Cerkvene zadeve. Mariborska kulturna borba in c. k. namestuik. K. Že v štev. 1. ,,Slov. Gosp." se je poročalo, kako je liberalni mariborski mestni zastop svetoletne pridige jezuita o. Forstner-ja prepovedal  in zabranil, in da so se zoper to prepoved naš  Mil. knez in škof pii c. k. namestniku v Gi-adcu piitožili, najprvlje ustmeno in potein tudi pismeno. Naj poprej zavračajo od magistrata navedeni uzrok, da razsaja po mestu kužna bolezen škar- lata rekoč, da sta od 1. novbr. do 23. decb. le dva celo mala otročiča za to boleznijo umrla, da se tedaj od kužne bolezni tukaj govoriti ne more. Ako tak uzrok velja, potem bi se zamogla tudi vsaka druga pridiga, da, celo navadna nedeljska božja služba prepovedati. — Pa bolj kakor to, nadaljujejo mil. knez, ine k pritožbi sili žuganje magistiata, da bode o. jezuita, 5e vendar-le pride, koj po njegovem piibodu po policiji iz mesta iztirati dal. Meni ni znana nobena postava, rečejoi mil. knez in škof, ki bi dala mestnemu svetu pravico do takega postopanja, ki se sicer rabi le proti osebam, ki ao na slabem glasu in za kterimi 8e z lovnimi listi (steckbiieflicb) streže. 0. jezuit je, kakor ae je me>tn. svetu naznanilo, Avstrijak državljan, doaibmal ueopoieeen, pošten in spoštovan mož, atoječ v častiti službi profesorja. SluSajno sicer nosi obleko jezuita; alidružba Jezuaovav Avsttiji ni prepovedana, in še tuanj so jeni posatuesni udje preklicani (flir vogelfiei erklaVt); teinveS kakor 80 dolžni, drugim euako, se državnim postavam podvreči, stoje pa tudi pod obrambo ravno teb državnib postav. Mestui avet tedaj ne more imeti pravice, s pošteuim niožem tako ravnati, kakor se navaduo ravna le a ceatnimi potepuhi. — Pntožbo sklenejo 8 prošnjo, naj blagovoli c. kr. namestnija Mariborski mestni svet podučiti in v postavue meje zavrniti. nMarburger Zeifung" in vai liberalni in judovaki li»ti ao na pritožbo brž med avet poslali lažnjiv telegram, da je c. k. namestnik vlogo skofovo odbil. Toda c. k. namestnik vloge ni odbil, ampak odobrii in mestnemu avetu povedal, kar si je zaslužil. Naši ljudje pa ai naj zapomnijo liberalno lažnjivoat, kioe laže sauio y besedi in pismu, ampak tudi po telegrafu!*) C. kr. nameatnija je z odiokom dne 4. t. m. mestni svet zarea tak6 krepko v postavne meje zavrnila in ga tak6 določno in umljivo podučila, da se nadjamo, ker si je 8 svojo kultarno borbo ročno prvokiut piete tak6 do živega opekel, da ga zanapiej ve5 mikalo ne bode, Graikib iu drugih kulturoborcev poanemati. C. kr. nauaeatnija tedaj prepoved zaželjenib pridig naravnost prekli6e, ter dolo6no izre5e, da bi se bile brez vaega oporekanja obbajati atnele. Potem spodbije mestnemu svetu jegove razloge, rekoč blizo tako-le: Hi verjetno, da bi bila kužna bolezen o Božiču po mestu razsajala; kajti take bolezui mestni gvet m nikoli dopričal, nainestniji nikoli naznauil in mesca novenibra cel6 nijenega porocila ni poslal, da bi škerlatna bolezen uaraščala, in vendar bi bil moral po poatavi vse to storiti, ako bi bila v mestu zares kužna bolezen. Vrh tega je dopričano, da sta od 1. novbr. do 23. decbr. le dva otroči5a za rudečico umrla. Tedaj je bilo zoper postavo, iz tega uzroka pridige prepovedati. Ne more se tudi me8tnemu svetu pritrditi, ako pridige nadalje prepove zat6, ker bi ntegnila med mestno drubaljo kaka rabuka, ali nekak punt nastati. Samo po aebi namreč ni bilo zoper postavo, ne da ao ae pridige oznanile, ne da se je duhovnik Jezuaove družbe v ta namen poklical. Z ozirom na javni red bi se dala tedaj prepoved le takiat opravi6iti, ako bi bil strab pred kakim prevratom v dejanskib razmerab vtrjen, to je, ako bi se bilo že kaj takega zgodilo, po 5einur bi se *) Dostavek uiedništva. moralo poaneti, da pride verjetno do rabuke. Ako se pa kaj takega, kar je po postavi dopuš6eno, prepove ie zat6, ker je mogo6e, da bi ae utegnil kak nered in nepokoj primeriti, je to popolno zoper postavo. Kajti prav v takih razmerah je dolžnost policijskega ureda, s previdno pa moeno roko vse zabraniti, kar bi utegnilo motiti po postavi dopuščeno opiavilo, ali žaliti pravico poštenega doma6ina, kteri po postavi ima pravico v mestu avobodno prebivati. In 5e slednjič meatni svet žuga, da bode o. jezuita, ako vendar-le pride, takoj s policijako silo iztirati dal, ae mu mora povedati, da se sme kdo iz sreuje iztiiati le v sluČajih, ki so v postavah določeui. Ali v omenjeni zadevi ni bilo nijenega postavnega uzroka za tako strogo postopanje ; temveč mestni svet je s tem žuganjem uaravuost prestopil temeljne državne postave, pa tudi §. 17 lastne aroDJake postave Mariborskega niesta. Zato je pa tudi namestnija prisiljena izreči, da jako obžaluje, da meatni svet Mariborski nedvomljive državne poatave tak6 o5ividno prezira. To so zarea ruoake in tebtne besede, ki jih je alavna c. kr. namestnija spregovorila! Zato hvala in zahvala jej! Zaupamo, da si jih bodo zapomnile še tudi druge gosposke, ter spoznale, da jim ni na voljo dano, cerkev motiti v njenih svetih opravilih iz kteribkoli izmišljenih ali vsaj neprimernih uzrokov: ampak da ae sme kterokoli cerkveno opravilo le takrat od svetne goapoake ustaviti, kedar mu nasproti stoje razlogi, v postavi doloeeni. Občni zbor za stavijenje Slomšekovega spomenika 11. jan. 1876. Denarni6ar g. dr. Srnec je zbranim 5aatilcem Slomšekovim slede6e poro5al. L. 1865. dne 24. aept. bila je na 6ast rajnemu Slomseku in v podporo jegovega apomenika velika beseda v čitalnici mariborski. Nabralo se je 178 fl. 24 kr. To je bil začetek glavnici za Slomšekov 8pomenik. Potem 80 zaporedoma dohajali denarji iz vseb krajev, zlasti iz alovenskib škofijstev, dekanij in fara. Ve6 mariborskib gospodov je pla5evalo mesečne doneake po 2 fl. Izmed odlicnišib dariteljeh imenujemo slede5e. Mariborski bogoslovci 8 profeaorji vred so darovali 160 fl., urednik Danice je poslal enkrat 87 fl. in enkrat 50 fl., fara sv. Martina na Paki 50 fl., ljubljanski konzistorij zbirko 10 dekanij 205 fl. 80 kr. tržaško akofijstvo 72 fl. in goriako 22 fl., potetn celjska dekanija 80 fl., konjiška 44 fl., ptujska 85 fl., Veliko-nedeljska 36 fl. Druge dekanije in fare so darovale manjših doneskov. Citaluica v Kranju je poslala 40 ifl. Rajni atolni dekan Pikl je daroval 50 fl. in tudi že rajni stolni župnik Kostanjevec 30 fl. Te in druge darove je blagi g. dr. Prelog kot prvi denarnicar zvesto zapisal v poaebni knjigi in potem v Mariborski branilnici založil. Darovano arebro je prodal za60fl. 60 kr., 3 cesarske zlate in 5 frankov pa obranil. Denarji so oatali v branil- nici, razun 1600 fl., ki so se posodili g. prof. Šinkotu, in 500 fl., koje je imel dr. Vošnjak. Poznej so se ti zneski zopet vplačali z obresti vred. L. 1872 je dr. Prelog na smrt zbojel in zato so se k njemu podali: dr. Srnec, prof. Surnan in prof. Šinko in od njega prejeli denarje s knjigami in zapisniki vred. G. dr. Srnec je potem kot novi denarničar 9. sept. 1872 vse denarje skupaj spravil ter vso svoto 4702 fl. 28 kr. djal v mariborsko banko, kder je glavnica nara6tla do 14. nov. 1874. na 5344 fl. Potem so se denarji zopet vložili v manborsko hranilnico in sedaj znaša vsa svota 5682 fl. 3 kr. Razun teb denarjev hrani denarničar 3 cesarske zlate in zlat 5 fiankov. Občni zbor je poročilo vzel na znanje in g. dr. Radaja in g. prof. Valenčaka odbral za pregledovalca računov, g. dr. Srnecn pa je za Trlo in ekrbljivo denarničarsko poslovanje izrekel svojo zabvalo. (Konec prih.) Slovencem, zlasti ndom bratovščine, ,,'Večna ura za srečno smrt" v Selnici nad Mariborom ee naznanja, da vpi8ovanje v omenjeno bratovš.ino, ki se je do sedaj v šoli oskrbovalo, zanaprej prevzemejo dušni pastirji v farovžu. VBakteri toraj ki h tej bratovščini pristopiti želi, naj se v prihodnje oglasi v farovžu. Farno duhovenstvo v Selnici preponižno prosi vse 55. gg. duhovnike 8vojim vernim, zlaati udom omenjene bratorš5ine, to spremembo naznaniti.