THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNTED STATES OF AMERICA. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU.—S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJSI IN NAJBOLJ. PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 165. CHICAGO, ILL., TOREK, 26. AVGUSTA — TUESDAY, AUGUST 26, 1930 LETNIK XXXIX. IME JEDNOTE OSTANE STARO. — REPREZENTACIJA DRUŠTEV IN ČLANSTVA NA KONVENCIJAH OSTANE TUDI PO STAREM. — SVETI OČE IZ RIMA POZDRAVLJA IN BLAGOSLAVLJA ZBOROVALCE. — RAZNE DRUGE ZADEVE NA DNEVNEM REDU. Waukegan, 111. — Temeljite razprave o raznih vprašanjih Jednote so vzrok, da se delo na XVII. redni konvenciji ^■•S.K. Jednote ni dalo končati žadnji teden. Konvencija bo končana najbrže v torek ali sredo. V petek večer je gl. pred-Sednik sobr. Anton Grdina ka-^ delegaciji in drugim premi-ai°če slike KSKJ., na katerih vidi sijajne manifestacije anskega vseslovenskega kato-l8kega shoda in razne važne dogodke po raznih naselbinah tudi slike iz domovine, kar ]e vse zelo zanimivo za slovenji živel j. y petek je prišlo pred zbor-11100 vprašanje glede spremembe imena. Nastopili so gorniki obeh strani, ki so zagovarjali vsak svoje stališče. }°HČno je bila debata zaključna in vprašanje imena je šlo glasovanje. Glasovali so po-,llllensko in je izpadlo za staro llHe 147 glasov in za spremem-0 imena 79 glasov. Ime jed-ostane Kranjsko-Sloven-s*a Katoliška Jednota. Zago-v°rniki starega imena so spremi izid glasovanja z velikim ^dušenjem. , Vprašanje glede dnevnic na °nvenciji ostane tudi po sta-tetn. to je, da dnevnice določi sProti vsakokratna konvencija. Glede reprezentacije dru-" ev in članstva se je vnela ži-ahna razprava. Mi\ogi so pri- ODPRAVA NEDELJ SE NI IZKAZALA ^ročali v tem oziru spremem-2 ozirom na to, da bi se zni bo ^'i konvenčni stroški. Ker pa -1 bilo mogoče priti do kakega ti ,?(ia' izpadlo glasovanje * tukaj za stari sedanji na-Jn reprezentacije. Istotako o-ane v veljavi stari, sedanji ^venčni poslovnik. Št ie evilo glavnih uradnikov i - e tudi po starem. Prinesen . "il sicer predlog, da se doda s^Vnemu odboru 6 podpred-% ikov' ki naj bi bili obenem di„, ki jednotini zastopniki po mf KAJ JE NAPRAVILA POGUBNA SUŠA Predlog pa ni dobil ftriktih vej- .ne Podpore in je ostal ■ v.^Javi še za naprej stari na-'to je, da bo za naprej isto k. or yilo glavnih uradnikov, ka- dosed aj. da je lahko or "eni Uradnik kake druge uradn'laCije' a je istočasno gl. 8lavn- naše jednote. Ostali biy i4 uvradniki pa ne morejo Pri Jem drugih asno glavni uradniki organizacijah. Iz Je narejena tudi pri vr- <5le?e !drav«iku. (Dal lzPolnovanja verskih Je na 3. str.) Rusko delavstvo se ne meni za to, da je vlada odpravila nedelje, in ji hše nadalje praznuje. — Delavstvu primanjkuje hrane. — Premalo izšolanih moči. Riga, Latvija. — Velikopotezni načrt, ki so ga nameravali sovjeti izpeljati tekom petih let, je pokazal precejšnje vrzeli in zaznamovati ima velikanske neuspehe. To ni ugotovitev kakih "kapitalističnih" očividcev, ampak razvidi se to dejstvo iz ruskega časopisja samega. Celo list "Izvestja", uradni organ sovjetske vlade, je moral zdaj, po preteku dveh let, odkar se je pričel izvajati industrijski načrt, priznati, da preti ruski industriji pogin, ako bo šlo po dosedanji poti. Vzrok, da ni bilo zažel j enega uspeha, se pripisuje več faktorjem. Eden, zelo važen, izmed teh je, ker se delavci ne brigajo za vladno odredbo, ki je odpravila nedelje in jih iz-premenila v navadne delavne dni. Večina delavstva enostavno ne prihaja na delo ob nedeljah in tako nastane zmeda, da se mora načrt za ves teden iz-premeniti. Mnogo je neuspehu krivo tudi neprestano menjavanje delavcev. Zaradi pomanjkanja prehrane se namreč delavstvo v velikem številu preseljuje iz kraja v kraj in išče mesta, kjer so boljši življenjski pogoji. Prišlo je že tako daleč ,da nameravajo voditelji že s silo privezati delavce na določen kraj. — Tudi na pomanjkanju zadostno izšolanih inženirjev trpi ruska industrija. KONČNI IZKAZ O BREZPOSELNOSTI Washington, D. C. — Ravnokar je bil objavljen rezultat štetja' o brezposelnosti, ki so ga izvršili cenzorji obenem z ljudskim popisovanjem. Po tem izkazu je bilo 1. aprila letos v Zed. državah 2,508,151 delazmožnih oseb nezaposlenih, kar znaša dva odstotka od celotnega števila prebivalstva, namreč od 122,698,190. --o- ŽENSKA STRELJALA NA POLICISTA Chicago, 111. — Ko se je v petek zvečer odpravljal policist Fr. Vesley z obiska od svoje zaročenke, Miss E. Link, 830 No. "Sacramento Blvd., je neka ženska odprla vrata in oddala en strel nanj ter nato pobegnila v avtomobilu. Policist je izjavil, da je to storila neka R. Thompson, in sicer iz ljubosumnosti. Na sliki vidimo nekega farmarja, stati sredi svojega koruznega polja, ki je skoraj popolnoma opustušeno vsled dolgotrajne suše. Podobno se je godilo na vseh farmah osrednjega zapada. — Na desni pa stoji vremenski poročevalec v Vrlashingtonu, ki se v vročini zastoj ozi ra po dežju. Ix Jugoslavije* BLAGOSLOVITEV PRVEGA DOMAČEGA LETALA V LJUBLJANI. — MILIJONI ZA NOVE ŠOLE. — BEGUNCI IZ ITALIJE. — SMRTNA KOSA. — NESREČE. — NOVICE IN DRUGO IZ DOMOVINE. 0DP0M0C PROTI BREZ P0SELN0STI Načrt, da se prične z delom na rekah in v pristaniščih. -O- Luray, Va. — Predsednik Hoover je imel preteklo soboto več konferenc z višjimi u-radniki, pri katerih so razmo-trivali o javnih delih, ki se imajo podvzeti, da se deloma zniža brezposelnost v deželi. V program so vključena predvsem dela ob reki Mississippi, da se zajezi voda ob času povodnji, dalje nasipi ali pa poglobitve drugih rek, in pa poprave v pristaniščih. Od vlade je bil za letošnje fiskalno leto, ki teče od junija do prihodnjega junija, dovoljen za dela ob rekah in v pristaniščih kredit 35 milijonov dolarjev. Posebne komisije bodo po odlokih omenjenih konferenc imele sestaviti načrte in proračun za posamezna dela in jih predložiti vladi. -o- SUŠA POMORILA 40 TISOČ OSEB Brusel, Belgija. — Iz afriške kolonije, belgijski Kongo, poročajo misijonarji pretresljive vesti o obupnem stanju tamkajšnjega prebivalstva. — Strahovita suša je namreč popolnoma požgala pokrajino in ljudstvo je ostalo brez hrane. Do zdaj je podleglo smrti vsled lakote že okrog 40 tisoč oseb. VeČ tisoč prebivalcev so je izselilo v angleški teritorij, Ugando. --o- NENAVADNA DEBELOST Everett, Mass. — V neki tukajšnji bolnici ie na vodenici umrl 171etr.i mladenič H. D'Antonio, lei je ob svoji smrti tehtal celih 600 funtov. Kakor pripovef.Mj.' njegova mati. je t eli čas od rojstva z nenavadno hitrostjo pridobival na teži. KRATKEjVESTl NOVE VRSTE KURIVO Chicago, 111. — Iz mehkega premoga, kateri se pridobiva iz rudnikov v Illinoisu in India-ni, je tukajšnja družba Prest-coke Corp. v So. Chicago pričela izdelovati nove vrste kurivo, ki je podobno antracitu, trdemu premogu, in katero pri gorenju ne oddaja nikakega dima. VERSKE ZABLODE M0HA-MEDANCEV Blazne proslave rojstnega dne Mohameda. ZA SPRAVO V RUMUNIJI Bukarešta, Rumunija. — Kraljica Marija, mati kralja Karla, je nepričakovano prispela semkaj iz jugoslovanskega letovišča Bleda, kjer se je mudila s svojo hčerjo, prince-zinjo Ileano. Povod njenemu nenadnemu prihodu pripisujejo namenu, da bo skušala posredovati za spravo med svojim sinom in njegovo soprogo -o- KRVAVA SACCO-VANZET TIJEVA OBLETNICA Avelia, Pa. — Brez vsakih predpriprav se je v petek zve čer vprizorila v tukajšnjem mestu demonstracija v spomin Sacca in Vanzettija, ki sta bila tega dne pred tremi leti u-smrčena v Massachusetts. Pri demonstracijah pa je prišlo do prepira, ki se je končal tako, da sta dva voditelja obležala mrtva. Policija zdaj išče nekega Pietro Patrella, ki je streljal na nju. -o-- REŠITEV IZ GOREČEGA AEROPLANA Baker, Ore. — Kot goreča bakla, z eno perotjo skoro docela uničeno, se je tukaj spustil na zemljo poštni aeroplan, ki ga je vodil Abe Warner. — Kljub vsej nesreči je pilot odnesel le neznatne poškodbe. Rešena je bila tudi vsa pošta. Kakor je povedal letalec, je začel iz kotla brizgati gasolin, ki se je pozneje vnel, in njega samegajai bil dim skoraj omamil. ŠIRITE AMER. SLOVENCA' Meknes, Moroka. — Kako daleč lahko zabredejo krivo-verci pri češčenju svojih božanstev, se je pokazalo preteklo sobato v nekem tukajšnjem kraju, ko so mohame-danci praznovali obletnico rojstva svojega preroka Mohameda. Kakor poroča neki očividec je bilo udeležencev do 100 ti soč; slavnost so pričeli s ple som, ki je postajal čimdalje bolj divji in se končno izpre-menil v blazno vrvenje. Ko so že onemogli, so se vrgli na tla in pričeli mučiti sami sebe. — Nekateri moški so s sekiricami sekali po obritih glavah, drugi so se bili z železnimi palicami, tretji so požirali goreč bombaž. Zopet drugi so si povzročali opekline z raztopljenim voskom, dočim so nekateri pili vrele tekočine. Mnogi so se "zabavali" s tem, da so žvečili in požirali razbito steklo. Nekdo je ujel strupeno kačo in se pustil, da ga je pikala. Vse te muke je pa zabelilo solnce fe strahovito vročino. Taka "veselica" se vrši vsako leto po enkrat. Koliko prestanejo mohamedanci za svojega Alaha! ^ AEROPLAN TREŠČIL V STREHO Praga, Cehoslovaška. — Neki potniški aeroplan, ki je vozil 13 oseb, je na poti med tem mestom in Bratislavo treščil v streho neke hiše in se takoj vnel. Pet oseb je zgorelo na mestu, pet jih je kmalu nato izdihnilo, ostali trije pa so nevarno poškodovani in tako zmedeni, da ne morejo dati poročila, kako se je zgodila nesreča. Kakor se domneva, je pilot v gosti megli izgubil orijentacijo. Ljubljanski škof Dr. Gregor Rozman, blagoslovil prvo domače letalo Slovesno so praznovali v Ljubljani dan 3. avgusta. Dolgo pred blagoslovom, se je nabralo na vojaškem letališču veliko Ljubljančanov in drugih radovednežev, da bodo prisostvovali blagoslovitvi prvega lastnega letala, ki je last in delo domačega ljubljanskega "Aerokluba". Ob 11. uri dopoldne je prišel mil. škof Dr. G. Rožman z asistenco k letalu in to slovesno blagoslovil. Prevzvišeni je imel pri tem krasen govor. Med govorom je omenil, da, domač um in domače delo sta zgradila letalo. Cerkev moli, naj ga Gospod vojnih trum in gospodar nebes in zemlje varuje pred nesrečami." Govorili so tudi razni drugi duhovni in svetni govorniki. Na to je nad motorjem letala razbila steklenico šampanjca gospa Ksenija Hribarjeva, soproga preds. ae rokluba, in s tem je bilo letalo krščeno. Po končanih slovesnostih je pilot Čolna pognal velikega ptiča pod oblake in od-Ietel z njim proti Zemunu, kjer ga bodo preizkusili. -o- 200 milijonov za nove šole Belgrad, 5. avg. — Prosvet ni minister Maksimovič je dobil kredit 200 milijonov Din za gradnjo šol v vsej državi Predvsem se bo podpirala gradnja tistih šol, katere so pričele občine graditi iz lastnih sredstev. --o- Begunstvo iz Italije Cerknica. — Teden za ted nom prehajajo čez mejo v na šo državo begunci iz Italije Sreča jim je po večini mila, hitro dobijo službe, žal na škodo naših ljudi, ki s skrbijo gleda jo za kruhom. -o- i Smrtna kosa V Laškem je umrl Jaka Po-tušek, posestnik star 76 let. — V bolnici v Slovenjegradcu je umrl Luka Kert, delavec pri tvrdki Korotan v Prevaljah, star 22 let. — V Ljubljani je umrla Adela Rizzi, zasebna u-čiteljica stara 55 let. — V Mariboru je umrl Franc Vanda, sin ključavničarja. — Pri Sv. Petru nad Mariborom je umrl Ljudovit Fluher, bivši župan in posestnik. — V Celju je umrla Karolina Gajškova, posestnica. -o- Dobra pura Več kot 100 jajc je že znesla pura posestnika Franceta Kegljeviča iz Dol. Brezovice, in to brez presledka vsak dan eno. Gotovo svojevrsten slučaj. -o- Stepli so se V Mariboru v gostilni v Vo-jašnički ulici so se spoprijeli pivci med seboj in se pričeli obdelovati z noži. Na "bojnem polju" je obležal 37 letni go- stilničar Tomaž Hasl, ki je dojil rano v trebuh in Iv. Kilan, zidar, ki je zaboden v nogo. repeljali so ju v bolnico. -o- Neurje v Osijeku Osijek, 4. avg. — Včeraj popoldne je divjalo nad mestom in okolico strašno neurje, ki je povzročilo ogromno škodo. Poškodovanih je mnogo streh in podrtega mnogo drevja. Zlasti so zelo trpele telefonske in brzojavne napeljave. -o- Nevarno delo Frank Rožič, 22 letni elek-tromonter, je v Ljubljani blizu kolodvora urejal električno napeljavo. Splezal je na star drog, na katerega bi imel pritrditi električno napeljavo. Drog je pa bil star in trhel ter se prelomi. Rožič je pri tem padel na tla in se nevarno poškodoval. -o- Za koristi trgovine Belgrad, 5. avg. — Da bi se mesni izdelki v naši državi čim bolj izvažali, so na merodajnih mestih izdali navodila o sortiranju in omotavanju mesnih izdelkov, zlasti gnjati in salary ki uživata radi dobre kvalitete v inozemstvu dober glas. -o- Požar Ogenj je uničil gospodarsko poslopje posestnika Janeza Obreza v Brezovju. Žena in sin posestnika sta na skednju mlatila in nista opazila nevarnosti, dokler ni ogenj švignil skozi streho. Komaj da sta rešila živino. Sosedje so pomagali, da se ni užgala hiša. -o- Bohinj Dotok tujcev se je z nastopom lepih dni pomnožil. Kljub slabim dosedrjnjim vremenskim razmeram je že doseženo isto število tujcev, kot lani ob tem času. -o- Novi zvon V Sv. Križu pri Litiji so blagoslovili bronasti zvon, ki je bil vlit v Šent Vidu nad Ljubljano. Pohvalijo se, da je zvon jako prijetnega glasu in da zvonarna v Šent Vidu dobro napreduje. -o- Obstreljen Franc Koenig iz Tople rebri, je šel s svojim prijateljem mimo lovčeve hiše knega Auers-perga. Lovec je začel skozi okno streljati in pri tem zadel Franca pod srce in mu prestre-lil levo roko. Njegovo stanje je nevarno. Spremljevalec je bil takoj mrtev. Pretep Radi vrčka piva sta se spoprijela pri "Zlatem konjičku" v Mariboru ključavničarski pomočnik K. Friček iz Podbrež-ja, in mesarski pomočnik Ludvik T. Pomirila ju je šele policija. Stran 2 AMEKIKANSKI SLOVENEC Torek, 26. avgusta 1930. ^ AMERIKANSKI SUOVENEC l prvi in najstarejši slovenski ju^. list v Ameriki. P^T Ustanovljen leta 1891. __ Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izhaja in tiska EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. L Telefon: CANAL 0098 » ; _ -, Naročnina: Za celo leto ..................................$5.00 Za pol leta ____________________________2.50 Za četrt leta ___________________________________ 1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto ...............................$6.00 Za pol leta ____________________________________ 3.00 Za četrt leta _________________________________ 1.75 The First and the Oldest Slove-nian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098 Subscription: For one year ....................................$5.00 For half a year ................................ 2.50 For three months ............................ 1-50 Chicago, Canada and Europe: For one year ....................................$6.00 For half a year ................................ 3.00 For three months ..........................- 1-75 tu, z ušesom ob steni in ti glasovi . . ." "Udjepari akak betalga. . ." zveni iz stene v neznanem jeziku, toda popolnoma jasno, z vso sladkostjo pojočega ženskega glasu . . . Leonhardt se z obema rokama prime za glavo. "Zaboga, kaj je to . . ."» "Udjepari akak betalga. Kai'inu akak akak. . ." Prekrasen alt poje v čudnem tujem jeziku. Zdravniku žare oči. "Ivneginja Inkov poje svojemu sinu uspavanko. Tatarska pa-stirica pase kozč in poje. Salomonova priležnica iz plamena, ki ga nihče ne pozna. . ." Kakor bi bila ta čudovita pesem neko tajno čaravno znamenje, polno grozljive magične sile, je v tem trenutku onstran stene zahrumelo akustično peklo, strahotni kaos zvokov, krikov, sestavljen iz tiso-čev in tisočev pridušenih posameznih glasov. Peter Leon- hardt se zgrudi na kolena in si z obema rokama tišči ušesa; nato se od muke tega pekla za hip onesvesti. Ko se zopet zave, leži ob Ilockovih nogah na tleh; docent stoji z odprtimi u-sti in široko odprtimi, zavzetimi očmi. Groza stotisoč in sto-tisoč divjih glasov je utihnila in tišina učinkuje sedaj skoraj prav tako bolestno kakor preje hrup iz pekla; nato pa jeknejo v prostoru onstran stene, ostro in iznenada, šumi čisto druge vrste: zazvenčalo je in počilo, l^akor če bi se kaj ubilo . . . III. Peter Leonhardt si je nekoliko opomogel in stekel za prijateljem, ki je nenadoma odšel iz sobe. Našel ga je na stopnišču pred vrati sosednjega stanovanja, v katero skuša vdreti. Stranke hite iz stanovanj na pozorišče, kmalu se prikaže na stopnicah tudi stražnik ; strahotni hrum so bili slišali po viseh bližnjih cestah. Vrata, ki so bila izredno dobro zaprta, je mogel odpreti šele ključavničar. Kot prva sta vdrla v stanovanje dr. Hock in stražnik: Našla sta vpokojene-ga dvornega svetnika v kotu delavnice sedečega na tleh. Iz ust se mu cedi slina in teče po dolgi, zeleno-sivi bradi. Na čelu ima krvavečo rano. Očivid-no je iznenada zblaznel in razbil svoj veliki radioaparat, katerega razdrobljeni, pohojeni in stolčeni deli so ležali razmetani po vsej sobi. Dr. Ilock plane predvsem k aparatu ter se šele nato vda poklicnemu nagonu in se skloni nad bolnikom. Toda tu in tam je pač vse izgubljeno in ne more več pomagati nobena umetnost. V tem ko dr. Hock obvezuje prasko na čelu zbesnelega dvornega svetnika, se pogovarja Leonhardt, v katerem se je prebudil časnikar, s hišnico. Dobro je vedela, tako mu pripoveduje, da se bo dvornemu svetniku zmešalo !Ampak kaj je s. to hišo!. . . Preje gospod Rubin, potem gospa vdova finančnega nadsvetnika. . . nenadoma. . . Tedaj se hišnica spomni, da govori z bratom vdove finančnega nadsvetnika in zmedeno momlja nekaj o nervoznosti Leonhardt jo hoče vprašati, kaj je bilo z gospodom Rubinom, toda tedaj se oglasi pred hišo ropot velikega reševalnega avtomobila, s katerim so prišli po dvornega svetnika; hišnica je stekla po stopnicah. Dr. Ilock je predal starega moža zdravniku reševalnega društva, povedal pravkar do-šlemu policijskemu nadzorniku svoje ime in naslov, nato pa položil roko na ramo svojemu prijatelju: "Pojdiva, drugače mi zblazniš še ti. . ." Potegnil ga je seboj v vdovino stanovanje in začel tam brskati po jedilni omari, dokler ni iztaknil steklenice španskega vina in nekaj peciva. S tem je P0^ . časnikarja, nato pa mu slednjič pojasnjevati °e stvar. "Predvsem," je rekel z K i zečim izrazom: "Ničes •) v list! Vražje blizu »i ^ možnosti, da bi napisal Jh večjo časniško senzacijo v& .rgt, časov, bil si zraven, ko —' eno. . . imel si smolo! Dok'1 I ti ni mogoče ničesar, j| boljše, da ne izzivamo P0^ lf v ha. Ničesar v list! K veče."0: če že hočeš, krajevno n° / Vpokojeni dvorni svetuj. Wattmannovi ulici je i55'1 ^ da zblaznel. Bolnikovo sta ^ je težko itd. Kajti ta &ov*Tv<>< ; bo nikdar več zdrav, to ruj." jjc: Docent nenadoma zavi "To je bil eden največji*1 nijev našega časa!" (Konec prih.) Podpirajte trgovce in °° ke, ki oglašajo v Am. Slo^ POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredni-gtvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. ' _ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Spremembe v ruski diplomaciji Boljševiški eksekutivni odbor je izvršil važno spremembo v diplomatski službi sovjetske Rusije. Cičerin, ki je vodil ko-misarijat za zunanje zadeve, ali po naše zunanje ministrstvo, je definitivno zapustil svoje mestč in njegove posle je prevzel za stalno Litvinov. ^ Dejansko se s tem stvar ni bistveno spremenila. Kajti Ci-čerina že dolgo muči sladkorna bolezen, ki ji je zamanj iskal leka v srednjeevropskih zdraviliščih; že par let je vodil zunanje zadeve sovjetske vlade Litvinov, ki pa je veljal vendarle za namestnika, za vršilca dolžnosti namesto Cičerina. Sedaj se je dejansko stanje izpopolnilo tudi v formalnem pogledu in Cičerin izstopa iz sveta sovjetskih komisarjev. Cičerin, ki je sedaj star 58 let, spada k stari gardi boljše-viškega pokreta in je ves čas boljševiškega režima stal v vodstvu sovjetske vlade. Bil je na čelu komisarijata za zunanje zadeve ves čas od marca 1918., kar za dosledno vodstvo tako važne zadeve kot je sovjetsko zunanje ministrstvo, gotovo ni majhnega pomena. Z njim stopa iz sovjetske vlade mož, ki se ui toliko odlikoval po strankarski dialektiki, kot po sposobnostih za vodstvo diplomatske službe. Litvinov, naslednik Cičerinov, je za štiri leta mlajši, prebrisana glava, ali mnogo nemirnejši duh. Tudi on se je že od mladosti udeleževal revolucijonarnega gibanja in se izkazal kot drzen revolucijonar levičarske smeri. Po boljševiškem prevratu se je ves čas udejstvoval v raznih diplomatskih misijah, zato ni čuda, da ga je sovjetska vlada postavila za pomožnega komisarja bolnemu Cičerinu. Vodstvo zunanjega ministrstva se je hkrati z imenovanjem Litvinova uredilo tako, da je ta dobil dva pomožna komisarja in sicer Krestinskega in Karahana. Krestinski je vodil doslej sovjetsko poslaništvo v Berlinu, kjer je veljal za zelo dobrega moža, ki je podrobno poznal nemške ekonomske in politične od-nošajo. Zato se v Nemčiji bolj neradi poslovijo od sposobnega poslanika, ali zamenjava gotovo ne bo napačna, ako se pomisli, da odhaja Krestinski na še važnejše mesto v zunanji ko-misarijat, kar se mora gotovo smatrati za znamenje, da hoče sovjetska Rusija vztrajati do Nemčije, v čim boljših odnošajih. Karahan je znan kot specialist za Daljni vzhod, saj je bil že aktiven diplomat na Kitajskem. Njegova važna diplomatska pozicija je znak, da misli sovjetska vlada tudi nadalje povečati največjo pozornost političnim pokretom na vzhodu, posebno v vzhodni in južni Aziji. Za Nemce je važno vprašanje nasledstva Krestinskega v Berlinu. Doslej se je to vprašanje šele načelo; čuje se, da mu je določen za naslednika znani gospodarski politik Rykov. Litvinov po nastopu svoje nove visoke pozicije imel intervju z inozemskimi novinarji in pri tej priliki naglasil, da se sovjetska zunanja politika ne bo niti najmanj spremenila. Ponovil je ono, kar se je čulo že tolikokrat o miroljubnosti sovjetske politike in o potrebi, da se čuvajo pridobitve oktobrske revolucije, kar da je "tem večja in tem bolj komplicirana naloga, ker je Rusija obdana s sovražnimi kapitalističnimi država-V podrobnem pa so bile izjave Litvinova dovolj borbene ; mi :>aglašal je kako "agresivno nastopajo nekatere kapitalistične GLASOVI IZ TEME DAVNIN Naenkrat je zopet vse tiho in potem se sliši en sam pridušen moški glas, ki počasi in jasno prihaja iz stene in izgovori par besed. Te besede slovejo: "Gallia est omnis divisa in partes tres . . ." Nato se zopet začne tisto čudno šumenje, drdranje, hru-menje, bobnenje, sestavljeno iz stotin različnih tihih in pol glasnih zvokov; ničesar ni več mogoče razumeti. "Za božjo voljo, kaj je to?" zavpije časnikar. "Pst!" opominja doktor. — Zdi se, da je sedaj docela miren. Njegov obraz je kakor o-žarjen. Sede na stol in položi roke na svoja debela stegna. "Kako naj vem, kaj je bilo to?" de s hlinjeno ravnoduš-nostjo. Utegnil je biti glas Julija Cezarja samega, ki impe-ratorskemu tajniku pravkar narekuje v črtah prvi stavek za Komentarije o galski vojni, utegne biti pa tudi kak učenec iz poljubnega stoletja — šestnajstega, sedemnajstega do dvajsetega, ki si vbija Cezarja v betico . . ." Leonhardt zija v docenta kakor otrok. "Kakšno stanovanje pa je to tu poleg? Kdo pa zbija take šale?" "V stanovanju tu poleg," je šepetal dr. Hock, "se dogaja pravkar največje, temeljito odkritje, ki je bilo kdaj dano človeškemu duhu. Miruj in poslušaj, kaj govore ti glasovi. Reči boš mogel: poleg sem bil!" Zdravnik utihne. Tudi glasovi molče. Potem se zopet začne, tiho, rahlo, nejasno. "Tako," de dr. Hock, "tako je tvoja sestra cele noči ležala skupine zoper sovjetsko Rusijo" in podčrtal ,da "delajo neke sile na to, da bi se pretrgali ekonomski odnošaji z Rusijo." To se morda tiče Amerike, ker je ravno sedaj v izvedbi zelo radikalna antisovjetska gospodarsko-trgovinska akcija. Litvinov je tudi s posebnim poudarkom pokazal, da se pri najbližjih sosedih sovjetske Unije v zadnji dobi širi agresivno šovinistično gibanje, ki v veliki meri ograža mir. Izmed ostalega naj se opozori še na pasus o razmerju sovjetske Unije do sodobne politične grupacije v Evropi. Litvinov se je obrnil seveda zoper mirovne pogodbe, ki so zaključile svetovno vojno, ter izrazil prirodne sovjetske simpatije onim državam, ki se čutijo po mirovnih pogodbah prikrajšane. Ta del svojih izvajanj je Litvinov zaključil: "Ker se zmagovite države vrh tega odlikujejo po posebni sovražnosti napram sovjetski Rusiji se mora konsta-tirati, pravi Litvinov, neka interesna skupnost med takoimeno-vanimi premaganimi državami in sovjetsko Unijo." Pri tem je mislil Litvinov gotovo samo ali vsaj pred vsem na Nemčijo in Turčijo, zakaj glede Madžarske in Bolgarije je njegov pasus o interesni skupnosti gotovo absurden. Sicer pa je izven dvoma, da se zunanja politika sovjetske Unije po novi ureditvi na vrhovnem mestu ne bo spremenila, ^akaj boljševiške diplomatske akcije morajo biti in so vedno v neposredni zvezi in relaciji z notranjo politiko. Tu igra spričo tega osebni moment še mnogo manjšo vlogo nego v ostalih državah. ' Z NAŠEGA POTA Bridgeport, Conn. H koncu gre naša kolektor-ska sezona. Zadnji sestri sva te dni odložili potno torbico; Vrnili se iz prijaznega mesta Bridgeport, Conn.; kjer si je veliko naših slovenskih družin postavilo svoje domove. Bridgeport leži ob atlantiškem morju. Ni čuda, če so nama med vožnjo ob njem pohitele misli tja preko njega, kjer je naš mili dom, mili dom. Po dveurni vožnji od New Yorka sva končno dospeli v gori omenjeno mesto. A ker stanujejo naši Slovenci v za-padnem delu mesta sva morali vstopiti v "bus" ki naji je kmalu privedel pred cerkvico "Holy Cross". Cerkvica je last naših Slovencev ki so se pred leti priselili v Ameriko, a prinesli seboj dragocen zaklad — globoko in neomajeno vero v Boga, ki edini razume, teši in lajša njih bol, njih delo in skrbi tukaj v tujini. Večina Slovencev je nastanjena blizu svoje cerkvice in duhovnega očeta Rev. M. J. Golob-a, ki že od početka fare vneto in neutrudno deluje v procvit in dobrobit slov. ljudstva. — Takoj pri vstopu v farovž sva spoznali v njem blago, plemenito srce ki stremi le za tem, da pomaga svojemu bližnjemu. Prav toplo naji je že poprej priporočal svojim vernikom — a sam nama prav po očetovsko preskr-bel "board", da sva se počutili v Bridgeportu kot doma. Vse naj dobri Bog njemu in njegovi skrbni gospodinji Miss Vidi Gosar tisočero poplača. A kako naj se izraziva o naših Slovencih v Bridgeoprtu? — Odkrito morava priznati, da sva bili kar očarani nad njihovo uljudnostjo in prijaznostjo s katero so naji sprejemali v svoje domove ter naji kljub slabim delavskim, finančnim razmeram bogato obdarili — kot zna le oni po katerem se pretaka prava slovenska kri. Vsa čast Vam Slovenci v Bridgeportu ! A za Vaše prispevke naj Vam bo Vsemogočni Vaš plačnik. — Dolžnost najina je, da se prav lepo zahvaliva Mr. Malacicu, ki nama je bil zvest spremljevalec — naji vodil od hiše do hiše. Bodite uverjeni, da Vam bo On kateri poplača že kupico vode — katero podarimo svojemu bližnjemu, i Vaše stopinje bogato, tisočero poplačal. Prav tako izrekamo prisrčen" Bog plačaj". Mr. Cech-u in Mr. Steve Matja-secz-u ki sta naji vozila k Slovencem na farme. Končno ne smeva pozabiti našega domačega župnika Rev. P. Ilorvath-a, ki nam ves čas neutrudno pomaga in podpira pri našem ne prav lahkem podjetju. Ni nam mogoče popisati vseh dobrot, ki nam jih je že izkazal tekom zadnjega časa. A za nje ve On, h kateremu slednji dan pošiljamo svoje molitve — da Mu poplača kot plačati zna samo Bog. Šolske sestre. VABILO IN NAZNANILO Pittsburgh, Pa. Vsemu občinstvu v Pitts-burghu,in okolici se naznanja, da priredi v nedeljo dne 31. avgusta ob 8 uri zvečer Mrs. Marija Besal svoj prvi koncert, v Slovenskem Domu na 57 cesti. Vstopnina bo 50c za osebo. Mrs. Mary Besal biva v naši naselbini že več let in je dobro poznana oseba. Skrivnost, da je ona pevka, nam je pa bila prikrita ves čfes njenega bivanja med nami. Mrs. Besal je namreč dovršila pevsko in vi-jolinsko šolo že v starem kraju in je v obeh predmetih prava umetnica. Uljudno ste torej vabljeni, da se udeležite tega koncerta v kolikor mogoče velikem številu. Pokažimo z obilno udeležbo, kako ljubimo petje, kako visoko cenimo posebno našo milo slovensko pesem. Pridite prijatelji in prijateljice lepe pesmi od blizu in daleč k tej prireditvi, ker take prireditve so redke. Posebno ste na to prireditev vabljene vse članice SŽZ. Udeležite se vse članice in pripeljite s seboj vse svoje prijatelje in prijateljice, ker je Mrs. Besal tudi članica SŽZ., in je večkrat radevolje pomagala pri naših igrah in raznih prireditvah in tudi zapela nam je včasih kako ljubko pesmico. Vse povabim še enkrat, da se udeležite in napolnite dvorano v nedeljo dne 31. avgusta ob 8. uri zvečer. Na svidenje. B. G., blagajničarka podr. št. 26, SŽZ. KAJ VSE PIŠEJO Z RIDGE-WOODA Ridgewood, N. Y. Ker se skoro vsak dopis v Amerikanskem Slovencu začne z delavskimi razmerami in ker to nas delavce pač najbolj zanima bom tudi jaz naprej poročal o delu. V Greater New Yorku je večina naših rojakov zaposlena v slamnikarski industriji, ki je pa žalibog že več let prav slaba. Vedno nam o-b'etajo boljših časov, a tistih časov ni in ni od nikoder. Vreme smo imeli do sedaj jako lepo. Tudi greli smo se, ker je solnce pritiskalo. To je bilo jako ugodno za trgovce s slamniki, da so lahko prodali vse, kar so imeli v zalogi. Ena stvar je, ki ni dobra, namreč ta, da današnja mladina noče več upoštevati delavca-slamni-karja in raje razoglava hodi. To pa za nas slamnikarje ni posebno prijetno in koristno, ko se našo obrt tako zapostavlja. Dan 16. avgusta je bil dan za take, ki nosijo v poletnem času slamnike, kakor nalašč. Ta dan se je namreč kar meni nič, tebi nič na lepem usula takšna toča, ki jo najstarejši rojaki v tem mestu ne pomnijo. Ni bila samo okrogla, ampak tudi na vse mogoče načine o-glata. Padala je kar neprenehoma celih 20 minut. Vmes je padlo pa tudi veliko dežja, da so bile vse ceste polne vode, da si s težavo prišel preko ulice. Toča je napravila veliko škodo na drevju in na cvetju. Sesekljala je vse cvetje in z dreves tudi listje in po nekod še celo veje. Uničeni so vsi vrtni pridelki tega mesta. Mislim, da kdor ni imel slamnika na glavi, a je bil ravno tisti čas na> ulici, tudi njegova glava ni ostala 'nepoškodovana. Ako je bila taka toča po farmah, potem je za nas delavce že zopet en u-darec več, ker bomo morali plačevati vso hrano zopet toliko dražje. Pri tem seveda ni- BARAGOVA SLAVNOST NA HOLY HILL, WIS. Kajne? Letos bo nas šlo veliko na Holy Hill. Zakaj ravno to leto ? Saj mi radi obiskujemo vsako leto to božjo pot, Marijo Pomoč Kristjanov. Že griček nas sam vabi, posebno pa nebeška Kraljica, naša nebeška mati. Letos se pripravlja ves slovenski Wisconsin, od Willarda dol do Kenoshe. Veste, na delavski dan (Labor day) bomo praznovali Baragov dan. Še to leto bo poteklo ste let, od kar je ta sveti misijonar fetopil prvič na ameriško zemljo, in ker je on naš, sin slovenske matere, sin slovenske krvi, in ker si je pridobil toliko zaslug za vero in vzgojo med Indijanci, da ga vsi narodi poznajo in cenijo in radi svojih vrlin je postal prvi škof v Marquette, tudi mi ameriški Slovenci moramo mu skazati čast. Toraj na Holy Hill pridemo skupaj prvega septembra. Sheboygan, West Allis in Milwaukee so v polnem tiru priprav. Program bo sledeči: Najmanj pet slovenskih duhovnikov pride tja. Ob desetih bo sveta maša z leviti, med sveto mašo bo imel pridigo o Baragi profesor iz St. Paula, č. g. Gruden. Po sveti maši Father Potočnik bo pridigal o Mariji. Na zadnje bodo pete Litanije Matere božje. • Kdor hoče pristopiti k spovedi, se bo spove-dovalo pred sveto mašo. Pevski zbori vseh treh župnij so že pripravljeni. Kako se pride na ta griček, je vsakemu znano. Vozili bodo posebni busi po znižani ceni. Imajo pa Slovenci že tako mnogo svojih avtomobilov, kar bo prišlo prav. Po obredih v cerkvi pridemo pa skupaj na prostem ter videli, katera kuharica zna bolJe sukati kuhovneo, bomo obnovili nekdanje prijateljstvo m imeli takorekoč družinsko zabavo. 1 Ta dan je ravno Labor day> zato upamo in pričakujemo velike udeležbe. Pokažimo svetemu misijonarju, Friderik Baragi, da ga imamo v spominu in priznavamo njegovo delo za vero in vzgojo med Indijanci-Naš je! Drugi narodi ga spoštujejo, pa ne mi, kajti je Slovenec ! Pozdrav in na veliko snidenje na Holy Hill. Poročevalec. smo prizadeti samo slamnikar-ji, ampak sploh delavci, saj si vsi s svojimi rokami služimo svoj kruh. Kljub vsem današnjim slabim časom, smo pa Slovenci še vedno veseli. Stara prislovica pravi: "Slovenska kri na sfa-li". Slovenci imamo vsakovrstna društva v naselbini in mislim da ga ni Slovenca, ki bi ne spadal, ako ne k podpornemu, pa vsaj h pevskemu društvu. Pri društvih je pač življenje in raznovrstna zabava. Društva nam prirejajo vsakovrstne igre in veselice. Letošnje poletje smo imeli tudi več piknikov. Toliko jih je bilo, kakor že več let ne, kljub vsem slabim razmeram. Kakor pa vse mine, tako je minil tudi čas vesele zabave raznih piknikov in pričela se je doba veselic po dvoranah. Več društev si je že zagotovilo določen dan za svo-, jo veselico. Med temi je tudi i vsem dobro poznano pevsko in dramatično društvo "Domovina" iz Ridgewooda, N. Y., ki obstoja za slovenski narod v Greater New Yorku in ki priredi sVojo veselico dne 20. septembra 1930 v veliki dvorani American Slovenian Auditorium 253, Irving Ave., Brooklyn, N. Y. Več o tej veselici v bližnji bodočnosti v tem listu. Prosimo pa cenjena društva v Greater New Yorku, da ne prirejate veselice na ta dan, ker to škoduje enemu, kakor tudi drugemu društvu. Naj omenim še to. Omenjeno pevsko in dramatično dru- štvo je bilo letošnje poletje P0* vabljeno v Betlehem, Pa. za dan 21. in 22. junija. Temu P0' vabilu se je društvo z veseljei11 odzvalo in prisostvovalo slovesni procesiji sv. Rešnjega Telesa, za kar si društvo "Domovina" šteje v čast. Hvala c' župniku Rev. Horvatu in org3' nistu Mr. J. Koprivšku ter vsefl1 Betlehemskim rojakom. Društvo "Domovina" je tudi povabljeno na slovesno^ nove sv. maše v .nedeljo 27. julija, katero je pel naš V jak Rev. J. Cagram v cerkvi s*- Nikolaja na drugi cesti. Z naJ' večjim veseljem se je društv0 odzvalo vabilu, udeležilo se t® izredne slavhosti ter pod spr^' nim vodstvom novega pev°' vodje Mr. J. Končana svojo logo najboljše izvajalo, čast Mr. J. Končanu, da Je pevce tako dobro izuril, da sse mu pa niilost božja poveča, Bogu je ljubši, volja krep-jj ,a za dobro, vpljiv strasti se zmanjša, duševni boji so manj-1111 tako mir vesti popolnejši. y ^ Greh vniči človeku vse zasluženje za Boga in nebesa. Pr dobra dela nam vzame. Naj bi kdo 70 let sveto živel, opr Pa stori smrtni greh. Vse zasluženje je šlo. Pa hj av' sv. spoved. Glej, vse zasluženje vnovič oživi. Vse do-5aJ prejšno vrednost. • Zakramentalne milosti sv. spovedi so tudi velike, nam-ne milosti, ki jih samo ta zakrament deli. Med te hn ^"dejanska milost posebne pomoči božje za boj proti greši nekako govori grešni duši: "Spovedala i H si se. Vrnila tvojo voljo z de- H moje srce. Dobro! Pokropil bom 0 milostjo, da se boš v prihodnje lažje in stanovitneje bo-H d Pr°ti napadom strasti in hudega duha. V priložnostih C? Pokropil, da se jih boš ognila in jih lažje premagala. V ha, Vah ti bom dal več moči, da jih boš zmagala in se gre- Varovala. g nju " Po vestni pripravi za sv. spoved, zlasti po izpraševa-lja v ^ti trdnem sklepu, se pri pogostni spovedi kropi tudi vo-tiij yeska za dobro. S pogostno spovedjo kropimo svoj zna-lii ijo e hočeš toraj sam sebe vzgajati v značajnega človeka, fiojdj 0(^ločen sam seboj in v svojem delovanju in življenju, dolj k sv. spovedi, za katero se dobro pripravi zlasti izpraševanjem vesti in trdno voljo poboljšanja. Wv Spoved da mir vesti. O, kako nas žge in peče, ako le v hudobije! Kako žge in peče našo vest! Kako vedj iIrna >ako je v grehih in hudobijah ! Pa pojdi k sv. spo-J«^ . si dobro opravil, kako se dobro počutiš! Kako si Via 1U Vesel- Mir vesti je najboljša podlaga srečnega živ- ^ J !e milosti ali te ne bodo navduševale, da boš šel pogo-^tihi0Ve zara-\ ® slovenskih krajevnih M sledeče "Mar vi v dobri Ju.Vajate P0 SV°j'e Vsa me" S. J:1^ Benečije to stran S, C*1* Po nekem gotovem %aln.m z prikritim protina-namenom. Ako se to Nhtw! pravi veri, tedaj naj • BesednJ'ak in njego v rtijo -lki SV0-' anahronizem od i ? se Poučijo o zgodo-Saj ;°ta do danes, ali S ^ odpovedo . časnikar-k.5, je t Pa to delajo nameno->iian8knaJih0Va Pokrita pro-|Nar Pr°Paganda. In \ h_ Novi list" goriške ob- nadzirajo' T ^estrpnogt "Piccolo" dežei; Prmaša žel«H„.- . da se nekateri sjh ^^ da so sloven-fcSe * aterih krajih o-je številko, pod tiTt^nska označba Poti. kraja. Vse jim je Nesreča -Dvanajstletni dijak Vladimir Suluč se je kopal v Vipavi. Pri kopanju je tako nesrečno padel, da so ga morali spraviti v Gorico v bolnišnico. Pri padcu je namreč zadobil globoko rano, ki sega do pljuč. -o- Rabelj Pri rabeljskem rudniku je delalo več fantov in mož iz naše vasi. Sedaj so fantje odpuščeni, češ, da ni dela. Kam pojdejo ? — Zapustili sta nas Loj-zika Copi in Štefanija Bizjak. Odšli sta v južno Ameriko. Želimo jima srečno pot in mnogo sreče v novem svetu. Smrtna kosa V Ajdovščini na Vipavskem je umrla Uršula Pilon, stara 64 let. — V Cezarjih v Istri je u-mrla Ida Bordon, stara 20 let. — V Cekovniku pri Idriji je u-mrl Janez Kavčič, po domače Brindovc, posestnik; — Na Vojskem je umrla M. Felcova, stara 68 let: — V Kazljah je u-mrl Ivan Seržina, star 82 let. — Umrla je pri Sv. Luciji Katarina Pregelj, po domače Ko- roščevka, stara &5 let. — V Tolminu je umrla Ivanka Kraj-nik, stara 27 let. — V Lokovcu je umrla Ana Podgornik, stara 62 let. — Umrla je na Pra-petnem Marija Poljak, stara 67 let. -o- Morski pes Istrski ribiči so blizu Brionskih otokov ujeli velikega morskega psa, ki so ga ubili šele po Ijuti borbi. Sploh so opazili letos v vodah od Istre do Zadra več teh morskih zveri. Italijanske pristaniške oblasti so jih začele sedaj loviti. -o- Idrija Novomašnik g. Srečko Rejic je imenovan za mestnega kaplana v Postojni. Naj ga spremlja blagoslov božji. -o- Strela V četrtek 31. julija sta nakladala Janez Fatur in njegov sin iz Zagorja pri Bistrici les. Pri delu ju je zalotil vihar. Treskalo je in lilo kakor iz škafa. Hotela sta spreči, pa je udarila strela in ubila oba konja. Oče in sin, sta pa ostala nepoškodovana, čeprav sta stala prav pri konjih. -o- Nesreča Dekani. — V tržaški ladjedelnici sv. Marka se je pripetila huda nesreča. 23-letni rojak Grižon Franc se je pri stroju opekel jn umrl 26. julfja v tržaški bolnišnici. Zapustil je 4 nepreskrbljene otroke. Nesreča Ponesrečil se je 14 letni deček Anton Zidar. Ko je gnal na pašo je splezal na drevo, a se je pod njim zlomila veja. Revež je tako nesrečno priletel na tla, da je nezavesten obležal. " * 1 " ^ f -o- Tatvina v cerkvi Neznani uzmoviči sp po noči 30. julija udrli v cerkev pri sv. Luciji pri Tolminu in pokradli denar iz nabiralnika. Ni bilo veliko, škoda je pa le. -o- Požar V Lokovcu' je pogorela po noči 30. julija hiša posestnika Franca Pirha. Ker je bila noč viharna je bilo gašenje skoro nemogoče. Posrečilo se je ga silcem, da so obvarovali druga poslopja rudečega petelina. ŠIROM JUGOSLAVIJE Nova šola Boršt pri Marezlgah. — Dozidalo se je tudi pri nas novo šolsko poslopje in sicer na zemljišču, ki je bilo za to določeno že pred vojno. Torej i^o dolgih letih se bomo vendarle postavili z lastno učilnico. Nove orgije Na Gočah so na praznik sv. Petra in Pavla blagoslovili nove orgije. Za nove orgije je ostala stara omara. Stare so "bile narejene 1. 1731 v Ljubljani. Modras. V Kamnici pri Mariboru je pičil modras 241etnega Miroslava Kapuna. Odpravili so ga takoj v bolnišnico. — Letos je posebno veliko strupenih kač in modrasov. -o- Naraščanje Drave. Drava še vedno narašča. V noči od 31. julija je narastla v Mariboru za 1 meter. Kljub temu pa motorni čolni še vozijo. -o-- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! Phone: Canal 4340 Vinko Arbanas , edini slov. cvetličar V CHICAGI. 1320 W. 18th St. Chicago Vence za pogrebe .šopke za neveste in vse v to stroko spadajoča dela izvršujem točno po naročilu. Dostavljam na dom. Nezgoda z avtomobilom., Gostilničar Jelen iz Polzele je težko ponesrečil s svojim avtomobilom, ko se mu je prevrnil na strmi in ozki cesti v bližini Kozjega. Nesreča. V Šiški je v bližini stražnice padel s kolesa 351etni delavec Franc Kovač. Pri padcu si je zvinil levo roko. -o-v Avtomobil zadel v — zemlje. Za časa velikih gasilskih svečanosti je v Ljubljani zadel velik potniški avto v kolo, na katerem je peljal pekovski vajenec žemlje na trg. Žemlje so se seveda pokvarile, pa tudi vajenec je bil hudo opraskan in kolo razbito. TO W0N0 CENE SE NIŽAJO Washington, D. C. — Delavski department je ugotovil, da so v mesecu juliju ponovno padle cene živil v podrobni razprodaji, in sicer za približno 2 in pol odstotka v primeri z mesecem junijem. Kot podlago za svojo kalkulacijo je vzel 26 živilskih produktov. Od lanskega leta so cene živilom padle za povprečno devet odstotkov. Smrtna nesreča. Smrtno je ponesrečil v Ratečah pri Skofji Loki posestnik Anton Kavčič, po domače Že-rovec, ko je peljal novi mla-i tilni stroj proti domu. Konji so se mu vsled ropotanja voza splašili in on je tako nesrečno padel pod voz, da mu je šlo kolo čez prsi in čez vrat. --o- Nezgoda v Mariboru. Kočijaža Antona Ferša je brcnil konj tako opasno, da so ga morali spraviti v bolnišnico. —-o- Žrtev Savinje. Nova žrtev Savinje je postala Berta Placai'jeva iz Hrastnika. Pripeljala se je z večjo družbo v Rimske toplice, kamor so se prišli kopat. Vsi so bili vešči plavanja, razun Berte, katero je Savinja odnesla. Hudobija ali maščevanje. Pred gostilno Bogovič v Se-lah pri Brežicah je nekdo brez vzroka s palico napadel kletnega mesarskega vajenca Karla Strnada iz Pišec in ga take močno potolkel, da so ga odpeljali v bolnišnico. Vzrok je neznan. Rakek. Na Rakeku namerava gospodarski odbor zgraditi javno perišče. Do tega koraka so prišli zato, ker jim je lansko let.o zaradi velike porabe vode te občutno primanjkovalo in pravijo, da je temu krivo pranje. ---o- IVERI Beseda je veter; tebi iz ust, meni mimo ušes. * Domačega tatu ne drži nobena ključavnica. Hvala nikomur v nebesa ne pomaga. Delo pridnih rok blagoslovi Bog. Jela ni brez dela. * Drevo se po sadu pozna. POBOJ V DELAVSKI UNIJI Chicago, 111. — Do zdaj oblasti še niso mogle ugotoviti, kaj je privedlo do poboja, ki se je izvršil preteklo sredo pri gradbi poslopja Lane Teeh. High School in pri katerem je bil en moški ubit in eden nevarno ranjen. Ubiti je bil poslovni agent chicaške unije plumber j ev in, kakor se pripoveduje, precej arogantna in oblastno nastopajoča . oseba. Ime ranjenca pa je R. Ruber-ry, ki ima v uniji plumber j ev precejšnjo besedo. Napadalcev še niso izsledili. DETEKTIV USTRELIL DVA BANDITA Chicago, 111. — Detektiv J. A. Connerton stanuje pri svojem očetu na 1119 No. Branch Street, ki ima v prednjem delu hiše grocerijsko trgovino. V sredo zjutraj je zaslišal detektiv, ki je bil v ozadju, hrup v trgovini in zahtevo po denarju. Zgrabil je svoj samokres in pogledal v trgovino, kjer je o-pazil dva bandita, ki sta pretepala njegovega očeta in zahtevala od njega denar. Eden izmed njih, ko je detektiva zagledal, je oddal strel nanj, ki pa ni zadel. Tedaj pa je detektiv dvakrat ustrelil in obakrat pogodil, da je enega bandita na mestu ubil, drugega, ki je navedel svoje ime kot Joe Thieder, 3515 W. 35th St., pa nevarno ranil. -o- ODLOČILNI "NE" Blizu Neapolja sta se imela vzeti Dominik Pizzocchi in Roža Russo. Že pred svatbo je bilo vse hrupno. V dolgem sprevodu 'so šli svatje v cerkev. Nevesta je kar žarela. Ko pa vpraša duhovnik zaročenca, ali vzame navzočo Rožo v zakon, Dominik odločnu odgovori "ne". Duhovnik, misleč, da slabo čuje, stavi še en- DRUŠTVO SV. VIDA Štev. 25, K. S. K. J. CLEVELAND, O. Leto 1930. Predsednik, Anton Skull, 1099 E. 71st St. Podpredsednik, Anton Strniša. Tajnik Anthony J. Fortuna, 1093 E. 64th St. Zapisnikar, Joseph Zakrajšek. Blagajnik, Ignac Stepic. Nadzorniki: Leo Kushlan, William Vidmar, J os. Germ. Zastavonoša, John Modic. Vratar: Jacob Korenčan, Anton FranUovic. Bolniški obiskovalec, Joseph Ogrin, 9020 Parmelle Ave. Duhovni vodja, B. J. Ponikvar. Zdravniki, Dr. J. M. Seliškar, Dr. M. J. Oman in Dr. L. J. Perme. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani ob 1. uri popoldne. V društvo se sprejmejo člani(ice) od 16. do SS. leta. Zavarujete se lahko za 20-letno ra-varovalnino ali pa za do smrtno zavarovalnino in sicer za $250, $500 $1000, .$1500 in $2000 posmrtnine. V društvo se sprejemajo tudi otroci do 16. leta. Za bolniško podporo pa $7.00 in $14.00 tedenske bolniške podpore, v slučaju bolezni, bolnik naj se naznani pri tajniku samo, da dobi zdravniški list in karto in naj se ravna po pravilih. krat obredno vprašanje. Zopet odgovori zaročenec >'ne". Nič ni pomagalo vse prigovarjanje. Dominik je venomer trdil "ne", na vsa druga vprašanja je pa krepko molčal. Svatba splavala po vodi. -o- LAHKOMISELNA MATI V Brailsfordu na Angleškem se je te dni pripetil nezaslišan slučaj, pri katerem je radi materine lahkomiselnosti zgorel pet mesecev star otrok. Mati je prišla s svojim otrokom, ki ga je vozila v vozičku, do stanovanja svoje prijateljice. Ko jo je ta prosila, naj stopi malo gori, je pustila voziček na cesti in ooložila nanj gorečo cigare to., ki jo je ravno kadila. Mislila je, da bo prišla takoj nazaj in potem kadila naprej. Obisk pri prijateljici pa se je podaljšal in nenadoma, — preteklo je med tem že' pol ure — je bil otroški voziček že ves v plamenih. Perilo se je zažgalo od cigarete. Ko so prihiteli ljudje na pomoč, je bilo že prepozno, ubogi otročiček je bil že mrtev. Lahkomiselna mati se bo seveda morala zagovarjati pred sodiščem. -o- Ako hočeš koga poznati, daj mu oblast. . ■'fi Cista vest je več vredna, nego največje bogastvo. ODHOD PARNIKOV Rojakom, ki so v bližnji bodočnosti namenjeni v stari kraj, se nudijo sledeči parniki: I. avg.—lie de France na Havre. (Skupno potovanje pod osebnim vodstvom Mr. Aug. Kollandra.) 27. avg.—Berengaria na Cherbourg. 29. " —Majestic na Cherbourg. 30. " —Europa na Bremen. 1. sept.—Paris na Havre. 2. " —Vulcania na Trst. 2. " —Leviathan na Cherbourg. 3. " —Mauretania na Cherbourg. 6. " —Leviathan na Cherbourg. 6. " —Bremen na Bremen. 10. Aquitania na Cherbourg. II. " —Hamburg na Hamburg. 12. " —He de France na Havre (Skupno potovanje) 17. " —Europa na Bremen. 12. " —Olympic na Cherbourg. 17. " —Berengaria na Cherbourg. 19. " Majestic na Cherbourg. 19. " —Paris na Havre. 20. " —Cleveland na Hamburg. 20. " —Saturnia na Trst. 24. " —Bremen na Bremen. 3. okt.—lie de France na Havre. 4. " —Europa na Bremen. 8. " —Vulcania n^ Trst. Za cene kart in druga po> jasnila se obrnite na spodnji, naslov. Potniki, ki niso posebno "pri denarju", naj nam pišejo po spis: "Kako se najcenejše potuje v stari kraj". Vse pošiljke naslovite LEO ZAKRAJŠEK - of - MIDTOWN BANK OF NEW YORK 630—9th Ave., New York, N.Y. POKLIČITE NAS, da vas založimo s premogom zdaj, dokler je po najnižjih cenah. — Wm. Suk, prevaže-valec, 1943 W. 22nd St., Chicago. Tel. Lawndale 9747. 10x(3233) MŽNAmLOi~ Vsem onim, ki naročajo "ABECEDNIK" in "KATEKIZEM" za ameriške Slovence naznajamo, da sta obe knjigi pošli in jih nimamo več v zalogi. Glede ponovne izdaje smo se obrnili na slovenske ^upnike onih naselbin, kjer imajo slovenske farne šole, za mnenje o ponovni izdaji. Kot izgleda, se bo knjigi razmeram potrebno tu in tam spremenilo, v čemur pa mora priti do soglasja, predno se more kaj u-kreniti glede nove izdaje. Ležeče je torej na vodstvih slov. farnih šol, da določijo, ali so tozadevne slovenske knjige še potrebne in kako in v koliko se naj iste spremeni, da bodo odgovarjale potrebam današnjih razmer v naših šolah po Ameriki. Vsem onim pa, ki naročajo "ABECEDNIK" in "KATEKIZEM" naznanjamo, da jim z imenovanima knjigama ne moremo postreči, ker sta pošli. ŠEST DNI PREKO OCEANA najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih: ILE DE FRANCE, 27. avg. (opol.) ; 12. sept. (opol.) PARIS, 1. sept. (4. pop.); 19. sept. (4. pop.) FRANCE, 5. sept. (7. zveč.) 26. sept. (7. zveč.) Najkrajša pot po železnici, vsakdo je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnostmi. — Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. — Vprašajte kateregakoli pooblaščenega agenta ali 213 N. Michigan Avenue, Chicago, 111. KNJIGE POROČILO S KONVENCIJE K. S. K. J• (Nadaljevanje s 1. str.) dolžnosti od strani članstva je prepuščeno izključno duhovnem vodji. Konečno zborovalci še zaključijo, da naj pričujoči delegatje čč. gg. duhovniki sestavijo primerno rezolucijo glede delokroga duhovnega vodje in njegovega postopanja, ozir. njegovih pravic in dolžnosti in naj isto konvenciji predloge. O zadevah, ki se tičejo porotnega odbora in toženih članov ali društev, naj se ne objavljajo v glasilu. Na vrsto so prišle plače gl. uradnikov. Glede duhovnega vodje je priporočiti č. g. sobr. Oman, da naj bi duhovni vodja v bodoče pisal članke za Glasilo, pa naj bi se mu v ta namen povišalo primerno plačo. V to je poseglo še več drugih. Konečno se je odglasovalo, da se v bodoče plača duhovnega vodjo $250.00 na leto. Vse druge plače ostanejo z malimi izjemami po starem. Le uredniku in upravniku se odtegne plačevanje za angleški del. Pač pa mora urednik oskrbeti sam vse uredniško delo za slovenski in angleški del za plačo $250.00 na mesec. Clen XII. točka 1. se je preuredila V toliko, da ima glavni odbor polno moč v vsem, kakor dosedaj, razen o povišanju plač gl. odbornikom. Glasilo se preuredi v bodoče tako, da bo vsebovalo dve strani angleškega berila za mladino in angleško govoreče člane. Prečitalo se je brzojave, med katerimi je dospel tudi brzojav iz Rima od sv. Očeta Pija XI., kateri pošilja konvenciji brzojavni pozdrav in svoj blagoslov. Popojdanska seja se je zaključila v soboto ob 3. uri, nakar so se bližnji delegati podali na svoja domovanja. Nekateri so odšli na posete v Milwaukee, drugi v Chicago in Lemont in drugi zopet drugam. V pondeljek zjutraj je zbornica začela z nadaljevanjem preurejevanja pravil. V pondeljek popoldne ali v torek dopoldne, ako pojde po sreči, bo konvencija s preurejeva-njem pravil gotova, na kar pridejo na dnevni red še razne posamezne slučajnosti in nato bo sledila volitev glavnih u-radnikov, za kar vlada največje zanimanje. Kakor se čuje, se bo vršila prihodnja konvencija v Chicagi ali pa v Milwaukee. Vse pa seveda zavisi od izida volitev. NA PRODAJ BUNGALOW, šest sob, ogrevanje s toplo vodo, solnčni parlor, kuhinja v kleti, ki je vseskozi tlakovana. Pripravno za transportacijo in za šolo. Zmerna cena. Vprašajte : Mrs. Anna Golobich, 5503 W. 24th PI., Cicero, 111. (3230) poučne, povesti in romane, knjige za mladino, nabožne knjige in različna izbera mo-litvenikov, slovenske pesmarice, cerkvene in posvetne glasbe se dobi pri ^knjigarni AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Zasledujte cenik knjig v listu ali pa pišite po brezplačen cenik. Hči cesarja Montezume je povest, ki obsega štirideset vrlo zanimivih poglavij. Vsa so napeta, zanimiva in polna življenjske romantike. Citajtelji bodo s to povestjo uživali nekaj, kar se ne najde v vsaki povesti. Ta zanimiva povest začene v par dneh izhajati v listu 'A-merikanski Slovenec", ter se bo vlekla več mesecev. Vsi naši naročniki so pro-šeni, da opozore svoje prijatelje in sosede na to izredno zanimivo povest in jih naj nagovore, da si naroče list pravočasno, da bodo čitali povest od začetka. Stran 4 AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 26. avgusta 1930. Gospodin Franjo ROMAN. Spis&l Podlimbarsld. 'Lurr f, \ • fr ( Tedaj je razjarjeni Gajer iznova hotel streliti. Dvignil je roko z revolverjem, a zdajci ga je naskočil Tunguz. Kakor klešče so ga prijele njegove roke in mu iztrgale revolver. Od zaclaj ga je zagrabil Konjhodžic za tilnik, mu izpodbil nogi in ga treščil ob skalo. Nekateri delavci so se zgrozili, drugi so se zasmejali. Iztegnil se je Gajer na tleh. Krpica je priskočil s konvo vode ter mu z mokro cunjo začel izpirati okrvavljeno glavo. "Hajdimo, bratje, hercegovski raji na pomoč! Živela svoboda i" je kliknil Tunguz in za njim je gromko pristavil Konjhodžic: "Poginejo naj švabski mučitelji! Padišahim, čok j asa!" Oba sta vdrla v kolibo. Za njima je skočil Batinie in še trojica drugih. Polastili so se cesarskih pušk in dveh zabojev patron; Tunguz je z Gajerjeve mize zmašil za svoj pas vse patrone za revolver. Vsak je vzel hlebec kruh'a, pobrali so vso slanino.. Tako preskrbljeni so zapustili kolibo in stekli v breg k beguncem. Ostali drvarji so zrli kakor vkopani. "Kdor gre zoper Boga, plača z dušo, kdor gre zoper carja, plača z glavo," je viknil Trkulja. "Silo Bog prelomi," je rekel nekdo iz gruče pravoslavnih mož. "Padale bodo glave kakor sadje z drevja, kadar ga potrese vihar.' "Ne dregajte v oko in zakon!" je nadaljeval Trkulja. "Kdor zlo čini, naj se ne nadeja dobrega." In zroč*za beguni, je pristavil-"Njih pamet je za morjem, njih smrt je za durmi." Svetil se je njegov častitljivi obraz v solncu in nihče ni ugovarjal njegovim preroškim besedam. Čez deset minut se je drvarsko delo vršilo zopet pravilno. Zračni tlak se je izredčil, vzdušje se je zrahljalo in očistilo. Od daleč nekje se je zaslišala graničarska bojna pesem. Paznik je ležal in stokal v kolibi. Krpica ga je lečil in obvezaval; Trkulja mu je pomagal'. ' ' * 'WWW Čez poldrugo uro so prihrumeli v Medvedji Dol orožniki, ki so preiskali in opisali zločin v vseh podrobnostih. Kmalu za njimi sta iz doline prihitela Vilar in Bierkopf. Onega zločina se je poprijel gozdar, da naposled strmoglavi inženirja. "To je plod vaše uprave, gospod inženir!" je rekel, kažoč se razburjenega. "Paznik malone ubit, koliba o-ropana, šest beguncev v tako nevarni dobi. Vi ste jih naravnost pripravljal za anarhijo, vi, ki smatrate štrajk za upravičeno orožje nezadovoljnega delavca, kateremu treba kazati dušo iz jekla, čelb iz brona, a ne gledati nanj skozi naočnike filantropije," Sklepal je roki in migal z zlobnimi očmi. "Ako me' nozovejo zaradi moje uprave pred sodišče, lahko »hi jo bo zagovarjati, a vi glejte, kako operete svojo," je mirno odgovoril Vilar. Gozdar je za Vilarjeve odsotnosti vrgel v ogenj vse one listine in račune, ki bi bili deloma dokazali njegova sleparstva, zato se ni bal inženirja. Dan po rabuki v Medvedjem Dolu se je peljal v Tuzlo. Stopil je pred o-krajnega načelnika, ki je dobil tisto dopoldne od orožništva vznemirljivo poročilo o dogodkih na Konj-planini. "Ako deželna vlada precej ne odstrani inženirja, se moram sam odpovedati gozdarskemu poslu," je razkora-čeno govoril Bierkopf. "Niti teden dni nočem opravljati službe, ker meni kot pravemu in odgovornemu vodniku vsega podjetja je zdrk- nila vsa oblast iz rok. Treba bo ustaviti delo, ako te razmere trajajo še nekaj časa. Tu treba korenito poseči vmes, da se reši, kar se še da rešiti." Načelnik se je prestrašil. Kaj poreko na Dunaju k takšnim nepravilnostim ? Zaupali so mu vodstvo velikega okraja, da bi napravil red, pa ga ni mogel. Tu ne sme držati roke križem. Na svoje poročilo o prejšnjih neredih na Konj-planini je bil že dobil od deželne vlade pooblastilo, da sme po svoji uvidnosti postopati z vsem osobjem, zaposlenim pri podjetju, in vse ukreniti, kar se mu zdi primerno za vzdrževanje rednih razmer. Inženir je bil sicer nastavljen na trimesečno odpoved, toda precej ga lahko odpusti, od-števši mu trimesečno plačo. Ta odlok je prišel ob pravem času. Ko se je vračal gozdar pod Konj-planino, je nesel s seboj ukaz o-krajnega načelništva, da mora inženir vse posle izročiti gozdarju in se javiti v konaku na zaslišbo. Vilarja ta odredba ni potrla; bosenska služba se mu je bila itak že zagnusila in sam je že nameraval prositi za odpust. Poslovil se je pri drvarjih in pri Mušicu ter se odpeljal v Tuzlo. Tam je zvedel, da je odpuščen, da pa ne sme zapustiti mesta, ampak se mora zaradi dogodkov minulih dni zagovarjati pred preiskovalnim sodnikom. Izvršeni zločini so bili takšnega značaja, da je pripadla preiskava vojaškemu sodišču. Tedaj je Vilar spoznal, da je zabredel v nevaren položaj, zakaj javno mnenje je govorilo proti njemu. Javno mnenje pa so predstavljali oni zamerljivi gospodje, s katerimi ni maral kvartati, popivati, kvantati, kvariti ženske, oni, katerim je o-čital njih gnilo kulturo, katerim je neposredno zabrusil vsako resnico v obraz, ki jih je odkrito osramotil z možatim dvobojem. Ma-jor-avditor Lisinski je tuhtal in pisal cele noči. Začel je klicati priče. Pričala sta Bierkopf in Gajer. Oba sta s svojo izpovedjo zelo obremenila Vilarja. Gozdar ga je obdolžil sumljivih zvez z Jovico češ: mnogo se je bratil z njim, v hanu ob Spreči mu je nastavil konja, da je mogel uiti orožnikom, v Medvedjem Dolu je namenoma gledal skozi prste na malkontente, ki so očividno šuntali na upor, ni se mu zdelo vredno, izročiti orožnikom Tunguza in Konjhodžica, ki sta bila že davno zrela za vislice. Lisinskemu se je posvetilo v glavi, ko je slišal imenovati Tunguza. To ime je stalo že v novinah. Neki podserdar Pero Tunguz je bil v januarju s štirimi orožniki domačini pobegnil iz Uloka k vstašem; zbiral je čete in dal mnogo opravka avstrijski vojski. Ali ni Lazar Tunguz sorodnik slaboglasnega vstaškega čer tovodje? Ali ni drugi poslal prvega v drvarsko naselbino z namenom, da agitira in šunta delavce, naj se pridruže vstaji? Res v čudovito zamršenih razmerah se je vršilo delo na Konj-planini v dobi inženirje-vega gospodarstva! Avditor se je s svojimi pozvedovanji zatekel tudi k stotniku Hvali-bogovskemu ter k poročnikoma Buzdugi in pl. Merksu. Ti so slikali inženirja za nezanesljivega človeka, ki hlepi na nepravem kraju in ob nepravem času po popularnosti, njegov vpliv na ljudstvo škoduje pravilnemu teku državne politike, zmožen je v danem slučaju potegniti na stran upornih domačinov; tako zelo sovraži tujo civilizacijo, ki jo imenuje krinko za laž in krivico. \ TISKARNA Amerikanski Slovenec ► izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi tem prepričali in so naši stalni odjemalci. so se o Društva'— Trgovci — Posamezniki r dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. Amerikanski Slovenec N 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL". M PISANO POLJE II t J. M. Trunk ^oooo^oooojV Dve najnovejši plošči 25140—Pleničice je prala, Kaj mi nula planinca, duet, gdč. Louše-Udovič......75c 25141—Žabja svatba, Kukovca, na obeh straneh, pojo pevci Adrije in John Pluth jih spremlja na harmoniko............75c DRUGE SLOVENSKE PLOŠČE 25098—F—Golobička, polka, Repač, banda, dve harmoniki ...............................75c 25099—F—Zvedel se mnekaj novega, Micka, ženski duet, Udovič in Lavše ....................75c 25100—F Zagorski zvonovi, narod, pesem, Vsi so prihajali, nar. pesemT poje A. Šubelj......75c 25101—F—Bleski valovi, valček, Lepa Josefa, polka, harmonika, Špehek..............75c 25102—Morje adrijansko, pevsko društvo Zora, Ciciban, bariton Ant. Šubelj ....................................75c 25103—Moj očka ima konjička dva, Urno stopaj; Špehek in sin, harmonike....................75c 25104—F—Gozdič je že zelen, Po gorah je ivje, petje Udovič in Lavše..............75c 25105—F—Kak ribcam dobro gre, Ciganski otrok, petje, Udovjč in Lavše ..............75c 25106—F—Al' me boš kaj rada imela, Ljubca moja, kaj si sferila, petje, sestri Mihilič..75c 25107—Dobro jutro, ljubca moja, Ko dan se zaznava, žensjto petje, duet..................75c 25108—Od kje si dekle ti doma, valček Zgaga polka, Lovšin, harmonika .........-..................75c 25109—Je pa davi slanca padla Pojmo na Štajersko, A. Šubelj in A. Madic............75c 25110—Ljubca, kod si hodila, Cez tri gore, petje, A. Šubelj in A. Madic............75c 25111—Leži, leži ravno polje, Dobro jutro, hišni očka, petje zbor "Domovina"....75c 25112—Oh, ura že bije, duet, Narodne pesmi, M. Udovič in J. Lauše....................75c 25113—Iz dolenjskih goric, polka, 25114—F— Dekleta v kmečki brivnici, Pridi sveti Martin, Adrija in Dajčman.......v-75c 25115—F— Jest pa eno ljubco imam, Imam dekle v Tirolah. Udovich in Lauše......75c 25116—Dobro srečo za kravo rdečo, Živela je ena deklica, Adrija-Dajčman ..................75c 25117—Selško veselje, Ljubca je videla, ženski duet ..................................75c 25119—K oknu pridi, Zora Ropaš in A. Šubelj, S'noč sem pri eni hiši bil, R. Banovec in A. Šubelj..75c 25120—Pod okence pridem, Ropaš in Šubelj, Ko so fantje po vasi šli, Ropas-Banovec-Šubelj......75c 25122—Tam za goro zvezda sveti, Naša kri, moški kvartet Adria z Dajčman godbo....75c 25123—Sinoči je pela, Oj drev pa grem snubit jo, Planinarica, pevski zbor Domovina ..................-.....75c 25124—Moji tovarši so me napravli, V šmihelu jaz hišco imam, duet Udovič in Louše....75c 25125—Dober večer, ljubo dekle, Moja kosa je križavna, duet Banovec in Šubelj....75c 25126—Vetrček po zraku gre, Kaj sem prislužil, Udovich in Lauše ........................75c 25127—Brez cvenka in brez soli,' Predpustna, kom. scene, pevci Adrije, Hoyer trio..75c 25128—Katarina, polka, Moja ljubca, valček, Hoyer trio ..............................75c 25129—Gozdni valček, Veseli godec, polka, igra Hoyer trio........................75c 25130—Velikonočna, 1. in 2. del, duet, moški in ženski gl...75c 25131—Lovska, Kdor hoče furman bit, ženski duet ..........................75c 25132—F—Na morju, 1. in 2. del, pojejo pevci Adrije, igra Hoyer Trio ....................................................75c 25133—F—Prodana nevesta, Oj dobro jutro junfrca ...................................j......75c 25134— F_Kranjski Janez v New Yorku, 1. in 2. del, zelo zanimivo in humoristično •.......................................75c 25135—F—Večerni valček, Hopsasa polka, Hoyer Trio ..............................75c 25136— F_Po gorah grmi in se bliska, duet, Na klopci sva sedela, duet ................................75c 25137—F—Tam kjer lunica, narodna, Vičar tenor, škrjanček, narodna— Vičar tenor ....................75c 25138—Vesela Urška, valček, Ribenčan Urban, polka, Hoyer Trio ........................75c 25139_Kadar boš ti vandrat šu . . ., duet, Uspavanka, duet, gdčni. Loushe in Udovič...........,..75c Manj, kakor TRI plošče ne razpošiljamo. Naročilom priložite potrebni znesek. Pri naročilih manj kakor 5 plošč, računamo od vsake plošče po 5c za poštnino. Ako naročite 5 ali več plošč, plavamo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo za stroške 20c od pošiljatve. — Naročila blagovolite poslati na-ravnoBt na Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West 22nd Street, Chicago, HI. Še iz Indije. Oblast je v Indiji razdeljena med domačimi knezi in med angleško vlado, pod katero so posredno tudi prvi. Domači knezi nimajo dosti smisla za vso Indijo, niti ne za dobrobit svojih podložnih, ko jim je bolj za lastno udobnost. Anglež je pa sicer vrlo prebrisan, a mu je bolj za denar, da mu nese, ker je kramar, ne toliko za bodočnost. Kdo naj pomaga Indiji in njenim miljonom? Verski ali politični sanjači ji ne bodo. Tupatam prihaja kak žarek tudi v indijsko temo. V mestu Amraoti so imeli nekak kongres vseh zatiranih v Indiji. Domačin, R. S. Neka-lijay, ki ni kristijan, je rekel na tem kongresu: "Predlagam vam za vaše najresnejše uvaževanje in u-važevanje vseh zatiranih razredov v Indiji, razprostrtih po vse širni Indiji. Indija je po-Ijedeljska dežela. Ima obširne prostore, kateri niso prav nič razviti. Ima gozdove. Ima močvirnato zemljo. Preden je bila Francija izpremenjena v cvetočo agrikulturno deželo, je i-mela divje, nerazvite kraje; gozdove, močvirja. V te kraje, kamor se drugače nihče ni u-pal, so -prišli veliki krščanski redovi, prišli so kartuzijanci, cistercijenci, benediktinci, posekali so gozdove, izsušili močvirja in izpremenili vso deželo v cvetoč vrt. Teh redov morda ne poznate. Mislim, da sta prva redova skupina ljudi, ki imajo kon-templativno življenje, kakor naši sanyasi, a živijo skupno. Razen eno uro v tednu niti med seboj ni jim dovoljeno govoriti. Poleg molitve pa je njih glavno delo obdelavanje zemlje. Skozi stoletja so razvili umetnost poljedelstva in dvignili agrikulturo na visoko znanstveno stopnjo. . . Po delu teh treh družb je bilo mogoče Francijo izpremeniti. Ako je po drugi Evropi vse polno nezaposlenih, in če Anglija z vsemi svojimi viri ne more rešiti problema nezaposlenosti, je Francija edina, ki ne pozna teh neprilik. Zakaj? Ker je bila Francija izpremenjena v a-grikulturno deželo po teh krščanskih redovih in je v glavnem ostala poljedelska deže-la." Govornik je predlagal, da naj kongres vpliva na vlade v tem smislu. Naj se pokliče e-den izmed teh redov in se loti nerazvitih ozemelj tam, kjer je največ zatiranih razredov. Katoliškim redovom izstavljeno izpričevalo je znamenito. Tudi za naše zagovornike porodne kontrole je padla trda na tem kongresu indijskih zatiranih. Isti govornik, R. S. Ne-kalijay, je poudaril potrebo svobodne vzgoje naroda. Izvajal je: "V vsi Indiji potrebujemo svobodo pri vzgoji. Ta bo nam kmalu nudila dosti zavednosti, politične, socialne in e-konomične, da se ustavljamo visokim kastam hindov in muslimanov, ko nas hočejo spraviti v nirvahano. Nekateri izmed njih so se že lotili te umazane, nemoralne porodne kontrole, da našo raso pomorijo. Ko so nas oropali vsega, kar bi nanj le količkaj služilo za neko življenje, hočejo nam vzeti naše otroke, edino tolažbo in srečo, katera nam je ostala v ti dolini bolesti: — radost, da gledamo, kako deca igra okoli nas, kako malčki lezajo nam na hrbet, kako se gnetijo na naših kolenih, ko se vračamo od naših motik in dela, ko smo suž-njili za naše gospodarje — visoke kaste hindov, brahmanov in muslimanov. Morijo nas, ^ rak za korakom, ko smo se rt dili. S tem niso zadovolji Hočejo pomoriti našo deco zf pri spočetju. To je goli um«' umor ne samo naše dece, um1" tudi naše rase." Znamenite in težke so te besede tudi, ker prihajajo nar»v nost izmed srede naroda izmed krogov, ki so cinično napolnjeni s sebičnostjo le udobnosti. Takih cinikov je tudi pri n* vse polno, in sebičnežev Prf( tam nešteto, kjer se baW da hočejo zatreti sebičnost' človeku. Vtaknite si to za klobuk : t di vi slovenski kontroler.li Ameriki in vsepovsod. Komunizem pri nas Gre za delovanje ruskih J|f munistov pri nas v Am^1 Rusija je odpravljena, in i^. "ruski" ni več na mestu. 1 ki so odrinili ime Rusija imeli svoj namen, morda Pa so mislili, kaj so na to izpostavili. Rusija je postala litična domena Judov in tuj1 ki niso Rusi. i Pri nas so postali malo " j vozni radi komunističnega vanja in vodijo neko Prel5,; vo. Opreznosti je sicer tr I ampak pri nas bi po x t' bolj socialna pravičnost w te bo gibanje napredoval" Žid je prebrisan in zna dr6' gim potegniti kapo cez -Pri trgovskem zastopstvu l , tong Trading Co.) se deVf silno nedolžne in celo ne, ako kdo pravi, da trgu-' tudi s komunistično proPag!; do. Prikrivati znajo, to st . Zadnjič so pa le vjeli ca in nekaj važnih doku^ tov. Ptiča sta Jakob Kre* Abraham Schafran, oba ^ -hamova sinova ki nista se gla skriti. Mesto ko govo^ ruskem komunizmu,' naj kli pravilno — židovski nizem. Na mladino so se vrg'1 d»! komunisti. Dobro vejo, mladina podobna nji*1' * se lahko vse vseje. Organ1',, li so neke rdeče skavte ( Young Pioneer of Amel . ima.i° , inw a "pol2 V Wingdalu, N. Y camp. Geslo imajo: j gom iz nebes!" Pri mizi l jo: "God damn .it, P»s9 bread!" ^ _ Stari in mladi črvički- ^ božjo so že iztrebili iz s'c'tji! baje ni Boga. Čemu P°rjV J1 nebes nekoga, katerega / sploh ni? ? Ako pa je Boi ^ besih, so pa ti črvički le P . f bi, da bi ga mogli pori11^ iz nebes. Za nekaj, ka'- ^ ljudje ne brigajo dosti, ^ .; pijonirčki pa še paplati' j; rejo brez srdite zabele ga, ker pač Bog je, ^^ zarjul nekdo v uho Mura1;. je padla njegova glava tine: "Murat, Bog je!" * * * komunist t1 Vrgli so se komuni^y Črnce. Ti imajo dosti J tehtnih razlogov, da P / je nezadovoljni. Linčanje ^ mota za vsako civiliza^j/ plačah jih stiskajo, .^t*' povsod, zadnjič tudi pri obisku padlih sinodu/ čuda, da zavre tudi črnC' tf t' ne ali le voda. Filip Ra°d°L»fj čelnik porterjev pri P" gj./L je rekel, da je le kaki , munistov med Črnci. ^ f zdi se, da je hotel ne kriti. (Dalje prih.) -o--" Ako se polž globoko lje, bode huda zima. * Ako skoči kdo v voditi v njo? kžd /