1983 cena 10din
FRAGMENTI AKTUALNEGA
Ali se je že začelo
......................         tJ
Ali se je že začelo!? (Novinarje zapirajo, zakaj pa ne!)
Ranka Cičak(R. Č.), novinarka Vjesnika, je do-bila dve leti in pol zapora. Vse informacije, objav-ljene samo v nekaterih javnih medijih: Vjesnik, NiN..., puščajo za sabo neko, nemara, temeljno dvoumnost: sami mediji so na precej sramežljiv način — rekli bi celo z veliko težavo, kakor da bi govorili o grdih sanjah, zadovoljajoč se s tem, da so pač samo, hvala bogu, umazane sanje, ki s čisto realnostjo nimajo ničesar skupnega — objavili ne-katere fakte s procesa in okoli njega, brezkakršne-gakoli komentarja; še toliko bolj, ker je v tem pri-meru zatajila tudi (proslula) stanovska solidarnost novinarjev, v kolikor ta sploh obstaja. Na drugi strani pa sami fakti v zvezi, povejmo kar takoj in naravnost, skorumpiranim in zrežiranim procesom tako jasno in prozorno razotkrivajo nekatere šibke točke v polju pravno-političnega registra, oziroma v polju, kjer se ta register udejanja, da prikrivanje nepravilnosti lahko povzroči, v kolikor jih že ne, naravnost katastrofalne posledice. Ne pozabimo: svoboden razvoj posameznika je pogoj za svoboden razvoj vseh (Marx).
Dosti resnice bi bilo v trditvi, češ, stvar se sama v zadostni meri komentira. Vendar ta kvantum samo-komentiranja skriva v sebi neko temeljno nevar-nost: V kolikor je sam sebi dovolj, je vedno že po-man jkl jiv, še več, sam sebi je nepotreben. Kajti sam na sebi se nanaša z neke vnanje pozicije; ta pozicija
dovoljnega, ker se (vsaj) na nazavedni ravni čuti sama sebi nepotrebna, interpelira na samo meta-govorico. Preprosteje rečeno: problem, ki nastane, naj v svoje roke prevzame nek hierarhič-no-višji-avtoritativen organ, ki pač že po definiciji ve, kaj je prav in kaj ne.
V tem paradoksalnem momentu pa oblastni di-skurz ubije najmanj dve muhi na en mah: Zagotovi si poslušnost podložnikov, z videzom in sjajem de-mokratičnosti, obenem pa perpetviranje lastne dominacije, kajti želja podložnikov je vedno že v-kalkulirana — vračunana oziroma rekli bi celo imanentno pertinentna vladajočemu diskurzu oblasti. Ce obnovimo vsaj nekatere pomembnejše fakte v zvezi s »svinjsko afero«.
Ranka Cičak je v Sremski Mitrovici odkrila, da je skupina lokalnih veljakov, ki je dobila težke kre-dite za vzrejo in gojenje svinj, denar enostavno za-pravila. Ta svoja odkritja je objavila v Areni in od takrat naprej so se začele njene težave, ker so pač veljaki prišli v kazenski postopek. Začenja dobivat grožnje od vseh in vsakogar, ki sojm pripoznali za prikrajšane in oškodovane v zvezi stakoimenovani individualno kooperacijo (o raznih obrekovanjih ne bi niti govorilj). Stvar sama pa začenja dobivat širše razsežnosti. V celo gonjo proti R.Č. se je vme-šala Služba državne varnosti (kar naj bi bila neke vrste tajna policija na jugo-način), ki so ji pred are-tacijo brez sodnega naloga preiskali stanovanje,
ne da bi bil o tem narejen zapisnik__
Stiri dni po »hapšenju« je Višje sodišče preko
pa je vedno ze pozicija vladajočega diskurza, ki se   Tanjuga poslalo naslednje sporočilo iavnosti R Č producira skozi meta-govonco. Praktična nevar-   je osumljena več kaznivih dejanj: izdajanje nepo^ nost in posledica je pa sledeca: Pozicija samo-za-   kritih čekov, klevete in sovražne dejavnosti No na
sojenju jo je*obtožnica bremenila samo zadnje.
Sam sodni proces je bil pa še posebno zanimiv. R.Č. je vse zanikala ter med drugim dejala, da se je po objavljenih člankih začel zanjo zanimati usluž-benec državne varnosti Milan Kovačevič. Sicer pa je bila, vsaj tako je razvidno iz zapisnika, R.Č. na obravnavi precej deprimirana. To je razvidno iz njene izjave, ko je v odgovoru na obtožnico, ki ji je očitala: zlonamerno in neresnično prikazovanje družbeno-političnih razmer v SFRJ (trdeč med ostalim, da je Tito vzdrževal zvezo s Stepincem, razsipaval in trošil miliarde na svojih potovanjih, opravičevala iredentistične demonstracije, žalila nekatere funkcionarje v skupščini SFRJ in ZIS) de-jala: »Obtožnico sem ne samo razumela, pač pa tudi občutila, ker je vse to parodija in naivna izmiš-ljotina, sem se odločila, da na provokacije ne odgo-varjam.« V tem kontekstu je zanimiva tudi izjava odvetnika, ki sicer v pismenem zaključku sodišču navaja sledeče: dezinformacije preko Tanjuga, pridržanje obtožene v priporu do začetka obravna-ve(sojenja),nato umik prijave obtožbe uslužbenca Državne varnosti, me navdaja z mislijo, da za celo obtožbo stojijo lokalni veljaki, ki so neodgovorno potrošili svinjske miliarde.
In kot je navada v takih procesih, ko obtoženci bolj ali manj molčijo, pade glavno breme na priče. Zaslišanih je bilo 13 prič, obtožnica jih je zahtevala samo 7. Nekatere priče so izjavljale »ništa nisam čuo«, »ne spomnim se bistvenih podrobnosti«, medtem ko so druge njene izjave razumele kot SOVRAŽNO DEJAVNOST.
Zanimivo je, na kakšen način je pričal Milenko Trudič, sicer sekretar Mestne skupščine v Pečinci-
ma, ko se je v.prostorih katastra govorilo o Dedijer-jevi knjigi »Novi prispevki« in sicer pravi: »Zastav-ljal sem ji nekatera vprašanja v zvezi s knjigo, ker mi je bilo tako naročeno, naj naredim«. Na vpraša-nje, kdo je od njega to zahteval, je Trudič »lakon-sko« odgovoril: »Mislim, da nisem obvezan, da od-govorim na to vprašanje«.
Priče Svetislav Nikolič, Cveja in Katica, zakonski par, AntunoviČ so najtežje bremenili R. Č.
Nikolič je npr. na zaslišanju v predhodnem po-stopku dejal, da dela za Službo državne varnosti in da je tovarišu Kovačeviču redno pošiljal poročila o vedenju R.Č. ter dobival direktive, kako naj naprej dela. N»količ je obdolženo sprejemal v svojo hišo, kjer naj bi R.Č. med drugim tudi rekla, da se boji kako bojo Rusi prišli v Jugoslavijo in bojo njo prvo obesili na »banderju«. Ravno tako je obdolžena pred njim govorila o odcepitvi Hrvaške, o Savki DapČevič — Kučarjevi ... Višek je obravnava do-segla, ko je Katica Antunovič v trenutku zapeljala sodišče v dom, ko jo je predsednik kazenskega se-nata Evald Gruber vprašal: »Ali je obtožena pred vami govorila o Titu in Stepincu?« Odgovor je pri-šel v obliki proti vprašanja: »Jel, to ono o Titu i Kardelju?«
Epilog je znan: R.Č. je dobila dve leti in pol za-pora, s tem, da celo stvar sedaj obravnava Vrhovno sodišče; R.Č. so medtem celo spustili iz pripora (do pravnomočnosti sodbe?); za R.Č. se jezanimal celo tov. Mitja Ribičič, ko je v pogovoru s tujimi novi-narji pripomnil, da pri nas še ni bil noben novinar obsojen zaradi časopisnih člankov....?
Marko ZORMAN
Kaj je z javnostjo
»Isto dejstvo se lahko popolnoma divergentno kvalificira —za nekatere je obstoj 2.500.000 Ijudiv delegatskem sistemu merilo demokratičnosti jugo-slovanske družbe, za druge (v glavnem tudi zame) je to isto število Ijudi, s katerimi+se da manipulirati.« Neca Jovanov)
J AVNOST: Vsekakor koncept samoupravljanja vsebuje pojem javnosti kot eno bistvenih kompo-nent lastnega ustroja. Toda Habermasove analize so jasno pokazale na razpad liberalistične javnosti, na njeno depolitizacijo, kar seveda onemogoča njeno funkcioniranje kot garanta kontrole politike. In res samoupravljanje operira z neko, kot se izka-že, mnogo bolj prefinjeno kategorijo: javnost je vedno že delavec, delovni clovek, delegat, skratka, samoupravljalec; javnost dobi pridevnik — sa-moupravna. Depolitizirano meščansko-liberalno javnost nadomesti samoupravna javnost. (Distink-cija je bistvena: pridevnik samoupravna pomeni prav to, da se vseh interesov ne politizira). Ta pa je strukturirana na način delegatskega sistema, ki je conditio sine qua non samoupravne javnosti. In če nam sedaj stopi nasproti množica preko 2.500.000 delegatov izbranih s str#ni svoje baze, je jasna de-mokratičnost jugoslovanske družbe.
Kvalifikativ javnosti je gotovo tudi možnost poli-tične kontrole, torej možnost vzpostavitve učinko-vitega sistema odgovornosti.
12. kongres ZKJ je imenovan kongres odgovornosti. To je beseda, ki funkcionira kot trenutna mantra sistema samoupravljanja: njeno ponavljanje naj prinese blagodejni učinek samo-realizacije. V skladu z zaostrovanjem gospodar&ke in poiitične krize se njena mistična vsebina vse bolj polni, vse bolj se konkretizira. Konkretizira pa se natanko na način naslednje formule: »Prenehajmo govoriti o kršitvah zakonov, povejmo z imenom in priimkom, kdo je za to odgovoren.« Da v tej izjavi povsem zakonito izpade vsako dejansko poimeno-
vanje, oziroma, da je resničnost tega poimenovanja ravno v tej občosti, njeni abstraktni praznosti, je pač osnovni obrat tega poziva. (Gre prav za poziv, kajti neobstajanje nekega učinkovitega sistema omogoča zgolj ad hoc intenzificiranje, ki poteka na način »borbe za.... (odgovornost, turistično bero, letino itd). Če je to značilnost celotnega sistema, nam priča zgolj o njegovi nesposobnosti funkcioni-ranja brez značilnega voluntarizma. Značilnega v meri, v kateri ga omogoča le določena struktura oblasti.) Podčrtani del izjave vsebuje največjo možno mero konkretizacije, ki jo premore takšen evforični poziv.
Obstaja pa primer, ko se subjekt vpiše z vsemi svojimi podatki v zgornjo formulo: samokritika. Avtoreferncialnost, podkrepljena z performativom (kesam se), omogoča subjektu, ki je objekt lastne kritike, precizno manipuliranje. Znano je, da je bila značilnost stalinističnih procesov v tem, da se je obtoženi sam prepoznal za krivega, naštel subjek-tivne in objektivne vzroke svoje deviantnosti in se tudi sam obsodil. Zgolj nepopolnosti avtoreferen-cialnosti (v krogu zazeva nek prepad: v kolikor družba še ni samoupravna, popolno samonanaša-nje ni možno in pojavi se institucija, ki je zunaj sicer tako popolnega kroga;) gre zasluga, da so padale glave, ki so štrlele iz čarobnega kroga. V samou-pravni družbi pa je avtoreferencialnost popolna: subjekt, ki se izpostavi samokritiki, obdrži svojo glavo, še več, njegov položaj se še okrepi —. Sa-moupravljalec, ki se samokritizira, je kat'excohen samoupravljalec, zato lahko samo napreduje po hierarhični lestvici. Javnost je popolnoma izklju-čena iz procesa vprašanja odgovornosti: njena funkcija je zreducirana na formo adekvatno oni, meščanski javnosti. (Depolitizacija, o kateri govori Habermas, seveda ne pomeni, da kot taka (depol?-tizirana) javnost ni vračunana v politični stroj.)
Javnost, v kateri je vsak deseti član delegat, j& torej onemogočena politična kontrola: v prvem
primeru se v njene mreže ne ujame nič, razen ab-straktne občosti, v drugem primeru, ko zgrabi za navidez najbolj konkretno točko, je rezultat ravno obraten od željenega.
Pa vendar, evidentno obstajajo primeri ugotav-ljanja odgovornosti. Vendar ne s strani javnosti, marveč kot posledica delovanja« »izvensistem-skih« forumov, ki v svojih obračunih proizvedejo videz odgovornosti.
TRIBUNA: poskus napolnitve, konkretizacije zgornje formule je bil naravnost »temelje sistema rušeč«, poskušal je »dajati platformo partiji«, skratka, bil je tak, da je bil vreden obsodbe. Rezul-tat takšnih kvalifikacij je predvsem dvojen: 1.) formule ni mogoče nikakor zapolniti. Njena praz-nost je njena polnost.
2) sistem rušeč je poskus vzpostavitve kon-kretne odgovornosti, ki operira z dejanskimi imeni in priimki, ne pa sama dejanja, zaradi katetih se ravno zahteva takšno odgovornost.
PRAVO: pravni sistem je v demokratični družbi tisti, ki določa obvezna ravnanja oziroma določena prepoveduje. Hkrati vsebuje mehanizme, ki omo-gočajo kaznovanje deviantnih pojavov. Merilo njegove uspešnosti, dejanskosti je v izvajanju nje-govih norm.
Ustavno sodišče je uvedbo bonov prepoznalo za protiustavno, pa vendar se njih uporaba čedalje bolj širi. Pravosodni sistem, ki v ustavnem sodišču naleti, tako rekoč, sam nase, na svojo točko reflek-sij, lahko ugotovi samo eno, da je popolnoma neu-činkovit, da je z dejanskim, efektivnim ravnanjem derogiran. Ves megastroj (skupščine socialističnih republik so v prvih štirih letih delegatskega sistema v povprečju sprejele med 300 in 500 zakonov; TOZD je obvezan sprejeti med 20 do 40 samou-pravnih splošnih aktov) ni sposoben učinkovite kontrole, učinkovite uveljavitve odgovornosti. (Kajti gre nam ravno za odgovornost v najširšem smislu, ne le za kazensko odgovornost, ki je redno
ugotovljena v zameno za politično: primer je Ko-sovo z enormnim kaznovanjem določenih posa-meznikov, medtem, ko se je odgovornost partijske strukture izgubila v opominih pred izključitvijo. Uradno tolmačenje je, da je do krize na Kosovu prišlo zaradi odsotnosti samoupravljanja: torej je viadala določena skupina, ki je oblast uzurpirala. Pa vendar....)
In če je še kaj verjeti rimski pravni učenosti, je bilo kaj takega pričakovati. Prenormiranost pr^ nese zgolj dvoje:
a)  neučinkovitost pravnega sistema,
b) krepitev administrativnih, z normiranjem uk-varjajočih se struktur.
Malce tvegano pa bi lahko dostavili: zvijačnost samoupravljalskega uma si je našla pot iz utesnje-nosti pravnih norm, ki skorajda ne dopušča več svobodnega—samoupravnega delovanja: norme ne upošteva!
TUJCI: Luciano Pellicani našteva 3 osnovne sla-bosti jugoslovanskega sistema samoupravljanja: 1) »Največji problem je neskladje med industrijsko demokracijo in političnim avtoritarizmom... V po-djetjih je uvedeno samoupravljanje, toda to ni izvedeno v političnem sistemu, ki ostaja avtokrat-ski.«
2.) veliko slabost predstavlja neobstoj kohe-rentnega sistema odgovornosti.
3.) problem inovacij. »Nesporno je, dabrezindi-vidualne iniciative — izvor vsake inovacije ni ano-nimna kolektivnost in brezličnost, marveč indivi-duum — družba izgublja na vseh poljih. Utopiti po-sameznika v skupnost je enako okamenitvi družbe, in pomeni »zatolči« zgodovino.«
POSLEDICE: javnost, ki je izključena iz pro-cesa ugotavljanja odgovornosti in ki si niti tega vprašanja ne upa postaviti, ker je vjem pri-meru ogrožena eksistenca posameznika, sicer krši samoupravne norme in s tem kaže njih nedejan-skost, toda (kakor se že zdi navidez prolisloyno) le iz enega razloga: JEBE SE JI!             '^ ;**'
JANE MARINKO
Topli bratci spolnega razmerja
O nacionalizrhu vse dobro. Tako je začrtan mani-fest slovenske malomeščanske srenje, ki s svoje la-bilne, negotove statusne pozicije sega po opori, ideološkemu horizontu, — nacionalizma. Gre za tisti sfoj znotraj družbe, ki je eksistenčno zavezan takšni ideološki produkciji, ki naj maskira, zamaže mesto od koder ideologija govori. Kajti, meščan ali v naših razmerah slovenski malomeščan (domače, provincialno bornirane razmere namreč ne dopuš-čajo atributa »meščan« v pravem pomenu besede), ki s polnim trebuhom in v toplem, ljubezni polnem družinskem vzdušju, v lični hišici tlakovani z mar-mofjem, misli o svetu, duhu ali biti, o neenakosti enakih ali nesvobodi svobodnih misli le tako, da ne misli, zakaj misli, tako kot misli. Sprva je zmeden. Ker ne ve, na koga bi pljuval, pljuva pač po vsem. Z milosti polnim pogledom se ozira navzdol, k margi-nalijam občestva, kjer najde le prostaštvo, kultur-no, intelektualno, eksistenčno bedo, kar vse je zanj vredno le pomilovanja. Toda v bratski druščini svoje malomeščanske srenje go ji zavist in prezir. Ta
banda subjektov, ki to niso in tudi ni v njihovem in-teresu, da bi to bili, čeprav ima besede konsistent-nosti lastne identitete vseskozi na jeziku, vročično blodi po ideološkem zemljevidu, da bi se tam izgu-bilada bi sezagozdila vslepi ulici in od tam klicala po obrešeniku. Saj drugače tudi ne more in ne sme. Na poti od Smisla mora že dosedaj prehojeno pot razglašati za Nesmisel. Mimikrija je njena poza. In polje, katnor ta gnoj investira svojo zblodelo misti-ko, je jasno tisto polje neumnosti,"ki po »nara-vi«odgovarja njihovi gnili eksistenci: Slovenstvo, Narodni duh, Zdravi nacionalizem itd. v ko-zmos nacionalne bitnosti. To je tista zgre-šena investicija, slepa ulica, ki pa ravno v svoji zgrešenosti in kretenizmu duha, prinaša masten zgodovinski profit, namreč mistifikacijo razredno razklane družbe.
Zvijačnost uma, ki je imanentna nacionalistič-nim kretenizmom, je v tem, da v nacionalizem zapa-deš že zgolj s tem, da ga prepoznaš, da stvar kot tako, ki na sebi ne nosi etikete neke uvrstitve, uvr-
stiš v red tistega, kar zadeva sfero nacionalnega. Ni bitnosti, ki bi bila. kot taka nacionalna. Nacionalni duh si stvari pridobi šele po poti neke intence in to tiste, ki je zavezana specifičnemu razrednemu inte-resu. Kajti, kaj je lahko nacionalnega ali nacionali-stičnega, je zavezano tistemu strukturnemu blod-njaku, kjer je mogoče mesto izjavljanja ideolo-škega govorca skrivnostno izigravati. Od kod in za koga govori kulturniški janičar, ki se postavlja na mesto branilca neokrnjenega, čistega, naravnega slovenskega jezika? Kot da je mogoče jeziku pri-pisati tovrstne atribute, kat da stvar na sebi sploh lahko poseduje nekaj kot čistost, pravost itd. Nas-ploh vse te gonje za domačim, pristno slovenskim, nosijo pečat neke odsotnosti, iracionalnosti izho-dišča ali temelja, kar vse predstavlja idealno pribe-žališče misticizma in istočasno strukturira speci-fično ekonomijo užitka,y kolikor je užitek zavezan Zakonu, kotčisti iracionalnosti, »brez — temeljno-sti«. In ta užitek je perverzni užitek. Poglejte ne-kega slovenofilskega kulturnjaka, kako se mu ce-
-    •>
dijo erotične sline, ko spekulira »APprav se pise kaša ali kasha«. Tu, v tej brezveznosti je, ker spro-ducira užitek.
Ob vsem že zgoraj povedanem je jasno, da funk-cionira nacionalizem kot simptom, kot tisto na planu ideološke produkcije, kar temu planu uhaja in s tem kaže na resnico Družbeno nezavednega. V kolikor je ideologija samoupravljanja vladajoča ideologija in to je, je nacionalizem kot simptom lahko produkt le te ideologije.                          1
Ni mogoče reči, da samoupravna struktura eksi-stira v svoji samobitnosti, kot čisto zlato, ki ga blati tujek nacionalizma prinešen nekje od Zunaj. No, y nacionalistični stvarnosti ta Zunaj tudi dejansko eksistira. Seveda, gre za tisto mistično z Juga, ki blati, če že ne kar reže jajca slovenski Duši. Toda ravno toliko kolikor kaže vladajoča ideologija ne-moč revolucionarnega preboja obstoječega, prod cira reakcionarnost.
TT
Brane Kodewnan
K občutljivosti slovenske birokracije
Na okrogli mizi o »ekonomski situaciji pri nas« na snoštovani ekonomski fakulteti je med drugim prof.Černe izjavil, da smo pri nas lahko še srečni, Ja nimamo proti sebi kakšnega Jaruzeliča.Pripona ~ ič, je kajpak tista, ki daje smisel celotni matafon, oz, je pravzaprav točka, kjer se je neznosna vsa-kodnevna fantazmatska dejanskost srečala z real-nim; na drugi strani pa je pripona.— ič kar sprejem-fjiv indikator proslulosti celotne okrogle mize. (1)
Nas bolj zanima pripona-ič, ki je nelatentno že kar precej časa prisotna v slovenskem vsakdanju (predvsem seveda preko uradnih režimskih sred-stev množičnega zavajanja bratstva (DELO, Dnevnik...) in ki, vsaj tako izgleda, uspešno vršijo »ntegrativno in kohezivno funkcijo v razpadajocem slovenskem občestvu.
. Strah pred pripono-ič, je menda v tem, kot pravi tov. Miran Potrč (njegovo izjavo jemljemo tukaj ¦kot paradigmo), da je »Slovenija občutljivejša gjede dogovorjenih sistemskih resitev in njihovih reafizacij-ter glede določenih principov dogovarja-njav Jugoslaviji«. (-cit. po Vjesniku — Sedam dana 18. dec. 1982).
Razlagati določene družbeno-ekonomske od-npse na emocionalen način, z raznimi oblikami ču-.^fcvene pnvrženosti samoupravljanju, je iahko šieer lenutno sredstvo za pridobitev zmanipulira-nih množic, ne more pa biti nadomestek za odsot-nost realne materialističneanalize. Ta, v bistvu ira-čjonalrui-kofijunkturno.st emocionalnega rnomenta. v birokratskigcnorid pa predpostav|jaže nekidru-gimoment: i/haja/.eizpredpostavkerazcepljenega subjekta na subjektivni in objektivni momeflt, s tem da subjekta — v nezmožnosti da ga zagrabi na objektivnem nivoju—zgrabi na subjektivnem ni-voju. Birokratski diskurž se v svojem pfekbdiranju, prezentira s pozicije objektivne vrednosti, saj se na ta"naein lahko sploh seie pojavi na nadčutno. -emocioaainem nivoju; skratka zastopa eno, prika-zuje nekaj drugega; kajti objektivna vednost (fraze o <;amoupravljanju, delaVski interesi...) in s tem povezana ekonomska recesija, ki podira marsika-tjere ideale že v temelju predpostavlja razcepfjene* ;ga, desubjektivnega subjekta. Birokratski je/.ik se mora zaradi tega nujno prekodirati, s tem pa tudi samega sebe najde oa poziciji odsotne desubjekti-vizacije, medtem ko na drugistranisubjekt na kate-rega se nanaša birokratski kod, ravno tako preko-dira svoj jezik in se s tem znajde, zaradi razceplje-nosti, na poziciji objektivne vrednosti. Tako pri-demo do situacije, ko se oba člena nesimetrično vzajemno varata, da že vsak vedno govori s pozicije drugega. Kako praktično izgleda to: Dostikrat se pojavljajo ra^ne interpeladje, zahteve na najvišje organe, zakaj ne naredijo reda tu in tu, zakaj do-puščajo, da se delajo take in take svinjarije, ker se že vedno predpostavlja, da naj bi bili najvišji ali pa vodstveni organi poklicani, da se naredi red; torej /c sama interpelacija. zahteva, karkoli /c.
predpostavjja hlapčevsko odvisnost.
Zanimivo je, kakose ta »občutljivost« argumen-tira in sicer s tem, da so v Sloveniji bolj razviti sa-moupravni družbeno-ckonomski odnosi s tem pa so močnejši tudi mehanizmi, kt te odnoše utrjujejo in seveda branijo od razkroja (kot npr. razne vTste centralizacije deviz). (ibid). Ta kilava argumenta-cija bi lahko zadovoljila zgolj tako, če bi stali ria po-zicijah kakega kvantitativca (ki bi kot glavni uspeh samoupravljanja v Sloveniji navedel veliko pokri-tost uvoza z izvozom v primerjavi z ostalimi repu-blikarni).
Očitno je, da gre za prefinjeno ideološko mistifi-kacijo družbenih razmer (to je recesije, tako na ekonomskem kot na politično-ideološkem nivoju), ko poskuša republiška birokracija na vse kripljc ohranjati (in reproducirati) svoje monopolne pozi-cije.                                                 -
Da srno jasnejši: delavec v Sloveniji nima nič več samoupravtjanja kot delavee v drugih republi-kah; obema se standard znižuje, oba sta objekta skorumpirane samoupravne birokracije ,ki v obliki Jiskur/i\tie matrice iinanentno producira ideolo-ško psnovo zaznavanja krize; vtis, da je v Slove-riiji več sarnoupravljan}a, je to prej znak, da je ši-tuacija bolj represivna,da irtia delavec manj mož-nosti za samoupravljanje (in glede na dolgove, ki jih ima Jugoslavija do tujine, se najmanj do leta 2.000 odpovemo kakršiiemukolt samoupravljanju, saj je razporeditev dohodka ali pa presežne \ red-noti kot kategorije, ki veliko bolj ponazarja odtu-jene družbeno-ekonomske odnose z etatisfičnimi ukrepi in akti že vnaprej razporejene, ki so kajpak v imenu samoupvavljanja), kot pa recimo dclavec v drugih republikah.
Strah Slovencevpa je seveda.strah republiške bi-rokracije pred prifiski od spodaj in zahtevod zgoraj ter od protislovij, ki determinirajo, zgoščajo in fik-sirajo njen položaj. Zahteve od zgoraj sq kajpak zahteve po večjem pretoku presežne vrednosti, le-ta poteka prek vidnih in nevidnih kanalov: vidni so n.pr. fond za nerazvite, nevidni pa nizke obrestne mere, različne investicije v republikah, emisija ....). Zahteve od spodaj so zahteve po bolj-šem standardu, po več samoupravijanju__
V tem navzkrižnem ognju se birokraeija (predv-scm so to upravljaJsko-partijski vrhovi) obnašajo in delujejo, kakor pač /c vejo in znajo, na eni strani mora nujno homogenizirati, asimilirati, združiti ra-zlične ideološke tendence, v kolikor hoče igrati na-cionalneua repre/entanta s tem, da jih m-ora atomi-zirati, izolirati, razdeliti segmentirati, v kolikor ji.h hoče totalizirati, skratka izbrisati vse alternative in razlike (izkušnje s Poljske so dovolj prepričljive), na drugi strani pa se mora tudi sama prilagajati ra-zličnim naslovnikom (zahteve od zgoraj). V tem navzkrižnem ognju ni »nevarnost« v tem, da se.ta protislovja ukinejo, pač pa da se reproducirajo v razfičnih oblikah na način, da je vsaka nova oblika
temel jna mistifikaci ja in negaci ja pre)šnje, s tert da prejšnjo obliko kon^titutivno vsebuje. V tem koa-tekstu je n.pr. nacionalna in lokalna zaprtost bi-stv^ni moment pri vzpostavitvi birbkratske domi-nacijcdepozitnipologipa.čejihžeome^imo simp-tomatična »radikalizacija'« perverznosti (ob^blago-slovu partijske birokracije) državnega parternali-zma, ki ka/ejo na njeno lastno ^fcncrtiranost, nemoč. o!                            (^ic'              ''j ^r'"
šejo prost«             ovne m idejnc              ^eprav
nemara na bolj liberalcn način, v skladu s srednjee-vropsko omiko (Da se ne pozabi: veliko zapiranje nacionalni ekonomij v 30-ih ietih znotraj evrop-skega pro»>tora je pripeljaio na eni strani do faši-zma, na drugi strani pa dp stanilizma. Eden od ar-gumentov poJitikanske prakse za 2apiranje mej, da tudi druec dr/a\e na taksne ali drugačnc načine za-pirajo svoje meje, je pa vsekakor višek perverzije in vulgarnosti birokratske pozicije, razen če ne-mara ravno na pei verziji in vulgarnosti reproducira vzvode svoje hcgemonije).
Poseganje državnega političnega paternalizma v sfero ekonomije ne pomeni, kot se rado misli, njene dominactje, pač pa prej njeno odvisnost od eko-nomske sfere \ procesu reprodukcije kapitala; na-mreč iire /a samo umešOenost ekonomskih funkcij \ strukturodržaveglcde akumuhidje in reprodukcije kapitala; kontradikacije, ki iz tega izvirajo se nana-šajo na njcne težave s presežno vrednostji). ki jo poskuša presegati na kapitalski način z devaloriza-cijo dela konslantnega kapitala, ki je imanentno naraščajoči produktivni sili dela ter sevieda z deva-lorizadjo delovne siie. to j<z / večjo stopnjo eks-ploatacijedelovne sile (:znižanje realnih mezd, na-raščanje cer> osnovnih /ivljenjskih potrebščin, obresti (2)... kar je direktna posledica zgrešone ekonomske politike in v marsičcm tudi osnov, na katerih je temeljiia in ševedno temerji ekonorn.ska politika). Država ne morc obvladovatr razširjetie reprodukdje kapitala* in \ tcni je nemara njena moč, kos pcrmanentnimi kri/arai (krize so tma-nentae glede na r€prtxlukdjo kapitahu \endar je njen kvantitativni obseg subjektivno pogojen) ustvarja prazen prostor zato. da ga lahko samo za-polni, v prvi faz.i na ideološkem nivoju, katerem so podrejene tudi ekonomske funkdje. v drugi fa/i pa na represivnem nivoju (glej Poljsko).
Ce se na koncu vrnemo k nacionalni birokradji: problem birokratskega diskurza je v tiem, da pri-haja vedno / neke druge instance, z neke odsotne pozicije,ki je v temeljupremestitvena pozicija. De-lavski razred prekozastopstva izgubi samega sebe, s tem, nastane tako njegova mistifikadja, kakor tudimistifikadja /astopnika. fJosledica tega v tem začaranem krogu jo, da privre potlačena resnica bi-rokratskega diskurza na dan zgolj skoz simptom:-ič,občutljivos( Siovencev, kjer jej)odana mistifika-cija \ subjektu: Slovenec je tisti, ki konotira obcut-ljivost in ne obratno. Posledica tega je, da birokrat-ski diskurz nastopa kot vedenjski diskurz. kjer je polj^ afirmiranja pa tudi difaomiranja že vnaprcj določeno, ni pa mu seveda nujno pertinentrio, saj
ga to polje, kakor smo zgoraj nakazali tudi subver-
tira.
OPOMBE:
(1), Kjer so ekonomske veličine taiste institudje gtnorileo ekonog^ski krizi pri nas. njenih vzrokih m pa resitvah. Propšorji — ekoribmisti — nepolitP ki, v svojem učenjaškem govorjenju (prerekanju), niso prisli kaj dlje od vsakodnevn^ voluntaristične, pragmatične politike (n.pr. treba je zmanjšati osebne dohodke, Nplošno in skupno porabo, zmanj-šati vse stroške, kjer se jih da...), obstalnem joka-nju in stokanju kako jih politiki niso poslušali in jih zajebavajo že vrsto fet. Politiki kajpak vejo, kaj je treba narediti, to je, spremeniti se v ekonomiste, medtem ko ekonomisti niso niti politiki, niti eko-nomisti. Vendar pustimo v miru uglednim profe-sorjem njihove travme, pa tudi zvesti (—to je hla-pčevski) študentski populaciji ne bomo odrekali pravice do bebastih vprasaivj in vehementnega apiavza na koncu te manifestadje, s katerim so ustoličili svoje deviško znanje ekonomije, ki je na sledi tistemu znanju, ki pogojuje stromašno eko-nom?;ko raisel pri nas in ki se še vedno giblje bolj ali raanj v ustaljenih obrazcih pretekiosti. Okrogla niiza na ekonomski fakuheti je pokažala, da se re-cepcija bebavosti ob tihem ali javnem blagoslovu vseh subjektivnih sil uspesno nadaljuje. Tako, da tisto, kar na ekonomski fakulteti prihaja na dan, z birokratskim krstom vednosti, v obliki diplom, daje« stutiti, da bo rokodelstvo v slovenski provind še dolgo časa prisotno. Izgleda, da je velikost in tno-gočnost zgradbe ekonomske fakultete v obratnem vora/merju s kvaliicto v rvjcj, producirajočega znanja. Vendar naj se sodobni kleriki na ekonom-ski fakulteti kopljejo v lastnem sranju, mi jim ne bomo več motili njihovega dušnega miru.
(2) Da obresti. Sedanje povecanjeobrestnih mer boše po\ečalosodalne razlike. Tisti, ki je imel prej vcliko. bo mirno lahko živel od obresti (obresti ne podležejo davčnim obveznosum, kot ri.pf. druge '\rste dohodkov) in bo sedaj imel še več; lahko bi celo domne\ali. da so \išje obresti, ceprav so v giavnem na zahtevo tujega kapitala. Določena koncesija nekaterim malomeščanskim slojem, ki je koncentrirana v sekundarnem in terdarnem sek-torju. glede na to, da so te grupadje v preteklosti imele veliko boljše možnosti za »ureditev življe-nja ' in družbeno afirnmadjo. Z višjimi obrestmi pa lahko gledamo z vidjka delavskih množic, predpo-stavljamo najmanj nasfednje: povečana nezapo-slenost zaradi zmanjšanja gospodarske aktivnosti, zmanjšanje individualne stanovanjske gradnje (medtcm ko družbena že itak tako ali tako nazadu-je). Skratka lahko pričakujemo še večja struk-tualna nasprotja, tudi rra mednadonalni osnovi. Na koncu koncev pa so višje obresti samo eden izmed postopkov. kako pridobiti denar za akumuladjo, n;i račim dela\^kega standarda, postopki, ki so stari že najmanj 200 let...
Marko Zorman
Arhitektura, kje si
Že dolgo se govori o krizi arhitekture, vendar tudi misel, da gre pravzaprav za arhitekturo krize, ni nova, saj vemo, da je arhitektura odziv na stanje v družbi.
Ta odvisnost se lahko izraža na dva načina:
Arhitektura kot odsev družbe-arhitektura krize-nekritično prenaša družbene odnose v pro-stor in postavlja sceno po diktatu oblasti
B-arhitektura kot protest in obsodba-arhitek-tura proti krizi-nakazuje alternativne možnosti živ-ljenja in družbenih odnosov
Položaj stroke pa je specifičen, saj med vsemi u-metnostnimi panogami zahteva najboljšega in najvplivnejšega investitorja, ki je praviloma se-stavni del oblasti.
Logjčna posledica tega je, da uspešno prodira ar-hitektura pod A (torej arhitektura krize). Na-sprotno pa arhitektura pod B le redko pride dlje od ideje, skice, proglasijo jo za utopično, tako da o-staja daleč od realizacije. Torej o arhitekturi proti krizi skoraj ne moremo govoriti.
Tu pa se lahko vprašamo o arhitektu, o n jegovem odnosu do družbene krize, ki se izraža kot kriza vrednot in zaupanja, velika apatičnost, politična in gospodarska kriza. Navkljub zelo družbeno angaži-rani naravi stroke nekaterim uspe, da ne vedo za resnico. To so tisti »zadovoljni Kranjci«, ki za-
radi svoje pasivnosti, nesposobnosti in neznanja ždi jo v brlogu samozadovoljstva in se odgovomosti svojega početja niti ne zavedajo.
Kaj pa je z onimi, ki resnico poznajo?
Veliko jih je, ki jim je kariera ljubša od resnice. Ne le, da obstajajo tiho, ko se pred njimi razgri-njajo vsi nesmisli sistema, ampak tudi delajo lepo po nareku — tako kot od njih sistem pričakuje.
Malo jih je, ki molčijo, saj želijo s svojim delom, z arhitekturo spreminjati svet na boljše.
Še manj pa je tistih, ki zakulisje sistemske scene tudi javno razgalijo ali jo celo poskušajo spremeni-ti. Pri tem pa se vedno znova pokaže, da je težko kritizirati sistem in še težje družbo. Z razkrivanjem svojih spoznanj so si zapravili skoraj vsako mož-nost, da bi bili njihovi projekti sprejeti in realizi-rani.
Tiste dimenzije umetnosti, ki je vest družbe in stalni opomin na zablode potemtakem v realizirani arhitekturi zasledimo bore malo, namreč arhitek-ture proti krizi. Preveč je prepletena z družbo in oblastjo, da bi se jima lahko upirala.
Takšno stanje se jasno odraža tudi na področju kritike arhitekture, ki pri nas skorajda ne obstaja, saj »se na področju arhitekturne kritike umet-nostna kritika najbolj približa družbeni kritiki«. (B.Mušič)
Pa vendar: Arhitekt je Umetnik, spoznavati mora resnico, se boriti zanjo in za trajnejše vredno-te. Le na tem bo lahko zgradil nekaj, kar bo preži-velo svoj čas.
V zadn jih letih smo že priče mnogim iskan jem bi-stva arhitekture in pogosti so pogledi nazaj, k izvo-rom »Svet je utrujen od lastne vere v napredek. Človeške misli se polašča nemoč. Pa se zdi, kot da smo nekaj pozabili v preteklosti, neko izročilo, ki bi nas utegnilo rešiti, zato se obračamo nazaj, ker bi ga radi našli za svojo rešitev.« (Dane Žajc)
Torej v okviru stroke arhitektura že išče trdna tla. Iskanja, ki sežejo dlje, kot do Palladia in Vitru-vija, tja kjer se arhitektura ne ukvarja več sama s seboj, pa v okviru sistema niso dobrodošla.
Tako se pojavi vprašanje vloge študenta, ali je lahko on morda vest družbe, kar bi umetnik moral biti.
Zaradi zelo družbeno angažirane narave stroke mu je dano, da že zgodaj lahko spozna mnoge zmote v družbi, a hkrati mu eksistenčna neodvi-snost omogoča večjo svobodo akcije. Res je, da še nima možnosti, da bi govoril za izgrajeno arhitek-turo samo, na voljo pa mu je še cel spekter možnih dejavnosti, s katerimi naj osvešča, opozarja. svari in nenazadnje tudi kaže na možne nove poti. Pre-den se odpravi med ljudi pa mora sam sebi ustvariti
trdne temelje, pa naj se zdijo še tako globoko.
Ne smemo pozabiti, da ne bomo našli pravega od-govora o bistvu arhitekture, če si prej ne bomo od-govorili na mnoga bolj osnovna vprašanja človeko-vega obstoja in ciljev razvoja družbe. Arhitektura se začne prav tu.
Vida Ogorelec
Od 3. do 10. aprila letos bomo v Ljubljani gostili 5. Kongres študentov arhitekture Jugoslavije — KSAJ — 5.
Ugotovljamo, da je odnos na fakultetah rezultat stanja v stroki sami in v družbi nasploh. Zato bo vsaka arhitekturna šola na svoj način prikazala re-snično sliko stanja šole. Letošnji KSAJ—5 se bo spraševal o mestu arhitekture v družbi in o arhitek-turi sami. Razmišljal bo iz šole navzven — o družbi, v katero je postavljena — in navznoter o sami stro-ki.
Ob tej priložnosti pa ne bo prizorišče samo naša šola na Cojzovi 5 — naš prostor bo Ljubljana: Cankarjev dom, ŠKUC, Emonska vrata, ... na ulicah bomo!
Organizacijski odbor za 5. KSAJ pri OO ZSMS FAGG VTOZD Arhitektura
Ali veš
... da smo od 3,5 odstotnega povečanja indu-stri jske proizvodn je, ki smo ga načrtovali v lanskem letu, dobiii ie 0,1 odstotno rast! To je najmanjša in-dustrijska rast od leta 1967!
... da nismo uresničili načrtovanega 8,5 odstot-nega povečan ja izvoza, saj se je izvoz povečal le za 0,7 odstotka in pri tem obenem osiromašil še do-mači trg.
... da je po napovedanih ukrepih, sprejetih okto-bra lani, prišlo do velikega odliva deviznih sredstev. Dvigovanje deviz je bilo v lanskem oktobru za 70 odstotkov večje kot v septembru — pred ukrepi, novembra je bilo povečanje 45 odstotno, decembra pa se je ta pojav začel umirjati, januarja pa je bilo stanje normalno.
... da naj bi se uvoz repromateriala in surovin lani povečal za 4 odstotke. Hkrati pa naj bi se uvoz opreme zmanjšal za 56 odstotkov. V resnici pa se je samo v SR Srbiji in SR Hrvaški uvoz opreme pove-čal za 28 oziroma za 3 odstotke, v drugih republi-kah pa je bilo zmanjšanje manjše od načrtovanega.
da je bone za preskrbo z živili uvedlo kljub opozorilom o neustavnosti takih intervencij že 42 jugoslovanskih občin.
... da je nezapo^lenost v Jugoslaviji zdaj za 6,3
odstotka večja kot v enakem obdobju lani, kar po-meni, da je nezaposlenih okrog milijon ljudi, to pa
je največ doslej.
... da so imeli vodilni in strokovni delavci DO Sa-lusa, slovenske veledrogerije, ki oskrbuje lekarne z zdravili, lanske osebne dohodke visoko nad pov-prečjem. Generalni direktor je decembra lani za-služil 69.000 dinarjev, njegov letni zaslužek pa je bil 546.845,55 dinarjev. Med desetimi člani Salu-sovega kolektiva, ki imajo pov^rečni mescčni do-hodek nad 33.000 dinarjev pa je kar sedem direk-torjev. Razdeljevanje osebnega dohodka je v tej organizaciji v skladu s pravnimi določili!
... da Titovim rudnikom iz Tuzle ni mesto Sara-jevo izplačalo doslej še niti dinarja od 35 milijonov dinarjev, kolikor naj bi jih prispevalo po sporazu-mu. Kljub temu pa občani Sarajeva negodujejo nad nerednimi dobavami premoga!
... da so se reatfti slovenski osebni dohodki v zadnjih treh letih znižali več kot za petino, namreč za 20,6 odstotka.
... da je ZIS sprejel opredelitev, po kateri naj bi bili osebni dohodki rudarjev dvakrat višji od pov-prečnega mesečnega osebnega dohodka v jugoslo-vanskem gospodarstvu.
... da smo leta 1980 izgubili na račun bolezni in poškodb kar 4,7 odstotka delovnih dni. Vsota denarja, ki ga jugoslovansko gospodarstvo porabi za bolniške izostanke, naraste letno za 30 odstotkov.
... da se bodo življenjski stroški v prvem trime-sečju zvišali povprečno za približno 15 odstotkov, cene blaga na drobno pa za 11 odstotkov. Doslej so cene v tem obdobju bolj poskočile le leta 1981.
... da je Jugoslavija po številu ljudi z visoko izo-brazbo na samem vrhu svetovne lestvice, saj imamo na 10.000 prebivalcev kar 105 visoko izobraženih ljudi, medtem ko jih ima ZR Nemčija le 43. Hkrati pa za uporabo tujih licenc Jugoslavija odšteje 30 milijard deviznih dinarjev na leto.
da je sedem naših tovarn sladkorja posebej kupilo tujo licenco za kvas od ene in iste tuje firme.
... da bo Rudarski metalurški kombinat.Zenica letos izdelal milijon in 800 tisoč ton jekla. To je največja količina od začetka obratovanja, je pa še vedno kar za dvesto tisoč ton manjsa, kot omogo-čajo zmogljivosti (oskrba s surovinami, energijo in repromaterialom).
da so v piranskem komunalnem podjetju uvedli nagrado 1000 dinarjev za delavce, ki niso imeli nobenega izostanka v mesecu. Prej so imeli tudi dneve, ko je na delo prišlo le dve tretjini delav-cev. Zdaj pa so na ta način »kupili« delavce in pri-hranili 2,18 milijona dinarjev, s tem pa dosegli zmanjšanje bolniških izostankov za 26%.
.. .da so v januarju vodibii politični funkcionarji in direktorji v občini Smederevo odpotovali v bliž-nji Karlovac na boksarski turnir kar s helikopter-jem uprave za notranje zadeve (podonavska regi-ja)!
... da Federacija razpolaga z 12.101 stanova-njem, od katerih jih je 9894 v Beogradu, njihova skupna knjigovodska vrednost pa je okrog 13,5 mi-lijarde dinarjev. Znotraj tega fonda je tudi 771 garaž, začeli pa so tudi z gradnjo nadaljnjih tisoč novih stanovanj.
... da je komisija, ki je leta 1979 pregledala šest tisoč teh stanovanj, ugotovila, da jih je okrog tristo sumljivih: to pomeni, da so v sto stanovanjih name-sto zveznih funkcionarjev živeli podnajemniki, v petdesetih primerih pa komisija niti ni mogla ugo-toviti, kdo in kako razpolaga z njimi.
... da je Federacija lastnik skupno 916 osebnih aytomobilov, treh helikopterjev in petih avionov.
Kljukastih križev ni bUo
V zvezi z mojim prispevkom v Tribuni št. 910, ki je izšla 17. decembra 1982, sem se 14. januarja 1983 v prostorih Gimnazije Kranj sestala stov. Va-lentinom Pivkom, ravnateljem, in s tov. Slavkom Brinovcem, pomočnikom ravnatelja Gimnazije Kranj. Sestanku je prisostvoval tudi Miha Javornik.
Dogovorili smo se, da se v Tribuni pod zgornjim naslovom dodatno osvetlijo naslednja dejstva:
1.  D.P.: »Do sedaj še neidentificirani dijaki 4. letnika so dijake 1. letnika namazali s kremo za britje.«
Tov. Pivk in Brinovec: »Dijaki so bili identifici-rani in za prekrške ustrezno kaznovani.«
2.  D. P.: »Vseh 6 fantov ene izmed paralelk 4. letnika je na krosu priteklo skozi cil j po abecednem redu.«
Pivk in Brinovec: »Ni bilo 6 fantov, temveč 11.
vsi iz ene izmed paralelk 4. razreda.«
3.     D.P.:    »Kmalu    je    sledila    (pravična?) kazen—ukor  3.   stopnje...«   Pivk   in  Brinovec: »Noben učenec, ko je bil članek objavljen, ni bil kaznovan. Ukora 3. stopnje ni.«
4.  D. P.: »,.. v teh jesenskih dneh je nepravilno parkiral kolo na drevo na gimnazijskem dvorišču.«
Pivk in Brinovec: »V resnici je bilo to metanje kolesa preko ograje, ki pa se je ujelo na grmovju.«
5. D. P.: »SKA je pisalo s kredo na gimnazijskem zidu.«
Pivk in Brinovec: »Vsi napisi na gimnazijskih n-dovih so bili napisani s sprejem.«
6. D. P.: »V objavi po zvočniku je ravnatelj, prof. Pivk, izjavil, da gre za kratico, ki ni v skladu z našo družbenopolitično ureditvijo.«
Pivk: »Nobene kratice nisem omenjal po zvočni-
ku, pač pa sem izjavil:,da gre za... nekatere stvari, ki jih moramo opredeliti kot proti družbeno usmer-jene. Bili so primer uničevanja družbene imovine, poskus uničevanja imovine učencev, pisanje dvom-ljivih gesel...'«
7. D. P.: »Iz neuradnih virov pa se je razvedelo, da tov. Pivk točne ve, kaj pomeni SKA, namreč slo-venska katoliška akcija!«
Pivk in Brinovec: »Izven šole smo bili opozorje-ni, da bi lahko ta napis pomenil tudi slovenska kato-liška akcija. Nikoli pa nismo na šoli trdili tega, da je konkretno tov. Arnšek to mislil.«
8. D. P.: »... avtorjategagrafita...soodkrilisso-delovanjem nekaterih (anonimnih) dijakov.«
Pivk in Brinovec: »To se je začelo odkrivati s tem, ko so delavke Alpetoura poklicale postajo mi-lice in opozorile na metanje kolesa preko ograje.«
9. D. P.: »Nato so se vrstili sestanki vzbornici, na katerih se je veliko govorilo o asocialnosti, nevzgo-jenosti,  deviantnih  odklonih  dijaka  Arnška,  o ugledu Vzgojno izobraževalnega zavoda Gimna-zija Kranj, o dobrem imenu šole in o kvarnih vpli-vih na mladino.«
Pivk in Brinovec: »V zbornici je bil zaradi tega dogodka en sam sestanek, na katerem se je govorilo samo o prekrških tov. Arnška, ne pa o ostalih dej-stvih, navedenih v tekstu.«
10. D. P.: »Tudi se ni govorilo o vratih, ki se bodo odslej treskoma zapirala pred Arnškom«.
Pivk in Brinovec: »Učiteljski zbor je ob zgor-njem ukrepu sprejel istočasno sklep, da se mora tov. Arnšku omogočiti, da zaključi razred in opravi zaključni izpit.«
Duška Primožič
Kaznovanje kranjske gimnazije
Namen tega prispevka je osvetlitev zapleta, ki ga je povzročila Dušanka Primožič v eni decembrskih številk Tribune s člankom O KUUK ASTIH KRI-ŽIH NA KRANJSKI GIMNAZUI. Po najboljših močeh argumentirana osvetlitev bo obogačena s piščevim lastnim mnenjem.
Provokativen naslov pod katerim se v Primožiči-nem tekstu po mnenju vodstva kranjske gimnazije nizajo »v pretežni meri same neresnice in polresni-ce« (cit. iz dopisa, ki ga je vodstvo kranjske gimna-zije poslalo Duški Primnžič 21.12.1982) je vzburil nekatere že tako vročekrvne in razburljive pedago-ške glave s kranjske gimnazije. Želja kranjske gi-mnazije po utemeljitvi »polresnic in neresnic« je oblikovala vabilo D. Primožič na razgovor, kjer naj bi »obdolženki« nasuli svoje resnice in pravice v obliki argumentiranih dejstev ravnatelj Pivk, nje-gov pomočnik Brinovec, predsednik sveta šole Godnov in sekretar OO ZK Šiling. Če naj njiho-vemu naslajanju v prid resnice in argumentov ne bi bilo zadoščeno, so bili pripravljeni svojo slo tešiti na sodišču v smislu 107. člena Kazenskega zakona etc. in etc.
Bralstvo tega članka si lahko v prilogi prebere pripombe vodstvenih organov kranjske gimnazije
na članek Primožičeve v Tribuni 17. 12. 1982. V zvezi z dopisom, ki ga je Primožičevi poslala kranj-ska gimnazijja (21.12.82) in v zvezi z razgovoroma o članku Primožičeve naj izrazim le svoje odklo-nilno stališče do oblik zastraševanja kot je tožba v Primožičinem primeru, saj v njenih »polresnicah in neresnicah« ni vendar videti slonov, zaradi katerih bi morali hoditi po pravico drugam, le sem in tja se po tekstu sprehajajo za gimnazijo nadležne muhe, ki jih je bilo po mnenju vodstva kranjske gimnazije potrebno popisati.
Preveč nadležni ravnateljevi medklici po argu-mentaciji misli so vodili do odločitve, da se zapet-ljaji ob izključitvi dijaka Aleša Arnška iz kranjske gimnazije argumentirano prikažejo v obliki interv-juja, h kateremu so bili vabljeni: ravnatelj Pivk, pomočnik ravnatelja Brinovec, predsednik sveta šole Godnov, predstavnik OO ZSMS, predsednica RS, katere član je bil še pred izključitvijo Arnšek, in sekretar OO ZK Šiling. Izjemno sta se izkazala predstavnika razredne skupnosti in ZSMS, ki sta s svojo neprisotnostjo na razgovoru potrdila pravš-nje zanimanje za svoje člane. Tudi opravičilo iz ust enega izmed sogovornikov je bilo bleščeče — ne mislita priti, ker imata že vsega dovolj.
Pomočnik ravnatelja Brinovec nam je prikazal katera dejanja so bila tista, ki so'neposredno pripe-ljala do Arnškove izključitve iz šole.
Brinovec: »Gre za cel sklop dejanj, ki jih je na-pravil na dan, ko je bil kot dežurni na šoli zadolžen za red in mir. Najprej je s pomočjo (z dogovorom ipd.) vzel enega izmed koles v kolesarnici in ga naj-prej skušal vreči čez šolsko ograjo. Pozneje, ko mu to ni uspelo, je še enkrat poskusil in uspel. Delavke sosednjega hotela so to početje opazovale, pa se očitno za to ni kaj dosti zmenil, zato so poklicale postajo milice. Fant je medtem svoje dejanje opra-vil, šel v šolo in, ko je prišel miličnik, je pristopil k njemu, pa ga povprašal, kaj počenja tu, ali se je kaj takega zgodilo, da se jeoglasil. Medčetrto uropa je prišlo na šoli do popisne akcije, na katero so opozo-rile kolegice v odmoru med četrto in peto uro. V kleti in prvem nadstropju je bilo popisanih 70-80 m2 površine z oljno sprej barvo. Šlo je za imena ra-zličnih pop ansamblov in napise SKA. Tudi nekaj risb je bilo v kteti, v stranišču v kleti pa je bilo ra-zbito ogledalo in nekaj pivskih steklenic. Takrat smo poklicali milico. Kb smo zaprli šolo, da bi od-krili storilca, predvsem je šlo delavcem milice za to, da bi morda odkrili dozo s sprejem, je bil Arnšek
kot dežurni najbolj aktiven pri tem, da ne bi kdo zapustil šole. Pozneje smo videli, da je bilo v de-žurni knjigi točno zapisano v katerem obdobju se je to zgodilo. Krivca takrat nismo našli in šele kasneje, s spletom okoliščin, je bilo vendarle ugotovljeno, kdo je kriv in Arnšek je vsa ta dejanja tudi priznal.
Vpr:. Mogoče je pričakovati, da so o dejanjih di-jaka Arnška razpravljala samoupravna telesa šole in družbeno—politične organizacije na šoli. Ker predstavnikov ZSMS ni in ker ste verjetno kot vod-stvo šole dobro seznanjeni z vso njihovo dejavnost-jo, postavljam prav vam tov.Pivk vprašanje, kako je ZSMS gledala na dejanja tov. Arnška, kako na ukrep, ki ga je izreklo vodstvo šole?
Pivk: Že prej smo omenili, da je ZSMS obsodila to dejanje, tudi razredna skupnost se je takoj na-slednje dni na sestankih odločno opredelila proti takim dejanjem. Mnenje ZSMS je bilo, da v celoti obsojajo takšno dejanje, da ljudje, ki izražajo sebe na tak način, ne sodijo v njihove vrste. Ko je bil ukrep profesorskega zbora znan, ga je ZSMS pod-prla.
vpr.: Kako se je o dejanjih Arnška in o ukrepu šole opredelila naša avantgarda družbe, s tem pa prav gotovo tudi avantgarda šole OO ZK?
(Nadaljevanje na 5. strani)
Šiling: Probiem smo obravnavali takoj po deja-nju. Na sestanek odprtega značaja smo izrecno po-vabili predstavnike ZSMS. Bila je prisotna tudi predsednica ZSMS, tov. Jenkova. Obravnavali smo težo prekrška, opredeljevali pa smo se dvakrat; prvič, ko je bil prekršek storjen, še enkrat pa 31. ja-nuarja po vašem intervjuju (verjetno je tu mislil na naš prvi razgovor — op. p.). Že prvič smo glede na težo prekrška smatrali, da moramo ta prekršek ob-soditi. Na drugem sestanku pa smose dogovorili, da stališča s prve seje ne bomo spreminjali.
vpr.: Ste podprli kazen?
Šiling: Kazen smo podprli. Nikakor pa ni bila mišljena kot diskvalifikacija Arnška. Pogovarjali smo se ali bomo fantu omogočili, da maturira ali ne, ali lahko konča šolo ali ne. Ker smo upoštevali, da ima vse možnosti, da razred konča, nekje so menili, da ima celo več možnosti kot drugi, smo ta ukrep podprli glede na to, da mu omogočimo šolanje. Ni-komur ne moremo preprečiti, da bi se šolal. To je njegova ustavna pravica.
vpr.: Kako, da zagovarjate take vrste drastične kazni v današnjih časih, v času reforme srednjega šolstva, ob družbeno vsesplošni tendenci, da stvari rešujemo po sporazumevalni, človeški, humani plati?
Šiling: Opozoril sem že, da s tem Arnška nismo diskvalificirali. Morali bi analizirati nagibe tov. Arnška, ki so ga do tega dejanja pripeljala. Po stroki nisem ne psiholog, ne socialni delavec in ne vem kaj ga je navedlo k temu, da je vse to storil.
vpr.: Pričakovati bi bilo, da bo ZK na taka in po-dobna dejanja, prekrške reagirala bolj »človeško« in ne bo podpirala takih drastičnih kazni?
Šiling: V srednji šoli smo kazni praktično ukinili. Mogoče pa bi vi kot predstavnik Tribune vedeli po-vedati, zakaj se gre za krajo treh litrov bencina za 20 mesecev v arest? K je je zdaj neskladje? Zakaj se za napačno knjiženje sedi po osem, devet let, zakaj s6 bili na Kosovu mladinci obsojeni na deset let? Tukaj pa govorimo o tem, ali bomo dali Arnšku možnost, da šolo dokonča, na vse možne načine. Še celo z zavoda za šolstvo — enota Kranj smo bili opozor jeni, da ima več možnosti kot ostali. Mislim, da je tu neko neskladje; če je toliko dogovarjanja v osnovni in srednji šoli, zakaj ga potem ni na drugih nivojih družbe?
vpr.: Pa vendar na ta način, ko je dijak izključen iz šole, ne more obiskovati razreda, ne more poslu-šati predavanj....
Šiling: Zakaj pa ne? Mi smo rekli, da jih lahko. On lahko hodi....
Pivk: To pa ne.
Šiling: No tako mislim... Lahko dobi zapiske.... Jaz bi opozoril še na eno stvar — na našem prvem sestanku smo rekli, da so v tistem članku (Primoži-činem — op.p.) tudi neresnice. Vrnimo se zopet k bistvu. Zdaj smo, kot kaže, mi obsojeni. (?????? — op.p.)
vpr. Lahko še kdo ob ravnanju OK ZK kaj do-polni?
Pivk: Samo to, da reforma usmerjenega izobra-ževanja ni odpravila vzgojnih ukrepov in iz naše prakse je razvidno—prav v tem primeru z dogovar-janjem nismo prav veliko uspeli. Vpr.: Kako, da ste se odločili za tako hud ukrep?
Pivk: Zadosti hud prekršekleto ali nekoliko pred tem je naredil, ko je bil tudi pred izključitvi jo. To ni enkratno.                                     -
vpr.: Lahko bi razpravljali z domačimi (mamo)
(že pred tem predno ste ukrep sprejeli) o vzrokih, ki naj bi Arnška pripeljala do prekrškov?
Pivk: Smo razpravljali.
vpr.: In ste ugotovili?
Pivk: V prvi vrsti bi rekel; mama ga spremlja 18 let in bi verjetno morala marsikaj povedati. Mi pa z mamo ne moremo ugotoviti tega. Čudno gledate, čudno.
vpr.: Če se ne motimo, je Breda Arnšek ugoto-vila neke nepravilnosti v postopku in je iskala pravno pomoč. Na kratko — po vašem mnenju — so bile nepravilnosti ali niso bile?
Pivk: Ocenjujem lahko, da niso bile. Če je bila morda katera nepravilnost je morda to, da se kljub pozivu razredna skupno&t ni jasno opredelila do tega, drugih nepravilnosti pa prav gotovo tukaj ne vidim. Če je šlo morda za dvojno tolmačenje česa, kar je bilo zapisano, smo dejansko zmerom tukaj, da povemo, kaj je bilo dejansko mišljeno in kaj je učiteljski zbort vzel kot argument.
vpr.: Se vam ne zdi, da so izključevanje iz šole in temu podobni ukrepi nekoliko zastarela, nepeda-goška vzgojna metoda, ki ima lahko na mladega človeka neslutljive posledice, seveda v negativno smer?
Brinovec: Nedvomno je izključitev hud ukrep, mi smo se najbrž v vsem procesu tega zavedali, zato smo, še preden smo se najbrž v vsem procesu tega zavedali, zato smo, še predensmo kazen izrekli, po-skušali najti način, da bi morali na kazen gledati z dveh stališč — s človeškega in iz vzgojnega. S člove-škega je to verjetno najhuje, kar se lahko dijaku v teh letih zgodi, s pedagoškega pa bi moral biti ukrep vzgojen za dve skupini: za dijake samega in za vse tiste, ki z njim živijo (za sošolce in vse dijake). Težko pa je govoriti koliko je bil za Arnška ukrep vzgojen, odvisno, kako se je vključi! v novo okolje.
Prekrški potegnejo za sabo ukrepe. Enkrat je treba prestopit reko, ko je prekršek tako hud, da začne reka poplavljati in pri nas je bilo očitno oce-njeno, da je bil postopek tako hud, da je prišlo do poplave.
Tako o resnici na kranjski gimnaziji. Mnenje o pravilnosti postopka pri izključitvi (in še) dijaka Arnška iz kranjske gimnazije se je strlo, ko nam je bila Breda Arnšek pripravljena razodeti njeno re-snico. Zapisala jo je Duška Primožič:
»V petek, 19. 11. 1982,« je povedala Aleševa mama, Breda Arnšek, »mi je ravnatelj telefoniral v službo in me prosil, če lahko še isti dan pridem v šolo. Tamme ježe na vratihpozdravil z besedami, da je moj sin star znanec polfcije, in da je napisal SKA, kar naj bi pomenilo slovenska katoliška akci-ja, to pa je idejna organizacija slovenske bele garde. V nadaljevanju sem slišala toliko hvale o Alešu, kot menda se nikoli poprej.« (Op.: Tu je kaj hvaliti: Aleš Arnšek je bil v 1. letniku republiški prvak v kemiji, leta 1981 je predložil gibanju Znanost mla-dini raziskovalno nalogo iz astronomije. Kot gi~ mnazijec je bil pohvaljen, saj je bil močno angaži-ran v naravoslovnih krožkih, zlasti v fizikalno-astronomskem, idi\)
Breda Arnšek: »Na koncu mi je ravnatelj sveto-val, naj grem s sinom, (ki je po njegovem mnenju problematičen dijak), k psihologu. Rečeno mi je bilo še, da bo kaznovan, vendar mu bo omogočeno, da NORMALNO konča šolo in opravi zaključni izpit. Normalno po mojem mnenju lahko pomeni samo to, da konča šolo kot dijak.«
Dan pred tem je Aleš Arnšek podpisal izjavo, v
kateri priznava storjena dejanja. Rečeno mu je bilo, pravi, da ne bo izključen, če prizna. Tako je očitno razumela ravnatelja tudi takrat prisotna tov. Darja Peharc z UJV. Takoj, ko je izročil izjavo, je pa dejal ravnatelj, da to seveda ni odvisno le od njega. In tudi Aleš pravi, da mu je ravnatelj dejal, da SKA pomeni slovenska katoliška akcija.
Breda Arnšek: »Sklep o izključitvi je bil sprejet 23. 11. 1982. Ravnatelj je prišel v razred in pove-dal, da je Aleš izključen, sklep pa naj bi prejel na-slednji dan. Naslednjega dne sva šla oba v šolo. Bila sem začudena, saj o izključitvi prej ni bilo govora. Ravnatelj je takrat zahtevai, da Aleš nemudoma zapusti šolo, tako da sem ga morala poklicati od pouka in poslati domov, čeprav takrat sklep še ni bil izdan. Poleg tega sklep še vedno ni pravnomočen, saj sem se pritožila, torej postopek še ni kon-čan. Takrat smo se odločili ukrepati. Najprej smo premišljevali o možnostih, da se Aleša vključi v drugo gimnazijo. Obrnili smo se na gimnazijo v Škofji Loki, kjer so pokazali veliko razumevanja in Aleša kmalu sprejeli. T.o sem pozneje omenila tov. Pivku. Reagiral je nekako takole: »Kako so si ga pa vendar upali sprejeti?« Kako naj si razložim tako reakcijo?
Moje osebno mnenje je: namen šole je bil, da je Aleš na cesti. Poleg tega mi je tudi tov. Brinovec v prisotnosti tov. Pivka in Aleša potrdil, da kazen ni vzgojna, pa tudi, da Aleša ne bi izključili, če ne bi priznal. Mislim, da je kazen zastrašujoča, ekzem-plarična. Naša zakonodaja pa vendar ne pozna ek-zemplaričnih kazni! Hkrati se vprašujem tudi, kako lahko šola garantira, da Aleš ne bi bil vpoklican na služenje vojaškega roka. Saj to vendar ni njihova pristojnost.
Ob tem morda še beseda o Aleševi »problematič-nosti«: v 4. letniku je prejel ukor po razredniku in to je bila njegova prva kazen. V drugem letniku pa mu je bil ukor obljubljen, a dobil ga ni, pravijo Arnškovi. Pa še Alešev komentar o počutju v novem okolju: »Tam, v Škofji Loki, se da pogovo-riti z vsemi grofesorji, v Kranju pa le z izjemami. V Kranju me je le profesorica fizike opozarjala, naj se zresnim, pa še to sem jemal bolj za šalo, kot zares.«
Tov. Breda Arnšek je 3. 12. 1982 oddala svetu Gimnazije Kranj pritožbo na sklep o izključitvi iz šole. V njej piše med drugim naslednje:
»162. člen statuta predvideva »ukrep izključi-tve« za najtežje kršitve dolžnosti in ponavljajoče se neizpolnjevanje obveznosti. Statut pa ne določa, katere so najtežje kršitve, in kako se ugotavljajo.
V statutu samem pa manjkajo tudi določila o naslednjem:
— s čim se odloči o izključitvi?
—  kakšen akt je to?
—  kakšno pravno varstvo ima učenec in kdaj? 162. člen ZUI zavezuje izobraževalne organiza-
cije, da s svojimi statuti določijo postopke in merila v primeru kršitve dolžnosti in neizpolnjevanja ob-veznosti. Teh določil v statutu Gimnazije Kranj ni. Sklep o izključitvi je utemeljen z naslednjimi krši-tvami:
— »uničevanje družbene imovine«: smatram, da je to razbito ogledalo v sanitarijah — vrednost ni navedena;
—  »poskus   uničevanja   imetja   učencev   Gi-mnazije Kranj« : obešanje koles na drevje in meta-nje preko ograje na grmovje, je po navedbah seda-njih in bivših dijakov te šole nekaj povsem običaj-nega. Kolesa se sicer s tem ne poškodujejo (tudi v
tem primeru kolo ni bilo poškodovano), kaže pa, da je to ena od zabavnih strani življenja učencev v šoli. S tem seveda ne mislim opravičiti tfejanja, olajšati pa;
— »pisanje dvomljivih gesel«: po izjavi organov UJV in vodstva šole, so bile besede, napisane s spray barvo, naslednje: SKA (zvrst moderne za-bavne glasbe), SPECIALS (ime ansambla, ki izvaja zabavno glasbo) in MADNESS (ime ansambla, ki izvaja tudi SKA glasbo). V teh.»geslih« torej ni bilo in ni ničesar dvomljivega, nasprotno, ta »gesla« so zelo ozko opredeljena. Upam si trditi, da je upo-raba izreka »pisanje dvomljivih gesel po šolskih zi-dovih« celo zlonamerna, saj daje »pisanju« poli-tični prizvok in skuša učencu pridati poseben pečat;
— »norčevanje iz organov UJV«: to ni ugotovi-tev organov UJV, ampak trditev oz. presoja učitelj-skega zbora. Mislim, da učiteljski zbor ni pristojen presojati odnos učenca do organov UJV, še manj pa za to izrekati ukrep, v kolikor to ni zahteva orga-nov UJV.«
Tako pritožba. Odgovora na pritožbo še ni, če-prav je rok že potekel. 16. 12. 1982 pa je Breda Arnšek prejela z Gimnazije pismo z zahtevo da, svoji pritožbi priloži sinovo uradno pooblastilo, da ga lahko zastopa. Poleg tega se je pritožila na na-pačne člene statuta (kar sicer ne spremeni vsebin-skega bistva pritožbe), saj statut, ki ga je dobfla po večih zahtevah, ni bil veljaven.
In če zavrnejo pritožbo?
Breda Arnšek:»Ukrepali bomo naprej in izrabili vse pravne možnosti. Strinjam se, da je Aleš odgo-voren za svoja dejanja, to sem navedla tudi v pri-tožbi. Ne gre za opravičevanje, gre za to, da je kazen neustrezna.«
Dve videnji resnice sta pred vami. Zato o »polre-snicah in neresnicah« kranjske giranazije ali Brede Arnšek ne mislimo izgubljati prostora. Kdo ima prav, bodo vedeli povedati drugje.
Opisani primer je egzempel, kako vročekrvna stanja v glavah povzročijo s prenapetimi videnji, zaradi nagnjenosti spreminjanja muh v slone, ne-ljube posledice, najprej in predvsem za mladega človeka, potem pa morda še za koga drugega. Izk-ljučitev iz šole zaradi na začetku omenjenih Arn-škovih dejanj je pretiravanje (čeprav je po besedah ravnatelja Aleš Arnšek dobil v 2. letniku ukor), ki ga po svoje oblikujeta avantgarda šole OO ZK skupaj z njenim mladim (!) sekretarjem ter nosilka mladih in liberalnih idej — OO ZSMS na kranjski gimnaziji.
Če že ne drugega je pedagogom na kranjski gi-mnaziji odpovedal čut za človeka, ki ga prekriva stroga kaznovalna politika nekatenh »avantgardi-stov« na kranjski gimnaziji. Ne bi bilo napak, če bi kranjski gimnaziji Zavod za šolstvo pripravil semi-nar, kjer bi se lahko nekateri pedagoški delavci kranjske gimnazije seznanili s sodobnimi vzgojnimi metodami, z etiko pristopanja in obnašanja do so-govornika.
Še več — opisani primer naj bo za v razmislek pristojnim organom, ki naj ugotovijo ali je delova-nje družbeno-političnih organizacij in vodstva šole ustrezno ali je potrebno organiziranje nekolikanj preoblikovati. Naj o kaznovanju kranjske gimna-zije razmišljajo še kje drugje, drugace se utegne zgoditi, da se bo veliko muh v Kranju spremenilo v slone.
Za pedagoško revolucijo! MIHA JAVORNIK
Država, njeni podaniki
V naših, najširši demokratični javnosti, odprtih javnih občilih se skozi njihovo nastajanje in zorenje odvija proces produkcije javnega mnenja. Takšne in podobne tavtološko — aksiomatske trditve go-tovo ne morejo tvoriti osnovnega referenčnega ok-vira za izhodiščno vrednotenje fenomena »javnega mnenja« in »javnosti« nasploh. Naj za začetek uporabim občo ponazoritev omen jenega fenomena predvsem »sodobnih« družb — ki to pot ne bo centralni predmet obdelave pisanja — z nasled-njimi. besedami: javno mnenje in javnpst, ki ga omogoča, je stičišče, prizma, ki jo ustvarja in skozi katero vsakokraten vladajoči interes proži svoje žarke v obliki posebnih »ideologij«.
Vsaj kolikor vem, je ena od osnovnih lastnosti omenjenega fizikalnega telesa, da se žarek, ki ga prepusti zaradi fizikalnih lastnosti lomljen ja svetlo-be (torej notranje zgradbe), razprši v več različnih žarkov. Verjetno tudi bralstvo ve, da ta analogija ne implicira takoimenovanega feed backa, vzaje-mnega delovanja in sovplivan ja, ki ga utegne vsak dobro priučeni javni delavec pripisovati javnim medijem. Če nič drugega, pa zaplembe, torej pre-povedi feed backov, predvsem v t.im. kriznih situa-cijah, potrjujejo zgoraj navajane stavke, ki jih s konkretizaci jo, kaj lahko pripoznamo za pravila, ne pa za izjeme v delovanju prej nakazanih mehani-zmov. V teh primerih je omembe vredno vrednote-nje gospostvenih razmerij, delujočih znotraj okvira funkcij oblasti.
Vsaka »na kakršenkoli način že organizirana družba« deluje le preko iz svojih strukturnih el.e-mentov izpeljane organizacije oblasti, ki se, na kratko, sestoji iz ekonomskega, političnega in ideo-loškega elementa. Ravno znotraj tako zastavlje-nega okvira obstaja okvir za pripoznan je in izlušče-nje specifičnih razlik med posameznimi oblastve-nimi ekonomijami. Tale način seveda ne implicira načelne delitve v pristopih k analizi prej omenjenih elementov, prej nasprotno, vsakemu elementu priznava njegovo relativno osamosvojenost tako na poti ar^alize, kot pri zapopadanju njihove dejanske konstitucije.
Priznajmo še to, da sklop teh reči skuša delovati totalizirajoče, torej, skuša delovati v smeri poeno-tenja načina izpeljave in njenih smotrov. Dejstvo pa je, da omen jena struktura na svoji poti v delova-nju na ljudi utegne proizvesti marsikatere efekte,
kar ji seveda krasno uspeva. Že omenjeni atribut, poenotevanje, ki pa je seveda eden glavnih konsti-tutivnih elementov načina delovanja posamičnih ekonomij, svoje učinke lahko zre v manifestacijah, ki mu že po definiciji uhajajo, v nekontroliranih iz-padih. Za trenutne potrebe le-te imenujmo »z raz-nimi predznaki obremenjene kritike vladajoče re-produkcije družbenega življenja«.
Toda ker taki izrazi povejo malo ali nič, naj pade namerna odločitev v kritiko oblastvenih mehani-zmov, ki so na določen način prisotne vsaj v letoš-njem letniku ljubljanske Tribune, in jih lahko či-tamo v registru učinkov prej nakazanega delovanja posamičnih oblastvenih ekonomij. Treba je reči, da takšna ali pa tudi drugačna gledanja na omenjene kompleksnosti izhajajo, bolje, temeljijo na čisto specifičnem razumevanju delovanja države in nje-nih mehanizmov nasploh, posebej pa še na razume-vanju delovanja istih zadev v takoimenovanem »prehodnem obdobju«, kar pa, kot bo kmalu ra-zvidno, vso stvar še malce bolj zaplete. Gotovo ima država danes drugačno vlogo kot pa v prejšnjem stoletju, da ne gremo še nazaj. Narava proizvodnih odnosov in stopnja delitve družbenega dela tvorita obči temelj za obliko državnega izvajanja oblasti, s tem da država tudi sama ohranja relativno osamo-svojenost s svojimi aparati vred in tudi sodoloča domete razvoja in delovanja prej navedenih teme-ljev države.
Toda že pri tej konstataciji lahko naključnemu državljanu pride v vednost, posebej ko ga razmere v t.im. kriznih situacijah »prisilijo« če ne k razmiš-Ijanju, pa vsaj h kritiški nastrojenosti do vsako-kratne »oblasti«, da vsaj poskuša nekako identifici-rati »krivce« za stanje, ki mu povzroča nelagodje. V mediatorjih javnega mnenja, v javnih občilih, se mu ponuja kopica razlag o temeljnih vzrokih krize, pri čemer pa se mu nikakor ne ponuja razlaga de-janskih mehanizmov in identifikacija krivcev, prej narobe; že če si za primer izberemo samo eno, pa zato dokaj pogosto pojavljajočo se formulacijo, ki se npr. tiče odgovornosti za izvršena dejanja, bojda nesokriva za doseženo stanje »krivi smo vsi« ali pa »kolektivna odgovornost je nikogaršnja od-govornost«, opazimo metodo razpršitve identifika-cij krivcev.
Ob vsem tem pa je omembe vredno še dejstvo, da se tudi ob morebitni identifikaciji in »javnem ra-
zodkritju« ne bo nič spremenilo, le »posamezniki bodo premeščeni«. Najzanimivejše pri vsej zadevi pa je nekaj drugega, naključnemu državljanu se go-tovo ne bo zgodilo, da bi v pri jatel jskem kramljanju s svojimi .sodrugi prišel na čisto, kateri rnehanizmi delujejo pri proizvodnji »takšnega stanja«. Eden bo rekel, da so to odtujeni centri moči, besedni sklop pač, izposojen iz dnevno politiške konjuktu-re, ki traja že kar precej časa ter si v enormnih raz-sežnostih lasti svoj življenjski nrostor predvsem, in tudi v javnih občilih. Gotovo se bo našel nekdo, ki bo zastopal tezo o substancialnosti razmerja go-spodar—vladani in slednjega željo po izpolnitvi za-hteve gospodarja, ki mu vse predpisuje in določa, tako pozitivne kot negativne sankcije, ki mu pač želja do izpolnitve sovpada z gospodarjevo zahte-vo.
Take teze, drago bralstvo, so kar nevarne, saj vendar vodijo v pasivizacijo, predvsem pa zameg-Ijujejo pristop k analizi in identifikaciji mehani-zmov vzpostavljanja gospostvenih razmerij. Med drugim pa tak pristop, da nadaljujem z mislijo o ra-zumevanju države in njenih mehanizmov, ravna prav v skladu z intencami prej na kratko opisanih načinov delovanja posamičnih ekonomij (v zvezi s poenotevanjem učinkov, kar proizvede mnenje, da je država, da ne rečem birokracija, nekakšna enti-teta v abstraktni obliki Oblasti, Gospodarja ter nji-hove interakcije s podaniki, posredovanje preko želje ter Ljubezni).
Država pa, zdaj ko govorimo na sploh, ni nika-kršna kajjazvemkje lebdeča entiteta, pač pa kon-denziran odnos družbenih sil, delujočih v strate-škem polju varovanja in pridpbivanja svojih kon-kretnih interesov (opomba bralcu, to so sklopi pojmov, ki jih je uporabljal pred ieti umrli s teo-rijo države ukvarjajoči se pisec Nicos Poulantzas). Da pa te opredelitve ne bi izgledale prazne, povej-mo, da vnašanje pojma odnos v družbenih razmer-jih pač navaja k vpotegnitvi pojma kapital, ki je tudi družbeni odnos, pravzaprav šele on vzpostav-lja razmere in okvire dogajanjem. Seveda oblika kapitala —- družbenega odnosa, ki je pač v različnih zgodovinskih situacijah različna, implicira tudi ra-zlično vsebino, to pa je, kateri družbeni razred, ali njegova frakcija obvladuje in določa produkcijske odnose in način družbene Selitve dela. Pojem ra-
zreda pa je vežan na način in obliko izkoriščanja ter odvzem presežne vrednosti.
Država ima tu posebno vlogo in vedno organizira trenutno vladajoči interes v obliki zakonske uredi-tve, ki pač sankcionira proizvodni način ter kodifi-cira načine njegove zaščite in reprodukcije.
Opazili ste, da se v tem pisanju ni polagalo po-zornosti moralnemu vrednotenju države, to je vse preveč jalov posel v dandanašnjih časih. Znano je, da moralno vrednotenje oblastvenih mehanizmov nasploh ne prinaša plodnih rezultatov, to nam bo navsezadnje potrdil vsak »trezno« misleči človek. Ampak ravno takšno početje »je namreč vse pre-več prisotno v določenih okoljih« in smo ga posku-šali identificirati mestoma v tem prispevku. V končni instanci gradi takšno početje svojo integri-teto na izenačevanju različnih oblastvenih ekono-mij (npr. izenačevanje države v deželah s »kapitali-stično družbeno ureditvijo« z državo v deželah »prehodnega obdou;a«).
Prav v ta približek je treba vmesfiti vlogo na za-četku tega pisanja omenjanega javnega mnenja kot »prizme«, skozi katero vsakokraten vladajoči inte-res proži svoje žarke v obliki posebnih ideologij in zaradi svoje notranje strukture ne dopušča feed back-ov. Res je na prvi pogled kaj lahko zamenje-vati vse »oblasti«, ker hočeš nočeš vse delujejo na principih nasilja, najsibo političnega ali fizičnega (ene bolj, druge manj), zapostavljanja posamič-nega nad občim, ki pa je ponavadi travestirana močnejša posamičnost itd. Res pa je, da le s takim početjem ostanemo pri pripoznavanju samih občih principov. Mesto, kjer se to izenačevanje sreča s konkretumom, pa je ravno analiza političnega si-stema, ki omogoča delovanje »prav takšnega eko-nomskega življenja«, iznegovanega z določeno ideologijo (ki je tu rabljena pogojno; vsak naštet podsistem je namreč ideologija).
Tega mesta pa prej omenjani pristop ne zapopa-da,zato pada... In končno, takšno početje gre res v nos le državi, ki se morebiti obregne obenj, »njene podanike« pa ne prizadane kaj dosti, saj je menda že vsakemu mulcu jasno, da policaj ni le zato, da skrbi za pravilen potek mestnega prometa, ampak še za marsikaj drugega.
Tako, bog nam pomagaj, zato za tokrat kon-čajmo z apelom: »Ne drezajmo v državo, ampak v "njene podanike'«! gt              - ~ -     --*--..-        • .
*
HIVERZITETNA KONFERENCA ZSMS Predsedstvo
rhovnemu sodišču
Irs
i — v vednost
I Ker je v dveh pravnomočnih sodnih odločbah, katerima je bilo prepovedano razširjanje našega isopisa ,,Tribune" št. 11-12 in 12-13, prišlo do žitnih kršitev zakonitosti, predlagamo, da javni Jžilec SRS zoper ti dve sodni odločbi (Ks 032/82 z dne 10. 1. 1983 in Ks 47/83 z dne
. 1. 1983) na podlagi 416. člena ZKP vloži ihtevo za varstvo zakonitosti pred Vrhovnim so-iščem SR Slovenije. Tak korak je nujen, da bi se ied Vrhovnim sodiščem SRS lahko temeljiteje izjasnilo ne toliko vprašanje upravičenosti in za-onitosti prepovedi razšiijanja Tribune v teh reh konkretnih primerih, ampak predvsem na-elno vprašanje, ki smo ga zastavili v obeh naših ritožbah, namreč vprašanje, ali je res dovoljeno iterpretirati zakon o javnem obveščanju in za-on o preprečevanju zlorabe svobode tiska tako, ot je to storilo pritožbeno sodišče v obeh nave-enih primerih. Ce javni tožilec SRS ne bo vložil ahteve za varstvo zakonitosti, s čimer bo one-ogočil, da bi se o vprašanju lahko izreklo tudi 'rhovno sodišče SRS kot vrhovni varuh zakoni-Kti v sodnih postopkih, sodimo, da bo s tem im prevzel vso odgovornost za morebitne na-aljnje kršitve zakonitosti in ustavno zago-jvljene svobode tiska, do katerih bi utegnilo pri-
če bosta obveljali prej omenjeni sodni odločbi.
Svojo zahtevo želimo podkrepiti še s tem, da v rojem nasprotovanju prvi zaplembi Tribune ni-no ostali osamljeni. Podprli sta nas tudi pred-idstvi mestne in republiške konference ZSMS, o beh zaplembah pa je zelo poudarjeno pisalo tudi srednje glasilo ZSMS ,,Mladina". V letošnji šte-ilki so povzeli argumente iz naše pritožbe zoper rvo zaplembo in dodali še nekaj svojih pomisle-ov (med drugim tudi o kategoriji ,,vznemirjanja ivnosti", ki po mnenju pisca ,,dopušča, milo po-cdano, možnost večsmernega tolmačenja, ki se ihko sprevrže v manipulacijo"), v 3. številki pa
temu posvetili celo uvodnik pod naslovom Svoboda tiska" in izpod peresa glavnega ure-nika Mileta Šetinca, kjer je med drugim omenje-la tudi ,,za zlorabe ,3rokosrčna' zakonodaja s ega področja" in pa znano dejstvo, da ,,admi-listrativne omejitve svobode tiska praviloma do-jgajo povsem nasprotne učinke od zaželenih."
Kršitev  zakona   o javnem  obveščanju (Ks
032/82)
Že v pritožbi smo navedli, da je bila prva pre-loved Tribune nezakonita, ker 2. točka 81. člena JO dovoljuje prepoved le v primeru širjenja ,,ne-ssničnih ali alarmantnih vesti", ne pa tudi mnenj ikritike, za kar je šlo v našem primeru. To svoje lališče smo tudi podrobno argumentirali, zato te igumentacije v pričujočem predlogu ne bomo lonavljali, ampak se nanjo v celoti sklicujemo. Idgovorili bomo samo na nasprotna stališča pri-ožbenega sodišča, kolikor je na naše argumente svoji odločbi sploh odgovorilo.
Njegov prvi argument: ,,Že jezikovna razla-i... ne daje opore za stališče pritožbe, saj je v ršem pojmu sporočila, ki je naveden y uvodnem elu zalconskega teksta, zajet tudi ožji pojem ve-ti." Ta argument dokazuje ravno nasprotno od listega, kar bi pritožbeno sodišče z njim želelo pkazati. V uvodnem delu 81. člena ZJO je res rabljen širši pojem sporočila, ker se nanaša na seh pet v nadaljevanju navedenih točk (od ka-erih nekatere v resnici zajemajo lahko vse vrste poročil, ne le vesti) — toda v 2. točki je prepo-jdano samo razširjanje sporočil, s katerimi se iznašajo neresnične ali alarmantne vesti. Pri-ožbeno sodišče je zagrešilo hudo pravnologično apako: izrecno je priznalo, da je pojem ,,vest" )žji od pojma ,,sporočilo", kljub temu pa je na lagi tpčke, ki dovoljuje samo prepoved širjen-
ja vesti, prepovedalo širjenje neke druge vrste sporočila, ki tudi po njegovem mnenju ne spada med vesti. Kršitev zakona je torej očitna in neho-te priznana v samem besedilu izpodbijane odlo-čbe.
Drugi argument (,,logična razlaga") izhaja iz zgoraj prikazane logične napake in jo samo še poglablja: ,,Po določbah tega člena je namreč prepovedana zloraba svobode tiska in javnega ob-veščanja in bi bilo zato nevzdržno omejiti pre-poved te zloral>e le na prenos informacij, iz nje pa izvzeti mnenja in kritike .,.". To bi bilo steve-da res nevzdržno in zato zakon v določenih pri-merih dopušča prepoved razširjanja kakršnega-koli sporočila, torej tudi mnenj in kritike (npr. v 3. in 4. točki, Ustava SFRJ pa celo v sedmih ,,točkah" drugega odstavka 203. člena, ki pa jih z ustavo še neusklajeni zakon sploh ne poznaH — ne dopušča pa prepovedi razširjanja mnenj in kri-tike po 2. točki 81. člena ZJO, torej iz razloga njihove domnevne neresničnosti ali alarmantnosti — očitno zato ne, ker je pač resničnost ali nere-sničnost zlasti kakšnih splošnejših političnih mnenj nemogoče sodno dokazovati (razen če se postavimo na stališče, da je resnično samo tisto, kar trdi oblast sama: če npr. sama prizna, da je družba v gospodarski, politični ali moralni krizi, potem je ta trditev resnična — dokler tega ne prizna, pa njena spdišča lahko tiste, ki to trdijo, preganjajo kot raznašalce neresničnih ,,vesti"). ,,Alarmantnost" javnih sporočil je pa sploh tako anahronističen ,jkriterij" že zdavnaj presežene fa-ze admiiiistrativnega, etatističnega socializma, da ne rečemo kaj hujšega, in je bil že tolikokrat ja-vno osmešen (po njem bi bilo treba takoj zaple-niti vse časopise, ki so te dni poročali o podra-žitvi mesa, prejšnje mesece o skoraj 20-milijardni zadolžitvi Jugoslavije itd. itd.) pa zaradi tega že pred leti tudi izločen iz naše kazenske zakono-daje, da je o njem sploh škoda vsake nadaljnje besede. Res iz zakona o javnem obveščanju še ni bil črtan — tudi za to bi navsezadnje moral pred javnostjo kdo odgovarjati), toda: 1. v našem pri-meru tako in tako ne pride v poštev, ker govori le o alarmantnih vesteh in ne tudi o alarmantnih mnenjih in kritikah, in 2. tudi pri ,,alarmantnih" vesteh bi ga bilo zaradi njegove očitne proti-ustavnosti (203. člen Ustave SFRJ!) treba na predpisan način izločiti iz uporabe.
Ponovno poudarjamo, da je sodba v zadevi Ks 1032/82 nezakonita že glede na določbe zakona o javnem obveščanju samega, kljub njegovi očitni zastarelosti in neusklajenosti z ustavo — če bi upoštevali še to, da je zastarele zakone treba in-terpretirati v skladu s spremenjenimi razmerami, ustavo in zakonodajo (kar smo v pritožbi navedli in na kar pritožbeno sodišče sploh ni odgo-vorilo), pa še toliko bolj.
II. Kršitev zveznega zakona (Ks 47/83)
Tudi tu se ponovno sklicujemo na vse argu-mente, navedene že v pritožbi, ker jih po našem prepričanju pritožbeno sodišče ni izpodbilo. Na vse te argumente, ki so po našem mnenju giobo-ko vsebinske narave, je odgovorilo v bistvu samo s formalističnim sklicevanjem na 17. člen zakona o preprečevanju zlorabe svobode tiska, ki pa spornega vprašanja sploh ne rešuje. V obrazložitvi svoje odločbe ta člen celo nekorektno navaja, kot da je v njem določeno, dasesme v Uradnem listu SFRJ objaviti le izrek pravnomočnega skle-pa o prepovedi, torej brez obrazložitve". V resni-ci je v 17. členu zapisano le: ,,Izrek pravno-močnega sklepa . .. se objavi v Uradnem listu SFRJ. Določba je povsem razumljiva in nujna, saj mora biti javnosti na ta način uradno sporočeno, katero tiskano stvar jeprepovedanorazširjati.Tp^ pa še nikakor ne pomeni, da bi bila s tem prepo-vedana objava obrazložitve take sodne odločbe kje drugje v tisku (morda zaradi kritike te odlo-čbe, morda zaradi kritike avtorjev in razširje-valcev prepovedanega teksta, morda iz kakšnega
drugega razloga). Sklicevanje na 17. člen torej ne rešuje temeljnega vprašanja, ki smo ga zastavili že v pritožbi, namreč vprašanja, ali po mnenju so-dišča naš pravni red res odstopa od temeljnega načela pravne države, po katerem je dovoljeno vse, kar ni izrecno prepovedano, in ne obratno.
Poleg sklicevanja na 17. člen pritožbeno so-dišče samo še pritrjuje sodišču prve stopnje, ,,da bi se sicer na tak način izigral smisel prepovedi razširjanja, pa čeprav bi bilo tako sporočilo spre-mljano s komentarjem". Tu gre pa spet za na-pačno razumevanje republiškega zakona o ja-vnem obveščanju. Pritožbeno sodišče je namreč pozabilo, ,da ni prepovedano razširjanje nere-sničnih vesti kot takih, ampak samo v primeru, če gre za vesti, ,,ki ogrožajo ali bi utegnile ogrozi-ti javni red in mir ali vznemiriti javnost". To bi take vesti seveda ,,utegnile povzročiti" (če se v vprašanje, kako naj to sodišče sploh ugotovi, niti ne spuščamo) kvečjemu v primeru, če bi se jav-nosti prikazovale kot resnične, nespome, zane-sljive ipd. Brž ko se javnosti predočene ne več kot take, ampak v kontekstu sodne odločbe, v kateri so te vesti z neizpodbitnimi dokazi razkrin-kane kot neresnične (odločba mora namreč te-meljiti na dokazih. v dvomu je treba ,,obtoženca" oprostiti), nevarnosti ogrožanja javnega reda in miru ali vznemirjanja javnosti seveda ne more več biti in tako tudi ne ,,zakonitega" razloga iz 2. točke 81. člena ZJO (če njegovo očitno proti-ustavnost tudi na tem mestu ponovno pustimo povsem ob strani). Pritožbeno sodišče žal tehja-snih zakonskih določb ne upošteva in tako iz nje-govih izvajanj v bistvu izhaja, kot da bi bil ,,smi-sel prepovedi razširjanja" določenih tiskanih stva-ri preprosto ta, da z njo oblast varige ljudi pred grešnimi mislimi, ki bi jih lahko pohujšale že sa-me po sebi, ne glede na kontekst in ustrezne ko-mentarje, in za katere zato v nobenem primeru in v nikakršni obliki preprosto ne smejo zvedeti. Če bi bila taka ,,pedagolka" logika morda do neke mere še sprejemljiva pri presojanju vprašanja, ali se sme objaviti odločba o prepovedi razširjanja sporočil, s katerimi se ,,hudo žali morala" (3. točka) ali ,,povzroča škoda pri vzgoji otrok in mladine (4. točka) — a še tam ne kar a priori in v vseh primerih ne glede na okoliščine — pa gotovo ni sprejemljiva pri objavljanju odločb po 2. točki 81. člena ZJO: ta namreč celo po svoji izrecni določbi varuje družbo le pred vznemirjanjem ter ogrožanjem javnega reda in miru in ne pred gre-šnimi mislimi, ob branju katerih bi se polnoletni samoupravljalci kljub spremljajočemu sodnemu komentarju vendarle morda utegnili pohujšati.
Ali, da se spet vrnemo k bolj suho-pravnemu rezoniranju: da bi bila druga zaplemba Tribune zakohita, bi moralo sodišče dokazati ne le ne-resničnost ali alarniantnost spornih trditev (česar seveda ni storilo, ker je pri trditvah take vrste to sploh nemogoče), ampak tudi, da bi objava takih trditev tudi v kontekstu sodne odločbe ,,ogrožala ali utegnila ogroziti javni red in mir ali vznemiti javnost". Tega pa ne prvostopno ne drugostopno sodišče niti poskusilo ni. Gre torej tudi za bistve-ne kršitve določb kazenskega postopka, zlasti 347. člena (sporna dejstva sploh niso dokazana), 7. odstavka 357. člena (sodišče ni navedlo ,,dolo-čno in popolnoma, katera dejstva šteje za doka-zana ali nedokazana in iz katerih razlogov") in prvega odstavka 388. člena ZKP (pritožbeno so-dišče v obrazložitvi sklepa ni presodilo nekaterih bistvenih navedb pritožbe: o tem, zakaj je pre-povedana samo objava odločbe javnega tožilca in ne tudi sodne odločbe, o načelu, daje dovoljeno vse, kar ni izrecno prepovedano, itd.)-
III. Bistvene kršitve zakona o kazenskem posto-pku
Bistvene kršitve ZKP v zadevi KS 47/83 (dru-ga zaplemba) smo navedli na koncu prejšnje to-čke. Do enakih kršitev, samo še v večji meri, je prišlo tudi v zadevi KS 1032/82 (prva zaplemba).
347. člen in 7. odstavek 357. člena (v sodni odločbi ni dokazov): ,,Dokazi" v obrazložitvi prvostopne odločbe: prva inkriminirana trditev ,,pomeni izkrivljanje znanih ciljev in na tem te-melječih praktičnih uveljavljenih načel kadrovske politike v naši družbi ter demagoško izkrivljanje te politike avtentičnim interesom delavskega raz-reda", druga inkriminirana trditev pa ,,pomeni zavestno izkrivljanje javno proklamiranih ciljev in vloge te družbenopolitične organizacije (sindi-kata — naša op.) pri utrjevanju in razvoju sistema samoupravljanja"(!). Bosta tudi javni tožilec SRS in vrhovno sodišče SRS proglasila teh nekaj pra-znih fraz za dokaze in za določne in popolne navedbe, katera dejstva sodišče šteje za dokaza-na in iz katerih razlogov? ,J)okazi" drugostopne odločbe pa se celo omejujejo na citiranje spornih trditev in na stavek: )?Nobenega dvomajpa ni, da so take trditve neresnične . . . itd. .!! Ce za pri-tožbeno sodišče o tem ,,ni nobenega dvoma", ali potem tudi dokazi niso več potrebni?
Prvi odstavek 388. člena: pritožbeno sodišče v obrazložitvi odločbe ni presodilo nekaterih bi-stvenih navedb pritožbe — o tem, da so v prvo-stopni odločbi samo trditve brez dokazov o tem, da je sodno dokazovanje resničnosti političnih mnenj in trditev absurdno in skrajno anahro-nistično, o nujnosti interpretiranja zastarelih predpisov v skladu s splošno sprejetimi načeli za interpretacijo takih predpisov, o očitni proti-ustavnosti zaplembe.
IV. Kr&tev 13. člena zveznega zakona (v obeh postopkih)
V drugem odstavku 13. člena zakona o pre-prečevanju zlorabe svobode tiska je izrecno dolo-čeno, da prepoved razširjanja ,^ie velja glede ti-stih delov tiskane stvari, ki se dajo ločiti od de-lov, katerih razširjanje je prepovedano, kot so ne-vezane pole, dodatki, ovitki ali podobno." Kljub tako jasni in nedvoumni določbi se je pritožbeno sodišče postavilo na stališče, da ,,gre v obravna-vanem primeru za časopis, ki predstavlja celoto in se pri odvzemu le-tega ne dajo ločiti posa-mezni deli". Argument, da časopis predstavlja ce-loto, je popolnoma brez vrednosti, saj vsaka ti-skana stvar predstavlja celoto. Zakon v drugem odstavku 13. čleha ne postavlja kot pogoj, da tiskana stvar ne bi predstavljala celote, ampak le, da se od te celote dajo ločiti posamezni deli. Ta-ke ločljive dele sicer navaja samo primeroma, vendar pri tem izrecno rtavaja tudi nevezane pole - torej prav to, za kar gre tudi v našem primeru. Pa tudi, če bi po kdovekakšni logiki ,,ugotoviH", da v našem primeru ne gre za prav takšne ,,neve-zane pole", na kakršne je tu mislil zakonodajalec, je povsem nesporno, da so posamezni listi časopi-sa ,,deli, ki se dajo ločiti od delov, katerih razši-rjanje je prepovedano." Pritožbeno sodišče je to-rej očitno kršilo zakon.
UNIVERZITETNA KONFERENCA ZSMS PREDSEDSTVO
VRHOVNEMU SODIŠCU SR SLOVENIJE
V vednost vam pošiljamo svoj predlog javne-mu tožilcu SR Slovenije, naj vloži zahtevo za var-stvo zakonitosti zoper sodni odločbi, s katerima je bilo prepovedano razširjanje dveh številk naše-ga časopisa Tribuna. Če javni tožilec SRS tega našega predloga ne bo sprejel, prosimo, da v skla-du z drugifn odstavkom 37. člena zakona o re-dnib sodiščih problematiko, ki jo ta naš predlog obravnava, uvrstite na dnevni red občnf seje Vrhovnega sodišča SRS in sprejmete o njej ustre-zna načelna pravna mnenja po prvi oziroma tretji alinei 2. odstavka 37. člena zakona o rednih so-diščih.
^IVERZITETNA KONFERENCAZSMS Predsedstvo
stavnemu sodišču IRS
Na podlagi 7. točke drugega odstavka, 411. lena Ustave SR Slovenije kot organizacija, kate-
ustavna pravica je bila prizadeta, predlagamo, 1 ustavno sodišče SRS presodi ustavnost 81. lena zakona 0 javnem obveščanju (Ur. list SRS 17/73). Citirana določba Ustave SRS sicer iz-scno daje pravico do sprožitve postopka pred stavnim sodiščem samo samoupravnim organi-acijam in skupnostim, vendar soidimo, da je gle-1 na njihov namen te določbe treba razlagati iroko in priznati to pravico tudi dražbeno-olitičnim organizacijam, kadar so prizadete nji-)ve pravice. Če smo prav obveščeni, obstaja v igoslovanskem ustavnem sodstvu celo že nekaj timerov, kjer so ustavna sodišča dejansko ravna-\ tako. V našem primeru je po našem mnenju tvar še jasnejša, ker gre za naš časopis Tribuno, ibi imel lahko celo status samostojne organi-»je združenega dela (tako kot je npr. Delo gla-iio SZDL) - in v tem primeru ne bi bilo nobene-jadvoma, da bi bilo zaradi kršitve njegovih ustav-lih pravic (zlasti iz 209. člena Ustave SRS) mo-ino sprožiti postopek pred ustavnim sodiščem.
!e kljub navedenemu kot prizadeta družbenopo-litična organizacija po mnenju ustavnega sodišča oremo sprožiti po-stopka kot upravičeni pre-r,u6atelj, prosimo, da se ta naša vloga obravnava
kot pobuda po prvem odstavku 411. člena Usta-ve SRS.
Naše ustavne pravice (oziroma našega časopisa Tribuna) so bile kršene z nezakonito in proti-ustavno prepovedjo razširjanjaštevilke 11-12 Tri-bune (s pravnomočno odločbo Višjega sodišča v Ljubljam št. Ks 1032/82 z dne 10. 1. 1983) in nato še št. 12-13 (Ks 47/83 z dne 21. 1. 1983). Zoper obe pravnomočni odločbi smo sicer javne-mu tožilcu SRS predlagali vložitev zahteve za var-stvo zakonitosti, vendar ne glede na usodo tega našega pgjdloga želimo sprožiti tudi postopek za ugotavljanje ustavnosti 81. člena zakona o jav-nem obveščanju (ZJO). SproHtev takega postop-ka smo v pritožbi zoper odločbo v zadevi Ks 1032/82 sicer predlagali že sodišču, vendar je pritožbeno sodišče to našo pobudo kategorično zavrnilo, češ da ta zakon ,,ni prav nič v nasprotju ne z zvezno ne z republiško ustavo."
Resnica je po našem mnenju seveda ravno na-sprotna in to tako očitno, da se nam zastavlja tudi vprašanje kompetentnosti in odgovornosti sodišča za citirano kategorično izjavo brez vsakih argumentov (čeprav je bila naša pobuda v pri-tožbi podrobno argumentirana).
V pritožbi smo dali pobudo (in argumente) samo za ugotavljanje protiustavnosti 2..točke 81. člena — ker omejuje ustavno svoboščino (svobo-do tiska) iz razloga, ki ga ustava v 249. členu ne dovoljuje. V tem čtenu ustave sicer res piše, da ,,zakon določa, v katerih primerih in pod kate-rimi pogoji" se lahko ustavne pravice z zakonom
omejijo - toda samo v primeru, če gre za ,,ustavi nasprotno uporabo svoboščin." Kaj se šteje za tako uporabo (zlorabo) ustavnih pravic in svo-boščin, pa ie taksativno našteto v omenjenem ustavnem čfenu samem in tako je vsako širjenje omejevanja ustavnih svoboščin preko okvira, do-ločenega s to ustavno določbo, seveda proti-ustavno.
Objavljanje ,^ieresničnih ali alarmantnih ve-sti" bi bilo torej lahko prepovedano samo v pri-meru, če bi se s tem:
—  spodkopaVali temelji ustavne ureditve,
— ogrožala neodvisnost države,
— kršile ustavne svoboščine in pravice,
— ogrožal mir in enakopravno mednarodno so-delovanje,
—  razpihovalo nacionalno, rasno in versko so-vraštvo ali nestrpnost,
—  spodbujalo h kaznivim dejanjem
ali žalila javna morala — ne pa tudi iz razloga, ki ga navaja 2. točka 81. člena ZJO, namreč, če bi te vesti ,,ogrožale ali utegnile ogroziti javni red in mir ali vznemiriti javnost."
Določba 2. točke 81. člena ZJO je tako ana-hronistična (več o tem smo povedali v svojih pri-tožbah zoper sodne odločbe o zaplembi Tribune in v predlogu za vložitev zahteve za varstvo zako-nitosti — vse prilagamo), da je njena razglasitev za protiustavno navsezadnje nujna že tudi zato, ker dela sramoto našemu demokratičnemu sistemu pluralizma samoupravnih interesov že s samim svojim obstojem v okviru našega pravnega reda —
da o tem, v kakšnih okoliščinah in s kakšno prav-no-politično ,,aigumentacijo" prihaja do njene uporabe (oziroma zlorabe) v praksi, niti ne govo-rimo. Da so zlorabe dovoljenih omejevanj svobo-de tiska mnogo nevarnejše od morebitnih zlorab same svobode tiska, pa je v zadniem času javno povedalo ne le Predsedstvo RKZSMS, ampak tu-di njegov predstavnik na zadnji seji RK SZDL Slovenije.
Priloge: obe pritožbi in predlog javnemu tožilcu SRS
UNIVERZITETNA KONFERENCA ZSMS PREDSEDSTVO
VRHOVNEMU SODIŠCU SR SLOVENIJE
V vednost vam pošiljamo svoj predlog javne-mu tožilcu SR Slovenije, da bi vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zoper sodni odločbi, s kateri-ma je bilo prepovedano razširjanje dveh številk našega časopisa Tribuna. Če javni tožilec SRS te-ga našega predloga ne bo sprejel, prosimo, da v skladu z drugim odstavkom 37. člena zakona o rednih sodiščih problematiko, ki jo ta naš pred-log obravnava, uvrstite na dnevni red občne seje Vrhovnega sodišča SRS in sprejmete o njej ustre-zna načelna pravna mnenja po prvi oziroma tretji alinei 2. odstavka 37. člena zakona o rednih so-diščih.
RAZISKAVE
Zoran Vejnovič
Nekateri aspekti
iranja naših državlj acijah m ,,gibanjih
anov v modnih
V teku preteklih desetih let se v svetu, pa tudi pri nas, pojavljajo razne grupe in »gibanja«, za katere je karakteristično, da njihovi pripadniki generalno negirajo družbene vrednote in norme ter iščejo izveninstitucionalne oblike delovanja in zbiranja somišljenikov. Obstaja več razlogov zaradi katerih je ta pojav vreden pozornosti. Imamo opravka z zbiranjem v okviru nelegalnih združenj in grup, ki razvijajo družbeno nespremenljivo in škodljivo de-javnost. Formirane so po vzoru podobnih skupin v tujini, s katerimi so navadno tudi povezane. Posa-mezne grupe težijo k tcmu, da svoje mišljenje po-sredujejo čim širšemu krogu ljudi, zato intenzivno propagandno delujejo. Izkušnje kažejo, da lahko sovražnik izkoristi modne grupacije in gibanja za svoje cilje »spodkopavanja«. Poleg tega so ideolo-gije posameznih skupin kot tudi obnašanje njihovih pfipadnikov neprikrito sovražne proti naši sociali-stični samoupravni družbi. V tej prilogi so podani nekateri realni parametri tega pojava, da lahko do-bimo popolnejšo prcdstavo o njegovih ostalih pa tudi varnostnih aspektih.
Na Zahodu nastajajo in z manjšimi oscilacijami konstantnodelujejorazna »gibanja«,kipolegvrste verskih sekt, izvenstitucionalnega političnega zbiranja in aktivnosti (npr. oživljanje širše aktivno-sti iz pacifističnih pozicij), v sferi kulturnega življe-nja in zabave vse jasneje kažejo na nemoč meščan-skih družb, da zastavijo moralno in politično ero-zijo, ki se je povečala v obdobju ekonomske recesije in nestabilnih mednarodnih okoliščin.
Odprtost naše države, hitro cirkuliranje informa-cij, zahvaljujoase sodobnim sredstvom masovnega komuniciranja in medsebojna povezanost ter vplivi kulturnega dogajanja omogočajo, da novi stili in modni valovi kmalu po nastanku prispejo k nam in najdejo svoje pristaše. Na prvi pogled različne skupine, nastale pod vplivom modnega gibanja, poleg ostalega imajo tudi skupiro karakteristiko, da služijo ne samo kot oblika antisocialistične in anti-samoupravne indoktrinacije pa tudi sovražnega de-lovanja nekaterih njenih pripadnikov, ampak tudi
kakor sredstvo za uveljavljanje sovražne propa-gande (npr. na koncertih, predavanjih in drugih javnih nastopih).
Ne glede na osnovo zbiranja in vrsto dejavnosti vse modne skupine in gibanja neposredno ali po-sredno kot prvo propagirajo in sprovajajo politično pasivizacijo svojih pripadnikov in njihovo odtuje-vanje od družbe in sredin^, v kateri živijo in delajo. Takšni ljudje postanejo lahek plen manipulacije, včasih tudi brez svoje volje sodelujejo v aktivnostih, povezujejo osebnosti in institucije v službi reakcio-narnih krogov in organizacij v tujini.
Te oblike združevanja bomo ilustrirali s pogle-dom na punk in Rarakteristične modne skupine — t.i. združenja za transcedentalno meditacijo, »Ray yoga« in njim podobne. Eden od ciljev takšnega pristopa je tudi to, da bolj celovito osvetlimo in naj-demo približno adekvatne dimenzije in povezanost nekaterih znanih slučajev ekstremnega delovanja modnih skupin in na ta način spodbudimo preven-tivno aki;ivnost subjektov družbene samozaščite.
NASTANEK IN GLAVNA OBELEŽJA PUNKA
V začetku 1977 je v Veliki Britaniji nastal nov stil muziciranja — punk, katerega protagonisti so pritegnili pozornost nase z nekonvencionalnim ob-našanjem in nenavadnim izgledom (črna usnjena jakna, kratki pobarvani lasje, uhani v ušesu, obleka okrašena z verigami, neti in bedži), kritiko odnosov v družbi, preživelih šablon posebno v kulturnem življenju in z zastopanjem anarhoidnih stališč", kar je vsebina punk—pesmi. Od 1977 do 1980 je tra-jalo obdobje t.i. klasičnega punka, po tem pa na-stopi »novi val«, ki ga označuje kvalitetnejša glasba in teksti brez vulgarnosti in tudi redkejše ekstrava-gantno obnašanje glasbenikov na sceni in izven nje.
Devijantno obnašanje pristašev punka se veže na obdobje t.i. klasičnega punka. Vendar tudi takrat izpostavljanje fašističnih simbolov in rasističnih stališč ni bilo značilnost vseh punkerjev. Obstaja skupina punkerjev, ki nastopa s pozicije ekstre-mnega rasizma oz. fašizma, zaradi česar jih v Veliki
Britaniji krivijo vpliva na go^podarske in družbene probleme države.
Driigi pristaši punka, ki samo občasno uporab-Ijajo fašistične simbole, pravijo, da simbole pove-zujejo z določenimi družbenimi pojavi, proti kate-rim protestirajo, in ne kot simbole svojih stališč. ' Ker je avtentiČno punk-gibanje trajalo kratek čas in je bilo omejeno predvsem na Veliko Britani-jo, zaradi nezrelosti kakor tudi zaradi zavračanja punkerjev, da bi celoviteje izrazili svoj pogled na svet, (da ne bi s tem krsili načela borbe proti vsem institucijam in ideologijam), se danes o njihovih stališčih govori pretežno na osnovi »ideologov«, ki pravzaprav nikoli niso bili punkerji.
Dejstvo je, da so modni vpliv punka — katerih pristaši so izražali proti čemu so, niso pa vedeli, kaj pravzaprav hočejo, s čimer so zdrsnili v nihilizem — izkoristile različne ekstremne politične grupacije in posamezniki. Ultralevičarji in njim podobni po-budniki izveninstitucionalne politične borbe soradi uporabili punk kot glasbeno gibanje, da bi plasirali in popularizirali svoja stališča. To so počeli tudi desni ekstremisti, protifašistične orientirane sku-pine so uložile tudi večja denarna sredstva, da bi ustanovili časopise, katerim so podtaknile svojo politično platformo in jim dale formalna obeležja punka. V njih je prišel v veliki meri do izraza anti-komunizem, ker je težišče.družbene kritike postrv-ljeno na »totalitarizmu, kolektivizmu« ipd.. z ja-snim ideološkim predznakom.
PUNK— »GIBANJE« PRI NAS
Koncem sedemdesetih let je tudi v Jugoslavijo prodrl vpliv punkmuziciranja, v glavnem kot modni hit in »ventil« za izživljanje mladoletniških skupi-nic.
Tudi brez popolnega poznavanja o fašistoidnem obnašanju nekaterih punkerjev, je ta pojav vzbudil pozornost in akcijo subjektov družbene samozašči-te, ker je družbeno neprilagojeno obnašanje po-stala navada posameznih skupin mladoletnikov, ki so se baje ukvarjali samo z glasbo.
obveščanja, posebno o t.i. angažiranem u, so izkoristili tudi anarholiberali za objav-
ije svojih stališč o različnih drnžbenih vpraša-Nekateri od udeležencev v polemiki so nasto-
i v dveh vlogah: kot pisci tekstov, spodbuje-
Pristaši punka v Jugošlaviji se držijo načina obla čenja, muziciranja in obnašanja na sceni in izve^ nje, ki je bil karakterističen za začetek punk-giba nja v Veliki Britaniji. Mnogi citirajo antisociali
stično orientirane posameznike, nekateri pa so? dinorganizatorjiprovokativneganastopaneka-samim nekritičnim prenosom in kopiranjem stila ii ih punk—skupin,  istočasno pa  »tolmači«  in pogleda np svet, ki je nastal v družbeni sredini, ki S nnilci* t.i. angažiranega punka. od naše bistveno razlikuje, pokazaJi svoje antiso Po!eg srcdstcv javnega obveščanja, mladinskih cialistično stališče.                                             študentskih časopisov in radijskih oddaj, so po-
Anarhija, je simbol in ideal punk—»gibanja«, si niki skušali uveljaviti antisocialistična in anti-razlagakot »brezvladjebreznasilja«oz. kotcilj, k noupravna stališča tudi pod masko koncertov
ga je treba uresničiti s »kritiko vsega obstoječega« Ogromna večina mladih, ki je bila oz. je prist purika, ga "Je sprejela kot modni stil, v prvi vi muziciranja, načina oblačenja, nenavadnih gest obnašanje, pa provokativne simbole...
Pristaši   punk—glasbe   so   pri   nas  predvsei učenci srednjih in osnovnih šol, ki prevzamejo krajši čas nekatere načine obnašanja karakter stične za punk—»gibanje«.
Večina članov punk-rock bendov pri nas spre-j jema stališča znanih »-ideologov« punka, da bi pc plaščem t.i. angažiranega punka prikrili nizko glas beno jtulturo in, da bi s provokativnim nastopom in nenavadnim izgledom in obnašanjem zunaj scentj čim hitreje in enostavneje postali popularni.
Nekateri anti-socialistično in anti-samoupravni orientirani posamezniki pri nas skušajo zbiranji mladih v punk-skupine prikazati kot edini način kako lahko mladina izrazi nesoglasje z določenim pojavi v naši družbi. Nekateri gredo celo tak< daleč, da to prikazujejo kot protest celotne jugo slovanske mladine proti sistemu socialističnega sa tnoupravljanja.
Anarholiberalisti so najbolj vztrajni in poskušaji izkoriščati zbiranje mladih v punk—»gibanju« zj infiltracijo v institucije kulturno-informativne de javnosti, da bi s tem provocirali družbo in vršili in-doktrinacijo intelektualcev in mladih, oz. za popu lariziranje svojih nazorov in zbiranje somišljeni kov.
Polemiko, ki je potekala o punku v sredstvih javj
gažiranih punk in drugih bendov.
VK »GIBANJE« IN PISANA SOVRAŽNA tOPAGANDA
pojavom punka pri nas se pojavi tudi nova lika pisane sovražne propagande, ki spremlja gibanje in izraža le eno plat njene manife-^arhoidnega   in   fasisioidnega   znača-•!»os-tejši grafični izgled te pisane proprr »vanje tekstov in m epoziriovih. Čim v;
mesta in odsto-- od podlage m rem »uspešnejši« _i-esnično ali samo r, >žargonainneredl
v
Intervju: Bojan Stih
Vprašanja direktorju Viba — tilma tovarišu Bojanu Štihu:
1.  Tribuna: Upam si postaviti zelo globalno vpra-šanje: Ali je slovcnski duh (posebej v političnem, moralnem, religioznem, umetniško-kulturnem, go-spodarskem smislu) posledica kontinuitete naše nacionalno - kulturne tradicije ali je to, kar se do-gaja pri nas sedaj, nekaj popolnoma novega?
2.  Vprašanje: Ali stno Slovenci nacionalno dovolj trdozivi, da bomo obstajali kot narod na našem planetu eno tisočletje ali več?
3.  Vprašanje: Kdo ali kaj oblikuje duše človeka na Slovenskem. Zveza komunistov Jugoslavije, kato-liška cerkev, zapadnjaško potrošništvo, zgolj po-treba po uživanju življenja ali potreba po golem preživctju?
4.  Vjrrašanje: Pri nas prihaja do določenih naspro-tij med materialno in kulturno proizvodnjo. Npr.: na sestanku obrtniških kultupih skupnosti delavci v materialni proizvodnji očitajo delavcem v kulturni nadstavbi, da ne potrebujejo njiKove kulture, če-prav ta kultura živi na račun materialne baze.
5.  Vprasanje: Zanima me razlika med študentskimi vrednotami vaše in naše študentske generacije.
6.  Vprašanje: Problem koncepta moderne evrop-ske umetnosti: umetnost-posnemanje obstoječega veta ali umetnost kot poskus ustvarjanja nadsveta. Konkretno: ali bomo v Evropi še ustvarjali univer-zalne  umetnostne stile (kot gotika,  renesansa, barok) ali gre vsa umetnostna proizvodnja v ekspe-riment ali ražkroj?
Odgovor na prvo vprašanje: Vse kar se godi zdaj in tukaj je rezultat tako preteklosti kakor tudi seda-njosti. Z vsakim rodom se zgodovina znova začne, toda ta začetek nosi v sebi preteklost mrtvih rodov. Kdor misli, da se je svet začel ž njim, je seveda de-dak in nevednež. V novem je vedno navzoče tudi staro in v starem že kali novo. Še tole: zgodovina, če smem tako reči, se ponavlja v pozitivnih in v nega-tivnih izročilih. Sicerpa verjamem izreku Nihil novi sub sole. Primerjajte nora dejanja dvanajstih rim-skih cesarjev z današnjimi vladarji, pa boste videli, da v resnici ni ničesar novega pod soncem. Naša na-cionalna kulturna tradicija je še kako navzoča v se-danjosti. Mislim, da je ta tradicija naše edino opo-rišče, naš smisel in naša bit. In to v politično, kultur-no, religioznem smislu in značaju.
Odgovor na drago vprašanje: Nisem vedež in zato ne vern, kaj bo čez tisoč let. Vem pa zanesl jivo, da je naš prihodnji nacionalm obstoj vprašljiv. Kaj se godi s Slovenci v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, dobro vemo. Toda tudi v matični Sloveniji opazu-jemo pojave narodnega razkroja, ki ga v našo du-hovno in kulturno občestvo prinaša gospodarstvo. Industrializacija Koroške, Trsta, Gorice je z nem-
škimi in italijanskimi priseljenci izmičila slovenski značaj teh pokrajin in mest. Tudi znotraj matične Slovenije se industrija in gospodarstvo obnašata nespodbudno za narod in za njegovo kulturno,du-hovno in moralno individualnost. Industrija daje človeku nekaj malega dela, a zato na veliko jemlje nacionalno bit in jo razkraja. Tako je pri vseh malih narodih. Slovenci smo premajhni in preubogi, da bi lahko imeli veliko in deficitno industrijo oziroma gospodarstvo. Naša moč je v kulturi, poljedelstvu, znanosti in o visoko razviti obrti in tehnologiji. Težka industrija je pretežka za nas. Kadar premiš-ljujem o naših deficitnih gospodarskih gigantih, pomislim na dinozavre, ki so izumrli, ker se niso znali in mogli prilagoditi novim naravnim in živ-ljenjskim okoliščinam. In če tudi mi Slovenci no-čemo tragično končati moramo takoj odkriti in najti novo antidinozavrovsko industrijsko in go-spodarsko mero. Idejo. Pomniti moramo tole: Združene države niso »bogate« zaradi velike in-dustrije (ta jim povzroča številne preglavice), mar-več so močne zaradi odlično razvitega poljedelstva (farmerstva) in zaradi dejstva, da v državi igra od-ločilno vlogo znanost. Sovjetska zveza je kljub ve-likanski industriji »revna« država, ker ne pozna kmetov—farmarjev in male obrti. SovHozi in kol-hozi, kakor se že imenuje ta grozljivi Stalinov izum, so dokaz avtomatičnega in mehaničnega prenaša-nja industrijske organizacije na zemljo, v naravo. A zemlja—narava ima svoje zakone in se nikakor ne ravna po sklepih planskih in gospodarskih komisij ali pa resolucij partijskih kongresov. Na zemlji je pač treba trdo delati.
Odgovor na tretje vprašanje: Ta trenutek je slo-venski človek vseh starosti in vseh poklicev izročen na milost in nemilost pogubnim vplivom gospodar-stva in tehnokracije. Ob vsem tem pa še bedastemu tekmovalnemu športu, krvavemu ubijalskemu lovu, butastim popevkam, prostaškim veselicam, mračnim disco-clubom, demagogiji žurnalizma v časnikih, na televiziji in na radiju. Socialnomoralni položaj slovenskega človeka je zožen na gospodar-sko računico — delitev dobička, skrivanje izgub, medsebojno točkovanje, določanje toplih obrokov in počitnic itd. Ampak vse to je hudo narobe, kajti socialistični človek naj odloča suvereno v prvi vrsti o globalnih in bistvenih vprašanjih naroda in druž-be: o zunanji politiki, o notranji politiki, o načelih politike dela in ustvarjanja, o položaju in usodi na-roda. Odločati, kako dolgo naj bo držalo metle, ali pa odločati, ali naj ima vratar kapo ali pa ne, seveda nima nikakršne zveze s samoupravljanjem. Pisati statute ali pravilnike, ni nič drugega kakor karika-tura samoupravljarija. Dokler ne bo človek odločal o svoji kolektivni nacionalni usodi in le to je sa-moupravljanje, bo izročen viharjem sodobnega gospodarstva in tehnokracije, v katerih se ne bo znal obnašati, aii pa se umaknil v potrošništvo, v ka-
terem bo pozabil ne le na Boga, ampak trdo na so-cializem.
Odgovor na četrto vprašanje: Bistvo in poseb-nost slovenskega naroda je v umetnosti, v znan-stveni in politični kulturi. V slovenskem jeziku. Angleži so Angleži zaradi Shakesp^ara, ne pa za-radi fabrik v Liverpoolu. Tudi Rusi so Rusi in Fran-cozi Francozi in Kitajci Kitajci zaradi svojega je-zika, kulture in zgodovine. Ce izgubimo jezik, umetnost, kulturo, smo izgubili vse. In ni nas več. Germanizacija in italijanizacija velikih predelov naše dežele je skoroda identična z razvojem indu-strializacije. Tudi povojna industrializacija v Slo-veniji ni v korist slovenskega naroda. To je pot v i!i-rizem. Razumno veliko gospodarstvo je lahko v občo korist, nerazumno veliko, predimenzionirano gospodarstvo pa je trojanski konj, ki ga nikakor ne smemo spustiti skozi nacionalna vrata. Potem še to: znanost in kultura nista tako imenovana poraba. Edina resnična poraba je gospodarstvo. To spozna-vamo sedaj, ko moramo vračati dolgove, ki jih je naredilo gospodarstvo. Namesto, da bi gospodar-stvo samo nosilo posledice svojih maloumnih špc-kulacij, jih je zdaj prevalilo na ramena naroda kot celote. Korting naj plačajo zaposleni v Gorenju, to je njihov in ne naš problem. Tako naj bo tudi z vse-mi drugimi deficitnimi dinozavri slovenske industri-je in gospodarstva. Delo bodi temelj družbi, ne pa gospodarstvo. Ob vsem tem je treba reči, da se mo-ra gospodarstvo podrediti znanosti in šolstvu (tako univerzi kakor višjim šolam), in ne narobe, kot je sedaj. Poganska vera v gospodarstvo seveda nima prav nobene zveze s socializmom in ne s sociali-stično teorijo. Socializem je družba, v kateri živi svobodni človek v imenu kulture in znanosti. In morale, ki pravi ne ubijaj, ne kradi in ne laži!
Odgovor na peto vprašanje: Človeške življen jske vrednote so — recimo — od Starih Grkov in Sve-tega pisma naprej znane. Tu nimamo kaj spremi-njati. Ne v imenu znanosti in ne v imenu politike. Ne le vaša, tudi nasa generacija je bila izpostavljena nevarnostim negativnih sevanj: potrošništvo, opor-tunizem, želja po oblasti, lenoba, nacionalna mlač-nost, hlapčevstvo itd. Pred nami je tedaj le vpraša-nje, kako se upreti tem in podobnim negativnim se-vanjem. In razkrojevalnim vplivom, ki s temi seva-nji skupaj potujejo. Mislim pa, da bi morali biti mladi ljudje—študentje — veliko bolj radikalni kot so. Žal je največji krivilec hrbtenic mlade gencra-cije zdaj šola. Tehnična-usmerjena šola. V njej člo-vek ne zve ničesar o sebi, o drugih, o preteklem in sedanjem casu, o idejah in upanjih človeštva. ln ker imamo take šole, ki zdaj vzgajajo robote in fahidio-te, se pač ne smemo čuditi, če je tudi med mladimi ljudmi toJiko oporUinizma in koristoljubja. Gi-mnazij ai več in to se nam bo v prihodnosti bridko maščevalo.
Odgovor na šesto vprašanje: Umetnost je bistvi človekovega življenja. Takrat, ko človek ustvarj; in takrat ko živi ž njo kot bralec, gledalec ali posl šalec. Z umetnostjo pa sta povezani še dve obli človekovega razmišljanja in čustvovanja. Vera i politika. Umetnost je najvišji izraz in največ dokaz človekove ustvarjalne moči in sle. Umetno: je tudi moč, ki vrednoti vse, kar je zemeljskega. R je, da je čas evrocentrizma minil, toda evropsk kultura s svojimi grškimi—judovskimi latinsk mi—krščanskimi temelji bo tudi v prihodnosti pb-netarno izhodišče, mera in smisel. Evropski kul-turni duh, v katerega so prispevali svoj delež Ger mani, Romani in Slovani, je kajpada univerzalni duh samozavesti in samozaupanja. Sicer pa je de-liti svet na Evropo in ne-EvropOnesmisel, tako kot je nesmisel, deliti ga na Sever(industrijski) in Jug(agrarni) ali pa na razvite in nerazvite, bogate in revne. Planet se deli na delovne in lene, sposobne in nesposobne,  na vedne in  nevedne. Dokler bo Evropa delovna, sposobna in vedna bo tudi ustvaij jala umetnostne stile, pravzaprav umetniška spor čila.
Odgovor na sedmo vprašanje: Ne smem reči,c redno berem Tribuno. Berem pa jo vendarle. Rf pa je težko dobiti izvod v kiosku, včasih pa je tuc zaplenjena. Svetujem: ostrino, konkretnost. Čii manj abrakadabre, pa več jasnosti in načelnost
Tribuna mora pisati o vsem, zato naj bo izraz mis najboljših in najbolj pametnih in razgledanih št dentov. Tribuna naj ne bo transmisija, v stalinskei pomenu te besede, kogarkoli. To glasilo naj pišej^ študentje. V njem bodi strpnost in pamet. Pa plural lizem idej in interesov. V tem pogledu moramo na| daljevati tradicijo naprednih predvojnih študent skih glasil in časopisov. Ko bo ljubljanski univer dovoljeno spet biti univerza, bodo tudi študentst glasila našla svoje poslanstvo. Ponavljam: univei bodi univerza. Svobodna in nedotakljiva. O uni| verzi lahko odločajo Ie tisti, ki imajo znanje, v« nost in sposobnost biti na univerzi. Univerza ni tehl nikum gospodarstva, marveč je najvišji nacionaln^ znanstveni in pedagoški organizem. Do univerze i zato moramo spoštljivo obnašati. Za tako univei naj se bojuje tudi Tribuna. Čim prej moramo vzf staviti avtonomijo univerze, s katero bo to središč^ misli in pameti zaščiteno pred pogubnimi nenara\ nimi vplivi gospodarstva. Zakaj, kdor posluje z iz^ gubo, je nesposoben, kdor pa posluje z dobičkor pač goljufa druge. Te moralne dileme gospodarl tvo nikoli ne bo preseglo, univerza pa mora žareti if svetiti kot moč uma in razuma, ki riima nobenj zveze z gospodarskimi izgubami in dobički. Tej a\ tonomiji univerze se mora posvetiti z vsemi silar tudi Tribuna.
Bofaii Štih
>iiu/ne ['e1
Drugi način zlorabe
^ otMilajuimi punk juaboii. Ta
na zmedo posameznih samo-
i njihovo neprimerno reagira-
;>ja za odkrivanje piscev grafitov in nji-vov je pokazala, da gre v večini za neor-nastopanje posameznikov, ugotovljeno :udi, da za nekaterimi skupinami in po-
samezniki, ki so pisali grafite stojijo znani zastop-niki antisocialističnih in antisamoupravnih stališč, najpogosteje anarholiberali.
SOVRAŽNE PAROLE, SIMBOLIIN LETAKI
Punkerji so na javnih mestih izpisovali ime in oz-nake svojega »gibanja«, vendar so pri tem namesto angleške besede »punck« pisaJi »punk«, kar je izzi-valo asociacije na kratice različnih vsebin.
Situacija na Kosovu je vplivala na to, da je nekaj Ijudi simbole punka povezovalo z dejavnostjo al-banskih nacionalistov in iredentistov. Ko so nekega osvovnošolca spraševali za motive, ki so ga na-vedli k temu, da je napisal grafit: »Pomozite usta-nak naroda Kosova« je rekel, da je na avtobusu sii-šal, da se tako tolmači beseda »punk«.
Na neki telefonski govorilnici je bilo napisano: »PUNK—Priština, Uroševac, Niš, Kragujevac«, po tem karakterističen ptink simbol —velika obkrože-ra. črlca »/
Pisci graiiiov, ki w vm uukiih v ;>k sioveuiji in * so pisali parole: »Heil Hitler« in risali kljukasi iadniki ptonacistične škupine, stan ! 8 \et. Karakteristične so parole, ki Punk iirber alles«, »Dolz

ta niso pristaši feši-:O izjavili, da redno sledijo javnim si v časopisih, radijske oddaje in :ije), na katerih sodelujejo »ideo-kor tudi punk bendi, za katere so ti organizirai* nastop in pisali tekste za pesmi.
v Nekateri so potovali v tujino, najpogosteje v Ve-
liko Britanijo, da bi »na licu mesta« prisostvovali dogajanju v punk—»gibanju«. Od tam so prinašali bedže, pisani material in plošče ali so bili pod vpli-vom agresivnega obnašanja neonacistov, ki so se prikazovali kot punkerji.
ILEGALNE  PUNKERSKE  SKUPINE  FAŠI-STOIDNEGA TIPA
T.i. nacional—socialistično stranko sta hoteli ustanoviti dve punkerske skupine v SR Sloveniji, katere člani so izjavili, da svoje aktivnosti ne sma-trajo kot družbeno škodljivo, to so podprli s stališči prevzetimi iz nekaterih napisov in radijskih oddaj mladinskih in študentskih občil. To nedvoumho po-trjuje, da so člani teh skupin vestno sledili in ko-mentirali javne nastope svojih »ideologov«.
Že 1979 se je v neki Ijubljanski gimnaziji sesta-jalo deset učencev na sestankih taborniškega odre-da, potem v gostilnah in doma, ko so bili starši od-sotni, začeli so peti nacistične, ustaške in četniške pesmi in kasneje ustanovili »čitalniško društvo«. Na sestankih so izgovarjali nacistična gesla, poveli-čevali so Hitlerja in se pogovarjali o fašistični ideo-logiji.
Se istega leta je vodja te skupine stopil v kontakt s podobno orientirano skupino v Ljubljani, katere nristaši so bili aktivni tudi v izpisovanju fašističnih vi!>-.bo?ov in oarol. Ta šovinistična, profašisticna
d imenom »štiri R«
.   ...........,-   ,¦ -.-.....r .  . -c«ankih so načrtovali
program in sv razdelili »funkcije«."'
Njihov »idejni prograin« je bil sledeč: »Borba proti komunistom v Sloveniji, prizadevanje za čisto slovensko raso in očiščenje Slovenije pripadnikov drugih ras, poveličevanje in zagovarjanje neofaši-zma, povezovarije s podobnimi skupinami v tujini.«
Ta skupina ni uspela razširiti svojih vrst, niti pla-nirane aktivnosti, ker so organi za notranje zadeve in drugi subjekti družbene samozaščite presekali njeno dejavnost. Za polnoletne »vodje« je uveden kazenski postopek.
V sredstvih javnega obveščanja je bila omenjena skupina, ki se je predstavljala kot del t.i. punk—gi-banja v Jugoslaviji, obsojena. Na to so se posa-mezni »ideologi« v študenskih in mladinskih glasi-lih odzvali, razširjujoč tezo o »napadu na punk«.
Izkušnje o zatiranju sovražnega delovanja po-sameznih punkerjev v SR Sloveniji kažejo, da je ia-koreninjenje tega pojava nujna družbenopolitična akcija, kajti pogoji, ki so del mladih privedli do tega, sami po sebi kažejo na pomembne naloge vsem tistim, ki se ukvarjajo z vzgojo in izobraževa-njem (družina, šole) in tistim, ki so odgovor-ni za razvijanje družbeno-političnega dela in angažiranja mladih. Pasivnost v družbeno poli-tičnem življenja, želja po afirmaciji mimo dela in modnost so te mlade Ijudi navedli, da podJežejo ekstremističnim vplivom in »modi« risanja kljuka-stih križev.
Medtem ko so punkerji po starosti in interesu ra-zmeroma homogena populacija, ostale modne sku-pine združujejo posameznike različnih starosti in poklicev. Te skupine, nastale po vzoru ali pod di-rektnim vplivom iz tu jine, so avtoritarno vodene, se deklarirajo kot »laične« in »neideološke«, člani se izključujejo iz tokov našega družbeno-političnega življenja, propagirajo nasprotovanje »družbeni re-presiji«, njihova aktivnost je lahko škodljiva za našo družbo in ker njihova aictivnost ni registrirana po zakonu je treba akcijo subjektov družbene sa-mozaščite izvesti us^lo;°ri" ' ^« > >~; ->- - .---¦-•¦¦;-. deve.
Osnova za razlik nega družbenega^r
družbenih vrednosti, mstitucij pohučnega socialističnega samoupravljanja in drugih u načinov svobodnega organiziranja državljanov. in-formiranost in poznavanje družbeno-političnih -r varnostnih aspektov zbiranja v modnih skup pomemben faktor v preprečevanju in ugota-. vzrokov za to problematiko, kar bi pripomoglo širši družbeni akeiii.
Prevedla in izbrala cvetke iz članka v re\: maj«, Časopisa za pitanja bezbednosti i dri. samozaščite, sept.—okt. 1982, Pavlovič Raun;-i    j
10.
GLASBA David Murray
QUARTFT
VELIKA     DVORANA     CANKARJEVEGA DOMA
Ljubljana. 18. 2. 1983 CANKARJEV DOM
Prav vznemirljivo je zanimanje širokih množic za jazz in sodobno improvizirano godbo, kot se je po-kazalo ob koncertu Davida Murrayja v Cankarje-vem domu. Še pred leti, ko je Murray z World sa-xophone quartet igral v menzi študentskega nase-lja, je bilo prisotnih le kakšnih stopetdeset ljudi. V čctrtek, 18. februarja pa se je napolnila Velika dvo-rana Cankarjevega doma^ Koncert je bil sicer na-povedan y Okrogli dvorani, vendar so organizator-ji, (Cankarjevdom)zaradivelikegazanimanja, ko-
cert prestavili v zgoraj ornenjeno dvorano. Še en-krat pa se je pokazalo, kako težko se je prebiti na koncerte s press kartico Tribune.
Po kratki najavi je na oder prišel David Murray quartet v sJedeči zasedbi: Ed Blackvvell za bobni, Yohn Hicks — klavir, Reggae VVorkman na basu in seveda David Murray — tenor in bariton saksofon. Sami stari jazzovski mački, ki so se nam v večini tudi že predstavili.
Koncert se je začel umirjeno s pesmico, ki jo naj-demo na plošči Flowers for Albert. Vpleteni so bili klasični jazzovski fazoni z obveznimi solo vložki posameznih glasbenikov, ki pa so bili zanimivi, za-radi odličnega obvladovanja instrumentov. Na vrsto je prišel tudi bobnar Ed Blackwell, ki je pred-
stavil na bobnih svoj štikelc The last of the hip. Prva polovica koncerta se je zaključila z najbolj znano. Flovvers for Albert.
Drugi del koncerta je bil sicer veliko boljši, ven-dar je ravno tako kot prvi nekako izzvenel, kajti ve-lika in lepa Velika dvorana Cankarjevega doma pač ni primeren kraj za tovrstno muziko, ki kar kriči po gibanju, po plesu. Godbeniki so igrali nekoliko za-držano in tega tudi niso skrivaii, tako da se v dvo-rani prisotni nismo počutili nategnjenih.
David Murray je kot vedno igral s celim telesom. Videti je bilo, kot da je saksofon v njem in je stvar, ki jo je držal v rokah le njegov podaljšek. Tudi Reggae VVorkman se je, kakor že mnogokrat, izkazal kot odličen basist. Svoje solo vložke je znal
zelo fino ritmično in tudi melodično zapolniti. veda pa ne smemo izpustiti Johna Hicksa, ki je klavirju pravzaprav povezoval cei koncert s s\ virtuoznostjo, ritmičnostjo in harmoničnostjo.
Koncert bi mogoče lahko okarakteriziral kot trenutke dolgočasnega, predvsem zaradi ponavlj nja fraz, nedoživelosti občinstva in raznih dru§ malih cak. Vsekakor pa je za razbitje tega občulj poskrbel Murray sam, ko je na bis izvede! ssm kratno 'skladbo' na tenor saksofonu.
Menda se nam obeta podobno jazz doživcrje pi, hodnji teden in to mednarodno. Pohvaliti velj Ivana, ki se trudi, da nam pri njem doma res pusto.
TOMA2 ANŽLOVAR
Great rock and roll
SVVINDLE—VIRGIN
Ljubljana !!!! 20. 2. 1983 FORUM—VIDEO CLUB
In prigodil se je. Ko smože opustili vsako upanje, da ga bomo v Ljubljani ali v jugi sploh kdaj videli, so fantje s foruma zavihali rokave in ga preskrbeli. PodrobnejšO oceno in opis filma lahko pričakujete v naslednji številki, zaenkrat pa naj omenim samo to, da se je dagodil in se bo zopet prihodnjo nede-!jo, to je 27. februarja, ko si ga boste uspeli ogledati le, če boste med dvestopetdesetimi, ki bodo prvi v vrsti za vstopnice.
Dovolil si bom še to, da vam ga priporočim. Torej:
»Priporočam vam ga.«
TOMAŽ ANŽLOVAR
Virgin Prunes
DOM   SVOBODE—ŠENTVID Ljubljana,l4. 2. 1983 ŠKUC — RŠ
Z radijskih valov je zadnje tri tedne pred koncer-tom uhajal poseben val, po katerem so se emi-nentno sprehajali, delali prevale in se medsebojno škropili Virgin Prunes. Obilna reklama in podaja-nje z bendom določenih (dveh) priznanih sloven-skih rock kritikov, sta obrodili sadove. Dvorana v Šentvidu je bila nabito polna poslušalcev vseh slo-jev in starosti (prisotni so bili tudi člani šentviškega kluba upokojencev).
V zraku je lebdela čudna napetost, ki se je z vsa-kim nadaljnjimvstopajočim subjektom te prireditve večala. Živci so izdali tudi redarja, ki je ob mojih poizkusih, da bi mu dopovedal namen mojega obi-ska, vztrajno ponavljal:
»Mislim fuck off, ne jebem Tribune, mislim fuck off...«
Ko se mi je med vzpenjeno množico vseeno uspelo prebiti na balkon, nov incident. Dva infan-tilna kmetavza (o njima bo v tem sestavku še govo-ra), sta nasilno zavzela prostore, kjer sem se bil namestil.
Sledil je neuspeli monolog konferansjeja (I.V.-ja), o namenu te prireditve, ki je obvisel v zraku, brez posebnega odziva.
Otroci Socializma so nastopili z minimalno za-mudo. Močna trema, teh sicer samozadovoljnih ljubljanskih rockerjev, je opravila svoje. Prva dva štikelca sta bila zaigrana medlo,nepripričljivo, v stilu dram-rock (dramatični rock). Nadaljevanje je bilo sicer udarnejše, vendar ni dvignilo kvalitete nastopa in seveda kvalitete komadov. Slaba teh-nična stran banda je zelo očitna in tudi poizkusi dveh solidnih kitaristov in povprečnega bobnarja, se ne izkažejo kot posebno efektni. Omenjenj na-stop ni kdo ve kako blestel, še zdaleč pa ni bil naj-slabši. Poslovili so se med redkimi klici pevčevih kolegov in bili za ta dan pozabljeni.
Med nastopom otrok socializma je eden od dveh že prej omenjenih kmetavzov, samovšečno in fra-jersko zalil publiko pod balkonom s spenjenim pivom. Sledila je približno petnajst minut trajajoča pavza. Roadyji banda V.P. so vešče, a leno priprav-ljali oder. Sprehodi raznoranih ljubljanskih postav-ljačev po odru, so pri nas že tradicija. Sinova va-škega boksarja, sta svoji steklenici (pirovski) zag-
nala na oder. Prominentni kvazi rock kritik na bal-konu, je dobil histerični napad in je razmetal nekaj plaščev okoli sebe. Konferansje je inteligentno na-pizdil izgrednike. Aplavz, ki je sledii, si je resnično zaslužil. Krjavlja pa nič.
Luči so se pogasile in scena se je umirila. Pojavil se je dečko, ki je z neuspelo in amatersko panto-nimo izzval ljubljansko občinstvo. Pridružil se mu je kitarist in ob koncu pantomimične masturbacije in kakofoničnega petja, nas je ta dečko napizdil:
»Kar hrupni ste. Izgledate kot živali in to zato, ker živite v deželi, kjer ni dosti srečnih.« (op. prev. avtorja)
Ob nekaj žvižgih je odše! z odra, prišla pa sta ba-sist in bobnar, malo za njima pa še pevec, oblečen v belo žensko obleko. Bend je ustvaril prav napeto vzdušje in ko se je pojavil še drugi pevec v črni žen-ski obleki, so name ustva: ili močan vtis. Sledila je pesmica o dobrem in zlers. Veselil sem se že uspeš-nega nadaljevanja, venc*ar sem bil razočaran. Bend je sicer na trenutke deioval polno, vendar je v na-slednjem trenutku sesul vse, kar je do tedaj zgradil. Če je bilo to namerno, v vsakem primeru ni bilo prepričljivo. Kolikor se je iz tekstov dalo razbrati,
so njihove teme droga, alkohol, seks, religija itda Šablona?
Torej, kar se šablone tiče. V.P. sicer sesuvajc klasične rockovske šablone in so v nekem smisli inovativni in originalni (vsaj, kar se jugoslovansk« scene tiče), vendar sami sebi postavljajo nove ša-] blone in norme, ki pa so ravno tako omejujoče ir absolutne. Praksa združitve teatra in novega rocks pa je na enem svetu že nekaj časa pogosta.
Blestel je le pevec v črni obleki, ki je z odličnii obvladovanjem pantomime in efektnim vokalor ustvarjal vzdušje in zakrival mnoge luknje in za-J blode benda.
Torej na kratko. Virgin Prunes (nekaj takegal kot: obrezane device) so v dvorani izzveneli in lej majhen košček njih je ostal v meni.
Pohvalil bi rad še zvok, ki je bil cel večer dober.j
In čisto na koncu nov incident. Hišnik je prižga luči v dvorani, medtem ko je bilo še nekaj klicev na bis. Konferansje je to težavo zopet kvalitetno ii duhovito odpravil. V.P. so zaigrali še en štikeljc, pa je popolnoma izpuhtel.
Na poti domov zopet gneča na avtobusu. KonJ certno vzdušje je že popolnoma izginilo iz menej No ja, še en koncert, ki ni izpolnil pričakovanja. [
TOMAŽ ANŽLOVAR
Srečanja
Navaden zemljan se v življenju večkrat sreča z oblastjo. Oblasti plačuje davke, takse, ubogljivo čaka v vrstah pred n jenimi okenci in podobn.o. Kdaj pa kdaj pa ga doleti sreča, da ga najeminentnejši predstavnik oblasti — miličnik, ogovori kar na ulici. Ta ogovor se ne začne z — oprostite gospod, ampak s — hej ti tam! Po tem klicu sta na vrsti dve možno-sti srečanja zemljana z miličnikom, ki se tudi odloči za eno ali drugo.
Odloči se za — hej ti tam, pridi sem! in demon-strira svoj položaj v družbeni strukturi s tem, da ostane v čakajoči preži, državljan pa na njegovo za-htevo prehodi razdaljo do moža postave.
Druga izbira pa je diametralno nasprotna prvi, a tudi elegantnejša — hej ti, počakaj! To pot miličnik sam prehodi razdaljo, ki ga loči od navadnega zem-ljana, kl obstane kot pribit.
S katerekoli plati pogledamo srečanje oblasti z državljanom, vedno bomo dobili enak rezultat — oblast stoji vedno na mestu oblasti. -
Ko torej zemljan reagira na policajev ukaz, je na potezi zopet miličnik. Ker z zemljanom običajno nista znanca, mora nekako opravičiti svoj klic, zato pride na dan z vzrokom klica. — Tovariš, naredili ste ta in ta prekršek, ali pa samo — dokumente pro-sim.
Vendar sama kontrola dokumentov še ni atribut, po katerem lahko zemljan prepozna miličnika; ju-goslovanski državljani povezujejo s pregledovanji dokumentov podobe bančnih in poštnih okenc, že starejši držav1 jani pa se še spominjajo kako so legi-timiranja povezovali s podobami carinikov. Policaj pa zares postane policaj šele, ko zemljana ogovori, ter mu da vedeti, da se je prekršil zoper postavo. Ker ni prekrška vobče, ampak kršitelj zmeraj krši le posamezne paragrafe zakonov, si oglejmo kar kon-kreten prekršek, ki je poleg tega, da je enkraten, tudi vsesplošno poznan ter je spričo tega ključ za razumevanje poljubnega kaznivega dejanja.
Čas je že, da pridemo z besedo na dan, torej — zemljan prečka cesto z natančno lociranimi preč-nimi mesti na kraju, ki ni zaznamovan zznamenjem prečkanja. Ker pa je tak način gibanja vsakodnevni ritual zemljanov in«ker je število varuhov reda žal nižje od število zeml janov, se ponavadi tak sprehod nadaljuje, ne da bi bil prekinjen. Nas ta primer se-veda ne zanima, zanima pa nas, kaj se zgodi, ko se državljan in miličnik najdeta v na začetku teksta opisani situaciji.
V demokratičnih državah sledita vprašanju vsaj dva odgovora in tako se kratek stik državljana z mi-ličnikom razreši po eni izmed dveh variant.
Pozoren poslušalec je gotovo opazil, da srečanje zemljana z miličnikom poimenujemo tudi kratek stik in bo zato nemara pomislil, da gre tu za avtor-jevo nedoslednost, vendar gre avtorju prav za to, pojavna oblika srečanja državljana z oblastjo se lahko vrši zgolj kot njun kratek stik.
Ta kratek stik se razrešuje torej na dva načina. I sicer:
1.  Slab miličnik pove kršitelju, da je kršil ta i ta zalčon, ter ga prijavi sodniku za prekrške, ali p ga oglobi kar na kraju prekrška.
2.  Če naletimo na dobrega miličnilka, ki je tu( pedagog, poreče — kar takole čez cesito, kaj pa, č bi vas kak avto zbil?
In glej zlomka, šele zdaj se državlj;an osvesti, < je malopoprej ušel iz Matildinih kreimpljev. Upoi tevajoč to, se hoče zdaj ta oddolžiti sv<ojemu rešitt lju in v zahvalo bi ga povabil, kakor se v takih oko liščinah spodobi, da v bližnji gostilni sHcupaj zalijet zmago nad zahrbtno Matildo. Ker p<a je mož po stave v službi, zakaj če ne bi bil v služlbi, mu pač n bi tnogel rešiti življenja in ker mož ptostave, kada je na službeni dolžnosti ne sme biti viinjen, mu vc seli zemljan vroči dva bankovca za dotbrodelne na mene ali pa jih po nakaznici nakaže w Ijudsko bl gajno.
PAVEL SKRUŠNY
Television — Jacaues Lacan
n.
(Nezavedno, kar se le da natančna zade^i)
— Zdi se mi, dragi doktor, da mi tod z vami ne bo mogoče tekmovati v donuselnosti... ampak da vam moram le ponuditi priložnost za odgovor. Od mene boste zato slišali le kar najbolj drobna, elementar-na, pa tudi pogrošna vprašanja. Naj vam navržem: »Nezavedno — prečudna beseda!«
— Freud boljše ni našel, in na samem začetku ne moremo več pričeti. Pomanjkljivost te besede je, da je negativna, kar omogoča, da pri njej predpo-stavimo karkoli že na svetu, vključno z vsem, kar še ostane. Zakaj patudi ne? Stvari, ki je nismoopazili, lahko z isto pravico rečemo »povsod« ali pa »niko-der«.
In vendar je zadeva kar se le da natančna.
Nezavedno zasledimo zgolj pri govorečem bitju. Pri drugih bitjih, katerim pripada bit le vkolikor so " Pogoj imenovana, pa četudi se vsiljujejo z realnega, za- nezavednega sledimo instinkt, oziroma vedenje, ki vključuje nji- je govori-hovo preživetje. Pa še to zgolj za našo misel, ki ca". . . morda glede tega ni ustrezna.
Preostanejejo še živali, do katerih ima človek slabost, in jim zato pravimo človekove domače ži-vali — te živali zato preživljajo, sicer zelo kratke, potrese nezavednega.
Nezavedno, ono govori, kar ga postavlja v odvi-snost od govorice, o kateri še zelo malo vemo: kljub temu, kar sam opisujem kot lingvisterijo, da bi vanjo uvrstil kar skuša — in v tem je novost — pri ljudeh nastopiti v imenu lingvistike. Lingvistika je znanost, ki se ukvarja s tem jezikom, katerega pišem z eno samo besedo, da bi podrobneje določil njen predmet, kot je navada pri vsaki izmed znano-sti.
In vendar je ta predmet izvrsten, saj bolj upravi-čeno kot na katerikoli drugi predmet zvedemo nanj celo aristotelovski pojem subjekta. To omogoča, da uvedemo nezavedno iz obstoja drugega subjekta na duši. Na duši kot predpostavki seštevka njenih funkcij pri telesu. Duša zasluži, da jo postavimo pod vprašanje, čeprav je glas od Aristotela do Uex-kulla isti, in četudi ostaja duša tisto, kar biologi hočeš nočeš še predpostavljajo.
Subjekt nezavednega se pravzaprav duše dotika le s telesom, da bi tako vanjo uvedel misel: to pot, da bi prišel navzkriž z Aristotelom. Človek ne misli s svojo dušo, kot si predstavlja Filozof.
Misli, vkolikor določena struktura, struktura go-vorice — to je zajeto v besedi — v kolikor določena struktura razrezuje njegovo telo, in to z anatomijo nima ničesar opraviti. Priča je histerik. Te škarje se lotijo duše z obsesivnim simptonom: misel, v katero se zaplete duša ne ve kaj bi počela.
Misel je glede na dušo disharmonična. Grški vous pa je mit o tem, kako misel ustreza duši, o ustrežljivosti, ki bi se ujela s svetom, s svetom (Umwelt), za katerega naj bi bila odgovorna duša; ko pa se misel vendarle ne opira na nič drugega kot na fantazmo, ki je brez dvoma »realnost«, vendar jo moramo razumeti kot spakovanje realnega.
—  Nič drugega nam ne preostane, kot da pri-demo k vam, k psihoanalitiku, da bi nam šlo bolje v tem svetu, katerega zvajate na fantazmo. Mar je tudi ozdravljenje fantazma?
— Ozdravljenje je zahteva, ki je njeno izhodišče, glas trpečega, nekoga, ki trpi zaradi svojega telesa ali zaradi svoje misli. Presenetljivo je, da odgovor
...ki ob-staja na temjeziku:
analitična hipoteza.
i(a)
Z dušo-telesom je misel zgolj v razmerju ob-stoja.
Tisto malo, kar realnost dolguje realneinu.
obstaja in da je medicina ves čas zadevala z bese-
dami v črno. Kako je bilo s tem preden so vzeli na  Moč besed.
piko nezavedno? Da določena praksa deluje, ni
treba, da bi jo pojasnili: takšen bi bil lahko naš
sklep.
— Analizo bi potemtakem iočilo od terapije zgolj to, da »je razsvetljena«? Tega niste hoteli reči. Do-volite, da vprašanje postavim takole: »Psihoanaliza in psihoterapija, obe delujeta le z besedami. Ven-dar pa sta si nasprotni. Zakaj?«
Sčasoma ne bo več psihoterapije, od katere ne bodo zahtevali »psihoanalitičnega navdiha«. Za-devo moduliram z navednicami, ki si jih zasluži. Mar je edina preostala razlika zgol j v tem, da stvari ne zaobrnemo v pogovor... hočem reči na kavč?
To spodbada v sedlo slabo prehojene analitike v »društvih« (iste navednice), ki, zato ker nočejo ni-česar vedeti (takopravim) o prehodu, nadomeščajo ta prehod z nadzornimi formalnostmi, zelo ele-gantnimi zato, da z njimi zatrdno nastanimo one, kateri izkažejo več iznajdljivosti pri svojih medse-bojnih odnosih kot pa v svoji praksi.
Zato bom o osvetlil, s čim ta praksa psihoterapijo prevlada.
Kar se tiče nezavednega, nam struktura, oziroma govorica, podaja dve pobočji.                               Strukturaje
Pobočje smisla, za katerega smo bili iiverjeni, da le struktura je pobočje analize, ki nas od preobilice šmisla govorice. nagne v spolni pristan.
Osupljivo je, da se ta smisel zvede na ne-smisel: na ne-smisel spolnega razmerja, ki je že od veko- "Ni spolnega maj očiten v ljubezenskih rekih. Očiten vse do te razmerja." mere, da že kar v oči bije: kar nam jasno predoči človeško misel.
Je pa še misel, ki se ponuja kot zdrava pamet, po-vrhu pa še kot splošno sprejeto mnenje. To je vrhu-nec komičnega, vse do tod, da komičnega ni brez vedenja o ne-razmerju, ki je v posegu spola. Od tod naši častni funkciji njeno mesto in izmenjavanja njenih ekip.
Zdrava pamet predstavlja sugestijo in komedija
smeh. Naj to pomeni, da ti dve — poleg tega, da ju
kaj težko združimo — zadoščata? Tod spodleti vsa-
-kršni psihoterapiji, pa ne zato, ker ne bi nič prispe-
vala, ampak ker vodi to kar prispeva k še slabšemu.
Na tej podlagi nas nezavedno, namreč vztraja-nje, preko katerega se izraža želja oziroma ponovi-tev tega, kar je zahtevano — mar ni to kar o njem d -* {p 0 D) pravi Freud prav v trenutku, ko ga odkrije?
Od tod nas nezavedno, če ga res upravlja struktu-ra, ki jo prepoznamo po tem, da v tem jeziku tvori govorico,
spomni, da pobočja sinisla, ki nas očara v besedi
— zato pa tvori ekran tej besedi bit, tista bit, ki z njo Parmenid predstavlja misel —,
nas spomni, da pobočju smisla — in s tem bom zaključil — preučevanje govorice postavlja na-sproti pobočje znaka.
Kako, da celo simptom, oziroma kar tako poi-menujemo v analizi, ni utrl poti? Vse do Freuda, ki je,ustrežljiv histeriku, pričel brati sanje, spodrsljaje in šale na tak način kot dešifriramo šifrirano sporo-čilo.
— Dokažite, da pravi Freud prav to in nič drugega kot to.
— Obrniti se morate k Freudovim tekstom, kot so razvrščeni pod temi tremi glavnimi točkami — naslovi so sedaj trivialni — če hočete dojeti, kako gre za nič drugega kot za dešifriranje onega, kar je rečeno v čisti označevalni razsežnosti.
Tak pojav je namreč posamič artikuliran naivno: artikuliran tod pomeni verbaliziran, naivno pa glede na vsakdanjo logiko, glede na kar počez spre-jeto uporabo tega jezika.
Nato boste dojeli, da Freud, ko napreduje v pre-pletu sozvočij, metafor, metonimij, omenja dolo-čeno substanco, fluidični mit, ki ga nastavlja z libi-dom.
Kar pa Freud realno izvede, tukaj pred našimi v Freudova tekst uprtimi očmi, je prevod, v katerem se izkaže,  praksa da užitek, ki ga predpostavlja na koncu prvotnega procesa, da ta užitek pravzaprav sestoji v logičnih zagatah, po katerih nas tako vešče vodi.
Dovolj je, če razlikujemo — do česar je že dolgo tega privedla modrost stoikov — označevalec od označevanca (njuni latinski imeni prevedimo tako S kot Saussure), in že bomo dojeli prividnost poja- ^ vov ekvivalence, pa tudi razumeli, da so Freudu ti lahko upodobili energetski aparat.
Da bi utemeljili lingvistiko je potreben miselni napor. Da bi jo utemeljili z njenlm predmetom, z označevalcem. Ni ga lingvista, ki si ne bi zadal naJo-ge, da ga kot takega ne izolira, še zlasti glede na smisel.
Govoril sem o pobočju znaka, da bi zaznamoval njegovo povezanost z označevalcem. Označevalec pa se od znaka razlikuje po tem, da je njegova bate-rija podana že v tem jeziku.
Govoriti o kodu ne bi bilo prikladno, saj bi tako nek smisel že predpostavili.
Označevalna baterija tega jezika oskrbi zgolj Tajezikje šifro smisla. Vsaka beseda glede na kontekst prev- pogoi smisla. zame obsežno, porazlikovano lestvico smisla, in slovar često potrdi to pestrost smisla.
To prav tako velja za cele člene urejenih stavkov. Bodi tale stavek: tisti, ki niso nasedli, blodijo (les non-dupes errent), s katerim sem se to leto oboro-žil.
Brez dvoma je pri tem slovnica v oporo pisavi, in vtoliko priča o realnem, vendar o realnem kakršno Ostaja uganka vkolikor analize ne naskoči psevdo-spolna pristojnost: namreč realno, ki se, tako da Predmet (a) partnerja le vara, vpiše iz nevroze, perverzije ali psihoze.
»Jaz ga ne ljubim« — nas pouči Freud — seže daleč v seriji, v kateri mu je odmevati.
In res, prav zato ker lahko vsak označevalec, od Mar zadošča fonema do stavka, služi za šifrirano sporočilo (radio en označevalec, je med vojno dejal: osebno), se sprosti kot pred- da utemelji met, in odkrijemo, da zaradi njega v svetu, v svetu označevalec En? govorečega bitja, je En, torej element, v grščini
Kar Freud odkrije v nezavednem — pravkar vas nisem mogel več kot povabiti, da pogledate v nje-gove spise, če imam prav — je vse kaj drugega, kot da dojamemo, kako lahko, grobo rečeno, pripi-šemo spolni smisel vsemu kar vemo, kajti spozna-nje pogojuje že na vse veke znano metaforo (to stran smisla je raziskal Jung). Realno je tisto kar omogoča, da dejansko razvozJamo to, iz česar se-stoji šimptom — vozel označevalcev. Zavozlati in razvozljati tu nista metafori, ampak ju moramodo-jeti kot vozle, ki se realno konstruirajo, da bi iz oz-načevalne materije tvorili verigo.
Teh verig namreč ne tvori smisel, ampak užitek-smisla (jouis—sens), — zapišite kot vam je prav, v skladu s sozvočjem, ki je označevalčev zakon.
Mislim, da sem zatočišču, ki ga označujemo s psi-hoanalizo, odmeril drug dosežaj, kot pa je tisti, ki ga prekladajo v običajni zmešnjavi.
(Prevedel: Matjaž Potrč)
Splošni tečaj malih oglasov
Radi bi se zgolj navezali na nauk priznanega slo-renskega anonsologa Mihaeia T. Breganta, kot ga e-ta razvija že v celoletnem letniku Tribune pod idovnim naslovom »Splošni tečaj malih oglasov.« Vzadnji številki se je ustavil pri dometu in vlogi imalih oglasov« v socialističnem zaporu in pogu-ino ugotovil, da lahko zapornik v »malih oglasih« bere zunanjo družbeno realnost oz. prav .skozi imale oglase« mu je na najlepši način posredovana tobjektivnost« zunanje situacije. Skozi blagov-lo-menjalne odnose kot »rnale oglase« se na naj-toljši način artikulira anatomija vnanjega sveta. Na tera mestu bomo priljubljenemu Mihaelu skočili v zeljnik.
ZAPOR je posebna oblika združevanja in shaja-flja odraslih občanov, ki so starejši več kot 18 let. Eapor navadno, in zdi se povsem naravno, vedno vidimo od znotraj navzven: vselej smo pred |iapor postavljeni tako, da se nam pogled zadane v znamenite in zloglasne rešetke^ki pogledzamrežijo jkga odprejo oz. zasukajo v specifično zunanjost. [Upravičeno lahko torej trdirno, da so rešetke (oz. »omreženo okno«) neka posebna točka v gledal-
:vi skopični perspeRtivi, vendar vsaj zaenkrat še
bomo trdili, da ta točka predstavlja kakšno mejo (recimo med svobodo in nesvobodo, med notra-liijostjo in zunanjostjo itd...). Torej, »okenske re-rae« niso nikakršna fataina oz. totalna meja, pač
pa so neka posebna točka v gledalčevi bežiščni per-spektivi, ki temu istemu gledalcu mreži pogled: to je tista točka, ki gledalca suva v mrežo, ki mu nalaga pogled strukturiran na način mreže, na način — re-cimo temu začasno in pogojno — »kvadratov«. Gledalcu je torej vrinjen pogled, ki je strtikturiran na način kvadrata: odločilnega pomena v tej dejav-nosti so sicer rešetke, ki pa, kot smo rekli, ne začr-tujejo nikakršne paradigmatsko konsistentne meje. Vsaj rahlo smo že začutili, da sta vloga in pomen rešetk v zaporu malce drugačna. Prav prek rešetk gledalec iz dotične notrine lahko sklepa na neko specifično realnost zunanjosti, ki se mu po-nuja v obliki radikalno utajene razsežnosti: utaje-vanje pa prav njegova lastna temeljna praksa. In že lahko mimogrede izluščimo prvo minimalnodefini-cijo: kdor je notri, je bil tudi zunaj! To je absolutno, apodiktično in neomajno pravilo, saj vsaj prestaja-nje zaporne kazni zaenkrat še ni dedno opravilo — ni stvar okusa in dinastij. Morda se je največjim spekulativcem celo zazdelo, da je zapor ponotra-njena zunanjost.
Temu budoarskemu triku umne drže pač ne bomo nasedli in bomo zadrego raje konceptualno deducirali tako, da minimalne dialektike ne bomo semantično okužili.
Zastavimo torej polje: če govorimo o zaporu, potem gre pri tem nedvomno za neko zaprto polje.
Zaporu lahko — kot je povsem evidentno — atri-buiramo začetek in konec, meje in prostor, konfi-guracijo in zgodovino: zapor ne avtorizira nika-kršne diskontinuirane razpršitve, ampak zagotavlja nekatere skupne lastnosti, ki so instituirane — re-cimo temu — »arbitrarno«. Zaporu torej brezpri-zivno priteče neko specifično zaprto polje, ki se vzpostavlja kot urejena in uzakonjena notranjost. To neobremenjeno notranjost pa obmejuje trans-gresivna zunanjost. Zunanjost vzdržuje in definira notranjost, saj se prav v zunanjosti nenehno produ-cira transgresija zakona, ki subjekta vrževzobete zaprte notrine. Okolica notranjosti je zunanjost: notranjost je lega, ki zatre zunanjost. To, kar za-pornik vidi iz svoje notranjosti, imenujemo zapora, to pri čemer je udeležen, pa imenujemo zator. Enakovredno in neodtujljivo ga prizadevata za-pora in zator. Kaj pa počne zapor v tako zarisanem dispozitivu? Zapor je metonimizirana zaporain metaforiziran zator: zapor se nam izriše kot oblasti-željni presežek, ki se upostavi, ko zator počezno preči zaporo. Zapor se nenehno navezuje na ra-zmerje s tistim, kar sam ne jenja izrivati, hkrati pa punktualno prekinja z zunanjo »zgoddvino« na način, da razveljavlja vse, kar mu predhodi, do-pušča pa vse, kar mu sledi. Popolnoma upravičeno lahko zaporu eksemplarno podelimo psihotično vrednost: zapor neke »vednosti« ne izrine v zuna-
njost, temveč izrine samo zunanjost. To kar naj-demo na drugi strani zapore pač imenujemo izriv, ki ima za nas le provizorično vrednost.: Bolj nas za-nima drugi rob! Nujno in potrebno je najprej orga-nizirati tisto, kar analitski diskurz imenuje šiv. Siv pri nas sestoji v tem, kar je v zapor vpeljalo neko zunanjost, ob kateri pa se je zapor sam izničil kot »subjekt« svojega lastnega »zaprtega diskurza«. Torej prav ta ponovno vpeljana zunanjost se nam prikaže kot šiv nekega izriva. Izriv izriva pa zlahka odčitamo v »malem oglasu«: nič ni zato presenet-ljivo, če se nam v tej legi prikaže oz. vrne tudi izri-njeno, seveda v obliki nemožnega. Na perverzno sholastični način! Vsi prav dobio vemocemu rabijo »mali oglasi«: mali oglasi so vselej v neomajni zvezi znekoposebnoimaginarnoekonomijo(menjava!), ki se tesno pripenja na praktično—pragmatičnc obliko branja malih oglasov. Zapornik pa »male oglase« bere izrazito kognitivno—voyeursko, per-verzno. Nemožno zanj pa je, da bi materialno-ne-posredno-militantno razpolagal z »malimi oglasi«, prepuščen je nekakšni neangažirani in nezaintere-sirani kontemplaciji. Prav skozi psihopatologijo »malih oglasov« pa zapornik sestavi logiko in nara-tivno sintakso zunanjega sveta, zunanje zgodovine, zunanje realnosti. Svet je zanj strukturiran na način malih oglasov. Prek malih oglasov se psihoza drži razumne perverzije. MARCEL ŠTEFANČIČ, junior
Pesmi — Igor Pustovrh
Če imate dobro vabo,
boste privabili na morje
veliko turistov,
imeli boste strašne dobičke
in če boste pridni,
boste dobili
še kak dinarček,
za napitnino.
Potrudite se!
Tolaži se s tem,
da, če si po nesreči
zlomiš nogo,
to še vseeno manj boli,
kakor, če ti oblasti,
ravnajo mozag
s pendriki...
Bomba je eksplodirala, nekje med nama, videl sem tvoje noge, letele so v drugo smer, kakor tvoja glava in čreva so se ti razlila, po ravnokar zazeleneli' travi.
Začutil sem nekaj, osjih pikov po telesu.
V tistem trenutku, sem vtaknil prst, v trebušno votlino, da bi zamašil tok krvi.
Moj penis rad čuti ženske ustnice, na svoji glavi.
Toda ti si staromodna in pogasiš vse luči, preden se slečeš.
Stekla zadržujejo toploto teles, in smrad tobaka, vonj po seksu odhaja, počasi, skozi ključavnico v vratih...
Iz stranišča se sliši, smrtni smeh.
Sedeč na školjki, si je prerezal žile.
sicer pa, se ni jezila zato, ker jo je posilil, ampak zaradi tega, ker ji je strgal obleko.
Rekel bi ji,
pa bi se sama slekla.
Lahko me utišate s tem,
da rečete,
da so moje pesmi zanič,
da mi prepoveste pisati,
da me zvlečete za zapahe
kot že mnoge,
da me nadzorujete,
da me proglasite
za neprištevnega,
da mi ne objavljate,
saj vi itak manipulirate
s tiskom,
pa tudi literarni
in glavni uredniki,
se boje za svoje službe,
za,svoje mezde__
Sicer pa poglejte, samo mafija, samo sistem se obrne, pa bodo na površju tisti, ki so sedaj v anonimnosti.
No, če gremo lepo po vrsti, potem lahko našo družbo, v osnovi, razdelimo na, birokracijo, srednji sloj, delavce z nizkimi OD, ter dobre in slabe komuniste.
Torej tako smo dobili,
dva tabora, ki sta potrebna,
da pride do sranja,
v enem so
delavci z nizkimi OD,
del srednjega sloja
in dobri komunisti,
v drugem pa,
slabi komunisti, birokracija
in del delavcev z visokimi OD,
ki tvorijo srednji sloj.
Lahko dopuščamo možnost veta posameznikov, ki se bodo na koncu revolucije, priključili zmagovitemu delu.
Čeprav bo drugi razred, imel pomoč vojske in policije, bo zmaga naša.
Vi pa boste rekli:
»Na kmete je pa čisto pozabil.«
»Nisem!«
KOLOFON
Casopis študentov Univerze Edvarda Kardelja v Lji
Ijani Izdaja UK ZSMS Ljubljana, Trg osvoboditve l
soba'86,tel. 214-372
UREDNISKI KOLEGIJ
Aleš Debeljak — glavni urednik
Marcel Stefandč — odgovorni urednik
Jane Viarvnko
Marko Zorman
Dušan Turk
Brane Koderman
Posebne naloge:
Vanja Brišček, Hennej Gobcc, Tomi Gračanin
Miha Bregant — lektura
Tomi Gračanin — distribucija
Alenka Novak — tainištvo
Foto—Suhadolnik Jože
Likovno in tehnično urednišivo: Aljoša Kolcnc, Mal
Požlep
Fotografija: Miki Stojkovič, Jani Stravs
Izdajateljski svet: Za to Stevilko vrši funkcijo izdajateljskega sveta predsedstvo UK ZSMS Ljubljana