GLASOVA anorama Svet o maršalu TITU kranj, 26. maja 1962 - leto ii Številka 20 Mnoge znane osebnosti so govorile o liku maršala Tita in njegovi vlogi v sodobnem svetu. Prinašamo izvlečke iz teh misli, ki so bile izrečene ob raznih prilikah in v raznih trenutkih. »Vi ste veliki borec za svojo deželo in za svobodo vaših narodov. Mi vas imamo zelo radi. Mi smo res zelo srečni, ker ste nam končno prišli v goste ...« Ahmed Sukamo, 1958 »Mi v vas ne vidimo samo voditelja prijateljskega naroda, do katerega je egiptovsko ljudstvo vedno čutilo naklonjenost in ljubezen, temveč v vas gledamo velikega vojaka in državnika. Vi imate dovolj razlogov, da z zadovoljstvom gledate na rezultate, ki ste jih dosegli kot državnik.« Gamal Abdel Naser, 1955 »Mi vemo nekaj o zgodovini Jugoslavije in njeni vztrajni borbi za svobodo pod vašim modrim vodstvom. PREDSEDNIK TITO S SOPROGO JOVANKO IN PODPREDSEDNIKOM ZVEZNEGA IZ- Vaš prihod v Indijo je zbli-VRšNEGA SVETA ALEKSANDROM RANKOVICEM NA RAZSTAVI JEDRSKE ENERGIJE *al Jugoslavijo in njene na-NA SEJMU TEHNIKE V BEOGRADU rode bolj kot je običaj med deželami, ki jih ločijo velike razdalje.« Džavaharial Nehra, 1955 »Z vodstvom svojega naroda v borbi zoper fašizem je Tito dobil priznanje in občudovanje vsega sveta.« Teodor Dreiser »Maršal Tito je državnik z velikim smislom za realistično ocenjevanje mednarodnega položaja. Lahko rečem, da so bile za nas zelo koristne njegove ocene.« Kari Gruber, 1958 »Tito ima neverjetno spo* sobncst, da sliši glas množice in da gradi na trdih tleh.' Njegove misli so preproste, vendar živijo v vsakdanji praksi.« Tagora »... Zrel človek sem. Star sem 38 let in, ko sem danes poslušal vaš govor, sem moral jokati. Leta 1944 so me Nemci mučili, toda takrat nisem jokal. Moje solze je povzročilo veselje. Ponosen sem, ker sem se boril za svobodo vaše junaške dežeie. Zelo rad vas imam. Bodi.e tako dobri in pridite v nsšo hišo, kot je to dejal Lenin.-« Boris Andrejevič, 1956 »Delavec sem že vse življenje. Zelo rad imam starega Tita, ker ničesar ne napravi na pol. On sam je delavec in ve da imajo delavci prav. Z njim sem.« Peter Mac Maona, 1953 Ovse so zanesljive napovedovavke vremena« — je dejal FRANC KRALJ iz Begunj, ko smo z njim govorili, preden je odšel za drobnico v planino. Vsako leto v maju priženejo kmetje iz radovljiškega območja svoje ovce do turističnega doma v Dragi, kjer jih izroče Froncu v varstvo. Počakali smo, da je preštel glave, 170 jih je bilo ta dan (vseh bo okoli 400), nato so jo ovce kar same ubrale proti planinskim pašnikom Begunjščice, medtem ko smo se z njim pomenkovali. % čemu in koliko časa že varujete drobnico? »Pred 4 leti sem bil v »Verigi« upokojen. Nadvse imam rad živali, prirodo... in ne bi mogel živeti v Prijatelj ovac brezdelju. Sicer pa človek mora nekaj početi.« % Kakšne težave imate zgoraj? »Največje težave in škodo povzroča planinski orel, zakaj vsako leto upleni povprečno 15 ovac. Malo prej sem opazil dva, ki sta krožila nad Drago.« % Najbolj pretresljiv prizor? »Najbolj pretresljiv je; takrat me tu stisne« — in je položil dlan na prsi — »ko vidim jagnje v orlovih krempljih in zaslišim jagenjčkovo vekanje.« % Ste se že maščevali krilatemu razbojniku? »Da, predlanskim. Opazil sem ga, ko je z žrtvijo v krempljih odletel. čez nekaj trenutkov je iz višine spustil jagnje, da se je ubilo. Pohitel sem na tisto mesto in krilatemu razbojniku postavil zasedo. Zakaj orel se vedno vrača k žrtvi, dokler ne ostanejo samo kosti. Več kot šest ur sem zdel v zasedi, da mi je bilo zadoščeno. Ustrelil sem ga.« 4 In kako živite v planini, kdo vas oskrbuje? »Sam redkokdaj pridem v dolino. V glavnem me oskrbujejo sinovi.« Stane Skrabar MillillllM^ Vojna na slon o> i h hrbtih Vojna v južnovietnacn&kih pragozdovih se nadaljuje. Ta vojna je drugačna kot jih poznamo iz zgodovine. Vojska ne prodira s tanki In topovi. Vojaki se bojuje?« m sfatUb nike in na slonih umirajo. V tropskih pragozdovih, ker so glavna oporišča partza-nov, se lahko potuje samo na hrbtih slonov. Vojna v Južnem Vietnamu je vojna brez pravil in vojna brez fronte. Sovražnik je povsod in nikjer. Že skoraj dvajset let streljajo 7 tej deželi w >u-škami in strojnicam?, i do ve koliko jr*"— v~ > na UJETNIKOV JE ZELO MALO V PRAGOZDU v l.^ lAH IN SOVRAŠTVO SI GLEDATA V JUŽNEM VIETNAMU ty OČI. ČE PADE KDO ŽIV V ROKE SOVRAŽNIKU GA ČAKA' KROGLA V GLAVO, NA SLJ£I JE EDEN TAKIH UJET£ NIKOV ^99555 STRUP iz druge roke Novinar Peter Schmid }e postavil fant i s ično domnevo, da je neki angleški stotnik dal bivšemu Reichsmnrschalu Goringu strup« ki ga je usmrtil Prvega oktobra 1946 je mednarodno sodišče v Niirn-bergu obsodilo Hermanna Goringa na 6mrt. Hitlerjevi desni roki je ostalo še petnajst dni življenja v samici. Varnostne mere so bile poostrene. Beg iz nurnberških zaporov je bil skoraj izključen, niso pa smeli tudi dovoliti, da bi kdo od obsojenih napravil samomor. Posebno pozornost so posvečali Goringu, ki je edini ostal od velike »četverice«. Te posebne pozornosti je bil deležen, ker j« po razglasitvi sodbe izjavil pred sodiščem, da ne bo dovolil, da bi končal na vislicah. Te besede so si takrat vsi razlagali kot izraz obupa. ZA JEKLENO MREŽO Zaveznikom je bilo dobro znano, da 60 si vodilni ljudje III. Reicha pred koncem razdelili močne strupe, ki bi jih naj uporabili v skrajnem primeru. Himmie je imel taksen strup vgraje v ustih in ga je uporabil, k so ga prijeli. Zmlel ga je : zobmi in v nekaj sekunda! umrl. Enake m--ne strup< so našli pri ostal.li rapocoi kih. Zaradi teh ci a s stražarjem naročili, G ringa niti za tren; iv r spustijo iz vida. Bivši poveljnik Luf.vv je bil dva tedna po izrek sodbe popolnoma sam v ee lici. Samo njegova žena Err je dobila dovoljenje, da je smela enkrat obiskati. 1 čila ju je gosta jeklena ž in stražarji so ves čas pre; na vsak gib obsojenca. Sfc se je pozneje pritoževala, ji niso dovolili, da bi se ro. vala z možem. Noč pred usmrtitvijo, nekaj ur pred časom, ki je bil določen za izvršitev smrtne kazni pa se je Goring v svoji celici zastrupil. Zastrupil se je z enakim strupom kot Himmler. Vsi dogodki te dramatične noči so zapisani v zapornih zapiskih. ZVONEC V ZAPORU Ko se je spustila noč, je upravnik zapora pregledal celice na smrt obsojenih vojnih zločincev. Pregled se je končal nekaj pred polnočjo. Obsojencem je ostala še zadnja ura. V tem času so se stražarji tiho sprehajali po hodniku in skozi odprtine v vratih gledali v celice. Obsojencem je bilo naročeno, da morajo pri spanju držati roke zunaj pokrivala. Pet minut pred polnočjo 15. oktobra je stražar pogledal skozi odprtino v celico Hermanna Goringa. Roke bivšega »fiihrerjevega namestnika-« so ležale prekrižane na pokrivalu. Videz je bil, da obsojenec spi. Nenadoma pa se je telo skrčilo in streslo. Stražar je takoj pritisni! na zvonec. Ves zapor je bil v trenutku na nogah. Pritekel je upravnik zapora in zaporniški zdravnik. Zdravnik je ugotovil zastrupitev. Pod posteljo so našli zavojček, ki je bil prazen. V Goringovih U6t;h na drobce stebla. HERMANN GoRING NA ZATOŽNI KLOPI NEPREPRIČLJIV SKLEP Posebna komisija zavezniških strokovnjakov je napravila preiskavo. Potrdili so izvid zdravnika, da je Goring napravil samomor z zastrupitvijo, niso pa pojasnili, kako je prišel do strupa. Zaslišali so vse osebe, ki so prišle v 6tik z obsojenim Goringom. Su-mičiti pa niso mogli nikogar. Televizijska drama »Zarot* ni ki noči«, ki jo je prikazovala britanska televizija je povzročila ogorčenje zahod-nonenrškega veleposlanika V Londonu. Veleposlaništvo je zahtevalo besedilo drame in pregled posnetkov, da bi Lih-« ko uradno ugovarjali. Delo*' ki ga je napisal neki londonski novinar, govori o možnosti vrnitve Hitlerja na oblast v Zahodni Nemčiji. Na vprašanje novinarjev je veleposlanik pojasnil, da ni videl drame, ker nima televizijskega sprejemnika. i OD VELIKE »ČETVORICE« JE PRIŠEL NA ZATOŽNO KLOP V NURNBERGU SAMO »DRUGI MOŽ« TRETJEGA REICHA GORING. HITLER, KI GA VIDIMO NA SLIKI Z BORMANNOM. JE NAPRAVIL SAMOMOR V ZAKLONIŠČU. BORMANN PA SE PO NEKATERIH VESTEH SE KLATI PO SVETU Goring je enkrat tedensko gleški oficir, naj bi izplačali dobival v zapor cigarete, kjer bi bil strup lahko 6krit. Toda pošiljke so vedno do podrobnosti preiskali. Zanikati so začeli možnost, da bi strup prišel na tak način v njegove roke. Ko je bilo vse zaman, da bi prišli do resnice, so zavezniki menili, da je obsojenec skrival strup že ves čas, kar je bil v zaporu. V zaporu je bil petnajst mesecev in je strup uporabil prav zadnjo uro pred izvršitvijo smrtne kazni, ko ni bilo več nobenih upov, da bi bil pomiloščen. Tako je skrivnost Goringove smrti ostala nepojasnjena. Nekaj let pozneje je neki hitlerjevski general, ki je bil v tem času zaprt v nurnber-škem zaporu, izjavil, da je on dal Goringu strup in podrobno opisal, kako se je to zgodilo. Menijo pa, da si je general celo zgodbo izmislil Nemški novinar Schmid je pred kratkim objavil članek, v katerem trdi, da je Goringu posredoval strup neki angleški oficir, ki je to napravil za veliko podkupnino. Novinar opisuje, da je v Dusseldorfu spoznal človeka, ki mu je stvar odkril. Podkupnino, U bi jo dobil an- Dva starejša moška sta. se sprehajala nekega popoldneva s skupino žensk pred hišo. Eden izmed njih je nosil napis: »Nimate pravice« . da obnovite jedrske poskuse.« Drogi dan je bil ta človek, ki je nosil napis, gost v Beli hiši. Večerjo je predsednik Kcnncdy priredil za 49 dobitnikov Nobelove nagrade. Med njimi je bil tudi Robert Oppenheimer, ~ox ew ameriške atomske bom -o in žrtev Mac CartfcyjeVega -lo-» va na čarovnice«. S povabilom na ve će. Jo v Belo hišo je bil Oppenheimer rehabilitiran. Za neosnovane m razglasili obtožbe, ki so ga prod desetimi leti skoraj popolnoma uničile. krogi, ki 60 želeli, da iz G6-Tinga napravijo heroja, ker 6e je sam usmrtil in ga tako niso mogli obesiti. Uganka kako je strup prišel v Goringove roke, pa verjetno ne bo rešena nikoli. Mlekli so 'Vsako jutro, ko v časopisih preberem o dejanjih O AS v Alžiriji, se kesam, da pripadam ljudskemu rodu.* Hubert Humphrev, ameriški senator »2 vsakim novim ministrom si naprtim najmanj petdeset nezadovoljnežev in enega nezahvalneza.* Charles de Ganile, predsednik . Francije »Zmeren pesimizem ima dve veliki prednosti: v prvi vrsti zahteva energične napore, da bi se premostile težave, po drugi strani pa so rezultati, če do njih pride, več vredni kot sicer.* Antonio Segni, predsednik italijanske republike »Generali si prizadevajo, da izgubljene bitke na bsji-sču dobijo vsaj v svojih memoarih.- Winston Churchill, nekdanji predsednik britanske vlade »Moški, ki pije mleko, mora biti zelo harber.* Harrv Golden, ameriški komentator »Moje življenje je težka in dolga borba, da bi dokazala moškemu spolu, da se ne želim slačiti.* Gina Lollobrigida, italijanska filmska igravka »V Evropi ni več velesil.* Konrad Adenaoer, zahodnooemški kancler Reportaža • Reportaža Reportaža • Reportaža Reportaža • Reportaža Reportaža • Reportaža Okraj Mostar je največji okraj v Jugoslaviji. Njegova površina je okrog 9500 kvadratnih kilometrov, torej približno 12 odstotkov celotne republike Bosne in Hercegovine. V celoti spada med nerazvita področja, čeprav je Mostar z bližnjo okolico po osvoboditvi postal močan gospodarski center. Okraj obsega celotno področje Hercegovine, področje krasa in burje. Tam živi okrog 360.000 prebivav-cev, ki govorijo najlepšo in najčistejšo ijekavščino. Na meji dveh okrajev — sarajevskega m mosta rs kega — se začno pojavljati prvi znaki mediteranskega kraškega področja. Podnebje postaja toplejše, vegetacija je bujnejša (to je. 'Xdaj, v začetku maja, poleti pa bo vse suho, zakaj sonce tam neusmiljeno pripeka!), atavbe pa postajajo kamnite, nič več lesene kot v gozdnatih predelih centralne Bosne. 2e smo ▼ Hercegovini in pokrajina okrog Jablaniškega jezera ima že povsem kraški značaj. Kanjon, skozi katere-. ga se prebija Neretva pred izstopom v mostarsko ravnino, je med najlepšimi v Jugoslaviji. Kakšni prizori! Zorni koti naših fotoaparatov so premajhni, da bi zajeli vse to, pa tudi barvnih filmov „ nimamo. »Jao, kako je lje-po!« vztrajno ponavlja beograjski ko*ega Duško. Nehote ' se spomnim na divji Zapad, k' ga poznam le iz kavbojskih f ov. Ta pokrajina v marsičem ne zaostaja za divjim Zapadom. TREF" NJICA BO ; POKORNA ČLOVEKU S- - '-nm Hercegovino, čeprav sem šest me-s . živel s tem kame-nj-it>. burjo, dežjem in soncem; toda poznam jo dovolj, 7 da lahko rečem, da je lepa. ' Lepa in kruta, divja in ro-ir.nntična — in skopušna. Z • velikim trudom mora človek tam dobesedno iztrgati iz kamenja vsako skorjico kruha, vsako kapljo mleka, vsak kozarec vina. Tam je doma žilavka, vino z mnogimi mednarodnimi priznanji. In ovce, s katerimi podveleški pastirji .poleti potujejo celo na Bje-lašnico, da se prehranijo. Tam so neizčrpni vodni viri, ki že danes napajajo dobršen Jdel Jugoslavije z električno energijo. Tam je Popovo polje, s katerim gospodari Tre-bišnjica in kjer je doma koruza, ki preživlja mnogo ljudi. Lani v zgodnji pomladi sem potoval po obrobjih tega velikega kraškega polja; vse •Je brstelo in zelenelo; ljudje S znojnimi čeli so sadiH koruzo in skrbno negovali tisto Stajo zemlje okrog hiš, ki so Jo proti vetra in nalivom za-x visokimi kamniti- S poti po Bosni in Hercegovini V kraljestvu kamenja in sonca mi ograjami. Zaselki amba-rov (koruznjakov) so čakali na pridelek. Trebišnjica je tam blagoslov in zlo. Brez nje bi bilo polje suha in nerodovitna ravnina med prav tako skoraj neporaslimi okol-nimi vrhovi s prijetnimi, iz belega kamna zidanimi vasicami na pobočjih; če pa se njene vode preveč razdivjajo, pridelka spet ni. Tako jc bilo doslej in še danes je tako. Pa ne bo več dolgo. S Trebiš-njico, eno največjih in najbolj skrivnostnih ponikalnic v Evropi, bo končno zagospodoval človek in jo podredil svojim koristim. Pri Tre-binju so že več kot leto dni na delu inženirji, tehniki, delavci... Tam bo zrasla ena naših največjih hidroelektrarn in tam bodo tudi odločali, koliko vode je potrebno Popovemu polju. Z doslej ne-pbrzdanimi vodami Trebišnji-ce bo zagospodaril naš Herec-govec. Vendar šele zdaj. Dolga stoletja pa je Trebišnjica ukazovala njemu. RAZGOVOR V DVOJE .,R' ad imam Hercegovino!« sem rekel Sehi, ko sva sedela pod razbrstelim kostanjem na vrtu ene izmed številnih mostarskih kavarn. Rekel mi je: »Vedno si bil malce pacifist.« Ne vem, zakaj je to rekel. To me je spomnilo na Bilečo. Tudi Bileča je del Hercegovine, ena izmed najbolj zaostalih in gospodarsko najbolj pasivnih občin, ki jih je v mostarskem okraju 17. Sena (tako smo mu pravili, njegovo pravo ime pa je Safet) je rojen v Mostarju. Prepotoval je že vso Jugoslavijo, študiral v Zagrebu in v Ljubljani, a vedno sc vrača v svojo Hercegovino. »Rad imam sonce in kamenje in burjo«, mi pripoveduje. »Rad imam belo barvo, barvo naših kamnitih hiš, barvo našega krasa. Naselja iz kamenja ne prenesejo druge barve kot belo. Ves stari Mostar je tak. Nekdo se je pred leti spomnil in dal prebarvati nekaj starih kamnitih hiš z modro in rdečo barvo. Strahota! Hotel je narediti Mostar lepši. Turisti si to čudo res ogledujejo, pa kar verjeti ne morejo, da je to že od nekdaj tako, dokler jim vodič ne razloži. Tisti mož ni vedel, da je lepota Mostarja v njenih belo-sivih kamnitih ploskvah, ki so organsko zrasle iz narave. Ni vedel, da je lepota Hercegovine v njenem kamenju, v položnih mediteranskih kamnitih strehah, v njenih golih ravnicah in pobočjih, ki se tako čudno lepo bloste tudi ob nalivih.« Potem sva govorila o Raši, ki je doma v neki majhni hercegovski vasici nekje med Trebinjem in Bilečo. Suh in dolg je, pravi Hercegovec. Pri vojakih je bil vedno na čelu in nosil je mitraljez, pa ni bil nikoli slabe volje. Vedno nasmejan, vedno pripravljen pomagati. Taki so Hercegovci. Ničesar nimajo, a bi vse dali. Vse, kar z žulji in znojem iztrgajo iz tega kamenja. To pa zadostuje komaj njim. Pa so zadovoljni !n srečni tako sami z burjo in soncem. MOST IZ 16. STOLETJA Kdo ne pozna arhitektonske mojstrovine preko ' Neretve, po katerem je Mostar dobil tudi ime! Zgradili so ga Turki v letih 1557 do 1566, ko je njihova invazija proti srednji Dalmaciji in dalje na zahod šla prav čez reko Neretvo. Na tem mestu je bil prej verižni most. Sedanji STARI MOST je po svojem monolitnem vitkem kamnitem loku edinstveno delo turške arhitekture — ohranjene v naših krajih. 2e dolgo ga poznajo oo vsej Evropi. V srednjeveški arhitek- STARA PODOBA MOSTARJA. OB NERETVI PA JE ZRASLO V POVOJNIH LETIH MODERNO MESTO. TAKO SO NASPROTJA MED ČASI PRIŠLA SE BOU DO IZRAZA turi mostov nasploh zavzema posebno mesto. Stari del Mostarja je poln spomenikov iz turške dobe, pravcati muzej na prostem. Današnji Mostar pa ni vec samo mesto minaretov in turških kavam; današnji Mostar je moderno mesto, industrijski center, politično, upravno in kulturno središče Hercegovine. Današnji Mostar dobiva poteze velemesta. Po zadnji vojni se je za približno trikrat povečal. Za tako hiter razvoj se to mesto na Neretvi ne more zahvaliti le okolici. Okolica ne nudi pogojev za poljedelstvo. V mestu samem in bližnji okolici so zrasli industrijski objekti, ki so vzrok temu napredku. Kovinski, tekstilni in tobačni industriji ter rudniku premoga pa se je po vojni pridružilo tudi kmetijstvo. Na doslej skoraj nerodovitni ravnini južno od Mostarja je bilo pred dobrimi desetimi leti ustanovljeno kmetijsko posestvo, ki se sicer še bori z nekaterimi težavami, ki pa bo že v nekaj letih preraslo v preskrbovalni center ne le za Hercegovino, ampak tudi za Sarajevo. Preskrba s prehrambenimi artikli je v Mostarju namreč že star problem. Včasih je tam kraljevalo siromaštvo, danes pa je v gospodarstvu zaposlenih že okrog 180.000 Mostar-cev. Težko je s prevozom. »Ciro« (take pravijo vlaku na ozkotirni progi Sarejevo—Mostar) vozi le s hitrostjo 25 km na uro, razen tega pa so njegove kapacitete majhne. Žito iz Vojvodine je za Hercegovino cenejše, če ga dobijo po vodni poti preko Črnega morja kot pa po železnici preko Sarajeva. Mostarci si zato od nove elektrificirane proge Sarajevo—Ploče, ki jo že gradijo, veliko obetajo. Tudi turizem bo šele potem zaživel. Mostar s svojimi lepotami je zdaj prav zaradi izredno slabih prometnih zvez za turiste še precej nedostopen kraj. T T"se to jc le delček Herce-\/ govine. Delček naše Ju-goslavije, kjer je dolgo kraljevala zaostalost, kjer pa se vse temeljito in hitro spreminja: kraji in ljudje. La sonce, kamenje in burja ostajajo — in zelene vode Neretve pod starim turškim mostom. ANDREJ TRILER Sateliti so sporočili: Konec otroške dobe človeštva 99Lfttd?e9 zmotili ste se!'6 Medtem ko ljudje tipamo v vesolje, je ves bližnji prostor okrog Zemlje prellpal umetni satelit. Pravzaprav je okrog Zemlje kar precej umetnih satelitov, ki se pogovarjajo z zemljo in sporočajo znanstvenikom najrazličnejše novice, ki jih odkrivajo v vesolju. Naj povemo samo to, kar je sporočil tretji sovjetski Sputnik, preden je po več tisočkratni poti okrog Zemlje zgorel v ozračju. Njegovi podatki so zaposlovali v laboratorijih mnogo ljudi. In kaj je pomembnega povedal? -Preljubi Zemljani, zmotili ste se, ko 6te začeli trditi, da na 1000 km višine nad Zemljo ni več atmosfere. — Tamkaj še ni začetka vesolja! Tam, kjer ste mislili, da je že medplanetarni prostor, se še marsikaj dogaja ...« VESOLJE SE NE ZAČNE PRI ZEMLJI Iti umetni satelit je natresel znanstvenikom kopico novih, doslej neznanih podatkov. Najvažnejši med njimi je ta, da Zemljo obkrožajo v velikih višinah elektronski venci v nekaj zaporednih slojih. Spodnji elektronski venec je odkril tudi »Sputnik III«, gornjega pa vsem irska raketa, ki mu je 6ledila pozneje in je šla mimo Lune. Vrhnji elektronski venec je v višini 40 do 50' tisoč kilometrov nad Zemljo. Ti venci eo iz električnih drobcev, ki se gibljejo z nedoumljivo hitrostjo in katerih energija je precejšnja. Prav tako pomembni so tudi podatki o lastnostih gornjih 6lojev atmosfere, o gostoti, kemični sestavi in stopnji ionizacije. — Tretji Sputnik se je pogosto sreča-v*al z atomi kisika, manj z atomi dušika, toda veliko presenečenje je prineslo sputnikovo sporočilo o pojavi spojev z dušikom v višini 350 km nad Zemljo. Na višini 225 km nad Zemljo je gostota plinov stomili-jarditi del gostote plinov na Zemljini površini. Zdi se, da je to zelo zelo malo, toda za medplanetame polete in vse-m irske hitrosti je takšna gostota zelo občutna. Umetni sateliti so poročali več kot 100 tisočkrat o svojih zapa-žanjih Zemlji. Ce bi o vsem, kar so vsi umetni sateliti poročali, zapisali vsaj po nekaj, bi bilo to toliko stavkov, da jih v našem časniku v desetletjih ne bi mogli vseh objaviti — sicer jih pa tudi razumeli ne bi. S sateliti se pač razumejo samo znanstveniki, ki nam tu in tam kakšno reč tudi prevedejo v preprost jezik povprečnih ljudi. PAS SMRTI Za nas je menda zanimiva ugotovitev — in tudi najbolj svarilna — da je okrog Zemlje pas močnega radioaktivnega žarčenja. Najjasneje govorijo o tem raziskovanja vesolja e pomočjo umetnih Ze pri prvem ~Ex- Naprava je naraščanje seva-so naprave za mer- nja pravilno spremljala, potem pa je pri premočnem žarčenju — utihnila. Tako so spoznali, da je žarčenje v višini nad 200 km mnogo močnejše, kot pa so znanstveniki pričakovali. Zato so četrti -Explorer« povsem drugače opremili. Ta satelit je nosil kar dve Gei-ger-Mullerjevi cevi, pa še dva posebna števca. Ti števci so lahko prešteli tudi milijone delcev: protonov in elektronov v sekundi. Števci so res zaznamovali včasih v sekundi tudi 100.000 delcev. Zaključki po podatkih 6 tega umetnega satelita 60 bili porazni. Menili so, da dosega radioaktivno sevanje le 10 rentgenov na teden, po Explorerjevih podatkih pa gre celo za sevanje 4 rentgenov na uro! Torej okrog 100 rentgenov na dan in večina žarkov prihaja z iste strani. satelitov plorerju- jenje radioaktivnosti zatajile. Radijski signali, ki so jih sprejemale kontrolne postaje, so namreč pripovedovali čudne stvari o delovanju elektronskega števca, zvezanega z Geiger - Miillerjevo cevjo. Števec je nekaj časa deloval normalno, nato je kazal nekaj časa preveč, potem pa zopet nič. Tako so znanstveniki sprejemali signale le od časa do časa in si jih potem niso vedeli pojasniti. Ti pojavi so se ponavljali tudi pri drugem »Ex-plorerju«. Do 200 km je kazal števec normalno, potem se je naglo povečalo njegovo naštevanje in nato je nenadoma utihnil. Tedaj je neki znanstvenik pomislil, da bi lahko bil vzrok v premočni radioaktivnosti. Enako napravo, kot so jo imeli v satelitih, je odnesel v laboratorij in jo izpostavil močnemu radioaktivnemu žarčenju. TRETJI SOVJETSKI SPUTNIK, KI JE PRITEGNIL PRECEJŠNJE ZANIMANJE OBČINSTVA Največja količina radioaktivnega sevanja, ki jo smejo ljudje sprejeti, pa je 0,3 rentgena na teden jn le 5 na leto. Smrtna doza radioaktivnega sevanja pa se giblje med 600 in 800 rentgeni. Pri vsem tem so opazili, da narašča jakost radioaktivnega sevanja z oddaljenostjo od Zemlje. Ali je potemtakem vse vesolje zastrupljeno? Na vprašanje je odgovoril šele "-Pioneer«, ki se je dvignil do višine 123 tisoč kilometrov. Tudi -Pioneer« je bil opremljen z istimi napravami za merjenje radioaktivnega sevanja kot -Ex-plorer«. Njegovi podatki so povedali, da se močnejše sevanje pojavlja okrog 400 km in doseže vrhunec med 10.000 in 17.000 km, a pri 30.000 km pade zopet na vrednost dveh rentgenov na uro. Toda na normalno stopnjo upade sevanje šele pri 100 tisoč km višine. To je stopnja žarčenja, ki jo povzročajo koz-mični žarki. Tako smo torej prišli do zaključka, da smo v pravi kletki smrtonosnih žarkov. KLETKA S SMRTONOSNIMI ŽARKI Toda od kod to radioaktivno sevanje? Na odgovor na to vprašanje je bilo treba nekaj časa čakati. Med tem pa so te ugotovitve povzročile pravi preplah med ljudmi, ki so se pripravljali na vesoljske polete. To pa je tudi razumljivo, saj so se pojavile ovire, ki jih je prav težko premostiti. Ta obroč sevanja so polagoma spravili v zvezo z zemeljskim magnetnim poljem. Teorijo o tem pojavu je izdelal Robert Jastrow z znanstveniki iz urada, ki se ukvarja z urejanjem in proučevanjem podatkov, sprejetih od umetnih satelitov. Po trditvah dr. Jastrowa tvorijo obroč radioaktivnega sevanja elektroni in protoni, ki se z velikansko hitrostjo gibljejo od južnega magnetnega tečaja k severnemu in nazaj. Kot nevidni tiri jih vodijo 6ilnice zemeljskega magnetnega polja. Ti delci ne dosežejo tal zaradi koncentracije zemeljskega magnetnega polja nad severnim in južnim tečajem in zato tam preskakujejo in se vračajo od tečaja do tečaja. Nad tečaji se v višini 200 do 500 kilometrov torej odbijejo in letijo nazaj proti drugemu magnetnemu polu. Hitrosti teh delcev so izredno velike, 6aj potrebuje proton z visoko energijo le delce sekunde za razdaljo med obema poloma. Ce se pri preletih ne spusti pod 500 km višine, lahko ostane na svojih poteh tudi več let. Prav to gibanje segreva višje plasti zemeljskega ozračja. Ker pa je nad obema magnetnima poloma gostota teh delcev največja, je tam rudi največ trčenj in najmočnejše zavor- no delovanje. Zato 60 visoke plasti atmosfere nad severnim in južnim magnetnim polom precej toplejše kot plasti v isti višini nad ekvatorjem. To je biLo dokazano tudi z meritvami. . VESOLJE NI SNOV *^ ZA PRAVLJICE 7 Toda kljub vsem težavam^ ki so znane, smo ljudje optimisti. Ne samo, da načrtuje« mo potovanja na Luno, Venero in Mars, govorimo tudi že o ogromnih satelitih, s pomočjo katerih bomo — prestavljali planete! Torej bomo imeli v vesolju tudi1 umetne satelite z lastnostmi vlačivcev. In če ob tem ugotovimo, da imajo Sovjeti ž# tako močne rakete, katerih potisk zagotavlja, da se taka raketa lahko iztrga ne sam« zemeljski privlačnosti, tem« več tudi privlačnosti Sonca^ potem vsekakor tega ne bomo upali zanikati. Ze. Toda manj kot na tehniko se lahko znanstveniki zanesejo na človeka. Z vsako preizkušnjo v tehničnih napravah lahko le zanesljivo popravijo, človek pa na pojave povsem drugače reagira. In vendar ni mogoče osvojiti vesolja brez človekove prisotnosti. In kaj vse preti človeku v vesolju, če izvzamemo radioaktivno sevanje, meteorje in še kaj? Ze samo pomanjkanje prostora za eproiče^.o gibanje in osamljenost lahko delujeta porazno. Pri poletih v vesolje bo človek vsekakor poln nemira, temu se bo; pridruževala še utrujenc6t, morda razdražljivost ali oto-, pel ost — odvisno od tega, kakšen je pač človek po gvo- i ji naravi. Razen tega se bo' moral Človek precej časa! ukvarjati v vesolju tudi s sa J mim seboj. To in še marsikaj drugega privede človeka: prav hitro v stanje duševne i zmedenosti in potem je tve-! gano vsako, tudi najbolj pre-' prosto določanje položaja v j vesolju, vsaka najbolj preprosta vsem i reka navigacija-' je v takšnih okoliščinah izključena. Takšno stanje lahko preprečujemo samo s ka-kršno koli spremembo v okolju. Torej vsaka sprememba zvoka, vsak nov šum ali ro-. pot, kar razbija enoličnost^ razbija tudi stanje, v katerem človek ni več zmožen logično razmišljati. Pa če bi potovali v vesolje v skupinah? Nekatere težave v tem primeru vsekakor odpadejo, toda pojavijo so lahko še težje. Nerazumevanje med potniki, nezadovolj-, stvo s postavljenimi jim' dolžnostmi in podobno, kar, je pogojeno z več ali manj ostrimi nasprotji značajev — individualnimi razlikami — lahko usodni pojavi v trenutkih, ko je potrebno popolno sožitje in medsebojno1 raz-mevanje. 1 (Nadaljevanje na i,^r# Iz reporterjeve beležnice Pomenek v zraku Ob dnevu JVL Letališče ALC Lesce • Bled, 21. maja 1962. — Za zmedenost. Pokimam mu, kot danes je bilo pričakovati po deževni nedelji tudi da bi že vedel Misel na do-i j - « . . ... , . - t * menjeni intervju v zraku mi rpež, kot je bil napovedan, vendar se je muaasto pos.aja odvratna £js/reme obrnilo tokrat na bolje, v prid prirediteljev >>Ste fc kdaj. lete]is? Cd. »4n številnih udeležencev proslave DNEVA JVL. Bi-kimam. Jože se nasmehne in ^la je združena z letalskim mitingom v malem, ki so mi vpije: »Poglejte, v zraku ' ga izvajali letavci, iadravci in padavci Alpskega Je enostavno letel. Manj ne- letalskeU centra Varn° Je kot Spodaj na CeStl t -KrtaisKega centra. v av.u In razgled na pano. • »Na današnji dan, pred viji, ki jih je okoli 60. Zato- rfmoJe. lcpš/' kaJne? *f P1"1" đvajsetimi leti sta se na na- rej ga bodo lahko koristile T*?** 'n v/let, stajzantevna- Jem zasužnjenem nebu poja- gospodarske organizacije. Predli dve zvezdi, znanilki evo- izkušnjo je dobro prestal. Se Jbode. Ti zvezdi sta bili na daj čakamo še na posebni vi letalih prvih dveh partizan- jak, da bo moč motorja po- tL"'„,!?!t0_ .^LI ?!S1f!f: ikih pilotov: FRANJA KLU- polnoma izkoriščena. Njegova Pogled mi uide, zdaj naprej, nekaj trenutkov »počiva« na oznaki YU CMZ na desnem Naposled se najina pogleda in RUDIJA CAJEVCA . ..« hitrost je 290km na uro,« — ulameta -— so se slišale besede iz zvoč- mi je govoril, pravzaprav vpil »Evo palice, zdaj letite sa- nika o pomenu tega dne, ki Jože, ko sva se peljala na poskusite, saj ni težko. Jih je pozorno poslušalo oko- startno mesto. Takole gre...« li 3000 parov ušes. Čakava na starterjev znak, Rahlo poskušam potegniti Brnenje letalskih motorjev v tem se visoko nad nama od- krmilno palico na desno, pa je vedramilo pionirje in oko- trga s PO-2 črna pika, nakar jo brž pomaknem v prvotni li 3000 parov radovednih oči se razpne nad njo padalo, položaj, zakaj letalo se je za «e je zazrlo v smer od koder Starter je dal znak. Sva se moje občutke preveč nagnilo, je prihajalo. Začel se je pro že odlepila od zemlje. Oči so Porinem palico naprej, začela gram. Vzletelo je letalo PO-2 prestrašeno opazovale razno- sva se bližati vrhovom jelov- 6 padavcem, takoj za njim vrstne ure na komandni plo- ških smrek, brž jo potegnem KB 6 v zapregi z dvosedežno šči. Narediva šolski krog nad k ser«, da se jc dvignilo proti jadrilico »Žerjav«. In nato . ■. . letališčem, in že letiva ob po- modremu nebu. Ubogi KB-11! bočju Jelovice. Slišim zrak, Doslej prav gotovo še ni imel PRESTAL SEM KRST fcj arsj oi0 letalu. S priprtimi tako slabega pilota. Zmedeno ... nato sem z rahlo nego- očmi pogledam čez desno ra- in hkrati z nekakim navduše- tovostjo sedel v novo 4-sedež- mo navzdol. Radovljica je njem gledam pilota, ki se mi no turistično letalo KB-11 z pod nama, sotočje Save ... smeje. Palica jc spet v nje- oznako YU CMZ. Zakaj, želel »Kako se počutite?« — je govih rokah. Blagi desni za- sem v zraku intervjuvati pilo- zavpil Jo2e. voj in namesto gozdov je pod ... fv.s.ajama steza na travniku se bliža neverjetno hitro, vsaj za moje občutke. Rahel dotik in kasneje poskakovanje po pristajalni stezi. Pristala sva. Nekoliko zadihan ee skobacam iz letala z mislijo: »Še bi letel, toda z izkušnjo več.« Po pristanku jc bi: »pazi* ti otroke, kako mrzlično pričakujejo, koga bo žreb določil za podoben polet, kot j« bil moj. Muhasti žreb jih izbral samo dvajset, dr pridejo morda na vrsto hodnje leto. \ STAMR iKRABAss} h j* ki ic cmRTiJ rr-»:o fcvoiiec ourosltc do Le človeštva tlONIRJI, ZLASTI MODELARJI SO Z ZANIMANJEM POSLUŠALI PRIPOVEDOVANJE LETAVCEV. NA SLIKI: UČITELJ TEHNIČNEGA POUKA OSNOVNE ŠOLE »HEROJA BRAČICA« IZ TRŽIČA POSLUŠA S SVOJIMI UČENCI PRIPOVEDOVANJE PILOTA-ME-HANIKA POLDETA TRATARJA (Nadaljevanje s 4. strani) SUŽNJI NESKONČNE BREZMEJNOSTI Kakšno je življenje brez teže mesece in mesece? Kako bo delovalo v dolgi breztežnosti srce, pa mišice? — Ljudje, ki so podvrženi brez-ežnosti, navadno težijo k nečemu velikemu, da bi do-. egli nekaj neznatnega. Brez-oinost vpliva na vid. Človek je in pije s težavo. Njegovo sedanje je lahko dolga mora. Zdravniki so ugotovili, da človekova čutila v pogojih brezkončnega padanja ne bodo pravilno informirala možgane, kar lahko privede človeka do duševnega zloma. Zaradi tega se bodo povsem gluhi ljudje, ki jim je uničen organ ravnotežja, najboljše znašli v vesolju. — Mrak, ki vlada v vesolju, je neznosen za naša čutila. — Blišč sonca m bli.se zvezd j« za človeka prav tako neznosen. Razgled bodo torej omogočali filtri. Občutek perspektive v vesolju tudi odpade ... Kaj bo torej z ljudmi, ki naj bi bili poštni uslužbenci v vesolju, osebje reševalno, postaj umetnih satelitov, vesoljski vlačilci, ki bi premi-kaUi planete ali kaj drugega? Ti ljudje bi vendar morali biti izpostavljeni precejšnji dobi negotovosti v vesolju* kljub temu da bi imeli radio, televizijo, plesne dvorane in še marsikaj. Vse :o omejeno udobje ne mc>.e pregnati občutja, da je človek v vesolju suženj neskončne brezmejnosti, ki ga lahko uniči. A vse to so več al; manj dognanja. i VIKTOR SIREC i Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. uri. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. uri. Sobota — 26. maja Poštarček v mladinski glasbeni redakciji Sedem pevcev — sedem popevk Radijska šola za nižjo stopnjo Skladbe za flavto in oboo Pesem, umetna in narodna Od tod in ondod Uvodni prizor II. dejanja opere Dalibor Seznanite se s Parkerjevimi Koncert za violončelo in orkester Ples v ritmu mazurke Kmetijski nasveti — ing. Albin Stritar: Razgovor o proizvodnji detelje Melodije ob 1225 Morda je to vaša melodija Poje George London Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Napotki za turiste Ljubiteljem Chopina Mariborski komorni zbor Vsak dan za vas Gremo v kino Zabavni "'intermezzo z orkestrom Alfred Scholz 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 8.05 835 855 925 9.45 10.15 11.00 11.15 1130 12.05 12.15 1225 1330 14.00 14.35 15.20 15.25 15.40 16.00 17.05 17.50 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden 9.45 Štiri pesmi Brede Sčekove za glas in klavir 10.00 Se pomnite tovariši 10.30 Pisani glasbeni dopoldan 11.30 Nedeljska reportaža 11.50 Želimo vam dober tek 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.30 Za našo vas 14.00 Pesmi raznih narodov 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.15 Plesni orkester Max Greger 15.30 Prizori prijateljstva v operah 16.00 Humoreska tega tedna 16.20 Za nedeljsko popoldne 17.05 Vedri intermezzo 17.15 Radijska igra 18.15 Glasbene arabeske in humoreske 18.30 Športna nedelja 19.05 Melodije, ki jih vsakdo rad posluša 20.00 Izberite melodijo tedna 20.45 Segava klaviatura 21.00 Glasovi od včeraj in danes 22.15 Ansambli in solisti RTV Ljubljana 23.05 Štirideset minut popevk in plesnih riVmov 23.45 Ko se ritem umiri Ponedeljek — 28. maja 18.10 Fantastična prodajalna 18.45 Okno v svet 19.05 Druga v drugo se vrste narodne in domače viže 20.00 Godala v veselem ritmu 2020 Radijska komedija 21.00 Zla prijeten konec tedna 22.15 Oddaja za naše izseljence 23^5 Zaplešimo v sobotno noč Nedelja — 27. maja 6.00 Z vedro glasbo v nedeljsko jutro 630 Napotki za turiste 730 Radijski koledar in prireditve dneva 8.00 Mladinska radijska igra 8.40 V glasbeni sobi Bele Bartoka 8.05 Dva jugoslovanska glasbena avtorja 8.25 Zabavni kaleidoskop 8.55 Za mlade radovedneže 925 Igra Filharmonični orkester iz New Yorka 10.15 Odlomki iz opere Gorenjski slavček 11.00 Od Ptuja do B'-da — venček narodnih 11.15 Naš podlistek 1135 Zabavna orkestra Beckh in Lutter 12.05 Nekaj zapiskov Tončke Maroltove 12.15 Kmetijski nasveti — Vet. Franc f -ne: Zreja bolezni »r/O-. .i pujskov 1225 Melodije ob 1225 1330 Trio za klavir in violino 1336 Radi bi vas zabavali 1435 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 1520 Serenada za flavto in godalni orkester 15.40 Literarni sprehod 16.00 Vsak dan za vas 17.05 55 minut za ljubitelje operne glasbe 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Portreti jugoslovanskih skladateljev zabavne glasbe 18.45 Radijska univerza 19.05 Naši reproduktivci 19.26 Ka bregu hudournika kvartet flavt 20.00 Pojoči mozaik 20.45 Kulturni globus 21.00 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije 22.50 Literarni nokturno 23.05 Zadnji ples pred polnočjo 23.45 Vsem, ki nas še poslušate Torek — 29. maja 8.05 Planinski oktet iz Maribora 8.25 Prvi duo za violino in violo 8.40 Z orkestrom Wernerja Mullerja po Indiji 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo 9.25 Veliki orkestri v plesnem ritmu 10.15 Izberite melodijo tedna 11.00 Dva mojstra klaviature 11.15 Napredujte v angleščini 1130 Koncert za violino in orkester 12.05 Pesmice Boruta Lesja1 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Franc Cafnik: Kako je občina Radlje ob Dravi porabila gozdni 12.25 Melodije ob 1225 13.30 Rukoveti Stevana Stojanoviča Mokranjca 13.50 Intermezzo na harfo 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo 14.35 Štiri arije iz opere Fidclio 15.20 Deset minut z orkestrom Rav Conniff 1530 V torek nasvidenje 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Izbor iz Cajkovskega 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Kotiček za mlade ljubitelje giasbe 18.45 S knjižnega trga 19.05 Igramo vam za razvedrilo 20.00 Kaj pojo znani jugoslovanski zbori 20.30 Radijska igra 21.30 Suita v starem slogu 21.40 Minute ob glasbenem avtomatu 22.15 Uvod v glasbo 20. stoletja 23.05 Plesna glasba na valu 327,1 23.45 želimo vam prijeten počitek Sreda — 30. maja 8.05 855 925 10.15 11.00 11.15 1125 1127 12.05 12.15 1225 13.30 14.05 Radijska šola za srednjo ' stopnjo 1435 Vrtimo vam ploščo za ploščo 15.20 Z vlakom — kantata za soliste 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Šoferjem na pot 17.50 Zrbavni orkester Bela Sanders 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Nekaj od šoštakoviča in Beethovna 18.45 Ljudski parlament 19.05 Odsev iz Španije v delih ruskih skladateljev 20.00 Naš variete 21.00 štiristo let klavirske glasbe 21.30 Lepe melodije 22.15 Po svetu jazza 22.45 Glasbena medigra 22.50 Literarni nokturno 23.05 Hrvatski skladatelj Boris Papandopulo 23.30 Popevke in melodije za lahko noč Četrtek — SI. maja Petek, 1. junija Lahek operni spored Pisani svet pravljic in zgodb Popevke za staro in mlado Dopoldne z baročnimi skladatelji Nežni glas violine Človek in zdravje Kukavica Sonata za violončelo in klavir Na orglice igra Andrej Blumauer Kmetijski nasveti — Ing. Mileva Kač: Poletna škropljenja proti kaparju in zavijaču Melodije ob 1225 Od arije do arije 8.05 Matineja orkestra RTV Ljubljana 3.55 Radijska šola za višjo stopnjo 9.25 Sovjetske in madžarske popevke 9.40 Pet minut za novo pesmico in Pozdravi za mlade risarje 10.15 Od tod in ondod 11.00 Poje Slovenski oktet 11.15 Ruski tečaj za začetnike 11.30 Operni intermezzo 12.05 Logarski fantje igrajo in pojo 12.15 Kmetijski nasveti — Miki Pucko-Lešek: okrepčila in odmori med delom na polju 12.25 Melodije ob 12.25 1330 Baletna suita 14.00 Mali klub ljubiteljev popevk 14.15 Violinist Branko Pajević 1435 Naši poslušalci čestita; in pozdravljajo 1520 Mandoline in godala 1530 Turistična oddaja 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Koncert po željah poslušalcev 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Od pianina do big banda 18.45 Kulturna kronika 19.05 Od melodije do melodije 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 Zabavni orkester Rudy Risavy 21.00 Literarni večer 21.40 Suita za klavir 22.15 Naši tonski tehniki vam predvajajo 22.45 Trio Oscar Peterson in kvintet George Shearing z godali 23.05 Dva obraza iz sodobne glasbene ustvarjalnosti 8.05 Zabavni kaleidoskop 8.55 Pionirski tednik 925 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 10.15 Nekaj sodobne grške glasbe 10.43 V ritmu Latinske Amerike 11.00 Nekaj grških narodnih pesmi 11.15 Naš podlistek 11.35 Poletje v visokih gorah 12.05 Jože Gašperšič poje slovenske narodne pesmi 12.15 Kmetijski nasveti — Jože Kregan Oskrbova je vrtnic poleti 12.25 Melodije ob 1225 13.30 Morda je vmes tudi vaša melodija 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo 14.35 Poje Hilda Holzl 15.20 Skladbe Heriberta Svetela 15.45 Jezikovni pogovori 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Iz orkestralnega študija za glasbene ljubitelje 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Petkov popoldanski spored domačih napevov 18.45 Iz naših kolektivov. 19.05 Predigra in zaključni prizor opere »Kavalir z rožo« 20.00 Po tipkah in strunah 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 Komorna soareja 21.00 Glasbena medigra 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.1? 7-\ lahko noč 22"" ' ".rami nokturno 23 --na glasba 23 imo vam prijeten počitek 20.45 Operetni napevi 21.00 Vrtiljak vsega — za vsakogar Torek — 29. maja 19.00 Drugo srečanje pesnika Hoffmana 20.00 Popevke in plesni ritmi 20.30 Prokofjev in Mozart 21.30 Revija sodobnih ameriških pesnikov 21.45 Jazz ob 21.45 Sreda — 30. maja 19.00 Seznanite se s Parkerjevimi 19.15 Pet pevcev — pet popevk 20.00 Fragmenti iz sodobne zborovske glasbe 20.30 Ruski tečaj za začetnike 20.45 Amerika, epska rapsodija 21.45 Vedri napevi četrtek — 31. maja 19.00 Iz arhiva zabavne glasbe 20.00 Janufa — solisti in zbor Narodnega gledališča v Pragi 22.00 Pregled, spored, napoved Petek, 1. junija RTV Beograd 20.20 Tedenski športni pregled 20.35 Stanislav Mrožek: Na obali — TV drama RTV Zagreb 21.35 Ekran na ekranu — filmska oddaja 22.35 TV dnevnik II RTV Ljubljana 22.35 Sterijino pozorje in novomeška revija Svobod — kulturna oddaja 23.00 Zadnja poročila 19.00 Zapišite narek 19.15 Sonata za klavir 20.00 Večer z jugoslovanskimi skladatelji 21.00 Vrtimo vam melodijo za melodijo 21.30 Nenavadne zgodbe iz znanosti in domišljije 21.45 Jaz ob 21.45 * ■f - Televizija TOREK - 29. MAJA NI SPOREDA SREDA - 30. MAJA NEDELJA - 27. MAJA Drugi program \ Sobota — 26. maja 19.00 Za vsakogar nekaj 20.00 Orkestralni operni odlomki in arije 21.15 Jazz na koncertnem odru 22.15 Ples na valu 202 m Nedelja — 27. maja 12.00 Nedeljski koncert ob dvanajstih 13.10 Operne melodije 14.00 Zabavna glasba na tekočem traku 1430 Pol ure pri Antoninu Dvofaku 15.15 Popoldanski rendenz- vous z glasbo 19.00 Od polke do calvpsa 20.00 Simfonija v D-molu 20.40 Glasbena medigra 20.45 Mednarodna radijska in televizijska univerza 21.00 V nedeljo ob devetih zvečer 22.15 Majhno zrcalo sodobne francoske pesmi Ponedeljek — 28. maja 19.00 Zabavna panorama 20.00 Portretna študija skladatelja Bele Bartoka 2030 Napredujte v angleščini RTV Zagreb 10.00 Kmetijska oddaja RTV Ljubljana 10.30 Veter - serijski film (posreduje samo Krvavec s priključenimi oddajniki in pretvorniki) Športno popoldne RTV Beograd 20.00 Sedem dni 20.45 Dvanajst minut na obisku — reportaža RTV Ljubljana 21.00 Sončna ura — zabavno- glasbena oddaja — sodelujejo mladi slovenski pevci popevk RTV Zagreb 21.00 Idiot — celovečerni sovjetski igrani film PONEDELJEK - 28. MAJA RTV Ljubljana 18.00 Razbojnik Cefizelj in občinska blagajna — zgodba iz serije lutkovni h iger o Butalcih RTV Beograd 18.30 Iz industrije za industrijo RTV Zagreb 19.00 Pregled RTV Beograd 19.40 Propagandna oddaja JRT 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb RTV Ljubljana 18.00 Zajci v tovarni igračk -slikanica za najmlajše 18.10 Risani film 18.20 Nasveti: O razmnoževanju okrasnih rastlin 18.30 Športni dan v šoli -športna oddaja 18.40, S kamero po Afriki — serijski film 19.05 Iz dela naših institutov III. — Raziskovalni reaktor H-Triga-H v Ljubljani RTV Zagreb 17.30 Otroci pojejo 19.00 Veter — serijski film RTV Ljubljana 19.30 TV obzornik JRT 20.00 TV dnevnik RTV Beojrrad 20.20 Propagandna oddaja 20.40 Dirka — zabavno-glasbe na oddaja 21.40 Loto RTV Zagreb 21.50 Reportaža JRT 22.30 TV dnevnik II. Italija 22.30 Bonsoir Ca ter ine — glasbena revija s sodelovanjem Caterine Valente ČETRTEK - 31. MAJA I JRT 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.20 Kratki film 20.30 Tišina - oddaja - zabavno-glasbena revija 21.40 Pot 6kozi čas — serijski film RTV Zagreb 21.40 Zagrebški tednik 22.10 Knjige in pisatelji 22.25 TV dnevnik II. PETEK - 1. JUNIJA RTV Beograd 19.00 Serijski film RTV Ljubljana 19.30 Doma in na tujem — informativna oddaja RTV Beograd 19.30 Skozi muzeje in galerije JRT 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.20 Služabnik Hi polit -madžarska filmska komedija iz sporeda jugoslovanske kinoteke RTV Zagreb 20.20 Celovečerni igrani film JRT 21.50 TV dnevnik II. SOBOTA - 2. JUNIJA RTV Zagreb 10.00 TV v Soli: Borba za obstanek Moderni kmetijski stroji Evrovizija 11.00 Koncert dunajske filharmonije — prenos z Dunaja RTV Beograd 18.00 Film RTV Beograd 19.00 Cas, ljudje in dogodki RTV Beograd 18.00 Branko Radičevič: Slaščičarna pri veselem čarovniku — igra za mladino RTV Zagreb 19.00 TV pošta JRT 19.15 Panorama — 15-dnevni magazin o umetnosti JRT 20.00 TV dnevnik RTV Beograd 20.20 Propagandna oddaja RTV Ljubljana 20.40 Postna kočija — serijski film TVTv ^eogran 20.40 Vremeplov — filmska reportaža Italija 21.05 U 6ignore delle 21 — glasbeni spektakel - 22.15 Nogometno srečanje Nemčija — Italija — reprodukcija posnetkov 1ft finala svetovnega nogometnega prvenstva v Cilu JRT na koncu TV dnevnik JI. SOBOTA, 26. MAJA »Center« — italijanski CS film DAVID IN GOLIAT ob 18. uri. »Storž«* - italijanski VV film DEKLICA S KOVČKOM ob 10., 18. in 20. uri, premiera angleškega filma SOS — PACIFIK ob 22. uri NEDELJA, 27. MAJA »Center« — ital. barv. CS film DAVID IN GOLIAT ob 14., 16. in 18. uri. »Storžič« — angleški film 20.000 MILJ POD MORJEM ob 10. in 17. uri, italijanski VV film DKKLICA S KOVČKOM ob 15., 19. in 21 uri Letni kino Partizan — italijanski CS film DAVID IN GOLIAT ob 20. uri. »Svoboda« — angleški film 20.0 - MILJ POD MORJEM ob 14. uri »Naklo« — nemški barvni film GROFICA MARICA ob 17. uri. PONEDELJEK, 28. MAJA »Storžič« — slovenski film NOČNI IZLET ob 16., 18. in 20. uri. Letni kino Partizan — premiera domačega filma MIRNO POLETJE ob 20. uri. TOREK, 29. MAJA »Storžič« — francoski barv. CS film SAKRAMENSKA FRKLJA ob 16., 18. in 20. uri. Letni kino Partizan — domači film MIRNO POLETJE ob 20. uri. »Svoboda« — angleški film S. O. S. PACIFIK ob 20. uri. SREDA, 30. MAJA »Center« — domači film MIRNO POLETJE ob 18. in 20. uri. »Storžič« — francoski barv. W film NJENO ŽIVLJENJE ob 16., 18. in 20. uri. ČETRTEK, 31. MAJA »Center« — angleški film S. O. S. PACIFIK ob 16. in 20. uri; domači film MIRNO ŽIVLJENJE ob 18. uri. »Storžič« — ameriški barvni CS film COWBOY ob 16., 18. in 20. uri. Letni kino Partizan — francoski film UBIJALEC NA ST. 21 ob 20. uri. Jesenice »RADIO« 26. do 28. maja poljski barv. CS film KRIZAMI. 2$. do "iu. maja nemški film STRELEC V ŽELENEM. 31. maja ame-diški film OB 3.10 NA LUNO. 1. junija ruski barvni film CISTO NEBO. Jesenice »PLAVŽ« 26. in 27. maja amer. film KO JE KRALJEVALA KOMEDIJA. 28. do 30. maja poljski barvni CS film KRIŽARJI. 31. in 1. junija nemški film STRELEC V ZELENEM Žirovnica 26. maja jugoslovanski film SKUPNO STANOVANJE. 27. maja italijanski barvni CS film TEROR BARBAROV 30. maja ameriški film KO JE KRALJEVALA KOMEDIJA. Dovje 26. maja špansko argentinski film ŽEJA. 27. maja jugoslovanski film SKUPNO STANOVANJE. 31. maja poljski barvni CS film KRIŽARJI. Koroška Bela 26. maja ital. barvni CS film TEROR BARBAROV. 27. maja nemški film STRELEC V ZELENEM. 28. maja ameriški film KO JE KRALJEVALA KOMEDIJA. Kropa 26. maja italijanski film COCARA ob 20. uri. 27. maja zapadno nemški barvni film PREPROSTO DEKLE ob 20. uri. 31. maja ameriška barv. risanka PAJA PATAK ob 16. uri. 31. maja italijanski film ZALJUBLJENI ob 20. uri. Ljubno 26. maja ameriški barvni CS film DAN, KO SO DELILI OTROKE ob 20. uri. 27. maja ameriški barvni CS film DAN, KO SO DELILI OTROKE ob 16. uri. šk. Loka »Predilec« 26. in 27. maja francoski film HIROšIMA MOJA LJUBEZEN. škofja Loka »Sora« 26. maja angleški film SAFIR ob 18. in 2(>30 uri. 27. maja angleški film SAFIR ob 9.30 17. in 20.30 uri. 29. maja jugoslovanski film SERVISNA POSTAJA ob 20.30 uri. 30. maja jugoslovanski film SERVISNA POSTAJA ob 18. in 20.30 uri. 31. maja francoski film NEDOLŽNA DEKLETA ob 20.30 uri. 1. junija francoski film NEDOLŽNA DEKLETA ob 18. in 20.30 uri. Radovljica 26. maja švedski kriminalni film V KREMPLJIH VOHUNOV ob 20. uri. 27. maja švedski krim. film V KREMPLJIH VOHUNOV ob 16., 18. in 20. uri. 29. maja francoski CS film NAIVNA DEKLETA ob 20. uri. 30. maja francoski CS film NAIVNA DEKLETA ob 18. in 20. uri. 1. junija italijanski barvni CS film TEROR BARBAROV ob 20. uri. Kamnik »Duplica« 26. maja francosko madžarski film LEPOTICA IN Cl GAN ob 20. uri. 27. maja francosko madž. film LEPO TICA IN CIGAN ob 15.. 17 in 19. uri. 30. maja ameriški barv. CS film BRATJE KA-RAMAZOVI ob 18. uri. 31. ma ja ameriški barv. CS film BRATJE KARAMAZOVI ob 20. uri. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE V KRANJU SREDA - 30. maja uprizori Foje: ARHANGELI IN AVTOMATI ob 20. uri. Gostovanje Slovenskega gledališča iz Trsta. GLEDALIŠČE »TONE CUFAR-JESENICE SOBOTA - 26. maja uprizori S. Skufca: PUNČKA SANJA ob 13. uri za šole Ja-vornik in Koro?'** Bela, ob 20. uri pa A. C.stie: MISNICA NEDELJA - 27. maja uprizori A. Christie: MISNICA ob 15. uri, ob 20. uri pa E. Gobec: TREMERSKI DUKAT — ljudska opera PONEDELJEK - 28. maja uprizori ob 19.30 uri S. Skufca: PUNČKA SANJA za mladino ob dnevu mladosti. TR2IC V hotelu »Pri pošti« je prostih 25 ležišč. Rezervirate jih lahko na telefon 329. V zasebnih turističnih sobah je prostih še 16 postelj. Informacije o tem daje turistično društvo Tržič. Pri Marti Ankelc v Pod-ljubelju je nezasedenih 12 ležišč. Rezervirate jih lahko na telefon 586. Planinski dom pod Storilcem ima prostih 70 ležišč. Dom na Kofcah, ki je začasno oskrbovan le ob nedeljah, ima prostih 30 ležišč. Ljubeljski prelaz bo spet odprt 29. maja. Dovolilnice za ribolov izdaja Turistično društvo V Tržiču. Avtobusne zveze Tržič—^ Ljubljana so ugodne, saj vozi na tej relaciji dnevno 30 avtobusov. BOHINJ Hotel Zlatorog ima prostih 60 postelj. Hotel Pod Voglom razpolaga s 40 prostimi ležišči. Hotel Jezero ima prostih 25 ležišč. Mladinski dom bo do P. junija zaseden. Turistično društvo v Bohinju lahko oskrbi izletnikom in turistom 109 ležišč v za* sebnih s^h^'i. NOGOMEi Kranj — jutri ob 15.30 Triglav : Maribor (republiška liga mladincev), ob 17. uri Triglav : Gorica Cslovenska conska liga). Obe tekmi bosta na igrišču Mladosti v Stra-žiščti. KOŠARKA Kranj — danes ob 18. url Triglav II : Skofja Loka II (gorenjska liga), ob 19.30 Triglav : Ljubljana (II. zvezH na liga — zahod). Tekmi bosta na igrišču v S erri logu. Posebno zanirr. bol prvenstveno srečanje !a* va z Ljubljano, saj s'c njsi velja kot favorit 7- zvezno" ligo. Skofja Loka — . dopolJ ffOA£L : v*oq wfm^s om> Ljubljana — jutri dopoldni (republiška liga) Svoboda : Jesenice (republik ška liga) ODBOJKA Jesenice - Jesenice : Kami nak (republiška liga - moških. Jesenice : Kamnik (republiška liga — ženska). Žirovnica — Z i ravni ca | Kropa (II. republiška liga H moški) ROKOMET Kranj - I-kr.i : Mladost B, Sava : Tržič II, Duplje : Radovljica. Vse tekme so > okviru gorenjske lige, medJ tem ko bo četrta, Križe | Triglav odigrana v četrtek. , Dom • družina • moda Tržaška modna revija v LJUBLJANI Devetnajstega in dvajsetega maja je gostovala v Ljubljani TRŽAŠKA MODNA REVIJA, človek je ob gledanju prikupnih spomladanskih in poletnih modelov pozabil, da zdaj v curkih dežuje, da je nebo gosto prepreženo s sivimi oblaki in da vreme res ni prav nič pomladno. Poglejmo, kaj so nam predstavili tržaški modni kreatorji. Blaga za vse modele je brde*~'» 7—*~n tržaška tovarna Earriberg. Kot srno že videle v mixl-o ,->j rokavi eli hrbtni del obleke. Gle-davce je navdušil ptisiran plašček, ki je dopolnjeval prav tako plisirano obleko (muslin). Le pri nekaterih poletnih oblekah je pas tesno zategnjen, v glavnem je ohlapno zavezan. Zivotek je pogosto podaljšan. Kroj obleke je lahko povsem vrečast, le ob robu je precej širok volan. Pri svečanih oblekah Je ta volanček izvezen in da obleki poseben čar. Na hrbtu ■o izreci globoki, lahko so okrogli, špicasti a k štrriogla-ti. Pri večernih oblekah je pogoste blago na hrbtu vertikalno drapirano. Tltafcusj tu-<* " ~ :z --^ode . Kaj ljubka je. bila večerna obleka iz črnega brokata z vtkanim vzorcem, katere bolero se je končeval z resicami. Pri večernih oblekah prevladuje črna barva ali pa so v temno blago vtkane srebrne ali zlate nitke. Za dnevne obleke pa so priljubljene 6vetle barve in rožasti vzorci. Prikupni poletni kostimi so bili vsi iz šantunga (lahka m mehka tkanina) pastelnih barv (peščena, roža, svetlo zelena). Dopolnjevale so jih bluze iz organoe aH kravatne svile. Za lahke večerne plesne obleke je priljubljeno blago organea ali pa muslin. Oboje se lahko tudi lepo plisira. Blago je lahko rožasto ali pa gladko v črni barvi. Kaj pa plašči? Model kot »pelerina-« je pri nekaterih gle-davcih vzbudil navdušenje, pri drugih zopet začudenje. Pri plaščih je pogost motiv -bolero«. Lahko je tudi pas nekoliko poudarjen ali pa rahlo stisnjen pod prsmi. — Priljubljeni so razporki spredaj in ob straneh, pogosti so tudi zavihki. Plašči so iz volne za hladnejše poletne dni, šantunga adi volne — svile za večerne ure. Se majčkena modna muha: zelo bo prikupna umetna cvetlica na vašem plašču ali obleki. mojca gorjanc Nekaj kozmetike Zelja mnogih deklet je, da bi imele dolge, lepe trepalnice. Vendar ne zadostuje, če se samo gledamo v zrcalo, ampak si skušajmo pomagati. Kupile si bomo v drogeriji ricinusovo olje in jih vsak dan skrbno namazale z malo ščetko za trepalnice, ki jo imate verjetno ze doma. Ce ne, si jo le kupite, saj nd draga in si le-— ak <-"an >»krtačit<>- tre- PRAV NOBENA REDKOST NI, DA VIDIMO V SICER MODERNEM STANOVANJU SPALNICE S STARINSKIMI POSTELJAMI IN NOČNIMI OMARICAMI. Z MALO TRUDA BI SE DALO LEPO PREUREDITI. Z MIZARJEVO POMOČJO SE ODSTRANIJO STRANICE POSTELJE IN SE, KOT VIDITE NA SLIKI LEPO PREDELAJO V PREDNJI MODERNEJŠI DEL POSTELJE, KI NAM LAHKO SLUŽI TUDI ZA NOČNO OMARICO, KATERO SEDAJ LAHKO POSTAVIMO IZ SOBE VEN. POTEM SI SE OMISLIMO POSTELJNO PREGRINJALO IN DVE LEPI LUČKI IN IMELI BOMO PRIKUPNO SPALNICO, CE PA KUPIMO šE KAKO LEPO, MODERNO SLIKO BO NASA SOBA RES LEPA PuLmce. A če mislite v postelji še brati, si dajte ricinusovo olje šele tedaj, ko boste z branjem prenehale. Olje utegne sicer povzročiti, da vas bodo skelele ©bi. Da bodo trepalnice daljše, jih lahko malenkostno pristrižene. Vendar pozor, res desetinko milimetra! Ko boste ugotovile, da rastejo, si jih Lahko zopet pristrižete. Gotovo boste imele uspeh, seveda, da bi se podaljšale za pol centimetra, r»e smete pričakovati .vendar postale bodo za gotovo močnejše. Nekatera dekleta se jezijo, ker pri plesu aH pa če pridejo v toplo sobo postanejo zelo rdeča. Res, to ni prijetno. Vendar potolažite se, čez nekaj let, ko bo vaš razvoj končan, bo tudi to izginilo. Izogibajte pa se alkoholnim pijačam in vroči kavi. Jemljete lahko tudi nekaj časa tablete za po- mirjenje. Gube na vratu kaj lahko izdajo, koliko ste že stari. Ce se boste sončile, morate še bolj kot ostalo telo namazati vrat. Zelo dobro vam bo dela ta maska: zmešajte 2 žlici skute z limoninim sokom in nekaj kapljicami olivnega olja. To zmes dajte na ruto, ki si jo položite okoli vratu in za eno uro ležite. Nato si vrat umijte in ga namažite a hranljivo kremo. DVODELNA OBLEKA V SVETLO MODRI BARV,..... JI DEL JE ZAPET S SREBRNIMI GUMBI, KI POzlVUO SVETLO OBLEKO. OZEK PAS, KI JE TUDI PRESIT KOT VSA BLUZA, JE NEKAJ CENTIMETROV POD PASOM NARAHLO PRIVEZAN. KRILO IMA DVE GLOBOKI GUBI. PLAŠČ JE IZ ISTEGA BLAGA IN JE OBOJE SKUPAJ PRAV ZELO LEP POLETNI KOMPLET nali S nasveti a Etikete na kozarcih in konzervah se rade primejo, če mesto, kamor Jih nameravamo nalepiti, /drgnemo s čebulo. £ Umazane kravate očistimo tako, da jih večkrat potopimo v bencin. Zatem jih zelo nalat*"** ožamerno in polomim« na čiste nevlakna-to krpo. Da ohranijo lepo obliko, je priporočljivo, če v kravate damo primerno po-reza.no lepenko. 0 Ce ribe niso povsem sveže, jih namočimo za pol ure v vodo, ki smo ji dodali eno ali dve zriici hipermagana. Ribe potem dobre operemo v čisti mrzli vodi. Preden jim ostrgamo luske, jih pomočimo v vrele v ud o — poo>el nam bo po lem šel laže od rok. Neprijeten vonj po ribah odpravimo, če ribe pred pečenjem ali kuhanjem zdrsnemo z limoninim sokom, operemo s kisom ali pa če dodamo vodi, v kateri jih kuhamo, nekaj kap'jic mleka. Odprte ribje in tudi ostale mesne konserve so Lahi" varne, Ce vsebine takoj ne pretresem o drugam. Ce namreč dalj časa stoji v odprti dozi, se lahko razvijajo str»-pene snovi. 0 Zapestne ure varujemo pred nepotrebnimi popravili tudi tako, da jih nikoli ne polagamo na steklene ali marmornate plošče. Velika temperaturna razlika med telesno toploto ia temi predmeti namreč utegne drobnemu stroja škoditi. Ce že nimamo na voljo lesene pod« loge, položimo urico na več« krat preganjen žepni robec. »Voljni c/niz poklicu ne dajem prednosti« Intervju z Burtom Laneastrom Veliki socialni poet Sicilije — Luchino Visconti je začel na Siciliji snemati film »Leopard« po znamenitem romanu Giuseppa Tommasija di Lampeduse. Delo nastaja v produkciji Goffreda Lombarda, ki je bil tudi producent »Rocca«. Glavno vlogo v njem igra ameriški igravec Burt Lancaster, razen njega pa igrata še Claudla Cardinale in Alain Delon. Objavljamo v izvlečku prvi intervju, ki ga je imel Lancaster po svojem nedavnem prihodu v Italijo. \ Kdaj ste zvedeli, da boste j igrali v »Leopardu-"? 1 Za načrt, da bi snemal v filmu po romanu »Leopard-«, Film eem zvedel nekako pred osmimi meseci, ko je producent Lom bard i prišel v Los Angeles, da bi z menoj govoril o tem. Knjigo sem bil že prebral in mi je zelo ugajala, predvsem ker je v takem nasprotju s splošnimi težnjami sodobne literature. Ali mislite, da vam je uspelo vživeti se v osebnost kneza Saline, ki ga bodo v filmu upodobili? Težko je reči. Prebral sem tako knjigo kot scenarij in si napravil opombe. Upam. da bom na Siciliji bolje dojel vzdušje, ki ga režiser želi v filmu ustvariti. Ali ste že kdaj prej snemali v Italiji? Da, nekako pred desetimi leti sem igral v »Gusarju z zelenega otoka« in imam to v dobrem spominu. Toda v Italiji sem bil že med vojno, ko sem sodeloval v predstavah za ameriške čete. Kateri italijanski režiserji in igravci so vam najljubši? Med igraved najbolj cenim Mastroiannija in Anno Ma-gnani, od režiserjev pa De Sico. Kateri film vam je doslej dal največje zadovoljstvo? Dva filma 6ta me v Veliki meri zadovoljila: eden s stališča celotne produkcije, drugi pa s stališča osebnosti, ki sem jo upodobil. Prvi je bil Katerega ameriškega igrav-ca najbolj cenite? Marlona Branda. Ce ne bi postali igravec, kaj bi želeli biti? Nobenemu poklicu ne dajem posebne prednosti. Do dvajsetega leta sem bil akrobat, potem pa sem delal kot trgovski pomočnik. — Iz te službe sem odšel na vojno in kot vojak sem začel igrati. Lahko bi rekel, da je bila ravno Italija eden mojih prvih odrov. Ko sem se vrnil v Združene države, so mi ponudili vlogo v nekem filmu — in tako se je začela moja filmska kariera. Ta posel mi zelo ugaja. Kaj vas v življenju najbolj razvedri? Gksba, golf in družina. Verjemite mi, imam pet čudovitih otrok. Ali ste častihlepni? Da, 6em. Ali ste že kdaj občutili, da vara kdo zavida? Da; toda bolj pogosto iz občudovanja kot iz prave zavisti. Občudovanje pa rodi tudi posnemanje. MYL£NE DEMONGEOT IN GERARD BARRAY IGRATA GLAVNI VLOGI V DRUGEM DELU NOVE VERZIJE »TREH MUŠKETIRJEV«, KI SO JO POSNELI V BARVAH IN TO- TAL-SCOPU JEAN SEBERG, KI SMO JE BOLI NAVAJENI S FRIZURO »NA DEZ« — ENKRAT DRUGAČE Groza skozi očala »Vrt nasilja-, drugi pa »Od tod do večnosti-«. V Ameriki bo v kratkem , Zdaj ta poskus obnavljajo premiera novega »filma gre- v nekoliko spremenjeni ob-ze-< z naslovom »Maska-«, ki liki s filmom »Maska-«. Film ga zlasti v poslovnih kro- bo posnet deloma v »norma 1-gih nestrpno pričakujejo, ni-«, deloma pa v »globinski« Gre namreč za ponoven po- tehniki. Za snemanje prizo-skus uveljaviti na področju rov v slednji tehniki uporab-Ali ste zadovoljni s svojo komercialnega firma tehniko Ijajo posebno kamero, edino kariero? Ali se vam je že t. i. globinskega ali 3-D fil- svoje vrste, ki so jo konstru-zgodilo, da ste si želeli ma. Slaba stran te tehnike, irali v Angliji in ki je last igrati v kakšnem filmu, pa s katero smo 6e srečali pred angleške države. Pri gledanju so vlogo v zadnjem tre- leti tudi pri nas, je namreč prizorov v »globinski tehni- v tem, da so potrebna pri ki-« bodo morali gledalci u pogled an j u 3-D filma posebna rahljati posebna barvna oča-očala, kar j3 seveda neprak- la. Film pripoveduje zgodbo tično in vzbuja tudi pomisle- starinske in grozo vzbujajo-ke glede higiene. če maske, ki vsakemu, kdor Vendar pa je družba »War- si jo nadene, prinese straš-ner Bros« sklenila ponovno no, fantastično moro. Vsak poskusiti srečo. Zanimivo je igravec, ki si jo nadene — in ugotoviti, da je ta družba že z njim gledavci skozi očala ves čas v prvih vrstah med — vidijo vse »globinsko«. Se-izpopolnjevavci filmske teh- veda bodo prizori 1 gledani nike. Prav tu je nastal leta skozi masko« posneti s še 1926 prvi poskus zvočnega posebno grozljivimi triki, filma — filmska opera »Don Družba »Warner Bros« se Juan« in nato 1927 prvi zvoč- kajpak zaveda, koliko pri noglo biti ob tem težko, je ni film — slovit »Pevec jaz- vsaki novosti pomeni rekla-'o, da leta tečejo — in to za« z Al Jolsonom. Cez dve ma, in zato že zdaj pri prav -prehitro. Toda to ima tudi leti so tam posneli prvi zvoč- lja rudi pot temu filmu. Del JHHA LOLLOBRIGIDA SE svojo dobro stran, ker se mi ni barvni silm »Nadaljujte te reklame je bilo tudi poto-VEDNO V OSPREDJU V namreč 2310 obeta vrsta no- predstavo«, leta 1953 pa so v vanje Jima M orana, znane- . vih vlog, kot npr. v »Leo- »Kabinetu profesorja Bondi- ga ameriškega svetovnega p FILMSKEM VRTILJAKU pardu«. ja« poskusili še 3-D sistem, potnika, TV-zvezdruka in re- nutku dali komu drugemu? To se mi je zgodilo samo enkrat, in 6icer pri filmu »Konjenik iz samotne doline«. Zgodbo je napisal neki moj prijatelj in mi je zelo ugajala. Toda vlogo je dobil Alan Ladd. Zdaj vam je 49 let in tako ste stopili med »zrele« filmske igravce. Ali vam je zaradi tega kdaj težko? Edino, zaradi česar bi mi klamnega strokovnjaka, ki j« prepotoval dobršen del sveta, da bi zbral najredkejše, naj-nenavadnejše in najdragocenejše maske vseh dežel. D. OGRIZEK ^filmske zanimivpsli % LOČENA ZENA Debbie Revnolds, prejšnja žena sedanjega moža Li* Tavlor-Eddieja Fisherja, je takole opredelila ločeno ženo: »Ločena žena je žena«' ki se je poročila, da ji ne bi bilo treba več delati, in ki sedaj dela, da se ji ne M bilo treba več poročiti.« i % PRIVLAČNOST V OBLEKI Mjdene Deniongeot, včasih plavolasa — včasih pa črno« lasa tekmica (seveda šibkejša) Brigitte Bardof, pa jc 00 neki priliki dejala (besede se bile najbrž namenjene B. 15.): »Sez-appeal je vprašanje duha, zato igram vedno oblečena,« Radovedno me je gledal. Se vedno smehljaje se. z rokami za pasom sem bil videti povsem miroljuben. Znižal sem glas in dejal: »Nikar ne hitite, toda če se obrnete malce na desno, boste videli moža z rdečo srajco in brado.« Domače sem se režal, kakor da govoriva o njegovi družini ali čem podobnem. Možakar se je za trenutek zazrl vame, potem pa počasi obrnil glavo in zagledal Guyja. Niti pet jardov od naju je stal Guy in se s komolcem naslanjal na isto steno. Na pol naju je gledal in se z roko dotikal samokresa v toku, pa na videz nezainteresirano strmel v množico. Ko ga je možakar pogledal, se je Guy ostro zastrmel izpod obrvi naravnost v njegove oči. Za hip sta strmela drug v drugega, potem pa se je veliki možakar spet obrnil k meni in rahlo namrščil. »Prav? In kaj je z njim?« Se bolj sem se zarezal. »Pazljivo me poslušajte,« sem se naslonil na Steno z rokama ob pasu na hrbtu. Usta sem skoraj povsem pritaknil k njegovemu ušesu in tiho spregovoril: »Tale mož je moj partner. Morda ste opazili, da se z roko dotika samokresa.« Govoril sem počasi in s poudarkom. »Imeniten strelec je, pravcat izvedenec za samokrese, če se te za trenutek nepremišljeno zganete, vas bo naslednjo minuto ustrelil v hrbet.« Postal sem in ga smeje pogledal, tako da je imel dovolj časa za premislek. Zatem sem dejal: »Ste slišali? Ste razumeli, kaj sem dejaP« »Slišim,« je dejal z brezizraznim obrazom. »Torej poslušajte. Ne glejte v strop; če boste poskušali, prejmete kroglo, verjemite! Ne šalim se. Nikar ne poskušajte koga opozoriti, ali pa dobite kroglo v hrbtenico. In zdaj — takoj se pričnite smejati, gospod. Glejte vame in smejte se, pri bogu! Tole je prijateljski razgovor in tako se mora zdeti komurkoli, ki naju opazuje.« Strmel je vame in tiho sem nadaljeval: »Smejte se!« Prestrašen sem bil nad zlobo v svojem glasu. Bal se in vse se mi je pričelo gnusiti.' Počasi in prisiljeno se je zasmejal in nadaljeval sem: »Se bolje! Povem i, vi pasji sin, mrtev boste, če ...« Zasmejal se je. Oči je imel brezizrazne, vendar je bilo nekje v njih čutiti, kako oprezajo, brez strahu, vendar pozorno. Toda njegov smeh je olajšal zadevo. »Prva stvar,« sem dejal, spet naslonjen na zid in upognil palec na odprto dlan. »Prva stvar, ki jo vam imam povedati, je ta: odslej dalje ne smete z nikomer spregovoriti niti besedice ali kogarkoli poklicati po imenu. Prav nikogar. Ce vas kdo nagovori, mu odgovorite, vendar ga ne smete poklicati z njegovim imenom. »Mimo je plavala neskončna množica ljudi, nekateri so se ozrli na naju, vendar se nisva nikomur zdela sumljiva. »čemu ne?« »Zato, ker — smejte se, gospod — ker ne poznam njihovih imen. To je vse. Nekomu rečete Jim, ime pa mu je George, ali dekletu Doris, ko je v resnici Mary, to bi bilo lahko dogovorjeno znamenje, s katerim se sporazumevate. Me razumete?« »Da, čemu ne?« Njegov glas je postal namerno hladen in prezirljiv. To me je dražilo. Zasmejal sem se mu, zataknil eno roko za pas, z drugo pa čakal, če bo poskušal kaj storiti. »Kar igrajte junaka,« sem dejal, »pa bo po vas. Dečko za vašim hrbtom vas bo ustrelil. Povem vam, gospod, da se običajno ne igra in ne obotavlja, če je potrebno streljati. To je njegov kruh. Kar se mene tiče,« sem skomignil z rameni, »najraje ne bi streljal, tega se izogibam. Toda tale dečko je nevaren, jaz pa sem njegov partner. Strašno rad strelja. Resno mislim, gospod.« »Prav, prav! In kaj hočete od mene?« »Ne mnogo. Zapeljati morate voziček naravnost skozi*aodnik do igralne mize onstran dvigala v naslednji dvorani — nikar ne glejte okoli, gospod!« Pogledal me je in dejal sem: »Nasmejte se mi prav prijateljsko in recite, .Vesel sem, da te spet vidim, Charley7« »Vesel sem, da te spet vidim, Charley.« »Zapeljite vaš voziček naravnost okrog mize k dekletu, ki vodi igro. Z vami pojdem. Dekletu boste rekli tole, pazite na vsako besedo: .Popazi na tole stvar, šef me želi videti'. Le to morate povedati, potem pa odidite, še preden vam bo utegnila kaj odgovoriti.« Možakar v beli srajci je skomignil z rameni. »To se ji bo zdelo smešno.« »Zdelo se ji bo smešno, vendar pa vam bo ustregla, ker jo boste pač poprosili. Zapomnite si: ne kličite jo po imenu!« Smehljal sem se in si popravil klobuk. Guy je na to znamenje stopil stran od zidu. Hodil je preudarno in mrščil obraz, bil je videti kakor stotine drugih turistov, ki so za konec tedna ob rodeu obiskali Haroldov klub. Nemarno je stopil med množico, ki se je valila proti hodniku. Ves čas sem ga gledal, velikan, ki je zri vame, pa ga ni mogel videti. Počakal sem približno za trenutek. Ce nas je kdo opazoval, ni videl, da nama Guy sledi, saj je odšel pred nami. »Tako, gremo!« sem dejal. »Zapeljite tale voziček k mizi in rad bi videl, ko bi se med potjo obrnili k meni, zasmejali in kaj dejali. Tik za vašim hrbtom bova.« Odšla sva. Velikan je rinil svoj voziček, jaz pa sem stopal tik za njegovim komolcem z rokami za pasom na hrbtu. Prijazno sem gledal in se smehljal. Napravila sva korak ali dva. ko se je mož v beli srajci obrnil in smehljaje se spregovoril. Dejal je: »Znoreli ste, mladi dečko. Ustrelili vas bodo.« V odgovor sem se mu nasmehnil. Medtem ko sva stopala proti dvigalu in igralni mizi, ki je stala tik za njim, je skoraj tik ob nama hodil Guy. Videti je bilo, kakor da naju sploh ne gleda. Opazoval sem velikega možakarja in vedel, da je opazil Gouyja s kotičkom očesa. Zapeljal je svoj voziček v naslednjo dvorano, okrog dvigala in k dekletu v bluzi z resicami pri igralni mizi. Od dvorane, kjer smo bili, nas je dehTo dvigalo. Mešalo je karte s poklicno spretnostjo, pogledalo velikana ter pričelo deliti, ne da bi ga prenehalo gledati. Čakalo je, kaj bo dejal. •Popazi na tole stvar,« je dejal dekletu. «*ef mm ie* videti.« Vtaprio je oči, dvignilo obrvi in ga radovedno pogledalo. Toda možakar se je naglo obrnil in dekle sc je spet obrnilo h kartam, lahno skomignilo z rameni, ne da bi prenehalo deliti karte. Vračala sva se proti veliki dvorani, iz katere sva pravkar prišla. Sklonil sem se k njegovemu ušesu: »Naravnost k vhodu, ki vodi v Douglasov drevored. Smejte se! Smejte! Ne glejte na strop! In nikar se ne poskušajte obrniti k najinemu prijatelju, ki gre za nama!« »Cemu ne odidete proč, ko imate priložnost, srčece? Obljubim vam, da bom vse skupaj pozabil,« je dejal. »Rad bi vas spet videl,« sem dejal dokaj glasno. »Mislim, da se me ne boste zapomnili.« Ti trenutki — prav tedaj — so bili najnevarnejši, vse je bilo na kocki. Prav o njih smo največkrat razpravljali, ko smo pripravljali naš načrt. Guy nama ni več sledil. Sel je za nama le do igralne mize, potem pa stopil do glavnega vhoda in si popravil klobuk — pa odšel na Virginjsko ulico. Pol hišnega bloka dalje bi Jerry moral pognati motor in zapeljati v Vir-giniisko ulico. Tako sem bil sam. Nismo računali, da bi lahko šli skozi Haroldov klub neopaženi in tako smo se odločili, da bomo pač hodili, kakor nama je tudi uspelo: najin možakar z bradatim človekom ob strani in podobnim za hrbtom. Toda zdaj sva bila sama in kdorkoli bi naju opazoval, bi videl, kako prosto maham z rokama — očitno neoborožen — pa se razgovarjam in smejem. To se res nikomur ni moglo zdeti nenavadno in sumljivo. Morali smo hazardirati — jaz sem pravkar postavil vse na kocko — da bo možakar storil vse, kar sem mu velel in da mu ne bo ljubo tvegati, da bi mu v hrbet priletela krogla, če bi obrnil glavo. Stopala sva prek dvorane. Med potjo sem se nasmehnil in dejal: »Prijetno je, da vas spet vidim. Nisem bil prepričan, da se me še spominjate« . Vedel sem, da bi me lahko zagrabil in raztrgal na dvoje, preden bi utegnil I premaknite nogo — kadarkoli bi hotel, ko bi se le obrnil in videL da Guyja ni bilo več. Strašno sem se bal, v želodcu me je obhajala slabost. Toda lastna bojazen mi je pomagala. Kadar se bojim, se mi zeha. Baje se mnogim ljudem godi podobno. Nekoč sem bral, da Človeškemu telesu zmanjka kisika, ko se pripravlja na spopad ali prestraši. Take sem večkrat zazehal in medtem sva šla preko velike dvorane proti stranskemu izhoda v drevored. Glasno sem zehal. Ko se mi je prvič zaZehalo, me je velikan začudeno pogledal. Zanj pa za kogarkoli, ki naju je morda opazoval, sem verjetno pomenil pravo utelešenje ravnodušnosti. Nihče naju ni ustavil. Skupaj sva prišla do dvojnih vrat pri stranskem vhodu v Douglasov drevored. Velikan se ves čas ni obrnil, smehljal se je, vendar pa sem videl, da je bled. Popolnoma ali vsaj deloma je bil najbrž prepričan, da bi mu, ko ne bi poslušal, pognali kroglo v hrbet sredi prenapolnjenega kazina. Vendar ni hotel tvegati življenja za majhno možnost, da morda ne bi streljali. Z eno roko sem odprl vrata, jih prijazno pridržal in ga smehljaje pustil, da je prvi stopil skoznje. Vhod v Douglasov drevored so od vseh treh, ki vodijo v Haroldov klub, najmanj uporabiiali. Bil je zadnji v smo.i od glavne ulice in večina ljudi vstopi v Haroldov klub že skozi prva vrata. To sem oDazil že prejšnje leto in na to smo tudi računali. Res so ga malo uporabljali. Ta vrata prav tako niso vodila neposredno na ulico, kakor ostala ob Virginijski ulici ali obeh drevoredih. Odpirala eo se v majhno preddverje, tlakovano z linolejem. Treba je skozi to preddverje, mimo dveh telefonskih celic v kotu in skozi zadnja vrata, ki vodijo šele neposredno na pločnik v drevoredu. Pridržal sem vrata velikanu in se dušil od strahu. Po načrtu bi morala Guy in Brick čakati v preddverju. Guy mi je že pred odhodom iz dvorane dal znamenje. Jerry za volanom bi moral čakati za vogalom v Lincolnovem drevoredu. Toda če Bricka in Guya ne bi bilo tam in bi se kaj primerilo, ne bi vedel, kaj naj storim, razen, da bi poskušal tresniti možakarja, planiti skozi zunanja vrata v Douglasov drevored in teči kakor tisoč vragov kdo ve kam. Naš načrt je bil preračunan na uspeh, ne pa poraz. XVI. Stopil je skoznje in jaz tik za njim, tako da sem mu skoraj hodil po petah. Vrata so se zaloputnila za nama in znašla sva se pred Brickom, ki je naglo zgrabil možakarjevo roko in ga porinil k steni tik pred fele-fpnsko celico. Ni steklu sem pri obeh telefonskih celicah zagledal napisi, ki smo ju že prej pripravili: »Telefon je pokvarjen!« Tiščal je z levo roko možaka k steni, v desnici pa je držal majhen bokser. »Lepo se obnaša i,« je dejal preteče, »ali pa te bom lopnil.« Surovo se je zasmejal. Zatem ie naglo pristavil: »Poslušaj! Tule skozi hodijo ves čas ljudje — noter in ven. Ko bodo šli mimo, se smej, preklet bodi! Smej, pogovarjaj se in delaj srečen videz.« Pokimal je Guyju: »Daj mu cigareto, Edv.« Guy je molče ponudil velikanu pripravljeno cigareto. »Nasloni se na steno,« je dejal Brick. »Udobno se nasloni. Vselej, ko bo kdo šel mimo, reci: .Lepo je. da se spet vidimo/ Potem pa potegni cigareto.« Zatem se je Brick sklonil tik k velikanu ter se zastrmel v njegove oči. »Če boš poklical na pomoč,« je počasi dejal, »bomo zbežali. Ti pa bo5 svojemu delodajalcu rešil nekaj denarja, tako, da bo še bolj bogat. Toda preden bomo zbežali,« je počasi odprl svojo pest in znova pokazal bokser, »boš skupil svoje. Po glavi. Tresnil te bom po možganih z vso močjo.« Brick se je zasmejal in skomignil z rameni. »Morda ne boš mrtev, tega ne vem.« Z levo roko je pokazal na mišice svoje desnice. »Krepko znam udariti, gospod, in prav lahko bi končali kot mrtev junak s kakšno koščico v možganih. Sva se dogovorila, Jakec? Si razumel?« — —. Kaši košarkarji so nas prijetno presenetili ' Ljubitelji košarke že več tednov rnrzlično razpravljajo, kdo bo zmagovavec težkega dvoboja med Olimpijo in Realom. Igravci enega najboljših klubov Evrope — »Reala« iz Madrida bo prispeli v Ljubljano že štiri dni pred prvo tekmo, da bi trenirali na igrišču v ljubljanskem Tivoliju. Niso namreč navajeni igrišča na prostem, prav tako pa tudi ne usnjene žoge. Ko so gledavci videli odlično igro črnca Higtovverja in Američana Morrisona, so resno podvomili v zmago Ol impi je. Pred prvo tekmo preteklo soboto zvečer se je na igrišču v Tivoliju zbralo okrog 8000 gledavcev in ti so .bili Ipriča najboljši košarkarski tekmi ,ki je bila doslej odigrana v Jugoslaviji. Naši igravci so pokazali vso svojo spretnost in tehniko, tako da jim niti odlični gostje niso mogli do živega. Čeprav je Bil črni Higtovver največja nevarnost za naše igrav-ce. ga je član Olimpije Der-mrstia popolnoma onemogočil. Najboljši igravec na tekmi pa je bil prav gotovo naš Ivo Daneu, ki je 6 svojo igro presenetil tako igravce kot trenerja Reala. Čeprav so ti prišli v Ljubljano trdno prepričani v 6vojo zmago, so se krepko zmotili. Posebno pa jim ni šlo v račun, da so jim OLIMPUCI na-tresli v koš kar 105 točk, to 6e jim namreč doslej- še ni pripetilo. Razen tega pa je tudi razlika kar lepa — 14 košev; končni rezultat je bil namreč 105:91. Kljub tej res lepi zmagi pa naše igravce čaka še huda preizkušnja, in sicer danes zvečer v Madridu, kjer se bodo zopet pomerili z moštvom Reala. Tokrat bo njihova naloga težja. Ce bodo naši igravci še tokrat zmagovavci, pridejo potem v finale — s tem imajo tudi možnost osvojiti naslov pokalnega evropskega prvaka. Vse je torej odvisno od tekme v Madridu. Upamo, da bodo tudi tam dobili tekmo in 6 tem le še bolj potrdili sloves enega najboljših košarkarskih moštev v Evropi, kar jim mnogi strokovnjaki že priznavajo. Vsi pa soglašajo v tem, da tako odličnega igravca in popolnega košarkarja, kot je naš Ivo Daneu, že dolgo niso imeli priložnost videti. VSAK NA SVOJEM KAMNU Haš Naš kraj je zelo lep. Leži pod hribom, ki se imenuje Hom. Skozi naš kraj vodi cesta, na kateri je vedno dovolj prometa. Zraven H orna se razprostira malo manjši hrib Planina, na katerem je bil včasih grad. Še sedaj so na Planini razvaline, ki pričajo, da j* bil tam nekdaj grad. Med vojno so se tudi pri nas borili partizani za osvoboditev. V našem kraju bo kmalu dograjen oddelek tovarne Co-lor. V tem oddelku bo skladišče in laboratorij. Mnogim delavcem in delavkam, ki so ALI VESTE, KAJ TO POMENI sedaj hodili v medvoško tovarno, bo pot do dela mnogo krajša. Tudi kulturni dom bodo letos pričeli graditi. Ko bo dograjen, bomo lahko večkrat gledali igre in razne drij-ge predstave. Skozi naš kraj gre spomladi in poleti mnogo izletnikov, ki gredo na Okolnih ali pa v Ločnico. Vod našo vasjo teče reka Sora, ki io poleti obišče mnogo kopalcev. Čeprav *mo oddaljeni od vseh važnih središč, ie naš kraj kljub temu lep in privlačen. — Lojzka Kušar EPIGRAM Epigrami so pesmi napisni« ce ali pa duhovite in zbadljive kratke pesmice. Pri nas je pisal epigrame že Prešeren« TUNDRA Beseda je ruskega izvora in pomeni veliko, neizmerno ravan v Sibiriji. Tam ne najde« mo nikakršnih dreves niti grmičevja. Večji del je trava in pa mah. BARITON Ta beseda pomeni visok ba-sovni glas, ki ga imajo moški. Moškemu s takim glasom pravimo baritonist. PIONIR Pionir ne pomeni sanke učenca naše osemletke, pat pa je to tudi prvi naseljene« na neobdelani zemlji ali prvi naseljene v neki državi. ima Ugankarski kotiček za mlade bravce je nalete! na ugoden sprejem. Na slikah, ki jih objavljamo boste med tremi podpisi izbrali pravilnega. Rešitve nam pošljite najkasneje do 30. maja na naslov uredništva z oznako — nagradna uganka. Izžrebano pravilno rešitev bomo nagradili s knjižno nagrado. V zadnji številki je žreb namenil nagrado Tatjane i Kopri vnik is Kranja. Nagrado nsu bomo poslali po pošti. Pravilne rešitve iz prejšnje številke: astronavt, ' velesejem v Solunu, Abraham Lincoln, M'h^il Talf. 1. . . -----e v Portorožu 2. Hotel Toplice na Bledu 3. Vila Rožnik v Ljubljani 1. NarodLu heroj Jože Gregorčič 2. Violinist Igor Ožim 3. Pesnik Srečko Kosovel 1. Bruno Giordano 2. Rene Descartes 3. Valentin Vodnik i.. -ta. filma »Zbogom orožje 2. Prizor iz filma »Bele sence«) 3. Prizor iz filma •Kam s truplom t TI Domača anekdota Dvoumno Zadnji« sem pri nekem kranjskem kiosku povprašal: »Ali imate Pavlino?« »Seveda imamo,« mi je odgovorila mlada prodajavka, Moja radovednost me J« silila Še naprej in spet sem ji postavil naslednje vprašanje: »Ali je v horoskopu kaj zanimivega?« »Kaj pa ste vi?« me je hitela vprašati. »Devica,« sem ji odgovoril. »O, a vi tudi,« je zaključilo mlado le. Odrinil sem »tri kovače« in kjttpil Pavliho. Lahko si mislite, kdo fe zardel. VRTNAR To rožo vedno pozabim zaliti — Veš dragi, tvoja zakonska po-ludba je prišla ob nepravem času. Vasi, kjer je naključje. zame silo našo zgodbo, pa res ne bom obešal na veliki zvon, zakaj ni grsega, kot za nekom kazati s prstom. Ni velika ta vas in ne premajhna. Ravno pravšnja je, da so si vaš-čani lahko' marsikaj omislili. Vse dobrine pa nevšečnosti današnjega časa so se vsiljivo pa vendar bolj po naključju kot hote zagozdile med kmečke domove. Le še za ga- Tudi ostalim gasivcem — prostovoljcem so srca strumno in požrtvovalno udarjala, ko so se v naglici spotikali proti gasivskemu domu. Ko bi imela vas vsaj boljšo razsvetljav In da je bila tema še hujša, se je mesec prav takrat skril 2a razcefran oblaček. Prvi gasivci so srečno dosegli gasivski dom in si nadeli svetle čelade. Potlej se je zamotalo. Kar niso se znašli v mrzlični naglici. konjska zagledala, kako so se iz teme trgale strahotne sence z leske-tajočimi se čeladami, in voz, ki so ga strahovi potiskali pred seboj, je od strahu pobesnela. Žival je rit-nild desno pa levo, izpulila gasivcu iz rok povodec in jo ubrala v noč. »Preklete nerode,* se je nekdo drl na gasivce. »Preden se bomo pripravili, bo bajta do tal pogorela. Brž brizgalno na voz. Sami Vi ste pa od daleč L sivski dom je ostalo nekaj sežnjev prostora. No, tudi smole ne smem pozabiti, česar koli se vaščani lotijo — brez »smole* ne gre. In »smola* se je tistikrat držala tudi požrtvovalnih gasivcev. Ondan je bilo, ko se je lunin krajec začel napihovati v kroglo. Na vsem lepem je plat zvona ujed-Ijivo udarila v nočni mir. Gori! Na pomoč! Vaščane je dvignilo iz sladkega spanca. Tipajoč so se spotikali k oknom in zijali v noč. V temo, obsijano z medlo mesečino, so odmevali posamezni klici: Na pomoč! Gori! »Kje gori?* so vaščani vpraševali drug drugega in pogledovali na vse štiri vetrove. Niso se mogli zedi-niti, kje gori. Vsak je zamahoval po svoje. »Ni vozno, kje gori,* je menil gasivec Krtina, ki si je spotoma oblačil hlače. »Važno je to, da gori!* In že je utonil v temi. Čelade so bojevito žvenketale, ko so med vr.'.i treskali skupaj z glavami. Naposled so le znosili na prosto cevi pa brizgalno in drugo orodje. Nek. je zavpil: »Pripeljite voz!* »Kje pa je voz?* »Pod kozolcem . ..« »Pod čigavim kozolcem?* Kdo bi vedel, ko pa je v bližini gasivskega doma vse polno kozolcev. In vsakdo je trdil, da :e videl voz pod drugim kozolcem. Smola fa taka! C sivci so požrtvovalno odtipall v temo. Za vsako ceno morajo najti voz. Brizgalne in ostale ropotije pa res ne vodo prenašali v rokah. Minute so bežale in kraja, kjer je gorelo, ni bilo več težko ugotoviti. Soj požara je razsvetljeval zapadno stran neba. Končno so^ le našli voz. Tudi kont" še vsega dremotnega od nočnega počitkat so privlekli iz hleva. Ko -na je mrcina L>omo rinili.* Kot bi mignil, je bilo opravljeno. Kolesa voza so Poskočila na kotanjasti cesti, zraven pa so hiteli mrki možje v svetlih čeladah. Enkrat ali dvakrat bi v naglici skoraj zapeljali s ceste. Vse je šlo po sreči, le gasivcu Krtini je zapeljalo kolo čez palec desne noge. Prej ko v desetih minutah so prispeli na cilj. Korak jim je zastal, ko so ugledali pred seboj neznane gasivce. Pa tudi gorelo ni več. Videti je bilo, da so tujci Požar pogasili in da se odpravljajo. Iz mesta so Prihiteli. Naša četica je obstala lučaj daleč od tujcev. Tudi ti so opazili tovariše, ki so se poklapano gnetli okrog voza z brizgalno. »Hej, tovariši!* je zaklical gasivec iz mesta zamudnikom. »Vi ste pa gotovo od daleč, da ste prišli tako pozno.* SAŠA ŠKUFC POSLUH ~ (Si »Ali si že slišal kaj takšnega,-zdaj trdi, da soba ni akustična.« Križanka št. 27 4 i S 4 I 4 7 a • r i« | «3 G 14 « 14 i 14 1 1 Vodoravno: L delavska pivnica, i. skupek dveh ali več strojev, 9. pritrdilnica, 10. slovenska reka, 11. cela, 12. obljuba, 14. kvartaški izraz, 16. prehodno ozemlje, 18. okrasna rastlina v sobi. Navpično: 1. velika posoda, 2. turški plemenitaš, 3. srbohrvatska kratica za ljudsko republiko, 4. tkanina, 5. odrska uprizoritev, 6. poudarjena nikalnica, 7. oče, 11. zaupanje, verovanje, 12. ruska reka, 13. iglasto drevo, 14. skupina žuželk, 15. obdobje, 17. soglasnik in samoglasnik. Križanka št. 28 1 l i 4 s 6 i ♦ a * • i i _; 10 ti n n ♦ h 15 Križanka je magična, zato velja prva številka za opis vodoravno, druga pa za navpično: L, L listnato drevo, 7., 2. trdnost; 8., 3. prepir, nesoglasje, 9., 14. enaka soglasnika, 10., 4. mučenje, 12.» 5. ploščinska mera, 13., 11. konjenik s sulico, 14., 9. gorenjska prestolnica, 15., 6. vekanje. REŠITEV KRIŽANKE ŠT. 25 Vodoravno: 1. valuta, 7. anemija, 9. bes, 10. rad, 11. at, 12. raja, 13. Menam, 14. otava, 16. mina, 17. ja, 19. Ind, 20. Lah, 21. štafeta, 23. Atenec. REŠITEV KRIŽANKE št. 26 Vodoravno: 1. krasota, 7. renta, & Ante, 9. me, 10. stearin, 12. oa, 13L rani, 14. minij, 15. avenija.