ A ? ■ 1 ? ■ 0 V E ? ■ • • • • •« • • • • Zbor Jugoslovanske jozdovniške hge V lovski dvorani hotela Metropola so se davi zbrali odposlanci rodov in samotnih družin Jugoslovenske gozdovniške. lige, da Ha velikem zboru pretre?e.jo bilanco enoletnega dela te zanimive, k ljubezni do pri-rede in do človeka stremeče zveze. Zborovanje je otvoril starosta Sinji galeb, ki je v svojem poročilu podčrtal predvsem, da je liga v zaključenem poslovnem letu nastopila drugo desetletje svojega snovanja, nato pa je prešel k dogodkom, ki so se po lanskem zboru od blizu in daleč dotaknili gozdovniSkega življenja. Pri tej priliki so zborovalci na intimen, dostojen način počastili spomin na Viteškega kralja, ki je bil čisto v smislu gozdovniških idej največji prijatelj narave in pobornik miru. Za tem se je starosta spominjal prve gozdovniške razstave, ki je v okrilju prireditev mariborskega tedna dosegla izredno lep uspeh. Za desetletnico zveze je organizacija priredila pod Martuljkom velik tabor, ki se ga je udeležilo okrog 20Q gozdovnikov in gostov med drugimi tudi zastopnik bratsike češkoslovaške lige. V splošnem je bilo delo naših gozdovnikov v širši javnosti bolj ma^ lo vidno, zato pa se v notranjem življenju njihove zveze opaž? toliko intenzivnejši, globlji razvoj. V tem letu sta pričeli delovati novi družini v Logatcu in Domžalah, po nekaterih drusih krajih se vrše priprave za ustanovitev še no^eh rodov. d-Mo v ligi pa je hkratu da'o leno število novih ideino vzgojenih gozdovnikov. Vrhovni načelnik Beli lisjak je pbročal o obeh taborjenjih v preteklem letu. ki sta potekli v prav vzornem redu in sta udeležencem prinesli mnogo vedre radosti in lepote. Lani so bili prirejeni tabori v Krapeža, poslanca Turka in druge. Nato je podal obširen in stvaren referat o prizade_ vanjih ter borbi združenih čevljarsk h or_ ganizacij proti tvrdki Bata, ki ee že vodi od leta 1924. dalje. Kljub neštetim protestom. rntervencijiini ter pritožbam proti nelojalni konkurenci, pa organizaciji ni imela uspehov. Nasprotno: obrtne oblasti so izdajale Bati vedno nova dovoljenja za otvarjanje novih prodajaln m tako imamo danes v državi že okrog 500 podružnic. Kmalu nato je začel Bata otvariati tudi lastne popravljalnice. proti katerim so pa čevljarji odločno nastopili in zato je tudi ministrski svet po petletni borbj uvide! krivico, ki se j:»n godi. Vsa industrijska podjetja so dobila nalog, da morajo v teku treh mesecev likvidirati svoje poprav. Ija^ice. V nekaterih banovinah so bi'e te popravljalnice re« likvidirane a pri nas se vodijo pod drugim »nenom Čevljarji v dravski banovini se bore za pravilno izvajanje obrtnega zakona, vendar dosedaj še niso uspeli v svojih upravičenih zahtevah. Zato so prisiljeni manifestirati za svoje pravice in apelirati ra merodajne oblasti, da jim zaščitijo domačo čevljarsko in usnjarsko obrt ; Govornik je svoj referat izpopolnil z ne. katerimi poročili, dipsi in prejetimi odgovori e strani ob!asb Neto se je oglasil v imenu ljubljanskih čevljarjev g. Eržen, ki je -ori«al borbo in težnje čevljarjev, na-gašuioč, da ie njih obstoj resno ogrožen. Aneliral je na zbrane čevliane, naj bodo složni in enotni, saj je samo v slogi moč. Predsednik je nato prečita' p smo P°-šlanca Fuxa. ki se zborovanja zaradi, zadržanosti ni mogel udeležiti, obljub'ja pa. da 6e ho krepko zavzel za njihove pravice. Predsednik združenja čevljarjev iz Mari. bora g. Krajcer je v stvarnem govoru ori- sal prizadevanja mariborskih čevljarjev in se zavzemal za pravično ter sorazmerno obdavčenje, h koncu pa pozval vse čevljarje. naj bodo enotni in naj ne popuste v svoii borbi. O delu centralnega odbora, ki šteje 11 odborov in 287 pododborov je obširno poročal g. Ložar, o položaju čevljarjev v idrijskem sodnem okraju pa g. Krenčic. Sledili so še referati posameznih delegatov iz raznih krajev, k besedi se je tudi ogl^l poslanec g. Turk. ki je obljubil svojo pomoč. Ob zaključku je b;la snrejeta daljša reso1ucija iz katere posnemamo: Čevljarska in usmjarska obrt, trgovina in industrija se nahajajo v skrajnem obupnem položaju in je na tisoče in tisoče čevljarskih obrtnikov brezposelnih in trpe s svojimi družinami največjo bedo in pomanjkanje. Trgovci opuščajo svoje trgovine industrij-ci pa so primorani omejiti svoje obratovanje. Brezposelnost v tej stroki je bila povzročena s tem, da se je Bati dalo dovoljenje za zgraditev tovarne v Borovem pri Vukovairu, ker mu je dovoljeno odmiranje prodajaln, ki jih j« danes že okrog 500 in ker se uredba z dne 3. avgusta 1934 o prepovedi industrijskih popravljalnic ne izvaja pravilno. Bata namreč hoče s svojimi slabimi izdelki" popolnoma uničiti domačo čevljarsko obrt in industrijo in tako sčasoma svoje iz-delike monopolizirati. To bi pa v obrambnem pogledu ne bilo v interesu države, če bi se izdelovanje čevljev monopoliziralo v eni sami tovarni, ki je v rokah tujoa in tujega kapitala, pač pa mora biti razdeljeno tudi na manjše tovarne in na obrt. Ponovno poudarjamo, da je domača čevljarska obrt in induc+riia taiko razvita, da labko krije potrebo obuval tudi med voino Slednjič tudi poudarjamo, da ostale države niso šle Bati tako na retko kakor pri nas. in so znale šči-tiri svoie interese svojo de'ovailn stim*y> zakonito in oV»»V«-?vno. da r><* bo da 'Va R->v'm nodniznrcrvm nri-vilegiia. kaikor iih uživajo v sednn i i davčni- rvnoiVsii. 2. Nai se zakrtn^Vi n*"rt za mr-V-sJrrvfftPite nrodn.Vciie v sttvsTu cvov^jusnerta nre^l-orta na ministrstvo trgovine in industrije. Zi foxrw-> izvalim ie te*»i zikonatini «e določi n^ristranska Vomtisiiia n^ro^na kontroli, v kfteri mora Hti zn^torvina do-m"'**' obrt in indvstjriifl. 3. Da se ugotovi, da je ministrstvo trgo- PRAVICO IMATE VEČ ZAHTEVATI od na* kot tovarnarja. Mi Vam moremo in resnično dajemo isto kvaliteto po nižji ceni. CENE NAŠIH STOFOV SO OD 80.— DO 180.— DINARJEV industrija volnenih tkanin A TE0KAR0V1CI K0HP. dJamčin vine in industrije z dne 30. 5. 1932 izdalo Bati le dovoljenje za izdelovanje gumijastih izdelkov, ne pa za izdelovanje usnjenih obuval. 4. Obrtnim oblastvom I. stopnje naj bo dovoljeno zabranjevati za otvarjanje novih prodajaln Bate. 5. Zahtevamo, da se uredlba ministrskega sveta z dne 3. avgusta 19M, pravilno izvaja in da se ne dopu^"a izigravanje s prikrivanjem obrti, ki je v smislu § 399 1 o. z. kaznivo in nedopustno. Kr. banska uprava pa naj izda uredbo, kakor so jo izdale savska, drinska m dunavska banska utvrava. 6. Zahtevamo, da obrtne oblasti I. stopnje vsestransko pravilno izvajajo obrtni zakon. zilasti glede reklame itd. Batove podružnice se sklicujejo, da prodajajo le čevlje z malimi napakami. Ako bi torej pod,'etje v vseh podružnicah, ki jih je okrog 500 v na=i državi, dobilo iz tovarne v Borovem po 5.0Sla-mič«. K izpitu je bilo prijavljen.h 20 kan-d'idatov, štirje pa so se v zadnjem hipu skesali in ni&o prišli na izpit; po tozadevnih oMočilih jih je smatrata, da so pri izpitu padli. Teoretični del izpita je prestalo nepričakovano veliko število kandidatov, padli s0 samo trije. S tem v zvezi se je izrazil predsednik komisije, da je bila komisija prijetno iznenadena, ker ja imela na izpitu teoretično tako te>meJjito pripravljene kandidate; za to da gre zahvala v prvi vreti ljubljanskim Sodnikom in športnim funkcionarjem. Novi nogometni sodniki, ki so prestali izpit, .so za ta Poziv povsem pripravljeni. Pokazali s-o mnogo marljivosti in truda, komisija &e pa nadeja da bo v njih umeLa zelo dobre ln korektne sodnike. To pa je glavni ciilj izpitov. Na praktičnem delu izpita so omagaii še štirje kandidati, tako da jih je na koncu ostalo devet, ki so naplavili izpit. V najkrajšem času bodo torej prejeli izkaznice začasnih saveznih sodnikov: inž. Je-siilh Stanko, Vladimir Jenko, Vladimir Vr-hovnik, Emil Erlich, Stane Pečar, Ivan Dcrčec, ve i iiz Ljubljane; dalje Adalbert Božič iz Trbovelj, Valter H^baher z Rakeka in Pavel štravs z Jesenic. Pri nekaterih boleznih žolča in jeter, žolčnih kamenih in zlatenci urejuje naravna FRANZ - JOSEFOVA grenčica. prebavo in pospešuje iztrebljenje črevesja. Klinične izkušnje potrjujejo, da domača pitna kura (zdravljenje) dobro učinkuje, ako popijemo 7RANZ-JOSEFOVO vodo zmešano z malo tople vode, zjutraj na prazen želodec. Ogl. reg. S. br. '.6485/36 Ostale nogometne tekme Zagreb: Gradjanski: Concordia 2:1 (0:1). Prijateljska tekma. Beograd: Jugoslavija: BSK 3:2 (2:1). Prijateljska tekma, toda brez prijateljstva. Proti koncu tekme je prišlo do obračunavanja med igrači. Kljub temu, da je bila tekma »prijateljska«, ji je prisostvovalo okoli 8(XX) gledalcev. Praga: Prvenstvo: Slavija: Prostjejov9:2, Sparta: Plzen 4:1 Kladno: Zatec 2:2, Na-chod: Bratislava 3=0, Teplitzer FC: Moravska Slavija 3:4. Dunaj: Admira: Rapid 4:2 (2:1). Prijateljska. , Rim: Prvenstvo: Bologna: Alessandria 1:1. Triestina : Milano 1:0 Ambrosiana: Sampierdarena 3:0, Roma: Juventus 1:1. Firenze: Bari 2:2, Palermo: Brescia 3:2, Lazio: Torino 2:0 Genova: Napoli 2:2. Budimpešta: Prvenstvo: Ferencvaros: To-rokves 2:0. Phoebus: Budafok 5:1. Salgo-tarjan: Bocskai 3:3. III. okraj: Budai 2:l, Hungaria: Soroksar 5:0, Kispest: Szegnd 3:1. SK Ilirija (Hazenska sekcija). Drevi je ob 19. v klubski sobi kavarne Evrope plenarni č^a.nski sestanek. Sestanek je važen z ozir<>m na klubov občni zbor, ki se vrši v torek 10. t. m. zlasti pa zaradi težkih pritok, v katerih se nahaja sekcija. Sekcijs-ko vodstvo ajielira na vse članic^ da se tega sestanka udeleže. Smučarska sekcija. Z ozirom na klubov občni zbor, se vrši drevi v telovadnici na lice ju plu. na.mi članski sestanek, katereza naj se u-leležp vsi ČTa.ni. Važno, zato naj nihče np: manjka. Članstvo sekcije se opozarja Ponovno. d>a bo sekcijsko načelstvo org« nrziina.lo pripravljalni tečaj kandidatov za saveiznp smuške učitelje. Kateri član s1 želi v letošnji zimi polagati izpit za sa vezhe?a učitelja, naj se nemudoma prijavi v ta tečaj, katerega bo vodil savez.ni =imuški učitelj. $Dodnega pisarniškega rav. natelja Pokojnico bodo prepeljali v Ptuj, kjer bo položena v rodbinsko grobnico. Lep ji spomin, žaluiočim naše sožaije! Največji umetniški užitek bodo imeli vsi posetniki klavirskega koncerta, ki ga priredi jutri v torek 10. t. m. v Hubadovi pevski dvorani naša Glasbena Matica s sodelovanjem znamenite pianistke Magde Ru-sy. Začetek koncerta bo točno ob 20. Na sporedu so skladatelji: Bach. Brahms. Schu insinn, Schubert. Chopin in Dchnani. Vstopnina 10 Din in 5 Din. SLEPA SO i okna i izložbe, ki se pozimi orose in zameglijo. To je tudi dokaz, da se ne zapirajo tako kot je treba. Zahtevajte naše brezplačne prospekte. Jug. pat. pusteno-Kovinsko brtvilo za okna in vrata A. Hrlič, Zagreb, Gajeva 20 Zrnec Franjo — Ljubljana KOPITARJEVA ULICA L Mussolini Je izzval odpor Anglije in Francije Pod vtisom Mussolinijevega govora je Francija pristala na angleške predloge glede takojšnje poostritve sankcij Pariz, 8. decembra. AA. O sestanku med Lavalom in Hoareom je izšlo tole poročilo: Laral je sprejel vferaj popoldne g H<»a-rea v spremstvu angleških strokovnjakov roberta Vansittarta in Petersona. Oba miiti-s ra sta ugotovila, da vlada med obema vladama popoln sporazum glede nadaljevanja politike tesnega sodelovanj^ Izmenjala sta mnenja, kar bosta nadaljevala tndi jutri, da najdeta osnovo za prijateljsko ureditev italijansko - abesinskega spora. Pariz, 8. decembra. AA. Vsi današnji jutranjiki podčrtujejo besede »politika tesnega sodelovanja*, ki ?e nahajajo v uradnem poročilu o včerajšnjem sestanku med predsednikom francoske vlade Lavalom in angleškim zunanjim ministrom Hoareom. V zvezi s tem listi obžalujejo, da |e istočasno, ko je to poročilo izšlo, imel Mussolini v Rimu govor, ki zasluži vsaj z moralne strani očitke. »Pctit Parisien< pravi med drugim: Za d^vno se ni pokazala na tako jasen način popolna skladnost Francije in Velike Britanije. V sedanjem razpoloženju, ki je v znamenju popuščanja napetosti, mora včerajšnji Mussolinijev govor povzročiti precejšnje razočaranje tako v Londonu kakor v Parizu. Prizanesti pa je treba navzlic temu. da Mussolini želje za pomiritev potom medsebojnih popustov ni mogel di-skretnejše izraziti. Priznati je treba, da govor italijanskega predsednika vlade kot celota ne zapira vrat sporazumu. Pertinax pravi v »Echo de Parisc, da eta Hoaro in Laval sklenila izvesti vzporedne intervencije Velike Britanije in Francije v Rimu. Pisec nato navaja, da je govor Mussolinija pokvari! pri Lavalu in Hoareu izvrstni vtis. ki so ga nanju napravile lepe besede. katere je Mussolini včeraj dopoldne rabil nasproti angleškemu poslaniku Drum-mondu in francoskemu poslaniku De Cham-brunu. Mussolini vztraja, kakor je zdaj očitno, pri polnem obsegu zahtev, ki jih je predložil 16. oktobra. Te predloge Dru5tva narodov tedaj ni moglo sprejeti. V takih okoliščinah je bilo glede nadaljnjega ravnauja sprejeto stališč« angleškega zunanjega ministra Hoareja. Upati pa je treba, da bo Mussolini vendarle zavzel pomirjevalnejse stališče napram pogajanjem, ki so bila žo precej ugodna. V tem primeru bi mozli Francija in Velika Britanija predlagati odložitev zasedanja sankcijskega odbora, ki je sklican za 12. december. Ga. Tabou takisto naglasa v »Oeuvro« razočaranje, ki ga je povzročil MussoUni-jev govor v Franciji in Angliji. Ta govor je naravnost izzval odpor. Vse kaže, da zdaj sestanka sankcijskega odbora, ki jc sklican na dan 12. decembra, ne bo več mogoče odložiti. Odbor pa bo najbrž sklenil prepoved izvoza petroleja- Včerajšnji govor predsednika italijanske vlade je še bolj zbližal Francijo in Veliko Britanijo. Papeževo posredovanje Dunaj, 8. decembra. AA. >Reichspost< poroča, (ia bo papež posredoval v itaiijan-sko-abesinskem sporu in pristavlja, da papeževa akcija ne bo poetičnega značaja, ker ee bo vzdržal vsakega poseganja v podTobnosti spora. ženeva, 7. decembra, g. papeški nuncij za Švico Bernard.ini je obiskal glavnega tajnika DN Avenola, da bi z njim razpravljal o možnosti posredovanja za mir v ita>lijansko-abesinske,m sporu. Pomanjkanje zdravnikov in bolnišnic London, 8. decembra. Posebni poročevalci nekaterih londonskih listov na abesinski fronti poročajo o strašnih mukah, ki jih morajo prenašati ranjeni abesinski vojaki, ker ostajajo po cele tedne ali še dalje brez zdravniške pomoči. Bolnice v Džidži-gi in Dagaburju so prenapolnjene, vsi ostala ranjenci pa leže v skromnih šotorih brez z»do6fcne zdravniške pomoči. Zdravniki in ranjenci pripovedujejo pretresljive podrobnosti o usodi ranjencev, ki morajo ostati ede dneve brez človeške pomoči na prostem, dokler ne umrejo zaradi izkrvavitve ali onemoglosti. Na južni fronti sta trenutno na delu samo dva angleška misijonarja, en ameriški zdravnik, odprava Rdečega križa egiptovskega princa Ismaila Daoude in komaj tucat abesinskih zdravnikov. Vremenski premier' Evropa: Dep.res>:ja nad sevem0 Evropo in Sredozemskim morjem, visok pritisk vlada drugod. Prevladuje oblačno, mestoma dežuje in sneži v centralni Evropi, zjasnilo se je v območju Alp. Jugoslavija: oblačno Po vsej kraljevini. V teku zadnjih 24 ur je deževalo in snežilo na južni po-lovici dTžave. slab mraz na večji severni polovici. Zaječar —7, Ercegnovi 12. Novosadska vremenska napoved za danes: deloma oblačno na severu, ob.'ačno na južni polovicti, kjer bo nekoliko dežja. Hladne noči ra severu. Meitnl po*rphn1 mtoH Obfina Ljubljana Naznanjamo žalostno vest, da je naša srčnoljubljena in dobra sestra ln teta, gospa MICI POGAČNIK, roj. Unar VDOVA SODNEGA PISAR. RAVNATELJA v soboto, dne 7. t. m. po kratkem trpljenju, boguvdano preminula. Truplo drage pokojnice prepeljemo dne 9. t. m. dopoldne iz Ljubljane — Vidovdanska cesta 9, v Ptuj, kjer jo položimo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Ljubljana — Ptuj, dne 9. decembra 1935. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI. Skladišče za Jugosl.: Jugofarmacija d. d., Zagreb, odd.: Kozmetika Sveže najfinejše norveško RIBJE OLJE iz lekarne DR. G. PICCOLIJA V LJUBLJANI — se priporoča bledim m slabotnim osebam. Kupujte domače blago! j TEDEN DNI FILMA Za Bcžlc pridejo »Križarji" v Ljubljano Elitni kino Matica nam obeta za božič prijetno presenečenje. Pripravlja nam letošnji Para moun tov ilaaer »Križarje«. 0 tej umetnisni najpomembnejšega režiserja monumentalnih filmov Ceeila B. de Milla. ki slovi po svojih mojstrovinah »De-setih božjih zapovedih«. »Kralju &raljev«, »V znamenju križa« in »Kleopaitri«. moremo reči samo to. da je vsak njegov film dogodek za ves svet. C. B. de Mille pri izdelavi filma »Križarjic V »Križarjih«: na-m kaže tretjo križarsko vojno, ki so jo imenovali vojno kraljev in ■vitezov. Kralj Rihard Levjesrčni se zaljubi v prelepo navarrsko princeso Berengartiijto in sredi gigantske borbe med dvema rasama, dvema civilizacijama je ta ljubezen kakor prelep cvet. ki jo preplete im poživi. V Beogradu in Zagrebu je doživel ta film prave tnumfe. Tudi Ljubljana nedvomno ne bo zaostala za njima. Filmske zanimivosti * Nemško propagandno ministrstvo je prepovedalo film »Karnevail v Španiji«, ki je prirejen po znanem Louvsovem romanu »Ženska in možicelj«, z Marleno Dietiricho-v v gilavni vilo«'. Zaradii tega filma so imeli tudi v Ameritki sietposti. Španski t>o-slamik v \ewvorku je namreč zagrozili družbi Pairamount. da bo Španija prepovedala uvoz vseh ameriških filmov, če ne uniči tega filma, k/: baje žali Španijo in jo kaže v nepravi luči. Poslanik je zmagal in negativ filma ter vse rezervne kopije so v njegovi navzočnosti v \ewyjirku sežgali. Češki filmski producenti so poslali, praškemu trgovinskemu ministrstvu poslanico, v kateri navajajo, da stane vsak češki, film povprečno 887.000 Kč. stroški za njegovo reklamo 4>n razpečavanje pa še posebej 195.000 Kč- Cepnav so stroški v razmerju s stroški po drugih držaivah majhni, jih vendar ni mogoče kriiti, ker je povprečen Lnikaso vsakega filma samo 920.000 Kč z vsemi državnimi podporami vred. V Švici je razmenno zelo majhno zanimanje za film. saj pride tam en kirao na 12.627 prebivalcev. Vseh kinov ima Švica 322. Harrv Piel v svojem stotem filmu Ne vem, ali je še kateri izmed evropskih, filmskih igralcev, k)i se je iako dolgo obdržal kaikor liarry Piel. Simpa^oni akrobat, ki dela časih v filmu prave čudeže, je eden redkih ugralcev, ki smo ga gledaii na platnu, ko je bil film še v povojih in ki ga gledamo z istim zanimanjem še zdaj. Prav nič se mu ne poznajo leta, čeprav jiih šteje že precej- Še zmeraj je stani Hainry, strah lopovov in prijatelj pravice. Neda/vno je izgotovil svoj stoti: film »Artisti«, kii ga bomo prav kmalu videli' v Ljubljani v Elitnem kinu Matici. V njem se je nekoliko izneveril tradiciji. Iz nekdanjega zasledovalca razbojnikov je postal ljubimec, m reči moramo, da ni slab. V cirkuškem mlljeju, sredi svojih dresi ranih živali, se zaplete v ljubezensko pustolovščino. Ujame se v mrežo zapeljivke, ki ga skoraj uniči. Tako je zaverovan vanjo, da hiiti ne opazi dinigega. poštenega dekleta, ki ga ljubi iz vsega srca. Šele ko se na čudežen način reši zanesljive smrti, se mu odpro oči. Film je vsebinsko in režijsko visoko nad povprečnimi pustolovskimi filmi. Igralci, ki v njem nastopajo poleg Hanrvja Piela, so sama znama imena. Zlasti sloviti nemški igralec Hans Juinkermanm. ki smo ga občudovali svoje čase kot partnerja Grete Garbo v filmu »Anna Christie«, briljira s evnjo igro. Razen njega igrajo pomembnejše vloge še Susi Larnner, Hilda Hilde-brandt, Harrv Hardt in Louis Ralph. Baje je to poslednji film Harryja Piela. V njem se je dostojno poslovil od svojih občudovalcev, ki jih ni malo. Zato ga bo tudi Ljubljana toplo sprejela iin prepričani smo, da ne bo med ljubitelji dobrih pustolovskih filmov nikogar, kii si ga ne bi ogledal. sodobnem svetu ciiske kaznilnice in vzgajališča Mednarodna ženska zveza je razpisala anketo, ki se nanaša na položaj kaznjenk zlasti med kazensko dobo po kaznilnicah, a tudi na poznejši čas po prestami kazni. To je gotovo potrebna ženska naloga, saj so te nesrečnice tako prepuščene sam® &e" bi in svoji usodi kakor nihče drug. Inicia" tivi mednaredne ženske zveze so se odzvale učlanjene ženske zveze posameznih držav. Posebno r^sno je vzela v roke to važno vprašanje Nizozemska, kjer se je takoj konstituirala posebna komisija z najodličnejšimi odvetniki, med katerimi je tudi voliko število žensk. Komisiji predseduje predsednica nizozemske ženske zveze, dr. Frida Ka.fcz. Komunike, ki ga je izdelala ta komisija na podlagi točnega proučevanja razmer Po kaznilnicah. poboM.ševalnicaJi ni vzga-jališčih za mladoletne, zahteva, da se spremeni ves način glede materialnega vplivanja po teh zavodih. Kakor je razvidno iz poročila te komisije. je za maloletnp dosti dobro preskrbljeno v posebnem j vzgojnem zavodu«' (pri nas imamo samo Begunje!) do«čixn očitu-jejo kaznilnice za starejše delikventke mnogotere pomanjkljivosti. Predno so ma' loletne odpuščene iz zavoda, si vodstvo vse prizadene, da jim omogoči zopetn1 stik z zunanjim sveto-m. z družbo. To je najvažnejše za te nesrečnice, saj kaj b'i jim pomagala prostost, če pa nimajo, ko pridejo na »svobodo« mesta, kamor bi položile svojo glavo. Nedavno še je nek jo zgodilo ((pa ne na Nizozemskem), da sq taka odpuščen« dekleta lepo prosčila, naj jih vzem.o nazaj, ko nimajo kam iti in jih nihče ne mara. ker so zaznamovana. Omenjena komisija na Nizozemskem za" hteva pred vsem, da jih pri mlajših in pni starejših Poleg zboljšanja pogojev gie de bivališča, hrane, zlasti pa gibanja na i prostem, tudi vplivanje v vzgojnem sm-i- J slu sistematično, ki naj se vrši predvsem z navajanjem k takemu deilu, ki jim bo služilo pozneje kot preskrba. V tem smislu naj bi es vršili nekaki strokovni tečaji v raznih dnevnih panogah. Skrb za te najb&dmejše bi biLa lepa naloga naših ženskih društev, saj je tukaj široko polje della, kjer je pomoč nabolj potrebna. * Mednarodna ženska zveza (C. J. F.) priredi glasom svojega glasila Builetm — couseii international des Femmes — izredno konferenco v Indiji v Kalkuti in sicer od 30. januarja do 5. februarja 1936. Kongresa se bo udeležilo veliko delgatk iz raznih evropskih držav, program bo po sebno zanimiv in se bo nanašal na ženin položaj v Indiji in na njen napredek. Vprašanje prostitucije je še vedno (ali čedailje bolj?) pereče po vseh državah. Ka" kor Vemo, uvajajo v naprednejših državah abolicijo in odpravljajo reglementaci" jo. Cel0 v Egiptu dela posebna komisija na tej izpremembi. Tam nameravajo uvesti tudi žensko policijo po londonskem zgledu. V Nemčiji se pa vračajo k javnim hišam. DrHšWo gospodinj (kolo domačica) v Zagrebu sinuje zavod za duševno zaostale otroke. Kakor je znano, je v naši državi za te vrste otroke več šol, kjer s Poseb-im poukcim vplivajo na razvoj njihovih duševnih zmožnosti in kolikor je mošoče. vežbajo tudi ročno spretnost in vobče telesno gibčnost. -uda vse to prizadevanje mora ostati na pol poti, dokler ne bo mogoča sistematična vzgoja v zavodu, kjer se s trajnim vplivanjem doseže lah s o mnogo popolnejši smoter. Posebno pa so ti otroci potrebni zavoda, ker prihajajo skoro vsi iiz tako obupnih socialnih ra/ mer, da jim morajo zamoriti še tiste slabotne kMce inteligence, ki so jim dane ml narave. Toda prav v tem pogledu je za te otroke preskrbljeno prav po mačehovsko. Takih zavodov nimamo, dasi uč:teij-stvo na vseh koncih m krajih dokazuje njihovo potrebo. £ato je treba pozdraviti inicijativo zagrebških žena, čeprav bo ta zavod najbrže sam0 delno doseged svoj namen: kajti go<-ovo ne bo v zavodu prostati mest, temveč bodo najbrže sprejema li proti plačuiu hrane in stanovanja. Tako bodo zopet tisti, ki 6o najbolj Potrebn ponnoči prikrajšani. Kakor znano je šol« za slabo nadarjene tudi pri nas in obstoja že 25 let. Do zavoda pa še do danes ni-simo prišli, kljub vsemu prizadevanju. Ne spol, temveč stan. P0 smrti Friderika Kruppa, tovarnarja topov, j.e prevala vodstvo podjetja njegova žena, oziroma vdova, Margareta Krupp, ki je v izde lovanju moriuie^a orožja pokazaia prav toliko spretnosti kakor njen mož. Gospodovala je obratu s 60.000 delavci, dokler i podjetja prevzel njen najstarejši zet. Po zaslugi ženskih članov raznih delegacij pri Društvu narodov se je delo odse" ka za socialna vprašanja razširilo na var stvo otrok. V to svrho se je konstituira, poseben odbor, čegar naloga je: 1. da metodično zbere in prouči tvarino. ki se na-aaša na varstvo otrok; 2. aa po možnosti realizira na ta način zbrane nasvete. Ali je za poročene javne nameščence kaj upanja? Na kongresu Unije za varstvo otrok, ki se je nedavno vršil v Beogradu j-e bii0 poleg drugih lepih reči sprejet tudi taile sklep: 3. Zato je treba v fi nančni politiki države čuvati z odredbami, ki bi otežkočale roditeljstvo in ogra-žale družino. V najtežji finančni krizi varčevanje pri družini najdražji prihranek«. Al je kaj upanja, ali sam0 besede? 2ena v poklicu. V naši državi imamo dosedaj šele &am° dve 6trokovno izobraženi optiičarki. žene v položajih »izven ženskih sfer«. Zadnji kongres inženjerk v Londonu je pokazal, da žene napredujejo tudi v domenah, ki jih moški smatrajo kot izključ no za 6voje, torej »izven ženskih sfer«. Zvezi inženjerk predseduje znana avijati-čarka iing. Amy Mollison prejšnja predsednica udruž©nja inženjerk načeluje podjetju za izdelavo strojnih delov, ki ima trgovske zveze po vseh združenih državah S. A. in po Evropi. Ena od člamic je inženjerka v svetovno znani tvornici Die selovih motorjev, draga je specialistka za razsvetljavo rudnikov, tretja je ravnateljica v tovarni firnežov in barvil i. t. d. Žensko šolo za s0cialn© znanosti So od~ prli v Švici (Ecole d' Etudes Sociales Pour les Fernmes). V tej šoli se poučuje ženska mladima v gospodarskih pravilih in socialnih zadevah ter pripravlja svoje siluša-teiljice za izvrševanje njihovih nalog v družini in narodu. predavanja trajajo dve leti. Podroben učni načrt predpisuje otroško nego, nauk 0 vzgoji, naloge ženskega gibanja, sociologijo, državljansko pr&vo, zakonodajo, socialno pomoč, socialno higijeno. Teoretično izobrazbo do pol mjujeio poučna potovanja, obisk razmih zavodov, ki prihajajo v poštev po učnem načrtu. Slušateljice, ki obiskujejo predavanja vse štiri semestre, ter vrše nato enoletno prakso, pr^mjejo diplomo, na Podilagi katere lahko dobe sdiužbo v Področju socialnih poklicev, to je v rasnih zavarovalnih zavodrh, pri borzah dela, v javnih knjižnicah itd. One, ki obiskujejo samo dva semestra, dobijo samo potrdilo, da so obiskovale predavanja. Iz akvaristove torbe O ribah prej in zdaj. Davnina — Nedosledna morska puščava, prekinjena po nerodnih, golih kopni-nah. Vse mirno, brez glasu, če ne prekinjajo silne nevihte toplega ozračja zefme'j-skega miru. Nobenih rastlin, nobenih živalic ni, ki bi oživljale enoliko puščavo, samo razgibana morja poskušajo svoje moči ob o'>I'ežn®m skalovju in valovi pe-vajo, šumeč okoli čeri in dvigajoč se peneč na strmo obal, svojo zdaj bučnejšo zdaj mirnejšo melodijo o večnosti, v slavo stvarstva Tako približno je bilo proti koncu pra-veka, ko je stvarnik oplemenil vode, kjer se je kmalu zatem razvillo življenje. Tedaj in še kasneje so bili pogoji za življenje Po v&e«m svetu enako udobni, kajti tudi na tečajih je bil0 podnebje toplo, kar nam dokazujejo izikapamime tropskih ra-stiilin teh predelov. Praveku sledi kot prva tvorba starega zemeljskega veka kam" brij, ki je za Ljubitelje vodo žit ja zanimiv že zaradi tega, ker &o nedavno v zgornjih Skladih in to v gorovju Rocky Motm* tains (USA) najdeni odtisi prvotnih rib (knjiga >0 fosilnih ribali« dr. Ivan Rako-vec); dotlej so jih našli samo v sibirskih tvorbah. K0 je bila zemlja še mlajša, so se često dvigale in pogrezale celine in morja so se umikala ali pa prepravljaia usedlirae. Isto velja za naslednje tvorbe j starega veka (devon, karbon, perm) m za srednji zemeljski vek (trias, jura, kredaj. Poglejmo zdaj na morje, ki je Pokriva . Io ravnine m hribovje naše domovuie koncem novejšega zemeljskega veka v tercijarnem miotenu. To morje se je na daljevai^ preko panonske nižiae poleg Karpatov v Rusijo, zapadno ob današnjem Dunavu, južno Pa v doline Srbije. Ko jie začelo to morje odtekati, so se izoblikovale polagoma meje med morjem in kopnem kakor so v glavnem tudi dandanes. Od terzijara pa doslej se ribe skoraj v ničemur niso spremenile, tudi ne rastline, razvili so se pa v tej dobi sesa v ci Po tercijaru so nastopili za vse živalstvo težji časi, vrstiti s^ se začele ledene dobe dilurija. Te dobe se pa niso stvo-rile kar čez noč, polagoma so se začel; predeli ohlaevati, zaradi česar so &e mno' ge živali izselite. Tudi del rib se je uimak" nil, mn0ge &o se pa priiagodule, med rtji-mi morda tudi prednice naših saim.au i-dov, ki uživajo Le v mrzlih, kisika Poln; vodi, mogočno 6o delovali ledeniki, znižali naše planine, izgrebli globoke jame naših jezer, nakopičile hribe gramoza iu stene moren, v meddobju pa pošiljale mogočne, zemljo globoko razorajoče vele-reke v morja. Vniim^) se k ribam. Od kambrija pa doslej je seve že mno- go rib izumrlo in sodeč po redkosti njihovih nahajališč, so mnoge sedaj živeče ribe zap sane smrti v bodočih dobah aluvi-ja. Nekatere so prestale po svojih potomkah vse perturbacije do današnjih dni Obioustnice na pr. spadajo že po svojem zaystaiem organskem razvoju v to skupino, v kalen je Po^s piškurjev črvkast-; siiuizavka (Myxine glutinosa) 6tvor cevka-stega trupa, ki se pr0ti glavi malo zožuje. Barve je belkastomodre, plavuti ni. samo okoli repa in čez sredino trebuha do prve tretjine trupa je ozek trak pia-vutne krpe. Na glavi je v sredini nosna odprtina, gobec je naliik vertikalni špranji, okoli teh odprtim je pa oSem krpastih tipalk. Očes ni videti, krnjave Sq in pod kožo. Riba doseže Pol metra dolžine in je zelo požrešna, živi v severnih predelih Atlantskega oceana. &kodljivka je zlast; za riboJovce z mrežami, v katere se zatečejo večje količine rib. v Ribe se zarijejo sluzavke skozi kožo aLi pa skozi škržat, odprtine in se gosti v notranjosti, dokler ne ostane od ribe razen kože ničesar. Niti sklenoluskavke in morski volkovi niso varni pred njimi. Med r:tba.mi &o sluzavke najnižja bitja in tvorijo zvezo k cevosrčnicam. kaimo-" spada škrarouistmie* ali Amphioxus, ki je najnižji vretenca^. Stara in nova Abesinija Eldorado tujcev zdaj in nikdar več Beograjski »Politiki« je njen dopisnik g. Dušan Timotijevič poslal zanimivo poročilo iz Addis Abebe o nekdanji in bodo. či Abesiniji in o tem, kako na njo gledajo belokožci. Vsi belokožci, ki živijo v abesinski prestolnici ali v kakem • kraju, žalujejo za »dobrimi starimi časi«. Vsi brez razlike pripovedujejo, da so dobri časi minili in da Abesinija ni več ona stara Abesinija, v kateri so se belokožci tako dobro počutili. Pravijo tudi, da od nekdanje Abesinije po sedanji vojni ne bo več nobenega sledu. Ce pa vprašate bele naseljence, ki so preživeli v Abesiniji že po 20 in Se več let, kakšna je bila prav za prav ona »dobra, stara« Abesinija, vam bodo sentimentalno pripovedovali, kako je bilo ljudstvo nekdaj do skrajnosti po_ šteno in dobrosrčno in kako se je dalo med tem svetom lepo in prijetno živeti. Danes pa se vse to izgublja. Ce se natančnejše zanimate za vse dobrote, pride polagoma na dan, da so domačini nekdaj delali za dva tolarja mesečno, sedaj pa jih zahtevajo 10, da so nekdaj prodajali za 3 dinarje koze in ovce, a zahtevajo danes že kakih 30 Din, da so nekdaj imeli slepo zaupanje v vsakega belega človeka in da danes tega zaupanja ni več, v kratkem pa, da je imel belokožec nekdaj med njimi za bagatelo prehrano, služabnike in vse, kar je hotel. Domačini v svoji preprostosti niso znali ceniti vrednosti svojega dela, danes pa je obogatenje na njihov račun postalo težavno, ker so se naučili tudi Sami računati. Vsi belokožci se strinjajo v tem, da se je nesreča začela z graditvijo železnice francosko-abesinskega društva. To je bil prvi korak modernizacije Abesinije in pot napredka je začela vedno bolj uničevati hvalevredne lastnosti domačega prebivalstva. Te hvalevredne lastnosti so: smatra. nje belega človeka za višje bitje, brez. mejna udanost in slepa pokorščina ter seveda tudi zadovoljmost s še tako nizko plačo za storjeno najtežje delo in za vse dobrine. Domačin se je torej po mnenju belokožcev pokvaril. Pokvarila sta ga civilizacija in napredek države. Abesinija je bila doslej za trgovce prava obljubljena dežela. V kratkem času si je mah trgovčič lahko nagrabil bogastva, ker je v tej državi zavzemal položaj-kakršnega nimajo trgovci nikjer na svetu. Po zakonu, ki še danes velja, plača trgo. vee za dovoljenje trgovskega udejstvova-nja enkrat za vselej 10 tolarjev. Lahko tudi preneha s trgovino in ko se po 10 letih spet vrne k trgovskim poslom, mu ni treba ničesar več plačati, ker je že enkrat pred davnimi leti plačal 10 tolarjev. Trgovina ni obremenjena s taksami kakor drugod po svetu. Trgovec plača samo carino, a davki na poslovni promet, na kapital, itd. so popolnoma neznana stvar. Koliko odstotkov je zaslužil na enem predmetu, koliko je imel čistega dobička na leto, koliko denarja ima v banki, to trgovca v Abesiniji nihče ne vpraša- Od njega zahtevajo samo carino. Plačevanje carine se v večini primerov vrši na naslednji način: ceni, označeni v fakturi, se doda 50 odstotkov in od te vsote se plača 10 odstotkov Za carino. Sa_ mo za nekatere predmete je posebna tarifa. Tako n. pr. se plača za gotove ženske klobuke iz Francije do 75 odstotkov cariae. Važno je tudi to, da se Abesinci sami nikdar niso pečali z izvozno in uvozno trgovino. Ta posel je bil v rokah tujcev, v prvi vrsti Grkov in Armancev. Do-mači trgovci, če jih smemo tako imenovati, so samo prekupčevalci blaga, ki ga imajo tujci v velikih zalogah. Tuji trgovci so domačine najemali tudi kot na kupo. valce raznega blaga v notranjosti države. Tuji trgovci so pri tem dobro vozili, zakaj domačini so se ravnali po svojih prej označenih hvalevrednih lastnostih. Tudi trgovska društva plačajo enkrat za vedno 10 tolarjev kakor posamezni trgovci. Od trgovskih društev vzame dr. žava pri ustanovitvi 4 odstotke od vloženega kapitala. Kadar se kapital poveča, vzame država spet 4 odstotke od vsote, aa katero se je glavnica povečala. To pa se plača enkrat za vselej. Ko je plačalo 4 odstotke, lahko trgovsko društvo trguje kolikor hoče m s čim hoče, na plača pa ničesar več razen carine. Lastniki nepo. kretnin plačajo letni davek na zemljišče in sicer tolar od 100 kvadratnih metrov. Ce imajo hiše, plačajo za nje takso za zidanje, vedno enako ne, glede na velik os. in vrednost hiše, pozneje pa ni za hišo no. benega davka več. Enkratna taksa za hiSe se označuje kot taksa za ognjišče, za av_ tomobil pa se plača taksa za motor, 14 tolarjev na leto, ne glede na to, ali je avtomobil največje in najmodernejše vozilo ali pa star Ford pet konjskih sil. Ljudje svobodnih poklicev ne plačujejo nobenih davkov. Advokati n. pr. plačajo enkrat za vedno takso za dovoljenje izvrševanja poklica, potem plačujejo takse ko vlagajo tožbe, a jih nihče ne vpraša, koliko zaslužijo. Podobno je v z zdravniki, stavbeniki, itd. Tudi državni uradniki ne plačajo niti beliča davka. Kmet seveda vzdržuje uradništvo, vojsko in cerkev. Kmet pa je domačin, dočim so trgovci in ljudje svobodnih profesij tujci. Tujcem je seveda jasno da bo vsega, tega konec po sedanji vojni, že sedaj se pripravljajo zakoni, ki bodo za vedno po, kopali eldorado, ki ga je doslej Abesinija predstavljala za vse tujce, še večje izpre-membe, neljube tujcem, pa pripravljajo nove generacije Abesincev. Te nove generacije so se šolale v inozemstvu, borile so se tam z mnogimi težavami in prenašale so ttidi prezir belokožcev proti ljudem druge barve. Vrnile so se domov s še večjim znanjem, kakor ga imajo mnogi tuji naseljenci, in, kar je posebno važno, brez ljubezni in vdanosti do belih ljudi. Pol stolet\a ie Ae\u\e CMD, darujmo še za pot stoletja! Ljubljanski kalejdoskon Naša Ljubljana slovi kot zelo domače, skoraj bi rekel gostoljubno mesto. Brez števila znamenitosti ima in vsako leto se pomnoži za nekaj novih. Letos je posvetila svojo pazljivost okolici glavne postaje- Kar čez noč smo dobili zelo okusno slepo fasadio. ki veže postajo s sosedno pošto, n lepo streho nad prostorom, kjer opravljajo naši iblajtarji svojo prijetno dolžnost. Res, že zaradi te strehe mora dobiti vsakdo, kdor pride v Lmbljano takoj vtisk. da ;e Tašel v velemesto. Samo če jo preveč ogleduje, se mu utegne zgodit1', dn se bo iznennda znašel na tleh. kajti ta uboga tla w ostala še enaka kakor prej. Nekoliko valovita, prstena Ma. pa malo peslca je še vmes za spomin na .=>■'are, lepe čase. In tu. na tem kra.iu pozdravljajo naši •'bla jtarjn" ljudi, ki pridejo past svojo radovednost v Ljubljano. Pnav po domače. »Hudiča, a na šlište. de peite na levo? Le. hitr se popakejte. pa pejte!« In tako dialie. Mlad junak prileze s perona. Ze na nosu mu človek bere, da je št ud eni ek. Precej težko košaro ima in vsa je povezana i vrvico. Seveda, kliiučaiunica se je polomila, pa jo je bilo treba za siilo nadomestiti na ta način. Pa ga ugleda iblfMlarjevo budno oko; »SHšes. ka pa ma? u košar?« »Knjige, pa perilo, pa .. .< >No, borna pogledal...« »Saj n;:imam nič takega-.. »Le pokaž!...« In ubogi študentek mora razveziovati svojo košaro. Budni iblajtar brede po njej, pa dobi malo prekajenega mesa in pol hlebca I kruha. In potem se začne zavezo van je Šele čez deset minut jo študentek lahko odikuiri. Tako dolgo je moral tlačiti svoje imetje nazaj : v košaro in jo zavezovaiti. Čast Ljubljane ie pa s tem rešena in z njo vred spomin na j staire i blajta rs k p tradicije No, ko smo že pn postaji, ne smemo pozabiti še neke druge znamenitosti. V Ameriki imajo robote, ki opravljajo namestu ljudi delo. v Ljubljani pa še nismo :ako daleč in se moramo pač zadovol j:it z bolj preprostimi avtomati. Tako smo dobil na postaji avtomait za izdajanje peron škili kart. T->da ta avtomat je vražje uporen Komaj Sio ga dobro postavili, že se je začel upirati. Ne da kairte iz sebe. pa je ne da. pa ce bi mu vsa rebra polomili. Tn menda ie po drugih Vranih prav tako Tudii Celjani ;maio s svojim take feriže. Kako bi šmenta uknofiili, oziroma tiste, ki so. tako imenitne izdelke dobavili? Kakio? »Delu sfciva. delu čast!« — taiko so nas nekoč učili: im prav so imeli- Saj pravijo, da najde človek v delu celo zabavo, seveda če niima demairja, da bi ei poiskal kakšno boljšo. Delavne ljudi ceni. vsakdo, zlasti pa tiste. ki delajo zastonj. Na primer vajence itn va- j jenke. i V naši beli Ljubljana jih je precej.Vsak- ' do, ki ne more ali pa noče ti v šole. pa se ! hoče vzslic temu izobraziti za kakšen ookluc. gre v uk. Ta uk braja kakor pač nanese. Ponekod manj. ponekod več. In je zelo koristen tudi za nekatere mojstre ali m o ist rovke. Nekje v Ljubljani živi modristka Nima prav mnogo dela in odjemalcev, ker riela pač boli »krito na stanovanju, ampak brez —vajemke ni. Celo dve ima in ju hoče iz-premeniti v dve dobri modistki. Vsega ju uči. Kuhanja, ribanja, pranja prinašanja vode in včasih tudi šivanja. Vsega, kar potrebuje dobra gospodinja. Če ie podnevi premalo časa. delata pač še pomoči, in če ga v delavnik zmanjka, še v nedeljo. škoda, da gospodje, k bede nad zaščito vajencev tega ne vedo. Najbtrž bi dobri »učiteljici« poslali še neka>i gojenk v uk Da jih izuči za dobre delavne modiistke. Da. delu slava, delu čast... S števiilom rojstev pada tudii število kT-stov. Tega menda ne bn nihče zan;lkaje še druge knjige. Tiste, ki jih moraio učenci imeti 7« pomoč pri učenju, afli pomožne knjige. Tudi; brez n jih se ni mogoče učiitoi in jih je treba kupiti. In teh pomožnih knjig se vaiko leto palbere precej. Za kaikšen sto-taik ali več. Če jih kdo ne bd kupil, bd ee zameril 'in kaj pomeni v šoli zamera, ve vsakdo, kdor je kdaj drgnil klopi. V star'h časih je bilo nekoliko drugače. Takrat se knjige niso taiko memjajvale ba»-kor vreme in tudi dosti mamrj jih je bilo. Knjiga se je uporabljala deset let aln več in taiko. ki je biila že precej v letih, si dobili za nekaj krajcarjev. Tudi v šolli ee ie d>?.ilo kai dobiti na posodo- Zdaj, pravijo, se bo z izdajo enjotndh knjig spet vse uredilo, kaikor je b'lo nekoč. Radovedni pa smo. ali se bo taikrait našel kdK ki bo tako pameten, da bo nakupil večje število knjig im jih posojal dijakom proti mesečni odškodnini. Recimo za dinar na mesec od knjige. V treh. štirih letih bo iimel vse knjige plačane in starši mu bodo hmailežnu ker iih bo re3:il vspiko leto pre-fejšn ie?a izda tika. V Nemčiji je Mo ho že digivno pred vojno v navadi in 'eden največjih nemških založniko-v je prišel do svo-ie™a premoženja z izposojanjem šol sikih km i i,g. Pravijo, da bodo dali na masrstireitu za pet maš Zaika.j? Da bi vendar prišel hitro južni veter in pobral sneg. ki je obležai! na mlici. Izračunali so. da bo to ceneje kaikor jv> čo bi vzeli net-ai d^avceiv. če bodo le kaj pomagale? Zadnjič so n davili Mfolnvžu «ne*> Drugače bomo pa por^Hcflli db svetega Matije- Ton« Brus Urejuje Davorin RavIjeE. — lafeja ca konzorcij »Jutra« AdoK RIbnikar. — Za Narodno tiskarna d. d. kot ttekarnazja Frana Jezeriek. — Za tneeratnl dal J« odgovoren Alojz Novak. — Vat f LJubljani