Poštnina plačana
pri pošti št. 61330 Kočevje
j


OUM
■Klili
Odmev na »Okrog e kulturi v

Kočevske novice o sebi
V	zadnjem četrtletju preteklega leta so Kočevske novice dobile profesionalno sodelavko. S tem so se uresničile večletne želje in prizadevanja takratnih članov uredniškega odbora (UO), katerim gre vsa zahvala za finančno in tudi moralno nepoplačan trud in veliko število prostovoljnih ur dela, ki so jih žrtvovali zato, da bi tudi Kočevje, kot že vsako večje mesto v Sloveniji, imelo svoje glasilo. Na določeni stopnji dela pri oblikovanju časopisa pa so člani uredniškega odbora prišli do ugotovitve, da s svojim volunterskim in amaterskim delom ne morejo več delovati v smislu izboljšanja kvalitete glasila. Možnost za uresničitev tega pa so videli v nastavitvi strokovnega sodelavca in, čeprav se ni samo s strani uredniškega odbora oz. Kočevskih novic kazala potreba po »dodatni delovni sili v okviru SZDL«, pa je bila le-ta močan argument v zagovoru potrebe po razpisu novega delovnega mesta. S tem se je tudi priznala prioriteta dela nove sodelavke SZDL — organizatorja informiranja in glavne in odgovorne urednice Kočevskih novic, na Kočevskih novicah.
V	smislu uresničitve ciljev uredniškega odbora po kvalitetnejšem glasilu je predsedstvo OK SZDL Kočevje, kot organ
ustanovitelja glasila Kočevske novice z delegatsko prilogo, sprejelo na predlog glavne in odgovorne urednice novo idejno — vsebinsko in oblikovno — zasnovo Kočevskih novic. Izdelana je bila na podlagi programske zasnove glasila, ki je sestavni del Akta o ustanovitvi glasila.
Novost, ki jo predvideva nova zasnova je vezana predvsem na uvedbo stalnih in občasnih rubrik. Nekatere rubrike se uvajajo z namenom prehoda na delno samofinanciranje glasila. Zakaj? Znano je, da glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno in za vse tiste, ki jih ne prejemajo je bilo že objavljeno, da nam to lahko sporočijo na uredništvo, zato ponovno naprošamo vse tiste, ki imate sosede, prijatelje ali znance, za katere veste, da Kočevskih novic ne prejemajo, da jim to sporočite.
Znano je tudi, da si zaradi objektivnih razlogov tudi z avan-siranjem ne moremo zagotoviti fiksne cene za tisk glasila skozi vse leto, tako kot je znano, da materialni stroški nenehno rastejo. Tisto, kar občanom, razen tistim, ki pišejo za Kočevske novice, ni znano, je to, da so avtorski "honorarji izredno nizki, prav tako kot so, to kar je zopet znano, nizke nagrade za križanke.
Ko že govorimo o stroških, ki jih imajo Kočevske novice je prav, da o tem spregovorimo nekaj več in da obrazložimo tudi sam način financiranja glasila.
Kočevske novice se financirajo po Samoupravnem sporazumu o zagotovitvi materialnih pogojev za redno izhajanje občinskega glasila Kočevske novice z delegatsko prilogo — to je tudi uradni naziv našega glasila, kar je nujno v pojasnilo vsem tistim, ki menijo, da delegatska priloga ne bi bila potrebna. Ugotovljeno je namreč bilo, da je takšen način razpošiljanja gradiva za seje delegatskih skupščin cenejši od individualnega pošiljanja — torej samo delegatom.
Cenejši predvsem v smislu prizadevanj zlasti Skupščine občine (SO) in Samoupravne stanovanjske skupnosti (SS), pa tudi Samoupravnih interesnih skupnosti (SIS), tako materialne proizvodnje kot družbenih dejavnosti (čeprav te ne objavljajo v delegatski prilogi), da bi bili o tem, »kaj se obravnava (oz. se bo) na teh sejah«, obveščeni ne samo delegati, marveč vsi občani. Cenejša torej v smislu »informiranja vseh z dogajanjem na — za vse občane — družbeno .pomembnih nivojih, kar je lahko v nekem smislu vredno samo pohvale.
Občane pa najbrž bolj kot samo izhajanje delegatske priloge moti oblika oz. način pisanja/ki je preveč (da ne rečemo »strogo«) uraden. Da bi to spremenili, smo že poskušali ukrepati, toda na SO so nam pojasnili, da takšno — uradno — objavljanje zahtevajo predpisi. Lahko pa bi bil skupščinski material krajši, bolj jedrnat in jasen, za kar pa si prizadevamo (in si bomo še v naprej) tako mi, kot tudi SO in SSS - vsak pač po svojih močeh. Predvsem kar se tiče krajšega materiala, pa naj bi jim bilo to celo v interesu. Zakaj? Odgovor na to boste lahko dobili v nadaljevanju obrazložitve načina financiranja po že omenjenem SaS. Le-ta vključuje dve vrsti podpisnikov
in sicer t. i. podpisnike iz 5 člena — to so vse delovne organizacije in skupnosti, ki so po tem sporazumu obvezne plačevati določen znesek po zaposlenem delavcu s stalnim prebivališčem v občini Kočevje in podpisnike iz 6. člena — to so Skupščina občine, Samoupravna stanovanjska skupnost in druge SIS materialne proizvodnje ter SIS družbenih dejavnosti, ki plačujejo določen, vsakoletno dogovorjen znesek. Za leto 1988 znaša znesek po zaposlenem delavcu 5.620 din, medsebojno dogovorjeni zneski za podpisniki iz 6. člena, katerih delovne skupnosti so zajete med podpisniki iz 5. člena pa: SO Kočevje - 2.600.000 din in SIS materialne proizvodnje 800.000 din. Na ta način bi se po finančnem načrtu Kočevskih novic za leto 1988 zbralo 49.240.000 din. Ob tem pa je potrebno povedati, da v finančnem načrtu za letošnje i leto ni všteto financiranje delegatske priloge (in tu smo pri pojasnitvi interesa SO in SSS za čimkrajši skupščinski material).
V januarju letos je bil namreč s podpisniki iz 6. člena sporazuma sklenjen dogovor, da bodo stroške za tisk delegatske priloge poravnali tisti, ki bodo v njej objavljali — to pa so v glavnem podpisniki iz 6. člena, predvsem SO in SSS. (Prej se je delegatska priloga financirala po finančnem načrtu oz. iz skupno zbranih sredstev). V skladu z dogovorom je bila opravljena tudi dopolnitev in razčlenitev nekaterih določil iz omenjenega SaS-a.
Če se po tej obrazložitvi financiranja povrnemo nazaj k pojasnjevanju vzrokov za uvedbo določenih rubrik, ki bodo predstavljale delno samofinanciranje glasila, moramo poleg naših izključno »stroškovnih« vzrokov, ki smo jih navedli, omeniti tudi druge.
Gre za naš namen delne razbremenitve naših financerjev (podpisnikov SaS-a). S sredstvi zbranimi s »samofinanciranjem« nameravamo pokrivati določene novosti pri glasilu kot npr. raz-
pise raznih natečajev (npr. za fotografijo meseca) in podobno in morebitni presežek odhodkov, ki bi nastal zaradi povečanja materialnih stroškov, cene tista glasila itd. (Zato ne bi bila potrebna valorizacija sredstev za podpisnike med letom).
So seveda še drugi vzroki za uvedbo rubrik o katerih govorimo, kot npr. visoke cene razpisov prostih del in nalog, ki jih plačujejo naše DO za objave v drugih javnih glasilih, ali npr. po kioskih in izložbah nalepljeni lističi, ki imajo namen občane opozoriti na to, da nekdo nekaj prodaja, kupuje, išče ali podobno, vendar pa je najpomembnejši vzrok v našem prepričanju, da bomo s tem časopis popestrili in ga »bolj približali občanom«, kar je naš osnovni namen.
Na podlagi vseh navedenih vzrokov smo se, s pripombo, da je potrebno prostor za te namene omejiti, odločili za uvedbo rubrik:
L mali oglasi
2.	zahvale
3.	razpisi in
4.	ekonomski oglasi.
Stalnost ali občasnost teh
rubrik je v celoti odvisna od zainteresiranosti OZD in občanov.
Ko smo pri pokrivanju s sredstvi iz samofinanciranja preko teh rubrik omenili pokrivanje presežka odhodkov, smo povedali, da bo ta lahko nastal tudi zaradi spremenjene — povečane cene tiska glasila. To je teoretično (glede na velike splošne podražitve pa tudi praktično) možno, saj smo s tiskamo Novo mesto podpisali pogodbo za trenutno veljavno ceno ene tiskane strani glasila v vrednosti 213.625 din samo do 30. junija. Vendar menimo, da povečanje cene ne bo tolikšno, da bi lahko predstavljalo prekoračitev naših planiranih sredstev za tisk.
Ko smo pri tisku, naj na kratko odgovorimo vsem tistim, ki jih zanima, zakaj ne tiskamo v naši tiskarni Kočevski tisk. Odgovor je preprost: Tiskarna Kočevski tisk je dražja in ima daljši dostavni rok (rok izdelave).
Na podlagi ponudb, za katere smo zaprosili in sta nam jih posredovali obe tiskarni v začetku leta, vam posredujemo primerjalne podatke: cena ene (1) tiskane strani: Tiskarna Novo mesto: 213.625 (za glasilo in delegatsko prilogo) Tiskarna Kočevski tisk 252.000 (za glasilo) in 210.000 (za del. pril.)
rok dostave glasila od prejema rokopisov (rok izdelave):
Tiskarna Novo mesto:	6
delovnih dni t.j. 1 teden
Tiskarna Kočevski tisk: 10 delovnih dni t.j. 2 tedna
Ob tem je potrebno povedati še dvoje:
Tiskarna Kočevski tisk res ni specializirana za tisk časopisa (in od tod najbrž takšna ponudba), vendar pa imamo občutek, da (glede na to, da smo mi zelo zainteresirani) tudi ni zainteresi-
rana za tisk našega glasila, tako kot je denimo tiskarna Novo mesto, s katero zelo dobro sode1 lujemo.
In kako je z ostalimi rubrikami oziroma s celotno vsebinsko in oblikovno zasnovo glasila?
Kočevske novice bodo obsegale:
A)	— Obvezni, stalni del obveščanja
—	izhajajoč iz ustavne in zakonske pravice do obveščenosti (z dogajanjem v občini) bo urejen po področjih:
L SO, DPO in družbene organizacije (podatki matičnih uradov, poročila, obvestila, dogajanja...)
2.	Iz DO in SIS (poročila, obvestila, o poslovanju in problemih...)
3.	Obrt in kmetijstvo (prestavitve, problemi..)
, 4. Iz KS (iz najširše dejavnosti, možne prestavitve posameznih KS.)
5.	Novice iz društev in Predstavljamo društva (o dogajanju v določenem obdobju in predstavitve...)
6.	Kultura (rubrike: Gremo v kino. Glasba in ples, KŠD...)
7.	Šport, šah in rekreacija
— Obvezni, začasni del
—	dokler ne bomo popisali vseh spominskih obeležij vezanih na NOB
8.	Spomeniki NOB na kočevskem
B)	Neobvezni, stalni ali občasni del obveščanja
—	bo urejen po stalnih ali občasnih rubrikah:
L Razpisi
2.	Ekonomski oglasi
3.	Mali oglasi
4.	Zahvale
5.	Zanimivosti v besedi in sliki
6.	Pisma bralcev
7.	Predstavljamo občana
8.	Iz šolskih aktivnosti
9.	Obvestila o nesrečah
10.	Zabava in razvedrilo:
—	križanka, humor, bodice, aforizmi, karikature, humoreske, kratke zgodbe...
Za večino rubrik, predvsem tistih, ki naj bi glasilo popestrile pa velja: NIČESAR NE BOMO MOGLI STORITI BREZ VAŠEGA SODELOVANJA IN POMOČI! Posredujte nam svoje predloge in ne le to! Prispevajte tudi svoj delež k realizaciji vaših predlogov in zamisli za izboljšanje in popestritev glasila. Kako? Oglasite se osebno, po telefonu ali pismeno na OK SZDL Kočevje, Ljubljanska 7, pri glavni in odgovorni urednici. Oglasite se vsi, ki imate ideje in jih znate uresničiti, vsi tisti, ki imate dar zapažanja (opazovanja) in ki znate to zapisati, vsi tisti, ki imate smisel za pisanje, željo, pripravljenost in morda tudi čas za sodelovanje. Sodelujte kot novinarji, dopisniki, fotoreporterji ali kot »vir informacij«. Pomagajte nam narediti naš — vaš časopis resnično VAŠ.
Urednica Kočevskih novic: Mojca Leskovšek-Svete
( >
Občani, obrtniki in OZD!
Od sedaj naprej lahko v našem — vašem glasilu objavljate male oglase, zahvale, ekonomske oglase in razpise.
Okvirne cene oglasov, ki jih objav, na (3.) str., še niso potrjene in torej niso dokončne, venciar menimo, da bistvenih odstopanj ne bo, zato lahko služijo kot orientacijsko vodilo za vašo odločitev o objavi oglasa v Kočevskih novicah. V pomoč vaši odločitvi vam lahko povemo,- da so cene oglasov nižje (lahko rečemo celo precej) kot v drugih javnih glasilih (npr. Delo, Dnevnik, Dolenjski list), saj se zavedamo, da so Kočevske novice občinski časopis, ki kot takšen, pokriva precej manjši prostor kot omenjena glasila.
Letošnji nagrajenci
Srebrno priznanje OF slovenskega naroda, ki ga podeljuje OK SZDL Kočevje za uspešno in aktivno delo v SZDL, so za leto 1988
prejeli:
1.	ANICA ŠTIMEC, roj. 1935, učiteljica na Podružnični šoli v Osilnici. Že od leta 1955 poučuje na OŠ Papeži in OŠ Osilnica. Svoje pedagoško delo opravlja z vso odgovornostjo in predanostjo. Kljub napornemu in zahtevnemu šolskemu delu je bila ves čas aktivna družbenopolitična delavka. Kot članica ZK je bila ves čas med vodilnimi političnimi delavci v KS Osilnici.
občine Kočevje, kjer že drugi mandat opravlja funkcijo podpredsednika zbora.
Za priznanje so ga predlagali: Svet KS Rudnik—Šalka vas.
4.	ANTON ŠTIMAC, rojen 1913, upokojenec. Kot aktivist je deloval na terenu, bil interniran, pozneje v Rabski in Tomšičevi brigadi in bil udeleženec pohoda 14. divizije na Štajersko. Po vojni je aktivno deloval v KO

ivt.gkian.ttčtuf.iia"
Dobitniki srebrnih priznanj OF Slovenskega naroda.
Delala je v KO RK, več mandatov je bila sekretarka OO ZK Osilnica, sekretarka KK SZDL. Sodelovala je pri raznih akcijah pri razvoju KS Osilnica ter nepristransko pomagala krajanom, ki so potrebovali njene nasvete in pomoč.
Za priznanje so jo predlagali: KK SZDL in OK ZK Osilnica ter OŠ Vas-Fara
2. JOŽE SVETE, roj. 1929, upokojeni fotograf. Že med vojno je bil aktiven v mladinski organizaciji, prav tako pa tudi v operativnih enotah NOV. Po vojni je opravljal vrsto pomembnih družbenih funkcij od sekretarja OO ZK, člana OK ZKS, OO ZZB NOV in njegovega predsedstva, člana občinskega odbora ZVVI, občinskega odbornika, delegata DPZ, člana OK SZDL, KK SZDL in njenega predsedstva ter predsednika PO SZDL Streliški teren. Vrsto let je opravljal tudi dol-
ZZB NOV Draga, Plenumu okrajnega odbora OF, skoraj trideset let je vodil krajevno organizacijo ZRVS, vmes pa tudi organizacijo ZB NOV.
Aktivno je sodeloval pri obnovi in graditvi porušene domovine, pomagal pri ustanovitvi in delu krajevnih odborov SZDL, vrsto let je bil predsednik Društva upokojencev v Dragi ter sodeloval pri ustanovitvi Strelske družine Draga. S svojo aktivnostjo je pripomogel k razvoju te naše oddaljene KS.
Za priznanje so ga predlagali: OK ZRVS Kočevje.
5.	ČEBELARSKO DRUŠTVO KOČEVJE
Prvi zabeleženi začetki organiziranega delovanja čebelarjev na našem sedanjem kočevskem območju segajo tja v leto 1918. Že takrat so se napredni Slovenci kot dobri gospodarji ukvarjali tudi s čebelami. Pose-



Vsi dobitniki srebrnega znaka ZSS žal niso bili prisotni.
žnost sodnika porotnika. Aktivno ,je sodeloval oz. še sodeluje v vrsti društev. Je član Predsedstva KUD »Svoboda« Kočevje ter član Izvršnega odbora Zveze kulturnih organizacij Kočevje.
Za priznanje so ga predlagali: PO SZDL Streliški teren, KK SZDL Kočevje mesto in DKUD Svoboda.
3.	BOŽIDAR POPOVIČ, ro
jen 1931, inženir agronom, zaposlen kot direktor TOZD »PRAŠIČEREJA« Kočevje. Opravljal je vrsto pomembnih družbenih dolžnosti. Od leta 1985 je predsednik Sveta KS Rudnik—Šalka vas. Pri svojem delu ima veliko uspeha, posebno pri organiziranju krajevne samouprave tako v KS kakor tudi v družbenopolitičnih organizacijah na področju KS Rudnik—Šalka vas. Deluje v organih OK SZDL, MS SZDL ljubljanske regije, aktiven pa je tudi v Zboru krajevnih skupnosti
bej aktivni so bili v okolici Novih sel, Osilnice in Poljanske doline. Njihovo organizirano delovanje, tako na čebelarskem kot na sadjarskem področju jih je združevalo v skupine ljubiteljev naravnih lepot in dobrot Slovenije. Taka ljubezen do narave in domovine je tudi pogojevala, da so se skoraj vsi vključili v NOB.
Seveda je članstvo takratnega društva vojna močno zdesetkala, še posebej pa njihove čebele in panje, katere so Italijani zažiga-
Preživeli čebelarji so takoj po vojni oživeli delovanje čebelarskega društva. Sedaj je med močnejšimi čebelarskimi organizacijami na slovenskem s 162 člani in preko 4000 čebeljih družin.
Društvo skrbi za razvoj čebelarstva s tem, da organizira razna strokovna predavanja od tehnologije čebelarjenja, raziskave pasišč do zdravstvenega varstva čebel.
Dobitnika priznanj, ki se na podelitvi žal nista uspela fotografirati.
Letos je jubilejno — 70. leto organiziranega delovanja čebelarstva na Kočevskem.
SREBRNI ZNAK ZSS, ki ga podeljuje OS ZSS Kočevje za uspešno in aktivno delo v OO ZSS in organih OS ZSS, so za leto 1988 prejeli:
1.	NADA PRIMOŽIČ, roj. 1952, zaposlena v DO Melamin.
Od leta 1970, ko se je zaposlila v tej DO se je aktivno vključevala v delo samoupravnih organov, zadnjih deset let pa je aktivno delala predvsem v ZS v DO — tako je bila dve mandatni dobi članica IO in konference sindikata. Nemalokrat je sindikalne naloge opravljala izven delovnega časa, rada je pomagala sodelavcem, se zavzemala za uresničevanje njihovih interesov, pravic in dolžnosti in takšna ie še danes.
2.	ZINKA MILEŠIČ, roj.
1940, zaposlena v DO Kočevski tisk.
Je članica sindikata od leta 1958 in v njem aktivno sodeluje sedaj že 30 let. V svojem dolgoletnem aktivnem delovanju'se je izkazala v organiziranju in vodenju akcij, pa naj je šlo za prostovoljne delovne akcije, izlete, zbiranje pomoči ali vrsto drugih nalog, ki so ji bile zaupane.
3.	IVAN PUGELJ, zaposlen v TOZD Gozdarstvo Pugled.
Je vesten in marljiv delavec ter družbenopolitično tudi precej aktiven.
4.	VLADO ŽAGAR, roj
1930, zaposlen na Integral SAP Ljubljana, TOZD Stojna Kočevje.
Je uspešen delavec, ki si prizadeva za zdrave in napredne medsebojne odnose v kolektivu. V
letih od 1977—1979 je bil blagajnik OO ZS, kasneje pa tudi njen predsednik, bil pa je tudi delegat v številnih organih in organizacijah.
5.	STANE ŠEGA, roj. 1944, zaposlen v DO Trgopromet.
V organih sindikata je opravljal številne funkcije, aktiven pa je tudi v drugih DPO, društvih, kot tudi v samoupravnih organih TOZD, DO in občasno tudi SOZD. Še zlasti pa je aktiven v IO OO ZS in v KOS v DO Mcr-kator — Rožnik, Ljubljana.
6.	LUCIJA ERJAVEC, roj. 1952, zaposlena na LIK Kočevje.
Aktivno sodeluje v samoupravnih organih in DPO na ravni TOZD In DO. Bila je dvakrat zapored predsednica DS TOZD, nadalje članica DS DO in v prejšnjem mandatnem obdobju predsednica IO OO ZS TOZD ter blagajnik konference OO ZS DO LIK. Čeprav sedaj ni več član IO, pa je to samo formalno, saj z vso resnostjo in prizadevnostjo še naprej sodeluje z IO in mu pomaga pri izvrševanju zadanih nalog.
Omenjene dobitnike srebrnega znaka so predlagale DO oz. njihove OO ZS — za uspešno delo v tej organizaciji in v celotni DO. Srebrni znak pa so prejeli tudi aktivni v organih občinske organizacije ZSS, ki jih je predlagal odbor za organizacijsko in kadrovsko politiko pri ZSS Kočevje in sicer:
1.	NEVENKA JUŽNIČ
2.	DRAGAN STJEPIČ in
3.	DUŠAN ZAMIDA!
Poleg omenjenih devetih (9) posameznikov pa je srebrni znak prejela tudi OO ŽSS SOZD GK GG DSSS.
Komentar
S podelitve srebrnih priznanj OF in srebrnih znakov ZSS
Podelitev, ki je bila 25. aprila v Šeškovem domu je bila bolj ali manj tradicionalna, razen v enem primeru. Tradicionalna je bila v smislu kontinuitete (poteka že vrsto let), same podelitve, kot tudi izvedbe kulturnega programa, ki je podelitvi sledil. Podelitev je bila kot vedno — z uvodnim govorom funkcionarja (tokrat je bila to predsednica OK SZDL Kočevje Anica Kosten) in samo razdelitvijo priznanj.
Kulturni program, v katerem so poleg moškega in ženskega pevskega zbora sodelovali učenci Glasbene šole, je izzvenel v duhu zborovskega petja, instrumentalne glasbe (harmonika, pihalni inštrumenti) in plesa (nastop mlade plesne skupine in mažuretk). Občinstvo pa je iz bolj ali manj vljudnostnega aplavdiranja zdramil le nastop mažuretk. Te so bile namreč za svoj ne ravno brezhibno izvedeni nastop (kar nekajkrat se je namreč »palica nehote dotaknila tal«), nagrajene z močnejšim aplavzom. Glede samega občinstva pa tole: Pozoren opazovalec je imel občutek, da poleg ljudi, ki so bili prisloni po službeni dolžnosti, nagrajencev in tistih, ki so jih spremljali, nastopajočih v kulturnem programu in njihovih naj bližjih ter učenecev, ni bilo drugih občanov. V potrditev tega govore razmišljanja nekaterih funkcionarjev OK SZDL in OS ZSS ob zaključku prireditve in sicer, da bi prihodnje leto podelitev izpeljali na ploščadi pri Nami.
In ko smo pri zaključku prireditve, lahko omenimo tisto, kar ni bilo »nič kaj v tradicionalnem
duhu«, v kolikor odmislimo preteklo leto. Za dobitnike priznanj namreč ni bilo prirejene nikakršne zakuske, svečane večerje ali kakorkoli že to imenujemo. Je to vredno pohvale ali graje? Možno je oboje! Zakaj?
Na eni strani imajo popolnoma prav tisti, ki trde, da moramo prenehati s kakršnimkoli »razsipništvom«, in v nekem smislu so bili takšnega mnenja tudi v obeh družbenopolitičnih organizacijah. Na drugi strani pa se odpira popolnoma konkretno vprašanje in sicer: ali nagrajenci danes niso »vredni« enake pozornosti kot tisti, ki so enaka priznanja dobili pred leti?!
Odgovor in pojasnitev tega vprašanja je možno najti tako v kriznih časih in neprestanem pomanjkanju denarja, kot v pozitivnem prepričanju nasprotnikov »razsipništva« (tradicija je namreč taka, da se na »svečane pojedine« ne povabi samo slavljencev, ampak še številne funkcionarje najrazličnejših nivojev).
Morda pa je del odgovora možno najti tudi v besedah enega izmed letošnjih nagrajencev: »To priznanje bi moral dobiti pred leti, ko je še nekaj pomenilo«.
L.S.M.
Vprašanje radiu Erevan: »Koliko honorirate vice?« Odgovor redakcije:	»Od
enega do deset let...«
KOČEVCI!
Med 30. majem in 3. junijem lahko pričakujete izredno zanimivo DEMONSTRACIJO SATELITSKEGA SPREJEMA. Na osmih (8) televizijskih sprejemnikih boste lahko istočasno gledali 8 različnih programov.
Pridite in oglejte si programe in možnosti, ki vam jih bo lahko nudila »kabelska televizija (CA TV)«, v kolikor se bomo v Kočevju zanjo odločili.
O točnem datumu in kraju (prostoru), kjer bo demonstracija, vas bomo pravočasno obvestili s plakati.
Vabljeni!
Za IO CA TV L.S.M.
Borci so proti izkrivljanju resnice
Delegati in gostje programske skupščine občinske organizacije ZZB NOV so ocenili, da je ta organizacija uspešno in zadovoljivo reševala številne probleme. Pismeno poročilo, ki so ga delegati sprejeli pred sejo, je bilo skrbno izdelano. Iz tega je mogoče ugotoviti, da krizno stanje v naši družbi zaskrbljuje tudi člane te organizacije. Borce vznemirja in preseneča ostrina vse bolj odkritih napadov na avnojske sklepe iz NOB. Iz poročila in razprav je bilo mogoče ugotoviti, da člani te organizacije nimajo zaviralnega odnosa do sodobnih alternativnih gibanj mladih. So pa proti vsaki zlonamernosti in izkrivljanju resnice. Borci namreč povsod iskreno podpirajo prizadevanje mladih za splošni napredek.
So pa proti vsakim razdiralnim poskusom, kot si to želijo nekateri posamezniki in glasila.
Iz podatkov, ki so bili predloženi delegatom, je mogoče ugotoviti. da se kljub starosti člani te organizacije številčno in uspešno vključujejo v življenjske tokove svojih okolij.
Pri obravnavanju spomeniškega varstva in vzdrževanja vseh 76 spomenikov in obeležij iz obdobja NOB na območju občine so pripomnili, da se jim mora posvetiti večja skrb. Mogoče bi kazalo opraviti podroben popis in kategorizacijo vseh spomenikov in obeležij. Na podlagi tega gradiva bi pripravili občinski predpis, ki bi določil način vzdrževanja in zagotavljal redna sredstva za vzdrževanje.
Uspešno in zadovoljivo je sodelovanje z vsemi osmimi vojaškimi enotami, ki imajo domicil v naši občini. Pohvalno je ti la vodstva teh enot sledijo dof injem v občini.
Spregovorili so tudi o organizacijskih vprašanjih borčevskih organizacij in skrbi za člane. Teh je v občini nekaj nad 1.350, delajo pa v 11 krajevnih organizacijah. Po podatkih iz minulega leta prejema v občini 158 upravičencev priznavalnine. Te so redne in občasne. Povprečna mesečna priznavalnina za leto 1987 je znašala 36.820,- din. Za te namene so lani izdali iz proračuna nekaj nad 72 milijonov din.
VIKTOR DRAGOŠ
Podatki matičnih uradov občine Kočevje za mesec april
Na območju matičnega urada Kočevje je bilo:
porok: 2 smrti: 12 rojstev: /
Matični uradi Draga, Osilnica in Predgrad niso evidenitrali ne poroke, ne smrti in ne rojstva.
Opozorilo:
Podatki se ne nanašajo na vse občane marveč samo na tiste, ki so se rodili, poročili ali umrli na območju posameznih matičnih uradov občine Kočevje.
PROGRAM PRIREDITEV V MESECU MLADOSTI 18. maj 88
LUMBAR MARTIN - ob 18. uri večer indijanske klasične 'glasbe
22.	maj 88
KURIRČKOVA POŠTA NA KOČEVSKEM - ob 18.00 uri skozi film iz zasebne zbirke tov. Jajtiča
23.	maj 88
VSE O POKLICIH, ŠTIPENDIJAH in ZAPOSLOVANJU predavanje kočevskih kadrovskih delavcev ob 17.00 uri za dijake ob 18.00 uri za učence ob 16.00 uri za študente
24.	maj 88
MOJCA DRČAR-MURKO - ob 18.00 uri okrogla miza (razgovor o sistemu samoupravljanja, demokraciji in aktualnih dogajanjih v slovenskem, jugoslovanskem in evropskem prostoru).
25.	maj 88
DAN MLADOSTI dopoldne
—	sprejem pionirjev v ZMSM v Šeškovem domu ob 8. uri
—	risanje malčkov s kredo po ploščadi popoldne
—	koncert ansamblov na ploščadi ob 17.30 uri POLSKA MALICA - Krško GOTTSCHEE - Kočevje
FREE 48 - Straža Vi 7K - Ilirska Bistrica SKY BLUE - Straža BENIČ PAVLE - Kočevje 8 TON - Kočevje
—	ples za nove mladince s starši v MK ŠKOR’C ob 9.30 uri
—	disco ples za vse po 20.30 uri
26.	maj 88
A. CRISTE: MIŠOLOVKA ob 19.00 uri
gledališka predstava dijakov 4. letnika SŠTUD Kočevje v MK
SKOR’C
IZ POBRATENIH OBČIN
Občinski praznik občine Rab
Posebna zanimivost otoka Raba je, da je bil v času druge svetovne vojne dvakrat osvobojen. Prva osvoboditev je bila 10. ih 11. septembra 1943, ko so iz teh krajev odšli vojaki italijanske vojske. Druga osvoboditev je bila 12. aprila 1945. Ta dan praznujejo občani Raba svoj občinski praznik. Letos so ga praznovali že 43 krat. V okviru praznovanja je bilo več športnih in ostalih prireditev. Slavja so se udeležile delegacije iz pobratenih občin, med njimi tudi iz naše občine.
Po podatkih občinskega odbora Zveze združenj borcev NOV Rab je v času štiriletnega narodnoosvobodilnega boja sodelovalo proti okupatorju 1.273 borcev, 152 ljudi pa je izgubilo v bojih proti okupatorju svoje življenje.
Ob tem praznovanju je priredila Občinska konferenca ZRVS srečanje delegacij rezervnih starešin iz pobratenih občin Donji Lapac — SRH, Lazarevac — SR Srbija, Tivat — SR Črna gora, Višegrad — SR BiH, Trbovlje in Kočevje. Gostitelji so ob tej pri-
ložnosti seznanili udeležence z zgodovino otoka Raba. Razložili so, kako so italijanski okupatorji ustanovili zloglasno taborišče v Kamporju, v katerem je bilo internirano precejšnje število prebivalcev iz območja naše občine, posebno iz zgornjega dela Kolpske doline in Drage. Otok Rab je bil od septembra 1943 do 19. marca 1944 osvobojen. Potem so ga zasedle nemške in ustaške enote, ki so na njem ostale do 12. aprila 1945. Na tem srečanju je bilo dogovorjeno, da bo prihodnje srečanje delegacij iz pobratenih občin v začetku junija 1989 v Trbovljah.
Priznani gostitelji so poudarili, da sta njihovi pomembni panogi gostinstvo in turizem. V letu 1987 je kraje v tej občini obiskalo 217.340 turistov ali 4,5 odstotka več kot prejšnje leto. Okoli 80 % turistov je bilo tujcev. Imeli so 2.049.647 nočitev.
V. D.
RAZSTAVA VIN V DOLINI PRI TRSTU
V petek, 6. maja je bilo v prostorih gledališča v Boljuncu ljudsko ocenjevanje vin, ki so bila razstavljena na občinski razstavi domačih vin v Dolini. Izbor vin je bil javen. Nanj so povabili poleg vinogradnikov tudi vse tiste, ki so pri ocenjevanju želeli sodelovati. V soboto 78. maja pa je bila uradna otvoritev na katero so bili vabljeni predstavniki družbenega in političnega življenja iz občine in od drugod. Istega dne so mladi postavili mlaj. V okviru razstave vin in majskih srečanj, je bilo več prireditev s številno udeležbo.
V. D.
MIMOGREDE
Kratek stik
Letos mineva natanko deset let, odkar Mozeljčani tiho in z žalostjo v srcu prepevajo v Dolenjskem listu objavljeno pesem: Ovinek, ovinek, žalostni ovinek...
Mar se bo ta pesem pela večno, kar naprej?
Kaj tegoba, bolečina in žalost nimajo nobenih mej?
Odgovorni, odgovorni, zakaj molčite?
Ovinek je zavito stal, nemo, kot stoji stražar, in se nesrečam v brk smejal.
Naša jeza in žalost mu ni mar.
Otroška veselica
Dan mladosti bomo praznovali tudi cicibani VVO Kočevje. Organizirali bomo Otroško veselico na dvorišču vrtca, Cesta na stadion 3. Odbor, ki je zadolžen za izvedbo te prireditve, je pripravil okvirni program.
Na igrišču bodo pripravljeni delovni kotički. Cicibani, tudi tisti, ki ne obiskujejo vrtca, se bodo lahko vključili v razne aktivnosti, ki jih bodo vodile vzgojiteljice in varuhinje. Lahko bodo po želji oblikovali in izdelovali različne izdelke iz odpadnega materiala (kartonske škatle. odpadni kosi lesa, slikanje, gnetenje gline ipd.).
Za razvedrilo naših naj mlajših bomo organizirali zabavne in tekmovalne igrice. Posamezniki in skupine otrok bodo imeli priložnost, da pokažejo svoje urnosti in spretnosti.
Otroci, ki obiskujejo dnevno varstvo v naših enotah, bodo s svojim nastopom pokazali, česa so se naučili v vrtcu. Prav tako pa bomo povabili vse tiste cicibane, ki sicer ne obiskujejo vrtca, da se izkažejo s svojim nastopom.
Za pravo razpoloženje bodo na OTROŠKI VESELICI poskrbeli fantje narodno-zabavnega ansambla BISER, ki ga vodi Peter Besal.
Vsebine programa vam v celoti tokrat ne bomo predstavili. Naj ostane nekaj tudi za presenečenje.
Želimo in upamo, da se bodo starši potrudili in žrtvovali za prijetno razpoloženje svojega otroka nekaj uric prostega časa.
PRIREDITEV BO 21. 5. 1988 Z ZAČETKOM OB 10. URL
VABLJENI VSI CICIBANI IN VSI OSTALI KRAJANI MESTA KOČEVJE IN OKOLICE!
ODBOR ZA PRIPRAVO VESELICE VVO KOČEVJE
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA	
SKUPNOST OBČINE KOČEVJE	
Določitev enotne cene	m2
stanovanj	
Za izračun predračunske vrednosti in maksimalne vsote	
vseh posojil, za dodelitev posojil za gradnjo stanovanj v letu	
1988 v občini Kočevje, se določi cena l.OOO.OOl	1,- din/m", ki je
tudi orientacijska vrednost za m2 stanovanj v	todočih blokih
»D, E, F«, v Ulici heroja Marinclja.	
Za leto 1988 se uporabljajo naslednji indeksi	za valorizacijo
že danih kreditov.	
Leto pridobitve kredita/88	Indeks valorizacije	
Od leta	
1987-1988	256,5
1986-1988	484,3
1985-1988	952,5
1984-1988	1.566,7
1983-1988	2.178,9
1982-1988	2.658,9
1981-1988	3.709,8
1980-1988	5.146,2
1979-1980	6.251,4
1978-1988	7.266,1
1977-1988	8.124,1
1976-1988	8.786,2
1975-1988	10.226,9
1974-1988	13.493,9
1973-1988	15.666,5
	
Trgovinica v trgovini	
Konec meseca bo Namina veleblagovnica v Kočevju odprla v II. etaži oddelek, kjer vam bodo na enem mestu ponudili vse za šport in rekreacijo.
Na preurejenem, moderno zasnovanem prodajnem prostoru bodo od konca maja dalje nudili za odrasle in otroke — vse za tenis, namizni tenis in badbin-ton. Kolesarji bodo lahko izbirali rekreativna in dirkalna kolesa, v prodaji pa bodo ves čas tudi rezervni deli ter seveda vsa kolesarska oblačila in obutev. Tudi planinci bodo v pestri
Kako iz krize?
— Rešitev je zelo enostavna, saj jo poslušamo vsak dan po televiziji: red, disciplina in delo (upokojenec, 63 let)
—	Kriza bo trajala, dokler ne bomo udarili po mizi (študent,
20 let)
— Pokojnine izenačiti, največji razpon plač pa naj bo 1 : 2	_
in vse bo OK. (upokojenec, 66 OOSOVOT let)
— Pustiti ljudi, da bodo delali tako kot znajo (prosvetni delavec, 57 let; star preveč, kar bi še rad naredil in premlad, kar bi še moral narediti)
— Izhod iz krize je podoben reševanju težav v družini: zamenjati dosedanji način dela, še bolje, kar moža oziroma gospodarja (gospodinja, 31 let)
—	Upoštevati mnenje strokovnjakov in ne samo političnih veljakov (prosvetna delavka, 23 let)
—	V našem sistemu dobesedno proizvajamo nesposobneže, zato krize in učinkovite rešitve iz krize ne vidim (uslužbenec, 39 let)
Verjetno ni Kočevca, ki ne bi vedel, da gre za ovinek pred Mozljem. Do leta 1980 so na ovinku našteli kar 23 prometnih nesreč in so ga zato imenovali »ovinek nesreč«. Tega leta pa je ovinek terjal človeško življenje, zato so ga preimenovali v »ovinek smrti«.
Zaradi omenjenega ovinka je bilo izrečenih že nešteto ostrih besed z občinskimi funkcionarji pa tudi s predstavniki republike. Objavljenih je bilo devet člankov v javnih občilih, občini Kočevje pa poslana tri protestna pisma s približno 40 podpisi krajanov. Tudi kot delegatsko vprašanje je bila tovrstna problematika že nekajkrat izpostavljena.
Mozeljčani so se celo ponudili, da bi pri izravnavi ovinka zemeljska dela opravili sami. Vodilni kočevski strokovnjaki, ki v našem imenu odločajo o vsem, so to pobudo zavrnili oziroma natančneje prepovedali z obrazložitvijo, da gre za republiško cesto.
Po vsem tem je več kot razumljivo, da za vsako nadaljnjo nesrečo na »ovinku smrti« nosijo velik del sokrivde odgovorni na občini Kočevje skupaj s predstavniki SIS-a za cestno dejavnost.
Takšen kratek stik zna biti smrtno nevaren.
Ive Stanič
ponudbi našli veliko izbiro pumparic, puloverjev, nahrbtnikov itd. Kdor pa bo želel »trimčkati« doma, si bo lahko opremil trim kabinet z ribstolom, vzmetmi, utežmi in kolesom. Za prihajajoče počitnice vam bo Nama ponudila vse za kampiranje ter seveda vse za skok v morje ali v Kolpo: športne kopalke, plavuti, maske, zračne blazine, čolne in motorje za čolne. Pozabili niso niti na igrala kot so krogle za balinanje, pikado, kolebnice, žoge, keglje, kotalke, rolke, gugalnice in še kaj.
— Pogoj za rešitev vidim v boljšem delu. Ker pa nizki osebni dohodki ne spodbujajo več dela, krize zlepa ne bomo odpravili (preddelavec, 47 let)
— Treba bo marsikaj zamenjati. In ker pravijo, da riba pri glavi smrdi, predlagam, da začnemo od zgoraj (prosvetni delavec, 45 let)
— Delati efektivno več kot povprečno tri ure na dan (upokojenec, 61 let)
-	Če sem hotel posaditi njivo, sem moral pljuniti v roke, ne pa sestankovati. Vse nas bo vrag pobral (kmet - starostnik, brez pokojnine, 81 let)
-	Bodite pametni, s takim vodstvom bomo krizo še povečali. ne pa odpravili (trenutno brez zaposlitve, 29 let)
-	Vem, pa ne povem, doma imam namreč ženo in še dva nepreskrbljena otroka (cca 52 let)
-	Kaj se pa greste? Vam morda kaj manjka? Kje vidite kakšno krizo? (cca 40 let)
Vozniki motornih vozil pogrešajo avtomehanično delavnico
Na območju naše občine je registriranih nekaj nad 4.000 osebnih vozil. Odkar je prenehala delovati avtomehanična delavnica Avto Kočevje, lastniki osebnih avtomobilov, posebno pa člani AMD Kočevje, močno pogrešajo pomanjkanje uslug tovrstne dejavnosti. Številne razprave pa nakazujejo potrebo, da v občini čimprej odprejo nekaj tovrstnih delavnic. Te so toliko bolj potrebne, saj vemo, da je zaradi visokih cen osebnih avtomobilov na naših cestah vedno več starejših osebnih avtomobilov. Ta problem so izpostavili tudi na občnem zboru AMD Kočevje, o katerem lahko preberete več na 5. strani.
Viktor Dragoš
Cesta od Livolda do Mozlja je bila asfaltirana v času, ko še ni bilo SIS-a za komunalne in cestno dejavnost občine Kočevje vendar je Svet za preventivo in varnost (SPV) občine Kočevje vedno spremljal prometno varnost tudi na tem sektorju. Na osnovi zbranih podatkov, ki nam jih je posredovala Postaja milice Kočevje in Temeljno javno tožilstvo Ljubljana, Enota Kočevje ugotavljamo, da so bili na cestnem odseku sodno obravnavani samo trije primeri na »ovinku smrti« le en primer s smrtnim izidom. Postaja milice Kočevje je na istem ovinku obravnavala 22 prometnih nesreč. Od tega je bila ena s smrtnim izidom, 4 so bile s telesnimi poškodbami in sicer 6 huje in 6 lažje poškodovanih, 17 nesreč pa je bilo z materialno škodo. Vzroki nesreč so bili naslednji: 18 krat neprimerna hitrost, 2 krat vinjenost in 2 krat sekanje ovinka. Poškodovanih je bilo 24 osebnih vozil in tovornjak. Obenem je znano, da se na tem odseku zlasti v nočnih urah vrstijo neregistrirane in nepri-
javljene nesreče, ker se povzročitelji v polni meri zavedajo svoje odgovornosti (vinjenost, prekoračitev hitrosti in nespoštovanje cestno prometnih predpisov).
V občini imamo evidentiranih več črnih točk, ki jih je treba odpraviti. Za »ovinek smrti« pa je IS SO Kočevje podal predlog, da se najde ustrezna rešitev in se ta dela opravijo takrat, ko se bo izvajala modernizacija ceste Mozelj — Brezovica.
Za zaključek citiramo mnenje javnega tožilstva: »Glede na stanje prometne varnosti, kot ga lahko ocenjujemo iz našega vidika, kritičen odsek ceste ne predstavlja kakšnih posebnih nevarnosti, v kolikor je hitrost vožnje prilagojena stanju in lastnostim cestišča ter prometni signalizaciji«.
Ne glede na te ugotovitve pa tehnična komisija pri SPV občine Kočevje meni, da je potrebno zagotoviti preglednost ovinka.
VINKO ZAJEC (SIS za komunalne in cestno dejavnost)
CENE OGLASOV:
L MALI OGLASI
(kupim — prodam, oddam — vzamem v najem, izgubil sem (se je) — našel sem (se je), iščem — išče se...)
—	do 15 besed je 4.000,- din, vsaka naslednja beseda je 400.-din.
2.	ZAHVALE
—	do 50 besed je 20.000.- din, do 55 - 21.000,- din, do 60 -22.000,- din itn.
—	objava slike se zaračunava posebej.
3.	EKONOMSKI OGLASI
(reklame in obvestila OZD, obrtnikov...)
—	1 cm čistega tiska v enem stolpcu je 4.500 din
—	objava znaka ali slike je 3.000,- din.
4.	RAZPISI
(prostih del in nalog, vpisov, licitacije, natečaji...)
—	1 cm čistega tiska v enem stolpcu je 5.000,- din.
Male oglase in zahvale bomo zaračunavali pred objavo, zato je rok za njihovo dostavo na uredništvo po pošti do 25. v mesecu, oz. do 5. v naslednjem mesecu, v kolikor oglas osebno dostavite na uredništvo. Ljubljanska 7, Kočevje. V kolikor nam boste oglas dostavili po pošti morate navesti točen naslov (zaradi izstavitve računa) in račun poravnati najkasneje v treh (3) dneh od njegovega prejema.
Ekonomske oglase in razpise bomo zaračunavali po objavi, zato je njihov rok za dostavo do 5. v mesecu. Vsi oglasi, ki bodo prispeli po tem datumu, bodo lahko objavljeni šele v naslednji številki.
Kot najbrž že veste, saj je v vsaki številki vpisan datum izida naslednje številke, izhajajo Kočevske novice petnajstega (15) v mesecu, razen če je to sobota ali nedelja, ko se datum pomakne naprej (primer tokratna številka) in razen v mesecu januarju in juliju, ko številka ne izide, saj letno izdamo le 10 številk.
Prednost pri objavi oglasov (zaradi omejenega prostora)
bodo imeli oglasi, ki bodo prispeli prej.
Urednica
novice
IZ DOMA STAREJŠIH OBČANOV
Zdravljenje zvišanega krvnega pritiska
Najvišja meja normalnega krvnega pritiska pri odraslem človeku je 140/90 mm živega srebra. Človek, ki ima krvni pritisk nad 160/95 mm Hg. je bolnik -hipertonik. Pomembno je, da bolezen zgodaj odkrijemo, ko še ni močneje okrnjena ledvična funkcija, kar je boljša prognoza ob uspešnem antihipertenziv-nem zdravljenju.
Splošni medicinski ukrepi pri zdravljenju zvišanega krvnega pritiska
S temi ukrepi začnemo zdraviti blago arterijsko hipertenzi-
j°:
1.	Zmanjšanje telesne teže pri prekomerno prehranjenih bolnikih (debeluhi imajo trikrat pogostejše zvišan krvni pritisk).
2.	Omejitev soli v hrani na 3 g dnevno.
3.	Redna telesna aktivnost (hoja, plavanje, joging, kolesarjenje — do prijetne utrujenosti).
4.	Opustitev razvad (kajenje, uživanje alkohola, kave).
5.	Zagotoviti bolniku mirno delovno mesto (brez nočnega dela, norme, nadur).
6.	Bolniki naj si sami doma merijo krvni pritisk, saj je v ambulanti praviloma višji.
Če ti splošni ukrepi ne zadoščajo, je potrebno pričeti zdraviti
zvišan krvni pritisk še z zdravili. Zdravljenje je doživljenjsko, torej - je pri bolniku potrebna vztrajnost in potrpežljivost. Pri izbiri zdravil upošteva zdravnik bolnikov spol, starost, zaposlitev, debelost, razvade, spremljajoče bolezni in stanje ter prizadetost ledvic, srca in centralnega živčnega sistema.
Bolnik mora zdravila redno jemati. Če samovoljno preneha jemati zdravila, znova sproži zvišanje krvnega pritiska. Pogoste prekinitve zdravljenja zmanjšajo učinek zdravil. Samovoljno spreminjanje dnevne količine zdravil ima lahko hude posledice.
Še vedno je neodkritih okoli 20	% bolnikov 1 z zvišanim
krvnim pritiskom. Visok krvni pritisk nam dolgo ne povzroča nobenih težav. Težave se prično, ko je bolezen že močno napredovala, zato je pomembno, da pridejo občani na prvo meritev krvnega pritiska čimprej. Literatura:
1.	Cibic B.: Znižajmo visok krvni tlak, II. razširjena in izpopolnjena izdaja. Ljubljana, RK Slovenije, 1988
2.	II. Podiplomski seminar o arterijski hipertenziji, Ljubljana, 1987
Dr. Nataša Zilevski
Obvestilo
Vse starše predšolskih otrok, ki bodo v šolskem letu 1988/89 potrebovali varstvo za svojega otroka, obveščamo, da je vpis za novince vsak dan do 31. 5. 1988.
Obrazce za vpis dobite na upravi VVO, Cesta na stadion 3, vsak dan od 6. do 15.ure.
O sprejemu otroka boste obveščeni pisno. Prošnje, ki jih bomo sprejeli po objavljenem roku, bomo obravnavali le v primeru prostih mest.
F	1	UPRAVA VVO
IZ KS
Utrinki s praznovanja
KOČEVJE-MESTO
Podeljena priznanja
Uspelo predavanje
Dr. Žilevski Nataša predava o krvnem pritisku
Ob koncu preteklega meseca so v Domu starejših občanov Kočevje izpeljali predavanje o krvnem pritisku. Udeležilo se ga je okrog šestdeset občanov in stanovalcev doma. Predavanje so pripravili delavci doma v sodelovanju z zdravstvenimi delavci Zdravstvenega doma Kočevje.
O krvnem pritisku je predavala Stanka Žagar, o zdravljenju pritiska dr. Nataša Žilevski in o prehrani v zvezi s krvnim pritiskom Marica Žagar. Po preda-
vanju so medicinske sestre doma in zdravstvenega doma prisotnim občanom opravile prvo meritev krvnega pritiska. Te meritve bodo opravljali deset tednov zapored. Vsi občani, ki želijo, da se jim krvni pritisk izmeri oziroma spremlja, lahko pridejo vsak torek popoldne med 18. in 19. uro v dom, kjer bodo lahko opravili te meritve, hkrati pa se bodo lahko tudi posvetovali z zdravnico.
Jože Novak
Na slavnostni seji skupščine KS Kočevje—mesto, ki je bila letos v okviru počastitve osvoboditve Kočevja 6. maja, so bila podeljena priznanja, ki jih KS Kočevje—mesto vsako leto podeljuje delovnim ljudem in občanom, organizacijam in društvom za njihove posebne zasluge za razvoj mesta in KS ter za razvijanje in utrjevanje samoupravnih socialističnih odnosov.
Letos najvišje priznanje KS
Kočevje—mesto — kipec bronaste jelke z listino o podelitvi niso podelili, ker je žirija pri ocenjevanju predlogov ugotovila, da ti ne izpolnjujejo v celoti pogojev in kriterijev za njegovo podelitev.
Ostala priznanja pa so prejeli:
Zlati grb mesta z listino o podelitvi:
1.	JENKO Rajko
in
2.	Župnik METELKO Božidar za vsestransko angažirano delo pri obnovi opuščenega pokopališča na TRATI, za organizacijsko in prostovoljno delo pri obnovi cerkve na Trati in opuščenega partizanskega pokopališča.
Rezultat njunega skupnega dela je, da je park na Trati s cerkvijo svetega Rešnjega telesa, kapelo Božjega groba in kapelo Križevega pota ter s kenotafom padlih bbrcev NOV postal ponos tega dela mesta in proglašen za kulturni in zgodovinski spomenik.
3.	SMOLA Dušan — st. - za
dolgoletno delo z mladino na področju telesne kulture in športa ter za vsestransko prizadevno delo v smučarskem klubu. Ogromno svojega časa je žrtvoval pri gradnji novega smučarskega centra v Dolgi vasi pri Kočevju.
Srebrni grb mesta z listino o podelitvi:
1.	BRUNER Julij - predsednik področnega odbora SZDL STRELIŠČE
2.	SVETE Albin - član
področnega odbora SZDL STRELIŠČE in
3.	MARINČIČ Igor - predsednik Osnovne organizacije ZSMS STRELIŠČE.
Vsi trije tovariši prejmejo priznanje za organizacijsko in prostovoljno delo pri gradnji rekreacijskega kompleksa in otroškega igrišča na področju Strelišča ter za organizacijo raznih prireditev. Posebno pomembno pa je njihovo uspešno delo pri vzpostavljanju izrednih odnosov med krajani - starejšimi "prebivalci tega dela mesta in mladino.
Bronasti grb mesta z listino o podelitvi:
1.	LENASSI Ladislav -
direktor DO KOMUNALA Kočevje — za izredno angažiranje pri spreminjanju odnosov pri reševanju komunalnih problemov. Rezultati njegovega uspešnega dela in DO Komunala, katero vodi, se odražajo tudi v lepšem videzu samega mesta.
2.	PEČEK Pavle - za večletno delo na športnem področju, predvsem pa za uspešno organizacijsko in akcijsko delo pri izgradnji smučarskega centra.
3.	Osnovna organizacija ZSMS STRELIŠČE za uspešno delo pri angažiranju mladine za delovne akcije in pri izvajanju skupnih nalog s Področnim odborom ter Krajevnih odborom Strelišče.
Uspešno sodelovanje mladine z ostalimi krajani tega dela mesta se kaže v dokončanem rekreacijskem kompleksu. S prostovoljnim delom so prebivalci Strelišča zgradili balinišče, odbojkarsko igrišče in igrišče za mali nogomet, za svoje malčke pa otroško igrišče z gugalnicami, vrtiljakom in peskovnikom.
Zlato spominsko plaketo, ki jo podeljujejo posameznikom, ki so danes na delovnih mestih izven Kočevja, a z njim še vedno povezani, v minulih letih pa so živeli in delali v Kočevju in so s svojim delom prispevali k razvoju mesta, KS in občine, pa so prejeli:
1.	Mikoš Boris, ing. gradbeništva iz Ljubljane
2.	Muhič Ivan, diplomirani pravnik iz Ljubljane
3.	Benčina Jože, diplomirani pravnik iz Ljubljane.
Vsem dobitnikom priznanj še enkrat iskreno čestitamo!
Krajani Strelišča so tudi letos podobno kot prejšnja leta dostojno proslavili delavski praznik L maj. Nekaj dni pred prazniki so postavili prvomajski mlaj in s tem se je praznovanje pravzaprav pričelo.
Kljub slabemu vremenu je praznovanje doseglo svoj višek dan pred 1. majem. Kot krona večmesečnih prizadevanj je bilo tega dne odprto otroško igrišče in še ne popolnoma dokončano igrišče za odbojko. Dodati bo treba še asfaltno prevleko in postaviti drogove za mrežo. Otroško igrišče je postavljeno v miren kotiček, otroci pa se lahko zabavajo na vrtiljaku, gugalnici ali peskovniku. Dovolj možnosti je tudi za razne igre z žogo. Tudi za varuhe je poskrbljeno, saj so ob igrišču postavljene lične- klopi. Tako smo končno dobili objekt, ki so ga najmlajši krajani Strelišča dolgo čakali.
Igrišče za odbojko je postavljeno tik pred nogometnim igriščem. Vsi trije objekti skupaj tvorijo športno-rekreativno celoto, ki je velikemu naselju, kot-je Strelišče, še kako potrebna.■
Treba je povedati, da je bilo v te objekte vloženega ogromno prostovoljnega dela in materialnih sredstev. Vrednost vloženega dela, brez naprav, je okrog petsto starih milijonov din. Brez angažiranja večine krajanov in izdatne pomoči nekaterih delovnih organizacij in posameznikov bi objekta ne mogli dokončati. Veliko razumevanja in tudi pomoči je nudila tudi krajevna skupnost Kočevje.
Po otvoritvi je bila na sporedu nogometna tekma med poročenimi in neporočenimi krajani Strelišča. Tekma je bila zanimiva, nekoliko tudi komična, zmagali pa so z nekoliko sreče »samci«. Sledilo je družabno srečanje, ki je razvnelo praznično razpoloženje in razgnalo vremenske tegobe.
Zvečer je bilo na programu tudi prižiganje kresa, ki pa ni najbolje uspelo, saj je kres nekaj dni pošteno zalival dež. A vse to ni moglo pokvariti veselega prvomajskega razpoloženja, ki se je nadaljevalo s pesmijo in celo s plesom po travi še dolgo v noč.
Postavljanje mlaja. Pri zahtevnejših delih so mladincem priskočili na pomoč tudi ostali krajani.
Pionir bo prerezal trak. (foto: S. J.)
IZ DO
Kočevski kovinarji zopet uspešni
Kovinarji ljubljanske regije so se 16. aprila letos srečali na 8. delovnem proizvodnem tekmovanju. Organizator je bil tokrat Občinski sindikalni svet Litija. Skupno je bilo prijavljenih 218 tekmovalcev iz občin Logatec, Vrhnika, Kamnik, Domžale, Kočevje, Ribnica, Grosuplje in Litija. Tekmovali so v trinajst različnih poklicih kovinarske stroke ih sicer: strugarji, rezkal-ci, brusilci, orodjarji, kovači, ključavničarji, varilci po postopkih MAG, TIG, REO ter pla-menski, livarji in avtomehaniki otto in diesel.
Našo občino so zastopali tekmovalci iz delovnih organizacij ITAS, KOVINAR, INKOP, GG TOZD TGV ter ZIDAR TOZD TG. Udeležba več DO iz
naše občine potrjuje povečanje zanimanja za takšna tekmovanja, saj se jih je v preteklih letih udeleževal le ITAS.
Zahvala za to gre predvsem ljudem, ki hočejo v svojih DO poleg svojega dela narediti še nekaj več in ki se zavedajo, da lahko na ta način izobražujejo ter izpopolnjujejo svoj kader. Na tekmovanju je sodelovalo tudi nekaj naših strokovnih delavcev, ki so zaradi svojega znanja in izkušenj bili v raznih komisijah.
Kot običajno so tekmovalci imeli dve veliki nalogi. Najprej so opravili teoretični del, zatem pa so se pomerili še v praktičnem. Na koncu je sledilo ocenjevanje izdelkov. Končni rezultat je predstavljal zbir točk iz te-
orije in prakse. Zaključek tekmovanja z razglasitvijo rezultatov je bil organiziran v večnamenski dvorani na Stavbah v Litiji. Najuspešnejši so bili nagrajeni s pokali in diplomami, vsem udeležencem pa so bile podeljene tudi spominske plakete.
Uvrstitve naših tekmovalcev po poklicih:
STRUGARJI:
1.	mesto KOVAČ DRAGO GG TOZD TGV Kočevje
2.	mesto LAZAR JOŽE GG TOZD TGV Kočevje
VARILEC PLAMENSKI:
2.	mesto KRAVANJA JURE KOVINAR Kočevje
VARILEC REO:
1. mesto TURK JOSIP ITAS Kočevje
3.	mesto BENČINA JOSIP ITAS Kočevje
VARILEC TIG:
L mesto ŠOHAR FRANC
ITAS Kočevje
VARILEC MAG:
2. mesto JEREBIČNIK AVGUST
ITAS Kočevje
Prvo in drugo uvrščeni s tega tekmovanja so si s tem zagotovili tudi nastop na republiškem tekmovanju, ki bo junija v Mariboru. Ob tej priložnosti jim čestitamo za dosežene uspehe in jim želimo čimboljše uvrstitve tudi na republiški ravni.
Pozabiti pa ne smemo niti na dosežke ostalih tekmovalcev, ki so bili zaradi objektivnih razlogov uvrščeni nekoliko slabše. Vedeti namreč moramo, da je to predvsem mlad kader, ki na takšnih tekmovanjih še nima dovolj izkušenj.
Uspeh naših tekmovalcev pa je ponovna potrditev, da ima kovinarska industrija v Kočevju dobro tradicijo, s katero bi bilo potrebno še nadaljevati.
Prizor s tekme: poročeni vratar je obranil zanesljiv gol
Ribiška veselica
Kočevska ribiška družina, pravzaprav njena sekcija Rin-ža-Jezero, bo organizirala v soboto, 18. junija, veselico pri Rudniškem jezeru. Zagotavljajo, da bo to najcenejša veselica, saj udeležencev nočejo odirati.
Obljubljajo pijačo in jedačo (tudi odojek in čevapčiči) po zmernih cenah, pečene postrvi pa bodo sploh zelo poceni. LISAC JOŽE Vsaka vstopnica pa bo tudi
srečka. (Podrobnosti bodo objavljene še na plakatih).
Zanimivo je, da je to prva ribiška veselica po presledku 30 let. Od sedanje veselice si skromni ribiči ne obetajo posebnega zaslužka, morebitni dobiček pa bodo vložili v svoje delo varstva in vzgoje rib, varstva voda in okolja pa tudi za dokončanje ribiškega doma ob Rudniškem jezeru.
J. P.
IZ DRUŠTEV
Pregled štiriletnega dela
V	soboto, 9. aprila, je bil v gasilskem centru Kočevje občni zbor OGZ Kočevje. Praktično je bil to pregled dela v štirih letih med X. in XI. kongresom gasilcev Slovenije in prikaz razvoja varstva pred požarom v občini Kočevje. V kočevski občini je sedaj 21 gasilskih društev s 1223 člani. Od teh je 192 pionirjev in 60 mladincev. Ta podatek nam zagotavlja, da v bodoče ne bomo ostali brez udarnega jedra, ki zagotavlja intervencijsko sposobnost gasilcev v posameznih gasilskih društvih. Na področju strokovnega usposabljanja in izobraževanja so gasilci opravili vrsto aktivnosti (tečajev in seminarjev), ki so izboljšali kvaliteto in sposobnost opravljanja del na področju gasilstva in požarnega varstva. OGZ je združevala vsa gasilska društva na območju občine Kočevje in navezovala stike še s sosednjimi občinami Ribnico in Grosupljem ter utrjevala bratstvo in prijateljstvo z gasilci na Hrvatskem (Delnice, Čabar, Prezid, Rab itd.). Rezultati tega povezovanja so izmenjava izkušenj ter medsebojna pomoč pri organiziranju in intervencijah na obkolpskem in čabranskem območju. Plodne rezultate so prinesli tudi prijateljski stiki in tekmovanja z gasilskimi društvi iz treh gorenjskih občin.
V	štiriletnem obdobju delovanja OGZ Kočevje je bilo 9 večdnevnih tečajev za izprašane gasilce, za nišje gasilske častnike in za gasilce — strojnike. Na teh tečajih si je kar 232 kandidatov pridobilo znanje, pripadnost ali nazive v prostovoljnem gasilstvu. Organizirali so 4 enodnevne seminarje za voznike gasilskih vozil, za gasilske strojnike, za člane preventivnih komisij ter za poveljnike in njihove namestnike. Te seminarje je obiskovalo 81 slušateljev. Za pooblaščene delavce iz varstva pred požarom v delovnih organizacijah so pripravili 2 tečaja — izpit je uspešno opravilo 47 slušateljev.
Za 500 slušateljev v delovnih organizacijah in v KS v občini Kočevje je OGZ Kočevje organizirala kar 17 seminarjev o osnovah varstva pred požari in o gašenju začetnih požarov.
Štirje gasilci so v tem štiriletnem obdobju napredovali v čin višjega gasilskega častnika. Gasilci - operativci so se vedno radi udeležili organiziranih dopolnilnih izobraževanj, kot je bil npr. tečaj za reševanje v primeru nesreč z nevarnimi snovmi ali za delo z izoliranimi dihalnimi aparati inp.
V	minulem štiriletnem obdobju je bilo 7 občinskih tekmovanj, na katerih je sodelovalo 119 gasilskih desetin iz posameznih GD občine Kočevje. OGZ je organizirala v Kočevju tudi področno gasilsko tekmovanje. Sodelovala je tudi pri 'izvedbi dveh občinskih tekmovanj za gasilske enote civilne zaščite v naši občini. V teh štirih letih je OGZ Kočevje s pomočjo GD in mentorjev v posameznih šolah v občini Kočevje dosegla, da je prišlo do ustanovitve PDMG, ki aktivno delujelo celo šolsko leto. Pionirjem so podelili približno 500 značk z geslom »Preprečujmo požare«. 41 gasilskih desetin je sodelovalo na raznih tekmovanjih. Enote PDMG iz kočevske občine so se redno udeleževale republiških srečanj Mladi gasilec. Pionirji s podružnične šole Stara Cerkev so lani dosegli na republiškem srečanju PDMG Slovenije prvo mesto za najboljše rezultate pri izvajanju nalog na tekmovalnem delu tega srečanja. Pionirke iz Dolge vasi so tudi v letu 1987 dosegle III. mesto na kongresnem gasilskem tekmovanju Slovenije.
Komisije za preventivno dejavnost so v minulem štiriletnem obdobju opravile skupaj 8563 pregledov stanovanjskih objektov in 407 pregledov industrijskih objektov. Izdelani so bili tudi strokovni elaborati o posnetku hidrantnega omrežja v občini Kočevje.
V	tem času je bilo 150 požarov ali drugih dogodkov, v katerih je bila potrebna intervencija gasilcev. Ugotavljamo, da število požarov v občini Kočevje narašča, saj je bilo npr. v letu 1987 kar 53 požarov, pri katerih je bila potrebna gasilska intervencija. Kljub prizadevanju in vzgoji mladine in občanov pa čutimo, da je požarno-varnostna kultura slaba. Na tehničnem področju je prišlo v tem obdobju do sofinansiranja za repetitor
PREDSTAVLJAMO DRUŠTVA
Sekcija golobov pismonoš
Sekcija golobov pismonoš deluje v okviru Društva za varstvo in vzgojo ptic ROG Kočevje. Ustanovljeno je bilo leta 1971. Golobi pismonoše so živali z izrazito voljo in ljubeznijo do doma, ter izredno orientacijo, zato so te njihove lastnosti znali uporabiti že v času pred našim štetjem. Pomembno vlogo so odigrali tudi. med prvo svetovno vojno, saj so jih uporabljali v obveščevalni službi. Danes pa so to predvsem športni golobi in jih gojijo predvsem zaradi veselja in užitkov.
Naša sekcija šteje trenutno 7 članov, ki so v glavnem iz Kočevja in bližnje okolice. Golobarji, ki stanujejo v Kočevju, imajo svoje golobnjake za stavbo občine (prostore nam je odobrila Občina Kočevje). V začetku smo tekmovali z golobi na manjših razdaljah, na primer Postojna — Kočevje in Slavonski Brod — Kočevje, danes pa so te razdalje veliko večje (npr. Niš — Kočevje) in tudi število tekem se je znatno povečalo (včasih 1-2 tekmi na sezono, danes 8—10 tekem). Tekmujemo od sredine
UKV radijske zveze na Grmadi (z občinama Ribnica in Grosuplje). OGZ Kočevje ima trenutno 9 radijskih postaj, ki so že locirane ria posameznih območjih občine Kočevje. V bodoče bodo radijsko mrežo še razširili. V posameznih gasilskih društvih so izboljšali tehnično opremo in obnovili vozne parke. Zelo pomembno je, da so v tem obdobju v Kočevju adaptirali gasilski dom in si tako pridobili pogoje in možnost za ustanovitev gasilskega centra Kočevje z delovno skupnostjo za potrebe združenega dela. Ta je opravila 5926 servisnih pregledov gasilnih aparatov, 37 meritev in pregledov novih hidrantov ter 177 pregledov že obstoječih hidrantov v stanovanjskih objektih. Nabavili so 407 novih gasilnih aparatov za potrebe združenega dela in občanov. Poleg tega so opravili 54 komunalnih storitev in dobavili 285 m2 pitne vode v sušnih obdobjih. Najpomembnejše pa je dejstvo, da so z ustanovitvijo delovne skupnosti v gasilskem centru zagotovili prvo udarno operativno gasilsko moč.
Vsa finančna sredstva, s katerimi je OGZ Kočevje izvedla svoj program, je v celoti prispevala samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požari. Organi te skupnosti so sproti spremljali delo OGZ Kočevje in pomagali pri razreševanju problemov gasilstva in varstva pred požari v občini Kočevje.
Vilko Ilc
ZASLUŽENA MEDALJA ZA HRABROST
Na že omenjenem občnem zboru OGZ Kočevje so Jožetu Mihorju, članu 1GD - LIK Kočevje in predsedniku skupščine SIS za požarno varnost občine Kočevje podelili medaljo
za hrabrost II. stopnje. Medaljo mu je na podlagi sklepa Gasilske zveze Jugoslavije izročil tov. Adamič, področni poveljnik za OGZ Ribnica, Grosuplje in Kočevje.
Jože Mihor je gasilec že 38 let. V GD Pr^dgrad se je včlanil že kot mladinec, (jo. preselitvi v Kočevje se je priključil tukajšnjim gasilcem. Vsa leta je bil aktiven in požrtvovalen gasilec, z vsemi pa dober tovariš, zato je bil vedno vzor mlajšim članom.
Gasilec Mihor Jože, delavec v LIK Kočevje — dobitnik medalje za hrabrost
Lani spomladi je bil slučajno na obisku pri znancih — Škraj-narjevih v Turjaški ulici v Kočevju. Bilo je med 18. in 19. uro, ko je pri sosedovih pričelo goreti. Na hodniku je bilo že polno dima. Jože je kot gasilec začutil veliko odgovornost in brž je vdrl v stanovanje Šolajevih. S cunjami je pogasil ogenj. V stanovanju je zagledal dva majhna otroka — dečka in deklico, stara od 4 do 6 let. Brž ju je zgrabil in odnesel iz stanovanja k Škraj-narjevim. Tako je s svojo urno intervencijo pogasil požar, preprečil katastrofo in kar je še važnejše - rešil dvoje mladih življenj.
Vilko Ilc
Obvestili DU
Društvo upokojencev Kočevje prireja 18. junija 1988 avtobusni izlet v Kranjsko goro, na Vršič, v Trento, Bovec, Kobarid, Novo Gorico, Ajdovščino, Postojno in Cerknico. Prijave sprejemajo do 30. maja 1988. Odhod z avtobusne postaje Kočevje bo ob 5. uri. Vrnitev v večernih urah. Izlet vodi Zalka Kocjan.
Cena izleta bo znana ob zaključku prijav.
Društvo upokojencev vabi svoje člane, da se udeležijo sestanka, ki bo v petek, 27. maja 1988 ob 17. uri, v sejni sobi Doma upokojencev Kočevje, Reška c. 5. Pogovorili se bomo o organizaciji pohodov, rekreacije in kolesarjenja.
Vabljeni.
Sedežni regal za golobice
aprila do sredine julija, odvisno od vremenskih razmer.
Prizadevamo si dvigniti raven kvalitete golobov in tako doseči čim boljše rezultate v zveznem merilu. Golobarstvo je zelo drag šport, saj so cene plemenskih golobov izredno visoke: največkrat pa so taki golobi kupljeni v tujini — vse to pa ni dobra reklama za nove člane. V začetku nas je skrbelo premajhno število tekmovalnih golobov (zveza določi najmanjše možno število golobov), sedaj pa je golobov dovolj, pestijo pa nas finančne težave. V veliko pomoč sta nam Odsek za narodno obrambo Kočevje in Ribnica (z njim sodelujemo v sistemu
obveščanja) in pa posestvo Snežnik, ki nas zadnja leta finančno podpira, žal pa pri drugih podjetjih nismo naleteli na takšno razumevanje.
Sodelovali smo tudi na raznih proslavah in slovesnostih (otvoritev raznih spomenikov NOV, kurirčkova pošta, štafeta mladosti.). Kljub vsem problemom pa je ta šport tako privlačen in zanimiv, da si bomo člani šc naprej prizadevali ohraniti ga in povečati njegovo popularnost.
Več o samem načinu gojenja in tekmovanja pa bomo spregovorili v eni od naslednjih številk.
Predsednik sekcije: Branko Janež
Razpis
razstave ročnih del upokojencev občine Kočevje
KRAJ IN ČAS RAZSTAVE:
Odprta bo od 26. do 30.julija 1988 v prostorih Likovnega salona Kočevje.
NAMEN IN VSEBINA RAZSTAVE:
Razstavo organiziramo v okviru prizadevanj za ohranjanja in spodbujanja izdelovanja domačih in umetnih izdelkov, ki jih izdelujejo upokojenci na območju občine Kočevje.
POGOJI ZA UDELEŽBO NA RAZSTAVI:
Na razstavi imajo pravico sodelovati vsi upokojenci, ki stalno bivajo na območju občine Kočevje.
PRIJAVE ZA UDELEŽBO NA RAZSTAVI:
Prijave za udeležbo na razstavi je treba poslati na naslov: Društvo upokojencev Kočevje, Reška cesta 5, do petka, 1. julija 1988. Udeleženci razstave bodo dostavili svoje izdelke do 25. julija 1988 organizatorju razstave.
PRIZNANJA:
Vsi razstavljale! bodo prejeli posebna pisna priznanja za sodelovanje na razstavi. Podeljene bodo tri denarne nagrade.
Društvo upokojencev Kočevje Komisija za družbeno dejavnost
AMD posveča skrb preventivi
Na rednem letnem občnem zboru Avto moto društva Kočevje, 28. 4. 88 so člani ocenili, da je društvo uspešno delovalo.
Opravili so skoraj vse načrtovane naloge. Društvo vključuje v svoje vrste 964 članov — avtomobilistov in 117 članov podmladka. Število članov se nekoliko povečuje.
Največ dela so imeli z organizacijo tečajev. Udeležilo se jih je 167 kandidatov za voznike motornih vozil. Pri šolanju bodočih voznikov motornih vozil skrbijo za to, da kandidati začnejo vožnjo, ko opravijo izpit iz učnega programa. Taka oblika izobraževanja se je pokazala uspešna, predvsem za tiste, ki obiskujejo tečaj v organizaciji društva. Poleg tega je taka oblika za bodoče kandidate tudi cenejša. Lahko trdimo, da v mnogih ostalih društvih ne izkoristijo te oblike izobraževanja, zaradi tega imajo bodoči kandidati za voznike motornih vozil precej večje izdatke. Za šoloobvezne učence, ki so dopolnili 14 let starosti, so organizirali 5 brezplačnih tečajev iz cestno prometnih predpisov.
Izpite je opravilo 138 tečajnikov.
Društvo posebno skrbi za preventivno dejavnost v cestnem prometu. Čeprav so na tem področju ob sodelovanju s Svetom za preventivo in varnost v cestnem prometu občine Kočevje mnogo storili, niso s stanjem zadovoljni. V naši republiki je v minulem letu izgubilo življenje na cestah 558 prebivalcev. Postaja milice Kočevje je minulo leto v okviru svojega dela obravnavala 270 prometnih nezgod, oziroma kar 55 več kot leta 1986. Od navedenega števila
TEKMOVANJE
8. maja je RD Kočevje — sekcija Rinža priredilo tradicionalno tekmovanje v lovu rib s plovcem. Potekalo je na levem bregu Rinže med tržnico in Avto Kočevjem. Udeležilo se ga je preko 20 tekmovalcev, ki so večinoma dosegli kar dobre rezultate. Tako je zmagovalec ujel kar 50 rib. Rezultati so bili sledeči:
mladinci:
L POZNIČ PETER ml. Hrib
2.	MESTEK IGOR	6	rib
3.	ŽAFRAN DAMJAN 2 ribi
člani:
L JEREBIČNIK SAMO 50	rib
2.	JANEŽ MARJAN	39	rib
3.	TKALEC IVAN	38	rib
A. H.
so obravnavan 25 prometnih nezgod kot kaznivo dejanje, 127 prometnih nezgod kot prekrške in 118 kot dogodke. V 25 prometnih nezgodah, ki so jih obravnavali kot kaznivo dejanje, so izgubile življenje 4 osebe. Člani društva so že večkrat podali pobudo, da bi v našem mestu zgradili avtopralnico za potrebe vseh avtomobilistov. Tudi na tem zboru so ugotovili, da se ta predlog ni uresničil. Iz poročil in razprave pa je bilo mogoče ugotoviti, da so v teku priprave, da bi v Kočevju zgradili bazo za pomoč in informacije voznikov motornih vozil. Delala bi v okviru društva in AMZ Slovenije. Za uspešno in dolgoletno delo na področju prometne preventive so podelili veliki plaketi društva Božidarju Tomiču iz Kočevja in Matiji Randlu iz Mahovnika. Dolgoletnemu predsedniku društva Stanetu Levstiku so podelili listino častnega člana AMD Kočevje. Izvolili so nove organe društva. Odslej bo predsednik' društva tov. Jaka Lavriša iz Kočevske Reke, podpredsednik pa tov. Vinko Zajec iz Kočevja.
Viktor Dragoš
PRI NABIRANJU GOB JE POTREBNO VEČ REDA
Ob bližnji sezoni nabiranja gob ugotavljajo ljubitelji nabiranja teh sadežev, da tudi na območju naše občine vlada nered. Vsak lahko nabira gobe kjerkoli želi, brez omejitev pri količinah in vrstah. Posledice so nam znane. Nekatere vrste gob izginjajo iz naših gozdov, pašnikov in travnikov ali pa postajajo zelo redke. Nekateri nabirajo le jurčke in lisičke, vse ostale gobe pa uničujejo.
Problemi, povezani z nabiranjem gob, kažejo, da bo potrebno sprejeti predpis, ki bi preprečil ropanje narave, zaslužkarstvo in donosno trgovino z gobami. Mogoče bi kazalo zaradi ekonomičnosti in preglednosti izdati kak predpis na nivoju republike. Po vsej verjetnosti pa predpis ne bi takoj rešil problema. Bi pa postopoma vplival na kulturnejši odnos pri nabiranju gob. Na vsak način pa bi morale več storiti za izobraževanje nabiralcev gob organizacije združenega dela, ki opravljajo odkup teh sadežev. Vnemar ne bi smeli pustiti tudi tistih, ki v naši občini organizirajo odkup svežih in suhih gob, to so posamezniki in SOZD GK — Temeljna organizacija kmetijstva v Kočevju. Tako naj bi s skupnimi napori dosegli več reda pri nabiranju gob.
Viktor Dragoš
IZ ŠOLSKIH AKTIVNOSTI
Bila sem kurirka
Tako kot že vrsto let smo tudi letos pripravili svečan sprejem ob prevzetju Kurirčkove torbice. Na našo šolo je prispela v torek,
5.	aprila. Pri spomeniku na Žabjaku v Fari smo ji skupaj s hrvaškimi pionirji iz Broda pripravili svečan sprejem. Mitinga so se udeležili tudi nekateri krajani ter predstavniki družbeno političnih organizacij iz naše in delniške občine. Torbica je prenočila v šoli v Fari.
Trije učenci smo bili določeni za prenos Kurirčkove torbice do naslednje javke v Žlebih. Odpotovali smo naslednji dan kmalu po osmi uri. S torbico so potovale tudi knjiga, rože in zastavi. Z nami so bili tudi tovariš ravnatelj, neki tovariš in tovarišica. Do žage ob Kolpi smo se odpeljali z avtomobilom. Naprej pa smo morali peš. Pot, po kateri sem hodila prvič, se mi je zdela zanimiva. Skale je prerasel zelen mah, stezo pa so prekrivale veje. Šli smo mimo ostankov mlina. Vreme nam ni bilo preveč naklo-
njeno, saj je vso pot rahlo pršelo. Prispeli smo tudi do Kobilnc jame, ki se mi je sprva zdela precej nevarna. Steza je bila ponekod zelo kamnita. Kmalu smo prispeli tudi na kraj. kjer so šc razvaline nekdanjih hiš. In končno smo prišli v Žlebe. Bili smo kar malo utrujeni, zato smo se odpočili in osvežili s sokom. Čakali smo kurirje iz Osnovne šole Stari trg. Prispeli so okoli desete ure. Predali smo jim Kurirčkovo torbico ter jim podarili knjigo in rože. Predali smo tudi zastavi.
Po uspešno opravljeni nalogi smo se po isti poli vrnili v šolo v Faro. Tovariši in sošolci so nas vpraševali, kako je bilo. Bilo je lepo. Kurirčkovo torbico sem nesla prvič. Prepričana sem, da tega doživetja ne bom nikoli pozabila.
Klavdija Črnkovič, 8. raz.
Literarno-dopisniški krožek na OŠ VAS FARA Vas 4, 61336 Vas
Naravoslovni dan
V vsakem šolskem letu imajo učenci osnovnih šol po nekaj naravoslovnih dni.
Tematika, kot tudi sam način obdelave in reševanja nalog so prilagojeni stopnji doseženega znanja učencev. Tako imajo skupne naravoslovne dneve učenci vseh razredov na določeni'Stopnji kot npr. vsi učenci četrtih razredov na šoli itd. Zadnji takšen naravoslovni dan so imeli učenci OŠ Zbora odposlancev Kočevje 26. marca, učenci OŠ Vas-Fara pa 30. aprila. O poučnosti takšnih dne-vov, o tem, s čim vse so se tokrat seznanili in kaj vse so počeli nam pišejo učenci:
Na naravoslovnem dnevu smo proučevali energijo, izvor energije, naučili pa smo se tudi, kako se da z energijo varčevati. Delali smo v petih skupinah. Naša skupina se je ukvarjala z izvori energije. Ugotovili smo, da kurilno olje v šolo pripeljejo s cisternami Petrola, elektrika pride po električnih žicah, plin pripeljejo v jeklenkah. Kurilno olje se uporablja za ogrevanje šolskih prostorov, elektrika je speljana po vsej stavbi za razsvetljavo in električne aparate, plin pa v mlečni kuhinji. Izračunali smo tudi, da šola za energijo letno porabi 18.675.363,- din.
Na tem dnevu sem spoznal, da je energija zelo pomembna in brez nje ne bi bilo normalnega življenja. Je pa tudi zelo draga, saj nafto in plin uvažamo, elektrike pa nam tudi velikokrat primanjkuje. Naša šola je dokaj velika in je tudi velik porabnik vseh prej naštetih vrst energije, mi učenci pa lahko z njo varčujemo tako, da ugašamo luči, pozimi pa ne odpiramo vrat in oken.
Rado Skendcr, 5. a
Ob 11. uri smo se učenci zbrali v učilnicah z razredniki. Razredničarka nas je porazdelila v 4 skupine. Nato je vodjem skupin dala delovne liste, kjer so bila vprašanja in navodila. Ob 11.30 pa so odšle posamezne skupine na delo. Prva skupina je odšla v telovadnico, kjer so učenci telovadili. Skakali so v višino. Druga skupina je odšla v mlekarno. Tam so si ogledali, kako predelujejo mleko v mlečne izdelke. V tretji skupini so v gospodinjski učilnici delali mlečne napitke in jedli. Četrta skupina pa je z raznimi vajami dokazala, kako se mleko kisa, ali so v njem maščobe in beljakovine.
Po končanem delu smo poma-iicali in vodje skupin so poročale o poteku dela.
Ema Novak. 6. e
Tega dne smo se zbrali v rezredih, kjer smo dobili navodila za nadaljnje delo. Tema 7. razredov je bila gibanje in smer gibanja. Za vajo smo potrebovali več prostora, zato smo odšli ven. Razdelili smo se v štiri skupine.
V prvi skupini smo reševali 1. vajo, ki je kazala smer gibanja različnih teles. Vse poizkuse smo si narisali v zvezek. Pri tem smo prišli do določenih rezultatov.
Druga skupina je s štoparico merila hitrost učenca pri hoji in hitrost pri teku. Rezultate smo vnesli v tabelo in izračunali povprečno hitrost. Na koncu smo narisali graf, iz katerega smo razbrali zaželjen podatek.
Tretja skupina je merila obseg in ploščino treh debel. Ta vaja je bila računska in zahtevna. Tovarišica nam je dala posebne obrazce, po katerih smo prišli do končnega rezultata. Naša skupina je imela računalnik, zato smo vajo rešili z lahkoto.
Četrta skupina se je zbrala na zelenici pri šoli. Opazovali smo nihanje dveh različnih vej in tako prišli do povprečnega nihanja. Dokazali smo, da je dolžina nihanja odvisna od velikosti, debeline in prožnosti veje.
Ko je vsaka skupina obšla vse tovariše, je bil naravoslovni dan za skupino končan. Usedli smo sc in si pregledali rezultate. Naravoslovni dan je bil za 7. razrede fizikalen in zato tudi bolj težak, toda vseeno smo ga vsi dobro opravili. Fizika je zanimiv predmet, vendar zahteva tudi velik miselni napor.
Nataša Vidrih 7. h in Barbara Mavrin 7. h
Ob 7.45 uri zjutraj smo se-zbrali vsi osmi razredi naše šole v glasbeni učilnici. Ta dan je bil namenjen nam mladim, da se seznanimo z novo boleznijo AIDS-em. Dr. Bojan Štefančič je imel nalogo, da nas opozori na nevarnosti, ki jih povzroči ta huda bolezen in kako se ji izogniti.
AIDS je virusna bolezen, pri kateri človek izgubi svojo naravno odpornost proti okužbam. Zaradi zmanjšane odpornosti človek prej oboli za raznimi boleznimi. Virus AIDS-a se prenaša s spolnimi odnosi z okuženimi osebami in z iglami, ki so v stiku z okuženo krvjo. Po okužbi virus v človeku dalj časa miruje, največ pa jih zboli v prvih petih letih po okužbi. Učinkovitega zdravila proti tej bolezni šc ni, zato jo moramo sami preprečiti s preventivnimi ukrepi.
Še dolgo sem premišljeval o AlDS-u in o ljudeh, ki imajo to bolezen. Želim si, da bi čim hitreje našli zdravilo in pomagali ljudem, ki so potrebni pomoči.
Po končanem predavanju smo sc preselili v matične učilnice, kjer smo reševali teste o nalezljivih boleznih. V tem naravoslovnem dnevu smo izvedeli veliko novega in pomembnega za naše zdravo življenje.
Aljoša Glad. 8. b
Vsako leto imamo trikrat ali štirikrat naravoslovni dan. Vsak ima svoj naslov za posamezni razred. Letos smo imeli že dva. Prvi je imel naslov Voda. Pogovarjali smo se o življenju v vodi in ob njej. V sredo, 2(1. aprila, pa smo imeli drugega z naslovom Gozdna tla. Pogovarjali smo se največ o gozdu.
Naravoslovni dan je potekal v dveh delih. V prvem delu. ki je potekal od osmih do desetih, smo imeli predavanje in ogled filmov. Z nami sta bila tovariša Pleterski in Križman iz GG v Kočevju. Tovariš Pleterski nam je pripovedoval o gozdovih, pomenu gozda za človeka, propadanju in uničevanju gozdov in kako moramo čuvati gozd. Govoril je ,o nevarnostih, ki ogrožajo gozdove, in še o mnogih zanimivih stvareh. Ko je končal, je sledil ogled dveh filmov, in sicer o poklicih v gozdu in film z naslovom Gozd in človek.
Oba filma sta bila zelo zanimiva. Mnogo tistega, o čemer je
govoril tovariš Pleterski, smo lahko videli tudi na filmu.
Po malici in krajšem odmoru smo odšli v razrede, kjer se je ob pol enajstih začel drugi del naravoslovnega dne. Učenci šestega razreda smo imeli s seboj veliko pripomočkov za delo. Spoznali smo horizonte tal, sestavine humusa in živali v gozdnih tleh. tako majhne in nevidne, kot večje živali. Vse te živali, so pomembne v ekologiji narave in življenju v njej.
Ker smo končali nekoliko prej, smo odšli pred šolo, kjer so izvrševale svoje naloge nekatere druge skupine. Ob pol enih smo se zbrali v spodnjem razredu, kjer smo vodje skupin poročali o svojem delu. Učitelji, učenci, tovariši iz GG in vsi drugi, ki so pripomogli k organizaciji in izvedbi dneva, smo bili zadovoljni z delom in doseženimi rezultati. V imenu vseh se je tovariš ravnatelj še posebej zahvalili tovarišema Pleterskemu in Križmanu.Učenci smo odšli na šolsko dvorišče, kjer smo se ob gumitvistu in igrah z žogo veselili na toplem spomladanskem soncu.
Tako je potekal naš drugi naravoslovni dan. Veliko smo se naučili in upamo, da bomo mi mladi gojili ljubezen do gozda in dajali zgled drugim, da bi skrb in varovanje gozda postala naša stalna naloga.
Tina Južnič, 6. razred Literarno-dopisniški krožek na OŠ Vas Fara
Obrambni dan na naši šoli
Tako kot vsako leto smo imeli tudi letos obrambni dan. Resda je bil nekoliko spremenjen, zato pa je bil boljši kot lani. Izvedli smo ga 14. aprila.
Ob osmih smo se vsi učenci obeh šol in osilniške zbrali v spodnjem razredu v Fari, kjer smo dobili še zadnje napotke za delo. Kmalu po osmi uri smo pisali test iz SLO in DS ter orientacije. Vprašanja niso bila težka, zato nam niso delala preglavic. Nato smo pokazali svoje znanje in spretnosti iz prve medicinske pomoči. Tudi to nalogo je večina skupin rešila uspešno. Odšli smo v sosednji razred, kjer smo odgovarjali na vprašanja o nekaterih zdravilnih in užitnih rastlinah. Nastopil je trenutek, ki smo ga dečki iz višjih razredov še posebej težko pričakovali — sledilo je namreč streljanje. V tej disciplini je bila moja skupina najbolj uspešna. Sledila je malica in krajši rekreativni odmor. Nato smo po skupinah odšli na orientacijski pohod. Morali smo najti šest kontrolnih postaj. Ta del obrambnega dneva je bil za nekatere učence težak, ker niso imeli dovolj kondicije. Vendar smo vse skupine
našle kontrolne točke in se srečno vrnile v šolo v Faro. Tu smo učenci 7. in 8. razreda urili moči šc v tekmovanju z vedrov-ko. Med to vajo nismo smeli govoriti. Poglavitni cilj vaje je bil dokazati spretnosti in dobro zadeti pločevinko.
V drugem delu obrambnega dne so nas obiskali miličniki z Jasnice. Pripovedovali so nam o orožju in nam tudi pokazali, kako se uporablja. Nekateri učenci so ga preizkušali tudi sami.
Vsi smo nestrpno pričakovali razglasitev rezultatov. Prvo mesto je osvojila 2. ekipa 7. in 8. razreda. Ta in drugouvrščena skupina nas bosta zastopali na občinskem tekmovanju v začetku maja v Kočevju. Po razglasitvi rezultatov so odšli bližnji učenci domov, vozači pa smo igrali nogomet in košarko.
Na obrambnem dnevu ni manjkalo bojevitosti. Po mojem mnenju je bil to do sedaj najboljši obrambni dan na naši šoli.
Simon Kovač, 7. razred Literarno-dopisniški krožek na OŠ VAS FARA
Mladi v SLO in DS
V soboto, 7. maja 1988, je bilo občinsko tekmovanje učencev osnovnih šol v znanju in spretnostih s področja splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Tekmovanje je organizirala Osnovna šola Zbora odposlancev Kočevje v sodelovanju z AMD, strelci, gasilci, rezervnimi starešinami, enotami za PMP in občinsko konferenco SZDL Kočevje, pod pokroviteljstvom oddelka za ljudsko obrambo SO Kočevje.
Tekmovanja se je udeležilo 52 ekip iz OŠ Zbora odposlancev in 2 ekipi iz OŠ Vas—Fara oziroma skupno 426 učencev. Tekmovali so iz znanj in spretnosti s področja prve pomoči, gasilskih spretnosti, streljanja, poznavanja zdravilnih rastlin, prometne varnosti, civilne zaščite in zgodovine kraja, tekmovali so v
so
dosegli najboljše rezultate:
L mesto: II. ekipa 8. c raz. OŠ Zbora odposlancev v sestavi Tanja Bončina, Nina Držek, Maja Glad, Mihael Jurič, Marko Knavs in rezerva Roman Zadnik.
2. mesto: II. ekipa 8. e raz-
orientacijskem pohodu itd. Med ekipami 8. razredov
reda OŠ Zbora odposlancev v sestavi Matjaž Kravs, Marko Lesar, Melita Jerman, Nataša Vesel, Sergej Arko in rezervi Boštjan Majcen in Silva Stojek.
3. mesto:	II. ekipa OŠ
Vas—Fara v sestavi Aleš Cimprič, Damjan Štimac, Alen Kolenc, Klavdija Črnkovič in Natalija Erent.
Med ekipami 7. razredov pa so bili doseženi naslednji rezultati:
L mesto: II. ekipa 7. a razreda OŠ Zbora odposlancev v sestavi Gregor Memedovič, Klemen Kovačič, Aleš Rugole, Alenka Jalovec, Sebina Mlakar in rezervi Tomaž Jonke in Predrag Antunovič.
2.	mesto: I. ekipa 7. h razreda OŠ Zbora odposlancev v sestavi Kristjan Grešak, Manuel Vesel, Zoran Mrkonja, Nataša Vidrih, Barbara Mavrin in rezerva Tomaž Obrč.
3.	mesto: III. ekipa 7. f razreda OŠ Zbora odposlancev v sestavi Mateja Delač. Igor Mihelič, Bojana Pretnar, Nataša Jakšič, Stojan Škoda in rezervi Maja Košir ter Stojan Cilenšek.
Š. P.
88 let Marije Ivančič
Petindvajsetega marca letos je tovarišica Marija Ivančič praznovala oseminosemdesctletnico rojstva. Preživela je čas. v katerem je bilo mnogo družbenih sprememb in kar dve največji katastrofi človeštva:	prva in
druga svetovna vojna. V vsa ta dogajanja je bila tako ali drugače vključena tudi tovarišica Marija.
tudi življenjsko vzdržljivost. Ko je Jugoslavijo doletela fašistična okupacija, se je dobro zavedala, kje je njeno mesto.
Postala je aktivist Osvobodilne fronte že leta 1941. V tem duhu je vzgajala tudi svoje otroke: sin Miro je že leta 1942 odšel v partizane, star komaj 14 let.
Kmalu za njim je tudi sama šla v partizane in služila v enotah
Rojena je v večjem zaselku Dol pri Hrastniku v rudarski družini. Izhaja torej iz »knapovske familije«, kot se je v pogovornem jeziku najizrazitejših proletarcev - rudarjev - poimenovalo njeno socialno poreklo. Brezposelnost in boj za življenjski obstanek sta mnoge prisilila, da so se podali v svet iskat boljše pogoje za skromno odmerjeno življenje. Te okoliščine so tudi tovarišico Marijo privedle v rudarsko Kočevje, kjer je našla zaposlitev na Rudniku. Okusiti je morala vse strani knapovskega »šilita«, ki je splošno znan kot najtežje garaško delovno opravilo in izpostavljeno največjim življenjskim nevarnostim. Takšno proletarsko knapovsko življenje je jekle-nilo njeno idejno prepričanje pa
Centralne partizanske tehnike. Po osvoboditvi je bila poleg redne zaposlitve vključena tudi v družbenopolitično dejavnost.
Ob njenem jubileju - saj se bliža 90 let — se ji vračajo spomini na pestro in razburkano življenjsko pot, ki ponazarja tudi življenje mnogih slovenskih žena in mater. Saj brez teh ne bi bilo revolucije, ne bi bilo narodnoosvobodilne borbe, ne bi bilo enakopravnosti žena in ne bi bilo svobode.
Borci in aktivisti želimo tovarišici Mariji Ivančič, da bi živela še dolgo let v prepričanju in zadoščenju. da je storila vse, kar so zahtevale razmere njenega časa.
Nace Karničnik
GLASBA IN PLES
Po starosti članov najmlajši ansambel, ki deluje v naši občini, nosi ime po junaku vsem dobro znane risanke MODRI DIRKAČ. Povprečna starost članov je samo 15 let, vendar so dobro glasbeno podkovani, saj so vsi razen enega obiskovali glasbeno šolo.
Ansambel je imel nekaj časa pevko (Dolmin Heidi), sedaj pa fantje pojejo sami. Z odhodom pevke pa niso ostali brez dekleta, saj igra bobne Kovač Jana. Ostali člani ansambla so še: Novak Marko - solo kitara, Krkovič Tomaž — bas kitara, Novak Matevž — synthesizer in harmonika, Arko Sergej — klarinet in saksofon ter Furlič Robert — trobenta.
Mlada skupina, ki se je oktobra lani formirala na pobudo Slavka Rančigaja, deluje pod vodstvom in ob izdatni pomoči Sama Mohorčiča. Svoj promocijski nastop so imeli dan pred
silvestrskim večerom v Godbenem domu. Trenutno njihov repertoar obsega okoli 20 pesmi s področja zabavne, narodno zabavne in drugih zvrsti glasbe, vendar pa vztrajno vadijo enkrat na teden v »Pumpnici« na Marofu, s čimer želijo ne samo izboljšati kvaliteto pesmi ampak tudi razširiti repertoar.
V potrditev njihove vztrajnosti govori podatek, da gre jeseni k vojakom najstarejši član ansambla — Krkovič Tomaž in čeprav še ne razmišljajo o njegovi zamenjavi, so prepričani, da zaradi tega ne bodo »razpadli«. In zakaj ne?
Kakor se je izrazil eden izmed članov ansambla, ki tako kot še štirje drugi obiskujejo osnovno šolo, je to njihova »najlepša interesna dejavnost« in upajo, da bodo imeli priložnost, da svoje delo pokažejo javnosti, kar pa jim želimo tudi mi.
L. S. M.
Šport
Kočevje v II. zvezni ligi
Odbojkarice OK Kočevja 1 |K so v letošnji tekmovalni sezoni dosegle svoj največji uspeh, ki je obenem tudi eden večjih uspehov kočevskega športa na sploh. Uvrstile so se v II. zvezno ligo.
Že lansko leto so bile na pragu tega uspeha, vendar jim na kvalifikacijah veliki »met« ni uspel. Nova sezona v 1. slovenski ligi je bil ponoven izziv. Z dobrimi igrami so ponovno uspele osvojiti republiški naslov, čeprav ne tako gladko kot prejšnjo sezono. 1. mesto v SOL jim je omogočil nastop v kvalifikacijah. Ker je bila organizator kvalifikacij Slovenija, so imele naše odbojka-
rice možnost, da kot domačinke izbirajo mesto kvalifikacij. Izbrana je bila Škofja Loka, saj se po propozicijah kvalifikacije ne smejo igrati v kraju iz katerega je ekipa. Tako so 7. in 8. maja nastopile na turnirju v Škofji Loki prvakinje BiH, 1« Hrvat-ske in Slovenije. V drugoligaško konkurenco pa sta vodili le prvi dve mesti.
Vprvi tekmi so igralke Pule (SRH) dokaj hitro ugnale Fočo (BiH). V drugi tekmi pa so s Pulo nastopile naše. Prvi set so mlade Kočevke gladko dobile s 15 : 6. Poškodba Drobničeve pa je v igro vnesla precej nervoze, zaradi česar so Puljčanke dobile naslednja dva seta. Ko je že kazalo, da je vsega konec je prišlo do preobrata. Kočevke so četrti set dobile zopet s 15 : 6. V odločilnem setu so vodile že 14:11, toda tokrat ni šlo. Tekmo so tako izgubile s 3 : 2. O drugem članu 11. ZOL je tako odločala tekma v nedeljo med Fočo in Kočevjem. V dokaj nervozni tekmi pa so bile Kočevke le boljše in dvoboj dobile s 3 : 1, s tem pa si priborile tudi svoj največji uspeh. K uspehu so veliko pripomogli tudi navijači, ki so prišli spodbujat svojo ekipo. Pot domov je bila verjetno ena najslajših in najbolj prijetnih, odkar se ženska odbojka goji na Kočevskem.
A. C.
V počastitev jubilejev - strelsko tekmovanje
Občinska konferenca ZRVS je v počastitev dneva OF, L maja, krajevnega kraznika - 4. maja in 45-letnice ustanovitve 15. divizije NOV, priredila tekmovanje v streljanju z vojaško pištolo. Tekmovanja, ki je potekalo na kočevskem strelišču, se je udeležilo 11 ekip. Najboljšo
uvrstitev je dosegla ekipa Vojne pošte Ribnica, druga je bila ekipa Občinskega štaba 10 Kočevje in tretja ekipa TO 61102 Kočevje. Najboljši posa-
meznik je bil Benčina F. član ekipe Občinskega štaba TO Kočevje. Za osvojena prva tri mesta so ekipam podelili pokale,
najboljšim posameznikom pa medalje. Navzoče tekmovalce sta pozdravila predsednik OK ZRVS Bojan Šobar in predstavnik domicilne enote 15. divizije NOV tov. Hren, ki je navzoče seznanil z zgodovino bojne poti te vojaške enote, ki je v maju 1945 osvobodila Kočevje.
V. D.
S tekmovanja v streljanju
Kulturno športno društvo »PARG«
V krajevni skupnosti Draga že več kot dve leti deluje Kulturno športno društvo PARG, ki je bilo uradno registrirano v lanskem letu. Športna sekcija društva je precej aktivna, prebuja pa se tudi dramska sekcija. Za praznik dela so nas prijetno presenetili z enodejanko »Bogatin in smrt«, ki je privabila vaščane v Gasilski dom Podpreska. Dvorana je bila skoraj premajhna za vse. ki so si igro želeli ogledati. Enodejanka, ki smo jo videli, ni njihov prvi poizkus, saj se je sekcija lani ob istem času predstavila že z igro »Resnica o vinogradu«. Obe igri je režirala tov. Jasenka Osvald.
Dramska sekcija je že gostovala v Osilnici, sedaj pa sc pripravljajo za nastop v Kočevski Reki.
V KŠD PARG želijo osnovati tudi pevski zbor, toda tu so naleteli na težave, ker ne morejo dobiti zborovodje. Poleg tega pa jim primanjkuje tudi časa, saj so pred nami poletni meseci in z njimi obilica dela na polju.
Športna sekcija je ob L maju organizirala turnir v šahu in namiznem tenisu, toda o njenem delu kaj več v naslednji številki.
Turk Lucija
v
Sport ne pozna meja
Naše mesto je od 30. marca do 3. aprila 1988 gostilo mlade športnike mesta OER-ERKENSCHWICK iz Zvezne republike Nemčije.
Po precej dolgi vožnji, okoli 1150 km, so v sredo, 30. 3. gostje pripotovali v Kočevje. Po kratkem, vendar prisrčnem sprejemu smo goste najprej povabili na kosilo v hotel Pugled, za tem pa so jih naši mladi gostitelji odpeljali na svoje domove, kjer so prebivali ves čas gostovanja, predstavniki športne zveze in občine pa so prebivali v hotelu.
Prvo popoldne smo izkoristili za kratek ogled našega mesta.
V četrtek dopoldne se je začel odvijati program, ki smo ga pripravili. Najprej so si gostje ogledali srednjo šolo. Dve šolski uri sta bili na voljo za ogled in razgovore. Mladi so se v skupinah »raztepli« po razredih in se pogovarjali z našimi dijaki o vsem. kar jih je zanimalo, starejše pa je ravnateljica seznanila z delom šole, programi in načrti. Ti kratki razgovori so bili dovolj, da so med mladimi zrasle prijateljske vezi. Iz šole smo se napotili na kratek sprehod po športnih objektih in na ogled video posnetkov Kolpe in divjih živali, značilnih za naše gozdno področje. Popoldanski čas so športniki izkoristili za treninge, odbojkarice pa so že kar odigrale tekmo. Naše so bile precej močnejše in so zlahka zmagale.
Zvečer so bili vsi udeleženci srečanja gostje mladinskega kluba Škorc. Za ogrevanje so člani Delavske godbe pripravili kratek, vendar izredno prijeten program, nad katerim so bili vsi navdušeni, predvsem pa gostje. Za tem pa so ob zvokih diseo glasbe zaplesali.
smo se, da se eno leto srečamo pri nas, drugo leto pa pri njih. Kot prvi gostitelji smo se po svojih močeh in zmožnostih trudili, da bi bilo srečanje prijetno, da bi gostje spoznali naš kraj, ljudi, naše življenje in da bi odnesli
(’im li'neo ltlien I<z 'il-n cmn \/ t o m
uspeli, vedo gostje. Mi seveda upamo, da je bilo v redu, vsaj občutek je tak. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam pomagali pri izvedbi srečanja, športnikom, učencem in dijakom ter njihovim staršem, ki so mlade gostili na njihovih domovih, delovnim organizacijam, ki so srečanje podprle tudi materialno in športnim funkcionarjem, ki so ves čas bedeli med izvedbo progra-
Na skupnem posnetku gostje in gostitelji
Z nogometne tekme med mladimi iz obeli mest
V	petek dopoldne smo goste popeljali preko Trate na Trdnjavo, od koder so si lahko z vrha ogledali jezero ter videli ostanke rudniških objektov. Na kratko smo obiskali tudi Ribiški dom, kjer sta jih sprejela predsednik društva Tine Selan in Vinko Zajec, za tem pa smo obiskali TOZD Lesne predelave OZD Oprema. Po ogledu obrata so bili gostje na kosilu v restavraciji Jezero. Popoldne sta bili na sporedu preostali športni srečanji. Nogometaši so premagali naše z 2 : 1 (naši so nastopili s precej mlajšo ekipo), v namiznem tenisu pa so bili naši precej boljši od gostov in so zlahka zmagali. Po tekmah so klubi organizirali prijateljska srečanja, na katerih so kramljali o športu in še o drugih rečeh.
V	soboto so gostje odpotovali na izlet, ki so si ga sami izbrali. Ogledali so si Postojnsko jamo in primorski mesti Piran in Portorož.
V	nedeljo, na dan odhoda naših gostov, ni bilo posebnega programa. Dan je bil prazničen in tudi doma ni bilo dolgčas.
Tako je potekal program predvsem za športnike. Predstavnikom športne zveze in mesta OER-Erkenschwick pa smo v času, ko so bili mladi zaposleni s športnimi aktivnostmi, pripravili še nekaj obiskov in ogledov. Obiskali smo tov. Toneta Šercerja, ki je gostom govoril o čebeljarjenju, bili smo pri prof. Stanetu Jarmu in si ogledali njegova dela ter pri tov. Ladu Švigelju, pri katerem smo si ogledali enkratno zbirko lovskih trofej z vsega sveta. Nekaj ur pred odhodom pa je tov. Jenko popeljal goste še v cerkvico na Trati. Bili so navdušeni nad njeno lepoto in skrbjo nad prenovo, za katero so tudi sami prispevali nekaj denarja.
V	nedeljo popoldne ob 18. uri so se gostje odpravili na dolgo pot proti domu. K slovesu so prišli vsi naši mladi gostitelji, njihovi starši, predstavniki športnih organizaciju in Skupščine občine. Slovo je bilo ganljivo, zato tudi brez solz ni šlo.
To srečanje športnikov našega mesta s športniki mesta OER-Erkenschwick je bilo prvo in upamo, da ni zadnje. Dogovorili
In še nekaj besed o samem mestu
Mesto leži med Ruhrgebietom in Miinsterlandom na področju Haart, obdanim z gozdovi in nedotaknjeno naravo. Tu se nahaja nacionalni park NONE MARK, ki je drugi največji v Westfaliji. OER-Erkenschwick obsega 388 m3 površine in ima okoli 28.000 prebivalcev. Leži na jugu Westfalskega zaliva, ki je del spodnjenemškega nižavja. Na Stimbergu, najvišjem vrhu Haarda (156 m nadmorske višine), so našli najstarejša oblikovana orodja prvotnih prebivalcev. Med izkopaninami so našli orodje in konice puščic iz srednje železne dobe. Našli so tudi žare in nagrobne spomenike, ki kažejo, da so bile v tem mestnem območju pomembne naselbine že okrog 800 let pred našim štetjem. Erkenschwick je bil prvič uradno omenjen v registru območja Werden leta 1150. OER pa je igral v zgodovini
pomembno vlogo zaradi takratne prometne lege.
Prvotna gozdna in poljedelska struktura se je preko stoletij preoblikovala v rudarsko. Druga polovica tega stoletja je kraj zaznamovala z novim preobra-zbenim procesom, ki se kaže v ustanovitvi različnih smeri izobraževanja, kulturnih ustanov in gospodarskih vej. Besede, kot so sprostitev, prosti čas in šport se v OER-Erkenschwicku pišejo z veliko začetnico. Okoli 500.000 tisoč gostov vsako leto obišče urejene prostore za rekreacijo v Stimberg parku na južnem obrobju Haarda.
Najmočnejši veji industrije sta rudarstvo in predelava mesa. V OER-Erkenschwicku deluje največja klavnica v Evropi. Poleg tega pa so se razvile še keramična industrija, industrija kablov, kovinska industrija, elektronska industrija in tiskarstvo.
A. C.
V SPOMIN
MARIJI PODLOGAR
17. aprila smo se na kočevskem pokopališču poslovili od aktivistke OF Marije Podlogar-jeve iz.Kočevja. Pokojna je bila rojena 1907. leta v Golobinjeku pri Koprivniku. Izhajala je iz delavske družine. Za moža si je izbrala delavca - gozdarja Rudolfa Podlogarja, ki je umrl že leta 1961. Pred drugo svetovno vojno sta se naselila na Hribu pri Koprivniku in si uredila skromen dom. Podlogarjev! so bili slovenska družina med Kočevarji. Njen mož je bil borec za delavske pravice in kot predvojni član KPJ izpostavljen nenehnim pritiskom in preganjanju. Vrstile so se preiskave in zaslišanja. Pokojna je vse težave, ki jih je imel mož in družina pogumno prenašala, ravno tako aretacijo moža in vse težave v času NOB, zlasti pa obdobje roške ofenzive v poletju 1942.
Delovala je kot aktivistka, obveščevalka in vsestranska sodelavka v NOV in tako postala uspešna in odločna
borka za svobodo. Poleg vsega je skrbela za svoje tri hčerke. Tudi mladost njenih otrok ni bila lahka.
Viktor Dragoš
Zahvala
Ob nenadomestljivi izgubi ljubega sina
Aleša Tekavca
se iskreno zahvaljujemo prijateljem, znancem in sosedom za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Posebno se zah valj ujemo	delavcem
Doma starejših občanov Kočevje za vso pomoč in podporo. Hvala delovni organizaciji Melamin ter župniku za opravljeni verski obred. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poli.
Žalujoči: mamica Marica, ati Lojze in sestrica Metoda
Karate
Na mladinskem republiškem prvenstvu, ki je bilo 23. 4. 1988 v Kranju, je Beširevič Senad, član Karate kluba Kočevje, dosegel L mesto v poltežki kategoriji in 3. mesto absolutno (ne glede na težo tekmovalcev).
Beširevič. ki sedaj obiskuje SŠTUD — naravoslovno usmeritev, je začel trenirati v našem klubu že kot pionir. Tako je za njim že kar nekaj let trdega dela. Težave je imel, ko se je začel udeleževati prijateljskih karate turnirjev, saj se je tam srečeval s tekmovalci, ki so takrat že imeli bogate borbene izkušnje sam pa, razen klubskih borb, teh izkušenj ni imel. Vztrajal je in postal najperspektivnejši tekmovalec kočevskega kluba. To je dokazal že lani rta republiškem prvenstvu z osvojitvijo 2. mesta v srednji kategoriji, še posebej pa letos, ko je postal republiški prvak v poltežki kategoriji.
Zaželimo mu veliko uspeha na državnem prvenstvu, ki bo v drugi polovici maja v Novem Sadu.
Marjan Kužnik
Šahovsko
prebujanje
Ob zaključku dela v šahovskem krožku. V jeseni šahovska šola?
Šahovski krožek je za letošnje šolsko leto zaključil svoje delo. V mesecu maju želimo še izpeljati dogovorjeni dvoboj s srednješolskim centrom in morda še s katero drugo ustanovo ali delovno organizacijo.
Zaradi turnusa je bil krožek ob sobotah. Obiskovalo ga je 48 mladih šahistov od drugega do osmega razreda. Poleg praktične igre so učenci reševali šahovske probleme in sledili šahovski teoriji. Razdeljeni so bili v šest jakostnih skupin, tekmovanje pa je trajalo skoraj vse šolsko leto.
Šahisti so pridobivali potrebne izkušnje na organiziranih prijateljskih in prvenstvenih turnirjih, simultankah (Parma, Žilev-ski, Dulmin), alternativnih simultankah, dvobojih (mlajši -starejši, modri — rdeči turnus), hitropoteznih turnirjih, kvalifikacijskih turnirjih, medrazred-nih in drugih priložnostnih tekmovanjih. Na ekipnem prvenstvu Dolenjske so mlajši pionirji dosegli drugo, star.ejši pa četrto mesto. Nekatera pomembnejša tekmovanja so bila točkovana in tako smo v skupnem seštevku dobili deset najboljših šahistov na šoli: Glad Jani 147 točk, Glad Uroš 146, Ciček Andrej 132, Cvitkovič Mirko 91, Janša Andrej 87, Pavlin Mirko 69, Herman Matjaž 57, Rančigaj Igor 44, Brunec Darko 39, Vesel Mark 38.
Želimo, da bi v naslednjem šolskem letu delo v krožku potekalo strokovno in organizacijsko še bolj poglobljeno. V kolikor nam bodo priskočili na pomoč starejši, že prekaljeni kočevski šahisti, ki tudi izhajajo iz pionirskih šahovskih vrst, bomo lahko organizirali delo v obliki šahovske šole, ki je nekoč v Kočevju že delovala.
Mentor šahovskega krožka Ive Stanič
MALI OGLASI
V Kočevju ali okolici iščem stanovanje za dobo enega leta in pol. Plačam v naprej. Stanovanje potrebujem zaradi gradnje hiše v Mestnem logu.
Baloh Ladislav Studence 2 Hrastnik 61430
Gremo v kino
Predvideni filmski spored od 18. maja do 16. junija 1988 (KC si pridržuje pravico do sprememb!)
18.-19. 5. NORA ZABAVA V EVROPI, ameriška komedija
Vloge: Chevy Chase, Beverly D" Angelo. Jason Liverlev...
20.	5. FRANCIS - NEPRILJUBLJENA ŽENSKA, ameriška drama
Vloge: JESSICA LANGE. SAM SHEPARD, režija: Graerne Clifford
PRIPOROČAMO!
21,	— 22. V. VESOLJSKI VAMPIRJI, ameriški znanstveno fantastični
23.-24. 5. KRUL, ameriški znanstveno fantastični Režija: Peter Yates
Vloge: Ken Marshall, Lysette Anthony, Freddie Jones REPRIZA!
25.-26. 5. ST-ELMOS EIRE, ameriška mladinska melodrama
Vloge: ROB LOWE. DEMI MOORE.
Odlično posnet film o skupini mladih na prehodu iz gimnazije na univerzo. Po tematiki in pripovedi spada v skupino.filmov kot »DIPLOMIRANEC«
ZANIMIV SCENARIJ. IDILIČNA FOTOGRAFIJA, DOBRA SCENOGRAFIJA!
27.	5. LET NAD KUKAVIČJIM GNEZDOM, ameriška tragikomedija
Režija: MILOŠ FORMAN, JACK Nicholson v glavni vlogi. REPRIZA za ljubitelje priznanega režiserja in igralca.
28.	-29. 5. »CROCODILE DUNDEE«, avstralska avanturistična komedija.
ZLATI GLOBUS za glavno moško vlogo.
Vloge: PAUL HOGAN, LINDA KOZLOWSKI, MARK BLUM. DAVID GULPILL.
PRIPOROČAMO ogled »crocodil — dundee-ja«, ki ga je pomalem v vsakem izmed nas. SVETOVNI HIT 87! KOMEDIJA LETA!
30,—31. 5. ZAKON PESTI, ameriška kriminalka
Spomeniki NOB na Kočevskem
Tragedija v Taborski steni
Taktika partizanskega bojevanja je imela izvirne poteze, ki do tedaj še niso bile opisane v priročnikih o vojaški strategiji. Poznavanje terena, topografije, mobilnost partizanskih enot, nenadni napadi in presenečanja, hitri premiki in izbira novih borbenih položajev so bili osnovni načini partizanske bojne taktike. Izogibali smo se pozicijskih bojev in položajev v zgradbah ali umetnih utrdbah. So pa bile tudi izjeme, da je bila kakšna partizanska enota nameščena za daljši čas v kakšni hiši ali naravni utrdbi oz. na hitro napravljenih zakloniščih. Take lokacije so bile dobre in so imele svoj učinek le, če so bile podvržene najstrožji konspiraciji. To je veljalo zlasti za partizanske bolnišnice in poveljstva, saj je sovražnik odkril le malokatero bolnico, pa še to le s pomočjo izdajstva.
Borba, ki se je odvijala 24. julija 1942' v Taborski steni je primer, ko sta odpovedali tako previdnost kot konspiracija, kar je imelo usodne posledice.
Taborska stena je kraška votlina, ki. jo je narava izdolbla v previsnem skalovju nad Cabranko in, Kolpo. Ima nadmorsko višino 922 m. S Taborske stene le lepo viseti vas Belico, ki se nahaja v njenem podnožju. Belica je gručasto manjše naselje in leži ob istoimenskem potoku. V času turških vpadov so se vaščani Belice in okoliških krajev zatekali v varstvo kraške votline, kjer je bil urejen obrambni tabor. Od takrat tudi ime Taborska stena.
Kakor da se zgodovina ponavlja. je po 300-400 letih Taborska stena zopet nudila varno zatočišče borcem narodnoosvobodilnega gibanja. Votlina se
odlikuje po tem, da je suha in prostorna in dostopna samo po kamniti, v skalo vsekani ozki stezi, katere levi bok se nagiba v terasaste prepade vse do podnožja Belice. V to votlino se je aprila 1942 naselilo poveljstvo 2. čete 3. partizanskega bataljona Ljube Šercerja. Kasneje — od L julija 1942 — pa je v Taborski steni bilo poveljstvo Kočevskega odreda. V njej je bila tudi partizanska ciklostilna tiskarna, ki je 6. maja 1942 natisnila prvo številko Partizanskega vestnika. Preko štaba v Taborski steni je tekla kurirska vez med glavnim štabom Slovenije in Hrvatske in še proti Kočevju. Beli Krajini, Brodu na Kolpi, Ribnici, Loškem Potoku, Notranjski, Čabru, Gerovemu, Osilnici idr. Italijani so po svojih vohljačih zvedeli za Taborsko steno. Pripravili so obsežen načrt napada. V njem je sodelovalo približno 1500 vojakov, oboroženih z vsemi vrstami orožja, topovi, minometalci, avioni in metalci plamenov.
Napad na Taborsko steno sc je po popolni obkolitvi začel 24. julija 1942 ob 7. uri zjutraj. Najprej so s streli in puškinimi kopiti ter bajoneti iznenadili in ubili stražarja in dva pionirčka, ki sta mu delala družbo. Tako se je začel neenak boj med polkom italijanskih vojakov in trinajstimi borci, ki so bili tisto jutro v Taborski steni. Podrobnosti te borbe in agonije, ki je trajala 12 ur (od sedmih zjutraj do sedmih zvečer), so opisali mnogi avtorji in partizanski zgodovinarji ter preživeli borci te tragedije. Povzetki njihovih prispevkov, zlasti Toneta Ožbolta, Francija Strleta, Toneta Hočevarja in Franca Miheliča, so naslednji: trinajst borcev — med njimi dve partizanki — je moralo
Režija: Paul Lynch. Vloge: Janet Laine Greccn, Dchl Berti, Stephen B. Hunter, Olivia D'Abo.
L—2. 6. MAŠČEVALEC, ameriški akcijski Režija: Gordon Hessler. Vloge: SHO Kosugy. Robin Evans 3.—,"'. 6. NEVIDNI VOZNIK, ameriški avanturistični (zn. fantastični).
Film z veliko humorja in dobre glasbe!
3.	6 BETTY BLUE - LJUBEZEN PRI 37,2", francoska ljubezenska drama.
Režija: JEAN JACQUES BEINEIX. Vloge: BEATRICE DALLE in JEAN - HUGUES ANGLADE REPRIZA na željo gledalcev!
4.	6. BERLINSKA AFERA, drama
Režija: LILIANA CAVANI. To je njen najnovejši film, ki ga je posnela po knjigi nobelovca J. TANIZAKI-a »BUDISTIČNI KRST«.
6.-7. 6. VROČE NOČI J.M., nemški erotski.
Film je narejen po spominih prostitutke iz Dunaja JOSEFINE MUTZENBACHER.
6.-7. 6. VELIKI MIŠEK DETEKTIV, ameriška risanka 8.-9. VI. GOLA KLETKA, ameriška kriminalka.
Režija: Paul Nicholas. Vloge: SHARI SHATTUCK. ANGEL TOMPKINS. LUCINDA CROSBY.
K). 6. DIVA, francoska kriminalka
Režija: JEAN JACQLJES BEINEIX, ki je zaslovel s filmom BETTY BLUE, vendar kritiki še bolj pohvalijo njegov predhodni film »DIVA«.
PRIPOROČAMO!'
11.-12. 6. ROKERJI IZ VELEMESTA, novozelandski akcijski.
Režija: Bruce Morrison, vloge: MARK PILISI. PETER BLAND, KIM WILLOUGHBY.
13.-14 6. ISKALCI IZGUBLJENEGA ZAKLADA, italijanska komedija Režija: SERGIO CORBUCCI Vloge: TERENCE HILL. BUD SPENCER.
15.-16. 6 FLETCH - MASKIRANI DETEKTIV, ameriška komedija
Režija: Michael Ritchie. Vloge: Chevy Chase, Joe Don Baker. Dana Wheeler—Nicholson.
Film o zabavnih prigodah novinarja, ki hoče razkrinkati mrežo prekupčevalcev z mamili.
sprejeti borbo na življenje in smrt, saj je Taborska stena imela samo en vhod in nobenega izhoda. V tej borbi so izgubili življenje:	Franc Gombač-
Matjaž, komandir zaščitnega voda, Slavko Koncilija, Aleks -mitraljezec iz Celja, Lado Vrtačnik, učitelj iz Loškega Potoka, Franc Krže iz Loškega Potoka, Feliks Lah-Laufar — kurir ter Martin Černe, operativni oficir. Poleg teh, ki so našli smrt v jami, so Italijani zunaj jame pobili stražarja Tineta Obranoviča ter kurirčka Vinka Kalčiča in Jakca Turka.
Tragedijo pa so preživeli: Edo Mihelič, učitelj v Fari, Tone Hočevar iz Kočevja, sestri Ivanka in Nežka Mule, kuharici iz Pudoba, Jože Zakrajšek iz Kočevske Reke, Jože Jakšič, kmet s Hriba pri Fari, Franc Mihelič iz Novega Kota in Franjo Kreis-Karo.
Preživeli se morajo zahvaliti naključju, da so proti večeru ugotovili, da se jama preko ozke odprtine ali »sifona« nadaljuje v drugo, zelo majhno votlino. Splazili so sc vanjo in vhodno luknjo s kamni zazidali. Bil je že skrajni čas za ta podvig, kajti v jami je bilo neznosno vroče in zadimljeno, ker so Italijani z metalci plamenov zanetili pravi požar. Mnogi borci so bili opečeni.
Ko so Italijani ugotovili, da partizani v jami ne nudijo nobenega odpora več, so upali vdreti vanjo in se barbarsko znašali nad padlimi borci, prebadali so jih z noži in trupla popolnoma zmrcvarili. Aleksu so z bajonetom vrezali v čelo petokrako zvezdo. Ob mraku so se Italijani umaknili s položajev. Proti jutru naslednjega dne so preživeli tvegali izhod iz »mišje luknje« in ugotovili, da sovražnih vojakov ni več v bližini. Toda tragedije in agonije še ni bilo konec. Matjaž, ki je bil težko ranjen, si je hotel sam vzeti življenje z majhno damsko pištolo. Toda krogla mu je pretrgala le vidni živce, ostal pa je še pri življenju in zavesti. Povpraševal je, kdaj se bo zdanilo. Zdaj je bilo prisotnim jasno, da je slep. Matjaž je začel prositi borce, naj ga rešijo neznosnih muk.
V spomin na ta tragičen dogodek je bila na pobudo Okrajnega odbora ZZB NOV Kočevje 1963. leta odkrita spominska plošča z vklesanimi imeni padlih tovarišev in uvodnim besedilom: SLAVA JUNAKOM, KI SO V TEJ JAMI NA DAN 24. JULIJA 1942 V KRVAVI BORBI Z ITALIJANSKO FAŠISTIČNO	VOJSKO
PADLI ZA SVOBODO SLOVENSKEGA NARODA.
Vsako leto je 25. maja v Taborski steni spominsko slavje. Sem pridejo učenci-pionirji osnovnih šol Vas-Fara, Trava, Podpreska in Kočevska Reka. zadnja leta pa tudi učenci iz hrvaškega obkolpja. Tu so ob prisotnosti borcev-partizanov sprejeti v mladinsko organizacijo. Tradicionalno je postalo, da vsak obiskovalec, zlasti pionir, prinese na kraj smrti pionirjev Vinka in Jakca spominski kamen. Tako je vzrasla piramida v nagrobnik. Ta kamnita piramida bo spominjala kasnejše rodove na težke vojne dni, v katerih se je izoblikovala SVOBODA.	xt ir
Nace Karmcmk
Nagradna križanka št. 4
Prejeli srno 42 rešitev nagradne križanke št. 3.
Izmed 24 pravilno rešenih smo izžrebali:
1.	nagrada: SMOLIČ MAJDA, Turjaška 14, 61.3.30 Kočevje - 8.000 din
2.	nagrada: CILENŠEK AJDA, Kidričeva 9, Kočevje — 5.000 din
3.	nagrada: KUK POLDKA, Kolodvorska 8, Kočevje — 3.000 din
Rešitve nagradne križanke št. 4 pošljite do 6. 6. 1988 v zaprti kuverti s pripisom — nagradna križanka — na naslov: Uredništvo Kočevskih novic. Ljubljanska 7, 61330 Kočevje.
Za pravilno rešeno nagradno križanko št. 4 bomo izžrebanim podelili tri denarne nagrade:
1.	nagrada: 8.000,- din
2.	nagrada: 5.000,- din
3.	nagrada: 3.000,- din
Rezultate žrebanja bomo objavili v naslednji številki. Izžrebanim reševalcem bomo nagrade poslali po pošti.
kočevske •
novice
Glasilo »Kočevske novice« izdaja Občinska konferenca SZDL Kočevje. Oblikuje in ureja uredništvo: Ljubljanska 7. 61330 Kočevje - telefon: (061) 851-061. Glavna in odgovorna urednica Mojca Leskovšek-Svete. Lektor Mirjana Furlan. Gradiva za Delegatsko prilogo ne lektoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Glasilo izhaja v nakladi 6.100 izvodov. Vsa gospodinjstva v občini ga prejemajo brezplačno. Letno izide 10 številk. Grafična priprava in tisk Tiskarna Novo mesto. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka po sklepu komiteja SRS za informiranje št. 421-1/72.
Naslednja številka izide 15. junija 1988.