

EOGRAFSKI 

ESTNIK 


GEOGRAFSKI VESTNIK 
GEOGRAPHICAL BULLETIN 
BULLETIN GÉOGRAPHIQUE 


GEOGRAFSKI VESTNIK 
GEOGRAPHICAL BULLETIN 
BULLETIN GÉOGRAPHIQUE 
88-2 
2016 


ZVEZA GEOGRAFOV SLOVENIJE 
ASSOCIATION OF SLOVENIAN GEOGRAPHERS 
L’ASSOCIATION DES GÉOGRAPHES SLOVÉNES 

GEOGRAFSKI VESTNIK 
GEOGRAPHICAL BULLETIN 
BULLETIN GÉOGRAPHIQUE 
88-2 
2016 

ČASOPIS ZA GEOGRAFIJO IN SORODNE VEDE BULLETIN FOR GEOGRAPHY AND RELATED SCIENCES BULLETIN POUR GÉOGRAPHIE ET SCIENCES ASSOCIÉES 
LJUBLJANA 2016 
ISSN: 0350-3895 COBISS: 3590914 UDK: 91 http://zgs.zrc-sazu.si/gv; http://ojs.zrc-sazu.si/gv/ (ISSN: 1580-335X) 
GEOGRAFSKI VESTNIK – GEOGRAPHICAL BULLETIN 
88-2 
© Zveza geo grafov Slove nije 2016 
Med­na­rod­ni­ured­niš­ki­odbor –­Inter­na­tio­nal­edi­to­rial­board: 
dr. Valenti na Breč ko Grubar (Slove nija), dr. Marco Cavalli (Italija), dr. Rok Ciglič (Slove nija), dr. Predrag Dju rović (Sr bija), dr. Sanja Faivre (Hrvaška), dr. Matej Gabrovec (Slove nija), dr. Uroš Horvat (Slove nija), dr. Andrej Kranjc (Slove nija), dr. Drago Perko (Slove nija), dr. Katja Vintar Mally (Slove nija), dr. Matija Zorn (Slove nija) in dr. Walter Zsilinc sar (Av strija) 
Ured­nik –­Edi­tor-in-chief: dr. M tija Zorn 
Uprav­nik­in­teh­nič­ni­ured­nik –­Mana­ging­and­tech­ni­cal­edi­tor: dr. Rok Ciglit 
Na­slov­ured­niš­tva – Edi­to­rial­address: Geo graf ski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Gospo ska uli ca 13, SI – 1000 Ljubljana, Slove nija 
Iz­da­ja­telj­in­založ­nik –­Pub­lis­her: Zveza geo grafov Slove nije Za­izda­ja­te­lja –­For­the­pub­lis­her: dr. Stanko Pelc 
Ra­ču­nal­niš­ki­pre­lom –­DTP: SYNCOMP d. o. o. Tisk –­Prin­ted­by: SYNCOMP d. o. o. 
So­fi­nan­cer –­Co-foun­ded­by: Javna agencija za raziskoval no dejavnost Republike Slove nije 
Pub­li­ka­ci­ja­je­vklju­če­na­tudi­v –­The­jour­nal­is­inde­xed­in: CGP (Current geographical publications), dLib.si (Digitalna knjižnica Slovenije), FRANCIS, ERIH PLUS (European reference index for the humanities and the social sciences), Geobase (Elsevier indexed journals), GeoRef (Database of bibliographic information in geosciences), Geoscience e-Journals, OCLC WorldCat (Online computer library center: Online union catalog), SciVerse Scopus 
Na­slov­ni­ca: Rečni relief v puščavi Saudove Arabije. Posnetek je naredil astronavt na Mednarodni vesoljski postaji 10. oktobra 2015. Vir: NASA Earth Observatory. Medmrežje: http://earthobservatory.nasa.gov/. 
Front­page: Fluvial relief in the desert of Saudi Arabia. The ima ge was taken by an as tronaut from the International Space Station on October 10, 2015. Credit: NASA Earth Observatory. Internet: http://earthobservatory.nasa.gov/. 


RAZPRAVE – PAPERS 
Gre gor Kovačič Trendi pre tokov rek ja dranske ga povodja v Slove niji brez Po sočja .................................................................................. 9 Disc­har­ge­trends­of­the­;dria­tic­Sea­ba­sin­ri­vers­in­Slo­ve­nia,­exc­lu­ding­the­Soča­ri­ver­ba­sin .............. 27 
Erik Lo gar, Irma Potočnik Slavič (Ne)vid ne spre membe podeželskih skupno sti: pri me ri z Gorenj ske in Sauerlanda .................................. 31 
(In)vi­sible­chan­ges­of­ru­ral­com­mu­ni­ties:­exam­ples­from­Go­renj­ska­re­gion­(Slo­ve­nia) and­Sa­uer­land­(Ger­many) .......................................................................................................................................................................................... 49 
Janez Nared, Nika Raz potnik Viskovi ć 
Somestja v Slove niji .......................................................................................................................................................................................................... 51 

Co­nur­ba­tions­in­Slo­ve­nia .............................................................................................................................................................................................. 67 


RAZGLEDI – REVIE S 
Blaž Komac, Matija Zorn Naravne in umetne pre gra de ter z njimi povezani hi dro-geomorfni proce si .................................................... 69 Na­tu­ral­and­man-made­dams­and­related­hydro-geo­morp­hic­pro­ces­ses .................................................................... 89 
Matjaž Geršič 
Ledinska ime na na kulturnih te rasah ............................................................................................................................................................ 91 

Field­na­mes­in­agri­cul­tu­ral­ter­ra­ces .............................................................................................................................................................. 100 

Pe ter Mikša, Matija Zorn 
The­be­gin­nings­of­the­re­search­of­Slo­ve­nian­;lps .............................................................................................................................. 103 

Začetki raziskovanja slovenskih Alp ............................................................................................................................................................ 123 

Drago Perko, Matija Zorn Sedemde set let ra ziskovanj na Geo graf skem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU ................................ 133 
Se­venty­years­of­re­search­at­the­ZRC­S;ZU­;n­ton­Me­lik­Geo­grap­hi­cal­In­sti­tu­te .......................................... 162 


KNJIŽEVNOST – LITERATURE 
Rok Ci glič, Matjaž Geršič, Drago Perko, Matija Zorn (ured niki): Di gital ni podatki 
GIS v Slove niji 13 (Pe ter Ku mer) ........................................................................................................................................................................ 163 Franc Perko: Od ogolele ga do gozd natega krasa: po goz dovanje krasa (Pe ter Ku mer) .................................. 164 Andrej Bandelj, Jože Mihelič, Jernej Zupančič: Zamej ska Koroška, 
Vod niki Ljubljanske ga geo graf ske ga društva (Pe ter Ku mer) .............................................................................................. 166 


KRONIKA – CHRONICLE 
Med narod na jamarska odprava Zve ri njačke rupe 2016 (Jure Tičar) .................................................................................. 169 
Ra ziskoval ne igral ni ce na ZRC SAZU (Pri mož Gašpe rič) ............................................................................................................ 172 

27. Evrop ska dendroekološka delavni ca (Jure Tičar) .......................................................................................................................... 175 Prva delavni ca projekta SMART-MR: Parti cipativno prometno načrtovanje (Janez Nared) .................. 178 Srečanje v okvi ru projekta »Povezovanje hi dro-geomorfoloških 
ra ziskav v Evropi« (Matija Zorn) ........................................................................................................................................................................ 179 

Uvod ni se stanek za projekt MEDFEST (Matjaž Geršič) .................................................................................................................. 181 


ZBOROVANJA – MEETINGS 
Geo graf ski simpozij v bel gij skem Liegu (Pe ter Ku mer) .................................................................................................................. 183 

33. med narod ni geo graf ski kongres (Matej Gabrovec) .................................................................................................................... 185 
Letna kon fe renca Kraljeve ga geo graf ske ga društva (Maruša Goluža) .............................................................................. 187 
Mednarodna konferenca Kar patsko-balkansko-dinarske geomorfološke komisije (Matija Zorn) ........ 187 

13. bie nal ni simpozij Geo graf ski in forma cij ski siste mi v Slove niji (Rok Ci glič) .................................................. 191 

38. zborovanje Zveze zgodovinskih društev Slove nije (Matija Zorn, Matjaž Geršič) ...................................... 193 Evrop ska kon fe renca Združenja za uporabo geo graf skih in forma cij skih 
siste mov pri varovanju okolja (Rok Ci glič) .............................................................................................................................................. 195 
Med narod na kon fe renca o zgodovi ni reke Drave (Matija Zorn) .......................................................................................... 196 
Med narod na kon fe renca o mejah in ad mi nistrativni dediščini (Matija Zorn) ...................................................... 198 


POROČILA – REPORTS 
Novi doktorji znano sti s področ ja geo grafije na Fakulte ti za hu manistič ne 
štu dije Univer ze na Pri morskem (Valenti na Brečko Grubar) ............................................................................................ 203 Novi magistri in doktorji znanosti s področja geografije na Filozofski fakulteti 
Univerze v Ljubljani (Lu cija Miklič Cvek) .................................................................................................................................................. 208 

NAVODILA – INSTRUCTIONS 
Navodila avtorjem za pripravo prispevkov v Geo graf skem vestniku 
(Matija Zorn, Drago Perko, Rok Ciglič) ...................................................................................................................................................... 215 


RAZPRAVE 

SOMESTJA V SLOVENIJI 
AVTORJA!
dr. Janez Nared 
ZnanstvenoraziskovalnicenterSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,GeografskiinštitutAntonaMelika,!Gosposkaulica13,SI –1000Ljubljana,Slovenija;janez.nared@zrc-sazu.si!
dr. Nika Raz pot nik Viskovi ţ 
ZnanstvenoraziskovalnicenterSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,GeografskiinštitutAntonaMelika,!Gosposkaulica13,SI –1000Ljubljana,Slovenija;nika.razpotnik@zrc-sazu.si!
DOI:10.3986/GV88203!UDK:911.375(497.4)!COBISS:1.01!
IZVLEČEK!

Somest ja v Sloveniji
Namenprispevkajebilopredelitisomestjav Slovenijiinpreveriti,nakakšennačinsosetaopredeljevaladosedaj.Napodlagianalizedelovnemobilnostiprebivalcevmedobčinamiterdopolnjevanjafunkcijmedpo»sameznimicentralniminaseljismougotovili,dajeopredelitevsomestijizStrategijeprostorskegarazvojaSlovenijez nekajizjemamiustrezna,a bijobilomogočedopolnitiz boljdoslednouporabojasnihmerilzaopredelje»vanjesomestij.Analizajepokazala,dasosomestjanapodlagimobilnostidelovnesileobsežnejšainštevilnejša!odsomestij,opredeljenihnapodlagidopolnjevanjafunkcij.V prihodnjebibilozatosmiselnouporabljatiobapristopa,sajtakolahkozaznamoožjaobmočjafunkcijskegapovezovanjamednaseljiv somestjukottudiz njimipovezananaselja,kijihsomestjemlahkopriključimonapodlagimobilnostidelovnesile.!
KLJUČNEBESEDE!geografijanaselij,urbanageografija,somestja,sistemposelitve,Slovenija!
ABSTRACT!
Conurbations in Slovenia 
Thisarticleprovidesa definitionofconurbationsinSloveniaanddetermineshowthesehavebeendefined!todate.Basedonananalysisofresidents’commutingforworkbetweenmunicipalitiesandcomplementary!functionsamongindividualcentralsettlements,wedeterminedthatthedefinitionofconurbationsintheSpa»tialDevelopmentStrategyofSloveniaisappropriate,witha fewexceptions,andthatitcouldbeimproved!throughmoreconsistentuseofclearcriteriafordefiningconurbations.Theanalysisshowsthat,whendefi»nedintermsofcommuting,conurbationsaremoreextensiveandmorenumerousthanwhendefinedby!complementaryfunctions.Inthefutureitwouldthereforemakesensetousebothapproachesbecausethis!makesitpossibletodetectnarrowareasoffunctionalconnectivitybetweensettlementsina conurbation,as!wellasthesettlementsconnectedwiththemthatmaybeincludedintheconurbationbasedoncommuting.!
KEYWORD!settlementgeography,urbangeography,conurbations,settlementsystem,Slovenia!
Uredništvojeprispevekprejelo9.septembra2016.!

1 Uvod 
Izraz somestje se v slovenskih pro storskih ra ziskavah in politiki pojavlja že od 1970-ih let, a način. njihove a opredeljevanja do slej niso bili jasno predstavlje ni, čeprav so somestja z vpeljavo v plansk. dokument. (n. prime› Do. oročn. pla. . 1986; Strat. ij. . 2004) postal. pomembe. prostorsk. kon­cept. V prispevk. sm. somestj. opredelil. n. podl. . t› . del. i. centralni‰ funkci' te› hkrat. preverili, ali somestja, opredelje na v lite ratu ri in planskih doku mentih, de jansko deluje jo kot taka. 
V tuji lite ratu ri je konceptu some stij še najbližji pojem konur ba cija. Ob staja pa med tem pojavo` i. somestji, ko! ji‰ opredeljujem. mi, pomembn. razlika: konurbacij. označuj. ost. i. sklenjen. po­zi dana ur bani zi rana območja, ki se ločijo od pre težno podeželske okoli ce. Se pa znotraj nje vzpo stav. določena speciali za cija po samez nih mest (Vresk 2002; ESPON 2007), tako kot to lahko poe no stavlje ­no trdi mo tudi za somestja. 
V slovenski lite ratu ri se izraz somestje pojavi pri Kokole tu (1971, 52), ki ugotavlja, da prihaja d. pre ple ta ravita cij skih območij po samez nih central nih naselij, pri čemer ». grezasrediščaožjihre»gionalnih,slejkoprejvečobčinskihenot,včasihkarnekakih»somestij«.Takiprimeriso,Brežice,Trbovlje,!SlovenjGradec(bolje»somestje«SlovenjGradcaz RavnamiinDravogradom)!…«. Kokole v svoji štu dij. navaja dopol njevanje Je se nic s ». centralnimidejavnostmi»srednjeosnovnestopnje!…«,razmeščenimi!naBleduinv Radovljici«, ka› ji` z. otavlj. vl. . vsa' »subr. ionaln. a/ ravitacijsk. . središč. (Ko­kol. 1971, 82). V podobne` smisl. ovor. tud. o obalne` somestju, kje› ». superstrukturaregionalnega!pomenazajužnozahodnidelSlovenijenilev Kopru,ampaktudiv Izoli,Piranuincelov Portorožuter!Ankaranu.« (Kokole 1971, 76). 
Leta 1978 Kokole ob omembi subre ional nih središč piše po samez ne kraje skupaj, na pri mer Je ­senice–Radovljica, Brežice–Krško, Ravn. n. Koroškem–Sloven' Gradec, let. 1987 p. omenj. somestj. Brežice–Krško (Kokole in Kokole 1987). 
V preo stalih štu dijah o central nih naseljih Vrišer (1988) ovori o obal nem somestju (Koper–Izo ­la–Pi ran), Ci gale (2002) pa o delitvi funkcij na mezoravni na pri me ru Raven na Koroškem in Sloven' Gradca ter na pri me ru Brežic in Krškega. 
Pomembno vlo o somestjem pripisuje jo Ravbar in sodelavci (2001, 23), ki me nijo, da ». mora»mov prihodnjeračunatišez žeizraženimimanjšimisomestji(npr:Ravne-SlovenjGradec-Dravograd,!Krško-Brežice,Radovljica-Bled-Jesenice,ipd),kjerbopravtakoobintenzifikacijiselektivneterciarizaci»je,prihajalododelitvefunkcijnelemedmesti,marvečtudinaurbaniziranempodeželju,kitasomestja!obdaja!…«. Somestj. Koper–Izola–Pira. te› Krško–Brežic. uvrščaj. me. pomembn. zaposlitven. sre­dišča, z vi dika planske zasnove pa somestja v Slovenskem pri morju, Zgornjem Gorenj skem, Zasav ju, Po sav ju in slovenskem Koroškem uvrščajo ob bok pomembnejšim me stom (Murska Sobota, Maribor, Ptuj, Celje, Velenje, Nov. mesto, Kranj, Nov. Gorica, Postojn. i. Ljubljana), k. ». predstavljajoobveznodržavnoizhodiščezapripravoinoblikovanjedolgoročnihinsrednjeročnihplanskihaktovlokalnihskup»nostikotinstrumentprostorskeinregionalnepolitike!…/ (Ravba› i. sodelavc. 2001, 97). Somestj. i. delite. funkcij znotraj mestnih re ij vi dijo kot pomemben ele ment v pro storskem raz voju, saj da so ur ban. središč. industrijski‰ območij, ko! s. Velenje, Ravn. n. Koroškem, Jesenic. te› Trbovlj. s Hrastniko` in Z. orjem za pre skok k središčem sred nje ravni z raz voj ne ga vi dika pre skrom na, bodisi zara di po ­pula cij ske ga zaledja bodisi zara di ekonomske moči (Ravbar in sodelavci 2001,109). 
Raz me roma podroben prikaz some stij zasledi mo v Konceptu pro storske ga raz voja Slove nije (Di ­mitrovsk. Andrew. i. sodelavc. 2001), a tud. t. metodol. ij. njihov. . opredeljevanj. n. predstavljena. 
Pomembno vlo o v delitvi funkcij v somestjih zlasti z vi dika . lome ra cije vi dijo tudi Po gačnik i. sodelavci (2010), ki pa obe nem ugotavljajo, da se ide ja iz 1970ih o na domeščanju manj kajočih re io ­nal nih središč s funkcij ski mi somestji z del no iz je mo obal ne ga somestja ni ure sničila. »Bližnjamesta!. občinskasredišča!– siprejkonkurirajoinseprepirajoo pridobitvikakefunkcije(značilniprimeriSlovenj!Gradec!– RavnenaKoroškem!– Dravograd).Spodnje-posavskosomestjeBrežice–KrškoinceloSevnica,!nikolinipravzaživelo,sajsorazdaljemedmestiprevelike,mestapaprešibkazakakeskupnefunkcijeregio»nalnihravni.PodobnoveljazaZgornjegorenjskosomestjeJesenice–Radovljica/Lesce–Bled.« (Pogačni” in sodelavci 2010, 43). 
V nasprotju od predhod nih av torjev, ki se ukvarjajo s somestji kot delom siste ma central nih nase ­li' n. državn. ravni, s. s. Miklavčiď i. sodelavc. (2014) osredotočil. n. opredeljevanj. somesti' n. lokaln. ravni. N. podl. . analiz. 75 občinski‰ prostorski‰ načrto. . otav ljajo, d. priprav ljavc. načrto. somest­ja raz lično ra zu me jo. Skupno so zaz nali enajst some stij, v kate ra je bilo vključenih 25 naselij. 
Skupno ornjim štu dijam je, da me rila za opredelitev some stij, ra zen da so medseboj no funkcijsk. povezana, nis. natančn. opredeljena. Pra. tak. n. konsistentn. navajanj. naselij, k. sodij. v posamez­no somestje. Zato smo ob anali zi central nih naselij v Slove niji (Nared in sodelavci 2016; 2017; Nared, Bole in Ci lič 2016) preučili tudi opredelitev some stij, pri čemer smo ta ute meljevali na podl. i trg. delovne sile ter dopol njevanja naselij na področju central nih funkcij. Pri tem smo si zastavili nasled ­nja ra ziskoval na vprašanja: 
1. 
Kate ra somestja lahko opredeli mo na podl. i trga dela ozi roma mobil no sti delovne sile? 

2. 
Kate ra somestja lahko opredeli mo na podl. i dopol njevanja funkcij in koliko se zaz nana somestj. raz likuje jo od some stij, opredelje nih v Strate iji pro storske ga raz voja Slovenije (2004)? 

3. 
Kater. somestj. lahk. opredelim. upoštevaj. ob. predhodn. način. (t› del. i. dopolnjevanj. funkcij). 


V prispevk. razumem. somestj. skladn. z opredelitvij. Strat. ij. prostorsk. . razvoj. Slovenij. (2004) ko! skupin. medsebojn. povezani‰ mes! in/al. dr. i‰ naselij, v kateri‰ s. dejavnost. razporejaj. p. načel. dopolnjevanj. funkcij. N. Inštitut. z. politi k. prostor. (medmrežj. 1) s. somestj. n. en. stran. opre­delil. ko! konurbacijo, z vidik. naš. . dojemanj. somesti' p. j. primernejš. dr. . definicija, kje› s. somestj. opredeljen. ko! ». skupinamedsebojnopovezanihmest,v katerihsedejavnostirazporejajoponačeludo»polnjevanjafunkcijinkiskupajtvorijohierarhičnovišjevozliščev omrežjunaselij,kotbigavsakoposamezno!mesto!…«. V te` smisl. ovorim. o primerih, ». kjersosicerbližnjamanjšamestafizičnoločenainima»jozgodovinskoalinačrtnorazličnefunkcije(npr.uprava,šolstvo,zdravstvo,industrija!…)!…«. 
2 Metode 
Somestja smo v anali zi opredelili na podl. i: • mobil no sti delovne sile, • central nih funkcij i. • z upoštevanjem mobil no sti delovne sile in central nih funkcij. 
2.1 Opredelitev some stij na podla gi mobil no sti delovne sile 
Pri določanju some stij na podl. i mobil no sti delovne sile smo upoštevali statistične podatke o de ­lovno aktivnem prebivalstvu (brez kmetov) po občinah prebivališča in občinah delovne ga me sta z. let. 2015 (Delovn. aktivn. . 2016). Pomanjkljivos! podat ko. je, d. številn. podjetj. ko! kra' del. vse‰ zapo sle nih vodijo sedež podjetja, čeprav ti delajo na raz ličnih loka cijah. Težava je tudi, da so podatk. dostopn. l. n. rav n. občin, pr. čeme› sm. ji‰ z. analiz. interpretiral. ko! podatke, relevantn. z. občin­sko središče. S tem smo zane marili t› dela znotraj po samez ne občine, kar vpliva na točnost rezultato. zlasti v občinah z več pomembnejšimi središči, kjer bi hipote tično po samez na naselja lahko iz ka zova ­la določeno stopnjo povezano sti z ostali mi naselji znotraj iste občine ali z naselji v so sed njih občinah. 
Iz hodišče pri tovrstne mu določanju some stij je, da sta po samez ni občini/naselji (me sti) povezan. na podl. i mobil no sti delovne sile, pri čemer ni dovolj, da ena občina/naselje z. otavlja delo delovn. sili iz dru e občine/naselja, temveč mora tok delavcev potekati tudi v obratni sme ri, torej da dru . občina/naselj. z. otavlj. del. primerljivem. delež. delovn. sil. i. prv. občine/naselja. N. podl. . ana­li ze podatkov ter nekate rih do sedanjih štu dij o mobil no sti delovne sile (Bole 2004) smo določili dv. pr. ova: 10-odstotni in 5-odstotni. 
10-odstotni pr. pome ni, da se je iz občine/naselja A v občino/naselje B vozilo na delo vsaj 10 % delovno aktivne ga prebivalstva občine A, istočasno pa se je iz občine/naselja B v občino/naselje A vo ­zilo na delo vsaj 10 % delovno aktivne ga prebivalstva občine/naselja B. 
5-odstotni pr. pome ni, da se je iz občine/naselja A v občino/naselje B vozilo na delo vsaj 5 % de ­lovno aktivne ga prebivalstva občine A, istočasno pa se je iz občine/naselja B v občino/naselje A vozil. na delo vsaj 5 % delovno aktivne ga prebivalstva občine/naselja B. 
V prve` primer. ovorim. o močn. funkcijsk. povezanost. naseli' v somestju, v dr. e` p. o zmer­n. funkcijsk. povezanost. naseli' v somestju. Seved. p. prihaj. tud. d. primerov, k. d. izmenjav. delovn. sile med dve ma občinama/naselje ma prihaja, vendar pa pri tem en kraj do se ga 5-odstotni pr. , dru ­
i pa 10-odstotni pr. , kar kaže na asi me tričnost od no sov v somestju ter večji vpliv ene ga od naselij. 
Tako smo opredelili pare naselij, ki smo jih v nasled njem koraku povezali med sabo, če je bilo en. al. veď naseli' vključeni‰ v veď parov. K. s. bil. v par. povezan. vs. vključen. naselj. (veď ko! tri), sm. somestje opredelili kot mrežno somestje, v pri me rih, ko vsa naselja niso bila medseboj no povezana, pa smo somestje opredelili kot ve rižno somestje. 
Za mrežno somestje je značilno, da prihaja do iz me njave delovne sile med vse mi vključeni mi na ­selji, torej A–B, B–C in A–C, pri ve rižnem somestju pa le med dve ma, torej A–B in B–C, medtem k. med A–C iz me njava delovne sile ne do se ga zastavlje nih pr. ov. 
2.2 Opredelitev somestij na podla gi central nih funk cij 
Pri določanju some stij na podl. i central nih funkcij smo iz hajali iz storitev splošnega pome na, t. je storitev, ki z. otavljajo os novno oskr bo prebivalstva. Predvsem smo upoštevali funkcije, na podla ­
i kate rih smo opredelili stopnjo central no sti naselij (šolstvo, zdravstvo, uprava, sodstvo; Nared, Bol. in Ci lič 2016; Nared in sodelavci 2017), hkrati pa preve rili nekate re dodatne funkcije (sedeže institu ­cij) centraln. . pomena: policija, banka, do` z. starejš. občane, vrtec, pošta, knjižnica, notariat, ledališče, muzej, Zavo. z. zdravstven. zavarovanj. Slovenij. (ZZZS), Finančn. uprav. Republik. Slovenij. (FURS), Geodetsk. uprav. Republik. Slovenij. (GURS), Uprav. Republik. Slovenij. z. varn. hrano, veterinars­tvo in varstvo rastlin (UVHVVR), Zavod Re publike Slove nije za varstvo narave (ZRSVN), Zavod z. varstvo kulturne dediščine Slove nije (ZVKDS) in Zavod Re publike Slove nije za zapo slovanje (ZRSZ). 
Izhodišč. tovrstn. . opredeljevanj. somesti' je, d. s. z vidik. z. otavljanj. posamezni‰ funkci' na­selj. medsebojn. dopolnjujejo. Pr. te` sm. preveril. somestj. led. n. mobilnos! delovn. sil. te› somestja, opredeljen. v Strat. ij. prostorsk. . razvoj. Slovenij. (2004), do dal. p. sm. šeneka' do datni‰ somestij, kot jih lahko zaznamo na podl. i anali ze (Nared in sodelavci 2016; 2017). Ključno me rilo za oprede ­litev some stij je bilo, da po samez no naselje v somestju vsaj z eno funkcijo dopol njuje dru ga naselj. v somestju – to pome ni, da dru a naselja v somestju te funkcije ni majo in se z njo oskr buje jo v tiste` me stu somestja, ki to funkcijo ima. 
2.3 Opredelitev some stij z upoštevanjem mobil no sti delovne sile in central nih funk cij 
V tretjem koraku smo združili obe predhod ni opredelitvi some stij ter iz delali skupno vred note nj. some stij. 
3 Rezultati 
3.1 Somestja na podla gi mobil no sti delovne sile 
Na podl. i mobil no sti delovne sile smo določili 33 parov naselij, ki smo jih nato združili v 20 so ­me stij, od kate rih je eno somestje mrežno. 
Preglednica1:Funkcijskopovezaniparinaselijinsomestjanapodlagimobilnostidelovnesile!(preglednica1).!
par naselij (krepki tisk oz načuje močno funkcij sk.  somestje (krepki tisk in podčrtano oz načuje  
povezanost . 10 %, * p. pomembnejš. naselj. v paru)  mrežno somestje)  
Ajdovščina*–Vipav.  Ajdovščina–Vipav.  
Bled–Ra dovlji ca*  Bled–Ra dovlji ca–Je se ni ce–Kranj ska Gor.  
Je se ni ce–Ra dovlji c.  
Je se ni ce*–Kranj ska Gor.  
Bovec–Kobari.  Bovec–Kobari.  
Brežice–Kršk.  Brežice–Krško–Sevni c.  
Sevni ca–Kršk.  
Celje*–Žale.  Celje–Žale.  
Črna na Koroškem–Mežica*  Črna na Koroškem–Mežica–Prevalje–Ravn.  
Mežica–Prevalj.  na Koroškem–Slovenj Gra dec–Dravo ra.  
Prevalje–Ravne na Koroškem*  
Ravne na Koroškem–Slovenj Gra dec*  
Slovenj Gra dec*–Dravo ra.  
Črnomelj–Metlik.  Metlika–Črnomelj–Se miď  
Črnomelj*–Se miď  
Hrastnik–Tr bovlje*  Z. orje ob Savi–Tr bovlje–Hrastni”  
Tr bovlje–Z. orje ob Sav.  
Izola–Koper*  Koper–Izola–Pi ran  
Izola–Pi ran*  
Koper*–Pi ra.  
Ki dričevo–Ptuj*  Ki dričevo–Ptu'  
Kočevje–Ribni c.  Kočevje–Ribni c.  
Križevci pri Ljutome ru–Ljutomer*  Križevci–Ljutome›  
Ljubno–Na zarje*  Mozirje–Nazarje–Rečica ob Savi nji–Ljubn.  
Mozirje–Na zarje*  
Na zarje*–Rečica ob Savi nj.  
Mirna*–Šentruper!  Mirna–Šentruper!  
Muta–Ra dlje ob Dravi*  Muta–Ra dlje ob Drav.  
Nova Gorica–Šempeter  Nova Gori ca–Šempe te›  
Sloven ske Konjice–Zreče  Slovenske Konji ce–Zreč.  
Šmarje pri Jelšah–Ro gaška Slati n.  Šmarje pri Jelšah–Ro gaška Slati n.  
Šentjur pri Celju–Štor.  Šentjur pri Celju–Štor.  
Šoštanj–Vele nje*  Šoštanj–Vele nj.  

Slika1:Somestjagledenamobilnostdelovnesile.p str.56!
Muta 
Dravograd ! ! Radlje ob Dravi Križevci pri Ljutomeru
! Maribor
! 
Ravne na Koroškem ! 
! ! Ljutomer! Mežica ! Slovenj Gradec! 
Kranjska Gora
! 
Črna na KoroškemJesenice ! ! Kidričevo ! Ptuj 
Bled Šoštanj Velenje Zreče ! 
Ljubno ob! !Slovenske Konjice
! Bovec ! ! Radovljica Savinji ! ! !! Mozirje ! ! 
Rečica ob
Nazarje
Kobarid Žalec
Kranj Savinji Šmarje pri Jelšah
!! !! Štore! 
! ! 
! ŠentjurRogaška Slatina
Celje 
Trbovlje ! !! Hrastnik
Zagorje ob Savi
Ljubljana
! 
Sevnica Šentrupert ! 
Nova Gorica ! ! Krško 
! 

Šempeter pri !!Mirna Brežice
Gorici Ajdovščina ! 
! ipava 

! 
Novo mesto
! 
Ribnica
! 
Semič Metlika
Kočevje ! ! 
somestja, opredeljena na podlagi mobilnosti 
! 
delovne sile 
Črnomelj
Koper! 
Piran ! 0 15 30 km
! 
! Izola 

Avtorja zemljevida: Janez Nared, Nika Razpotnik Viskovi!" Geografski in#titut Antona Melika ZRC SAZU 
Mrežn. somestj. sestavljaj. Koper–Izola–Piran. V nje` nekoli k. izstop. Koper, kamo› s. voz. na. 10 % delovno aktivnega prebivalstva iz Pi rana in Izole, več kot 10 % pa se jih vozi tudi iz Izole v Pi ran. 
Pri ve rižnih somestjih vključuje naj več naselij koroško somestje: Črna na Koroškem–Mežica–Pre ­valje–Ravn. n. Koroškem–Sloven' Gradec–Drav. rad. Gled. n. števil. vključeni‰ naseli' sledit. somestj. Bled–Ra dovlji ca–Je se ni ce–Kranj ska Gora ter Mozirje–Na zarje–Rečica ob Savi nji–Ljubno s po šti ri m. vključeni mi naselji, po tri naselja imajo somestja Brežice–Krško–Sevni ca, Metlika–Črnomelj–Se mič, 
Z. orje ob Savi–Tr bovlje–Hrastnik, ostala somestja pa se stavlja le en par naselij. Med temi lahko iz ­po stavi mo Novo Gori co in Šempe ter, ter Slovenske Konji ce in Zreče, saj sta naselji v obeh somestji‰ 
lede na mobil nost delovne sile močno funkcij sko povezani (naselji znotraj somestja si iz me njata veď kot 10 % delovno aktivne ga prebivalstva). 
3.2 Somestja na podla gi central nih funk cij 
Pri vred note nju some stij na podl. i central nih funkcij smo iz hajali iz some stij na podl. i mobil ­nost. delovn. sil. i. somestij, opredeljeni‰ v Strat. ij. prostorsk. . razvoj. Slovenij. (2004). T. ji‰ opredel. kot skupi no medseboj no povezanih mest in/ali dru ih naselij, v kate rih se de javno sti raz pore jajo p. načelu dopol njevanja funkcij. Z medseboj nim povezovanjem in raz meščanjem funkcij kre pijo naselj. svoje vlo e v ur banem siste mu. 
Strate ija je opredelila nasled nja somestja: a) Koper–Izola–Pira. (razvij. funkcij. središč. nacionaln. . pomena; mednarodn. povezovanj. z Italij. in Hrvaško); b) Brežice–Krško–Sevnic. (središč. nacionaln. . pomen. r. ionalni‰ območij; širite. svoj. . vpliv. 
tudi na čez mej na območja); c) Je se ni ce–Ra dovlji ca (središče na cional ne ga pome na re ional nih območij); č) Sloven' Gradec–Ravn. n. Koroškem–Drav. ra. (središč. nacionaln. . pomen. r. ionalni‰ območij); d) Tr bovlje–Hrastnik–Z. orje ob Savi (središče na cional ne ga pome na re ional nih območij); e) Domžale–Kam nik (središča re ional ne ga pome na); f) Šmarje pri Jelšah–Ro gaška Slati na (središča re ional ne ga pome na). 
V anali zi smo preve rili, ali prihaja pri somestjih lede na mobil nost delovne sile tudi do dopol nje ­vanja central nih funkcij ter ali somestja, opredelje na v Strate iji prostorsk. a raz voja Slovenij. (2004), na podl. i dopol njevanja funkcij še ved no ob stajajo. Glede na zaznano dopol njevanje smo v anali z. vključili tudi somestje Gornja Rad ona–Ra denci, ki a na podl. i mobil no sti delovne sile ne more m. opredeliti kot somestje, prav tako ni bilo navede no v Strate iji pro storske ga raz voja Slove nije (2004). 
Med kraje, ki jih z vi dika funkcij opredeli mo kot somestja, lahko nedvom no uvrsti mo: 
• Koper–Izola–Pi ran: Koper ima med tre mi me sti naj višjo stopnjo central no sti, prav tako to velja z. večin. nj. ovi‰ področni‰ funkci' (šolstvo, uprava, sodstvo) z izjem. zdravstva, kje› im. višj. stop­njo Izola (zara di splošne bol nišnice); me sta si delijo tudi funkcije ozi roma sedeže institu cij, ki sm. jih dodatno zajeli za anali zo gravita cij skih območij; 
• Brežice–Krško–Sevnica: Brežic. i. Kršk. imat. najvišj. funkcij. n. področj. šolstv. (fakulteta), sam. Brežic. n. področj. zdravstv. (splošn. bolnišnica), sam. Kršk. p. n. ravn. sodstv. (okrožn. sodišče); med os novni mi funkcijami za določitev stopnje central no sti Sevni ca nima iz stopajoče funkcije, j. pa tam sedež GURS in ZRSZ, kamor graviti rajo tudi prebival ci Krškega in Brežic; 
Preglednica2:Matrikanaselijv somestjihinnjimpripadajočihcentralnihfunkcij.Višještevilooznačujevišjostopnjocentralnostifunkcije,skladnoz opredelitvijoravnicentralnihnaselij:1 –nacionalnosrediščemedna»rodnegapomena,2 –središčenacionalnegapomena,3 –središčeregionalnegapomena,4 –središčemedobčin»skega!pomena,5 –središčelokalnegapomena,6 –središčevicinalnegapomena, –nifunkcije.p str.58–61!
Slika2:Somestjanapodlagicentralnihfunkcij.p str.62!
NASELJE 
š! eviloprebival cev 2015šols! vozdravs! vojavna . pravasods! vopoli cijabankadom za s! arejševr! ecpoš! . 
Ajdovščin. Vipav.  6596 1946  3 3  4 .  4 5  4 .  4 .  5 5  4 .  6 6  5 5  
Ble. Ra dovlji c. Je se ni c. Kranj ska Gor.  8542 5120 5997 13.031 1556  2 3 2 5  3 4 2 5  5 4 4 5  . 4 4 .  4 4 . 4  5 5 5 5  . 4 4 4  6 6 6 6  5 5 5 5  
Bove. Kobari.  25.704 1593 1115  5 5  . 5  5 5  . .  4 5  5 5  . .  6 6  5 5  
Brežic. Kršk. Sevni c.  2708 6651 7152 4534  2 2 3  2 4 4  4 4 4  4 2 4  4 4 4  5 5 5  4 4 4  6 6 6  5 5 5  
Celj. Žale.  18.337 37.540 4812  2 5  2 4  4 4  1 4  4 4  5 5  4 4  6 6  5 5  
Črna na Koroške` Mežic. Prevalj. Ravne na Koroške` Slovenj Gra de. Dravo ra.  42.352 2274 3199 4593 6720 7477 3236  5 5 5 2 2 5  5 5 5 4 2 4  5 5 5 4 4 4  . . . . 2 .  5 5 . . 4 4  5 5 5 5 5 5  . . 4 . 4 4  6 6 6 6 6 6  5 5 5 5 5 5  
Metlik. Črnomel' Se miď  27.499 3243 5694 1974  5 3 5  4 4 .  4 4 5  . 4 .  4 . 5  5 5 5  4 4 .  6 6 6  5 5 5  
Z. orje ob Sav. Tr bovlj. Hrastni”  10.911 6274 14.165 5205  3 3 5  4 2 4  4 4 4  . 4 .  4 4 4  5 5 5  . 4 4  6 6 6  5 5 5  
Kope› Izol. Pi ra.  25.644 25.459 11.188 3975  1 2 3  4 2 5  4 4 5  1 . 4  4 4 .  5 5 5  4 4 .  6 6 6  5 5 5  
Ki dričev. Ptu'  40.622 1178 17.810  5 2  5 2  5 4  . 2  5 4  5 5  4 4  6 6  5 5  
18.988  

knjižnicano! aria! mu ze ji
ledališčeZZZSFURSGURSUVHVVR
ZRSVN
VKDSZZRSZfunkcij sko
dopol njevanj. 
4 .  4 .  4 .  . .  4 .  4 .  4 .  . .  . .  . .  4 .  NE  
. 4 4 .  . 4 4 .  . 4 2 .  . . 2 .  . 4 4 .  . 4 4 .  . 4 4 .  . . . .  . . . .  . . . .  . 4 4 .  DA (Bled, Ra dovlji ca)  
. .  . .  . 4  . .  . .  . .  . .  . .  . .  . .  . .  NE  
4 4 4  4 4 4  2 4 .  . . .  4 3 4  3 4 4  4 4 3  . . .  . . .  . . .  4 4 3  DA  
4 4  4 4  2 .  2 .  3 4  3 4  3 4  3 .  3 .  3 .  3 4  NE  
. . . 4 4 4  . . . 4 4 .  . . . . 2 .  . . . . . .  . . . 3 4 .  . . . 4 4 3  . . . 4 3 .  . . . . . .  . . . . . .  . . . . . .  . . . 4 4 4  DA (Ravne, SG, Dravo rad)  
4 4 .  . 4 .  2 . .  . . .  4 4 .  4 4 .  . 4 .  . . .  . . .  . . .  4 4 .  DA (Črnomelj, Metlika)  
4 4 4  4 4 .  . 2 .  . . .  4 4 .  4 4 3  . 4 .  . . .  . . .  . . .  4 3 4  DA  
4 4 4  4 4 .  2 . 2  2 . .  3 4 4  3 4 4  3 . .  3 . .  . 3 .  . . 3  3 4 4  DA  
. 4  . 4  . 2  . 2  . 4  . 3  . 3  . 3  . .  . .  . 3  NE  

NASELJE 
š! eviloprebival cev 2015šols! vozdravs! vojavna . pravasods! vopoli cijabankadom za s! arejševr! ecpoš! . 
Kočevj. Ribni c.  8398 3529  3 5  4 4  4 4  4 .  4 4  5 5  4 .  6 6  5 5  
Križevc. pr. Ljutomer. Ljutome›  11.927 498 3343  5 3  5 4  5 4  . 4  . 4  5 5  4 4  6 6  5 5  
Mozirj. Na zarj. Rečica ob Savi nj. Ljubno ob Savi nj.  3841 2025 866 514 1055  5 5 6 5  5 4 . 5  4 5 5 5  . . . .  4 . . 5  5 6 6 5  . . . .  6 6 6 6  5 5 5 5  
Mirn. Šentruper!  4460 1297 312  5 5  5 .  5 5  . .  . 5  5 6  . .  6 6  5 5  
Mut. Ra dlje ob Drav.  1609 2207 2812  3 5  5 4  5 4  . .  5 4  5 5  . 4  6 6  5 5  
Ro gaška Slati n. Šmarje pri Jelša‰  5019 5029 1733  3 5  5 4  5 4  . 4  4 4  5 5  4 4  6 6  5 5  
Slovenske Konji c. Zreč.  6762 4973 2884  3 3  4 5  4 5  4 .  4 .  5 5  4 .  6 6  5 5  
Šempe ter pri Gori c. Nova Gori c.  7857 3729 12.985  3 3  2 4  5 4  . 2  5 4  5 5  . 4  6 6  5 5  
Šentju› Štor.  16.714 4825 1931  3 3  4 5  4 5  4 .  4 5  5 6  4 4  6 6  5 5  
Šoštan' Vele nj.  6756 2891 25.122  5 3  5 4  5 4  . 4  5 4  5 5  . 4  6 6  5 5  
Kam ni” Domžal.  28.013 13.803 12.792  3 3  4 4  4 4  4 4  4 4  5 5  4 4  6 6  5 5  
Gornja Rad on. Ra denc.  26.595 3090 2154  5 3  4 5  4 5  4 .  4 .  5 5  4 4  6 6  5 5  
5240  

knjižnicano! aria! mu ze ji
ledališčeZZZSFURSGURSUVHVVR
ZRSVN
VKDSZZRSZfunkcij sko
dopol njevanj. 
4 4  4 .  2 4  . .  4 4  3 4  4 .  . .  . .  . .  4 4  NE  
. 4  . 4  . .  . .  . 4  . 4  . 4  . .  . .  . .  . 4  NE  
4  .  .  .  4  4  4  .  .  .  4  DA  

. . . . . . . . . . . (Mozirje, . . . . . . . . . . . Na zarje, 
.  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  Ljubno)  
. .  . .  . .  . .  . .  . .  . .  . .  . .  . .  . .  NE  
. 4  . 4  . .  . .  . 4  . 4  . .  . .  . .  . .  . 4  DA  
4 4  . 4  . .  . .  . 4  . 4  . 4  . .  . .  . .  . 4  DA  
4 .  4 .  . .  . .  4 .  4 .  4 .  . .  . .  . .  4 .  NE  
. 4  . 4  . 2  . 1  . 3  . 3  3 .  . 3  . 3  . 3  . 3  DA  
4 .  4 .  . .  . .  4 .  4 .  4 .  . .  . .  . .  4 .  NE  
. 4  . 4  . 4  . .  . 4  . 3  . 3  . .  . .  . .  . 3  NE  
4 4  4 4  4 .  . .  4 4  4 4  4 4  . .  . .  . .  4 4  NE  
4 .  4 .  . .  . .  4 .  4 .  4 .  . .  . .  . .  4 .  DA  

Janez Nared, Nika Raz potnik Viskovi Ď Somestja v Slove nij. 
• Dravograd–Ravne na Koroškem–Slovenj Gradec:Sloven' Grade. im. v večin. področi' višj. al. ena­ke stopnje funkcij; v Ravnah na Koroškem je sedež ZZZS, v Dravo ra du pa sedež FURS-a; dodatn. tr. naselja, k. sm. ji‰ v somestj. vključil. n. podl. . t› . delovn. sile, s. raze. delom. Prevalj, k. ima­j. do` z. starejš. občane, s somestjem, opredeljeni` v Strat. ij. prostorsk. . razvoj. Slovenij. (2004), funkcij sko ne dopolnjujejo; 
• Rogaška Slati na–Šmarje pri Jelšah: Ro gaška Slati na ima višjo funkcijo na področju šolstva, Šmarj. pri Jelšah pa zdravstva, uprave in sodstva; 
• Črnomelj–Met lika: Črnomelj ima višjo stopnjo na področju šolstva ter sodstva, ima tudi notariat, Metlika ima poli cijo in mu zej, Se mič, ki smo ga dodali na podl. i trga delovne sile, pa večjih dve‰ naselij funkcij sko ne dopol njuje; 
• Nova Gorica–Šempeter pri Gorici: Nova Gori ca ima povsod višjo ali enako stopnjo funkcije ra ze. pri zdravstvu – v Šempe tru pri Gori ci je splošna bol nišnica; • Gor nja Rad gona–Ra den ci: Ra denci imajo višjo stopnjo na področju šolstva, na dru ih področji‰ ima višjo ali enako stopnjo Gornja Rad ona; Med preo stali mi somestji, ki smo jih opredelili na podl. i trga dela, se funkcij sko dopol njuje ta š. Muta in Ra dlje ob Dravi. Manj jasno je dopol njevanje s funkcijami na pri me ru some stij: 
• Je senice–Ra dovljica–Bled: Je se ni ce imajo višje ali enake stopnje funkcij v pri merjavi z Ra dovlji c. i. Bledom; Ble. im. v primerjav. z Radovljic. višj. stopnj. n. področj. šolstv. i. zdravstva, slednj. p. im. knjižnic. i. do` z. upokojence; led. n. obstoječ. funkcij. j. opredelite. te‰ mes! ko! somestj. vprašljivo, sa' Radovljic. i. Ble. z ničeme› n. dopolnjujet. Jesenic; pomembnejš. . funkcijsk. . dopol­njevanja tudi ne nudi Kranj ska Gora; 
• Tr bovlje–Za gorje ob Savi–Hrastnik: Tr bovlje ima naj višje ali enako visoke stopnje funkcij na vse‰ področjih, Z. orje ima v pri merjavi s Hrastnikom višjo stopnjo na področju šolstva, v Hrastniku p. je sedež FURS-a; lede Tr bovelj se tako po stavlja podobno vprašanje, saj Z. orje v ničemer ne do ­pol njuje Tr bovelj, Hrastnik pa le s sedežem FURS-a. 
• Mozirje–Nazarje–Rečica ob Savinji–Ljubno: v somestju, kje› izstop. Mozirje, j. s funkcijsk. . vidik. pomembn. š. Nazarje, kje› j. zdravstven. dom, Ljubn. im. banko, medte` k. Rečic. o. Savinj. dodat­nih funkcij nima. 
V somestju Domžale–Kam nik funkcij ske ga dopol njevanja ni, prav tako ne v ostalih somestjih, k. smo jih določili na podl. i trga dela. Pri Bovcu in Kobaridu si cer ima Bovec poli cij sko po stajo, Ko ­barid pa mu zej, vendar je dopol njevanje navi dez no, saj poli cij ska po staja v Bovcu ne pokriva območj. Kobari da. 
4 Sinteza in raz prava 
Anali ze so poka zale, da je some stij, opredelje nih na podl. i mobil no sti delovne sile, več kot tistih, ki jih lahko opredeli mo na podl. i dopol njevanja funkcij. Prav tako je število mest v somestju večje, če upoštevamo mobil nost delovne sile. Zaz namo tudi, da je povezanost trga dela večja na območji‰ z li nearno raz poreditvijo naselij (doli ne rek, obala, obmej na območja), saj je zara di otežene ga prehod. v posamezn. smer. osredotočenos! n. lažj. prehodn. območj. večja, posledičn. v te' smer. potuj. tud. več delovne sile. 
Somestje Koper–Izola–Pi ran lahko opredeli mo kot mrežno somestje, saj prihaja do pre toka delov ­ne sile med vse mi tre mi kraji, prav tako se vsa naselja tudi funkcij sko dopol njuje jo. Vodil no me st. v somestju je Koper, ki pred njači tako upoštevaje delovno silo, kot tudi funkcije. Močnejše povezano ­sti z Ankaranom in Portorožem, ki ju v to somestje uvršča Kokole (1971), ne more mo potrditi, sm. p. v analiz. stični‰ naselij, k. nakazujej. n. močn. prostorsk. povezanos! dve‰ al. veď naselij, ko! stičn. naselje opredelili naselja Lu cija, Portorož in Pi ran, kar pome ni, da jih je lede na ostoto po selitve pr. preučevanj. oskrb. s centralnim. funkcijam. smiseln. obravnavat. ko! en. naselje. N. ena” nači. lah­ko k Izoli priključimo J. odje (Nared, Bole in Ci lič 2016). 
Z vi dika trga dela raz me roma veliko somestje Črna na Koroškem–Mežica–Prevalje–Ravne na Ko ­roškem–Slovenj Gra dec–Dravo rad se lede na central ne funkcije dopol njuje le med zad nji mi tre m. naselji, torej tako, kot je navede no v Strate iji pro storske ga raz voja Slove nije (2004). Z vi dika dopol ­njevanj. funkci' tud. težk. pričakujemo, d. b. ostal. tr. naselj. raze. Prevalj, k. ji‰ skupa' z Dobj. vasj. in Stražiščem lahko priključimo Ravnam na Koroškem (Nared, Bole in Ci lič 2016), z vi dika funkci' prevzel. vidnejš. vl. o, j. p. tesn. povezanos! t› . del. vsekako› treb. upoštevat. tak. pr. razvoj. in­frastruktu re kot pri gospodarskem raz voju. 
. or nj. orenjsk. somestj. Bled–Radovljica–Jesenice–Kranjsk. Gor. tud. kaž. n. pomembn. pre­pletenos! omenjeni‰ ospo darski‰ središč, venda› p. s funkcijsk. . vidik. Jesenic. močn. prevladujej. te› ji‰ ostal. kraj. funkcijsk. n. dopolnjujejo. N. podl. . centralni‰ funkci' tak. lahk. potrdim. l. so­mestje Ra dovlji ca–Bled. Z vi dika ožje opredelitve mest lahko k Ra dovlji ci prište je mo še Lesce, saj j. lahko obravnavamo kot stično naselje (Nared, Bole in Ciglič 2016). 
Tak. z vidi k. t› . del. ko! centralni‰ funkci' j. močn. pove zan. somestj. Brežice–Krško–Sevnica, h kate ri lahko prište je mo še Dol nji Boštanj. 
Zasavsk. somestj. Z. orje–Trbovlje–Hrastni” pra. tak. lahk. opredelim. ko! somestje, čepra. sklad­no z me todolo ijo ne more mo reči, da Z. orje funkcij sko dopol njuje Tr bovlje, lahko pa to trdi mo z. raz merje med Tr bovljami in Hrastnikom ter Hrastnikom in Z. orjem. 
Na podl. i obeh me ril lahko o somestju govori mo tudi v pri me ru Črnomlja in Metlike, kate rim. bi z vi dika trga dela lahko dodali še Se mič. 
Z vi dika obeh me ril se dopol njuje jo še somestja Ro gaška Slati na–Šmarje pri Jelšah, Muta–Ra dlj. ob Dravi, Mozirje–Na zarje–Ljubno ob Savi nji–Rečica ob Savi nji (sled nja le z vi dika trga dela), ter so ­mestj. Nov. Gorica–Šempete› pr. Gorici, k. p. b. j. s š. neka' naselj. lahk. opredelil. ko! stičn. naselje. 
Gled. n. meto dol. ij. (Nared, Bole, C. liď 2016) lahk. ko! stičn. naselj. opredelim. tud. Domžal. in Kam nik, kjer pa ne prihaja do večje pre ple te no sti trga dela, prav tako ne do dopol njevanja z vi dik. central nih funkcij, zato ju glede na me rila nikakor ne more mo uvrstiti med somestja. 
V preostali‰ z vidik. t› . delov n. sil. zaznani‰ somestji‰ d. dopolnjevanj. funkci' n. prihaja, zat. ji‰ v klasične` smisl. dopolnjevanj. funkci' n. morem. opredelit. ko! somestija, j. p. v prihodnj. smi­sel no raz mišljati o njihovem te snejšem povezovanju tudi na tej ravni. 
Z raz voj ne ga vi dika bi v prihod nje vid nejšo vlo o lahko imeli zlasti savinj sko-šaleški pari naseli' (Celje–Žalec, Vele nje–Šoštanj in Šentjur–Štore), saj je zlasti območje med Celjem in Vele njem z vi di ­k. povezovanj. me. podjetj. en. funkcijsk. najbol' prepleteni‰ (Nare. 2005; 2006), Dimitrovsk. Andrew. in sodelavci (2001) pa v tej povezavi govorijo kar o savinj ski ur bani re iji. 
Z vidik. navajanj. somesti' v Strat. ij. prostorsk. . razvoj. Slovenij. (2004) lahk. . otovimo, d. s. v večin. primero. opredelitv. ustrezne, nis. p. celovit. i. sistematične. Težav. s. zlast. v opre­deljevanj. somestj. Jesenice–Radovljic. te› Domžale–Kamnik, pr. katere` j. prv. vsa' delom. neu­strezno, pr. dr. e` p. somestj. n. nit. z vidik. dopolnjevanj. funkci' nit. z vidik. t› . dela. N. dr. . stran. b. bil. smiseln. v Strat. ij. opredelit. dodatn. somest ja, ko! s. Črnomelj–Metlika–(Semič), Nov. Gorica–Šempete› pr. Nov. Gorici, Gornj. Ra. ona–Radenc. te› Mut. i. Radlj. o. Dravi, mor­d. p. tud. sice› populacijsk. zel. šibk. . ornjesavinjsk. somest je. Zanimiv. je, d. s. bil. nekater. o. te‰ somesti' opredeljen. v Koncept. prostor sk. . razvoj. Slovenij. (Dimitrovsk. Andrew. i. so­delavc. 2001), a nat. ko! tak. nis. bil. prenešen. v Strat. ij. (n. prime› belokranjsk. somestje). Hkrat. p. j. bil. v Koncept. opredeljeni‰ neka' somestij, k. ji‰ seda' ko! tak. n. morem. potrdit. (Postoj­na–Pivka). 
Glede na to, da so bila somestja v pre teklosti že vključena v po samez ne strateške doku mente (Fi ­lipčič in Kržišnik 1973; Hu doklin in sodelavci 2003; Strate ij. . 2004; Miklavčič in sodelavci 2014), bi bilo njihove opredelitve smisel no po staviti na skupni ime novalec ter jih ume stiti v širši med narodn. okvir. V tuji ni je bilo v zad njem času nare je nih več analiz z vi dika poli centriz ma, kjer so v ospredj. 
mestne re ije in povezave med me sti, vendar Meijers (2008) opozarja, da some stij ne more mo ne po ­sredn. primerjat. s policentrizmom, sa' s. somestj. koncept, k. predpostavlj. velik. večj. prepletenos! tokov ter medseboj no dopol njevanje med kraji. Pri tem tuja lite ratu ra za opredeljevanje some stij ome ­nja raz lične vi dike mobil no sti ter funkcij skih povezav, ki se kažejo v pre toku dobrin in in forma cij (n. pri mer: ESPON 2004; 2005; 2007; Cattan 2007; Neal 2013), vendar smo v Slove niji zara di skrom ni‰ podatkov v tovrstnih ra ziskavah zelo ome je ni. 
V poj movnem smislu uvajamo dva nova termi na, to je »mrežno somestje« in »ve rižno somestje«. Čeprav lahko mrežno somestje povezuje mo s števil ni mi že uveljavlje ni mi poj mi, kot so re ij sko me ­sto, mestna re ija ali . lome ra cija (Drozg 2006), se vendarle od njih vsebinsko raz likuje. Pri re ij ske` me stu ovori mo oe ospodarski subur bani za ciji po samez ne a me sta, pri mestni re iji o re iji, funkcij ­sko vezani na po samez no me sto. Poj movno še najbližje bi bil pojem . lome ra cija, ki iz haja iz dveh al. več mest, vendar pa je v vsebinskem smisl. velik. komplek snejša. Mrežno in ve rižn. somestje namreď le naka zuje ta obliko povezano sti med me sti, ne prika zuje ta pa proce sa po selitve ne ga in ospodarske ­
ga zgoščanja na določenem območju, kar je si cer značilno za . lome ra cijo. 
Prav iz ome nje ne kakovostne raz like opredeljevanja some stij v Slove niji (glede na že uveljavlje n. pojme) lahk. nakažem. možn. na. radnj. uporabljen. metodol. ije. T. sice› upoštevaj. omejitv. s po­datki, na siste matičen način predstavi somestja v Slove niji, popol noma pa pusti ob strani dru e vi dik. raz voja some stij, kot so gospodarska, fi nančna, in forma cijska in družbena povezanost med me sti. 
5 Sklep 
V prispevku smo se osredotočili na opredelitev some stij v Slove niji, pri čemer smo želeli iz vede ti, kater. somestj. lahk. opredelim. n. podl. . t› . del. ozirom. mobilnost. delov n. sile, kater. somest­j. lahk. opredelim. n. podl. . dopolnjevanj. funkci' i. v kolikšn. mer. s. zaznan. somestj. razlikujej. od some stij, opredelje nih v Strate iji pro storske ga raz voja Slove nije iz leta 2004. Na podl. i mobil no ­st. delovn. sil. sm. določil. 33 paro. naselij, k. sm. ji‰ nat. združil. v 20 somestij, ji` dodal. manjkajoč. somestj. i. Strat. ij. prostorsk. . razvoj. Slovenij. (2004) te› preveril. povezanos! me. naselj. š. z vi­dika dopol njevanja central nih funkcij. 
„ otovil. smo, d. s. n. podl. . mobilnost. delovn. sil. oblikujej. obsežnejš. i. številnejš. somest­ja, kot jih lahko opredeli mo na podl. i dopol njevanja central nih funkcij. Prav tako smo ugotovili, d. je opredelitev some stij v Strate iji pro storske ga raz voja Slove nije (2004) raz me roma ustrez na, ne p. celovita in do sled na. Z iz je mo somestja Domžale–Kam nik, kjer ne prihaja do medseboj ne ga pre ple ­tanja ter somestja Je se ni ce–Ra dovlji ca, kjer Ra dovlji ca v ničemer ne dopol njuje Je se nic, a je na dru . stran. zaznat. povezanos! Radovljic. z Bledom, s. somestj. ustrezn. opredeljena. Lahk. p. b. ji` tako
gled. mobilnost. delovn. sil. ko! dopolnjevanj. funkci' dodal. š. somestj. Črnomelj–Met lika–(Semič), Nova Gori ca–Šempe ter pri Novi Gori ci, Gornja Rad ona–Ra denci ter Muta–Ra dlje ob Dravi, mord. p. tud. sice› populacijsk. šibkejš. . ornjesavinjsk. somestj. (Mozirje–Nazarje–Rečic. o. Savi­nji–Ljubno). 
Z opravlje no anali zo smo opredelitev some stij po stavili v jasnejši me todološki okvir, s kate rim j. m. oč. somestj. bol' natančn. opredeliti. Pr. te` sm. d. seda' uveljavljen. pristo. dopolnjevanj. cen­tralni‰ funkci' na. radil. z analiz. mobilnost. delovn. sile, s čime› sm. opredeljevanj. somesti' postavil. v širši kontekst ter naka zali možne sme ri pro storske ga raz voja (širje nja) some stij. 
Zahvala:Študijajebilaizvedenav okviruprojektaPolicentričnoomrežjesrediščindostopnostpre»bivalstvadostoritevsplošnegainsplošnegagospodarskegapomena,kigajefinanciraloMinistrstvoRepublike!Slovenijezaokoljeinprostor.!
6 Viri in literatu ra 
Bole, D. 2004: Dnevn. mobilnos! delavce. v Sloveniji. Act. e. raphic. Slovenic. 44-1. DOI: http://dx.doi.o› / 10.3986/AGS44102 
Cattan, N. (ur.) 2007: Cities and Networks in Eu rope: A Criti cal Approach of Polycentrism. Esher. 
Ci gale, D. 2002: Central na naselja v Slove niji in njihova vplivna območja v letu 1999. Geo raf ski vest ­ni” 74-1. 
Delovn. aktivn. prebivalstv. (bre. kmetov) p. občina‰ prebivališč. i. občina‰ delovn. . mest. p. spolu, občine, Slovenija, letno. Statističn. ura. Republik. Slovenije. Ljubljana, 2016. Medmrežje: http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=0723405S&ti=&path=../Database/ Dem_soc/07_t› _dela/05_akt_preb_po_r. is_virih/10_07234_delovne_m. racije/&la. =2 
(30. 7. 2016). 
Dimitrovsk. Andrews, K., Gol. ič, M., Gulič, A., Mušič, B. V., ‘ rin, D., Pichle› Milanovič, N., Plevnik, A., Praper, S., Ravbar, M. 2001: Koncep! prostorsk. . razvoj. Slovenije: končn. poročilo. Urbanističn. inštitut Re publike Slove nije. Ljubljana. 
Dol oročni plan SR Slove nije za obdobje od leta 1986 do leta 2000. Urad ni list Socialistične re publik. Slove nije 1/1986. Ljubljana. 
Drozg, V. 2006: Re ij sko me sto Maribor. Revija za geo rafijo 1-1. 
ESPO. 1.1.1: Fina. report, 2004. Medmrežje: http://www.espon.eu/main/Menu_Projects/ Menu_ESPON2006Projects/Menu_The matic Projects/ (8. 3. 2016). 
ESPO. 1.1.1: Potential. fo› poly centri. developmen! i. Europe. Stockholm, 2005. Medmrežje: www.espon.eu/ex port/sites/…/Polycentri city/fr-1.1.1_revised-full.pdf (3. 3. 2016). 
ESPO. 1.4.3: Fina. report, 2007. Medmrežje: http://www.espon.eu/main/Menu_Projects/ Menu_ESPON2006Projects/Menu_StudiesScientificSupportProjects/urbanfunctions.htm. (8. 3. 2016). 
Filipčič, K., Kržišnik, E. 1973: Koncept ospodarske ga, social ne ga in re ional ne ga raz voja Po sav ja: 1971–1985: zaključni doku ment. Ra ziskoval no poročilo, Region. Brežice. 
Hu doklin, J., Niki ć, R., Zavod nik Lamovšek, A., Fatur, M., Selak, I., Husak, M., Si mič, S., Jankovič, L., Jug, M., Čok, G. 2003: Re ional na zasnova pro storske ga raz voja Ju ovz hod ne Slove nije: zaključn. poročilo 3. faze. ra ziskoval no poročilo, Acer. Novo me sto. 
Kokole, V. 1971: Central ni kraji v SR Slove niji, proble mi njihove a omrežja in njihovih ravita cij ski‰ območij. Geo raf ski zbornik 12. 
Kokole, V. 1978: Po stoj na kot re ional no središče. Geo raf ski vestnik 50. 
Kokole, V., Kokole, V. 1987: Stanje in perspektive omrežja central nih naselij na spominskem območj. Žumbe rak–Gorjanci. Geo raf ski vestnik 59. 
Med mrežje 1: http://ipop.si/ure janje-pro stora/izraz je/somestje_konur ba cija/ (17. 8. 2016). 
Meijers, E. 2008: Measu ri. polycentri city and its promises. Eu ropean Plan ni. Stu dies 16-9. DOI: http://dx.doi.org/10.1080/09654310802401805 
Miklavčič, T., Fonda, M., Je rebic, B., Komac Sušnik, Š., Peršak Cvar, S. 2014: Občinski pro storski akt. in namenska raba pro stora v Slove niji. Mi nistrstvo za in frastruktu ro in pro stor. Ljubljana. 
Nared, J. 2005: Geo raf ski vi diki mreženja podje tij v Slove niji. Geo raf ski vestnik 77-2. 
Nared, J. 2006: Mrežn. zasnov. lokaln. . ospodarstva: prime› Savinjsk. Šalešk. r. ije. Šalešk. i. . ornj. Savinj ska doli na. Vele nje. 
Nared, J., Bole, D., Br. Valjavec, M., C. lič, R., Goluža, M., Kozina, J., Razpotni” Visković, N., Repolusk, P., Rus, P., Tiran, J., Černiď Istenič, M. 2016: Policentričn. omrežj. središď i. dostopnos! prebivalstv. do storitev splošnega in splošnega ospodarske ga pome na: končno poročilo. Geo raf ski inštitu! Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana. 
Nared, J., Bole, D., Br. Valjavec, M., C. lič, R., Goluža, M., Kozina, J., Razpotni” Visković, N., Repolusk, P., Rus, P., Ti ran, J., Černič Iste nič, M. 2017: Centralna naselja v Slove niji leta 2016. Acta eo raphic. Slove ni ca 57-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS.4606 
Nared, J., Bole, D., C. lič, R. 2016: Določanj. stični‰ naseli' z. vrednotenj. oprem ljenost. naseli' s stori­
tvam. splošn. . i. splošn. . ospodarsk. . pomena. Prostorsk. podatki. GI“ v Slovenij. 13. Ljubljana. Neal, P. Z. 2013: The Con nected City: How Networks are Shapi. the Modern Me tropolis. New York. Po gačnik, A., Sitar, M., Lavrač, I., Kobal, J., Pe terlin, M., Zavod nik Lamovšek, A., Drobne, S., Konjar, 
M., Trobec, B., Soss, K., Pichler Milanovič, N., Po gačar, K., Kešeljevič, A., Kosi, A., Miklavčič, T., 
Zakrajšek, U., Strmšnik, K., Stres, A. 2010: Analiz. razvojni‰ viro. i. scenarije. z. modeliranj. funk­cional nih re ij. Elaborat, Fakulte ta za radbe ništvo in eodezijo Univer ze v Ljubljani, Fakulte ta z. radbeništv. Univerz. v Mariboru, Ekonomsk. fakultet. Univerz. v Ljubljani, OIKO“ d. o. o., sve­tovanje za raz voj, IPo P, inštitut za politike pro stora. Ljubljana, Maribor. Ravbar, M., Vrišer, I., Plut, D., Šircelj, V., C. ale, D. 2001: Omrežj. naseli' i. prostorsk. razvo' Slovenije. Elaborat, Geo raf ski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana. Strat. ij. prostorsk. . razvoj. Slovenije, 2004. Medmrežje: http://www.mop. ov.si/fileadmin/mop. ov.si/ 
p. euploads/publika cije/sprs_slo.pdf (24. 3. 2016). Vresk, M. 2002: Grad i ur bani za cija – Os nove ur bane geo rafije. Z. reb. Vrišer, I. 1988: Central na naselja v SR Slove niji leta 1987. Geo raf ski zbornik 28. Ljubljana. 
7 Sum mary: Conur bations in Slovenia
(translated by DEKS d. o. o.) 
Thi. articl. focuse. o. defini. conurbation. i. Slovenia, whereb. th. oa. wa. t. deter min. whic‰ conur bations can be de fi ned based on the labor market or com muti. for work, which conur bation. can be de fi ned based on comple mentary functions, and the ex tent to which the conur bations identi ­fied differ from conur bations as de fi ned in the 2004 Spatial Development Strategy of Slove nia. 
For de fi ni. conur bations based on com muti. , we took into ac count the 2015 statisti cal data o. the active worki. population (exclu di. farmers) by mu ni cipality of re si dence and mu ni cipality o. employment (Delovno aktivn. . 2016). The data are de fi cient because they are available only at th. municipa. level, whic‰ w. interprete. fo› th. analysi. a. dat. relevan! fo› th. municipa. center. I. doi. so, we disre garded the labor market within an indivi dual mu ni cipality, which impacts the ac cu racy o. the re sults especially in mu ni cipalities contai ni. seve ral important centers, whe re indivi dual settle ­ment. coul. hypotheticall. sho. a certai. d. re. o. connectio. wit‰ othe› settlement. insid. th. sam. mu ni cipality or with settle ments in neighboring mu ni cipalities. 
Th. poin! o. departur. fo› defini. conurbation. i. thi. wa. i. tha! tw. municipalities/settlement. (towns) are con nected on the basis of com muti. , whe reby it is not suffi cient for only one mu ni cipa ­lity/settle ment to provi de jobs to the workforce from the other mu ni cipality/settle ment, but that th. flow of workers must also o in the oppo site di rection, so that the other mu ni cipality/settle ment pro ­vi des jobs to a comparable share of the workforce from the first mu ni cipality/settle ment. Based on a. analy sis of the data and certain previ ous stu dies on com muti. (Bole 2004), two thresholds were de ­fi ned: 10% and 5%. 
The 10% threshold means that at least 10% of the active worki. population of mu ni cipality/sett ­lemen! A commute. fro` municipality/sett lemen! A t. municipality/sett lemen! B, an. tha! a! th. sam. time at least 10% of the active worki. population of mu ni cipality/settle ment B com mutes from mu ­ni cipality/settle ment B to mu ni cipality/settle ment A. 
The 5% threshold means that at least 5% of the active worki. population of mu ni cipality/settle ­ment A com mutes from mu ni cipality/settle ment A to mu ni cipality/settlement B, and that at the sam. time at least 5% of the active worki. population of mu ni cipality/settle ment B com mutes from mu ni ­cipality/settle ment B to mu ni cipality/settle ment A. 
In the next step, the re sulti. pairs of settle ments were con nected with each other if one or mor. o. th. settlement. wer. include. i. multipl. pairs. Whe. al. o. th. settlement. include. wer. connecte. 
i. pair. (a! leas! three), th. conurbatio. wa. define. a. a networ” conurbation, an. whe. allo. th. sett­le ments were not con nected with all of the others this was de fi ned as a chain conur bation. 
In de fi ni. conur bations based on central functions, we proceeded from servi ces of e ne ral inte ­rest; tha! is, service. tha! provid. fo› th. population’. basi. needs. W. primaril. too” int. accoun! function. based on which we de fi ned the settle ments’ level of centrality (e.g., edu cation, healthcare, ad mi nistra ­tion, and ju di cial servi ces), and at the same time we checked certain ad ditional functions of centra. importance (e.g., head quarters of institutions). 
The point of de partu re for de fi ni. conur bations in this way is that the settle ments mutually com ­ple ment each other by provi di. indivi dual functions. For this we checked conur bations with re gar. to com muti. and conur bations as de fi ned in the 2004 Spatial Development Strategy of Slove nia, an. we ad ded some ad ditional conur bations that we were able to identify based on an analy sis (Nared e! al. 2016; 2017). Th. ke. criterio. fo› defini. conurbation. wa. tha! a. individua. settlemen! i. a conur­bation must comple ment other settle ments in the conur bation with at least one function. 
In the third step, we combi ned both of the previ ous de fi nitions of conur bations and worked ou! a joint assessment of conur bations. 
Based on com muti. , we de fi ned thirty-three pairs of settle ments, which we then combi ned int. twent. conurbations, t. whic‰ w. adde. missi. conurbation. fro` th. 2004 Spatia. Developmen! Stra­t. . o. Sloveni. an. the. checke. th. connectio. betwee. th. settlement. wit‰ r. ar. t. complementar. central functions. 
We de termi ned that conur bations de fi ned based on com muti. are more ex tensive and more nu ­me rous than tho se de fi ned based on comple mentary central functions. We also de termi ned that th. definitio. o. conurbation. i. th. Spatia. Developmen! Strat. . o. Sloveni. i. relativel. appropriate, bu! not comprehensive and consistent. With the exception of the conur bation of Domžale–Kam nik (whe ­r. ther. i. n. over lap) an. th. conurbatio. o. Jesenice–Radovljic. (wher. Radovljic. doe. no! complemen! Jesenic. i. an. way, bu! i! i. possibl. t. identif. a connectio. betwee. Radovljic. an. Bled), th. conurbation. ar. suitabl. defined; however, base. o. bot‰ mobilit. an. complementar. functions, it would be possible to add Črnomelj–Metlika–(Se mič), Nova Gorica–Šempe ter pri Novi Gori ci, Gor ­nja Rad ona–Ra denci, and Muta–Ra dlje ob Dravi, as well as a less populous conur bation in the Uppe› Savi nja Valley (Mozirje–Na zarje–Rečica ob Savi nji–Ljubno). 
The analy sis carried out allowed us to pla ce the de fi nition of conur bations into a clearer metho ­dol. ica. framework, wit‰ whic‰ i! i. possibl. t. defin. conurbation. mor. precisely. I. this, w. improve. the established approach of usi. comple mentary central functions by ad di. com muti. , which pla ­ces the de fi nition of conur bations in a broa der context and indi cates possible di rections for the spatia. development (or spread) of conur bations. 

RAZPRAVE 
TRENDI PRETOKOV REK JADRANSKEGA POVODJA V SLOVENIJI BREZ POSOČJA 
AVTOR!
dr. Gre gor Kovačič
UniverzanaPrimorskem,Fakultetazahumanističneštudije,Titovtrg5,SI–6000Koper,Slovenija!gregor.kovacic@fhs.upr.si!
DOI:10.3986/GV88201!UDK:556.342:551.583(497.472)!COBISS:1.01!
IZVLEČEK!
Trendi pretokov rek jadranske ga povodja v Sloveniji brez Posočja
V prispevkusoobravnavanitrendiznačilnihletnihinmesečnihpretokovrekjadranskegapovodjav SlovenijibrezPosočja.Z uporaboSenoveganaklonasmopotrdilistatističnoznačilnetrende:zmanjševanjeskupneletnevišinepadavin36–61!mm/desetletje,naraščanjepovprečneletnetemperaturezraka0,32–0,34!°C/de»setletje!terpovečevanjeskupneletnevišineizhlapevanja29–49!mm/desetletje.Omenjenidejavniki!podnebnih!spremembvplivajonazmanjševanjesrednjihletnihpretokovRižane,Badaševice,Drnice,DragonjeinRekenavodomernipostajiCerkvenikovmlin.PadajočitrendjestatističnoznačilenzgoljzaRižano(480!l/s nadesetletje)inDragonjo(160!l/s nadesetletje).NaraščajočatrendasrednjegaletnegapretokaRekenavo»domernipostajiTrnovo(360!l/s nadesetletje)inBistrice(60!l/s nadesetletje)nistastatističnoznačilna.!
KLJUČNEBESEDE!trendipretokov,trendiizhlapevanja,trendipadavin,jadranskopovodje,Reka,Rižana,Dragonja,Drnica,!Bistrica,Badaševica!
ABSTRACT!
Dischar ge trends of the Adriatic Sea basin rivers in Slovenia, excluding the Soča river basin 
ThearticledealswithtrendsincharacteristicannualandmonthlydischargesoftheAdriaticSeabasinriversinSlovenia,excludingtheSočariverbasin.Usingthenon-parametricSen’sslopetest,statistically!significanttrendsweredeterminedfor:i)decreasingannualprecipitation(36–61!mm!perdecade);ii)increa»sing!meanannualairtemperature(0.32–0.34°C!perdecade);andiii)increasingannualevapotranspiration!(29–49!mm!perdecade).Theseclimatechangefactorsarereflectedindecreasingmeanannualdischar»gesoftheRižana,Badaševica,Drnica,DragonjaandReka(theCerkvenikovmlingaugingstation)rivers.!ThedecreasingtrendisstatisticallysignificantonlyfortheRižana(480!l/s perdecade)andtheDragonja!(160!l/s perdecade)rivers.TheincreasingtrendsinthemeanannualdischargeoftheRekariveratthe!Trnovogaugingstation(360!l/s perdecade)andoftheBistricariver(60!l/s perdecade)arenotstatisti»callysignificant.!
KEYWORDS!dischargetrends,evapotranspirationtrends,precipitationtrends,AdriaticSeabasin,RekaRiver,Rižana!River,DragonjaRiver,DrnicaRiver,BistricaRiver,BadaševicaRiver!
Uredništvojeprispevekprejelo25.avgusta2016.!
1 Uvod 
V zad njih le tih se zara di spre mi njanja pod nebja vse več ra ziskoval cev pos veča preučevanju časov ­n. do. otrajni‰ spremem. različni‰ hidrometeorološki‰ spremenljiv” ze metod. analiz. tren da. Neodvisn. o. razumevanj. vpliv. različni‰ dejavniko. n. spreminjanj. podnebja, kažej. vrednost. ne­kate rih me teoroloških spre menljivk v zad njih de setletjih jasne naraščajoče ozi roma pa dajoče trende, kar prek čle nov vod ne bilance vpliva tudi na spre membe pre tokov v vodotokih. 
Za območje Slove nije je že bilo nare je nih nekaj ra ziskav preučevanja trendov pre tokov rek (Ula ­
g. 2002; Frantar 2008; Ulaga, Kobold in Frantar 2008; Jurko 2009; Kobold in Ulaga 2010; Pavlič i. Brenčiď 2011; Trobe. 2012; Kovačič, Brečk. Gruba› i. Kol. . 2016). V naš. raziskav. p. s. osredotočam. na povodje ja dranskih rek brez Po sočja (slika 1). V prispevku prika zuje mo dol otraj ne časovne spre ­memb. pretoko. Rižane, Dr. onje, Badaševice, Drnice, Rek. (dv. vodomern. postaji) i. njen. . pritok. Bistrica, v povezav. s časovnim. spremembam. vrednost. meteorološki‰ spremenljiv” (višin. padavin, tempe ratu ra, višina evapotranspi ra cije), ki vplivajo na njihove pre točne značil no sti. S pomočjo me to. in podatkov, ki jih podrobne je opisuje mo v nasled njem po lav ju, smo opravili anali zo trenda po sa ­mez nih me teoroloških in hi droloških spre menljivk za daljša časovna obdobja na letni ravni in p. po samez nih letnih časih ozi roma me secih, saj smo skušali ugotoviti tudi morebitne spre membe letn. raz poreditve pre tokov rek v preučevanem obdobju. 
2 Metodologija in podat ki 
Z. . otavljanj. trend. spreminjanja meteoroloških i. hidrološki‰ spremenljiv” sm. uporabil. ne­parametričn. Seno. naklo. (Theil-Senov. cenilka) ocenjevanj. naklon. v linearne` modelu, k. j. zel. po o sto uporabljen ne parame trični test za ugotavljanje li nearne ga časovne ga trenda (Theil 1950; Se. 1968; Kraner Šume njak in Šuštar 2011; Til enkamp 2011; Van nest, Parker in Gonen 2011; Graph Pa. Softwar. 2016). Seno. naklo. j. v primerjav. z linearn. r. resij. bistven. bol' natančn. cenilk. z. asi­me trično poraz delje ne podatke in daje povsem pri merljive rezultate me todi naj manjših kva dratov pr. normal no raz porejenih podatkih (Til enkamp 2011). V pri me rih, ko Se nov naklon ni poka zal stati ­stično značil nih li nearnih trendov, smo ob stoj naraščajočih ozi roma pa dajočih trendov preve ril. z uporabo ne parame tričnega Mann-Kendallove ga te sta, ki ni občutljiv na osamel ce (outliers) (Krane› Šumenja” i. Šušta› 2011), a s. j. izkazalo, d. v izračuni‰ trend. me. metodam. n. razlik. Vse` izračuna­nim trendom smo pripisali p-vred no sti. Vred no sti s statistično značil nostjo večjo od 95 % ( =0,05) sm. privzel. ko! statističn. značile. poja. spreminjanj. bodis. hidrološki‰ bodis. meteorološki‰ spre­menljivk. 
V ra ziskavi smo za letne podatke ter za po samez ne letne čase izračunali trende višin pa davin i. izhlapevanja ter pov prečnih, naj višjih in naj nižjih tempe ratur. Za letne podatke ter po samez ne me se ­ce smo izračunali trende sred njih, naj manjših in naj večjih pre tokov. Izračunali smo tudi Pearsonov. koe fi ciente korela cije med pari preučevanih hi dro-me teoroloških spre menljivk. 
V člank. uporablje. izra. izhlapevanj. ustrez. pojm. potencialn. evapotranspiracija. Evapotrans­piracij. n. merjen. spremenljivka, izračunan. j. i. podatko. o ene› ij. planetarn. . sončn. . obsevanja, temperatur. i. vlažnost. zra k. te› hitrost. vetr. (Cesa› i. Šra' 2012; Trend. . 2015). Absolut n. i. v de­lež. sm. izračunal. tud. razlik. me. začetn. te› končn. vrednostj. posamezn. preučevan. spremenljivk. (pre tok, tempe ratu ra, pa davi ne, izhlapevanje) v preučevanem obdobju lede na Se nov li nearni trend. Na letnem nivoju smo prika zali odklone (ab solutne in v deležu) vred no sti po samez nih spre menljiv” v zadnje` dvajsetletne` obdobj. v primerjav. s celotni` obdobje` preučevanja. Z. zadnj. dvajsetlet­n. obdobj. sm. z. posamezn. spremenljivk. seštel. tud. let. s nadpovprečnim. ozirom. podpovprečnim. vrednostm. v primerjav. s celotni` obdobje` preučevanja. Letn. čas. v raziskav. s. opre deljen. ko! tri­me sečna obdobja (na pri mer zima ob se ga me sece december, januar in februar). 

V analiz. sm. vključil. najdaljš. razpoložljiv. časov n. niz. podatko. o skupni‰ mesečni‰ i. letni‰ višinah pa davin: v obdobju 1961–2013 (53 let) na pa davinskih po stajah Portorož–le tališče, Movraž, Rakitovec, Seča, Stru njan, Podgrad in Kozina, v obdobju 1961–2011 (51 let) na padavinskih postaja‰ Podgorje pod Slavnikom in Ilirska Bistrica. Najdaljše raz položljive časovne nize podatkov smo upo ­rabili tudi pri skupnih me sečnih in letnih višinah izhlapevanja: ve obdobju 1971–2011 (41 let) n. vre menskih po stajah Kubed in Ilirska Bistri ca, v obdobju 1971–2013 (43 let) pa na vre menski po staj. Portorož–le tališče. Vir za pov prečne naj višje in naj nižje me sečne ter letne tempe ratu re zraka na po ­staja‰ Portorož–letališč. (1961–2013, 53 let) i. Ilirsk. Bistric. (1961–2011, 51 let) s. bil. hom. eniziran. kli matološki nizi in arhiv me teoroloških podatkov; oboji do stopni na spletni strani A encije Re pub ­like Slove nije za okolje (Arhi. . 2015; Pre le. . 2015; slika 1). Padavinski po staji Pod rad in Kozi n. sta v anali zo vključeni kot re fe renčni za zaledje kraškega iz vi ra Rižane, saj Pod raj sko podolje z brkin ­skim. ponikalnicam. predstavlj. vzhodn. de. nj. ov. . hidr. rafsk. . zaledj. (Krivi. s sodelavc. 1987; Krivic, Bri celj in Zupan 1989; Janža 2010). Podatke o značil nih me sečnih in letnih pre tokih vodomer ­nih po staj Rižana–Kubed II (obdobje 1966–2013, 48 let), Ba daševi ca–Šalara (1994–2013, 20 let), Dr. onja–Pod kašte. I (1979–2013, manjkaj. podatk. z. let. 1997, 34 let), Drnica–Pišin. I (1995–2013, 19 let), Reka–Trnov. (1985–2013, 29 let), Reka–Cerkveniko. mli. (1952–2013, 62 let) i. Bistrica–Ilir­sk. Bistric. (1989–2013, 25 let) sm. pridobil. n. A encij. Republik. Slovenij. z. okolj. (Podatk. . 2015). 
Z. vodomern. postaj. n. Badaševic. i. Drnic. st. obdobj. redni‰ merite. z. . otavljanj. trendo. razmerom. kratki, n. pretočn. reži` Badaševic. p. vpliv. tud. zadrževalni” Va. anelsk. jezer. v nje­ne` povirju. N. pretočn. reži` Rek. vplivat. zadrževalni k. Klivni” i. Molj. v njene` porečju. Zarad. različn. dol ih preučevanih obdobij izračunani trendi po samez nih rek niso povsem medseboj no pri ­merljivi. 
3 Rezultati 
3.1 Tren di pa davin in izhlapevanja 
N. klimatološk. postaj. Portorož–letališč. j. ve obdobj. 1961–2013 ve povprečj. letn. padl. 989,4mm pa davin, na po stajah Movraž 1280,1 mm, Rakitovec 1501,2 mm, Seča 983,2 mm, Stru nja. 963,5 mm, Pod orj. pod Slavnikom 1491,6 mm, Pod rad 1532,3 mm, Kozina 1308,6 mmin Ilirska Bi ­stric. p. 1359,5 mm. Vs. obravnavan. postaj. izkazujej. zmern. sredozemsk. padavinsk. režim, z viško` v je senskih me secih ter nižkoma pole ti in pozi mi. Po staje ob morju (Portorož–le tališče, Seča in Stru ­njan) imajo prvi višek pa davin septembra (113,7 mm, 113,3 mm in 114,9 mm) in dru e a novembra, te› prv. niže” februarj. (55,8 mm, 56,2 m` i. 54,1 mm). Postaj. v notranjost. (Movraž, Rakitovec, Pod­
orje, Podgrad, Kozin. i. Ilirsk. Bistrica) p. izkazujej. izrazi! novembrsk. više” (147,8 mm, 175,7 mm, 172,1 mm, 187,2 mm, 144 mm in 156,1 mm) ter večjo skupno letno iz merjeno višino pa davin. Prvot ­n. nižk. omenjeni‰ posta' st. februarsk. (Kozin. 79,2 m` i. Ilirsk. Bistric. 83,1 mm) i. julijsk. (Movra. 79,6 mm, Rakitovec 89,8 mm, Pod orje pod Slavnikom 83,4 mm in Pod rad 97 mm). 
Vse obravnavane po staje kažejo znižanje letne višine pa davin v opa zovanem obdobju v raz pon. o. 190 (Strunjan) d. 319 m` (Rakitove. i. Po. rad). Gled. n. premic. linearn. . trend. s. j. v opa­zovanem obdobju letna višina pa davin na obravnavanem območju znižala od 15 % (Movraž) do 22 % (Seča) (pr. lednic. 1). D. Lui. s so delavc. (2014) s. z. ob dobj. 1951–2007 izračunal. 3–6 % zmanjševa­nje letne višine pa davin na de setletje, Toši ć s sodelavci (2016) pa 20 % zmanjšanje letne višine pa davi. v zahod nem delu Slove nije v obdobju 1961–2011. O splošnih pa dajočih trendih letnih višin pa davi. v Sredozemlju piše tudi Tore ti s sodelavci (2009). Ne gativni odkloni pov prečnih letnih višin pa davi. zad nje ga dvaj setletne a obdobja od pov prečja 1961–2013 so 2,3–5,9 %; v zad njih dveh de setletjih j. bil. v primerjav. z obdobjem1961–2013 12 d. 13 le! podpovprečn. namočeni‰ (pr. lednic. 1, slik. 2). Na zmanjševanje skupne letne višine pa davin na obravnavanem območju kažejo tudi izračunani tren ­di, k. so, z izjem. postaj. Movra. (statističn. značilnos! j. n. meji), z. vs. obravnavan. postaj. statističn. značiln. (pr. lednic. 1). Manjš. zmanjševanj. skupn. letn. višin. padavi. j. značiln. z. postaj. bližj. morju (38–45 mm/de setletje) in večje za po staje v notranjo sti (36–61 mm/de setletje). Izračuni za vs. po staje kažejo zniževanje skupne višine pa davin tudi v po samez nih letnih časih, iz je ma je je sen na po ­stajah Portorož–le tališče in Stru njan, kjer se kaže povečevanje, toda trenda nista statistično značilna. Iz pre led nice 1 je raz vid no, da je naj bolj izra zito zniževanje pa davin značilno za poletje, pri šti rih o. šesti‰ taki‰ posta' j. tren. tud. statističn. značile. (Portorož–letališče, Seča, Strunja. i. Po. rad), naj­manj pa se je v preučevanem obdobju zmanjšala skupna višina zimskih pa davin. 
V opa zovanem obdobju je bilo na po staji Portorož–le tališče izmerje no pov prečno izhlapevanj. 980 mm, na po stajah Kubed 762,5 mm in Ilirska Bistri ca pa 746,9 mm (pre led ni ca 2). Pre led ni ca 2 in slika 3 kažeta, da pov prečna letna tempe ratu ra zraka in višina izhlapevanja v opa zovanem obdob ­ju naraščata. Vse tri po staje v opa zovanem obdobju kažejo povišanje letne ga izhlapevanja v raz pon. od 112 mm (Ilirska Bistri ca) do 196 mm (Portorož–le tališče) ozi roma od 16 do 22 %, kar je sklad n. s povišanje` povprečnih, najvišji‰ i. najnižji‰ letni‰ temperatu› n. omenjeni‰ postaja‰ (Ilirsk. Bistri­ca 1,66 °C ali 18 % in Portorož–le tališče 1,78 °C ali 15 %). Pozitivni odkloni pov prečnih letnih viši. izh lapevanj. zadnj. . dvajset let n. . obdobj. o. povprečj. 1971–2011 s. 3,9–5,5 %; v zadnji‰ dve‰ de­setletji‰ j. bil. v primerjav. . tridesetletni` obdobje` ka› 16 le! z nadpovprečn. vrednostj. izhlapevanj. (slika 3). 
Tako pri pov prečnih, naj višjih in naj nižjih letnih ter sezonskih temperatu rah beležimo pozitivn. trend, ki je na letni ravni povsod statistično značilen, na ravni po samez nih letnih časov pa skoraj po ­vsod (pre led ni ca 2). Pov prečne letne tempe ratu re naraščajo 0,32 °C/de setletje (Ilirska Bistri ca) i. 0,34 °C/de setletje (Portorož–le tališče), pov prečne naj višje 0,37 °C/de setletje (Portorož–le tališče) i. 0,42 °C/de setletje (Ilirska Bistri ca) ter pov prečne naj nižje 0,35 °C/de setletje (pre led ni ca 2), kar sov ­pa da z vred nostmi za širše ob sredozemsko območje (Tore ti in De siato 2008a; 2008b), so pa nekolik. 
Preglednica1:Rezultatiizračunanihkazalnikovzapadavine(*trendnistatističnoznačilen,pozitiven Senov naklon).!
po s! aj. Por! orož. Movra. Raki! ove. Seč. S! ru nja. Pod orj. Pod ra. Kozi n. Ilirsk. ka zal ni” le ! ališč. Bis! ri c. 
pov prečna vred nost z. 989,4 1280,1 1501,2 983,2 963,5 1491,6 1532,3 1308,6 1359,5 obdobje 1961–2013 (mm)
š! evilo podpov prečn.
namočenih let v zad nji‰ 13 12 13 12 12 13 13 12 12 
dvaj se ! ih le ! i‰

pov prečni odklon obdobja1994–2013 v pri merjav. –5,10 –2,27 –4,74 –5,09 –3,60 –4,36 –5,93 –1,94 –3,52 z 1961–2013 (v %)
Se nov naklo. –3,810 –3,818 –6,129 –4,512 –3,660 –5,763 –6,130 –4,127 –5,100 s p-vred nos! jo – le! . p!=0,0189 p!=0,0571* p!=0,0080 p!=0,0087 p!=0,0223 p!=0,0110 p!=0,0063 p!=0,0282 p!=0,0185 
letna vred nost: zače! e” 1078,0 / 1357,6 / 1633,7 / 1086,8 / 1049,4 / 1603,5 / 1675,6 / 1403,7 / 1482,8 / obdobja / konec obdobj. 879,9 1159,1 1315,0 852,2 859,1 1303,8 1356,8 1189,1 1217,6 
spre memba zače! ek/konecobdobja glede na napove. –198,1 –198,5 –318,6 –234,6 –190,3 –299,6 –318,7 –214,6 –265,2 linearn. a! rend. (absolu! n. –18,38 –14,62 –19,51 –21,59 –18,14 –18,69 –19,02 –15,29 –17,89 ozi rom. %) – le! o
Se nov naklo. –0,479 –0,595 –0,945 –0,831 –0,431 –0,872 –0,554 –0,060 –0,600 s p-vred nos! j. – zim. p!=0,5699* p!=0,5915* p!=0,5176* p!=0,3854* p!=0,6816* p!=0,5414* p!=0,6415* p!=0,9622* p!=0,6697* 
Se nov naklo. –1,055 –0,632 –1,649 –1,013 –1,026 –1,950 –1,489 –0,827 –1,341 s p-vred nos! j. – pomla. p!=0,0751* p!=0,3777* p!=0,0505* p!=0,1123* p!=0,0975* p!=0,0266 p!=0,1007* p!=0,2499* p!=0,1437* 
Se nov naklo. –1,935 –1,701 –1,633 –1,567 –1,856 –1,459 –2,484 –1,411 –1,314 s p-vred nos! j. – pole! j. p!=0,0135 p!=0,1093* p!=0,1269* p!=0,0272 p!=0,0470 p!=0,1372* p!=0,0223 p!=0,1537* p!=0,1460* 
Se nov naklo. 0,023 –0,703 –1,182 –0,056 0,354 –1,367 –1,682 –0,474 –2,300 s p-vred nos! j. – je se. p!=0,9816* p!=0,4948* p!=0,4804* p!=0,9389* p!=0,7242* p!=0,3100* p!=0,3573* p!=0,7127* p!=0,2454* 
50
40
30
20
10
0 
–10 
–20 
–30 
–40 
odk lon (%) o d dolgoletnega p ovprečja 

1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969 1970 1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979 1980 1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 
Portorož–letališče
MovraĎ 
Ilirska Bistrica
Podgrad 
Slika2:Odkloni(v %)letnihvišinpadavinodpovprečnihvrednostizaopazovanaobdobjanapadavinskihpostajahPortorož–letališče,Movraž,PodgradinIlirskaBistrica.!
Preglednica2:Rezultatiizračunanihkazalnikovzatemperatureinevapotranspiracijo(*trendnistatističnoznačilen,ne gativen Senov naklon).!
po s! aj. Por! orož. Por! orož. Por! orož. Por! orož. K. be. Ilirsk. Ilirsk. Ilirsk. ka zal ni” le ! ališč. le ! ališč. le ! ališč. le ! ališč. (ETP) Bis! ri c. Bis! ri c. Bis! ri c. (pov prečna T) (naj višja T) (naj nižja T) (ETP) (pov prečna T) (naj višja T) (ETP) 
pov prečna vred nost z. 12,94 18,24 8,24 980,0 762,5 10,14 16,12 746,9 obdobje 1961–2013 (mm)
š! evilo let z nadpov prečnimivred nos! mi v zad nji‰ 16 16 19 16 16 17 15 16 dvaj se ! ih le ! ih
pov prečni odklon obdobja1994–2013 v pri merjav. 4,72 3,45 7,42 5,47 4,20 5,59 4,34 3,89 z 1961–2013 (v %)
Se nov naklo. 0,034 0,037 0,035 4,892 3,183 0,032 0,042 2,811 s p-vred nos! j. – let. p!=0,0000 p!=0,0000 p!=0,0000 p!=0,0000 p!=0,0000 p!=0,0000 p!=0,0000 p!=0,0000 
letna vred nost: zače! e” 12,15 / 13,93 17,36 / 19,30 7,40 / 9,24 883,5 / 1079,2 701,7 / 829,0 9,30 / 10,95 15,17 / 17,33 693,8 / 806,3 obdobja / konec obdobja
spre memba zače! ek/konecobdobja glede na napove. 1,78 1,95 1,83 195,7 127,3 1,66 2,17 112,4 linearn. a! rend. (absolu! n. 14,65 11,22 24,72 22,15 18,14 17,82 14,29 16,21 ozi rom. %) – le! o
Senov naklo. 0,027 0,026 0,030 0,625 –0,058 0,026 0,038 0,107 s p-vred nos! j. – zim. p!=0,0056 p!=0,0062 p!=0,0065 p!=0,0001 p!=0,2125* p!=0,0181 p!=0,0108 p!=0,1814* 
Se nov naklo. 0,031 0,038 0,030 1,080 1,120 0,034 0,054 1,067 s p-vred nos! j. – pomla. p!=0,0009 p!=0,0000 p!=0,0018 p!=0,0000 p!=0,0000 p!=0,0002 p!=0,0001 p!=0,0001 
Se nov naklo. 0,039 0,047 0,042 2,308 1,653 0,042 0,053 1,721 s p-vred nos! j. – pole! j. p!=0,0000 p!=0,0000 p!=0,0000 p!=0,0000 p!=0,0000 p!=0,0000 p!=0,0000 p!=0,0000 
Se nov naklo. 0,022 0,023 0,028 0,875 0,429 0,011 0,010 0,080 s p-vred nos! j. – je se. p!=0,0154 p!=0,0124 p!=0,0023 p!=0,0004 p!=0,0044 p!=0,2454* p!=0,3760* p!=0,4546* 

višje od izračunanih vred no sti za Slove nijo za obdobje 1951–2007 (de Luis s sodelavci 2014), ki kažej. povišanj. v razpon. 0,15–0,36 °C/desetletje. Najbol' naraščaj. povprečn. polet n. i. pom ladanske, naj­manj pa je senske tempe ratu re zraka. 
Sklad no z naraščanjem pov prečnih tempe ratur se spre minja tudi letna višina izhlapevanja, ki iz ­ka zuje povečevanje od 28 mm/de setletje (Ilirska Bistri ca) do 49 mm/de setletje (Portorož–le tališče). Odvisnos! izhlapevanj. o. temperatu› dokazujej. statističn. značiln. Pearsonov. koeficient. korelacij. me. omenjenim. spremenljivkama, k. s. ibljej. v razpon. o. 0,61 mm/desetletj. (Ilirsk. Bistrica) d. 0,71 mm/de setletje (Portorož–le tališče). Naj bolj so se v opa zovanem obdobju povečale vred no sti po ­letne ga izhlapevanja, sledi pomlad, naj manjše spre membe v izhlapevanju pa so bile zabeležene je se ni. 
3.2 Tren di pretokov 
Vsi obravnavani vodotoki imajo dežni pre točni režim z nižkom julija (Rižana, Ba daševi ca in Rek. na vodomerni po staji Trnovo) ozi roma av gusta (Drni ca, Dr. onja, Bistri ca in Reka na vodomerni po ­staj. Cerkveniko. mlin) i. viško` novembr. (Dr. onja, Rek. n. obe‰ vodomerni‰ postaja‰ i. Bistrica) ozi roma decembra (Rižana, Ba daševi ca in Drni ca) ter hu dourniški značaj. Če aoce njuje mo na te me ­lj. razmerj. me. povprečni` i. največji` letni` pretoko` j. t. najbol' izrazi! pr. Dr. onj. i. najman' pri Bistri ci, kar je pri sled nji po oje no s kraškostjo nje ne a napajal ne ga zaledja, saj je Bistri ca krašk. iz vir (pre led ni ca 3). Med vse mi vodotoki ima v opa zovanem obdobju naj večji pre tok Reka na vodo ­merni po staji Cerkvenikov mlin (8,04 m3/s), nato Reka na vodomerni po staji Trnovo (4,25m3/s), k. leži orvod no od prve, sledi Rižana s pre tokom 3,83m3/s. Med ostali mi obravnavani mi vodotoki le š. pre toka Bistri ce in Dr. onje pre se gata 1 m3/s. 
Z iz je mo vodomernih po staj Trnovo (Reka), ki leži dolvod no od nje ne ga sotočja z Bistri co, ter Ilir ­sk. Bistric. (Bistrica), k. izkazujet. v opazovane` obdobj. povečanj. srednj. . letn. . pretok. (Rek. za dober 1 m3/s ozi roma 28 % in Bistri ca za 134 l/s ozi roma 11 %), vse ostale postaje kažejo zmanjševa ­nje pre toka. Raz lika med pre toki na začetku in ob zaključku opa zovanih obdobij se iblje v raz pon. od 117 l/s (Drni ca) do 2,2 m3/s (Rižana) (pre led ni ca 3). Pre mi ca Se nove a naklona pokaže, da se j. sred nji letni pre tok obravnavanih vodotokov zmanjšal od 20 (Reka na vodomerni po staji Cerkve ni ­kov mlin) do 48 % (Ba daševi ca), le nekoliko manjši je bil upad pri Dr. onji in Rižani (46 %). Na 40 % zmanjšanj. srednj. . letn. . pretok. Rižan. v obdobj. 1955–2008, i. sice› . 5 n. 3 m3/s, opozarj. tud. Trobe. (2012), pr. čeme› lahk. približn. 7,5 % pripišem. odvzem. vod. z. vodooskrbo. Trobe. (2012) navaja, d. j. srednj. letn. preto” Dr. onj. v ob dobj. 1979–2008 led. n. enačb. linearn. . trend. upa­del za 56 %, upad pa je značilen tudi za male letne pre toke. V zad njem dvaj setletnem obdobju sm. zabeležili 12 do 15 let s podpov prečnimi pre toki lede na celotno opa zovano obdobje (pre led ni ca 3, sliki 4 in 5). 
N. zmanjševanj. povprečni‰ letni‰ pretoko. re” kažej. tud. izračunan. trendi, k. s. statističn. značiln. le za Rižano, Ba daševi co in Dr. onjo (pre led ni ca 3). Pa dajoči trendi sred njih letnih pre tokov i. povprečnih malih pre tokov so značilni za večino vodotokov v Slove niji. Ulaga (2002) je za 45-letni ni. 1955–1999 za večino opa zovanih vodomernih po staj ugotovila pa dajoč li nearni trend sred njih letni‰ pretoko. i. povprečni‰ mali‰ pretoko. te› n. približn. polovic. posta' tud. padajoč. tren. visoki‰ ko­nic. Ko! ž. omenjeno, izkazujet. v obravnavane` obdobj. Rek. n. vodomern. postaj. Trnov. i. Bistric. trend povečevanje sred nje ga letne ga pre toka, ki je pri prvi 360 l/s na de setletje in pri dru i 60 l/s n. de setletje. Trenda nista statistično značilna. 
3.2.1 Rižan. 
Srednj. letn. preto” Rižan. s. zmanjšuj. z. 480 l/s n. desetletj. (slik. 4). Statističn. značiln. s. tud. padajoč. trend. letni‰ nizki‰ koni. (40 l/s n. desetletje), povprečni‰ mali‰ pretoko. (110 l/s n. desetlet­je) in pov prečnih velikih pre tokov (1,92 m3/s na de setletje), medtem ko pa dajoči trend letnih visoki‰ 
Preglednica3:Rezultatiizračunanihkazalnikovzapretokerek(*trendnistatističnoznačilen,pozitiven Senov naklon).!
po s! aj. Rižana. Ba daševi ca. Drni ca. Dr. onja. Reka. Reka. Bis! ri ca. ka zal ni” K. bed II Šalar. Pišine I Podkaš! el I Trnov. Cerkve nikov mlin Ilirska Bis! ri c. 
s Qs za obdobje (m3 /s) 3,830 0,239 0,265 1,007 4,254 8,042 1,325 
n Qnk za obdobje (m3 /s) 0,010 0,000 0,000 0,000 0,090 0,160 0,044 
v Qvk za obdobje (m3 /s) 153,387 10,251 21,401 124,476 204,917 305,000 24,901 
raz merje s Qs : v Qv” 1 : 40 1 : 43 1 : 81 1 : 124 1 : 48 1 : 38 1 : 19 
š! evilo let s podpov prečno vred nos! j. 15 13 12 ka zal nika v zad njih dvaj se ! ih le ! ih 
pov prečni odklon obdobja 1994–2013v pri merjavi s pov prečjem celotne a –11,60 –7,89 –7,61 niza ( v %)
Se nov naklon za s Q. –0,048 –0,008 –0,007 –0,016 0,036 –0,030 0,006 s p-vred nos! j. – leto p!=0,0003 p!=0,0789* p!=0,3449* p!=0,0408 p!=0,1651* p!=0,0622* p!=0,4137* 
letna vred nost: 4,802 / 2,560 0,305 / 0,157 0,305 / 0,188 1,168 / 0,613 3,651 / 4,669 9,165 / 7,313 1,209 / 1,344 zače! ek obdobj. / konec obdobja
spre memba zače! ek/konec obdobja –2,242 –0,148 –0,117 –0,554 1,017 –1,852 0,134 lede na napoved li nearne ga ! rend. –46,69 –48,45 –38,42 –47,46 27,86 –20,20 11,10 (` 3 /s ozi rom. %) – le! . 
Se nov naklon za s Q. –0,029 –0,008 –0,007 –0,016 0,084 –0,059 0,054 s p-vred nos! j. – jan. a› p!=0,3741* p!=0,2700* p!=0,3449* p!=0,3427* p!=0,1540* p!=0,2000* p!=0,0882* 
Se nov naklon za s Q. –0,055 0,004 0,004 0,005 0,013 –0,064 0,054 s p-vred nos! j. – febr. a› p!=0,1449* p!=0,3989* p!=0,8065* p!=0,7220* p!=0,8512* p!=0,1698* p!=0,0208 
Se nov naklon za sQ. –0,036 0,006 0,015 –0,011 0,018 –0,037 0,054 s p-vred nos! jo – mare. p!=0,3789* p!=0,5592* p!=0,2079* p!=0,5335* p!=0,8219* p!=0,3654* p!=0,0882* Se nov naklon za s Q. –0,060 –0,007 0,001 –0,003 –0,076 –0,023 0,009 s p-vred nos! jo – apri. p!=0,0213 p!=0,4754* p!=0,7529* p!=0,8705* p!=0,1651* p!=0,4963* p!=0,6074* 
Se nov naklon za s Q. –0,046 –0,005 –0,005 –0,016 –0,019 –0,031 0,006 s p-vred nos! jo – ma' p!=0,0294 p!=0,1944* p!=0,3818* p!=0,1030* p!=0,5736* p!=0,2064* p!=0,7437* 
Se nov naklon za s Q. –0,033 –0,001 –0,001 –0,001 –0,039 –0,025 –0,054 s p-vred nos! jo – ju ni' p!=0,0367 p!=0,6265* p!=0,8065* p!=0,7782* p!=0,0988* p!=0,1320* p!=0,4691* 
Se nov naklon za s Q. –0,012 –0,002 –0,001 –0,004 –0,002 –0,014 –0,004 s p-vred nos! jo – j. li' p!=0,0059 p!=0,2058* p!=0,2781* p!=0,0022 p!=0,0325 p!=0,0356 p!=0,4835* 
Se nov naklon za s Q. –0,013 0,000 0,000 –0,002 –0,013 –0,001 0,002 s p-vred nos! jo – av g. s! p!=0,0004 p!=0,9225* p!=0,4011* p!=0,0282 p!=0,3580* p!=0,8222* p!=0,6913* 
Se nov naklon za s Q. –0,031 –0,002 –0,001 –0,003 0,009 0,000 –0,001 s p-vred nos! jo – sep! embe› p!=0,0257 p!=0,2992* p!=0,5756* p!=0,1726* p!=0,7075* p!=0,9952* p!=0,9441* 
Se nov naklon za s Q. –0,012 –0,007 0,000 –0,014 –0,003 –0,016 –0,026 s p-vred nos! jo – oktobe› p!=0,4881* p!=0,0644* p!=0,9721* p!=0,0272 p!=0,9402* p!=0,5930* p!=0,4005* 
Se nov naklon za s Q. –0,046 –0,018 –0,003 –0,011 0,016 –0,070 –0,019 s p-vred nos! jo – novembe› p!=0,2984* p!=0,0516* p!=0,7004* p!=0,3064* p!=0,8807* p!=0,2851* p!=0,4005* 
Se nov naklon za s Q. –0,014 –0,020 –0,002 –0,000 0,189 –0,003 0,028 s p-vred nos! jo – decembe› p!=0,6568* p!=0,1194* p!=0,8065* p!=0,9882* p!=0,0779* p!=0,9467* p!=0,4548* 
konic ni statistično značilen (3,29 m3/s na de setletje). Povsem pri merljivi so izračuni Ul. ove (2002), k. j. z. srednj. letn. preto” . otovil. n. ativn. linearn. tren. –0,04, z. povprečn. mal. preto” p. –0,01. Tudi Jurko (2009) je za Rižano ugotovil statistično značilen pa dajoči trend za sred nji letni pre tok, vi ­sok. konic. te› najnižj. srednj. dnevn. preto” s trajanje` 7 i. 30 dni. Trobe. (2012) . otavlja, d. Rižan. iz ka zuje zmanjšanje pov prečnih malih pre tokov za 76 %, po naših izračunih pa 77 %. Anali za trend. pokaže upa danje vseh me sečnih značil nih pre tokov Rižane, niso pa vsi trendi statistično značilni. Sta ­tistično značilni so pa dajoči trendi sred njih aprilskih, maj skih, ju nij skih, julij skih, av gustov skih i. septembrskih pre tokov (600, 460, 330, 120, 130 in 310 l/s na de setletje) (pre led ni ca 3), niz kih koni. februarskih, maj skih, ju nij skih, julij skih, av gustov skih in septembrskih pre tokov (190, 200, 130, 60, 40 in 60 l/s na de setletje) ter pov prečnih malih februarskih, aprilskih, maj skih, junijskih, julij skih, av gu ­stovski‰ i. septembrski‰ pretoko. (200, 150, 180, 130, 60, 50 i. 60 l/s n. desetletje). Statističn. značiln. s. tud. padajoč. trend. povprečni‰ veliki‰ pretoko. i. visoki‰ koni. aprilski‰ (2,29 i. 3,86 m3/s n. de­setletje) in av gustovskih pre tokov (380 in 520 l/s na de setletje). 
3.2.2 Ba daševi c. 
Sred nji letni pre tok Ba daševi ce se v dvaj setletnem opa zovanem obdobju zmanjšuje za 80 l/s na de ­setletje (slika 5), vendar trend ni statistično značilen. Enako velja za pa dajoči trend pov prečnih letni‰ velikih pre tokov (10 l/s na de setletje) in naraščajoči trend letnih visokih konic (690 l/s na de setletje). Letn. nizk. konic. Badaševic. n. kažej. do. oročni‰ sprememb. Statističn. značile. j. padajoč. tren. pov prečnih letnih malih pre tokov (40 l/s na de setletje). Februarski in marčev ski Se nov naklon kažet. naraščajoči trend sred njih me sečnih pre tokov, medtem ko so za ostale me sece značilni pa dajoči tren ­di sred njih pre tokov; oboji so statistično nez načilni (pre led ni ca 3). Med vse mi izračunanimi trend. značil nih me sečnih pre tokov sta statistično značilna zgolj pa dajoča trenda decembrskih niz kih koni. (60 l/s n. desetletje) i. povprečni‰ mali‰ pretoko. (70 l/s n. desetletje). Z izjem. februarskih, marčev­ski‰ i. junijski‰ povprečni‰ veliki‰ pretoko. i. visoki‰ koni. te› marčevski‰ nizki‰ konic, pokaž. analiz. trenda za vse ostale značilne me sečne pre toke upa danje. 
3.2.3 Drni c. 
Srednj. letn. preto” Drnic. s. v devetnajstletne` opazovane` obdobj. zmanjšuj. z intenzitet. 70 l/s n. de setletje (slika 5), vendar trend ni statistično značilen, kar velja za vse izračunane trende značil ni‰ letni‰ i. mesečni‰ pretoko. v opazovane` obdobju. Z izjem. povprečni‰ letnih, februarskih, marčev­skih in ju nij skih velikih pre tokov ter visokih konic, pov prečnih marčev skih, maj skih, septembrskih, oktobrskih in novembrskih malih pre tokov ter niz kih konic, pov prečnih februarskih, marčev skih i. aprilskih pre tokov ter maj skih, septembrskih in novembrskih visokih konic, ki iz ka zuje jo naraščajoč. trend, so trendi ostalih letnih in me sečnih značil nih pre tokov pa dajoči. 
3.2.4 Dr. onj. 
Srednj. letn. preto” Dr. onj. s. statističn. značiln. zmanjšuj. z. 160 l/s n. desetletj. (slik. 4). Sta­tističn. značiln. s. tud. padajoč. trend. letni‰ nizki‰ koni. (20 l/s n. desetletje), povprečni‰ mali‰ pretoko. (40 l/s na de setletje) in pov prečnih velikih pre tokov (1,65 m3/s na de setletje), medtem ko naraščajoč. trend letnih visokih konic ni statistično značilen (150 l/s na de setletje). Pov prečni mali pre tok Dr. o ­nje je upa del za 57 %. Za večino značil nih me sečnih pre tokov pokaže anali za trenda upa danje, niso p. vsi trendi statistično značilni. Statistično značilni so pa dajoči trendi sred njih julij skih, av gustov skih i. oktobrskih pre tokov (40, 20 in 140 l/s na de setletje) (pre lednica 3), niz kih konic maj skih, ju nij skih, julij skih, av gustov skih, septembrskih, oktobrskih, novembrskih in decembrskih pre tokov (30, 20, 20, 20, 20, 20, 40 in 50 l/s na de setletje), pov prečnih malih maj skih, ju nij skih, julij skih, av gustov skih, sep ­tembrskih, oktobrskih in novembrskih pre tokov (30, 20, 20, 20, 20, 20 in 40 l/s na de setletje) ter pov ­prečnih velikih julij skih (80 l/s na de setletje) in av gustov skih (30 l/s na de setletje) pre tokov. Dr. onj. izkazuj. statističn. neznačile. naraščajoč. tren. srednj. a, povprečn. velik. . i. visok. konic. februar­ske ga pre toka, aprilske, ju nij ske, novembrske in decembrske visoke koni ce ter pov prečnega ju nij ske . velike ga pre toka. 
3.2.5 Reka (vodomerna po staja Trnovo) 
Srednj. letn. preto” Rek. n. vodomern. postaj. Trnov. s. povečuj. z. 360 l/s n. desetletj. (slik. 5), vendar trend ni statistično značilen. Enako velja za naraščajoči trend pov prečnih letnih malih pre to ­ko. (30 l/s n. desetletje) i. nizki‰ koni. (20 l/s n. desetletje) te› povprečni‰ veli ki‰ pretoko. (940 l/s n. de setletje), medtem ko je naraščajoči trend letnih visokih konic statistično značilen (22 m3/s na de set ­letje). Povprečn. mal. preto” Rek. s. j. v opazovane` obdobj. poveča. z. 6 %. Približn. polovic. značilni‰ mesečni‰ pretoko. izkazuj. padajoč. i. polovic. naraščajoč. trend, zel. mal. p. ji‰ j. statističn. značilnih. Naraščajoči trend kažejo sred nji januarski, februarski, marčev ski, septembrski, novembrski in decem ­brsk. pretoki, venda› tren. n. statističn. značile. (pr. lednic. 3). Naraščajoč. trend. značilni‰ mesečni‰ pre tokov so bolj značilni za hlad no polovi co leta (januar, februar, marec, november, december). Sta ­tističn. značiln. s. padajoč. trend. srednj. . julijsk. . pretok. (210 l/s n. desetletje), aprilsk. i. junijsk. niz ke koni ce (290 in 130 l/se na de setletje), pov prečnih velikih julij skih in av gustov skih pre toko. (1,13m3/s na de setletje in 620 l/s na de setletje) ter visoke decembrske koni ce (20,6 m3/s na de setletje). 
3.2.6 Bistri c. 
Sred nji letni pre tok Bistri ce se povečuje za 60 l/s na de setletje (slika 5), vendar trend ni statističn. značilen. Statistično nez načilni so tudi naraščajoči trend poprečnih letnih malih pre tokov (120 l/s n. de setletje) ter pa dajoča trenda pov prečnih letnih malih pre tokov (110 l/s na de setletje) in niz kih ko ­ni. (190 l/s n. desetletje). Letn. nizk. konic. v preučevane` obdobj. n. kaž. do. oročni‰ sprememb. Pov prečni mali pre tok Bistri ce se je povečal za 80 %. Za večino značil nih me sečnih pre tokov Bistri c. je značilno povečanje, tudi za sred nje mesečne pre toke, ki pa ni statistično značilno (pre led ni ca 3). Statistično značilni naraščajoči trendi so zgolj januarski pov prečni visoki pre tok (910 l/s na de setletje) in visoka koni ca (1,04 m3/s na de setletje), marčev ski sred nji pre tok (540 l/s na desetletje) ter julij sk. (550 l/s na de setletje) in av gustov ska (450 l/s na de setletje) visoka koni ca. Bistri ca iz ka zuje statističn. nez načilen pa dajoči trend sred njih ju nij skih, julij skih, septembrskih, oktobrskih in novembrskih pre ­tokov, povprečni‰ veliki‰ junijskih, julijskih, septembrskih, oktobrski‰ i. novembrski‰ pretokov, nizki‰ konic julij skih, septembrskih in novembrskih pre tokov, pov prečnega niz ke a julij ske ga pre toka in vi ­soke koni ce novembrske ga pre toka. 
3.2.7 Reka (vodomerna po staja Cerkve nikov mlin) 
Sred nji letni pre tok Reke na vodomerni po staji Cerkve nikov mlin, ki leži približno 23 km dolvod ­n. o. postaj. Trnovo, s. zmanjšuj. z. 300 l/s n. desetletj. (sli k. 4), venda› tren. n. statističn. značilen. Enako velja za naraščajoči trend letnih niz kih (30 l/s na de setletje) in visokih konic (3,5 m3/s na de set ­letje) ter pa dajoči trend pov prečnih letnih malih pretokov (20 l/s na de setletje), medtem ko je pa dajoč. tren. povprečni‰ letni‰ veliki‰ pretoko. (1,78 m3/s n. desetletje) statističn. značilen. Tud. Franta› (2008) in Jurko (2009) sta za Reko na vodomerni po staji Cerkve nikov mlin ugotovila statistično nez načiln. pa dajoči trend letnih pre tokov in naraščajoči trend sred njih velikih pre tokov ter statistično značiln. naraščajoče trende letnih naj manjših, naj manjših sedem- in tri de setd nevnih pre tokov. Pov prečni mal. pre tok Reke se je v opa zovanem obdobju zmanjšal za 6 %. Anali za trenda je poka zala statistično nez ­načiln. upadanj. večin. značilni‰ mesečni‰ pretoko. Rek. (pr. lednic. 3). Statističn. značiln. s. padajoč. 

Gre or Kovačiď Trendi pre tokov rek ja dranske ga povodja v Slove niji brez Po sočj. 

trend. nizki‰ januarski‰ koni. (170 l/s n. desetletje), srednj. . (140 l/s n. desetletje) i. povprečn. . ve ­lik. . julijsk. . (680 l/s n. desetletje) pretok. te› naraščajoč. trend. povprečni‰ nizki‰ julijski‰ (60 l/s n. desetletje) i. a. ustovski‰ pretoko. (80 l/s n. desetletje). Rek. izkazuj. statističn. neznačile. naraščajoč. tren. povprečni‰ nizki‰ te› nizki‰ koni. a. ustovskih, septembrski‰ i. oktobrski‰ pretokov, povprečni‰ niz kih julij skih in novembrskih pre tokov ter pov prečnih velikih in visokih decembrskih pre tokov. 
4 Raz prava in sklepi 
Upa danje značil nih letnih pre tokov obravnavanih rek v opa zovanem obdobju je očitna po sledi c. zniževanja letne višine pa davin (slika 6) in porasta pov prečnih letnih tempe ratur zraka, ki povečuj. izhlapevanje, kar oboje vpliva na zmanjšanje vod ne a odtoka. Zviševanje značil nih tempe ratur zrak. se odraža tudi pri zviševanju značil nih tempe ratur vode rek v Slove niji (Frantar 2012). Na medseboj ­n. povezanos! povprečni‰ letni‰ viši. padavin, izhlapevanj. i. temperatu› zrak. s pretok. obravnavani‰ rek kažejo visoke vred no sti korela cij skih koe fi cientov parov ome nje nih spre menljivk (pre led ni ca 4). 
Z izjem. povprečn. . let n. . pretok. Badaševice, k. n. kaž. statističn. značilni‰ pove za. s povprečn. letn. temperatur. zraka, povprečn. letn. višin. izhlapevanj. i. padavin, ka› j. verjetn. posledic. spre­me nje ne a odtoka v nje nem porečju zara di za drževanja vode v povirju (Vanganelsko jeze ro), kažej. pov prečni letni pretoki preo stalih obravnavanih rek visoke do zelo visoke statistično značilne pozitiv ­ne povezano sti s pov prečnimi letni mi višinami pa davin (0,75 do 0,97) ter sred nje do visoke statističn. značilne ne gativne povezano sti s pov prečnimi letni mi višinami izhlapevanja (–0,52 do –0,70). Prib ­ližno enako močna povezanost se kaže med pov prečno letno višino pa davin in izhlapevanja (–0,55 d. –0,73). Vpliv tempe ratu re na izhlapevanje ja raz vi den iz sred nje do visoke pozitivne statistične pove ­zano sti med spre menljivkama (0,61 do 0,71). 
Preglednica4:RazponvrednostiPearsonovihkorelacijskihkoeficientovmedpariletnihpovprečijpreučevanihmeteorološkihinhidrološkihspremenljivk.Upoštevanesozgoljstatističnoznačilnepovezavemedvodomernimipostajamiinreferenčnimivremenskimipostajamizaposameznevodotoke.!
spre menljivk.  pov prečni letn. pre to”  višin. pa davi.  višin. izhlapevanj.  pov prečna letn. tempe ratu ra zrak.  
pov prečni letni pre to” višina pa davi. višina izhlapevanj.  0,75 do 0,97  –0,52 do –0,70 –0,55 do –0,73  –0,52 povezave nis. statistično značiln. 0,61 do 0,71  

Naj bolj upa dajo trendi skupne višine poletnih pa davin, pri kate rih beležimo tudi naj večje zviševa ­nje (statistično značilno) izhlapevanja, kar bistve no vpliva na zmanjšan odtok in pre točne vrednost. obravnavanih rek v poletnih me secih. Torej takrat, ko so potrebe, zara di viška obdobja rasti ter v slo ­venski Istri tudi zara di povečane porabe v tu ristični sezoni, naj večje. Zmanjšan odtok v topli polovi c. leta doka zuje jo tudi statistično značilni pa dajoči trendi sred njih pre tokov Rižane (maj do september), Dr. onje (julij in av gust) in Reke na obeh vodomernih po stajah (julij) (pre led ni ca 3). Z vi dika oskr ­be s pitno vode so v slovenski Istri zaskrbljujoči tudi statistično značilni pa dajoči trendi niz kih koni. i. povprečni‰ mali‰ pretoko. Rižan. o. april. d. septembra. Pol. ž. omenjeni‰ podnebni‰ dejavni­ko. lahk. k vzroko` z. upadanj. vodnatost. Dr. onj. prištejem. mord. š. vedn. prisotn. zaraščanj. v nje nem povirnem in zgornjem delu (povečevanje izhlapevanja) ter odvze manje vode za kme tij sk. de javno sti v nje nem spod njem toku, ki je naj bolj inten zivno ravno v poletnih me secih. 
Rezultati anali ze trenda značil nih pre tokov Ba daševi ce in Drni ce so za ugotavljanje dol oročni‰ spremem. . ol' p. ojn. uporabni, sa' s. časovn. niz. merite. razmerom. kratki. Pr. Badaševic. j. tre­b. upoštevat. tud. vpli. zadrževalnik. v povirju, n. vodomern. postaj. Šalar. s. tud. večkra! . od. tak. niz ko stanje, da pre toka ni možno oce niti. Vpliv za drževal nika se mogoče kaže tudi v si cer statističn. nez načil nem naraščajočem trendu sred nje ga februarske ga in marčev ske ga pre toka. 
V do. oročni‰ sprememba‰ značilni‰ letni‰ i. mesečni‰ pretoko. Rek. n. vodomern. postaj. Trno­vo, ki na letni ravni in v nekate rih me secih tako kot Bistri ca kažejo naraščajoči trend, se kaže vpli. omenjen. . pritoka, k. j. krašk. izvir. Vpli. Bistric. te› zadrževalniko. Molj. i. Klivni” n. pretok. Rek. na vodomerni po staji Cerkve nikov mlin je omiljen, saj se v Reko do ome nje ne po staje iz liva več prito ­kov, kot so Po srtvi ca, Pa dež in Mrz lek. Kraški iz vir Bistri ca iz ka zuje na letni ravni in v več kot polovi c. mesece. naraščajoč. tren. srednj. . pretok. (n. statističn. značilen), ka› s. odraž. tud. v naraščajoče` trend. povprečni‰ pretoko. Rek. n. postaj. Tr nov. v hladn. polovic. leta. En. o. vprašanj, n. kater. . ni jasne a od ovora, je, zakaj Bistri ca in Reka na vodomerni po staji Trnovo kažeta naraščajoči tren. srednji‰ mesečni‰ pretoko. v hladn. polovic. leta, k. p. v njuni‰ porečji‰ tak. n. letn. ko! sezonsk. ravn. beležim. zniževanj. višin. padavi. te› zviševanj. izhlapevanja. Dopuščam. možnost, d. j. t. lahk. po­sledic. napa” merjen' n. vodomerni‰ postaja‰ (sprememb. oblik. profil. str. ), ka› p. j. mal. verjetno. 
Eden o. možnih vzrokov za povečevanj. sred njih mesečnih pre tokov Reke in Bistric. v hlad n. po­lovic. let. j. dv. povprečn. temperatur. zraka, ka› zarad. zmanjševanj. padavi. v oblik. sn. . te› krajš. . trajanj. snežn. odej. v povirj. vpliv. n. zmanjša. učine” snežn. . zadržk. i. večj. odto” vod. v hladn. polovic. leta. Tod. primerjav. hidr. ramo. Bistric. me. obdobj. 1989–2013 i. 1958–1989 (Kovačiď 2003) ne pokaže bistve ne raz like v letnem pre točnem režimu med obdobje ma; poleg prve a novembrske . s. ko! posledic. taljenj. sn. . pr. obe‰ kaž. tud. dr. otn. aprilsk. višek. Obene` kažej. zimsk. i. . od­nj. spomladansk. mesec. nadpovprečn. srednj. pretok. te› n. referenčn. vremensk. postaj. Ilirsk. Bistric. podpov prečne višine pa davin. Na pa dajoči trend nekate rih značil nih me sečnih pre tokov Bistri ce v to ­pli polovi ci leta vpliva tudi odvzem vode za oskr bo prebivalstva s pitno vodo, ki znaša približno 100 l/. (Kovačič in Ravbar 2016). 

Slika6:Prikaztrendovletnihvišinpadavin(mm/desetletje)naobravnavanihvremenskihpostajahinpovprečnihletnihpretokov(l/s nadesetletje)obravnavanihvodotokov.!
Statistično značilen naraščajoči trend pov prečnih letnih visokih konic Reke na vodomerni po staj. Trnovo priča o povečevanju po o sto sti ek strem no visokih voda (sov pa danje talje nja snega v zaledj. in obil nih pa davin v obliki dežja), ki pov zročajo poplave, medtem ko se na vodomerni po staji Cerk ­ve nikov mlin povečevanje trenda visokih konic ne odraža tako izra zito. Vpliv za drževal nikov Molja i. Klivnik se kaže v naraščajočem trendu (ni statistično značilen) pov prečnih letnih malih pre tokov i. niz kih konic Reke na vodomerni po staji Trnovo. 
Analiz. trend. značilni‰ pretoko. re” jadransk. . povodj. v Slovenij. bre. Posočj. j. pokazal. pre­vla dujoči statistično značilen pa dajoči trend sred njih letnih pre tokov (slika 6) ter ponekod sred nji‰ mesečni‰ pretokov. Zmanjševanj. pretoko. j. posledic. hkratn. . zniževanj. viši. padavi. te› zviševa­nja izhlapevanja. Prevla dujoči pa dajoči trendi značil nih pre tokov so dejstvo, ki a moramo upoštevat. pri traj nostnem upravljanju z vod ni mi viri na območju. 
5 Viri in literatu ra 
Arhiv me teoroloških podatkov, 2016. Med mrežje: http://www.me teo.si/met/sl/ (1. 3. 2016). Cesar, P., Šraj, M. 2012: Evapotranspiracija: pr. le. vpliv ni‰ dejav niko. i. meto. izračuna. Ge. rafsk. vestnik 84-2. 
D. 	Luis, M., Čufar, K., A. el Saz, M., Alberto Longares, L., Ce lar, A., Kaj fež-Bo gataj, L. 2014: Trend. in seasonal precipitation and tempe ratu re in Slove nia du ri. 1951–2007. Re ional Envi ron menta. Cha. e 14. DOI: http://dx.doi.org/10.1007/s10113-012-0365-7 
Frantar, P. (ur.) 2008: Vod na bilanca Slove nije 1971–2000. Ljubljana. 
Frantar, P. 2012: Tempe raturni režimi rek v Slove niji v obdobju 1976–1990 in spre membe režimo. 

v obdobju 1991–2005. Geo raf ski vestnik 84-2. Graph Pad Software, 2016. Med mrežje: http://graphpad.com/quickcalcs/statratio1/ (10. 1. 2016). Janža, M. 2010: Hydrolo i cal modelli. in the karst area, Rižana spri. catch ment, Slove nia. Envi ron ­
mental Earth Sciences 61-5. DOI: http://dx.doi.org/10.1007/s12665-009-0406-9 Jurko, M. 2009: Statističn. analiz. trendo. značilni‰ pretoko. slovenski‰ rek. Diplomsk. delo, Fakultet. 
za radbe ništvo in geodezijo Univer ze v Ljubljani. Ljubljana. Kobold, M., Ul. a, F. 2010: Hidrološk. stanj. vod. i. podnebn. spremenljivost. Okolj. s. spreminja. Ljubljana. Kovačič, G. 2003: Kraški iz vi ri Bistri ce (JZ Slove nija). An nales, Se ries historia natu ralis 13-1. Kovačič, G., Brečk. Grubar, V., Kol. a, N. 2016: Vpli. podnebni‰ spremem. n. količin. vod. i. popla­
ve morja v slovenski Istri. Geo raf ski vestnik 88-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/GV88102 Kovačič, G., Ravbar, N. 2016: Characterisatio. o. selecte. kars! spri. . i. Slovenia. Kars! Withou! Boun­daries. London. Kraner Šume njak, T., Šuštar, V. 2011: Parame trični in ne parame trični pristopi za odkrivanje trend. v časovnih vrstah. Acta . ri cultu rae Slove ni ca 97-3. Krivic, P., Bricelj, M., Trišič, N., Zupan, M. 1987: Sledenj. podzemni‰ vo. v zaledj. izvir. Rižane. Act. carsolo i ca 16. Krivic, P., Bri celj, M., Zupan, M. 1989: Pod zem ne vod ne zveze na področju Čičarije in osred nje ga del. Istre (Slove nija, Hrvat ska, NW Ju o slavija). Acta carsolo i ca 18. Pavlič, U., Brenčič, M. 2011: Appli cation of sequential trend analy sis for discha› e characte risation o. Vipav. karsti. spri. s, Slovenia. Act. carsol. ic. 40-2. DOI: http://dx.doi.o› /10.3986/ac.v40i2.13 
Podatk. o karakteristični‰ mesečni‰ i. letni‰ pretoki‰ Rižan. n. vodomern. postaj. Kube. II (ob­dobj. 1966–2013), Badaševic. n. vodomern. postaj. Šalar. (obdobj. 1994–2013), Dr. onj. n. vodomern. postaj. Podkašte. I (obdobj. 1979–2013), Drnic. n. vodomern. postaj. Pišin. I (ob­dobj. 1995–2013), Rek. n. vodomerni‰ postaja‰ Trnov. (obdobj. 1985–2013 ) i. Cerkveniko. mli. (obdobj. 1952–2013) te› Bistric. n. vodomern. postaj. Ilirsk. Bistric. (obdobj. 1989–2013). A encija Re publike Slovenije za okolje. Ljubljana, 2015. 
Pr. le. hom. enizirani‰ klimatološki‰ nizov, 2015. Medmrežje: http://meteo.arso. ov.si/met/sl/climate/ di. rams/time-se ries/ (25. 12. 2015). Sen, P. K. 1968: Esti mates of the re ression coeffi cient based on Kendall’s tau. Journal of the Ame rica. Statisti cal Association 63. DOI: http://dx.doi.org/10.1080/01621459.1968.10480934 Til enkamp, A. 2011: Theil-Sen esti mator. Med mrež je: http://www.mathworks.com/matlabcentral/ fileexcha. e/34308-theil-sen-esti mator (22. 12. 2015). Theil, H. 1950: A rank-invariant method of li near and polynomial re ression analy sis. Proceedings o. the Royal Netherlands Aca demy of Sciences 53. Tore ti, A., De siato, F. 2008a: Tempe ratu re trend over Italy from 1961 to 2004. Theore ti cal and Applie. Cli matology 91, 1-4. DOI: http://dx.doi.org/10.1007/s00704-006-0289-6 Tore ti, A., De siato, F. 2008b: Cha. es in tempe ratu re ex tre mes over Italy in the last 44 years. Interna ­tional Journal of Cli matology 28-6. DOI: http://dx.doi.org/10.1002/joc.1576 Tore ti, A., Fioravanti, G., Perconti, W., De siato, F. 2009: An nual and seasonal precipitation over Ital. fro` 1961 t. 2006. Internationa. Journa. o. Climatol. . 29-13. DOI: http://dx.doi.o› /10.1002/joc.1840 
Toši ć, I., Zorn, M., Ortar, J., Unkaševi ć, M., Gavrilov, M. B., Markovi ć, S. B. 2016: An nual and seasona. variabilit. o. precipitatio. an. temperature. i. Sloveni. fro` 1961 t. 2011. Atmospheri. Researc‰ 168. DOI: http://dx.doi.org/10.1016/j.atmo sres.2015.09.014 
Trend. podnebni‰ spremenljiv” i. kazalcev, 2015. Medmrežje: http://www.meteo.si/met/sl/climate/trends/ 
(25.12. 2015). Trobec, T. 2012: Hidr. e. rafsk. značilnost. obaln. . pas. i. zaledja. Ge. rafij. stik. Slovensk. Istr. 
in Tržaškega zaliva. Ljubljana. Ulaga, F. 2002: Trendi spre mi njanja pre tokov slovenskih rek. Dela 18. Ulaga, F., Kobold, M., Frantar, P. 2008: Anali za časovnih spre memb vod nih koli čin slovenskih rek. 
19. Mišičev vodarski dan. Maribor. 
Vannest, K. J., Parker, R. I., Gonen, O. 2011: Si. l. Cas. Research: we. base. calculator. fo› SC. analysis. (Version 1.0). Med mrež je: http://www.si. lecase re search.org/cal culators/theil-sen (10. 1. 2016). 
6 Sum mary: Disc har ge trends of the Adriatic Sea ba sin ri vers in Slovenia,exc luding the Soča ri ver ba sin
(translated by Pri mož Kovačič) 
Stu dies of long-term trends in diffe rent hydro-me teorologi cal variables have been of high scienti ­fic inte rest for a lo. time. Vari ous me teorolo i cal variables show obvi ous increasi. and decreasi. trends, whic‰ ar. reflecte. i. cha. e. i. th. characteristi. discha› e. o. rivers. I. Slovenia, severa. stu­dies concerni. the statisti cal trend analy sis of river discha› es have already been performed, e.g. Ul. . (2002), Franta› (2008), Ul. a, Kobol. an. Franta› (2008), Jurk. (2009), Kobol. an. Ul. . (2010), Pavlič and Brenčič (2011), Trobec (2012), Kovačič, Brečko Grubar and Kole ga (2016). In this study, we focused on the Adriatic Sea basin rivers in Slove nia, exclu di. the Soča river basin. In the paper, w. stud. lo. -ter` variation. i. th. Rižana, Dr. onja, Badaševica, Drnica, Rek. (tw. a. i. stations) and Bistri ca discha› es, in relation to long-term variations in me teorolo i cal variables (precipitation, air tempe ratu re, evapotranspi ration). 
Based on analy sed data recorded at me teorolo i cal stations in the study area over the past deca ­des, w. hav. confirme. th. statisticall. s. nifican! trend. o. decreasi. annua. precipitatio. (36–61 m` per deca de), increasi. mean an nual air tempe ratu re (0.32–0.34°C per deca de) and increasi. an nua. potential evapotranspi ration (29–49m` per deca de). Cha. es in the values of the above mentione. cli mate ele ments are reflected in redu ced ru noff in the re ion, which is also con firmed by decreasi. trends in the mean an nual discha› e of the Rižana, the Dr. onja, the Ba daševi ca, the Drni ca and th. Rek. (th. Cerkveniko. mli. a. i. station) rivers. Th. decreasi. tren. i. statisticall. s. nifican! onl. fo› th. Rižan. (480 l/. pe› de cade) an. th. Dr. onj. (160 l/. pe› de cade). Increasi. trend. i. th. mea. an nual discha› e of the Reka at the Trnovo gau i. station (360 l/. per deca de) and of the Bistri c. (60 l/. per deca de) are not statisti cally signi fi cant. 
In the study, the signi fi cant trends of cha. e in cli mate and hydrolo i cal variables were de termi ­ned usi. the non-parame tric Sen’s slope test (the Theil-Sen esti mator), which is the most com monl. used non-parame tric test for esti mati. li near time trends (Theil 1950; Sen 1968; Kraner Šume nja” and Šuštar 2011; Til enkamp 2011; Van nest, Parker and Gonen 2011; Graph Pad Software 2016). Th. statisti cal signi fi cance of the trends was ve ri fied at a con fi dence interval of 95% (.= 0.05). The tren. analy sis was conducted for the lo. est available data se ries. We also cal culated seve ral other parame ­ters, e.g. variation between the initial and fi nal values of variables du ri. the study pe riod, diffe rence. bet wee. th. mea. value. recorde. i. th. lates! 20-yea› perio. an. thos. recorde. ove› th. entir. stud. period. Seasona. precipitation, evapotranspiratio. an. temperatur. f. ure. wer. calculate. fo› eac‰ sta­tio. usi. th. standar. seaso. definition, namel. winte› (DJF), spri. (MAM), summe› (JJA) an. autum. (SON). 
Dat. o. tota. monthl. an. annua. pre cipitatio. wer. used: fo› th. perio. 1961–2013 (53 years) a! th. pre cipitatio. station. Portorož–Airport, Movraž, Ra kitovec, Seča, Strunjan, Podgra. an. Kozina, an. fo› th. perio. 1961–2011 (51 years) a! th. precipitatio. station. Po. orj. po. Slavniko` an. Ilirsk. Bistri ca. Data on total monthly and an nual potential evapotranspi ration were used: for the pe rio. 1971–2010 (41 years) at the me teorolo i cal stations Kubed and Ilirska Bistri ca, and for the pe rio. 1971–2013 (43 years) at the me teorolo i cal station Portorož–Airport. Data on ave r. e, ma xi mum an. mi ni mum monthly and an nual air tempe ratu res for the me teorolo i cal stations Portorož–Airpor! (1961–2013, 53 years) and Ilirska Bistri ca (1961–2011, 51 years) ha. bee. ta ke. fro` th. hom. eni­se. climatologica. tim. serie. an. th. archiv. o. meteorologica. data, bot‰ avai labl. o. th. Slovenia. Environmen! A ency’. websit. (Arhi. . 2015; Pr. le. . 2015). Th. Podgra. an. Kozin. pre cipitatio. station. wer. include. i. th. study, sinc. the. ar. referentia. fo› th. Rižan. rive› karsti. catchment. Dat. o. characteristi. monthl. an. annua. discha› e. re corde. at the gau i. stations Rižana–Kubed II (1966–2013, 48 years), Ba daševi ca–Šalara (1994–2013, 20 years), Dr. onja–Podkaštel I (1979–2013, 34 years), Drni ca–Pišine I (1995–2013, 19 years), Reka–Trnovo (1985–2013, 29 years), Reka–Cerkve ­niko. mli. (1952–2013, 62 years) an. Bistrica–Ilirsk. Bistric. (1989–2013, 25 years) ha. bee. obtaine. o. th. Slovenia. Environmen! A ency’. websit. (Podatk. . 2015). Th. discha› . dat. set. o. th. Drnic. an. Badaševic. river. ar. rathe› to. shor! t. allo. fo› th. reliabl. detectio. o. a lo. -ter` trend. Furt­hermore, the Ba daševi ca river re i me is influenced by the Vanganelsko jeze ro water re servoir, situate. in its headwaters. Si milarly, the discha› e re i me of the Reka is influenced by the Klivnik and Molj. re servoirs, situated in its upper course. 
The decreasi. trends in characte ristic an nual river discha› es ob served du ri. the study pe rio. ar. th. resul! o. bot‰ a decreas. i. annua. precipitatio. an. a. increas. i. annua. ai› temperature. lea ­di. t. a. increas. i. annua. evapotranspiration. Th. h. ‰ value. o. linea› correlatio. coefficient. betwee. diffe rent pairs of the stu died me teorolo i cal and hydrolo i cal variables con firm mutual relationship. A high to very high statisti cally signi fi cant po sitive correlation was cal culated between mean an nua. precipitation and discha› es in the stu died area. Slightly lower values of statisti cally signi fi cant ne ga ­tiv. correlatio. wer. calculate. betwee. mea. annua. evapotranspiratio. an. discha› es, an. betwee. mean an nual tempe ratu re and discha› es. High po sitive correlation values between mean an nual ai› tempe ratu re and evapotranspi ration con firm an important role of increased air tempe ratu res in eva ­potranspi ration. 
The most noti ceable is a decreasi. trend in precipitation du ri. the sum mer months, when als. the most evi dent and statisti cally signi fi cant increase in evapotranspi ration is recorded, both re sulti. in lower ru noff values and consequently lower mean monthly discha› es in the sum mer pe riod whe. the need for water increases signi fi cantly (ve e tation pe riod, tou rist season in Slove ne Istria). In term. o. drinki. wate› supply, th. statisticall. s. nifican! n. ativ. trend. i. th. absolut. minimu` an. mea. minimu` discha› e. (fro` Apri. t. September) o. th. Rižan. (spri. ), whic‰ i. capture. fo› th. wate› supply of Slove ne Istria, are of great concern. 
Th. lo. -ter` cha. e. i. th. annua. an. monthl. characteristic. o. th. Rek. discha› e. (th. Trnov. 
a. i. station), whos. mea. annua. value. sho. a. increasi. trend, ca. b. attribute. t. th. influen­ceof the Bistri ca karst spri. (river). At the Cerkve nikov mlin gau i. station, which is situated in th. lower course of the Reka, the influence of the Bistri ca river and the Molja and Klivnik water re servoir. is less evi dent since the Reka has seve ral tributaries (the Po srtvi ca, the Pa dež, the Mrz lek) up to thi. point. Fo› th. Bistrica, positive, bu! statisticall. ins. nifican! trend. wer. calculate. fo› mor. tha. a hal. of the months, and the se values are also reflected in increasi. trends in seve ral monthly discha› e. at the Trnovo gau i. station at the Reka river. One of the possible causes of the increasi. trend i. the mean monthly discha› es of both rivers in the col der pe riod of the year might be an increase i. air tempe ratu res in the re ion. Higher tempe ratu res mean less snow precipitation and a shorter sno. re si dence time, which is reflected in increased ru noff du ri. the cold pe riod of the year. The decrea ­si. trend in the seve ral characte ristic monthly discha› es of the Bistrica might be influenced also b. the amounts of water captu red for drinking water supply (around 100 l/s). 
Th. statisticall. s. nifican! increasi. tren. i. th. Rek. (th. Trnov. a. i. station) absolut. ma­xi mum discha› es indi cates an increasi. trend in extreme high waters which cause floodi. in th. area (the coinci dence of intense snow melti. with high precipitation). The impact of the Molja an. Klivnik water re servoirs is reflected in a statisti cally insigni fi cant increasi. trend in the ab solute an. mean mi ni mum discha› es of the Reka at the Trnovo gau ing station. 
The trend analy sis of the characte ristic discha› es of the Adriatic Sea basin rivers, exclu di. th. Soča river basin, showed prevaili. statisti cally signi fi cant decreasi. trends in the mean an nual disc ­ha› es, bu! als. i. th. severa. mea. monthl. discha› e. o. thos. rivers. Th. decreas. i. discha› . value. is pri marily a consequence of the joint effect of decreasi. precipitation and increasi. evapotranspi ­ration. Decreasi. trend. i. characteristi. rive› discha› e. ar. a. importan! facto› tha! mus! b. considere. very se ri ously in order to ensu re the sustai nable man. e ment of water re sources in the re ion. 
30 


RAZPRAVE 
(NE)VIDNE SPREMEMBE PODEŽELSKIH SKUPNOSTI:PRIMERI Z GORENJSKE IN SAUERLANDA 
AVTORJA!
Erik Logar
Vrtnapot6,Voglje,SI!–4208Šenčur,Slovenija;logarerik@gmail.com!
dr. Irma Potočnik SlaviŤ 
Univerzav Ljubljani,Filozofskafakulteta,Oddelekzageografijo,Aškerčevacesta2,SI!–1000Ljubljana,!Slovenija;irma.potocnik@ff.uni-lj.si!
DOI:10.3986/GV88202!UDK:711.3(497.4+430)!COBISS1.01!
IZVLEČEK!
(Ne)vidne spremembe po deželskih skupnosti: primeri z Gorenj ske in Sauer landa 
Podeželskaskupnostsekotdružbeniinsimbolnikonstruktterhkratitudikotenotaabsolutnegaprostora!spreminjapodvplivomdružbenogospodarskegarazvoja.Prispevekobravnavaspreminjanješestihpodežel»skihskupnostinavitalnempodeželjuz vidikavlogedruženjainsodelovanjaprebivalcevv trehcivilizacijskihstopnjahnaizbranihprimerihz Gorenjske(Slovenija)inSauerlanda(Nemčija).(Ne)vidnespremembeznotrajizbranihpodeželskihskupnostisoproučevanes primerjalnoanalizonapodlagikvantitativnihin!kvalitativnihmetod,s katerimisoopazovanilažje(migracije,prostoridruženja)intežjemerljivi(možnostizbire,povečanaheterogenost)kazalcispremembpodeželskeskupnosti.Geografskaanalizaspremembv po»deželskihskupnostihjepokazalananjihovopovečanomobilnost,raztočnosttersobivanjetradicionalnosti,!alternativinnovostipridruženjuinsodelovanju.!
KLJUČNEBESEDE!podeželje,podeželskaskupnost,Gorenjska,Sauerland,Slovenija,Nemčija!
ABSTRACT!
(In)visible changes of rural communities: examples from Gorenjska region (Slovenia) and Sauerland (Germany) 
Socioeconomicdevelopmenthaschangedtheruralcommunityasa socialandsymbolicconstruct,anda unit!ofspaceaswell.Thispaperdiscussessixchangingvital,ruralcommunitiesfromthesocialperspectiveand!cooperation.ThreecasestudiessurveyedareinGorenjskaregion(Slovenia)andthreeinSauerland(Ger»many)!throughout!the!agrarian,!industrial!and!information!period.!Comparative!analysis!is!based!on!quantitativeandqualitativemethodsthatenabledustoobserve(in)visiblechangesinsideselectedruralcom»munities.Weemployedtangible(migration,geography)andintangibleindicators(possibilityofchoice,increased!heterogeneity).Geographicalanalysisofchangingruralcommunitiespointedouttheirincreasedmobility,!bifurcation,co-existenceoftradition,alternativesandnoveltieswithinformalandinformalsettings.!
KEYWORDS!ruralareas,ruralcommunity,Gorenjskaregion,Sauerland,Slovenia,Germany!
Uredništvojeprispevekprejelo7.septembra2016.!
1 Uvod 
V zad njih sto le tih se je zara di družbe no ospodarske ga raz voja kore nito spre me nil način življe nj. na podeželju. Kle menčič (2006, 161) v spre membah zu nanje ga vi deza in funkcij podeželskih naseli' prepoznav. . ol' vidn. de. mn. . obsežnejši‰ družben. ospodarski‰ sprememb, v kater. s. vpet. ta` živeč. skupnosti. McLuha. (2015) trdi, d. s. dane. namest. lokaln. skupnosti, z. kater. j. značile. ne­po sreden medseboj ni od nos in te sna soodvisnost z okoljem, oblikuje skupnost z močno pre ple te ni m. po sred ni mi (virtual ni mi) človeškimi od no si in di namičnim kroženjem (ne)mate rial nih tokov na pla ­ne tarni ravni. Kljub temu marsikdo ob be sedi »podeželje« pomisli tudi na »povezano, neanonim no, številčno in pro storsko manjšo ter nasploh nadvse prijetno podeželsko (lokal no) skupnost«. Tovrstn. predstav. o idiličn. podeželsk. skupnost. s. miseln. konstrukt, k. . j. m. oč. postavit. v konteks! raz­korak. me. vs. daljši` delovni` časom, čedalj. bol' lobalizirano, uniformiran. svetovn. družb. te› p. ost. izražen. želj. posamezniko. p. mirne` i. sproščene` življenj. v stik. z narav. (Wood. 2011). Pretiran. poenostavljanj. predsta. o delovanj. podeželski‰ skupnost. i. pomanjkanj. védenj. o spre­mi njanju podeželskih skupno sti v sedanjem času spodbuja k proučevanju podeželja ter podeželski‰ skupno sti v Slove niji in tuji ni. 
Prispevek se osredi nja na spre mi njanje iz branih podeželskih skupno sti v Slove niji in Nem čiji sko ­zi priz mo treh civili za cij skih stopenj (. rarna, industrij ska, in forma cij ska). (Ne)vid ne spre membe s. analiziran. z vidik. medsebojn. . druženj. i. so delovanj. prebivalce. ko! ključn. . element. po dežel­sk. skupnosti. Proučevanj. i. razumevanj. ključni‰ razvojni‰ proceso. v podeželsk. skupnost. j. bistven. pri kre pitvi njihovih endo e nih potencialov in us merjanju raz voja podeželja. 
V prvem delu prispevka so opisana teoret ska iz hodišča pri proučevanju podeželske skupno sti i. nje ne ga spre mi njanja. Sledi me todološka zasnova ra ziskave s krite riji za iz bor proučevanih podežel ­skih skupno sti. S pomočjo šti rih ka zal cev so v tretjem delu prika zane vid ne in nevid ne spre memb. podeželskih skupno sti ter tudi njihova komplek sna pre ple te nost. Sledita sklep in navedba uporablje ­nih vi rov in lite ratu re. 
2 Opredelitev problema 
2.1 K opredelitvi podeželja 
Ko! podeželsk. skupnos! običajn. opredeljujem. skupnos! ljudi, k. živ. n. podeželju. T. prihajam. do prve dile me in si cer, kako opredeliti podeželje? Kvantitativne opredelitve podeželja, ki te meljij. na merljivih in vid nih ka zal cih (na pri mer o stota po selitve, delež kmečkega prebivalstva, delež ozd ­nih zemljišč), so po o sto pri merne le za določen tip podeželja ali za ozek namen ra ziskave (na pri me› za pripravo določene ga ukre pa znotraj politike raz voja podeželja). Opredelitve podeželja kljub neka ­te rim pomanj kljivo stim (na pri mer iz bor lažje merljivih ka zal cev, prevla dujoča uporaba aritme tičn. sredin. ko! pokazatelj. »normaln. a/ stanja) postopom. vključujej. veď kazalce. (običajn. vodiln. . i. dopolnilne) i. zahtevnejš. statističn. metod. (n. prime› multivariantn. analiz. variance, faktorsk. anali za). Kljub naka zanim iz boljšavam pa so ob stoječe opredelitve podeželja še ved no zelo skrome. in popačen ter necelovit prikaz de janskih raz mer in proce sov na podeželju. Ra ziskoval ci so lašajo, d. je prav zaprav ne mo oče izoblikovati enotno opredelitev podeželja, ki bi bila uporabna povsod (svet, celi na, država; Rowles 1988; Hal fa cree 1993) in bi bila časovno traj na. Zato je smisel no k opredeljeva ­nju podeželja pristopiti s kvalitativne strani (na pri mer s spoz navni mi zemljevi di; Guštin 2014), ka› naka zuje tudi Hal fa cree jev (2006) model troz ložnega ra zu mevanja podeželske ga pro stora, se stavlje. iz: mate rial ne ga pro stora, misel nih pro storskih predstav o vsakdanjem življe nju in urad nih predsta. o pro storu. Mate rial ni pro stor se oblikuje s proce si (tokovi, součinkovanje), povezani mi s proi zvod ­ni mi in potrošnimi de javnostmi na »podeželju«. Misel ne pro storske predstave o vsakdanjem življe nj. 
na »podeželju« nastajajo z oblikovanjem podob in simbolov. Urad ne predstave o pro storu so urad n. poj movanja o »podeželju«, ki so jih oblikovali snoval ci raz voj nih politik, politiki, urad niki, planerji i. raziskovalc. te› interes. kapitala; običajn. s. izmišljen. i. abstraktn. (Klemenčiď 2006, 163). Me. tem. sestavnim. del. obstajaj. staln. napetosti, ka› ustvarj. dinamik. v podeželske` prostoru, nud. možno­sti za pre struktu ri ranje podeželja in oblikuje pro stor za umeščanje politike raz voja podeželja. 
Halfacreeje. p. le. na. tak. usmerj. k pres. anj. dualizm. v razumevanj. i. dojemanj. (podeželske­
a) prostor. ko! konkretn. a, materialn. a, e. rafsk. . prostor. n. en. strani, te› im. inarn. . prostor. ko! stanj. duha, ide' i. simbolo. n. dr. . strani. T. na. vod. k razmišljanju, d. pravzapra. n. napačno, če se ra ziskoval ci s pomočjo raz novrstnih kvalitativnih (ali kombi ni ranih kvalitativno-kvantitativnih) pristopo. bol' približujem. razumevanj. realn. . stanj. n. podeželju; seved. o. upoštevanj. objektiv­n. . dejstva, d. vse‰ stvar. n. morem. natančn. izmeriti, razmejit. i. pojasniti. Opredeljevanj. podeželj. v prak si je takšno delovno področje, kjer nam pre ti rana kvanti fika cija one mo oča raz poz navanje vid ­nih in težje ra zumljivih znakov spre memb, kar po sledično vodi tudi v manj ustrez no interpre ta cij. proce sov, ki potekajo na podeželju. Na podeželju namreč ob stajajo tudi očem nevid ne povezave, ki us ­tvarjaj. kompleksnos! podeželja. V opredelitva‰ podeželj. takšni‰ nevidni‰ poveza. ni, ke› ji‰ j. težk. proučevati (so na pri mer ne merljive), ker je njihovo proučevanje dol otraj no (na pri mer proce si, k. potekajo dlje časa), ker jih ne ra zu me mo (na pri mer od no sov med akterji) ali pa jih še ne poz nam. (Guštin 2016). 
Dile mo o opredelitvi podeželja po skušamo v prispevku pre seči s tem, da empi rični del ra ziskav. potek. n. območjih, k. ji‰ j. politik. v razvojni‰ pr. rami‰ prepoznal. z. »podeželska/ (s kvantitativ­ni mi ka zal ci), kate rih proi zvod ni in potrošni tokovi iz ka zuje jo značaj »podeželsko sti«, ter jih njihov. prebival ci v misel nih predstavah zaz navajo kot »podeželske«. Zavedamo se, da tudi tovrsten pristo. nikakor ne omo oča univer zal ne opredelitve podeželja ozi roma obče veljavne ga vred note nja pojavo. in proce sov na podeželju. Nje ova pred nost je v tem, da skuša zaobiti preveliko posploševanje in poe ­nostavljanj. te› s. približat. dejanski` razmera` n. »podeželju«. Velik. težav. pr. uporab. t. . pristop. j. v pomanjkanj. podatkov, odsotnost. njihovi‰ daljši‰ časovni‰ vrs! te› precejšnj. odvisnost. o. prevla­dujoči‰ kvalitativni‰ podatkov, pr. čeme› j. možn. tud. večj. verjetnos! subjektivnost. pr. interpretacij. rezultatov. 
2.2 O kon ceptualiza ciji skupno sti 
O. priznavanj. pojasnjevaln. moč. Halfacreejev. . trozložn. . model. podeželj. »trčimo/ o. dr. . dile mo – kako opredeliti skupnost? Lie pinsova (2000) trdi, da veliko ra ziskav nekritično uporablj. pojem skupno sti, ne da bi se pri tem zavedali nje ne komplek sno sti. V slovenskem jeziku se po o st. uporablj. besedn. zvez. »lokaln. skupnost«, k. j. mn. . uporabljaj. ko! sinoni` z. (po deželsko) skup­nos! i. pr. te` vnašaj. nejasnosti. Lokaln. skupnos! j. nosile. lokaln. samouprave, k. j. priznan. z ustav. (Ustav. . 2016, 9. člen) i. ostali` pravni` redo` (Zako. o lokaln. . 2007). Naveden. zako. v 1. člen. določa občine kot te melj ne samoupravne lokal ne skupno sti. Lokal na skupnost je organi zi rana skupi ­na lju di, ki sama odloča o svojih, lokal nih zadevah. Ta dikcija potrjuje Hal fa cree jevo iz hodišče, da s. urad ne predstave se stavni del konceptuali za cije (podeželske ga) pro stora. Do ne jasno sti v zakonodaj. pri de ob določilu, da se ». mestneobčinedelijonamestnečetrtioziromačetrtneskupnosti,medtemkoseobčinedelijonalokalneskupnosti,naseljaoziromakrajevneskupnosti/ (Zako. o lokaln. . 2007). Ke› je v Slove niji 11 mestnih občin, je tako za 201 občino predvi de no, da ima »lokal ne skupno sti«. 
Opredelitvi skupno sti so veliko pozorno sti namenjali ru ral ni sociolo i, ki so se naslonili na ugoto ­vitve Tönnie sa (Woods 2011): le-ta je pojem skupno sti (nemško Gemeischaft) in družbe (Gesellschaft) opredeli. n. podl. . obli” družben. interakcij. (medsebojn. . učinkovanja). Skupnos! j. tak. pojmova. ko! združevanj. ljudi, temelječ. n. vzajemni‰ povezavah, občutk. skupnost. i. skupni‰ ciljih; t. značilno­sti so pripisovali tra di cional ne mu podeželske mu pro storu, ki naj bi a odlikovale stabil ne in povezan. skupno sti. Lie pinsova (2000) opisuje te zgod nje poskuse konceptuali za cije (podeželske) skupno sti ko! 
zapadanj. v strukturno-funkcionaln. al. p. v etn. rafsk. pristop. Strukturno-funkcionaln. pristo. prepoz­nava skupnost kot relativno ločen in stabilen pojav z značil nostmi, ki jih lahko opa zuje mo (strukture); tovrstn. raziskav. s. opazoval. i. beležil. pričakovan. strukturn. značilnosti. Raziskave, k. s. vključeva l. et nografsk. pristop, s. skušal. dokumentirat. resničn. praks. skupnost. s skrbni` beležen­je` »avtentičnih/ izkušen' i. odnosov. Zarad. pomanjkljivost. st. bil. ob. pristop. izpostavljen. kritikam, d. s. t. konceptualizacij. »opisne, statične, tradicionalne, neznanstvene, pred-moderne/ (Liepin. 2000). Ker je bil tako pojem skupno sti »oropan« pojas njeval ne moči, se je skupnost uporabljala v raziskava‰ podeželj. l. ko! opisn. poje` ozirom. ko! »označb. obs. . raziskav. (lokaln. raven) al. občutk. družben. kolektivno sti«. Šele s kulturnim preobratom v osemde se tih in devetde se tih le tih 20. stoletja se je v ra ­ziskava‰ podeželj. ponovn. poveča. intere. z. proučevanj. pomen. skupnosti, ka› j. bil. vidn. v vznik. nove ga pristopa, ki je kon ceptuali zi ral skupnost kot simbol ni in družbeni konstrukt (Lie pins 2000; Halfacre. 2006; Klemenčič, Lampiď i. Potočni” Slaviď 2006; Klemenčiď i. sod. 2008; Potočni” Slaviď 2010; 
Woods 2011). 
2.3 Podežel ska skupnost 
Pre” poskuso. opredelitv. podeželj. i. skupnost. s. postopn. približujem. osrednj. tem. naš. razi­skave . podeželski skupnosti.Koncep! podeželsk. skupnost. (a. lešk. ruralcommunity)j. tradicionaln. 


1 . OBČUTEK SKUPNSTI: osmišljuje druženje in sodelovanje; 2 . DRUŽENJE IN SODELOVANJE: spodbuja nadaljne sodelovanje in nove priložnosti; 
3 . DRUŽENJE IN SODELOVANJE: poteka na določenem prostoru in z določenimi strukturami ter sooblikuje te strukture in prostore; 
4 . PROSTORI IN STRUKTURE: vplivajo na potek druženja in sodelovanja; 5 . PROSTORI IN STRUKTURE: omogočijo skupno življenje . občutek skupnosti; 6 . OBČUTEK SKUPNOSTI: prostori in strukture so odraz občutka skupnosti. 
Slika1:Elementipodeželskeskupnosti(prirejeno!poLiepins2000).!
poveza. s stabilnostjo, soodvisnostj. i. varnostjo, hkrat. p. im. tud. »temn. stran«, sa' s. tesn. povezan. podeželsk. skupnost. tiste, k. ustvarjaj. neenakost. i. spodbujaj. izključenos! (Wood. 2011, 163). Tak. je Lie pinsova (2000) na podl. i ra ziskav na Novi Zelandiji oz načila lju di kot najpomembnejši se stavn. del podeželske skupno sti (2000; slika 1). Vendar pa ljudje sami še ne naredijo skupno sti. Lju di v po ­deželsko skupnost povezuje jo trije ele menti: medseboj no druženje in sodelovanje, skupni pro stori i. struktu re ter občutek skupno sti. 
Me. tem. element. s. izob likuj. medsebojn. sood visnost. Član. podeželsk. skupnost. vpli vaj. n. spreminjanj. ostali‰ elemento. podeželsk. skupnost. (n. skupn. prostore, način. druženj. i. so­delovanja), hkrat. s. tud. član. podeželsk. skupnost. nji` pril. ajaj. (n. prime› razpo ložlji v. skup­n. prostor. vsa' delom. lahk. vpli vaj. n. nači. preživljanj. prost. . časa). T. pristo. do kazuje, d. podeželsk. skupnost. nis. statičn. i. stabilne, ko! s. ji‰ prikazoval. . odnj. koncept. skupnosti, temveď s. dinamičn. i. tekmovaln. skupin. ljudi, oblikovan. znotra' družben. . i. političn. . konteksta. Po­membno vezivo skupno sti je občutek pripad no sti, ki se v podeželskih skupno stih ob upoštevanju zgo ­dovinsk. . spomin. i. udejanjanj. sodobni‰ prak. odraž. n. dv. načina. Prviď j. razvide. v občutk. pripadnosti skupnosti: ljudj. delij. skupn. identiteto, vključujej. s. v enak. prakse, dr. dr. . . podpirajo, s. medsebojn. pom. ajo, pripadaj. skupnosti. P. dr. . stran. p. j. pripadnos! razvidn. tud. i. občutk. pripadnosti kraju: le-t. s. odraž. točkovn. ozirom. v materialni‰ prostori‰ zno­tra' območj. skupnost. (n. prime› reka, most, šola, cerkev, dvorana, ostilna), kje› s. skupnos! prak­ticira. 
Dansk. raziskovalc. podeželj. Svendse. i. Sorense. (2007, 453–455) poudarjat. vl. . proučevanja sprememb v podežel skih skupno stih z vi dika druženja (bolj ali manj red no srečevanje lju di) in so ­delovanja (opravljanje določenih nal. ali opravil). S tem se zaz navajo tak. proce si v pro stor. kot tud. z nji mi povezane spre membe norm, pravil in vred not; oboje vpliva na povezanost v social ne struktu ­re in mreže, s kate ri mi se do se ga dobrobit za po samez nika ali skupnost. Pri ra ziskovanju podeželsk. skupno sti se soočamo še s tretjo dile mo, in si cer, da se v našem pri me ru osredi njamo le na »pro stor »sko stabil ne« podežel ske skupno sti. Pri tem se zavedamo povečane ga števila ter oblik mobil nih i. prehod nih podeželskih skupno sti; njihova navezanost na določeno podeželsko lokalite to je ome je n. (na pri mer lastniki sekundarnih bivališč, delavci mi ranti). 
V ra ziskavi smo sledili iz hodišču, da se vsaka podežel ska skupnost kot enota ab solutnega pro »stora (lokali teta) spre minja pod vplivom številnih dejavnikov. Podeželsk. skupnos! im. zat. zaple te no zgradbo, ki jo medseboj no povezuje jo (ne)snovni in kvantitativno težje merljivi viri, toko ­v. te› odnos. v pokrajin. (Halfacre. 2006; Potočni” Slaviď 2010). N. sprememb. podeželski‰ skupnost. lahko vplivajo ne predvi de ni in iz je mi do odki (na pri mer naravne ne sreče), ki pa jih v našem prispev ­ku ne anali zi ramo, ker se osredotočamo na družbe no ospodarske de javnike. S proučevanjem vlo . m. racij, skupni‰ prostoro. druženja, možnost. izbir. i. . otavljanje` stopnj. funkcionalne, ospodarsk. ter social ne he te ro e no sti so prika zane raz voj ne sme ri od no sov in tokov znotraj koncepta podeželsk. skupno sti. 
3 Metodologija 
3.1 Metode ra zi skovanja 
Konceptualizacij. podeželsk. skupnost. p. Liepensov. (2000) predvidev. kombiniran. metod. dela, ki omo očajo (relativno) celo sten po led na njen raz voj in delovanje (Cecchi 2003). V ra ziskavi sm. upoštevali večino v relevantni lite ratu ri predlaganih, dodali pa tudi nekate re dru e me tode dela. 
Analiza znanstvenih, strokovnih in poljudnih besedil ter razprav (diskurzov), ki nakazujejo ob»likovanje, raz voj in spremi njanje podežel ske skupno sti. Interdiscipli narni pristop k ra ziskovanj. podeželski‰ skupnost. j. zahteva. analiz. literatur. (s področj. e. rafije, sociol. ije, . odovine, 
antropol. ije, politol. ije, ekonomije) različni‰ jezikovni‰ okoli' (a. leško, francosko, nemšk. i. ita­lijansko). Rezultat. s. pokazal. veli” mank. primerjalni‰ študi' n. lokaln. rav ni, s katerim. b. lažje, bol' objektivn. i. preverljiv. analiziral. skupn. lastnost. te› posamezn. razlik. me. po deželskim. skupnost­m. (R. 1994; Klemenčiď 2010). Primer jaln. študij. s. ključn. . pomen. pr. proučevanj. kvalitativni‰ in težje merljivih pojavov, kjer se ra ziskovalčeva objektivnost in ne pristranskost si cer težko z. otav ­ljata (Ferr. i na 2012). 
Podroben in sistematičen pregled dogodkov, običajev in vsakodnevnih medsebojnih vplivov v po»dežel ski skupno sti. Z anali zo zgodovinskih vi rov, s sodelovanjem lokal ne ga prebivalstva (Basaj 2014; Podjed 2014; Rebernik 2014) in poz naval cev raz mer v podeželskih skupno stih (Potočnik Slavič 2013; Bröckli. 2014; Grab ski-Kie ron 2014; Plet zi er 2014) smo v ra ziskavo vključili društve ne in zasebn. arhive z le topisi, kronikami, zapisniki sej ter foto raf sko ra divo. Vzpo stavili smo stike s pristoj ni m. ustanovami, ki hranijo zgodovinske vire (na pri mer Gorenj ski mu zej, Zgodovinski arhiv Ljubljana . Enota za Gorenj sko Kranj, Mestna knjižnica Kranj, časopis LandwirtschaftlichenWochenblattWestfa»len-Lippe). Pr. le. d. odkov, običaje. i. vsakodnevni‰ medsebojni‰ vplivo. j. om. oči. oblikovanj. časovne ga pre reza spre mi njanja podeželske skupno sti od . rarne preko industrij ske do po stindustrij ­ske (in forma cij ske) družbe. 
Celovita anali za delovanja skupno sti s participativnim ra zi skoval nim pri stopom. Za ne po sre ­den vpo led v današnje delovanje podeželske skupno sti in za pre poz navanje prevla dujočih raz voj ni‰ proceso. te› teženj, j. bil. uporabljen. metod. p. lobljen. . polstrukturiran. . intervjuj. s terenski` delom, s kater. s. j. najlažj. ohranil. ravnovesj. me. vnapre' zastavljenim. raziskovalnim. cilj. i. prožni` zaz navanjem skupnih lastno sti, raz voj nih proce sov in teženj v podeželskih skupno stih. V ra ziskavi j. bilo iz vede nih 30 interv jujev, to je po pet interv jujev v šestih izbranih naseljih ozi roma po 15 interv ­jujev v Slove niji in Nem čiji (vsi interv juji so bili opravlje ni v letu 2014). Interv juvani so bili prebival ci, k. s. predstavljal. različn. socialn. skupin. v naselju: mladi, starejši, kmetje, predstavnik. lokaln. oblast. ter člani društev. Vsi interv juji so po sne ti in transkribi rani. Interv juji z nemškimi interv juvanci so bil. ob transkripciji prevede ni v slovenski jezik. Bo gato in ob sežno ra divo (hrani se pri av torjih prispev ­ka) je bilo obdelano z me todo Atlas.ti, ki s pomočjo računal niškega orodja omo oča siste matično i. strukturiran. vsebinsk. analiz. i. primerjav. o. ovoro. intervjuvancev. Verodostojnos! nekateri‰ od­
ovorov, k. s. nanašaj. n. konkretn. d. odk. i. prireditv. v podeželski‰ skupnostih, j. bil. preverjen. tudi z zbrani mi zgodovinski mi viri. V prispevek so vključeni tudi naj bolj re prezentativni citati z na ­ka zano identite to interv juvanca (spol, starost, kraj bivanja). 
Teren sko delo na iz branem območju s proučevanjem in karti ranjem pro storov in struktur po »deželskih skupnosti. Terensk. del. j. vključeval. tud. fot. rafiranj. i. popi. formalni‰ i. neformalni‰ prostoro. druženj. v naselj. i. njihov. okolic. (n. prime› cerkev, dvorane, pešpoti, športn. . rišča, d. od­k. manjš. . obs. a). S pomočj. shematizirani‰ rafični‰ prikazov, k. temeljij. n. terenski‰ . otovitva‰ z Gorenj ske in Sauerlanda, so prika zani relevantni pro storsko-družbeno-časovno proce si spre mi nja ­nja proučevanih podeželskih skupno sti. 
3.2 Proučevane podežel ske skupno sti 
Proučevane podeželske skupno sti so v dveh medseboj no precej raz ličnih državah Evrop ske unije: tri naselja so v Re publiki Slove niji in tri v Zvez ni re publiki Nem čiji (območji proučevanja sta prika za ­ni na sliki 2). Za iz bor ustrez nih podeželskih skupno sti so bili predhod no oblikovani štirje krite riji, k. soom. očal. izbir. podeželski‰ skupnost. n. vitalne` podeželj. i. hkrat. z. otavljal. medsebojn. pri­merljivos! te› relevantnos! rezultato. posamezni‰ študi' primerov. Z medsebojn. primerjav. s. pojasnjuj. učinkovanje raz novrstnih de javnikov na podeželske skupno sti, hkrati pa se raz krivajo podobno sti i. tudi raz like lede druženja ter sodelovanja v daljšem pri merjal nem obdobju. Prika zane so spre memb. od no sov in tokov znotraj proučevanih podeželskih skupno sti, ki jih pov zroča družbe no ospodarsk. raz voj. 

LEGENDA: 
območje 
izbranih 
naselij: 

merilo: 200 km Slika2:Geografskalegaproučevanihpodeželskih
območij.!
Ob. proučevan. območj. (Gorenjsk. v Slovenij. i. Sauerlan. v Nemčiji) st. dem. rafsk. stabil­ni: o. konc. dr. . svetovn. vojn. d. let. 2015 s. števil. prebivalce. v proučevani‰ naselji‰ n. zmanjšal. ozirom. s. j. cel. povečalo. Dem. rafsk. stabilnos! j. ede. temeljni‰ dejavnikov, k. z. otavljaj. človešk. vir. i. s te` om. očaj. razvo' območj. (Ceccat. i. Persso. 2003). Odseljevanj. ruš. so­cialn. struktur. i. slab. učink. druženj. te› sodelovanj. v podeželsk. skupnost. i. povzroč. posebn. razvojn. problem. dem. rafsk. . roženi‰ območi' (Svend se. 2006; Klemenčič, Lampiď i. Potočni” Slaviď 2008). 
V vse‰ proučevani‰ naselji‰ prevladuj. bivaln. funkcij. (slik. 3 i. 4), naselj. nis. občinsk. središča, nimaj. krajevni‰ uradov, t› ovin. z živil. (z izjem. Olševka), osnovn. šol. i. vsakodnevn. versk. oskrbe. Večin. prebivalce. vsakodnevn. m. rir. zarad. zaposlitv. in/al. šolanj. te› oskrb. z živili, širš. ponudb. storite. i. občasn. tud. zarad. pestrejši‰ možnost. preživljanj. prost. . čas. v občinsk. i. r. ionaln. središč. (Kran' z. slovensk. naselj. te› Mesched. z manjšim. okoliškim. mest. z. nemšk. naselja). 
V proučevani‰ naselji‰ s. vl. . kmetijstv. spreminja. Izbran. naselj. s. imel. v svoje` prostorsko­časovne` razvoj. podobe. izhodiščn. položaj. V . rarn. razvojn. stopnj. j. v vse‰ naselji‰ prevladoval. kme tijstvo, ki je pustilo sledove ne le v današnji fi ziognomiji naselij (hlevi, sked nji in kmečki vrtovi), temveč je zaz namovalo tudi identite to, delovanje in medseboj no povezovanje tamkajšnjih skupno st. (Kle menčič 2003; M. nani in Struffi 2009). Zara di industriali za cije in družbe no ospodarske ga raz ­voja po dru i sve tovni voj ni se je število aktivnih kmetij zmanjšalo: v naselju Hel me ri. hausen dane. ni več aktivnih kme tij, naj več (15) aktivnih kme tij pa je na Suhi pri Predosljah. Proces de. rari za cij. j. povzroči. predr. ačenj. socialni‰ struktu› te› j. s te` vpliva. tud. n. značilnost. druženj. i. sodelova­nja v podeželskih skupno stih. 
V izbrani‰ naselji‰ j. se de. vsa' en. . aktivn. . društva. Aktivnost. i. razvojn. težnj. društven. . življe nja so ka zalec vpe to sti podeželskih skupno sti v pro storsko-časovne proce se družbe no ospodar ­sk. . razvoja: odsevaj. sprememb. v nameni‰ i. cilji‰ povezovanj. prebivalce. v naselju. Društv. moraj. tako v slovenskem kot tudi nemškem pravnem redu voditi računovodsko doku menta cijo, kroniko de ­lovanj. ozirom. letopis, k. z. proučevanj. podeželsk. skupnost. služij. ko! ede. temeljni‰ . odovinski‰ vi rov (Zakon o društvih 2006; Ve rei. e setz 2007). 

drža žj ögt 
 – Me – B
ögt
šin 
š 
– M– M– D– D– Dš 1957; Ilešič 1959; 
– M
š ögt 

Slika4:Prikazgeografskihznačilnostiproučevanihnaselijv Sauerlandu.
4 Rezultati in raz prava 
Razvojn. smer. odnoso. i. toko. v koncept. podeželsk. skupnost. s. v raziskav. proučevan. z vidik. šti rih raz ličnih, vendar medseboj no te sno povezanih ka zal cev. Z nji mi so naka zani proce si spre mi nja ­nja podeželskih skupno sti ter hkrati prika zane tudi medsebojne raz like in po sebno sti. 
4.1 Vpliv dnevnih mi gra cij 
Prebivalc. s. v . rar n. razvojn. stopnji, t. j. d. sredin. 20. stoletja, l. redk. m. riral. i. podeželski‰ skupno sti; iz je ma so bili otroci iz naselja Suha, ki so vsak dan hodili v so sed nje Predoslje v šolo. V vse‰ ostalih naseljih se je podružnična šola obdržala do srede petde se tih let 20. stoletja, le na Olševku de ­luj. tud. danes. Ostal. m. racij. i. naseli' s. bil. malošteviln. i. prostorsk. omejene. V okoliški‰ mesti‰ s. prebivalc. podeželsk. skupnost. včasi‰ prodajal. svoj. pridelk. (predvse` v Kranj. z. slovensk. na­selja in v me stih Meschede, Brilon in Ols be› za nemška naselja). Le redkokdo je bil v . rarni raz voj n. stopnji že zapo slen iz ven domačega naselja. 
V . rarn. razvojn. stopnj. st. bil. v podeželsk. skupnost. življenj. i. vsakodnevn. del. posamezni­k. močn. lokalizirana . vezan. n. naselj. i. nj. ov. funkcionaln. območj. (slik. 5). Večin. življenj. s. ljudj. preživel. v podeželsk. skupnosti, sa' j. bil. pretežn. (prehransk. i. ospodarsko) samozadost­na. Prebivalc. s. bil. v svo' življenjsk. prostor, k. j. bi. omeje. večinom. n. podeželsk. naselj. i. nj. o­v. okolico, »vkoreninjeni«. Preživljanj. prost. . čas. j. bil. neločljiv. povezan. z delom, druženje` i. medsebojni` sodelovanje` v podeželske` naselju. Življenj. v i. skupa' s podeželsk. skupnostj. j. bil. večin. prebivalce. vnapre' določe. nači. življenja, bre. veliki‰ možnost. z. spremembe. Motivo. z. pro­storsk. (i. tud. socialno) mobilnos! zarad. ospodarsk. samozadostnost. skupnost. skorajd. n. bilo. 

Slika5:Vplivdnevnihmigracijnapodeželskoskupnostv agrarniininformacijskirazvojnistopnji.!
V industrijsk. razvojn. stopnj. j. vl. . kmetijsk. dejavnost. pr. druženj. i. sodelovanj. v podežel­sk. skupnost. postopn. začel. upadati. Vs. man' prebivalce. j. bil. neposredn. odvisni‰ o. kmetijstva, sa' s. s. zarad. industrializacij. v okoliški‰ mestni‰ središči‰ pojavil. nov. delovn. mest. i. s te` pos­pešila povečevanje števila dnevnih mi rantov iz podeželskih naselij v naselja višjih središčnih stopen' (Lo gar 2013; Raz potnik Viskovi ć in Se ručnik 2013). Število kme tij se je zara di zapo slovanja v dru i‰ 
ospodarski‰ pan. a‰ močn. zmanjšalo. Proces. de. rarizacij. i. industrializacij. st. povzročil. predru­ačenj. so cialni‰ struktu› i. st. s te` vplival. tud. n. značilnost. druženj. i. so delovanj. v po deželski‰ skupnostih, na pri mer pri medseboj ni sosedski pomoči. Na tovrstne proce se in spre membe v podežel ­sk. skupnost. kažet. tud. spodnj. citat. i. intervjuje. tak. slovenski‰ ko! tud. nemški‰ intervjuvancev: 
»Medsosedskepomočijemedkmetina!Suhi/…/vsako!leto!manj.!Danes!nihče!več!nima!časa!zapomoč,nekdoimaslužbo,nekdodelodoma,tretji!paženajdekakšenizgovor.Tudikošnjatrave,ki!jebilanekdajpodvigcelevasi,jedanespovsemob»vladljiva,sajimamovsisodobnomehanizacijoinsepomočidrugihskorajnepotrebuje.«!
(Suha,ženska,41let)!»Povojnisejevelikospremenilo,v vasijebilovsemanjkmetov,čepravjeprejskorajvsakaodtakrat!20hišimelavsajkokoši,svinjoinkravo.Življenje!jebilopoceni.Kdorjeimelpredvojnoenoalidvekravi,semunivečsplačalo,sajjedobilslužbov me»stu.«!
(Sögtrop,moški,84let)!
V in forma cij ski raz voj ni stopnji so vsem podeželskim skupnostim skupne dnevne mi ra cije iz na ­seli' i. »odvisnost/ o. osebni‰ prevozni‰ sredstev. Z družben. ospodarski` razvoje` ( ospodarski‰ de javno sti, prevoz nih sredstev, de. rari za cije, kre pitve komu ni ci ranja in t› ovanja na lobal ni ravni) so prebival ci vse manj odvisni od življe nja v podeželski skupno sti. Pojavile so se nove priložno sti z. delo, preživljanje pro ste ga časa in možno sti oskr be s hrano iz ven podeželske a naselja, običajno v na ­seljih z več središčnimi de javnostmi. Podeželska skupnost je zara di močno zmanjšane vlo e kme tij sk. dejavnost. n. življenj. posamezniko. vs. man' odvisn. o. funkcionaln. . območj. okol. naselj. (Gušti. in Potočnik Slavič 2015). Življenj ski pro stor prebival cev se širi in se nič več ne ome juje samo na kra' bivanja (Benkovič Krašovec 2006). Življe nje zaz namuje vse višja stopnja dnevne pro storske mobil no ­sti, s tem pa podeželska skupnost po staja »raz točna«: ne le zapo sle ni, temveč tudi mla di in upokoje n. večino svoje ga dneva lahko preživijo iz ven podeželske skupno sti. Na veliko vlo o lastnih prevoz ni‰ sredste. i. dnev ni‰ m. raci' s. opozoril. tud. intervjuvanc. i. obe‰ proučevani‰ podeželski‰ območij: 
»Danesmoraimetivsaksvojavtomobil,daselah-»Ljudjesevsakdanvozijov mestoMeschede,sajkozapeljedoslužbev Kranju.«!jihjetamvečinazaposlenih.«!
(ŠenturškaGora,moški,50let)!(Sögtrop,ženska,70let)!
Klju. tem. s. v informacijsk. razvojn. stopnj. n. sm. podcenjevat. vl. . podeželsk. skupnosti; skup­n. preživ ljanj. prost. . čas. (p)ostaj. pomembe. vidi” druženj. i. sodelovanj. v podeželsk. skupnost. n. l. z. domačine, temveď tud. z. dr. . prebivalc. (prim. okoliški‰ naselij, bližnji‰ mest), k. ji` j. ta” način preživljanja pro ste ga časa všeč. Na sliki 5 zato puščice, ki predstavljajo dnevne mi ra cije prebi ­val cev, ne vodijo zgolj iz podeželske skupno sti, temveč (vsaj pri preživljanju pro ste ga časa) vodijo tud. na zaj v podeželsko skupnost. 
4.2 Možnost iz bi re v in for ma cij ski raz voj ni stopnji: živeti v podežel skem na selju ni enako kot živeti v podežel ski skupno sti 
Podeželsk. skupnost. s. bil. v . rarn. razvojn. stopnj. prostorsk. relativn. zaokrožen. delovn. enot. n. funkcionalne` območj. svoji‰ naselij, znotra' kateri‰ j. potekal. koordinacij. i. opravljanj. (kme­tij skih) opravil. Prebivalce v podeželskem naselj. ni povezalo zgolj skupno delo, temveč tudi pro sti ča. i. medsebojn. pomoď v okvir. podeželsk. skupnosti. Živet. v podeželsk. skupnost. j. pomenil. enak. kot žive ti v podeželskem naselju; kdor je živel v naselju, je bil običajno tudi del tam živeče skupno sti. Social ni od no si v podeželski skupno sti so bili pro storsko zgoščeni na območju podeželske a naselj. i. s. tvoril. prostorsk. relativn. ost. socialn. mrež. (slik. 6). Socialn. mrež. j. nekakšn. prostorsk. tkivo ozi roma struktu ra podeželske skupno sti, ki ni os nova zgolj medseboj ne mu druženju in sodelo ­vanju v podeželski skupno sti, temveč omo oča tudi raz voj občutka skupno sti ozi roma identite te. N. vse šibkejši občutek skupno sti ozi roma vse manjšo povezanost med prebival ci podeželske skupno st. kažeta tudi sledeča citata interv juvancev z obeh proučevanih območij: 
»Včasih!je!bilo!medsebojno!sodelovanje!mnogo»Ljudjesmobiliboljpovezaniv vsakdanjemživ»pomembnejše,sajjebilavečinadelaročna:si!pred-ljenjukotdanes.Kdorjeimelvsajenokravo,sije!stavljaš,kolikočasabienaženskasamaželaceloprisosedusposodilmleko,kojebilabreja;kojebila!njivopšenices srpominkolikočasabienadružina!sosedovakravabreja,gajedalnazaj.Sosedusišelsamamlatilažito?Danespajemehanizacijatakopomagat,čejebilakravabolnaaličejedobilatelička.!močna,daseljudiskorajnepotrebujeveč/…/.«!Tapovezanostdanesmanjka,topogrešamv vasi.«!(Suha,moški,45let)!(Sögtrop,moški,84let)!
Social na mreža podeželske skupno sti je v in forma cij ski raz voj ni stopnji med nekate ri mi prebival ­c. večkra! »razt› ana/ i. man' celovit. povezuj. prebivalc. ko! v . rarn. razvoj. stopnji, sa' s. me. njim. . ol' bežn. poznanstv. ozirom. s. prebivalc. me. sebo' splo‰ n. poznaj. (slik. 6). T. sprememb. v po­deželsk. skupnost. nastajaj. zarad. razvoj. sodobni‰ prevozni‰ sredste. te› telekomunikacijski‰ omrežij; vl. . prostorski‰ razdal' pr. komuni kacij. i. sodelovanj. s. me. prebivalc. močn. spreminja. 

Slika6:Socialniodnosiv podeželskiskupnostiv agrarniininformacijskirazvojnistopnji.!
Medo sebne vezi in in forma cij ski tokovi vse po o ste je potekajo po virtual nem omrežju (Mli nar 2012; Rutten, Westlun. i. Boekem. 2010). Prebivalc. s. zat. mn. . bol' »izkoreninjeni/ i. podeželsk. skupno­st. ozirom. s. vanj. man' vpet. ko! n. začetk. proučevan. . obdobja. Z. druženj. i. sodelovanj. v nje' se ljudje ne neh no zavestno odločajo ozi roma iz bi rajo med raz ličnimi možnostmi in ponudbami v šte ­vil nih bolj ali manj od dalje nih naseljih. 
Življenj. v podeželsk. skupnost. j. po. vplivo` spremem. tak. družben. ospodarsk. podob. živ­lje nja po samez nika kot celotne družbe po stal le ena od možnih iz bir načina življe nja na podeželju. T. sprememb. s. močn. predr. ačil. tud. uveljavljen. tradicionaln. oblik. druženj. i. sodelovanj. v po­deželsk. skupnosti; živet. v podeželsk. skupnost. n. pomen. veď ena k. ko! živet. v podeželske` naselju. Življe nje v podeželski skupno sti je v in forma cij ski raz voj ni stopnji po stalo le en iz med števil nih (alter ­nativnih) načinov življe nja, ki si ga prebivalec v podeželskem naselju lahko iz be re in deloma tudi sa` po svoji predstavi o podeželju uredi (Potočnik Slavič 2010). Proučevane podeželske skupno sti po sta ­jajo zaz namovane z raznorod nostjo (he te ro e nostjo) in od dalje nostjo od tra di cional ne ga poj movanj. podeželskih območij (Kle menčič 2006). 
4.3 Spremenjena vloga skupnih pro storov podežel ske skupno sti 
V proučevani‰ podeželski‰ skupnosti‰ imaj. skupn. prostor. v naselj. i. nj. ov. funkcionaln. oko­lic. (n. prime› cerkve, versk. znamenja, spomeniki, asilsk. i. krajev n. domovi) z. prebivalc. posebn. vlo o (slika 7). Na skupne pro store so pono sni, saj jim omo očajo identi fika cijo s kultu ro v pro storu, v kate rem živijo, in mu obe nem daje jo pečat tam živeče podeželske skupno sti (Haz ler 2010). Nekater. prostor. (območja) v naselji‰ al. njihov. okolic. s. informacijsk. središč. ozirom. živčn. centr. podeželsk. 

Slika7:Vlogaskupnihprostorovv podeželskiskupnosti.!
skupnost. (Klemenčiď 1995); ta` s. stekališč. ne vidni‰ toko. raznoliki‰ ide' i. pobud, n. prime› v sre­dišču naselij, ob spome nikih, vod nih iz vi rih in zajetjih (Škrjanc 1999), v okoli ci naselij n. poljskih i. sprehajalni‰ poteh. Skr. z. skupn. objekt. i. območj. v naselj. j. ede. izme. skupni‰ ciljev, s katerim. se medseboj no sodelovanje v podeželski skupno sti ohranja ne lede na pro storsko-časovne spre mem ­be (Zavrl Žlebir 1996). 
Skupn. objekt. i. nekater. del. funkcionaln. . območj. naselj. s. bil. v . rarn. razvojn. stopnj. lavn. pri zorišča, pro storska stičišča ter težišča druženja in sodelovanja podeželske skupno sti. Danes so ne ­kater. skupn. objekt. i. območj. delom. neizkoriščen. al. cel. v »funkcijske` vakuumu«, ko! s. stavb. nekdanjih podružničnih šol ali osrednji skupni pro stori. Spre me nje na (ne)raba objektov kaže na spre ­membe v načinu življe nja v podeželskih skupno stih. Prebival ci so v in forma cij ski raz voj ni stopnji bol' povezan. s sprehajalnim. potmi, zarad. možnost. dnevn. prostorsk. mobilnost. p. lahk. tud. s številnim. objekti iz ven svoje a naselja. Zara di povečane mobil no sti, večje ponudbe storitev in s tem indivi dual ­ne iz bi re se aktivni domet podeželske skupno sti vse bolj širi tudi na pri me ru pro storov osebne ga (i. ne le virtual ne ga) srečevanja. 
4.4 Krepitev funk cional ne, gospodar ske in social ne heterogeno sti v podežel skih skupno stih spremi nja uveljavljene načine druženja in sodelovanja 
V agrarn. razvojn. stopnj. j. bil. podeželsk. skupnos! os podarsk. i. socialn. relativn. homo­
en. z močn. prevladujoč. kmetijsk. dejavnostjo. Druženj. i. sodelovanj. v podeželsk. skupnost. st. bil. povezan. s kmetijskim. opravil. n. njihove` funkcionalne` območju. N. ta” nači. j. večin. medseboj ni‰ povezav prispeval. k ohranjanju tako podobe naselj. ko! tudi njegove g. funkcionalneg. 

Slika8:Vlogaformalnihoblikdruženjainsodelovanjav podeželskiskupnosti.!
območja; s popravilo` i. radnj. objektov, obdelav. kmetijski‰ zemljišč, urejanje` vodotokov, na­sutje` ces! i. podobno. Povezav. me. posamezn. podeželsk. skupnostj. i. njeni` življenjski` oko­lje` j. bil. vidn. v prostorsk. neprekinjenost. (Mlina› 2012), sa' s. bil. simbol. te› način. druženj. i. sodelovanj. prebivalce. v podeželski‰ skupnosti‰ avtentičn. i. v tesn. povezav. s (bližnjim) oko­lje` (Wood. 2011). Tesn. povezanos! podeželski‰ skupnost. z njihovim. življenjskim. okolj. s. j. odražala: • v zunanj. (materialni) po dob. njihovi‰ naselij: uporabljal. s. lokaln. radben. materiale, ospo darsk. 
objekti so bili v uporabi za kme tij sko de javnost in/ali domače obrti; • v nematerialni‰ (nesnovnih) značilnosti‰ skupnosti: življenj. v vašk. skupnost. j. bil. prepleten. s te­
snim. medsebojnim. pove zavam. i. objektivni‰ i. subjektivni‰ razl. o. (Kladni” 1999), vpet. s. bil. 
v prehransko samoo skr bo, tra di cional ni življenj ski stil in način delitve dela (Golob 1967; Kneževiď 
Hočevar in Černič Iste nič 2010). 
Družbe no ospodarski raz voj vse bolj pospešuje pre točnost blaga, storitev in in forma cij ter »kon ­centri rane dekoncentra cije« de javno sti (Mli nar 2012; Rutten, Westlund in Boeke ma 2010). Ti proce s. brišej. tradicionaln. simbol. i. način. življenja, k. s. proučevani` podeželski` skupnosti` v pokrajin. utemelje val. njihov. identitet. i. vrednot. (Halfacre. 2006). Znača' i. delovanj. proučevani‰ podežel­skih skupno sti po stajata vse manj povezana z značil nostmi funkcional ne ga območja naselij. Poje` podeželsko sti po staja de te ritoriali zi ran, saj podeželske skupno sti zara di kre pitve proce sov de. rari za ­cije, lobali za cije, di itali za cije in velike mobil no sti lju di vse bolj iz gubljajo stik s svojim življenj ski` okoljem: njihovi pomenski znaki, simboli ter načini druženja in sodelovanja po stajajo vse bolj pe str. in odtuje ni (neav tentični) od pripa dajočih geo raf skih pro storov (Kle menčič 2006). 
Čeprav podeželske skupnosti po stajajo vse bolj zaz namovane z raz novrstnostjo (Hal fa cree 2006), so hkrati tudi ohranjevalke raz ličnih načinov življe nja. V njih ni mo oče raz ločiti med tra di cional ni ­m. te› novim. element. druženj. i. sodelovanja, sa' skupa' sobivaj. v medsebojn. prepletenosti . imaj. mozaičn. struktur. (Klemenčiď 2003). Uveljavljen. formaln. oblik. druženj. i. sodelovanj. v podežel­ski skupno sti (društva, oblike verske ga življe nja, lokal na samouprava) ni majo več tako močne vlo . pri povezovanju lju di kot v . rarni in deloma tudi industrij ski raz voj ni stopnji. Njihova vlo ga se spre ­mi nja zara di vse bolj raz nolikih delovnih mest in de javno sti za preživljanje pro ste ga časa ter možno st. oskrb. z materialnim. dobrinam. zuna' podeželsk. . naselj. (slik. 8). V . rarn. razvojn. stopnj. j. bil. veď medosebni‰ stiko. znotra' formalni‰ poveza. v podeželsk. skupnosti. V informacijsk. razvojn. stopnj. je število formal nih povezav med ljud mi praviloma nižje, saj uveljavlje ne oblike formal ne ga povezo ­vanj. v podeželsk. skupnost. zarad. večj. možnost. izbir. v naselji‰ višji‰ središčni‰ stopen' pravilom. ne pritegne jo več lju di kot v prejšnjih raz voj nih stopnjah. 
5 Sklep 
Družbe no ospodarski raz voj odločilno vpliva na zgradbo in spre membe v vseh proučevanih po ­deželski‰ skupnostih: modernizacij. življenj. i. del. n. podeželju, raznolik. prostorsk. m. racije, možnos! iz bi re življenj ske ga stila, pre točno sti in mno ote ro sti pov zročajo od mik prebival cev od uveljavlje ni‰ struktur ter tra di cional nih oblik druženja in sodelovanja (Woods 2005). Podeželske skupno sti v in for ­ma cij ski dobi doživljajo raz novrstne pritiske, ki se zrcalijo v vid nih in nevid nih spre membah znotra' skupnosti. Ge. raf. najp. ostej. spremljam. vidn. sprememb. materialn. . prostor. (n. prime› mo­dernizacij. stavbn. . fonda, vzpostavljanj. novihgospodarski‰ dejavnosti, m. racijsk. tokovi). Misel ne predstave podeželanov o vsakdanjem življe nju na podeželju spa dajo med težje vid ne in red ­kej. ze e. rafsk. . vidik. proučevan. sprememb. podeželsk. skupnost. (n. prime› odno. prebivalce. do novo sti v naselju, doje manje podeželske identite te). Urad ne predstave o podeželju, ki jih soobliku ­jej. e. rafsk. i. dr. . študij. podeželj. (členitv. podeželja, pr. ram. razvoj. podeželj. ipd.), pomembno vplivajo na življe nje podeželanov in na mate rial ni pro stor podeželja. 
Povezav. me. spremembam. materialn. . prostor. te› miselnim. i. uradnim. predstavam. podeželj. je smisel no proučevati pri merjal no znotraj konkretnih podeželskih skupno sti. Medseboj no druženj. in sodelovanje prebivalcev je vezivni social ni kapital podeželske skupno sti, ki se odraža v nje ni notra ­nj. čvrstost. (Klemenčiď 1995). V proučevani‰ podeželski‰ skupnosti‰ n. Gorenjske` i. v Sauerland. je bilo mo oče evi denti rati znake (Hal fa cree 2006): • sklad no sti in združeno sti: vid ne in nevid ne spre membe podeželske skupno sti se skla dajo na soraz ­
mer n. mehak, a trde. nači. (prim. želj. p. druženj. i. sodelovanj. v vse‰ proučevani‰ podeželski‰ skupno stih kljub dnevnim mi ra cijam in zapo slitvam zu naj domačega naselja med prebival ci osta ­ja, jih povezuje in navdaja z občutkom varno sti); 
• protislovno sti in raz ko sano sti: vid ne in nevid ne spre membe naka zuje jo raz novrstne nape to sti zno ­tra' podeželski‰ skupnosti, ka› s. p. ost. odraž. v različni‰ prostorski‰ praksa‰ (prim. medsebojn. nasprotujoča si mne nja o upravljanju s skupni mi pro stori in društvi v podeželski skupno sti); 
• kaotičnost. i. nepovezanosti: podeželj. i. podeželsk. skupnost. obvladuj. individualiziran. vsakod­nevno življe nje, po o sto ne povezano na ravni doje manja in predstav; vid ne in nevid ne spre memb. odsevajo pomanj kanje lokal ne notranje sklad no sti, kar predstavlja potencial no raz di ral ne raz voj n. alternative in lahko v ab solutni enoti pro stora raz bije podeželsko skupnost kot družbeni in simbol ­n. konstruk! (prim. večin. intervjuvance. poudarja, d. j. druženj. i. sodelovanj. v podeželsk. skupnost. za prebival ce le ena od možnih iz bir, za kate ro se lahko odločijo ali pa tudi ne). 
Zarad. družben. ospodarsk. . razvoj. n. veď m. oč. območj. naseli' enačit. z območje` podežel­sk. skupnosti. Območj. proučevani‰ podeželski‰ skupnost. postajaj. ibljiv. i. dinamičn. prostor. z močn. prepletenim. medsebojnim. odnos. te› mrežn. strukturo, vpet. tud. v širš. lokaln. i. regionaln. ra­ven. Podeželsk. skupnost. nis. veď podobn. vas. zaprtim, samozadost ni` i. izolirani` zabojni kom, temveď postajaj. zbiralnik. medsebojn. raznoliki‰ načino. življenj. i. družbeni‰ prak. (Halfacre. 2006). Niď veď nis. ko! samotn. otok. v prostoru, temveď postajaj. križišč. ozirom. stičišč. različni‰ toko. v pro­storsko-časovn. razsežnost. (Mlina› 2012). Podeželj. n. veď »prosto› krajev«, temveď »prosto› tokov«. 
Primerjav. podeželski‰ skupnost. i. obe‰ drža. n. pokazal. . ol' enaki‰ al. vsa' zel. podobni‰ učin­ko. družben. ospodarsk. . razvoja. Razkrit. s. številn. posebnost. posamezni‰ podeželski‰ skupnost. v uveljavlje nih oblikah druženja in sodelovanja (na pri mer vodil na vlo a gasilskih društev v Slove nij. i. strelski‰ društe. v Nemčiji). Analiz. . odovinski‰ viro. i. o. ovor. intervjuvance. kažejo, d. j. bil. življe nje prebival cev v proučevanih podeželskih skupno stih v . rarni raz voj ni stopnji – ob upošteva ­nj. lokalni‰ družben. ospodarski‰ i. kulturni‰ razmer . doka' podobno. Prebivalc. podeželsk. skupnost. so bili medseboj no povezani ne le zaradi želje po skupnem preživljanju pro ste ga časa, temveč (pred ­vsem) zara di ospodarske ga sodelovanja. Vsebinsko mno o bolj so raz noliki od ovori interv juvance. ob opisovanju sodobne vlo e podeželske skupno sti ter po ledov/želja za njen na dalj nji raz voj. Pri te` ne re spre ledati, da se želja prebival cev po druženju in sodelovanju v podeželski skupno sti ohranja, le da se motivi spre mi njajo in vsebinsko po stajajo vse bolj pe stri ter se ponekod od daljuje jo od uve ­ljavljeni‰ oblik, ka› j. z. podeželsk. skupnos! i. tud. načrtovalc. razvojni‰ politi” veli” izziv. Z. krepite. i. razvo' podeželski‰ skupnost. n. dovol' l. razumevanj. ključni‰ razvojni‰ procesov, v kater. s. vpet. podeželske skupno sti. Upoštevati se mora tudi njihove po sebno sti (tra di cija, izročilo, običaji, novo sti) ter mne nja in želje tamkajšnjih prebival cev, saj podeželska skupnost le na tak način lahko aktivno so ­deluj. i. uresničuj. cilj. i. usmeritv. koncept. neoend. en. . razvoja. Preživetj. podeželsk. skupnost. je odvisno od njihove prož no sti ozi roma zmož no sti, da se soo čijo s spre membami in se kreativno pri ­l. odijo novim raz me ram. 
Spre membe v proučevanih slovenskih podeželskih skupno stih je smisel no proučevati in vred no ­tit. tud. z vidik. vl. . polkmetov, sa' s. j. njihov. večfunkcijsk. vl. . (n. prime› kmetijsk. proizvodnja, ohranjanje kulturne pokraji ne, uporabniki raz novrstnih storitev na podeželju) v podeželski skupno ­sti izoblikovala s povezovanjem red ne zapo slitve (po o sto iz ven kraja bivanja), lastništva zemlje, bol' ali manj aktivne ter tržno us merje ne kme tij ske de javno sti, vključevanja v za dru o, v ukre pe skupn. kmetijsk. politik. i. njihov. . medsebojn. . povezovanj. (Razpotni” ViskoviĎ i. Seručni” 2013). Z nji­hovo notranjo di fe rencia cijo (Lo gar 2013) na polkme te-podjetnike, samooskrbno-tržne polkme te i. ostarel. polk mete, s. j. p. ost. obli koval. veď razvojni‰ je der, i. kateri‰ pri hajaj. raznovrstn. pobud. za druženje in sodelovanje v podeželskih skupno stih, ki so in/ali niso usklaje ne. 
Zahvala:RaziskavojefinančnopodprlprogramErasmus+,s katerimjebilomogočerazširiti!proučeva»nje!podeželskih!skupnosti!v !Nemčiji.!Hvala!za!sodelovanje!vsem!intervjuvancem!in!predstavnikomproučevanihpodeželskihskupnosti.Zapomočinnasvetepriraziskovanjuv Nemčijigreposebnazahvala!dr.UlrikeGrabski-Kieronz InštitutazageografijonaUniverziv MünstrutervodjiLEADERprojektov!v okrožjuHochsauerland,gospoduStefanuPletzigerju.!
6 Viri in literatu ra 
Basaj, I. J. 2014: O življenj. n. Suh. pr. Predoslja‰ p. konc. dr. . svetovn. vojn. (osebn. vir, 24. 4. 2014). 
Predoslje. Benkovič Krašovec, M. 2006: Central na naselja na podeželju v Slove niji. Geo raf ski obzornik 53-3. Bröckli. , F. 2014: O načinu iz bi re naselij v pokraji ni Sauerland (osebni vir, 10. 10. 2014). Münster. Ceccato, V., Persson, L. O. 2003: Differentia. Economi. Performanc. (DEP) i. th. periphery . Evidenc. 
from Swedish ru ral areas. Eu ropean Journal of Spatial Development 7. Cecchi, C. 2003: Public oods and public servi ce. – the process of buil di. social capital in ru ral areas. 
Sidea, Grupp. d. lavoro: Process. . politich. d. svilupp. rurale. DOI: http://dx.doi.o› /10.2139/ssrn.941196 Cerklje.si, 2014. Med mrežje: http://www.cerklje.si/ (29. 12. 2014). Ferr. i na, E. 2012: Social Capital in Eu rope – A Comparative Re ional Analy sis. Northampton. DOI: 
http://dx.doi.org/10.4337/9781781000229.00007 Golob, M. 1967: Kooperativn. odnos. n. vas. v preteklost. i. danes. Raziskovaln. poročilo, RSS. Ljubljana. Grab ski-Kie ron, U. 2014: Iz bor ustrez nih naselij v zvez ni deželi Severno Pore nje-Vestfalija (osebni vir, 
7.10. 2014). Münster. Guštin, Š. 2014: Določanje meje med me stom in podeželjem s pomočjo spoz navnih zemljevi dov (n. pri me ru občine Izola). Dela 41. DOI: http://dx.doi.org/10.4312/dela.41.7.129-144 Guštin, Š., Potočnik Slavič, I. 2015: Pre poz navanje in pro storska raz me stitev konfliktov na podeželju. 
Geo raf ski vestnik 87-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/GV87105 Guštin, Š. 2016: Inte raktivni sce nariji rabe tal na podeželju občine Izola. Doku ment je v iz delavi. Hal fa cree, K. 1993: Locality and social re pre sentation: Spa ce, discourse and alternative defi nitions o. 
the ru ral. Journal of Ru ral Stu dies 9-1. Hal fa cree, K. 2006: Ru ral spa ce – constructi. a three-fold architectu re. Handbook of Ru ral Stu dies. London. DOI: http://dx.doi.org/10.4135/9781848608016.n4 Handbuch der naturräumlichen Gliede ru. Deutschlands. Veröffentlichu. en der Bunde sanstalt fü› Lande skunde. Bonn, 1957. Hazler, V.2010: (Raz-)vrednotenj. de diščine? Globa lizacij. i. utrjevanj. domači‰ korenin . na' ohran. 
naša doli na svoj podedovani obraz! Vi dem-Dobre polje. Hel me ri. hausen, 2014. Med mrežje: http://www.hel me ri. hausen.de/ (29. 12. 2014). Ilešič, S. 1959: Die Flurformen Slowe ni nes im Lichte der eu ropäischen Flurforschu. . Münchner eo ­
raphische Hefte 16. Klad nik, D. 1999: Lek sikon geo rafije podeželja. Ljubljana. Kle menčič, M. M. 1995: Krajevna identite ta na pri me ru sred nje in zgornje Gorenj ske. Dela 11. Klemenčič, M. M. 2003: Civi lizacijsk. razvojn. stopnj. i. razvojn. problem. obrobni‰ območi' v Slove­
niji. Dela 19. Kle menčič, M. M. 2006: Teoret ski po led na raz voj ne struktu re slovenske ga podeželja. Dela 25. DOI: http://dx.doi.org/10.4312/dela.25.13.159-171 
Klemenčič, M. M. 2010: Podeželsk. idil. al. kom. slovensk. . tradicionaln. . podeželja. Podeželj. n. preiz kušnji – jubilej na mono rafija ob upokojitvi izr. prof. dr. Antona Pro se na. Ljubljana. 
Klemenčič, M. M., Lampič, B., Potočni” Slavič, I. 2008: Življenjsk. (ne)moď obrobni‰ podeželski‰ območi' v Slove niji. Ljubljana. 
KneževiĎ Hočevar, D., Černiď Istenič, M. 2010: Do` i. del. n. kmetijah . raziskav. odnoso. me. ene­ra cijami in spoloma. Ljubljana. 
L. ar, E. 2013: Sodobn. razvojn. smer. polkmeto. n. primer. Vokl. a. Del. 39. DOI: http://dx.doi.o› / 10.4312/dela.39.4.67-86 
Lie pins, R. 2000: New ene› ies for an old idea: reworki. approaches to »com mu nity« in contempo ­rar. rura. studies. Journa. o. Rura. Studie. 16. DOI: http://dx.doi.o› /10.1016/s0743-0167(99)00042-. 
M. nani, N., Struffi, L. 2009: Translatio. sociol. . an. socia. capita. i. rura. developmen! initiatives . a case study from the Italian Alps. Journal of Ru ral Stu dies 25. DOI: http://dx.doi.org/10.1016/ j.jrurstud.2008.10.004 
Mc Luhan, 2015. Med mrežje: http://www.livi. internet.com/i/ii_mcluhan.htm (4. 4. 2015). 
Mli nar, Z. 2012: Globali za cija bo gati in/ali ogroža? Ljubljana. 
Nehden, 2014. Med mrežje: http://www.nehden.de/ (29. 12. 2014). 
Plet zi er, S. 2014: Po ovor o iz boru ustnih in pisnih vi rov v naseljih Sögtrop, Nehden in Hel me ri. ­hausen (osebni vir, 20. 10. 2014). Bestwig. 
Podjed, A. 2014: O življenj. n. Olševk. p. konc. dr. . svetovn. vojn. (osebn. vir, 23. 5. 2014). Olševek. 
Potočnik Slavič, I. 2010: Endo e ni raz voj ni potenciali slovenske ga podeželja. Geo ra FF 7. Ljubljana. 
Potočnik Slavič, I. 2013: Iz bor ustrez nih slovenskih naselij (19. 12. 2013). Ljubljana. 
Predoslje: vas z raz ledom, 2014. Med mrežje: http://www.ks-predoslje.si/ (29. 12. 2014). 
Raz potnik Viskovi ć, N., Se ručnik, M. 2013: „ led kmečkega pokli ca in polkme tov v slovenski družb. po dru i sve tovni voj ni. Geo raf ski vestnik 85-1. 
Rebernik, D. 2009: Os nove fi zične geo rafije Evrope. Ljubljana. 
Rebernik, J. 2014: O življe nju na Šenturški Gori po koncu dru e sve tovne voj ne (osebni vir, 4. 5. 2014). Šenturška Gora. 
Rig, J. 1994: Rede fi ni. the vill. e and ru ral life – lessons from South East Asia. The Geo raphi ca. Journal 160-2. DOI: http://dx.doi.org/10.2307/3060071 
Rowles, G. D. 1988: What’s ru ral about ru ral . ing? An Appalachian perspective. Journal of Ru ral Stu ­dies 4-2. DOI: http://dx.doi.org/10.1016/0743-0167(88)90029-0 
Rutten, R., Westlund, H., Boeke ma, F. 2010: The spatial di mension of social capital. Eu ropean Plan ­ning Stu dies 18. DOI: http://dx.doi.org/10.1080/09654311003701381 
Sögtrop, 2014. Med mrežje: http://www.schmallenberg-soeg trop.de/ (29. 12. 2014). 
Stepmap, 2015. Med mrežje: http://www.stepmap.de/landkarte/stumme-karte-mitteleuropa-1136239 
(4.5. 2015). Svendsen, G. L. H. 2006: Studyi. socia. capita. insitu!. a qualitativ. approach. Theor. an. Societ. 35. DOI: http://dx.doi.org/10.1007/s11186-006-6780-3 
Svendsen, G. L. H., Sorensen, J. F. L. 2007: The re’s more to the pictu re than meets the eye – Measu ri. ta. ible and inta. ible capital in two ma› i nal com mu nities in ru ral Den mark. Journal of Ru ra. Stu dies 23-4. DOI: http://dx.doi.org/10.1016/j.jrurstud.2007.01.008 
Škrjanc, R. 1999: Pole ti suha in zau darjajoča – neu re je na stru ga potoka Bel ce. Gorenj ski Glas 52-78 
(1.10. 1999). Topo raphischer Atlas Nordrhein-Westfalen. Landes vermessu. samt Nordrhein-Westfalen. Düssel ­
dorf, 1968. Ur banc, M. 2002: Kulturne pokraji ne v Slove niji. Geo rafija Slove nije 5. Ljubljana. Vas Olševek, 2014. Med mrežje: http://olsevek.si/ (29. 12. 2014). Verein. esetz, 2014. Medmrežje: http://www. esetze-im-internet.de/bundesrecht/verein. / esamt.pd. 
(29.12. 2014). 
Woods,
 M. 2011: Ru ral. Abi. don. 

Woods, 
M. 2005: Ru ral Geo raphy – Processes, Responses and Ex pe riences in Ru ral Re structu ri. . London. 


Zakon o društvih. Urad ni list Re publike Slove nije 61/2006. Ljubljana. 
Zavr. Žlebir, D. 1996: V dolin. pravijo: hribovce` privoščim. asfalt. Gorenjsk. Gla. 49-67 (25. 8. 1996). Ustava Re publike Slove nije. Urad ni list Re publike Slove nije 75/2016. Ljubljana. 
Zakon o lokal ni samoupravi. Urad ni list Re publike Slove nije 94/2007. Ljubljana. 
7 Sum mary: (In)vi sible changes of ru ral com mu nities: examples fromGorenj ska region (Slovenia) and Sauer land (Ger many)
(translated by Irma Potočnik Slavič) 
Soci oeconomic development has heavily impacted the structu re and (in)visible cha. es in all si. surveyed ru ral com mu nities (in Gorenj ska re ion, Slove nia and in Sauerland, Germany): • moderni zation of life and work is evi dent in ru ral practi ces, re pre sentations of the ru ral and in rura. 
localities themselves (Hal fa cree 2006); • increase. heter. eneit. o. permanen! an. temporar. resident. an. thei› variou. lifestyle. contribut. to complex geo raphic mi rations; • lives of the ru ral are more dynamic, bi furcated, fluid, and less bounded with the local territory, etc. The above mentioned (in)visible cha. es of ru ral com mu nities have e ne rated the shift from es ­tablished structu res and tra ditional forms of sociali zing and coope ration (Woods 2005). 
Int. rate. an. holisti. analysi. o. selecte. cas. studie. (representativ. thre. vill. e. i. ever. coun­try) requi red the impli cation of seve ral methods: (1) quantitative statisti cal methods re sulted i. employment of ta. ible and inta. ible indi cators of ru ral com mu nity cha. e; (2) 30 in-depth inter ­views with relevant stakehol ders were analy sed with atlas.ti!to reveal the ways in which meanings o. rura. communit. ar. produced, reproduce. an. challe. e. (Liepin. 2000), an. als. th. way. i. whic‰ communit. i. practice. an. performed; (3) eograph. an. structure. o. rura. communitie. wer. map­pe. an. explored, an. consequentl. raphicall. mo delled; (4) w. surveye. availabl. historica. resource. ad dressing the time di mension of ru ral com mu nity cha. e. 
Th. compariso. o. rura. communitie. i. bot‰ countrie. di. no! poin! ou! solel. identica. o› a! leas! very si milar impacts of socioeconomic development on sociali zi. and coope ration. The analy sis o. histori cal re sources and interviews indi cated that the life of surveyed ru ral com mu nities in . raria. developmenta. st. . (respecti. th. loca. socioeconomi. an. cultura. circumstances) wa. quit. similar: th. inhabitant. o. th. rura. communit. wer. closel. connecte. mostl. becaus. o. economi. cooperation. Major cha. es between ru ral com mu nities in comparison oc curred du ri. the pe riod of industriali ­zation: in Germany, the process of farm industriali zation took pla ce, while in Slove nia small . raria. structu re was maintai ned due to the important role of off-farm diversi fi cation opportu nities and part­time farmi. . Nevertheless, sociali zi. and coope ration in surveyed ru ral com mu nities had becom. les. intensiv. an. loose. A! th. sam. time, severa. establishe. form. o. socializi. an. cooperatio. wer. detected, i.e. th. persisten! an. leadi. rol. o. fireme. association. i. Sloveni. an. shooti. as sociation. i. Germany. I. th. informatio. developmen! st. e, contemporar. an. futur. orientation. of interviewees re gardi. ru ral com mu nity development are consi de rably more he te ro e neous. On. has to take into the consi de ration that in the surveyed ru ral com mu nities the willi. ness for sociali ­zi. and coope ration re mains, but the motives for sociali zi. and coope ration have been cha. ed an. are becomi. very dive› ent and de tached towards the established forms; the latter brings importan! challe. es for decision-makers and futu re policy orientations. The empowerment and developmen! of ru ral communitie. hav. t. b. base. o. understandi. th. ke. developmenta. processes, bu! als. tra­ditions, rituals, novelties, an. alternative. mus! b. considere. wit‰ th. opinion. an. wishe. o. loca. communit. re si dents. The futu re development of ru ral com mu nities, the re fore, de pend on their re si ­lience to adapt to cha. e, and the willi. ness and ability to cha. e as well. 
Cha. e. i. surveye. Slovenia. rura. communitie. hav. t. b. eva luate. als. fro` th. part-tim. far­mer. ‘perspective. Thei› multifunctiona. rol. i. rura. communitie. (a. . ricultura. producers, responsibl. for the mainte nance of cultu ral landscape, users of vari ous servi ces in ru ral areas, etc.) has been con ­structed in the course of time with their profi cient linki. of re gular employment (often out si de th. pla ce of re si dence), land ownership, more or less active and market-oriented . ri cultu ral activity, par ­ticipatio. i. th. farmers. cooperative, i. addressi. th. measure. o. Commo. A ricultura. Polic. an. networki. withi. thei› socia. rou. (Razpotni” ViskoviĎ i. Seručni” 2013). Consequently, thei› inne› diffe rentiation (Lo gar 2013), i. e. the part-time farmers as entre pre neurs, self-sustai ned and market­oriente. part-tim. farmers, . e. part-tim. farmers, ha. quit. frequentl. reflecte. i. setti. -u. o. severa. development cores: the later have e ne rated vari ous initiatives, which have/have not been broadly ac ­cepted within the ru ral com mu nity. 

RAZGLEDI 
NARAV NE IN UMET NE PRE GRA DE TER Z NJIMI POVEZANI HI DRO-GEOMORf NI PROCE SI 
AVTORJA!
dr. Blaž Komac 
ZnanstvenoraziskovalnicenterSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,GeografskiinštitutAntonaMelika,!Gosposkaulica13,SI –1000Ljubljana,Slovenija!blaz.komac@zrc-sazu.si!
dr. Matija Zorn 
ZnanstvenoraziskovalnicenterSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,GeografskiinštitutAntonaMelika,!Gosposkaulica13,SI –1000Ljubljana,Slovenija!matija.zorn@zrc-sazu.si!
DOI:10.3986/GV88204!UDK:551.435.62:622.515!COBISS:1.02!
IZVLEČEK!
Naravne in umet ne pre grade ter z njimi povezani hidro-geomorfni pro cesi
V člankupredstavljamohidro-geomorfneprocese,kisopovezaniz naravnimiinumetnimipregradami.Obzajezitvah,kinastajajozapregradami,prihajazaradirazličnihvzrokov,kotjenihanjevodnegladi»ne,doproženjazemeljskihplazovinskalnihpodorov.Takšnipojavilahkopovzročijoprelitjealipodrtjenaravnihpatudiumetnihpregrad.V temoziruposebejpoudarjamoVajontskizdrs,kijezaradičloveškega!vzroka,velikostiinkatastrofalnihposledicedenboljznanihtovrstnihpojavovv Evropi.Predstavljamotudipovečinispregledanepojavev Slovenijiternekajvečjihpojavovposvetu.!
KLJUČNEBESEDE!geografija,hidro-geomorfniprocesi,skalnipodor,zemeljskiplaz,plazovnepregrade,poplave,porušitev!jezov,prožnost!
ABSTRACT!
Natural and man-made dams and related hydro-geomorphic pro cesses 
Thearticlepresentshydro-geomorphicprocessesassociatedwithnaturalandartificialdams.Landslides!androckfallsaretriggeredbehindthedamsduetodifferentcauses,e.g.fluctuationofthewaterlevel.Such!phenomenacancauseoverspillingordemolishnaturalandartificialdams.Inthisregard,thearticlepre»sentstheVaiontrockslide,whichisduetohuman-relatedcauses,itssizeandthecatastrophicconsequences!oneofthemostwell-knownphenomenainEurope.SomeotherexamplesfromtheworldandinSlovenia!arepresented.!
KEYWORDS!geography,hydro-geomorphicprocesses,rockfall,landslide,landslidedams,floods,dambreach,resilience!
Uredništvojeprispevekprejelo23.septembra2016.!
1 Uvod 
V lanskem Geo raf skem vestniku (87-1) smo predstavili me todološki pristop k iz delavi zemljevi ­do. ver jetnost. z. nastane” obpotresni‰ zemeljski‰ plazo. i. skalni‰ podoro. v Slovenij. (Koma. 2015). Možnost nastanka ze melj skih pla zov smo oce nili z Newmarkovo me todo, skal nih podorov pa z em ­pi rično enačbo. Opisali smo tudi vpliv relie fa na lego obpotre snih pobočnih proce sov z vi dika njihov. večje o stote v ovršjih ora in ome nili nekate re po sledice, kot so prispevanje sedi mentov v vodotok. in možnost njihove ga zajezevanja. Zajezitev vodotokov s strani skal nih podorov je v reviji tudi že bil. obravnavana, na pri mer zgodovinski podori z Dobrača, ki so leta 1348 zajezili Ziljo (Zorn 2002a), te› skalni podor pri plani ni Polog, ki je leta 2004 zajezil Tol minko (Komac in Zorn 2009). 
Pobočni proce si, ki so povezani z naravni mi zajezitvami, so v sve tu po o sti po sebej na potre sn. dejavni‰ območji‰ (Schuste› 1986; Cost. i. Schuste› 1988; Koru. 2002; Korup, McSavene. i. Davie. 2004; Komac, Natek in Zorn 2008; Evans in ostali 2011b; Fan in ostali 2012). Ob potre su leta 2008 v kitaj sk. provinc. Wenchua. (m. nitud. 7,9) j. prišl. d. deln. (40 %) al. popoln. (60 %) zajezitv. re” n. 828 kra­jih. Pobočn. proces. s. povezan. tud. z umetnimi zaje zitvami.Zemeljsk. plazov. i. skaln. podor. lahk. nastane jo med grad njo pre rad, ob pol nje nju zajezitev ali kasne je. 
V člank. obravnavam. vpli. naravni‰ zajezite. n. pobočn. proces. i. obratno, vpli. pobočni‰ pro­ceso. n. zajezitv. ozirom. z njim. povezan. poplave. Obravnavam. tud. umetn. zajezitve, k. s. p. ost. vzro” z. nastane” hidro-eomorfni‰ procesov. V povezav. s slednjim. poudarjam. Vajontsk. zdr. (po­
lav je 3.1), nje ove vzroke in z njim povezane po sledi ce. 
2 Naravne pregra de 
Na potre sno ogroženih območjih, zlasti pa v oz kih rečnih doli nah ve orskem sve tu, so ze melj sk. pla zovi in skal ni podori po o sto tako veliki, da prekrije jo dolinsko dno (na pri mer podori z Dobrača; 
Zorn 2002a; slika 1), ga zatrpajo in ustvarijo tudi do več sto metrov visoke potre sno-pla zovne ali po ­tresno-podorn. naravn. pr. rade. Z. njim. p. navad. ž. v neka' dne‰ nastanej. jezera. Povo. z. sprožite. s. lahk. tud. obiln. padavine. Pr. rad. pomenij. dvojn. nevarnost: nastajajoč. jezer. lahk. zalij. na­selja nad njim, ogroženi pa so tudi prebival ci pod njim, saj se pre ra da lahko poruši. 
Takšn. pr. rad. s. n. družb. vplival. ž. v pra. odovini. N. severozahod. Združeni‰ drža. Ame­rik. s. n. prime› preprečil. m. racij. tihomorsk. . losos. v notranjost. Sledil. j. pomanjkanj. hrane, k. j. povzročil. propa. staroselski‰ prebivalcev. Obratn. p. j. v perujski‰ Andi‰ jezer. z. takšn. pre­
ra do z. otavljalo pitno vodo za me sto Chavín de Huantar v prvem tisočletju pred Kristusom (Evan. in ostali 2011a, 2–3). 
V nekate rih državah so siste matično zbi rali podatke o naravnih pre ra dah – na Novi Zelandiji s. jih evi denti rali 232, v Švici 31, na Kitaj skem pa kar 1239. Da lahko močan potres pov zroči nekaj st. takšnih pre rad smo na pri me ru potre sa leta 2008 v Wenchuanu ome nili v uvodu. V Italiji ugotavlja ­jo, da se naravne pre ra de po o ste je pojavljajo od 18. stoletja, kar deloma povezuje jo z malo lede n. dobo, predvse` p. z izsekavanje` ozd. i. dostopnostj. informaci' (Taccon. Stefanelli, Catan. i. Ca­s. li 2015). V Švici so nekate ra iz med večjih jezer po sledi ca pobočnih proce sov. Pri mer je Davošk. jeze ro (Bon nard 2011). 
Co sta in Schuster (1991) sta opisala 463 pri me rov zajezitev zara di pobočnih proce sov. „ otovil. sta, da se več kot polovi ca (55 %) pre rad podre že po enem tednu, večina (89 %) pa v času ene ga leta. Taccon. Stefanelli, Catan. i. Cas. l. (2015) pišejo, d. s. v prve` mesec. p. nastank. poruš. 65 % pre­
rad, medtem ko jih je 20 % stabil nih tudi prek ene ga leta, 10 % tudi do prek de set let. Podobno Fa. in ostali (2012) ome njajo, da v 60 % pri me rov pri de do »preboja« pre rad v enem me secu po nastan ­ku jezu ter, da kasnejše preboje pospešijo inten zivne pa davi ne. Ome njajo tudi, da prej ali slej pri de d. preboj. v večini, 86 % primerov. Najveď pr. ra. s. podr. zarad. prelitja. Vod. v plazovin. ustvar. str. . ter jo nato zara di velike ga strmca raz me roma hitro erozij sko po lobi in raz širi. Večji pre rez omo oč. še večji pre tok, dokler pozitivna povratna zveza ne privede do podrtja jezu in hipne ga raz litja preo sta ­l. vode. Poplavn. va. j. p. navad. zel. veli” i. uničujoč. S sebo' prenaš. veli k. se dimentov, k. dolvodn. ustvarjajo pro strane te rase. Nekate ri jezovi se podre jo zara di proni canja vode skozi poroz ne sedi men ­te pla zov, dru i pa zara di nastanka sekundarnih pla zov na pre ra di ali na pobočjih nad jeze rom. D. podrtja ne pri de, če ra divo se stavljajo veliki kam ninski bloki in je ra divo dovolj poroz no, da je mo ­
oče proni canje vode ali če je površina jeze ra tako velika, da izhlapevanje uravna pritok vode. Prelitj. lahko pre preči človek z odstranjevanjem gra diva ali kopanjem kanalov. 
O. podrtj. jez. n. rek. Bairama. v Papui Novi Gvineji j. nasta. 80 ` debe. drobirsk. tok, k. j. š. 39 k` po. je zo` meri. 8 m. Pregrad. podor. »L. Josefina/ n. rek. Paut. v Ekvadorju s. j. porušil. p. 26 letih, rek. j. poplavlja l. v dolžin. 100 km. O. preboj. pregrad. pr. or. Cayle. v Kanadi j. nasta. drobirsk. tok, k. j. potova. s hitrostj. 35 m/s. V severn. Ita liji j. podo› let. 1404 zaje zi. dolin. Passer. Nastal. j. 50 ` lobok. i. 1k` do. . jezer. (Wildsee), k. j. obstajal. skora' 400 let. V te` čas. j. večkra! prišl. d. porušitv. delo. pregrade. Let. 1409 j. zarad. poplav. ko! posle dic. deln. . podrtj. v 25 k` dolvodn. ležeče` Meran. umrl. 400 ljudi. Let. 1786 j. zarad. zrušenj. pr. rade, k. j. p. potres. z m. ­nitud. 7,7 nasta l. n. rek. Dad. v Sečuan. n. Kitajskem, umrl. 100.000 ljudi. Potre. februarj. 1783 v Kalabriji j. sproži. velik. zemeljski‰ plazo. i. nastal. j. ka› 215 jezer. Februarj. 1911 j. potre. z m. ­nitud. 7,6 v Pamirj. v Tadžikistanu sproži. kamnit. zdr. veli kost. 2 km3. Nasta. j. 600 ` viso” jez, k. j. največj. znan. naravn. al. umet n. je. n. svetu. Rek. pronic. skozenj, ae ladin. je zer. klju. tem. na­rašč. z. 18,5 c` n. let. (slik. 2; Rybář, Stember” i. W. ne› 2002, 67; Schuste› i. Alfor. 2004; Bonnar. 2011, 105). V dolin. Mayunmarc. v Peruju s. j. apri l. 1974 sproži. zemeljsk. pla. veli kost. 1,2 km3 i. ustvari. zaje zitven. je zero. Naraščanj. vod. j. sprožil. š. veď plazov, k. s. uničil. avtocest. o. oba li. 

Slika1:GozdnatoobmočjeSchüttnasevernempodnožjuDobračav SpodnjiZiljskidolinijepovsem!prekritos podornimgradivom(Zorn2002a).V ozadjujenaseljePodklošter.!
Slika2:JezeroSarezv Tadžikistanu,kijenastalozaradiobsežnegakamnitegazdrsaobpotresuleta1911,!jedolgo61km,globoko500!minvsebuje17km3!vode.Oblastisebojijozdrsovv jezeroinposledičnihpoplavnihvalov,kibipreskočilijezinpovzročilirazdejanjedolvodno(medmrežje1).!


Slika3:RekaJianjiangjeza124!mvisokimplazom,kisejesprožilobpotresuv SečuanunaKitajskem!maja2008,v 26dnehustvarilajezeros 229,5!milijona!m3!vode.Vodosozačeliodvajatipoumetnemkanalu,kisejezaradierozijemočnorazširil.O velikierozivnostirekepričakalnavoda,kijevidna!na!posnetku(medmrežje2).!

Slika4:Pregrada,kijoje29.8.2007narekiYoungnaNoviZelandijiustvarilskalnipodor,jevisoka!100!m(Young!…2008).!
Decembra 1960 so ob enem naj močnejših zgodovinskih potre sov do slej z m. nitu da 9,5 na obal. južn. . Čila nastal. številn. zemeljsk. plazov. i. n. stotin. usadov. Večj. zemeljsk. pla. s 40 milijono. m3 ra diva je zajezil reko Río San Pedro v bližini jeze ra Riňihue (Rybář, Stemberk in W. ner 2002). 
Šte vilni` takšni` pojavo` sm. bil. prič. tud. o. potres. v provinc. Sečua. n. Kitajskem let. 2008 (slika 3). Pla zovi so v od dalje no sti 150 km od epi centra povsem raz galili pobočja in zajezili naj man' 34 rek ter ustvarili tako ime novana potre sna jeze ra. Zara di nevarno sti so ne mu doma iz selili več nase ­lij. N. zemeljske` plazu, k. j. ustvari. je zer. Ta. jiasha. n. rek. Jianjia. , s. skopa l. kanal, p. katere` j. vod. začel. odtekat. i. jezera, s čime› s. zmanjšal. možnos! porušitv. pr. rade. Po. jezo` živ. 1,3 mi­lijon. ljud. (medmrežj. 2). Podobni‰ primero. p. svet. j. š. veliko, zlast. ve potresn. aktivni‰ pokraji nah, kot je na pri mer Nova Zelandija (slika 4). 
2.1 Zajezitve v Sloveniji 
Tudi v Slove niji smo bili predvsem v alp skih pokraji nah že priča podobnim pojavom. Števil ni s. bili ob koncu pleistoce na (Komac in Zorn 2007). V Zgornjem Po sočju je takrat za podorom Kuntri, k. se je sprožil s pobočja Polovnika, nastalo mla dokvartarno, tako ime novano Srpe niško jeze ro, ki je se ­
galo v Bovško kotli no. Ob stoj jeze ra doka zuje jo več kot 200 m debele plasti jezerske krede (Kuščer i. ostali 1974; Marjanac in ostali 2001; Zorn 2002b). Da skal ni podori lahko tudi danes zajezijo vodotok, smo v Geo raf skem vestniku že pisali – zajezitev Tol minke leta 2004 (slika 5; Komac in Zorn 2009). Tudi velik zdrs s Trnov ske a oz da pri Selu v Vipav ski doli ni (Popit 2010) je verjetno zajezil, otov. pa preusme ril tok Vipave. 
V približno istem obdobju kot podor Kuntri naj bi zahod no od Kobari da nastal tudi veliko manjš. skal ni podor Moli da (slika 6). Zanj si cer ni doka zov, da bi pov zročil kakšno zajezitev, so pa tako dom ­nevali v dru i polovi ci 19. stoletja. Zgodovi nar oriške rofije Carl von Czoernig a je namreč dati ra. v čas okrog leta 585, saj je v njem vi del raz log, da reka Soča danes teče od Kobari da proti Tol mi nu i. ne, ko! na' b. bil. š. v rimski‰ časih, prot. Robič. (Czoern. 1876). D. na' b. Soč. v rimski‰ časi‰ tekl. od Kobari da proti zahodu, je Czoernig skle pal na podl. i rimskega pisca Pli nija starejšega iz 1. sto ­letja, k. j. našte. vs. reke, k. s. izlivaj. v severn. Jadran, a me. Nadiž. i. izvir. Timav. n. omenj. noben. . večj. . vodotoka. Sprememb. v rečne` tok. Soč. na' b. bil. p. Czoern. . (1876) posledic. velik. na­ravne ujme, ki je okrog leta 585 pustošila po severni Italiji in so sedstvu. Oe njej ve delu Zgodovi n. La. obardov (HistoriaLangobardorum) poroča tudi la. obardski zgodovi nar Pavel Diakon iz 8. sto ­letj. (Diako. 1988). Podo› na' b. zajezi. odto” i. smer. Kobarid. prot. zahod. i. vod. na' b. našl. nov. pot v sme ri ju ovz hoda ozi roma proti Tol mi nu. 
V Po sočju je iz pričanih več tovrstnih do odkov ob idrij skem potre su 26. marca 1511. Dolvod n. od me sta Idrija je skal ni podor s Kobalove ga hriba zajezil Idrijco. Jeze ro je zalilo me sto (slika 7) in po. njim ležeč rud nik žive ga srebra (Biz jak 2011 65; Ceci ć 2011, 27). 
Skal ni podori so naj bolj po o sti ve orskem sve tu. Znano je, da Je se ni ce ležijo na podornem ra ­divu iz pod Planske ga vrha. Približno de se! milijono. m3 ra diva je za nekaj časa zajezilo Savo. Ob sto' jeze ra, ki je se galo do Hrušice, doka zuje jo sedi menti jezerske krede (Grimšičar 1988). Podobe. učinek sta morda imela podora v Ra dovni (Zorn 2002b) in doli ni Tol minke, kate re ga ra divo je do ­se lo območje Tol mi na (Šifrer 1965). 
Poz nan je tudi zgodovinski zapis iz leta 1811, ko se je po hu dem deževju s Ple sišča pri Fali utrga. ze melj ski plaz in zasul narasli potok Ra dolj no. Nastal je naravni jez, ki aje voda po kratkem času pre ­drla, tako da je »…!polurenaprejoddaljenolovrenškofužinotakorekočposnelainnibilovečvideti,kjejestala.Velikokladivo,kitehtanekajstotov,sovaloviodnesli.Podaljšemčasusoganašliv Dravipolure!

Slika5:Skalnipodorjeleta2004priplaniniPologzajezilTolminko;spredaj:prebojTolminkeskozi!podornogradivo,zadaj:jezero.!
podMariborom,vodagajevalilaskoraj4miljedaleč!…« (Trontelj 1997, 109). Ob poplavah 4. in 5. ju ­lija 1954 je ze melj ski plaz zajezil Hu di njo na Dobrni ci. Ko a je voda prebila, »…sejezačelarazlivatis silovitomočjoinpoglavnicestiVojnikadrlaod1,5do2!mnavisoko.Vojnikjebilzalitv 20minutah.Vodnivaljeodneselgasilskidoms temeljivred,šestgospodarskihposlopij,povsempajeuničilštevilne!kmetije.ŽeleznimostprekHudinjejevodazaradipritiskanaplavljenihhlodovindrugegamaterialapre»maknilaza400!m…!SvetmedVišnjovasjoinVojnikomjebilnasut80cmnadebelos prodnimiinpeščenimi!naplavinami,alipajeostalpopolnomabrezprsti!…!OdVojnikaprotiCeljusovodeprihrumelekotnad!1!mvisokin200!mširokvodnival.PoizlivuHudinjev Voglajnojenastalojezero,kijezajemalosvetmed!Štoraminavzhodu,ArjovasjonazahoduinŠkofjovasjonaseveru.V Celjusobileulicepod150do200!cm!globokovodo!…!v mestujevodaporušilasedemmostov!…« (Je se novec 1995, 32–33). 

Slika6:SkalnipodorMolida.!
Slika7:V staremmestnemjedruIdrijesoob500.letnicipoplavez modrimitrakovioznačilinjenovišino.!Poplavajenastalazaradipodora,kisejesprožilobidrijskempotresuleta1511inzajezilIdrijco.!


Slika8:Plazovnojezerov Podvolovljeku,kijenastalomednovembrskimipoplavamileta1990.!
Plazovn. jezer. j. nastal. tud. v Podvolovjek. let. 1990 (slik. 8), k. j. Tratičniko. pla. okr. 20 ` na debelo in 200 m na široko zaprl pot Lučnici. V nekaj urah je nastalo 10 do 15 m loboko jeze ro, k. je se galo kilome ter in pol po doli ni navz or. Lučnica je čez čas predrla pre ra do in dvome trski poplav ­ni val je raz de jal del Luč v iz teku doli ne (Komac, Natek in Zorn 2008). 
Pr. na. poznam. tud. nesreč. zarad. porušite. umetni‰ jezov, k. p. s. bil. manjš. . obs. a. N. Pšat. s. o. r. ulacija‰ pr. Me. š. . radil. jez. K. s. j. 10. april. 1968 porušil, j. vod. zalil. 15 h. obdelovalni‰ zemljišď pr. Jabljah, v Trzin. i. Depal. vas. (Radinj. i. ostal. 1976). O. poplava‰ Drav. jesen. 1998 j. v Duplek. popusti. je. ramoznice, Drav. j. vdrl. v naselj. i. v kratke` čas. poplavil. kakšni‰ 350 hiš. 
Poplavni val, si cer po sred no povezan z obil ni mi pa davi nami, lahko pov zročijo tudi upravljavci hi ­droelektrarn. V začetk. novembr. 2012 j. preto” Drav. zarad. načrtn. povečan. . dotok. i. avstrijski‰ zajezite. dos. e. najvišj. izmerjen. vrednost. (Kobol. 2013). Posledičn. poplav. j. povzročil. precejšn. 
motn. škodo (105 milijonov evrov), ki bi bila pri le naravnem pre toku za tretji no do polovi co manjš. (Oce na škod. . 2013). 
3 Pobočni proce si zara di nihanja vod ne gla di ne 
Pojavi ne stabil no sti zara di nihanja la di ne nastajajo ob morskih obalah, naravnih in umetnih pre ­ra dah ter na obalah rek in kanalov. 
Ze meljski pla zovi se prožijo že ob rad nji umetnih jezov ozi roma ob njihovem pol nje nju, saj spre ­membe vod ne la di ne vplivajo na raven podtal ni ce in s tem na stabil nost pobočij ozi roma bre ov. V pobočj. s. poveč. porn. tlak, zmanjš. s. natezn. trdnos! i. lahk. s. pojavij. nestabilnosti. D. zdrs. običajno pri de zara di ne nad ne ga pad ca gla di ne. 
Takšni pojavi so znani iz časa rad nje Panamske ga prekopa v Panami na začetku 20. stoletja, sa' leži na pla zovitem območju (Bom mer in Rodríguez 2002). Ze melj ski pla zovi so spremljali že nje ov. 
rad njo. Zara di nevarno sti pla ze nja so ne načrtovano pre maknili 40 milijono. m3 ra diva, kar je toli ­ko kot za 15 Keop sovih pi ramid. Prekop so z vodo napol nili leta 1913, a ga zara di po o ste ga pla ze nj. še leto dni niso odprli za promet (Al faro 1988). Plovba je bila zara di ze melj skih pla zov močno otežen. v le tih 1931 in 1974, leta 1986 pa so ga skoraj zaprli za promet (Berman 1995). 
N. Japonskem s. j. z. umetnim. pr. radam. me. letom. 1956 i. 1997 sprožil. 20 zemeljski‰ pla­zov. Med radnjo jezu Grand Coulee (slika 9) v ame riški zvez ni državi Washington se je v nevezani‰ le deniško-rečni‰ se dimenti‰ me. letom. 1941 i. 1953 n. oba l. Rooseveltov. . je zer. (sli k. 10) n. rek. Columbi. sprožil. približn. 500 zemeljski‰ plazo. (Schuste› 1979). D. podobn. . pojav. j. prišl. tud. n. Češkem v jezer. Nechranice. Pr. rad. s. . radil. let. 1968, let. kasnej. p. s. j. me. nižanje` la­din. jezer. z 270 ` n. 252 ` s hitrostj. 0,11–0,15 ` n. da. sprožil. veď zemeljski‰ plazov. Zarad. plazenj. se je obala ponekod spre me nila za 50 m. 
D. nestabilnost. j. prišl. tud. me. polnjenje` jeze› Orav. n. istoimensk. rek. n. Slovaškem i. 
Włocławe” n. rek. Visl. n. Poljskem.Podobn. primer. poznam. i. Romunije,n. prime› zemeljsk. plaz, k. s. j. sproži. v akumulacijsk. jezer. Siri. (slik. 11; Mic. i. Băltean. 2013). O. izjemn. osek. v 40. le­ti‰ prejšnj. . stoletj. j. v pokrajin. Zeeland n. Nizozemske` morsk. ladin. upadl. z. 2,8 d. 4,6 ` bol' ko! običajno, zarad. česa› s. n. obal. nastal. številn. peščen. tokovi. N. jezer. Tablachac. v vzhodne` Peruju s. j. v 70. leti‰ prejšnj. . stoletj. zače. premikat. fosiln. kamnit. zdr. i. . rozi. 80 ` viso” jez. V Španiji st. s. sprožil. fosiln. plazov. v zajezitv. Corte. n. rek. Júca› (Rybář, Stember” i. W. ne› 2002). 
3.1 Vajont ski zdrs 
Tud. v porečj. Piav. . Italij. j. radnj. številni‰ jezo. vplival. n. eomorfn. procese. Ke› s. dolin. n. te` območj. ozke, j. večin. plazo. zasul. dolinsk. dn. i. nastal. s. naravn. zajezitven. jezera. Najpomemb­nejš. takšn. pojav. s. pr. Fadalt. i. Novi, pr. All. heju, Pra-L. unaz. i. pr. mest. Masier. d. l. Vedana. 
Slika9:JezGrandCouleenarekiColumbiav ameriškizveznidržaviWashingtonsogradilimed!letoma1933in1942.Jezjevisok168!mindolg1592!m.!


Slika10:UmetnoRooseveltovojezeronarekiColumbiav ameriškizveznidržaviWashingtonima!površno324km2.!


Slika11:Devet!milijonov!m3!velikzemeljskiplaz!sejesprožilv umetnojezeroSiriuv romunskih!Karpatih.!
Slika12:Pregradav doliniVajont.Zapregrado!jevidnaodloženagmotakamnitegazdrsa,poraščena!z drevjem.!
Verjetno naj bolj znana katastrofa Evropi, povezana s pobočnim proce som, ki se je sprožil v umet ­n. jezero, j. vajontsk. zdr. (Barl. i. Paronuzz. 2013; Genevoi. i. Tecc. 2013; im. sm. poslovenili, sice› pa je tudi furlansko ime za doli no Vajont, italijansko ime je Vaiont). O do odku in po sledi cah ob sta ­ja ob sežna lite ratu ra (glej Supechi in ostali 2010; The Vaion! . 2010; The Vajon! . 2013). 
Porečji Piave in Til menta sta zara di bližine Ja dranske a morja in velikih relativnih višinskih raz ­li” podvržen. intenzivni` hidro-eomorfni` procesom. Rek. n. te` območj. imaj. hudournišk. znača' zara di obili ce pa davin. Prva raz mišljanja o hi droe ne› et ski izrabi in »umi ritvi« rečnih tokov so se po ­javila že na začetku 20. stoletja, ve petde se tih in šestde se tih le tih pa so za potrebe hitro rastoči‰ severnoitalijanskih mest zgra dili hi droe ne› et ski sistem s sed mi mi aku mula cij ski mi jeze ri in os mi m. elektrarnami (Natek 1999). 
Vajont ska ne sreča je med radbe niki znana po tem, da je be tonska konstrukcija jezu zdržala veli ­k. napetost. i. visok. je. lahk. občudujem. š. dane. (slik. 12), l. d. z. nji` n. jezer. temveď plazovina. 261,6m visok be tonski jez so v ozki doli ni zgra dili septembra leta 1960 kot del velike ga hi droe ner ­et ske ga siste ma v porečju Piave. Takrat je bil to naj višji jez na sve tu. Prvi načrti za rad njo se gajo ž. 
v leto 1900, dela pa so stekla leta 1956 (Zorn 2003/2004). 
Doli na Vajont ima sinkli nal no eološko zgradbo, tako da kam ninske plasti na severnih in južni‰ pobočjih vpa dajo proti dolinske mu dnu, kar je ugod no za nastanek kam nitih zdrsov. Pobočja nad do ­lin. sestavljaj. apnenc. jursk. i. triasn. starosti, me. katerim. s. tanjš. linen. plasti. Dolin. s. v ledeni‰ dobah preoblikovali lede niki. Na začetku holoce na so se pobočja del no stabili zi rala s pobočnimi pro ­ce si (Zorn 2003/2004; Wolter in ostali 2016, 1079). 
Že med rad njo jezu so na de snem pobočju našli sledi stare ga zdrsa. Kljub temu so dom nevali, d. so zdrsi večjih raz sežno sti malo verjetni, čeprav manjših niso iz ključili. Februarja 1960 so še pred do ­končanjem jezu začeli s pol nje njem jeze ra. Marca 1960, ko je na pobočjih nad jeze rom prišlo do prvi‰ nestabilnosti, j. bil. umetn. jezer. lobok. 130 m. Oktobr. ist. . let. j. bil. lobin. jezer. 170 m. Takra! so južna pobočja pol zela s hitrostjo približno 3,5 cm/dan, nastala je tudi 2,5 km dol ga raz poka. 4. no ­vembr. 1960, k. s. ladin. jezer. dv. nil. n. 180 m, j. nasta. kamnit. zdrs. V približn. deseti‰ minuta‰ v jeze ro zdrselo okrog 700.000m3 ra diva; nastal je poplavni val višine 2 m (Zorn 2003/2004). 
P. te` d. od k. s. znižal. ladin. je zera, d. j. imel. lobin. 135 m. S te` s. j. polzenj. zmanjšal. na 1 mm/dan. Pristoj ni so dom nevali, da lahko drse nje obvla duje jo z nad zorovanim spre mi njanje` 
ladin. jezera. Zat. s. oktobr. 1961 zope! začel. dv. at. ladin. i. februarj. 1962 dos. l. relativn. višin. 185 m, novembra 1962 pa 235 m. Ob dvi ganju la di ne se pol ze nje pobočij sprva ni bistve no spre me ­nilo, sčasoma pa se je hitrost povečala na 1,5 cm/dan. Novembra 1962 so zopet začeli spuščati la di n. in v nasled njih šti rih me secih do se li raven 185 m, pre mikanje pobočij se je skoraj ustavilo (Se men z. in Ghi rotti 2000; Zorn 2003/2004; Maj hen 2016, 45). 
Sledil je še tretji dvig ravni jeze ra. Maja 1963 so do se li raven 231 m, pri čemer so pobočja pol ze ­la s hitrostjo 0,3 cm/dan. Ju nija so raven dvignili na 237 m, hitrost pol ze nja pobočij pa se je povečal. na 0,4 cm/dan. Ko so julija do se li raven 240 m, je bila hitrost 0,5 cm/dan, av gusta pa se je povečala n. 0,8 cm/dan. Septembra so do se li raven 245 m, pol ze nje pobočij se je povečalo na 3,5 cm/dan. Sledil. je počasno spuščanje la di ne jeze ra. 9. oktobra 1963 je bila lobina jeze ra na 235 m, hitrost pol ze nj. pa je bila do 20 cm/dan (Zorn 2003/2004). 
T. . dn. s. j. o. 22:38 sproži. 1,8 kmdo. i. 1,6 kmširo” kamnit. zdr. (slik. 13–16). Jezer. j. ime­l. približn. 115 milijono. m3 vode. K. j. . romn. mot. zdrsel. vanj, j. nasta. veli” va. (50 milijono. m3), ki je potoval po jeze ro orvod no in dolvod no (slika 14). Na nasprotni strani doli ne je se el do 260 ` nad raven la di ne jeze ra in poplavil vas Casso. Prek pre ra de se je proti doli ni Piave iz lilo 25–30 mi ­lijono. m3 vode. Sedemdese! metrsk. poplavn. va. j. 500 višinski‰ metro. niž. uniči. naselj. Lo. aron. (sliki 17 in 18), Pi r. o, Villanova, Rivalta in Faé (pre led ni ca 1) ter se gal še 2 do 2,5 km po doli ni Pia ­ve navz or. Reka je bila še 60 km po toku navz dol visoka 12 m. Be tonski jez je ob tem do odku osta. skoraj ne poškodovan (slika 12). Tudi val, ki je potoval orvod no po jeze ru, je poplavil nekaj vasi. Ce. do odek je trajal le sedem mi nut, terjal pa je več kot 2000 žrtev (Se men za 2001). 
Geografski vestnik 88-2, 2016 Razgled. 

Slika13:OdlomnaploskevkamnitegazdrsanapobočjugoreTocjedolga1,8kminširoka1,6km.V spodnjemdeluslikejez gozdomporaščenaodloženagmotakamnitegazdrsa.!
S 

Monte Borga (2035 m) 
del jezera, 
ki ga je zasul o 
sprožen material 


Slika14:Kamnitizdrsinpoplavnivalv doliniVajont(Zorn2003/2004,247.)!

Slika15:LetalskiposnetekdolineVajontizleta1954 –predsprožitvijokamnitegazdrsa.!

Slika16:LetalskiposnetekdolineVajontizleta1984 –posprožitvikamnitegazdrsa.!Slika17:Longaronepredpoplavnimvalom.!


Slika18:Longaronepopoplavnemvalu.!
Zdrs je nastal v 5–15 cm debelih gli ne nih plasteh v apnencu z montmorillonitno gli no, kar je po ­trdila šele ra ziskava sredi 80. let prejšnje ga stoletja (Hendron in Patton 1987). Poleg dvi ganja la di n. jeze ra so k sprožitvi prispevale tudi obil ne septembrske pa davi ne, ki so dodatno obre me nile pobočj. nad jeze rom (Se men za 2001; Zorn 2003/2004). 
Preglednica1:Številostavbprednesrečoinštevilouničenihstavb(Semenza2001;Disastro!…!2016).!
število stavb pred ne sreč. število uničenih stav. delež uničenih stavb (%) 
Longaron. 372 361 97 Pi r. o in Rivalt. 159 159 100 Villanova in Fa. 59 32 54 skupa' 590 552 94 
4 Porušitve umetnih pregrad 
Podatki o številu umetnih pre rad po sve tu se raz likuje jo. Po podatkih Sve tovne komisije za jezo ­v. (Dam. . 2000, 9) j. bil. n. svet. d. začetk. 20. stoletj. . rajeni‰ neka' st. večji‰ pr. rad. D. sred. 
20. stoletja je bilo takšnih že okrog 5000, do konca stoletja pa je število pre se lo 45.000. Zgraje ne s. v prek 140 državah. Be› ström (1990) navaja, da je na sve tu bli zu tisoč jezov, ki so višji od 15 m in za ­držuje jo vsaj 500 milijono. m3 vode. Fugle in Smith (2000) pišeta, da je samo na Kitaj skem več ko! 
85.000 »večjih« jezov ter oce njuje ta, da je »manjših« več milijonov. Po Rangachariju in ostalih (2000) je v Indiji je več kot 4000 »večjih« jezov, Malik in ostali (2000) pa oce njuje jo, da je v Rusiji približn. 2000 »večjih« jezov. 
V Slove niji je 47 pomembnejših pre rad. V Pri morju so tri, v Po sočju štiri, v Po sav ju sedem, v Po ­murj. osem, v Podravj. enajs! i. v Posavinj. trinajst. Me. njim. j. l. en. z majhn. d. srednj. nevarnostj. z. porušitev, 40 % j. srednj. nevarnih, 46 % srednj. d. visok. nevarnih, desetin. p. j. visok. nevarnih. Naj bolj nevarne so pre ra de v Po sočju (oce na 4,5 na lestvi ci od 1 do 5, kjer 5 pome ni naj višjo nevar ­nost), sledij. Posavj. (3,9), Primor j. (3,7) te› enak. ocenjen. r. ij. Posavinje, Pomurj. i. Podravj. (3,5) (pre računano po Kryžanow skem in ostalih 2012). 
Pri vsaki umetni zajezitvi je mo oča porušitev pre ra de. Samo na zahodu Združenih držav Ame ­rike se je v obdobju 1990–2008 porušilo 566 jezov (Nationa. …!2008). Po o sto so v nevarno sti naselja, saj pri porušenju nastane hiter in visok poplavni val. Raz lita voda pov zroča zara di velike ene› ije tud. veliko škode in erozijo. Nekate ra območja zato po stanejo ne pri merna za kme tij sko de javnost ali biva ­nje. Ta pojav so zato iz koriščali v vojaške name ne (Zorn in Komac 2009). 
Jezovi se po o sto porušijo zara di povečane ga dotoka vode ob neurjih. Januarja 1959 se je po obil ­nem deževju porušil 34 me trov visok betonski jez v Vega de Tera v Španiji. Ose` milijono. m3 vod. je po 20 mi nutah uničilo 5 km od dalje no naselje Rival del. o, v kate rem je umrlo 144 lju di. Jez se j. podrl zara di šibko sti na stiku z bre ovi. V Ar genti ni se je ob neurju januarja 1970 podrl 15 me trov vi ­so” kamnito-betonsk. je. n. rek. Mendoza. Dvometrsk. poplavn. va. j. uniči. domov. 500 ljud. v bližnje` mestu; umrl. j. 40 ljud. (Be› strö` 1990, 39–40). A. ust. 1975 j. o. tajfun. v kitajsk. provinc. Henan v treh dneh padlo 1605mm pa davin, zara di česar se je porušil jez Banqiao na reki Ruhe. Poplavlje ni‰ je bil milijon hektarov zemljišč, več kot 100 km želez niške pro e Peking-Guangz hou, umrlo je več ko! 
20.000 ljudi. Let. 1993 j. o. porušitv. betonsk. . jez. Gouho. v ist. provinc. umrl. 1200 ljud. (F. l. i. Smit‰ 2000). O. tropske` ciklon. Albert. let. 1994 s. j. v amerišk. zvezn. držav. Georgija porušil. 200 povečini manjših jezov (Wahl 1998). 6. novembra 1977 se je ob obil nih pa davi nah podrl jez Kell. Barne. v ist. amerišk. zvezn. državi. V poplav. z najvišji` pretoko` približn. 7300 m3/s j. umrl. 39 ljud. 
(Tocco. …2016). Septembr. 1985 s. j. n. rek. Ör. n. Švedskem podr. 16 ` viso” zemeljsk. jez. V 45 mi­nutah so odtekli trij. milijon. m3 vode. Vod ni tok s pre tokom velikostne ga reda 1000 m3/s je v dolžin. dva kilome tra iz dolbel novo stru o. Do porušitve je prišlo, potem ko se je ob obil nih pa davi nah za ­mašil tal ni odtok iz jeze ra (Be› ström 1990, 39–40). 
Jezovi se lahko porušijo tudi zara di potre sov. Leta 1925 se je ob potre su porušil jez Sheffield sever ­n. o. naselj. Sant. Barbar. v Združenih državah Amerike. 200 metro. do. i. 7,5 ` viso” je. i. zemlj. s. . radil. let. 1917. O. potres. j. prišl. d. utekočinjenj. materiala, k. j. radi. jez. Vod. j. povzročil. le motno škodo in poplavila spod nji del me sta (The 1925 …!2008). 
Z. številn. porušitv. n. poznam. povoda, temveď r. z. preple! različni‰ vzrokov. Decembr. 1976 s. j. poruši. 66 metro. viso” je. n. rek. Revan. 22 milijono. m3 vod. j. n. pot. d. Sredozemsk. . mor­j. uničil. mest. Fréju. v franciji, umrl. j. 421 ljud. (Be› strö` 1990). Let. 2002 s. j. podr. je. Zeyzou. v severni Si riji. Odteklo je približno 71 milijono. m3 vode, ki je poplavila 8000 km2 zemljišč v okoli ­ci naselij Zey zoun, Qastoun, in Ziara 350 km severno od Damaska. Umrlo je 20 lju di, na tisoče jih j. ostalo brez domov (Dam Break in Syri. …!2016). Marca 2004 se je podrl 15m visok ze melj ski jez n. reki Bay Creek v ame riški zvez ni državi Mi si sipi. Petme trski poplavni val je porušil več kot sto stav. (Yochum, Goert. i. Jone. 2008). Decembr. 2005 s. j. n. podnožj. Profi! Mountai. v Združeni‰ država‰ Ame rike porušil 30m visok jez, ki so ga leta 1963 zgra dili iz kame nja. Jez je bil obdan še z be tonom i. asfalto` (Vrie. 2005). Marc. 2006 s. j. poruši. je. n. rek. Kaua. n. Havajih.P. dolin. j. odtekl. 2000 m3 vode; umrlo je več lju di (Dam break bring. …!2008). Na reki Snake v ame riški zvez ni državi Idaho s. je zara di napake pri načrtovanju ju nija 1976 ob prvem pol nje nju podrl 93 me trov visok jez iz zemlje; odteklo je 300 milijono. m3 vode. Bilo je »le« enajst žrtev, ker so prebival ce spodaj ležečih naseli' pra ­vočasno pos varili pred nevarnostjo (Be› ström 1990). 
5 Sklep 
Pobočn. proces. lah k. ustvarij. naravn. pregrade, z. katerim. s. v ozki‰ dolina‰ zber. veli k. vode. Takšni do odki so v vzpe tem sve tu relativno po o sti, a mno okrat neopaženi, saj lahko v raz me rom. kratkem času pri de do prelitja ali porušitve pre rad. 
Večji do odki pustijo v pokraji ni sledi; na pri mer naravna pre ra da ima lahko sama po sebi kra ­jevni značaj in pov zroči manjšo škodo, s podrtjem pa lahko pov zroči poplave re ional nih raz sežno st. (Bon nard 2011). Po o sto so to tako veliki pojavi, da jim nismo kos niti s sodobno teh nolo ijo. Podob ­ne poplave lahko pov zročijo tudi porušitve umetnih pre rad. 
Re ional ni ze melj ski pla zovi in skal ni podori so v holoce nu si cer manj po o sti kot so bili ob kon ­cu pleistoce na, ko so bili povezani z otoplitvijo pod nebja. Njihov nastanek je v sodobno sti poveza. predvsem s potre si. V zad njih stoletjih in tudi de setletjih smo bili predvsem v zahod ni Slove niji in za ­mejstvu priča močnejšim potre som, ki so pov zročili pobočne proce se. Takšni do odki lahko močn. vplivajo na življe nje prebival cev ozi roma prožnost družbe. Po o sto so ne gativni, lahko pa tudi pozi ­tivni, saj so naravne »jezove« ponekod po svetu iz koristili za hi droe ne› et sko izrabo. 
Že »sred nje« močan potres, kot je bil aprila 1998 v Po sočju, je pov zročil približno sto skal nih po ­dorov, k. s. s. n. sreč. povečin. sprožil. v nenaseljeni‰ al. odmaknjeni‰ predeli‰ (Koma. 2015); radiv. je »pristalo« tudi v Soči. Kljub temu je bilo Bovško dan in pol po potre su do stopno le po doli ni Učje; pri Trnovem ob Soči je ce sto zapi ral skal ni odlom, na Vršiču in Predelu pa sneg. Podobno je bilo o. drobirskem toku v Logu pod Mangartom leta 2000, ko je bila mednarod na prometni ca čez Predel za ­prta več kot četrt leta (Komac in Zorn 2007). 
V Slove niji obpotre sni pobočni proce si, ki lahko zajezijo vodotoke, nastane jo predvsem ve orski‰ in hribovitih pokraji nah (Komac 2015). Takšnih pojavov zara di veliko sti ne moremo pre prečiti nit. zmanjšat. nji hov. moč. ozirom. učin ko. n. pokrajino, posebe' n. njen. družben. prvin. (naselja, pro­metnice). Velj. p. tud. obratno. Prebivalc. s. sam. težk. pripravij. n. takšn. nevarnost. Ke› p. j. zarad. velike nevarno sti za prebival ce nespre jemljivo, da bi takšne pojave in njihov raz voj le opa zovali, je o. njihovem nastanku nuj no takojšnje ukre panje, kar smo lahko opa zovali na Kitaj skem po ome nje ne` potres. let. 2008, k. s. s. nemudom. lotil. odstranjevanj. radiva. Kje› j. t. smiselno, p. j. treb. raz­mišljat. i. tud. uvest. preventivn. ukrepe, ko! s. sodobn. opazovaln. sistem. te› radnj. podorni‰ aleri' in predorov. 
6 Viri in literatu ra 
Al faro, L. D. 1988: The risk of landsli des in Gaillard Cut. Poročilo, Panama Canal Comission, E. i ­neeri. Division, Geotechnica. Branch. Balbo. He. hts. Medmrežje: http://www.pancanal.com/esp/ plan/estu dios/ep-0008.pdf (11. 10. 20016). 
Barla, G., Paronuz zi, P. 2013: The 1963 Vajont landsli de: 50th an niversary. Rock Mechanics and Roc” E. i nee ring 46-6. DOI: http://dx.doi.org/10.1007/s00603-013-0483-7 
Be› ström, M. 1990: Th. releas. i. wa› o. da. erou. force. fro` hydrologica. faci lities. Environmenta. Ha zards of War. London. 
Berman, G. 1995: Landli des of the Panama Canal. Ene› y and Mi ne ral Potential of the Central Ame ­rican-Carribea. R. ion. Circum-Pacifi. Counci. fo› Ene› . an. Minera. Resource. Eart‰ Scienc. Se ries 16. Berlin, Hei delbe› . DOI: http://dx.doi.org/10.1007/978-3-642-79476-6_53 
Biz jak, R. 2011: Idrija na prelomu 16. stoletja. Idrij ski raz ledi 56-1. 
Bom mer, J. J., Rodríguez, C. E. 2002: Earthquake-indu ced landsli des in Central Ame ri ca. E. i nee ri. Geology 63, 3-4. DOI: http://dx.doi.org/10.1016/S0013-7952(01)00081-3 
Bon nard, C. 2011: Tech ni cal and hu man aspects of historic rock sli de-dam med lakes and landsli d. da` breaches. Natu ral and Arti fi cial Rock sli de Dams. Berlin. DOI: http://dx.doi.org/10.1007/ 978-3-642-04764-0_3 
Ce cić, I. 2011: Idrijsk. potre. 26. marc. 1511: Ka' pravzapra. vem. o njem? Geografsk. obzorni” 58-1. 
Costa, J. E., Schuster, R. L. 1988: Th. formatio. an. failur. o. natura. dams. Geol. ica. Societ. o. Ameri­c. Bulleti. 100-7. Boulder. DOI: http://dx.doi.o› /10.1130/0016-7606(1988)100<1054:TFAFON>2.3.CO;2 
Co sta, J. E., Schuster, R. L. 1991: Docu mented Histori cal Landsli de Dams from Around the World. U. S. Geol. ica. Surve. Open-Fil. Repor! 91-239. Vancouver. Medmrežje: http://pubs.u. s. ov/of/1991/ 0239/report.pdf (11. 10. 20016). 
Czoernig, C. v. 1876: Über die in der Grafschaft Görz seit Römer zeiten vo› ekom me nen Verände run ­e. de› Flussläufe. De› Isonzo, al. de› jü. st. Flus. vo. Europa. Mitteilu. e. de› k. k. Ge. raphische. Ge sellschaft in Wien 19. 
Dam. an. Development: A Ne. Framework. Th. repor! o. th. Worl. Commissio. o. Dams. London, 2000. Med mrežje: http://www.unep.org/dams/WCD/re port/WCD_DAMS%20re port.pdf (11. 10. 2016). 
Dam Breach, Dam Failu re, and Floodi. Links. U.S. De partment of the Inte rior. Bu reau of Reclama ­tion. Medmrežje: http://www.usbr. ov/pmts/hydraulics_lab/twahl/breach/breach_links.htm. 
(1.7. 2008). Da` Brea” Bri. . »Ni. ar. Falls/ t. Hawai. Valley. CNN, 16. 3. 2006. Medmrežje: http://edition.cnn.com/ 2006/US/03/15/hawaii.dam/ (30. 6. 2008). Dam Break in Syria. NASA Earth ob servatory. Med mrežje: http://earthob servatory.nasa.gov/IOTD/ 
view.php?id=2508 (11. 10. 2016). 
Diakon, P. 1988: Zgodovi na La. obardov. Maribor. 
Disastr. de. Vajont . D. . de. Vajon! (9. ottobr. 1963). Medmrežje: http://www.vajont.ne! (11. 10. 2016). 
Evans, S. G., Delaney, K. B., Hermanns, R. L., Strom, A., Scarascia-Mugnoz za, G. 2011a: The forma ­
tio. an. behaviou› o. natura. an. artificia. rockslid. dams; Implication. fo› e. ineeri. performanc. an. hazar. man. ement. Natura. an. Artificia. Rockslid. Dams. Lectur. Note. i. Eart‰ Science. 133. Berlin. DOI: http://dx.doi.org/ 10.1007/978-3-642-04764-0_1 
Evans, S. G., Hermanns, R. L., Strom, A., Scarascia-Mugnoz za, G. (ur.) 2011b: Natu ral and Arti fi cia. Rock sli de Dams. Lectu re Notes in Earth Sciences 133. Berlin. DOI: http://dx.doi.org/10.1007/978­3-642-04764-0 
Fan, X., van We sten, C. J., Xua, Q., Gorum, T., Dai, C. 2012: Analy sis of landsli de dams indu ced by th. 2008 Wenchua. earthquake. Journa. o. Asia. Eart‰ Science. 57-5. DOI: http://dx.doi.o› /10.1016/ j.jseaes.2012.06.002 
Fugle, R., Smith, W. T. 2000: La› e Dams in Water and Ene› y Re source Development in the People’. Re public of Chi na (PRC). World Com mission on Dams. Cape Town. 
Ge nevois, R., Tec ca, P. R. 2013: The Vajont landsli de: state-of-the-art. Italian Journal of E. i nee ri. Geology and Envi ron ment – Book Se ries 6: International Con fe rence on Vajont – 1963–2013 . Tho. ht. an. Analyse. Afte› 50 Year. Sinc. th. Catastrophi. Landslide. Padua. DOI: http://dx.doi.o› / 10.4408/IJEGE.2013-06.B-02 
Grimšičar, A. 1988: Ze melj ski pla zovi v Slove niji: I. zgodovi na. Ujma 2. 
Handron, A. J., Patton, F. D. 1987: The Vaiont sli de: Ae eotech ni cal analy sis based on new eolo i. observation. o. th. failur. surface. E. ineeri. Geol. . 24. DOI: http://dx.doi.o› /10.1016/ 0013-7952(87)90080-9 
Jesenovec, S. (ur.) 1995: P. ubn. raz. ranost . 110 le! o› aniziran. . hudourničarstv. n. Slovenske` 1884–1994. Ljubljana. 
Kobold, M. 2013: Poplave konec oktobra in v začetku novembra 2012. Ujma 27. 
Komac, B. 2015: Mo deliranj. obpotresni‰ pobočni‰ pro ceso. v Sloveniji. Ge. rafsk. vestni” 87-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/GV87107 
Komac, B., Natek, K., Zorn, M. 2008: Ge. rafsk. vidik. popla. v Sloveniji. Ge. rafij. Slovenij. 20. Ljubljana. 
Komac, B., Zorn, M. 2008: Pobočni proce si in človek. Geo rafija Slove nije 15. Ljubljana. 
Komac, B., Zorn, M. 2009: Pokrajinski učinki skal ne ga podora v Polo gu. Geo raf ski vestnik 81-1. 
Korup, O. 2002: Recent re search on landsli de dams–a lite ratu re review with special attention to Ne. 
Zealand. Pr. res. i. Physica. Ge. raph. 26-2. DOI: http://dx.doi.o› /10.1191/0309133302pp333r. 
Korup, O., Mc Saveney, M. J., Davies, T. R. H. 2004: Sedi ment eneration and delivery from la› . histo ­ri. landslide. i. th. Souther. Alps, Ne. Zealand. Geomorphol. . 61, 1-2. DOI: http://dx.doi.o› / 10.1016/j.geomorph.2004.01.001 
Kryžanow ski, A., Širca, A., Hu mar, N., Ravnikar Turk, M., Žvanut, P., Četi na, M., Rajar, R., De tela, I., Polič, M. 2012: Zemeljsk. i. betonsk. vodn. pr. rad. stratešk. . pomen. v RS . VODPREG. Razi­skoval no poročilo, Zavod za gradbe ništvo Slove nije. Ljubljana. 
Kuščer, D., Grad, K., No san, A., Ogorelec, B. 1974: Geološke ra ziskave soške doli ne med Bovcem i. Kobari dom. Geolo ija 17. 
Maj hen, M. 2016: Inženirska tr. edija 20. stoletja. Življe nje in teh nika 67-9. 
Malik, L. K., Koronkevich, N. I., Zait seva, I. S., Barabanova, E. A. 2000: Development of Dams in th. Russian Fede ration and NIS Countries. World Com mission on Dams. Cape Town. 
Marjanac, T., Marjanac, L., Poljak, M., Živčič, M., Bavec, M. 2001: Srpe ni ca seismites – indi cators o. paleo seismi city in the Upper Soča valley, NW Slove nia. Geolo ija 44-2. DOI: http://dx.doi.org/ 10.5474/geolo ija.2001.026 
Med mrežje 1: http://earthob servatory.nasa.gov/IOTD/view.php?id=2077 (11. 10. 2016). 
Medmrežj. 2: http://earthobservatory.nasa. ov/NaturalHazards/natural_hazards_v2.php3?i` _id=14879 

(2.7. 2008). Micu, M., Bălteanu, D. 2013: A deep-seate. landslid. da` i. th. Siri. Reservoi› (Curvatur. Carpathians, Romania). Landsli des 10. DOI: http://dx.doi.org/10.1007/s10346-013-0382-8 Natek, K. 1999: Možnost. nadaljnj. . sonaravn. . razvoj. o. tre‰ sosednji‰ južnoalpski‰ rekah: Piavi, Til mentu in Soči. Dela 13. 
Nationa. Performanc. o. Dam. Pr. ra` 2008. Stanfor. University. Medmrežje: http://npdp.stanford.edu/ index.html (1. 7. 2008). 
Nicoletti, P.G., Parise, M. 2002: Seve. landslid. dam. o. ol. seismi. or. i. i. southeaster. Sicil. (Italy). Geomorphology 46, 3-4. DOI: http://dx.doi.org/10.1016/S0169-555X(02)00074-0 
Ocen. škod. zarad. poplav. Drav. 5. i. 6. 11. 2012: Končn. poročilo, 18. 9. 2013. Inštitu! z. vod. Repub­lik. Slovenije. Ljubljana, 2013. Medmrežje: http://www.izvrs.si/project/ocena-skode-zaradi-poplave­drave-5-in-6-11-2012-konc no-porocilo-18-9-2013/ (11. 10. 2016). 
Panoramio, 2008. Med mrežje: http://www.panoramio.com/photos/ori i nal/1272079.jpg (1. 7. 2008). 
Popit, T. 2010: Fo sil ni plaz pri Selu v Vipav ski doli ni. Življe nje in teh nika 61, 7-8. 
Predictio. o. Embankmen! Da` Breac‰ Parameters. Da` Safet. Office. Medmrežje: http://www.usbr. ov/ pmts/hydraulics_lab/pubs/PAP/PAP-0735_DSO-98-004.pdf (1. 7. 2008). 
Radinja, D., Šifrer, M., Lovrenčak, F., Kolbe zen, M., Natek, M. 1976: Geografsk. značilnost. poplavn. . področja ob Pšati. Geo raf ski zbornik 15. 
Rangachari, R., Sengupta, N., Iyer, R. R., Banerji, P., Si. h, S. 2000: La› e Dams: India’s Ex pe rience. 
World Com mission on Dams. Cape Town. Med mrežje: www.dams.org (1. 7. 2008). Rybář, J., Stemberk, J., W. ner, P. 2002: Landsli des. Lisse. Schuster, R. L. 1979: Re servoir-indu ced landsli des. Bulle tin of the International Association of E. i ­
nee ring Geology 20-1. DOI: http://dx.doi.org/10.1007/BF02591233 
Schuster, R. L. (ur.) 1986: Landsli de Dams: Processes, Risk and Miti gation. New York. 
Schuster, R. L., Alford, D. 2004: Uso. landslid. da` an. Lak. Sarez, Pami› Mountains, Tajikistan. Envi­ron mental and E. i nee ring Geoscience 10-2. DOI: http://dx.doi.org/10.2113/10.2.151 
Semenza, E. 2001: L. stori. de. Vaiont; raccontat. da. eol. o, ch. h. scopert. l. frana. Sa. Bartolome. in Bosco. 
Semenza, E., Ghirotti, M. 2000: Histor. o. th. 1963 Vaion! slide: th. importanc. o. eol. ica. factors. Bul­leti. o. E. ineeri. Geol. . an. th. Environmen! 59-2. DOI: http://dx.doi.o› /10.1007/s100640000067 
Superchi, L., Floris, M., Ghirotti, M., Genevois, R., Jaboyedoff, M., Stead, D. 2010: Technica. note: Imple­mentatio. o. ae eodatabas. o. publishe. an. unpublishe. dat. o. th. catastrophi. Vaion! landslide. Natura. Hazard. an. Eart‰ Syste` Science. 10. DOI: http://dx.doi.o› /10.5194/nhess-10-865-2010 
Šifrer, M. 1965: Kvartarn. razvo' dolin. Soč. me. Tolmino` i. Ročinjem. Elaborat. Inštitu! z. e. ra­fijo SAZU. Ljubljana. 
Taccon. Stefanelli, C., Catani, F., Cas. li, N. 2015: Geomorphol. ica. invest. ation. o. landslid. dams. Geoenvi ron mental Disasters 2. DOI: http://dx.doi.org/10.1186/s40677-015-0030-9 
Th. 1925 Sant. Barbar. Earthquake: Th. Da` Break. Medmrežje: http://projects.crustal.ucsb.edu/sb_eqs/ 1925/sheffield.html (30.6. 2008). 
Th. Gatewa. t. astronau! phot. raphy. Medmrežje: http://eol.jsc.nasa. ov/scripts/sseop/photo.pl?mission= ISS002&roll=E&frame=7771 (1. 7. 2008). 
The Vaiont landsli de electronic biblio raphic batabase. Natu ral Ha zards and Earth System Science. Supplemen! File, 2010. Medmrežje: http://www.nat-hazards-earth-syst-sci.net/10/865/2010/ nhess-10-865-2010-supple ment.pdf (11. 10. 2016). 
Th. Vajon! rockslide. Italia. Journa. o. E. ineeri. Geol. . an. Environment . Boo” Serie. 6: Interna­tional Con fe rence on Vajont – 1963–2013 – Thoughts and Analy ses After 50 Years Since the Cata ­strophi. Landslide. Padua. Medmrežje: http://www.ij. e.uniroma1.it/rivista/international-conference­on-vajont-1963-2013-tho. hts-and-analyses-after-50-years-since-the-catastrophic-landslide/ topic-6-the-vajont-rockslide/ (11. 10. 2016). 
Toc coa Flood. USGS. Med mrežje: http://ga.water.usgs.gov/news/histori cal-toc coa/ (11. 10. 2016). 
Trontelj, M. 1997: Kronika izred nih vre menskih do odkov XX. stoletja. Ljubljana. 
Vries, L. 2005: Da` break. a! Missour. Powe› Plant. CB“ News, 14. 12. 2005. Medmrežje: 
http://www.cbsnews.com/news/dam-breaks-at-missou ri-power-plant/ (11. 10. 2016). 
Wahl, T. L. 1998: Prediction of Embankment Dam Breach Parame ters: A Lite ratu re Review and Need. Assessment. Bu reau of Reclamation Dam Safety Offi ce. Med mrežje: https://www.usbr.gov/ssle/ damsafety/Tech Dev/DSOTech Dev/DSO-98-04.pdf (11. 10. 2016). 
Wolter, A., Stead, D., Ward, B. C., Cl. ue, J. J., Ghirotti, M. 2016: E. ineeri. eomorphol. ica. charac­terisatio. o. th. Vajon! Slide, Italy, an. a ne. interpretatio. o. th. chronol. . an. evolutio. o. th. landsli de. Landsli des 13-5. DOI: http://dx.doi.org/10.4408/10.1007/s10346-015-0668-0 
Yochum, S., Goertz, L., Jones, P. 2008: Case study of the Big Bay dam failu re: Ac cu racy and compari ­so. o. breac‰ pre dictions. Journa. o. Hydrau li. Engineeri. 134-9. DOI: http://dx.doi.o› /10.1061/ (ASCE)0733-9429(2008)134:9(1285) 
Zorn,
 M. 2002a: Podori na Dobraču. Geo raf ski vestnik 74-2. 

Zorn,
 M. 2002b: Rockfalls in Slove ne Alps. Geo raf ski zbornik 42. 

Zorn,
 M. 2003/2004: Nekate ri večji skal ni podori v Alpah. Ujma 17-18. 

Zorn,
 M., Komac, B. 2009: Nekate ri učinki bojevanja na naravno pokraji no. Geo raf ski vestnik 81-2. 


7 Summary: Natu ral and man-made dams and related hydro-geomorphic proces ses
(translated by Blaž Komac) 
Slop. processe. associate. wit‰ natura. impoundment. ar. a frequen! phenomeno. (Cost. an. Schu­ster 1988; Korup 2002; Korup, Mc Save ney and Davies 2004; Komac, Natek and Zorn 2008; Evans e! al. 2011b; Fan et al. 2012), especially in seismi cally active areas (Komac 2015). In about 60% cases th. dams overspilli. or breach oc cur within one month after the trige ri. of landsli de or rockfall. Soo ­ner or later breaches of natu ral dams oc cur in 86% of cases (Fan et al. 2012). Landsli des and rockfall. i. artificia. impoundment. ar. associate. wit‰ th. constructio. o. dam. an. mostl. occu› duri. thei› in filli. . 
The paper deals with the impact of natu ral dams on slope processes, and vice versa, the influenc. of slope processes on the re servoirs and associated floodi. . We also treat arti fi cial re servoirs, whic‰ are often the cause of slope processes. Speci fi cally, we pre sent the 1963 Vaiont landsli de in norther. Italy, its causes and consequences. 
Landsli des are often trige red already du ri. the construction of dams, e.g. cha. es in water le ­vels at their in filli. . We pre sent a few examples from the world. In we stern United States alone 566 da` breache. wer. recorde. i. th. perio. 1990–2008 (Nationa. …!2008). Ofte. settlement. ar. endan­
e red by fast and high flood wave. Spilled water causes dam. e and ero sion due to high ene› y. Som. areas the re fore become unsuitable for . ri cultu ral activity or livi. . In history, this phe nome non ha. been ex ploited for military purpo ses (Zorn and Komac 2009). 
Probably the most famous disaster Eu rope associate with slope processes which plu. ed into a. arti fi cial lake, is the Vaiont landsli de (Barla and Paronuz zi 2013; Ge nevois and Tec ca 2013). The re i. ex tensive lite ratu re about this event and its consequences (e.g. Supechi et al 2010; The Vaion! …!2010; The Vajont 2013). 
Especially in earthquake-prone areas in narrow river valleys in mountai nous areas, landsli des an. rockfall. sometime. cove› th. valle. floo› (Zor. 2002a), an. creat. hundred. o. meter. h. ‰ earthqua­ke-induce. landslid. o› rockfal. barriers. Withi. a fe. days’ lake. ar. usuall. forme. behin. them. Dam. re sult in a double threat: eme› i. lake can flood settle ments above but also be neath them, as the da` may breach (Co sta and Schuster 1991). 
In Slove nia, we have witnessed natu ral dam mi. of watercourses especially in the Alpine re ions. Many of them oc curred at the end of the Pleistoce ne (Komac and Zorn 2007), such as the Kuntri rock ­fall in the Upper Soča re ion which re sulted in the Late-Quaternary Srpe ni ca Lake (Kuščer et al 1974; 
Zorn 2002b). We ob served a rockfall dam in Tol minka Valley in 2004 (Komac and Zorn 2009). Eve. la› . Sel. rockslid. belo. th. Trnovsk. oz. platea. probabl. dammed, bu! certainl. deviate. th. strea` of the Vipava River (Komac and Zorn 2007). West of Kobarid the Moli da rockfall oc curred at the en. of the Pleistoce ne (Zorn 2002b). Ac cordi. to a historian from the 19t‰ century it diverted the flow o. the Soča River in 6t‰ century (Czoernig 1876). The Ra dolj na stream (in 1811) and the Hu di nja strea` (in 1954) landsli de dam mi. are known in eastern Slove nia (Trontelj 1997) and in northern Slove ni. a landsli de dam oc curred in 1990 in Podvolov jek Valley (Komac, Natek and Zorn 2008). 
Also some arti fi cial dam breaches and out bursts are known in Slove nia. A small-scale event oc ­curred in the Pšata Valley in 1968 (Ra di nja et al. 1976), and in the Drava Valley in 1998 when the rive› flooded 350 houses. In 2012 anthropo e nic floodi. and dam overspilli. oc curred in the Drava Val ­ley due to inconsistent ope ration of Austrian hydroelectric power plants. 

RAZGLEDI 
LEDINSKA IMENA NA KULTURNIH TERASAH 
AVTOR!
dr. Mat jaž GeršiŤ 
ZnanstvenoraziskovalnicenterSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,GeografskiinštitutAntonaMelika,!Gosposkaulica13,SI –1000Ljubljana,Slovenija!matjaz.gersic@zrc-sazu.si!
DOI:10.3986/GV88205!UKD:911.53:631.613:81’373.21(497.4)!COBISS:1.01!
IZVLEČEK!
Le dinska imena na kulturnih terasah 
V člankupredstavljamoanalizoledinskihimennaterasiranihobmočjihizbranihkatastrskihobčinv ju»gozahodniSloveniji.Ledinskaimenasmonavnaprejzamejenihterasiranihobmočjihidentificirali!v različnihvirihinjihs pomočjopostopkageoreferenciranjav geografskihinformacijskihsistemihumestiliv enoten!koordinatnisistem.Z etimološkimislovarjismopriizbranihimenihskušalinajtipovezavoz rabotalin!drugimilastnostmipoimenovaneledine.!
KLJUČNEBESEDE:!geografija,imenoslovje,zemljepisnoime,toponim,ledinskoime,kulturnaterasa,Slovenija!
ABSTRACT!
Field names in agricultural terraces 
Thearticleanalysesfieldnamesinagriculturalterracesofselectedcadastralmunicipalitiesinsouth-west!Slovenia.Fieldnamesforpreviouslydelimitedagriculturalterraceswereidentifiedindifferentsourcesand!placedintoa uniformcoordinatesystembymeansofgeoreferencing.Etymologicaldictionarieswerethen!usedtohelpdeterminea connectionwithlanduseandotherfeaturesofthelandunitinquestion.!
KEYWORDS!geography,onomastics,geographicalname,toponym,fieldname,agriculturalterraces,Slovenia!
Uredništvojeprispevekprejelo20.julija2016.!
1 Uvod 
Poi me novanje živih in neživih stvari je ena od naj starejših de javno sti v vseh kultu rah. Zato ne pre ­se neča, da so ljudje že zelo zgodaj poi me novali tudi raz lične eo raf ske značil no sti pro stora. Najpre' so po samez niki poi me novali območja v ne po sred ni okoli ci bivališč, kamor so hodili na lov in so bil. povezana z vsakod nevnim življe njem, po sebno še ze ospodarstvom (Kad mon 2000, 4). S poi me nova ­nje` namreď ne” prosto› dob. pome. i. identitet. znotra' družben. skupnost. (Penk. Seid. 2011). Okolje, v katere` n. imen, deluj. kaotično, onem. oč. orientacij. i. lahk. zat. deluj. strašljiv. (Relp‰ 1977, 17). 
Ko človek pro stor poi me nuje, mu pripiše določen pomen in ga na nek način udomači (Penk. Seid. 2011). Ime na namreč niso nič dru e a, kot skrajšani opisi (Cathcart in Klein 2008, 138). Da im. ime nek pomen ozi roma je simbol (no silec loblje vsebi ne) poi me novane a objekta, lahko pov zame ­m. tud. i. latinsk. . pr. ovor. »Nomenestomen/ (»Im. j. znak«) Johann. Jacob. E lij. i. dr. . polovic. 
19. stoletja (Kad mon 2000, 37). 
Zemljepisn. imen. poimenujej. objekt. n. površj. Zemlj. (Kadmon, Radova. i. Majdiď 1995, 16) in spa dajo med lastna ime na (Furlan, Gložančev in Šivic-Dular 2001, 14). Lastnost lastnih imen je, d. nedvoum no identi fi ci rajo in indivi duali zi rajo poi me novani objekt. Funkcij sko ledano so lastna ime ­n. namenjen. natančn. identifikacij. imeno van. . objekt. ve smisl. nj. o v. vrstnost. i. tud. indivi duali za ciji v smislu konkretne a objekta (entite te). Pri pre ledu fonda zemlje pisnih imen ugo ­tovi mo, da se lahko enako ime uporablja za ime novanje več entitet v okvi ru iste vrste topo raf ske . objekta na raz ličnih koncih jezikovne a ozemlja. V onomi za ciji so takšna ime na nastajala neodvisn. eno od dru e ga (Furlan, Gložančev in Šivic-Dular 2001, 14). 
Zemlje pisna ime na delimo na naselbinska in ne naselbinska. Naselbinska na dalje deli mo na ime ­n. naseli' ozirom. mest, vas. i. zaselkov, nenaselbinsk. p. n. petintridese! različni‰ kat. orij; en. izme. njih so ledinska ime na ozi roma ime na ledin (Furlan, Gložančev in Šivic-Dular 2001, 24–25). 
V pričujočem članku smo se osredi nili na ledinska ime na iz branih te rasi ranih območij v ju oza ­hod ni Slove niji in skušali ugotoviti, ali se v njih zrcali kakšna značil nost kulturnih te ras. 
2 Metode 
Prv. faz. pr. raziskovanj. zemljepisni‰ ime. j. njihov. zbiranje. Potek. lahk. n. terenu, kje› s pomočj. domačino. zbiram. i. zapisujem. različn. tip. ime. n. v napre' pripravljen. zemljevid. al. v pr. lednice. Dr. . možnos! j. zbiranj. ime. i. ž. obstoječi‰ virov, bodis. kart. rafski‰ bodis. dr. i‰ pisni‰ virov. Najboljš. vp. le. v aktualn. stanj. i. rab. zemljepisni‰ ime. krajevn. . značaj. dobim. s kombinacij. obe‰ metod. 
Me. vir. zemljepisni‰ ime. s. neprecenljiv. . odovinsk. katastri. T. na` om. očaj. identifikacij. imen, i. primer jav. s sodobni` stanje` p. lahk. . otovimo, kater. imen. s. s. i. ubila, kater. s. s. spremenila, nastal. n. nov. i. podobno. Slabos! . odovinski‰ katastro. j. njihov. neumeščenos! v koor­dinatn. siste` i. otežen. primerjav. lokacij. posamezni‰ ime. s sodobni` stanjem. Pr. te` s. pom. am. ze e. rafskim. informacijskim. sistemi, kje› lahk. s pomočj. prekrivanj. različni‰ kart. rafski‰ sloje. . o­dovinsk. katastr. eoreferenciram. i. tak. določim. lokacij. posamezni‰ ime. n. sodobni‰ zemljevidih. 
Pri motiva cij ski raz l. i ledinskih imen so ne po rešljiv vir ra ziskovanja eti mološki slovarji in raz ­položljiva lite ratu ra s sorod no te matiko. 
3 Na stanek ledin in ledin skih imen 
Člove” j. s svoji` delovanje` v pokrajin. n. podl. . narav ni‰ dejav niko. ustvari. kulturn. pokra­ji no. Glavni preoblikovalec je bilo kme tijstvo. Zara di raz lične pri merno sti tal za obdelavo je bil vašk. pro stor s polj sko raz delitvijo raz deljen na več delov, poi me novanih z lastni mi ime ni (Penko 2013). 
Ledi ne so bile prvotno zaključene površine, ki so imele isti ospodarski pomen (Jarc 2004, 254). Nastale so kot po sledi ca spre membe rodovno ple menske družbene ureditve pri Slovanih. Po opusti ­tvi selil ne a kme tijstva in ko lov, ribolov in nabi ral ništvo niso več za doščali za prehransko oskr bo, s. ljudje udomačili prve rastli nojede živali ter jih za drževali v ogra dah, kjer so se pasle. Te ogra de so ime ­novali stanovi (Fabčič 2010, 14). Drug način nastanka ledin je bila koloni za cija ne naselje nih območij. Naseljenci so del površja iz trebili in zemljišče razdelili na večja polja, ledi ne. Spre membe v obdelav. njiv, predvse` kolobarjenj. i. nojenje, s. povzročile, d. s. j. nekda' skupn. (srenjska) zemlj. dokončn. raz delila. Najprej je ta proces do se el njiv ska zemljišča, poz ne je travnike, na koncu pa še ozd. V skupn. last. s. ostal. l. š. pašnik. (Jar. 2004, 254). Večj. ledin. s. s. delil. na manjš. tud. zara d. raz­lični‰ družbeni‰ procesov, ko! s. prodaja, de dovanje, razlaščanj. zem ljišč, pr. čeme› s. posamezn. del. lahko dobili svoja ime na. 
Be seda ledi na izvira iz indoevrop ske be sed ne baze *lendh-, kar pome ni »pro sta, neobdelana zem ­lja«. Be sede iz te baze v dru ih evrop skih jezikih pome nijo tudi »iz krčeno me sto ve oz du«, »strnišče«, »praha«, »ste pa«, »ozemlje«, »zemlja«, »pusta pokraji na«, »doli na« (Snoj 1997, 296). 
Ledinska ime na, po de fi ni ciji ime na manjšega ne naselje ne a kraja (Snoj 2009, 16), praviloma oz ­načujej. temeljn. značilnost. i. lastnost. vašk. . zemljišč. (Kladni” 1999, 62). Razdelite. vašk. . prostor. na ledinske enote iz haja iz traj nih kolektivnih predstav o naravni delitvi pro stora. Meje med po samez ­ni mi ledi nami po o sto potekajo po naravnih ločni cah, kot so vznožja, vrhovi in rebe ni, rečne stru e. Tako so v ledinskih imenih izražene te melj ne značil no sti naravne ga pro stora in vsi človekovi po se i, nastali v želji, da bi se te lastno sti iz boljšale (Penko 2013). Večino ledin so poi me novali domačini, ne ­kate re pa so poi me novali tudi eome tri, ki so delali iz me re za po samez ne katastre (Ribnikar 1982, 329 v: Fabčič 2010, 14). Nekate ra ledinska imena pa niso nič dru e a kot splošni eo raf ski poj mi, prila ­
oje ni določeni eo raf ski po sebno sti (na pri mer naravni ne sreči; Geršič in Zorn 2016), kjer iz zapis. izhaja, d. r. z. lastn. im. (Fabčiď 2012). Sodobn. proces. spreminjanj. podeželj. povzročajo, d. zno­traj po samez ne ledi ne zemljiška kate orija ni več enotna. Ledi na je tako iz gubila svoj prvotni pomen, je pa v zave sti domačinov še ved no prisotna kot celota, čeprav lahko v sodobno sti na določeni ledi n. opa zi mo raz lično rabo tal. 
Čeprav nekate ra ledinska ime na danes nič več ne izražajo lastno sti, po kate rih so bila poi me nova ­na, so vendarle ostala nespre me nje na (Penko 2013). 
4 Viri ledin skih imen ter metode njihovega zbi ranja in zapi sovanja 
Ledinsk. imen. ko! kart. rafsk. elemen! s. prviď sistematičn. zapisan. n. zemljevidi‰ franciscej­ske ga katastra (Klad nik 1999, 62), pred tem pa so se ohranjala le v ustnem izročilu (Fabčič 2010, 25). Franciscej ski kataster se stavljajo zemljevi di in protokoli. Protokoli vsebuje jo raz lične opise ter podat ­ke o stavbah, parcelah in podobnem, vsebuje jo pa tudi ledinska ime na (Ribnikar 1982, 330–331 v: Fabčiď 2010, 25). Franciscejsk. kataste› j. bi. dokonča. let. 1828, let. 1869 p. s. izdelal. reabmbulančn. kataster, ki pa za vse nekdanje av strij ske dežele ni v celoti ohranjen (med mrežje 1). Tudi reambulančn. kataster vsebuje ledinska ime na, zato je tam, kjer je na raz pol. o, pomemben vir, na podl. i kate re . lahko opa zuje mo spre membe ledinskih imen v času med iz dajama obeh katastrov. Tretji zgodovinsk. vi› ledinski‰ ime. s. posestn. list. posamezni‰ katastrski‰ občin, nastal. kone. 19. i. n. začetk. 20. sto­letja. Posestn. list. s. sestavljen. podobn. ko! franciscejsk. kataster, imen. p. s. zapisan. v slovenske` jeziku (Fabčič 2010, 27). 
Sodobe. vi› ledinski‰ ime. j. R. iste› zemljepisni‰ ime. Republik. Slovenij. (REZI) v meril. 1 : 5000. Gre za urad no evi denco in vsebuje ime na objektov, ki so stal ni in imajo neko časovno, zgodovinsko, etnološk. al. družben. uveljavljen. identitet. (P. orelčni” 1999, 107; Peršolj. 2003, 112). Izredn. po­memben vir, predvsem ka dar ugotavljamo aktual no rabo ledinskih imen in njihovo narečno raz ličico, pa so domačini, in formatorji. Naj boljši in formatorji so starejši ljudje, ki poz najo domače življenj sk. okolje in način življe nja. Navad no so naj boljši in formatorji kmetje, ozd ni delavci, lovci, ribiči (Klina› s sodelavci 2012, 19). 
Po seben iz ziv pri zbi ranju ledinskih imen je njihovo zapisovanje. Jezika zapisov v franciscej ske` katastru sta nemški ali italijanski, v reambulančni raz ličici pa je zapis slovenski. Tudi zapis v REZI-j. je slovenski, težava pa nastane pri in formatorjih, ki pri govoru uporabljajo domače narečje. 
Zapis ledinskih imen pril. odi mo name nu ra ziskave; uporabljamo lahko znanstve ni dialektološk. zapis, poe no stavljen narečni zapis ali poknjižen zapis (Kli nar s sodelavci 2012, 39). 
Pr. prostorsk. zamejitv. raziskovan. . območj. imam. različn. možnosti. Zarad. možnost. primer­jav. sodobni‰ i. . odovinski‰ viro. s. j. ko! najprimernejš. prostorsk. enot. izkazal. katastrsk. občina. Meje katastrskih občin se večinoma niso spre mi njale in so od časov iz delave franciscej ske ga katastr. ostale približno enake. Dru e enote so lahko naselja, župnije, občine, krajevne skupno sti; vendar so t. meje praviloma bolj spre menljive od meja katastrskih občin. 
5 Do sedanje ra zi skave ledin skih imen 
Ledinska ime na so rezultat raz voja pokraji ne in jezika (Fabčič 2010, 11). Pri njihovem preučeva ­nj. s. stikaj. i. prepletaj. raziskovaln. interes. jezikoslovce. (jezik), e. rafo. i. krajinski‰ arhitekto. (pro stor) ter zgodovi narjev (raz voj, časovna komponenta). Polegome nje nih se z ledinski mi imeni uk ­varjajo tudi etnolo i. 
Ledinska ime na na slovenskem ozemlju so pred met obravnave več kot 25 diplomskih in ra zisko ­val nih nalog. Precej po samez nikov se z zbi ranjem in obravnavo ledinskih imen ukvarja ljubitelj sko, nekate ri med nji mi so iz delali kakovostne ra ziskave, na pri mer Jarc (2004) in Silič (2012). Med bolj si ­stematičn. ra ziskav. ledinskih imen spa da del. Klinarja s sodelavc. na območj. Gorenj sk. (na prime› Kli nar in Geršič 2014), kot pred met doktorske diserta cije je ledinska ime na na Gorenj skem obravna ­va. Čo. (1983), n. Goriške` p. Šekl. (2006). Me. mon. rafskim. publikacijami, k. ko! osrednj. tematik. obravnavajo ledinska ime na, ome ni mo deli Julija Titla ToponimiKoprskegaprimorjainnjegovegaza»ledja!(Tit. 2000) i. Kraškitoponimi!(Tit. 2006) te› del. z naslovo` Pripovedizročilatalov!(Fabčiď 2010). Me. znanstvenim. člank. j. vredn. izpostavit. člank. Pomentoponimovs poudarkomnaledinskihimenih!zaproučevanjekulturnekrajine!(Penk. Seid. 2008) i. Ledinskaimenav prostoruinčasu!(Penk. Seid. 2011). Poleg ome nje nih so ledinska ime na obravnavana v števil nih člankih, objavlje nih v raz ličnih strokov ­nih in poljud nih revijah, po o sto pa tudi v raz nih krajevnih zbornikih. 
6 Ledin ska imena kot del kultur ne dediščine 
Zarad. do. otrajn. rab. lah k. le dinsk. imen. i. ubij. svo' nekdanj. stvarn. pomen, predmet n. al. bese dotvorn. prepoznavnost. Č. j. ohranjajo, s. nosi le. sporočil. o stanj. i. rab. pokrajin. v čas. nji­hov. . nastan k. i. zaneslji. sprem ljeva le. proces. preobli kovanj. pokrajin. o. prvobit n. naravn. d. današnj. kulturn. pokrajin. (Peršolj. 2002, 364). Ohranjen. zemljepisn. imena, s katerim. s. bil. poime­novan. polja, travniki, njive, ozdovi, rovti, lazi, poti, vode, del. vasi, del. vzpeti. i. planine, s. . odovinsk. i. kulturn. spomeni k. i. ko! tak. zat. pomembe. de. nacionaln. kulturn. de diščine, hkrat. p. b. at. jezikovn. dediščina, k. j. v čas. n. l. . spreminjanj. življenj. . rožen. bol' ko! kadarkol. dosle' (Kuna­ve› 1988, 125; Si liď 2012, 54). O kulturn. vrednost. le dinski‰ ime. daj. slutit. tud. nji hov. uvrstite. n. UNESCO-v sezna` nesnovn. kulturn. de diščin. v sosednj. Avstrij. (Piko-Rusti. 2010, 15). Let. 2010 ji‰ j. skupa' s hišnim. imen. Nacionaln. . encij. z. nesnovn. kulturn. de diščin. Avstrij. (Nationala»genturfürdasImmaterielleKulturerbeinÖsterreich) sprejel. me. pomembn. avstrijsk. nesnovn. kulturn. de diščino. Nesnovn. de diščin. j. opre deljen. ko! prvina, k. pripomor. k ohranjanj. kulturn. raznoli­kost. i. trajnost n. . razvoj. v regij. (Klina› s sodelavc. 2012, 9). Čepra. s. le dinsk. imen. omejen. n. določen. krajevn. skupnost, znotra' kater. s. j. izobli kova. kolektivn. spomin, ji‰ j. zarad. nji hov. de­diščinsk. vrednost. treb. nujn. ohranjat. tud. v pisn. obli ki. Zapi. spomino. j. namreď edin. sredstv. nji hov. rešitv. (Halbwach. 2001, 55–95 v: Fabčiď 2010, 21). Možnost. z. zapi. le dinski‰ ime. j. več. Me. najp. ostejšim. obli kam. s. zem ljevidi, najbolj. v kombinacij. z bese di lom, kje› s. le dinsk. ime­n. dodat n. pojasnjena. M. oč. j. tud. splet n. različic. takšni‰ zem ljevidov, kje› lah k. posameznem. le dinskem. imen. dodam. posnete” i. ovor. v narečju, dodat n. fotografij. i. podobno. 
7 Rezultati in raz prava 
Katastrske občine v kate rih smo obravnavali ledinska ime na (slika 1), so med seboj zelo raz lične. 
Z vi dika ime no slovnih ra ziskav iz po stavi mo predvsem raz lično raz položljivost vi rov in njihovo neus ­klaje nost. Franciscej ski kataster je na voljo za vse obravnavane katastrske občine, vendar je pri občin. Šmartno v Goriških brdih število ledinskih imen zelo skrom no. Večinoma so vpisana le nekdanja kra ­jevna ime na, ki so danes večinoma ovred note na kot ledinska. Reambulančni kataster je na raz pol. . le za naselji Krkavče in Šmartno, pri čemer v Šmartnem ledinskih imen skorajda ni. Za ostale katastr ­sk. občin. reambulančn. kataste› bodis. n. bi. nareje. bodis. j. i. ublje. al. uničen. Z. analiz. ledinski‰ imen lahko torej uporabi mo franciscej ski kataster kot zgodovinski vir in re ister zemlje pisnih ime. kot sodoben vir ledinskih imen. Ime na, identi fi ci rana v katastrih, so zapisana v ležeči pisavi, ime na i. REZI-ja pa v običajni. Če smo določeno ime identi fi ci rali v obeh katastrih, je na prvem me stu zapisa ­no starejše ime. 
V katastrski občini Ostrožno Brdo smo identi fi ci rali okrog dvaj set skle nje nih te rasi ranih območij. Vsako ni poi me novano z ledinskim ime nom, nekaj pri me rov pa je takšnih, da eno te rasi rano območj. pokriva več imen. V nekate rih pri me rih je očitno, da je ime vezano iz ključno na te rasi rano območje, dr. o. s. teras. l. de. poimenovan. le dine. Primer. imen, ve zani‰ izključn. n. terase, s. Ceha lo. hri. (ZaPerLuje), Dul. (Dula), Ravn. njiv. (RauneNive), Gradnje, Cerkune, M. ovenci, Brd. (Turnoberdo), 
Zalotke, Močiln. br. (MocciloBrech), Mrzl. devc. i. n. Sojah. Večj. terasiran. območj. v severozahod­ne` del. vas. st. v franciscejske` katastr. poimenovan. s štirim. imeni: Doline,Traunoberdo,Spelane!Nive!in DougeNive, REZI pa jih navaja pet: Travno brdo, Škrnije, Špelanke, pri Brez ju in Pleši. 
V katastrsk. občin. Po. orj. st. l. dv. večj. sklenjen. terasiran. območji. Severovzhodn. o. lavn. vaške ce ste je ledi na Ravan (PodLosechRovan), za ju ovz hod ni del te ledi ne pa REZI navaja še im. Podboršt. Dr. . večj. terasiran. območj. j. j. ozahodn. o. vašk. . središča. Zan' franciscejsk. kataste› navaja ime na HorizesteOgrade, PodOgrade, RoublenaGorizah, PerShirokepole, PodStran, PerKris»ha!i. PodVraze, reambulančn. p. podOgrado,Brajde,Sodelna,JanjčjeBarede,KavčjaDolina!i. v Dužci. 
V katastrsk. občin. Kamnj. j. neka' man' ko! dvajse! terasirani‰ območij. Tak. franciscejsk. katas­ter kot tudi REZI vsebuje ta zelo skrom no število ledinskih imen. Ime ni, ki pripa data te rasi rane m. območju, sta Brajde (Braida) in Treschnik. 
Katastrska občina Krkavče je izra zito te rasi rana, saj lahko našte je mo preko dvaj set zaključenih ob ­moči' s terasami, me. razpoložljivim. vir. p. j. tud. reambul. franciscejsk. . katastra. Me. ledinskim. imeni, k. pripa daj. posamez nem. zamejenem. območj. teras, naj omenim. imena Nebelic. (Cortivo!Bene, Maccugtiac), Mačkujek (Mascujac, Maccugliac), Patrinka, Ukovca (Ugrada, Ugrada), Glavinsk. korit. (Missiza,Missiza), me. takšnimi, kje› j. n. posamezne` terasirane` območj. veď ledinski‰ imen, pa Žvabi (Suabi,Suabi), Gra dišče, Dovac, Hrib (Crib,Crip),Velika njiva, Ve re nike (Moscalo,Moscalo). 
Katastrska občina Merče je lede ledinskih imen podobna Kam nju. Število ledinskih imen je zel. skrom no, kar velja tako za kataster kot REZI. Tudi število skle nje nih območij s te rasami ni veliko, s. le štiri. Edi no ime iz franciscej ske ga katastra, ki večinoma pripa da območju teras, je NadPraida. REZI ledinskih imen te rasi ranih območij v tej katastrski občini ne vsebuje. 
Slika1:Obravnavanekatastrskeobčine.p str.96!
ĎMARTNO 
KAMNJELegenda 
obravnavane katastrske obbine 
MERČE 
0 10 20 30 40OSTROčNO km BRDOPODGORJE 
Avtor vsebine: Matjaž Ger.ib
KRKAVČE 	Kartograf: Matjaž Ger.ibVir: GURS 2015. Geografski in.titut Antona Melika ZRC SAZU 
Katastrska občina Šmartno v Goriških brdih je po številu skle nje nih te rasi ranih območij otov. naj večja, v franciscej skem katastru pa te rasi rane mu območju pripada eno samo ime. To je Imegna, k. je enako tudi v reambuli katastra. Bistve no več imen je v REZI-ju. Ledinska ime na, ki pripa dajo te ra ­sirani` območjem, s. Veliko, Zabrdce, Dolina, Dr. e, Poljce, Polje, Ravnice, Kovačevca, Bukovce, Mlake, 
Zde nec, Sli navci, Vid ni ca, Na Pušči, Pe rilo, Pašnja, Pi rovi, Ronk, Bale, Gonjače, Bratnja, Gornji konec, Dolnj. konec, Polje, Imenje, Konica, Teja, Gospoblaževi, Konjedic, Dolina, Polje, V koncu, Močilo, Go­njače, Laz no, Planjca in Zapihavc. Ker je večina te rasi ranih območij raz me roma velikih, jim pripa d. p. veď le dinski‰ imen. Primera, k. j. posamezn. im. očitn. poimenova l. zel. omejen. terasiran. ob­močje, sta le Doli na in Laz no. 
Če ledi no de fi ni ramo, kot navaja Jarc (2004), da re za skle nje na zemljišča, ki so imela isti ospo ­darski pomen, lahko ugotovi mo, da pri te rasi ranih območjih zelo redko nale ti mo na pri me re, kjer b. en. sam. ledinsk. im. pokrival. določen. zamejen. območj. kulturni‰ teras. Ledinsk. imen. večinoma oz načuje jo širša območja, kate rih določeni deli so te rasi rani, ali pa ima določeno te rasi ra ­n. območj. veď ledinski‰ imen. Me. primeri, kje› ledinsk. im. lep. sovpad. z zamejeni` terasirani` območjem, lahko iz po stavi mo ime Ravne njive (RauneNive) na Ostrožnem Brdu (slika 2). 
S tem ime nom navad no ime nuje mo naj boljši del njiv skih zemljišč v kraju. Značilno je, da so po ­samezn. njiv. en. o. dr. . ločen. p. omejkih, njivski‰ brežina‰ al. terasa‰ i. potekaj. vzdol. izohip. (Ilešič 1950, 64–65). Ledinska ime na te ras, vezana na samo stal nik njiva ali polje, se pojavljajo še v ka ­tastrski‰ občina‰ Krkavč. (Velik. njiva), Šmartn. (Poljce, Polje), Po. orj. (PerShirokepole) i. Ostrožn. Brdo (Šeplanke, SpelaneNive). 
Drug pri mer na Ostrožnem Brdu, kjer tako sodobno kot zgodovinsko ime sov pa data s te rasi rani` območjem, je Močilni breg (franciscej ski kataster navaja MocciloBrech). Be seda močilo iz haja iz sta ­ro slovenske be sede močidlo!in pome ni vod ni vir (Badju ra 1953, 231). Iz ime na tako lahko skle pamo, da na vznožju bre ga iz vi ra potok, kar je vid no tudi na zemljevi dih franciscej ske ga katastra. V tem pri ­me ru konkretne povezave med ledinskim ime nom in kulturni mi te rasami ni. 
Da so te rase nastale na nekdanjih pobočjih ozi roma so del pobočij, pričajo številna ime na, pove ­zana s samo stal niki breg, hrib in podobno, na pri mer Brda (Turnoberdo, Traunoberdo) na Ostrožne` Brdu, RoublenaGorizah!v Pod orju in Hrib (Hrip, Hrip) v Krkavčah. 
Zani mivo ledinsko ime, ki ga v sodobno sti težko povezuje mo s te rasi ranim območjem je iz pelja ­n. i. samostalnik. dolina. Takšn. primer. n. Ostrožne` Brd. s. Doline, Dul. (Dula), v Po. orj. Kavčj. doli na, v Krkavčah Dovac, v Šmartnem pa Doli na in Dr. e. 
Dolin. j. ve e. rafsk. terminol. ij. opredeljen. ko! ». podolgovata,vsajnaenistraniodprtaglobel!…/ (Klad nik, Lovrenčak in Orožen Adamič 2005, 77), kar seveda nima ne po sred ne povezave z ledinski` imeno` Dolina. V preteklost. s. namreď mn. . ravninsk. del. (pasov. al. ploskve) označeval. n. raz­lične načine, med dru im z občnimi ime ni, kakršno je na pri mer doli na (Badju ra 1953, 31). 
Nekoli k. nejasn. jele dinsk. im. Lazna. Badjur. trdi, d. . n. pozna, poje` la. p. enač. s pojmo` rave. (Badjur. 1953, 44), medte` k. Sno' (1997, 249) domneva, d. j. besed. izpeljan. i. praslovanščin. i. pomen. str` sve! al. oze” prehod. Tum. navaja, d. ledinsk. im. pomen. ». zlahkahodensvet,složni!svetv pobočjualigozdu,daseobdela!…« (Tuma 1929, 28 v: Fabčič 2010, 44). Vendar, v kate remkoli po ­me nu ra zu me mo to be sedo, v vsakem odseva značil no sti te rasi rane pokraji ne. 
Ede. o. strukturni‰ tipo. ledinski‰ ime. s. tud. imena, k. izražaj. umestite. poimenovan. . pred­me ta, bodisi s predložno be sed no zvezo bodisi kot priponsko ime ali pa kot slovnično iz peljano im. s sklapljanjem samo stalnika (Šekli 2006, 489). V obravnavanih katastrskih občinah so takšni pri me r. Pri Brez ju na Ostrožnem Brdu, pod Ogra do (PodOgrade), Podboršt, PodStran, PerKrisha, PodVra»ze, v Dužci v Pod orju, NadPraida!v Kam nju in na Pušči v Šmartnem. 
V treh obravnavanih katastrskih občinah (v Pod orju, Kam njah in Šmartnem) se pojavlja ledin ­sk. im. Brajd. (Braida), tud. Braide, Star. Brajd. i. Brajda. Besed. brajd. pomen. ». poogrodjuspeljana!
Slika2:Ledinskaimenav delukatastrskeobčineOstrožnoBrdo.p str.98!
Matjaž Geršiď Ledinska ime na na kulturnih te rasa‰ 

LEGENDA RAVNE NJIVE Register zemljepisnih imen 
Franciscejski kataster 
Avtor vsebine in zemljevida: Matjaž Ger.ib
Viri: Javne informacije Slovenije, GURS, DOF025 2011;        Franciscejski kataster 1825,         katastrska obbina Ostrožno Brdo, list 5;        Register zemljepisnih imen Republike Slovenije
. Geografski in.titut Antona Melika ZRC SAZU 
vinskatrta,v kraškemnarečjutudikospolja,nasajens trtami!…/ (Sno' 1997, 43). I. imen. lah k. skle­pam. n. zem ljišk. rab. poimenovan. . terasiran. . območja, venda› moram. bit. pr. takšni‰ sklepi‰ pazljivi, sa' sen. primer. Šmartn. ledinsk. imen. pojavljat. n. ozdnate` površju. M. oč. je, d. j. bil. t. nekoď terasiran. i. zasajen. z vinsk. trto, razl. z. takšn. poimenovanj. p. lah k. tič. tud. v etimo­logij. bese d. braj da. Bese d. j. namreď prevzet. i. benešk. . ita lijansk. . izraz. braida!al. furlansk. . izraz. braide, k. označuj. majhn. posestvo, razvi l. p. s. j. i. srednjevešk. . latinsk. . izraz. braida, povzet. . i. la. obardsk. . braida!v pomen. »posestvo«, tud. »širina/ (Sno' 1997, 43). Sno' dodaja, d. furlansk. bese d. braide!pomen. tud. zagrajen. zem ljišče, n. katere` ojij. trt. (Sno' 2009, 73–74). 
V Krkavčah se na južni strani katastrske občine za večje te rasi rano območje pojavlja ledinsk. im. Ukovca, v obeh katastrih pa Ugrada, kar je verjetno sopomenka sodobne ga izra za ogra da. Be se ­d. . rad. pomen. ». zemljišče,obdanoz ograjoizzloženegakamenja,grmovja,zlastinakraškemsvetu!…/ (Slova› . 1998). Kot ogra do po o sto ra zu me mo tudi zemljišče, ki je ograje no in kjer se pase živi n. (Fabčiď 2010, 83), kar za te rasi rano območje ni po sebej lo ično. Se pa takšno ledinsko ime pojavi tud. v Lipovški vasi, zaselku Lozic v Zgornji Vipav ski doli ni, kjer oz načuje ». njivooziromalepkoszemlje!brezkamenja!…« (Fabčič 2010, 103). To nas napeljuje k raz mišljanju, da tovrstno ime lahko oz načuj. tudi kakovostno zemljišče, nastalo s čiščenjem kame nja, kar gotovo velja tudi za te rasi rana območja. 
Na Ostrožnem Brdu se na območju, v franciscej skem katastru poi me novanem Doli ne, v REZI-j. pojavlj. im. Pleši. Z. otov. izhaj. i. besed. pleša, k. pomen. ». golo,neporaslozemljiščealimestov goz»du!…« (Snoj 1997, 454). Podobno meni jeziko slovec Majdič (1994, 108), Badju ra (1953, 26) pa navaja, da se ledinsko ime Pleša uporablja za manjše uravnave in kot sopomenke navaja izra ze kres, seča, ra ­ven, gra dišče. Zani mivo je, da se ledinsko ime te rasi rane ga območja Gra dišče pojavlja v Krkavčah. 
8 Sklep 
„ otovi mo lahko, da večina ledinskih imen ne pripa da zame je nim te rasi ranim območjem, ampa” poi me nuje jo širše območje. Pri nekate rih ime nih lahko spremljamo konti nuite to od franciscej ske . katastra prek reambule do Re istra zemljepisnih imen, vendar takšni pri me ri niso po o sti. Sporočiln. vrednos! ledinski‰ ime. terasirani‰ območi' v obrav navani‰ katastrski‰ občina‰ j. zel. b. ata. I. nji‰ lahko skle pamo predvsem na precejšnjo kakovost obdeloval ne zemlje, rabo tal, reliefno razgibanost, ponekod tudi na lastništvo. Tako na pri mer ledinsko ime Cerku ne na Ostrožnem Brdu iz haja iz cerk ­ve ne ga lastništva parcele. 
9 Viri in literatu ra 
Badju ra, R. 1953: Ljudska geo rafija, te rensko izra zo slov je. Ljubljana. 
Cathcart, T., Klein, D. M. 2008: Ste že slišali tiste ga o Platonu. Ljubljana. 
Čop, D. 1983: Imenoslovj. . ornjesavski‰ do lin. Doktorsk. delo, Filozofsk. fakultet. Uni verz. 

v Ljubljani. Ljubljana. Fabčič, T. 2010: Pripoved izročila talov. Lozi ce. Franciscejsk. kataste› z. Goriško, katastrsk. občin. Kamnje, Merče, Šmartno. Arhi. Republik. Slovenije. 
Ljubljana, 1811–1869. Franciscej ski kataster za Istro, katastrski občini Krkavče in Pod orje. Archivio di Stato di Trie ste/ Državni arhiv v Trstu. Trst, 1817–1825. Franciscej ski kataster za Kranj sko, katastrska občina Ostrožno Brdo. Arhiv Re publike Slove nije. Ljub ­ljana, 1823–1828. Furlan, M., Gložančev, A., Šivic-Dular, A. 2001: Pravopisn. ustreze. zapi. zemljepisni‰ i. stvarni‰ lastni‰ imen v Re istru zemlje pisnih imen in Re istru pro storskih enot. Ljubljana. 
Geršič, M., Zorn, M. 2016: Odse. naravni‰ nesreď v zemljepisni‰ imenih . neka' primero. i. Zahodni‰ 
Karavank in zahod nih Kam niško-Savinj skih Alp. Kronika 64-3. Halbwachs, M. 2001: Kolektivni spomin. Ljubljana. Ilešič, S. 1950: Siste mi polj ske raz delitve na Slovenskem. Ljubljana. Jarc, V. 2004: Starodavne poti pod Karavankami. Žirovni ca. Javne in forma cije Slove nije, DOF025. Geodet ska uprava Re publike Slove nije. Ljubljana, 2011. Kad mon, N. 2000: Toponomy, the Lore, Laws, and Langu. e of Geographi cal Names. New York. Kad mon, N., Ra dovan, D., Majdič, V. 1995: Slovar toponimske termi nolo ije. Ljubljana. Klad nik, D. 1999: Lek sikon geo rafije podeželja. Ljubljana. Klad nik, D., Lovrenčak, F., Orožen Adamič, M. (ur.) 2005: Geo raf ski termi nološki slovar. Ljubljana. Klinar, K., Geršič, M. 2014: Traditiona. hous. name. a. par! o. cultura. herit. e. Act. e. raphic. Slove­
ni ca 54-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS54409 
Klinar, K., Škofic, J., Šekli, M., Piko-Rustia, M. 2012: Metod. zbiranj. hišni‰ i. ledinski‰ imen: Projek! 
FLU-LED v okvi ru Ope rativne ga pro rama Slove nija–Av strija 2007–2013. Je se ni ce, Celovec. 
Ku naver, J. 1988: Zemlje pisna ime na v visoko orskem sve tu in njihova uporaba na pri me ru Rombon. 

in Goričice. Pokraji na in ljudje na Bovškem. Ljubljana. Majdič, V. 1994: Pomenski iz vor slovenskih krajevnih imen. Geo raf ski vestnik 66. Med mrežje 1: http://sl.wikipedia.org/wiki/Franciscej ski_kataster (6. 2. 2014). Penko Seidl, N. 2011: Ledinska ime na v pro storu in času. An nales, Se ries historia et sociolo ia 21-2. Penko, N. 2013: Kaj nam pove ledinsko ime? Med mrežje: http://www.ilbis.com/spark/st16cl6.ht` 
(14.02. 2013). Peršolja, B. 2002: Zgoščeni ime nik zemlje pisnih imen. Dela 18. Peršolja, B. 2003: Pot zemlje pisne ga ime na od nastanka do uporabe. Geo raf ski vestnik 75-2. Piko-Rustia, M. 2010: Slovensk. ledinsk. i. hišn. imen. »p. Unesco«. Novice: slovensk. tedni” z. Korošk. 24. Po orelčnik, E. 1999: Zemlje pisna ime na – od zaje ma do standardi za cije. Geodet ski vestnik 43-2. Reambulančn. kataste› z. Goriško, katastrsk. občin. Šmartno. Arhi. Republik. Slovenije. Ljubljana, 1869. Reambulančni kataster za Istro, katastrska občina Krkavče. Archivio di Stato di Trie ste/Državni arhi. 
v Trstu. Trst, 1869. Re ister zemlje pisnih imen – REZI 5/10. Geodetska uprava Re publike Slove nije. Ljubljana, 2013. Relph, E. 1976: Pla ce and Pla celessness. London. Ribnikar, P. 1982: Zemljiški kataster kot vir za zgodovi no. Zgodovinski časopis 26-4. Silič, V. 2012: Ledinsk. imena . naš. b. at. kulturn. dediščina. Ra. led. Muzejsk. . društv. Bled. Bled. Slovar slovenske ga knjižnega jezika. Ljubljana, 1998. Snoj, M. 1997: Slovenski eti mološki slovar. Ljubljana. Snoj, M. 2009: Slovenski eti mološki slovar. Ljubljana. Šekli, M. 2006: Strukturn. tip. ledinski‰ ime. v kraj. Live” i. nj. ov. okolici. Jezikovn. predanost, akade­
miku dr. Jožetu Toporišiču ob 80-letni ci. Ljubljana, Maribor. Titl, J. 2000: Toponi mi Koprske ga pri morja in nje ove ga zaledja. Koper. Titl, J. 2006: Kraški toponi mi. Koper. Tuma, H. 1929: Ime no slov je Julij skih Alp. Ljubljana. 
10 Sum mary: field names in agricultu ral ter ra ces
(translated by Tina Potočnik Rodríguez) 
Field names, de fi ned as names of small unpopulated areas, identify the key featu res and characte ­ristic. o. rura. land. Th. border. betwee. individua. field. enerall. follo. natura. dividi. lines, suc‰ as foothills, peaks and rid es, and river beds. Most fields were named by the locals, but some were als. named by surveyors taki. the measu re ments for indivi dual ca dastral re isters. Other field names ar. simpl. enera. e. raphica. term. adapte. t. certai. e. raphica. peculiarities. I. thes. cases, th. spel­li. s. nal. a prope› name. Du. t. moder. processe. o. countrysid. transformation, th. lan. cat. orie. o. individua. field. ar. n. lo. e› uniform, a. wa. typica. fo› field. i. th. past. Field. hav. thu. los! thei› or. ina. meani. s, alt ho. ‰ the. ar. stil. perceive. a. a whol. i. th. locals’ consciousness, eve. tho. ‰ nowa days diffe rent types of land use can be found in the same field. Other field names have re mai ne. uncha. e. t. thi. day, altho. ‰ the. n. lo. e› relat. t. th. or. ina. feature. afte› whic‰ the. wer. named. 
This article focuses on the field names of selected . ri cultu ral terra ces in south-west Slove nia i. order to de termi ne whether the field names ive an indi cation of any of the . ri cultu ral terra ces’ in ­divi dual featu res. 
The main sources of field names were data sources, namely two histori cal ca dasters and 1:5,000 scale maps from the Re public of Slove nia Records of Geo raphi cal Names. By compari. archival an. modern sources, it is possible to de termi ne which names were lost, which appeared at a later point i. time, etc. Un fortu nately, histori cal ca dasters lack a coordi nate system, maki. it diffi cult to compar. th. locatio. o. individua. name. wit‰ today’. situation. Fo› thi. purpose, e. raphica. informatio. system. are used, as diffe rent carto raphic layers of histori cal ca dasters can be overlapped and then eore fe ­renced in order to de termi ne the locations of indivi dual names on modern maps. 
In the course of time, field names can lose their ori i nal mate rial meani. , or become less trans ­parent in terms of word formation. If they do not, they convey in formation on the condition and us. of the re ion at the time of their creation havi. ac companied it in its trans formation from an ori i ­nally natu ral re ion to a modern cultivated re ion. 
The selected ca dastral mu ni cipalities from which the focus field names come from are very diffe ­ren! fro` eac‰ other. I. term. o. onomasti. research, a differenc. i. th. availabilit. o. source. an. thei› inconsistency can be pointed out. 
The ca dastral survey under Empe ror Francis I is available for all ca dastral mu ni cipalities that wer. the subject of the re search. However, in the Šmartno mu ni cipality, the number of field names is ex tre ­mel. low. Th. surve. mostl. contain. forme› plac. names, whic‰ ar. nowaday. mostl. marke. a. fiel. names. Ther. i. a. improve. versio. o. th. cadaste› availabl. fo› th. sett lement. o. Krkavč. an. Šmart­no, although no field names can be found in the case of Šmartno. For other ca dastral mu ni cipalities, no improved versions exist, as they were either never created, or have been lost or de stroyed. For thi. reason, field names can be analy sed only on the basis of the ca dastral survey under Empe ror Franci. I as a histori cal source and the Records of Geo raphi cal names as a modern source of field names. 
De fi ni. fields as comple te land units with the same economic value, as ac cordi. to Jarc (2004), it can be established that . ri cultu ral terra ces have an ex tre mely low rate of field names cove ri. exc ­lusively the terra ces within their borders. Field names mostly cover wi der areas who se parts have bee. cha. ed into terra ces, or seve ral field names may be used for one terra ced area. 
It has been established that most field names cross the boundaries of a si. le terra ced area, as the. de note wi der areas. Some names show conti nuity between the ca daster under the Empe ror Francis I, its improved version and the Records of Geo raphi cal Names, although such cases are rare. In the fo ­cus ca dastral mu ni cipalities, the selected field names of terra ced areas convey important in formation. I. particular, the. relat. t. a h. ‰ qualit. o. cultivate. land, lan. use, terrai. heter. eneit. and, t. a cer­tai. extent, ownership. Fo› example, th. fiel. nam. Cerkun. i. Ostrožn. Brd. indicate. tha! th. parce. was owned by the Church. 
102 


REVIEWS/RAZGLEDI 
THE BEGINNINGS Of THE RESEARCH Of SLOVENIAN ALPS ZAČETKI RAZISKOVANJA SLOVENSKIH ALP 
AUTHORS/AVTORJA!
dr. Peter Mikša 
UniversityofLjubljana,FacultyofArts,DepartmentofHistory,Aškerčevacesta2,SI –1000Ljubljana,!Slovenia!peter.miksa@ff.uni-lj.si!
dr. Matija Zorn 
ResearchCentreoftheSlovenianAcademyofSciencesandArts,AntonMelikGeographicalInstitute,Gosposka!ulica13,SI –1000Ljubljana,Slovenia!matija.zorn@zrc-sazu.si!
DOI:10.3986/GV88206!UDC/UDK:910.4:94(497.4)!COBISS:1.02!
ABSTRACT!
The be ginnings of the research of Slovenian Alps 
Ninetyyearsago,JožeRus(1926)publishedanarticleinthejournalGeografskivestnikentitled»Triglav:!HistoricalandGeographicalSketches«.Ninedecadeslater,wewishtoshedlightonthehistoryofthe»dis»covery«andstudyofSlovenianmountains,focusingonthe»classic«researchofthe17thand18thcenturies.!Webrieflypresentthemotivationsfortheir»discovery«andthemainactors.Selectedcartographicpre»sentationofSlovenianmountainsfromthatperiodarealsobrieflypresented.!
KEYWORDS!geography,historicalreviews,mountainresearch,MountTriglav,Alps!
IZVLEČEK!
Začetki ra ziskovanja slovenskih Alp
PreddevetdesetimiletijeJožeRus(1926)v Geografskevestnikuobjavilčlanekz naslovom»Triglav:Histo»rijsko-geografske!črtice«.!Po!devetih!desetletjih!želimo!ponovno!osvetliti!zgodovino!»odkrivanja«!inpreučevanjaslovenskihgoras poudarkomna»klasičnih«raziskavahv 17.in18.stoletju.Nakratkopred»stavljamovzgibezanjihovo»odkrivanje«inglavneakterje.Nakratkosopredstavljenitudiizbranikartografski!prikazislovenskihgorategaobdobja.!
KLJUČNEBESEDE!geografija,zgodovinskipregledi,preučevanjegora,Triglav,Alpe!
ThearticlewassubmittedforpublicationonMarch21,2016.!Uredništvojeprispevekprejelo21.marca2016.!
1 Introduction 
Ninet. year. . o, Jož. Ru. (1926) publishe. a. articl. i. th. journa. Geografskivestnik!entitle. »Tr. lav: Historical and Geographical Sketches«, and a few years later its sequel (Rus 1929/30; partly Rus 1933). After that the journal never again published any topics connected with the history of the »discovery/ an. stud. o. Slovenia. mountains. Generall. speaki. , broade› topic. connecte. wit‰ th. mountain. wer. rare; th. onl. one. wort‰ mentioni. ar. th. Alpin. pastur. econom. (Vojvod. 1970), th. uppe› fores! lin. (Lovrenča” 1971; Plesni” 1971) an. th. mountai. farm. (Kerble› 2003; 2008). Als. rar. wer. his­torica. review. i. othe› field. (e. . Habiď 1989; Gam. 1990; Perk. an. Zor. 2008; Zor. an. Gašperiď 2016). 
Nine decades later, we wish to shed light on the history of the »discovery« and study of Slovenia. mountains, focusi. on the »classic« research of the 17th and 18th centuries. We briefly present th. motivations for their »discovery« and the main actors. 
In the past, people visited and settled the mountains for a number of reasons, either because th. lowlan. area. wer. overpopulated, fo› th. purpose. o. farmi. (Alpin. dair. farmi. ), hunti. , search­i. fo› ore, exploiti. th. forests, o› t. retrea! fro` invaders. Thes. peopl. wer. mostl. shepherds, hunters, ore seekers and herbalists, who were familiar with the nearby mountains and experienced much mor. ther. tha. i. include. i. th. spari. report. (historica. sources). The. wen! ther. anonymousl. –!with­out those close to them knowing and without leaving any written traces (Mikša 2013, 391). 
The Alps and other mountains have been dividi. peoples since the dawn of time. They were als. th. home. o. th. od. an. wer. bes! avoided. Peopl. feare. th. mountain. becaus. the. di. no! under­stand the natural phenomena that were more intense there than in the valley below. How could on. no! b. i. aw. o. th. »ston. desert/ ascendi. h. ‰ int. th. sky, th. stee. rockwalls, th. j. e. laciers, where a »small« weather hazard can turn into a life-threateni. situation. It must be pointed out tha! 

Figure1:ChapelofSaintMaryoftheSnowsonVelikaplaninamountainplateauinKamnik-Savinja!Alps(1,560!m);behindMountOjstrica(2,350!m).!

Figure2:ChapelofSaintMaryoftheSnowsandKredaricahut(2,515!m)intheJulianAlpsatthe!beginningofthe20thcentury(upperfigure)andtoday(lowerfigure).!
the »taboo« was mostly the peaks of mountains, but only those that were high enough. The criterio. was not their altitude but the natural geographic conditions (Mikša 2013, 391). 
Mountain peaks as homes of the ods can be found in almost every pagan mytholog. –!Olympu. was the dwelli. of the Greek ods, Kajlas is still a holy mountain of the Hindus and the Tibetans, an. Triglav was said to be the home of a three-headed od accordi. to old Slavic beliefs (Šaver 2005, 101). 
The Bible likewise did not deny the mountains the respect they deserve. One can quickly think o. th. importanc. o. Moun! Sina. (Zor. an. Koma. 2007), Moun! Gilbo. an. others. Believer. thin” tha! we are closer to God in the mountains. The significance of mountains in the spiritual sense has bee. preserved to this very day. One of the oldest mountain pilgrim. es and the oldest preserved text abou! climbi. a mountain is the ascent of nobleman Bonifacio Rotario D’Asti on 1 September 1358 to th. summit of Mount Rocciamelone (3,538 m) above the town of Susa in Italy. He carried a heavy bras. triptych with the im. e of the Vi› in Mary to the top of the mountain as a token of his ratitude fo› survivi. Turkish enslavement. Nowadays, believers are still oi. on pilgrim. es to see this im. e. The Vi› in Mary is the protector of many Christian shrines in the mountains (Figure 1). Her statue. or paintings have been placed on the peaks of La Meije and Aiguille du Dru in France, on Dom an. Matterhor. i. Switzerlan. (E. e. 1950) and, las! bu! no! least, th. chape. o. Moun! Kredaric. (F. ur. 2), which is dedicated to Saint Mary of the Snows, was erected by Jakob Aljaž in 1896 (Mikša 2015, 121). 
In the older history of visits to the mountains the most famous story of all is most likely that o. Hannibal’s crossi. of the Alps in 218 BC from modern-day France to the Apennine Peninsula. In th. cas. o. thi. an. a fe. subsequentl. recorde. crossi. s, suc‰ a. th. winte› crossi. o. Mon! Ceni. (France) b. Hol. Roma. Empero› Henr. IV, wh. travelle. t. Pop. Gr. or. I‡ i. 1076, o› th. pilgrim. . o. th. E. lis‰ mon” Joh. d. Bremble, wh. crosse. Sain! Bernar. betwee. modern-da. Switzerlan. an. Ital. o. hi. wa. t. Rom. i. 1178, th. ascen! wa. no! connecte. wit‰ th. admiratio. o› researc‰ o. th. moun­tainou. worl. (Mikš. an. Ajle. 2015, 11). I. al. probability, th. sam. ca. b. sai. fo› th. oldes! recorde. crossi. (b. »Ötzi«), whic‰ wa. carrie. ou! approximatel. 5300 year. . . i. th. Ötzta. Alps; accordi. t. on. explanation, i! wa. connecte. wit‰ trad. (LeBlan. an. Registe› 2003, 4; Th. Icema. 2016). 
Visiti. th. mountain. ou! o. necessit. i. probabl. a. ol. a. humanit. itself, wherea. othe› motive. are much you. er. The »honour« of the first recorded ascent for recreational purposes or »…!inthe!desiretoreacha significantheight!…« (Kugy 1976, 23), and not out of necessity, belongs to the medi­aeva. poe! Francesc. Petrarch, wh. ascende. th. 1,912 metre. h. ‰ Moun! Ventou. i. Provenc. i. 1336 with his brother and two servants. Some call this ascent the origin of mountaineeri. for it is believe. to denote a shift in the attitude towards mountains. At a time when his contemporaries were avoidi. mountains, h. ». wasthefirsttoascenda mountainforthemountainitselfinordertoenjoytheview!…/ (Coates 1998, 65–66). However, accordi. to Coates (1998, 65–66), on the summit Petrarch becam. e. rossed in the Confessions of Saint Augustine which warn people not to confuse the creation an. the creator, and not to be seduced by the landscape. For this reason, he became ashamed of what h. had done. 
Also famous is the ascent by Leonardo da Vinci, who conquered Monboso (2,556 m) near Mont. Rosa in 1511. Da Vinci also mentions climbi. to the top of Tre Signori in the Monte della Dizgrazi. mountain ra. e, but the year of ascent is unknown, as is the attained altitude (Strojin 1978, 88). 
2 »Discovering« the mountains 
In the . e of Enlightenment in the 17th and 18th centuries, the intelligentsia began to »discover/ the mountainous world. Prior to that, the interest in mountains had rown slightly duri. Humanis` and the Renaissance (Mikša and Ajlec 2015, 12). 
Olde› literatur. mention. r. i. milestone. i. th. attitud. o. Europea. intellectual. toward. th. envi­ronment or in the attitude of society towards mountains in the Middle A es and Early Modern A . 
(Zwitter 2014, 619). Were mountains in the middle of the second millennium more people-friendl. o› wer. the. stil. onl. ». uglywartsthatdisfiguretheworldoftheculturedplain!…/ (Bat. el' 2009, 76). Natur. wa. i. th. Moder. A e. stil. considere. beautifu. an. pleasan! onl. i. place. wher. i! ha. bee. »…tamedanddrawninwitha pairofcompassesanda ruler!…/ (Bat. el' 2009, 76). Zwitte› (2014, 619) writes that some have tried to prove that ». theHumanismofthe14thand15thcenturieswasa mile»stone[regardi. the attitude of intelligentsia towards the environment or society towards mountains],!whileotherssawa turningpointinthegreatermasteringofnaturethroughscientificprogressinthe17th!century;stillotherssawitintheRomanticismofthelate18thcentury,whichtheyinterpretedasa reac»tion!to!technological!progress!–!this!is!thought!to!have!led!to!the!re-evaluation!of!the!attitude!towards!environmentswhichhadpreviouslybeenconsidered»wild«,forinstancetheAlps.Intruth,itwasa lengthy!transformationprocesswithoutuniformtemporaldynamicsinspace.A highlypositiveevaluationofland»scapecanalreadybefoundinthe17thcenturyandearlier,whereasinthelate18thcenturyreligiousand!magicalexplanationsofnaturalfeaturesandprocesseswerestillcommon.A distinctsecularisationinthe!verypresentationofnatureoccurredbetweenthe17thand19thcenturies!…«. 
Whe. discussi. th. b. inni. . o. th. description. o. th. Alps, w. shoul. mak. mentio. o. Johann Jakob Scheuchzer (1672–1733), wh. traverse. severa. Swis. mountains, measure. the` usi. a baromete› an. describe. hi. findi. . i. th. wor” Itineraalpina!(1723), an. Josias Simler (1530–1576), who published the work DeAlpibuscommentarius!in 1574 (Simler 1984). This work is considered th. first monograph on the Alps and discusses their formation and eology, their names, position, divi­sion, flora, and fauna. It is of interest to Slovenians because Chapter 13 mentions the Julian and Carni. Alps, explains the origin of the name, enumerates the rivers, and includes a map of Carniola (Figur. 3; Strojin 2009, 23). 

Figure3:MapofCarniolaintheworkofJosiasSimlerDeAlpibuscommentariusfrom1574.TheCarnic!AlpsareplacedintheWesternSlovenianPrealps.!
3 Slovenian Alps in the »prehistory« of visiting the mountains 
Archaeol. ica. researc‰ show. tha! human. hav. bee. presen! i. th. Slovenia. Alp. fo› a ver. lo. time. Tens of thousands of years . o, hunters and gatherers found shelter in caves in the mountains, such as Potočka zijalka (1,675 m; Figure 4) on Mount Olševa, in Medvedova jama (1,500 m) on Moun! Mokric. o› i. th. Divj. bab. cav. i. th. Idrij. an. Cerkn. hill. (450 m). Th. find. o. weapon. fro` th. Bronz. A . ar. th. firs! accumulate. evidenc. o. peopl. visiti. th. Slovenia. h. ‰ mountains. Individua. weapon. wer. lef! there, whic‰ wa. probabl. connecte. wit‰ offeri. . t. th. od. (Cev. 2006, 6–7). I! i. likely that many peaks were ascended long before the Middle A es. 
In the Middle A es, the Alpine passes were becomi. more and more important for conducti. trade. The routes over the passes of the Karavanke mountains were surely known in prehistoric times, an. Roma. find. prov. tha! th. Ljubel' Pas. (1,370 m) ha. bee. use. i. Antiquity. Ljubel' i. ofte. men­tioned in sources from the 13th century, ». when!traffic!must!have!already!been!quite!intense!…/ (Kos. 1998, 253–254). I. th. Middl. A es, th. roa. ove› Jezersk. vrh/Seebe› Saddl. (1,218 m) wa. a par­allel and equivalent one; the path over Korensko sedlo/Wurzen Pass (1,073 m) was not used until th. Uppe› Sav. Valle. wa. colonise. i. th. 13t‰ an. 14t‰ centurie. (Kos. 1998, 254, 257). Anothe› ancien! connectio. wa. th. on. ove› th. Prede. Pas. i. th. Julia. Alp. (Kos. 1998, 245). Suc‰ travel. wer. con­nected with various da. ers, ra. i. from natural disasters to attacks from the locals. In order to hel. pilgrims, merchants and travellers, numerous »hospices« or shelters were built at the passes or on th. road. leadi. t. them; late› on, the. develope. int. inn. wit‰ lo. i. s. On. suc‰ hospic. wa. »Jenkov. kasarna« on the road from Zgornje Jezersko toward Jezerski vrh (Figure 5; Janša Zorn 2000). 

Figure4:PotočkaZijalkaisanimportantcavesitefromtheearlyUpperPaleolithic.!
4 first researchers of the Slovenian mountains 
Amo. th. researcher. o. Slovenia. province. fro` th. 17t‰ century, th. Carniola. noblema. Janez Vajkard Valvasor (1641–1693) stands out. In the work TheGloryoftheDuchyofCarniola!(1689) h. described and for the first time wrote down the first known ascents of the low-lyi. Slovenian eleva­tions. The names of various elevations, valleys and rivers had been mentioned before, e.g. as boundar. markers for estates in various documents, such as deeds of gift (Mikša 2013, 392). 
»…Inthesecondhalfofthe17thcentury,scholarsthatwerestudyingnaturetypicallyinterwovethe!emergingnaturalscienceswithnaturalphilosophyandreligiousandmagicalexplanations;thesameholds!trueforTheGlory;Valvasordidnotlabelallthecontentshewasunabletounderstandasmiracles;he!wasawarethatthereweremanynaturalphenomenahedidnotunderstand!…/ (Zwitte› 2014, 619). Valvaso› did not devote any special interest to the visiti. and researchi. of mountains; he merely describe. them in enera. –!Volume II contains the chapter »On Mountains in Upper Carniola« (Valvasor 2009, Volum. II, 141). H. als. mention. th. mountain. whe. enumerati. an. discussi. variou. passe. an. roads. He also touches upon the mountains in the chapter on natural landmarks. In the chapter »O. Natural Rarities of the Province of Carniola« he mentions the mountains Crain-be› and Kerma. Th. first is situated near Kranjska Gora (Valvasor 2009, Volume II, 141, Volume IV, 558). Judgi. by th. descriptio. o. »a hol. throug‰ th. mountain«, whic‰ lead. fro` Uppe› Carniol. t. Bovec, h. wa. prob­ably referri. to Mount Prisojnik and its Okno (»window«). Because he had not traversed these area. by himself, he might have confused Okno with the neighbouri. Vršič Pass (1,611 m), over which a. ancient road led from the Sava Valley to the Bovec region. In the description of the second mountain, 

Figure5:JenkovakasarnainZgornjeJezerskowasbuiltinthe15thcenturytoaccommodatemerchants!forthenight.!
he states that it is situated between Mojstrana and Bovec, from which we can deduce that he was refer­ri. to the Triglav mountain chain. In the chapter »On the Unusual Characteristics of Mount Krma/ he writes: ». Whatisevenodderisthis:Ifanyonecracksa whiponthismountainatnoon,a thunder»andhailstormwillimmediatelyfollow,nomatterhowclearthedayis.Thoughanintelligentreadermay!findthishighlyunusualandunlikely,thesearenotmerelyrumoursbuta verifiedfact.Andthereader!mustnotthinkthatitiscorroboratedonlybystatementsfromthepeoplelivingnearby.Inrecentyears,!JohannBaptistaPatermannandLaurentiusvonRechberghavebornewitnesstothispersonally,bothof!whomaredoctorsofmedicine.« (Valvasor 2009, Volume IV, 562). We thus learn from Valvasor of tw. of his predecessors who had walked in the vicinity of Triglav in the 17th century. Unfortunately, tha! is also all that Valvasor has to say about their ascent of Mount Kerma and about them. He introduce. by name and briefly describes the mountains of Jelovica, Storžič and Grintovec, and their locatio. (Kug. 1973). Based on Valvasor’s notes and sketches, the raphic illustrations of his book were creat­ed, which consist of maps, panoramas (Chapter 5) and drawings of individual sites and buildings. 
I. th. 18t‰ century, »visitors/ t. Slovenia. mountain. ca. alread. b. divide. int. fou› roups: (for­e. n) intell. entsi. (Chapte› 4.1), loca. nobilit. (Chapte› 4.2), Slovenia. cle› . (Chapte› 4.3), an. loca. mountain guides (Chapter 4.4). 
4.1 foreign intelligentsia 
I. th. 18t‰ century, individua. natura. scientist. becam. intereste. i. th. Slovenia. Alps, especiall. due to their abundant flora and fauna and special geological features. 
Amo. the foreign intelligentsia who were stationed in Carniola, we should mention the Sout‰ Tyrolea. Giovanni Antonio Scopoli (1723–1788), a docto› i. Idrij. wh. wa. intereste. i. botany, whic‰ was also his main motive for visiti. the mountains. He laid the foundations for the natural scienc. study of Carniola. He studied Carniolan flora and fauna. Between 1755 and 1766 he travelled acros. much of the land and in 1758 was the first to be documented to set foot on Mount Storžič (2,132 m) and in 1759 on Mount Grintovec (2,558 m). In the years 1761 and 1762 he traversed the Bohinj an. Tolmin mountains and ascended the southern foothills of Mount Triglav above the Velo polje moun­tain pasture (Bufon 1967, 256–258). 
Scopoli’. wor” dre. Baltazar Hacquet (1739/40–1815), o. Frenc‰ descent, t. Idrija. H. wrote: ». I!choseCarniolabecauseofitsnaturalscienceandthewell-knownmercurymine;nottomentionthatthe!famousScopoliusedtolivethere!…« (Lunazzi 2010, 88). In addition to conqueri. Triglav, Hacque! traversed Čaven, the Triglav Lakes Valley, Golak, Gorjanci, Gotenica, Javornik, Krim, Ljubelj, Mokrc, Nanos, Porezen, Snežnik and Učka. He traversed all of the hills surroundi. the Ljubljana Basin, an. headed from Vrhnika across the Polhov Gradec Hills to the Poljane Valley, Kropa, Kamna Gorica, Radovljica and Bled. He wrote the comprehensive book Oryctography!of!Carniola!(Oryctographia!Carniolicaoderphysikalische!BeschreibungdesHerzogthumsKrain,!IstrienundzumTheilderbenach»barten!Länder), which was published in four volumes from 1778 to 1789. As part of his preparation. in 1777, he was documented as the first to attempt to reach the summit of Triglav (2,864 m), whic‰ indicated and confirmed the main »obsession« of researchers of Slovenian Alps in the 18th and 19t‰ centurie. –!to conquer the highest mountain. He man. ed to ascend past the Konjščica and Velo polj. mountain pastures to the Mali Triglav peak (2,725 m); this path was iven the name »the Bohin' Approach«. He gave a report on his ascent (Kugy 1973, 44–47): ». Iwasclimbinguptherocks.Forthe!firsttwohoursIdidnotencounteranygreaterobstaclesintheindentationoftherocks,becausetherewas!muchgravelandsnowlyingaround.ButafterIhadmovedonIrealisedthatmypeoplehadbeentelling!thetruthwhentheysaidthatnotmanypeoplehadmadeituphereorevennoneatall,atleastnoneof!thebotanists,forIfoundplantsthatnotevenScopolinoranyoneelsehadnoticedandwilldescribethem!atanopportunetime.Asregardsthetypeofrock,Inoticedlimestoneandferruginousclay[…] Thefol»lowingday,Itriedtostormthemountainfromtheothersidewithmyfellowtravellers,buttheweather!
didnotpermitit.Ithereforesettledforstudyingthecomponentsofthemountain.ButIhopethatIwill!ascenditnexttime,afterobtainingDeLuca’sbarometertomeasureitsaltitude.«. 
Afte› Hacquet’. faile. attemp! t. conque› Tr. lav, Baro. Ž. . Zoi. (Chapte› 4.2), wh. wa. th. finan­cia. supporte› o. Hacquet’. conquest. o. peaks, decide. t. haste. th. ascen! o. it. summi! b. offeri. a reward, partl. becaus. o. hi. interes! i. eol. . an. i. mineral. i. particular, an. partl. becaus. h. owne. iron­work. i. Bohinj. Th. summi! wa. conquere. on. yea› later, o. 26 A. us! 1778 (Mikš. an. Ajle. 2015, 15). 
Scopol. an. Hacque! ar. ive. credi! fo› »reveali. / th. Easter. Alp. t. th. broade› r. io. (Mikš. and Ajlec 2015, 13). 
Als. activ. i. Carniol. an. Carinthi. wa. th. natura. scientis! franz Xaver von Wulfen (1728–1805), of Swedish-Hungarian descent, who was interested in botany and mineralogy. He, too, had climbed several mountains (e.g. Storžič, Grintovec, Mangart, Triglav) (Petkovšek 1986, 725). 
Anothe› fore. . researche› i. Lovrenz Willomitzer (1747?–1801), o. Hu. aria. descent, a studen! of Hacquet’s and a su› eon in Carniola, who was amo. the first to ascend Triglav in 1778. In Augus! of 1779, he was again on top of Triglav on (Zois’s) orders, accompanyi. Hacquet who then measure. Triglav’s altitude (Munda 1986, 698–699). 
Henrik freyer (1802–1866), wh. wa. o. Czec‰ descent, wa. bor. i. Idrija. H. wa. statione. a. a phar­macis! i. Idrija, Z. reb, Graz, an. Ljubljana, afte› whic‰ h. too” u. th. pos! o. curato› a! th. Provincia. Museum in Ljubljana. Several animal fossils were named after him (Zorn 2005, 227). Freyer climbe. to the summit of Triglav in 1837 from the Krma Valley, which is the first known ascent of Triglav fro` this area. It was also the first ascent done without a guide (Pintar 1926, 189). 
4.2 Local nobility 
In addition to the aforementioned intelligentsia, the first researchers of Slovenian mountains als. include representatives of the Carniolan nobility, who were likewise interested in natural sciences an. wer. discoveri. mountain. fo› natura. scienc. reasons. Thei› leadi. representativ. i. Baro. Ž. . Zois; other. includ. hi. brothe› Kare. Zois, Coun! Fran. Jože. Haniba. Hochenwar! an. Coun! Rihar. Ursin. Bl. a' (1786–1858), afte› who` certai. mineral. (e. . zoisite), plant. (e. . Daphneblagayana) an. ani­mals (e.g. cave beetle Leptodirushochenwartii) have been named. 
Without a doubt, the most important one is Žiga Zois (1747–1819), who was unable to take par! i. th. climb. du. t. illness, bu! wh. promote. the` an. provide. financia. suppor! (Valenčič, Fani. e› an. Gspan-Prašel' 1991). A! th. en. o. th. 18t‰ century, h. als. becam. involve. i. th. discussio. o. th. formatio. o. rocks. ». Towardstheendofthe18thcentury,geologywasstartingtobecomea modern!science.!Atthattimethereweretwoconflictingtheoriesregardingtheformationofrocks!…/ (Fani. e› 1994/1995, 562). Neptunists claimed that rocks had been deposited in the sea, whereas the volcanists advocate. a volcanic origin. An e. er member of the latter was Johann Ehrenreic‰ Fichtel (1732–1795). Base. on Zois’s samples of rocks taken beneath Mount Triglav, Fichtel claimed in his book Mineralogische!Aufsätze!of 1794 that Triglav, Vršac and the surroundi. peaks were formed by pre-limestone, whic‰ wa. all. edl. o. m. mati. or. in, i.e. fossil-free. Zoi. dis. ree. wit‰ Fichtel’. explanation, fo› h. believe. tha! th. Tr. la. limeston. wa. a marin. sediment. I. orde› t. athe› evidence, Zoi. o› anise. a. expe­ditio. i. A. us! 1795, le. b. Valenti. Vodni” (Chapte› 4.3) an. attende. b. Coun! Hochenwar! (Ru. 1933, 101; Fani. e› 1983, 6; 1994/1995, 562; Zor. 2005; 2015). Th. expeditio. proceede. thro. ‰ th. Tr. la. Lakes Valley to Mount Vršac (2,194 m; Figure 6) and onward to Triglav. They found fossils on the wa. ther. an. o. Vrša. itself. Upo. thi. discovery, Zoi. wrot. (Ru. 1933, 101): ». Thistrace(oftheammonite!(Figure 7) foundontopofVršac)ismostwelcome,foritgivesushopethatinthefuturefossilswillbe!foundatthehighestspots,whichwillprovidea mathematicalproofthatourlimestonerockmassesareof!thesameageandorigin.!…«. Vodnik’s poem »Vršac« is said to have been written based on impression. from the expedition. Leavi. aside the debates regardi. which mountain the poet is actually signi. abou! o› i. Vodnik’. Vrša. i. eve. i. th. Tr. la. Lake. Valle. (Orože. 1899), w. canno! . nor. th. 
Figure6:Zasavskakočahut(2,071!m)onthePrehodavciPassandMountVršac(2,194!m)withclearly!visiblebedsoflimestone(right).!


Figure7:IntheupperpartoftheTriglavLakesValley,nearPrehodavciPass,wecanseerednodular!beddedlimestonesoftheUpperMemberofthePrehodavciFormation(Šmuc2015,34),containing!manyfossilsofammonites(anextinctgroupofmarineanimals,cephalopodwitha coiledshell).!
second, »geological« stanza of the poem: »Layeruponlayeritrises,a stonewallofbarepeaks.Theeter»nalmastercommands:Come,builder,andlearnaboutwood!«. Accordi. t. Ru. (1933, 104), i. th. firs! sentence Vodnik touches upon »…themagnificenceofthegeologicalstructurehehaddiscoveredonhis!famoushikeinAugust1795!…«, whereas with the rhetorical summons in the second sentence ». the!poetisaddressingthebuilder/geologistJ.E.Fichteltoabandonscholarlyworkinhisstudyandcometo!theveryspot,tonaturetolearn!…«. 
A month later another expedition headed to the Triglav; it was joined by Vodnik. There they dis­covered enough fossils to prove that the top part of Triglav was also made up of limestone of marin. origin (Rus 1933, 102). 
In the second half of the 18th century, Karel Zois (1756–1799) (Praprotnik 1991, 827–828) wa. importan! a. a botanist; tw. plant. ar. name. afte› him, namel. Campanulazoysii!(F. ur. 8) an. Viola!zoysii.H. collecte. th. plant. fo› hi. herbariu` o. th. peak. o. th. Karavank. mountains, th. Kamnik­Savinja Alps, and the Julian Alps. His mountaineeri. and research legacy includes the erection of th. first high-alpine shelters. He had one erected at the Dvojno jezero lake or at the Pri Utah pasture i. the Triglav Lakes Valley, and another on Velo polje mountain pasture. He allegedly also had a shelte› in the upper section of the Triglav Lakes Valley (Erhartič 2012, 23). It is said that he built these shel­ters for the purposes of botanical research, which was also mentioned by Hochenwart, who stayed a! the shelter in the Triglav Lakes Valley duri. a research expedition in 1795. While enjoyi. the vie. fro` »stapze«!(Štapc. saddle) o. th. surroundi. rockwall. an. screes, h. wrot. th. followi. (Hochenwart 1838, 52): ». TravellingthroughBohinjisworthitforthisvistaalone!…Thisviewisso!specialandseemstogoagainst!…thelawsofgravity;ifIhadnotseenitwithmyowntwoeyes!…Iwould!beconvincedthatsuchanimagewereimpossibleinnature![…]; onallthemountainsofCarniola,one!cannotfinda viewsobeautifulandenchanting!…«. He also wrote that while stayi. at the hospitabl. hut, the. ha. bee. abl. t. admir. th. wor” o. Kare. Zoi. an. man. plan! specimens. Th. hu! wa. mad. 

Figure8:Campanulazoysii(Dakskobler2015,65).!
of larch wood and had ae spacious kitchen, which also served as ae bedroom for the accompanier. (e.g. carriers). It had a dini. room, a section of which was intended for stori. food and the collect­e. plants; sleepi. quarter. fo› uest. an. selec! companions; an. a livi. roo` an. bedroo` fo› Baro. 
Zois (Hochenwart 1838, 52). 
franc Hochenwart (1771–1844) wa. th. co-founde› o. th. Carniola. Provincia. Museu` an. a pio­neer of conqueri. Slovenian mountains (Mal 1928, 331). On the initiative of Žiga Zois, he climbe. Moun! Planjav. (2,392 m) i. 1793, t. ethe› wit‰ th. hunte› Spruk, th. firs! uid. i. th. Kamnik-Savinj. Alps to be known by name. A year later he scaled Mount Mangart (2,679 m). 
4.3 Slovenian clergy 
The third roup of people interested in mountains in that period was Slovenian cle› ymen. The. too were guided in part by natural science, but were mostly interested in the romantic admiration o. the beauties of the mountains. 
A prominent member of Zois’s circle is Valentin Vodnik (1758–1819), who often travelled to th. vicinity of Mount Triglav; his first trip was in 1794 as a curate in the vill. e of Koprivnik. In 1795, a. ha. alread. bee. mentioned, h. le. Zois’. expeditio. t. th. Tr. la. mountain. (Ko. an. Toporišiď 1986, 509–528). In memory of the expedition he wrote the ode »Vršac«, which is considered one of the mos! beautifu. hymn. t. Slovenia. mountains, an. Vodni” th. or. inato› o. Slovenia. mountaineeri. poet­ry (Orožen 1895a; 1895b). Zois thanked Vodnik for leadi. the expedition, but even more importan! from the aspect of visits to mountains are the words he wrote at the time:»…CountHochenwartand!abbePinhakcamehomeasifdrunkwithjoy!…/ (Lovši. 1944, 96), whic‰ i. probabl. th. firs! Slovenia. description of exhilaration and high spirits associated with mountains. 
I. additio. t. Valenti. Vodnik, thi. rou. als. include. brother. Jakob (1782–1836) an. Ivan Dežman (1782–1832), curate. i. th. vill. e. o. Srednj. va. an. Bohinjsk. Bistrica; an. Valenti. Stanič. Staniď an. Vodnik, i. particular, describe. thei› ascent. an. wrot. poem. abou! mountain. (Zor. 2005, 232). 
The Dežman brothers set out to Triglav on 1 September 1808, in the first year of their clerical ser­vice beneath the Julian Alps. Only Jakob came to the top. After their descent, Jakob wrote a letter t. Valentin Vodnik, ivi. him a comprehensive report on his mountaineeri. experiences. In his letter, Dežman didnot describe any expert findings, nor did he try to express his emotions with a poetic lan­
gu. e. He wrote in a simple, narrative langu. e in order to present his ascent and the events; he als. mentione. th. beautie. o. nature. I. A. us! 1809, Iva. Dežma. climbe. Tr. la. a. well, an. lef! a shor! text in a bottle, in which, in addition to praisi. his cour. e, he wrote the following: »Socourageous!wasIthatthisnoteshouldstayhereonthesummit;donottakeitformygreatestjoyisinthemountains./ (Lovšin 1944, 99). The Dežman brothers might be considered the early or perhaps even one of the firs! visitors to mountains in Carniola, who went to the high mountains merely out of lo. i. for natur. and leisure activities; one might say for tourist mountaineeri. purposes. In addition to the desire t. see nature’s beauties, their predecessors also had other motive. –!research and economic ones. 
One of the important individuals at the time of the increase in the research of Slovenian Alps i. Valentin Staniµ (1774–1847), who is considered the first Slovenian alpinist and one of the pioneers o. European alpinism in eneral (Klemun 2000, 192–195). He would often use his climbs to research th. botany and eology, and to measure altitudes. He was admired the most for scali. Großglockne› (3,798 m) in 1800, only a si. le day after it had been ascended for the first time; and in the same yea› for the first ascent of the second highest mountain in German. –!Watzmann (2,713 m). He was on to. of Triglav in 1808 and measured its altitude. He also climbed Prestreljenik, Mangart, Krn, Matajur an. Kanin. Even though at first Stanič was lured to the mountains by research, his writings sugest tha! purely Alpine climbi. motives began to prevai. –!to climb as many mountains as possible and be th. first to ascend unconquered peaks, for he had allegedly said: »Quis(montium)contrame?« or »Which!mountaincoulddefyme!«!(Orožen 1907, 7), and to experience exertion and joy when doi. so. Staniď 
wrote: »Assoonasyousaveyourselffromtheprecipiceofdoom,youareoverwhelmedbyindescribable!delight!« (Orožen 1907, 7). 
4.4 Local mountain guides 
A specia. rou. o. visitor. t. Slovenia. mountain. i. th. perio. i. questio. contain. th. loca. moun­tain guides, without whom the aforementioned intelligentsia would not have risked a da. erous hik. to the mountains. Their ascents, unlike those of the above-mentioned men, were not overned by nat­ura. scienc. o› romanti. motives, bu! economi. one. (pastur. e, mini. , mountai. uidi. an. hunti. ). I. thi. roup, on. canno! spea” o. a consciou. discover. o. mountains. Le! u. mentio. th. best-know. representatives of this roup, the three locals that were the first to climb to the top of Triglav with th. su› eon Willomitzer on 26 August 1778 –!the farmer and hunter Štefan Rožič, the miner Matevž Kos, and the farmer and miner Luka Korošec (Mikša and Ajlec 2015, 13). 
In th. first half of the 19th century, th. interest in Slovenian mountains sprea. t. a fe. other occu­pational roups, such as eodesists, officers, and mineral traders. This was also the time when th. researching of mountains turned into the visiting of mountains. 
5 Slovenian mountains in cartographic and other depictions of the 17thand 18th centuries 
Knowle. . o. th. mountain. i. als. reflecte. i. it. cart. raphi. depictions. I. th. 17t‰ an. 18t‰ cen­turies, th. mountain. wer. depicte. wit‰ shade. hil. profile. (shade. »molehills«, mounds), whos. positio. i. inaccurat. bu! nevertheles. enable. th. reade› t. im. in. th. location. o. thes. elevations. Towar. th. en. o. th. 18t‰ century, thes. hil. profile. wer. replace. wit‰ »hachures/ (Gašperiď 2016, 75, 151). 
La› e-scale maps could be used as an aid in potential boundary disputes. One example is the pla. made by Matija Ločnikar in 1701, which depicts the valleys of Spodnja Krma and Radovna with th. Kot Valley in the background (Rus 1926, 89). 
A thorough review of the maps of Slovenian territory from Antiquity to the 20th century was don. by Gašperič (2007), while a review of the mountains in old maps of the territory of Slovenia was don. by Gašperič and Zorn (2011). 
In the 17th century, we would like to point out Janez Vajkard Valvasor and his work TheGloryof!theDuchyofCarniola!(1689; 2009). In addition to providi. data and bei. of scientific and artisti. importance, it also contains a few maps. The most important one is the map of th. Duchy of Carniol. (Figure 9). The mountains are depicted with shaded hill profiles and their position is inaccurate; how­ever, the river network is depicted relatively well. Its main quality lies in the fact that it can help th. reader to im. ine the spatial location (Gašperič and Zorn 2011, 6). 
Valvasor also depicted the mountains in panoramas and illustrations next to descriptions of indi­vidua. sites, whic‰ sho. castles, monasterie. an. othe› importan! buildi. s. Fou› panorama. ar. importan! fro` th. aspec! o. th. depiction. o. mountain. –!th. depictio. o. Auerspe› Castl. (Turjak; Volum. XI, 26–27), Ehrena. Castl. (Ajma. Castl. nea› Svet. Duh; Volum. XI, 128–129), Mönckendorf. Monaster. (Mekinje; Volum. XI, 368–369) an. W. enspe› Castl. (B. enšperk; Volum. XI, 620–621). Othe› impor­tant illustrations are: E (Brdo; Volume XI, 129), Gallenfels (Golnik; Volume XI, 166), Kaltenbrun. (Studenec; Volume XI, 295), Katzenstein (Kamen; Volume XI, 299) and Litey (Litija; Volume XI, 343). Then there are the drawings of Lake Bled with Bled Castle and the background showi. the Pokljuk. platea. (Volum. XI, 611); o. Lak. Bohin' wit‰ th. spri. o. th. Savic. Strea` (Volum. II, 159); of th. Kokr. Valle. (Volum. II, 136; F. ur. 10); an. th. Kamnišk. Bistric. Valle. (Volum. II, 153) (Loža› 1936, 197, 199). For more information on the depictions of Slovenian mountains in the 18th and 19th cen­turies see Ložar (1936). 

Figure9:JulianAlpsona mapofCarniolabyJanezVajkardValvasorof1689.Themapstrongly!resemblestheonehundredyears’oldermapinthebookofSimler(Figure3).!

Figure10:TheKokravalleyinKamnik-SavinjaAlpsonthecopperengravingbyJanezVajkardValvasor!of1689.!
I. th. 18t‰ century, th. disciplin. o. cart. raph. mad. rea! pr. res. (Gašperiď 2016), an. th. knowl­e. . o. territorie. likewis. improved. Th. reason. behin. thi. ca. b. foun. i. th. political, administrativ. o› militar. desir. o› necessit. t. accuratel. measur. an. depic! territories. Thi. wa. a tim. of the inventions of various tools for measuri. and determini. eographical positions or of the ten­dency towards the excha. e of knowledge and the unification of metric systems. The second half o. the century marks the beginni. of triangulation methods for measuri. the surface, which reatl. improved the accuracy of maps (Gašperič and Zorn 2011, 7). 

Figure11:SectionofthemapofCarniolabyJanezDizmaFlorjančičof1744,givingthenameand!altitudeofTriglavforthefirsttime.!
I. connectio. wit‰ th. depictio. o. mountain. i. thi. period, w. mus! poin! ou! th. ma. o. Carniol. by Janez Dizma florjančiµ (Gašperič 2007, 269) of 1744 (DucatusCarnioliaeTabulaChorographica!o› th. ‘Or. raphi. Ma. o. th. Duch. o. Carniola’). I! stil. ive. ro. ‰ contour. o. peak. an. thei› approx­imate locations, but it for the first time ». mentionsthenameofourhighestmountainintheSlovenian!language!…« (Fridl and Šolar 2011, 214) (MonsTerglouCarnioliaeAltissimus; Figure 11) and adds it. altitude. Triglav was said to be 1,399 French fathoms high. For the measurements, Florjančič used a. astrolabe (Držaj 1980, 156) equipped with a precise protractor. In those days, that device was used t. determine the apparent position of the Sun, the Moon, the planets and the stars. Even though the alti­tude he measured is wro. , it still has reat significance for it informs us that at that time Triglav wa. already considered the highest mountain in Carniola. ». Florjančič’smapisalsothefirstmapofour!territorythatshowsthesurfaceroughnessmoreclearly.« (Fridl and Šolar 2011, 214). 
In the second half of the 18th century, Slovenian Alps were also depicted by Baltazar Hacquet. I. hi. thir. volum. o. OryctographyofCarniola!(1784) h. publishe. th. ma. MappaLitho-Hydrographica!NationisSlavicae!(Lithological and Hydrological Map of Slavic Nations; Figure 12), which shows th. are. betwee. th. rive› basin. o. th. Sav. an. Drav. rivers. Mountain. ar. show. o. th. ma. wit‰ shad­i. in the form of hill profiles. The river basins of both rivers and the la› er towns have been draw. in correctly; a special feature is the marked ore deposits (Gašperič and Zorn 2011, 7). 
In the first volume of Oryctography!of!Carniola!Hacquet published the first pictorial depictio. o. Triglav (copperplate). This depiction is misleadi. since it partially shows a mirror im. . –!Mal. Trigla. i. o. th. lef! instea. o. th. righ! (F. ur. 13). Th. depictio. als. contain. th. nam. VelikiTerglau!(Velik. Tr. lav) which, accordi. t. Hacquet’. measurements, wa. 1,549 Frenc‰ fathom. h. ‰ o› 3,018.7 ` (Weste› 1954, 60). 
Roughly half a century later, on the map Special-KartedesHerzogthumsKrain!(Special Map of th. Duchy of Carniola), which was made by Henrik Freyer between 1844 and 1846, the altitude of Trigla. is almost accurat. –!9,316 feet or 2,843.8 m (Leban 1954, 135). 
I. th. secon. hal. o. th. 18t‰ centur. (1784–1787), Slovenia. Alp. wer. als. depicte. o. th. Joseph II Military Land Survey maps (First (Habsburg) Military Survey). The maps were made in the la› es! scal. unti. the. (1: 28,800). Toda. thes. map. ar. r. arde. a. th. h. hes! qualit. cart. raphi. prod­uc! o. th. era, whic‰ wer. a! tha! tim. a strictl. uarde. secret. Relie. i. show. b. hachure. an. additiona. clearnes. i. achieve. b. th. us. o. differen! colours. Th. map. ar. relativel. accurat. fo› lowlands, bu! ver. inaccurat. fo› mountainou. area. (F. ur. 14; Zor. 2007; Štula› 2010; Gašperiď an. Zor. 2011). 

Figure12:SlovenianAlpsintheworkofBaltazarHacquetOryctographyofCarniola(VolumeIII,1784).!

Figure13:FirstdepictionofTriglavintheworkofBaltazarHacquetOryctographyofCarniola!(VolumeI,1778).!

Figure14:»Terglau«(MountTriglav)andsurroundingsontheJosephIIMilitaryLandSurvey(survey!InnerAustria(1784–1787),Section134(B1,C1);RajšpandSerše1998).Themostnotableinscription!is»KermaGebirge«eastofMountTriglavontheridgeofMountRjavina(2,532!m).Onthelattermap!oftheSecondMilitarySurveyfromthe19thcenturythegeographicalname»Kerma«isalreadyin!today’sKrmaValley.!
6 Conclusion 
Th. firs! visitor. t. Slovenia. mountain. wer. th. local. –!shepherds, hunters, or. seekers, an. herbal­ists. The. wen! t. th. mountain. anonymousl. –!withou! leavi. an. writte. trace. –!an. fo› economi. reasons. They knew the nearby mountainous world well and experienced much more in the moun­tains than was included in the spari. historical sources. Sources on visits to mountains become mor. frequen! i. th. broade› Europea. are. a! th. tim. o. Humanis` an. th. Renaissance, whe. w. encounte› the first descriptions of ascents of the more accessible peaks. In Slovenia, the first documented ascent. can be traced to the 17th century. An important source for that period is Valvasor’s TheGloryofthe!DuchyofCarniola, which, amo. othe› thi. s,give. th. firs! description. an. drawi. s, an. th. name. of researchers. Amo. Slovenian mountains Triglav was in the foreground (Rus 1926; 1929/30; 1933). By the end of the 1830s, when we can begin talki. about visits to the Slovenian Alps and no lo. e› about mere research, 21 ascents of Triglav were recorded (Mikša 2013, 401–402). 
7 References 
Bat. elj, B. 2009: Izu` smučarsk. tradicije: kulturn. . odovin. smučanj. n. Slovenske` d. let. 1941. Ljubljana. 
Bufon, Z. 1967: Scopoli, Giovanni Antonio (1723–1788). Slovenski biografski leksikon 10. Ljubljana. 
Cevc, T. (ed.) 2006: Člove” v Alpah: desetletj. (1996–2006) raziska. o navzočnost. človek. v slovenski‰ Alpah. Ljubljana. 
Coates, P. 1998: Nature: Western Attitudes since Ancient Times. Los A. eles. 
Dakskobler, I. 2015: Rastlinstvo in rastje. Dolina Triglavskih jezer.!Geografija Slovenije 32. Ljubljana. 
Držaj, M. 1980: Zgodovina meritev višine Triglava. Triglav, gora naših gora. Maribor. 
E. el, C. E. 1950: A History of Mountaineering in the Alps. London. 
Erhatič, B. 2012: Geomorfološk. dediščin. v Dolin. Tr. lavski‰ jezer. Ge. rafij. Slovenij. 23. Ljubljana. 
Fani. er, E. 1983: Baron Žiga Zios in njegova zbirka mineralov. Scopolia 6-6. 
Fani. er, E. 1994/95: Sodelovanj. baron. Ž. . Zois. i. Valentin. Vodnik. n. področj. eološki‰ znanosti. Geologija 37-38. DOI: http://dx.doi.org/10.5474/geologija.1995.021 
Fridl, J., Šolar, R. 2011: Vpli. razvoj. kart. rafski‰ tehni” n. podob. zemljevido. slovensk. . ozemlj. od 16. do 19. stoletja. Knjižnica 55-4. 
Gams, I. 1990: Melik in njegov čas. Geografski vestnik 62. 
Gašperič, P.2007: Kart. rafsk. upodobitv. Slovenij. skoz. čas. Act. e. raphic. Slovenic. 47-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS47205. 
Gašperič, P. 2016: Razvo' meto. prikaz. kart. rafski‰ elemento. n. stari‰ zemljevidi‰ ozemlj. Slovenije. Doktorsko delo, Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem. Koper. 
Gašperič, P., Zorn, M. 2011: Vzpet. sve! n. stari‰ zemljevidi‰ ozemlj. Slovenije: . odovinsk. ori. slovensk. planinske kartografije. Planinski vestnik 116-12. 
Habič, P. 1989: Sledenje kraških voda ve Slovenij. –!zgodovinski pregled in raziskave po letu 1965. Geografski vestnik 61. 
Hacquet, B. 1778-89: Oryct. raphi. Carniolic. ode› physikalisch. Beschreibu. de. Herz. thum. Krain, Istrien und zum Theil der benachbarten Länder, I-IV. Leipzig. 
Hochenwart, F. J. v. 1838: Beitr. . zu› Natu› eschichte, Landwirtschaf! un. Top. raphi. de. Herzogthums Krain 1. Ljubljana. 
Janša Zorn, O. 2000: Vloga hospicev ob nekdanjih prometnih poteh. Raziskovalec 30, 1-2. 
Kerbler, B. 2003: Aplikativna razvojna tipologija hribovskih kmetijskih ospodarstev v občini Ribnic. na Pohorju. Geografski vestnik 75-1. 
Kerbler, B. 2008: Prostorsk. razporedite. hribovski‰ kmeti' v alpsk. i. predalpsk. Slovenij. p. stanji‰ i. odločitva‰ led. naselitv. n. njih. Ge. rafsk. vestni” 80-2. 
Klemun, M. 2000: Die Grossglockner-Expeditionen 1790 und 1800. Kl. enfurt. 
Kos, J., Toporišič, J. 1986: Vodnik, Valentin (1758–1819). Slovenski biografski leksikon 14. Ljubljana. 
Kosi, M. 1998: Potujoči srednji vek. Ljubljana. 
Kugy, J. 1973: Pet stoletij Triglava. Maribor. 
Kugy, J. 1976: Božanski nasmeh Monte Rose. Maribor. 
Leban, V. 1954: Henrik Karel Freyer in njegova karta Kranjske. Geografski vestnik 26. 
LeBlanc, S. A., Register, K. E. 2003: Constant Battles: Why We Fight. New York. 
Lovrenčak, F. 1971: O proučevanju zgornje gozdne meje. Geografski vestnik 43. 
Lovšin, E. 1944: V Triglavu in v njegovi soseščini: planinske študije in doživetja. Ljubljana. 
Ložar, R. 1936: Slovenske planine v risbi in sliki. Planinski vestnik 36, 7-9. 
Lunazzi, M. 2010: Belsazar Hacquet. Dal Tricorno alle Dolomiti. Belluno. 
Mal, J. 1928: Hohenwart, Fran. Jože. Hanibal, ro. (1771–1844). Slovensk. bij. rafsk. leksiko. 3. Ljubljana. 
Mikša, P. 2013: Prvi raziskovalci slovenskih ora in prvi dokumentirani pristopi nanje. Zgodovinsk. časopis 67, 3-4. 
Mikša, P. 2015: »Da je Triglav ostal v slovenskih rokah, je največ moja zasluga.« Jakob Aljaž in njegov. planinsko delovanje v Triglavskem pogorju. Zgodovinski časopis 69, 1-2. 
Mikša, P., Ajlec, K. 2015: Slovensko planinstvo. Ljubljana. 
Munda, J. 1986: Willomitzer, Lovrenc (okoli 1747–1801). Slovenski biografski leksikon 14. Ljubljana. 
Orožen, F. 1895a: Valentin Vodnik kot turist in turistiški pisatelj I. Planinski vestnik 1-7. 
Orožen, F. 1895b: Valentin Vodnik kot turist in turistiški pisatelj II. Planinski vestnik 1-8. 
Orožen, F. 1899: O Vodnikovem Vršacu. Planinski vestnik 5-2. 
Orožen, F. 1907: Valentin Stanič, prvi veleturist. Planinski vestnik 13-1. 
Perko, D., Zorn, M. 2008: Zgodovina Geografskega vestnika. Geografski vestnik 80-2. 
Petkovšek, V. 1986: Wulfen, Franz Xaver (1728–1805). Slovenski biografski leksikon 14. Ljubljana. 
Pintar, I. 1926: Freyer, Henrik (1802–1866). Slovenski bijografski leksikon 2. Ljubljana. 
Plesnik, P. 1971: O vprašanju zgornje ozdne meje in vegetacijskih pasov ve orovjih jugozahodne i. severozahodne Slovenije. Geografski vestnik 43. 
Praprotnik, N. 1991: Zois plemeniti Edelstein, Karel Filip Evgen (1756–1799). Slovenski biografsk. leksiko. 15 Ljubljana. 
Rajšp, V., Serše, A. (ur.) 1998: Slovenij. n. vojaške` zemljevid. 1763–1787. Karte, zveze” 4. Ljubljana. 
Rus, J. 1926: Triglav: Historijsko-geografske črtice I, II. Geografski vestnik 2, 2-3. 
Rus, J. 1929/30: Triglav: Historijsko-geografske črtice III. Geografski vestnik 5-6. 
Rus, J. 1933: Triglav v herojski dobi geološke vede. Geografski vestnik 9, 1-4. 
Scheuchzer, J. J. 1723: Itinera per Helvetiae alpinas regiones facta annis 1702–11. Leiden. 
Simler, J. 1984: Die Alpen - De Alpibus Commentarius. Weinsbe› . 
Strojin, T. 1978: Oris zgodovine planinstva. Ljubljana. 
Strojin, T. 2009: Zgodovina slovenskega planinstva. Radovljica. 
Šaver, B. 2005: Nazaj v planinski raj: alpska kultura slovenstva in mitologija Triglava. Ljubljana. 
Šmuc, A. 2015: Geologija. Dolina Triglavskih jezer.!Geografija Slovenije 32. Ljubljana. 
Štular, B. 2010: Jožefinski vojaški zemljevid kot vir za preučevanje preteklih pokrajin. Geografski vest ­ni” 82-1. 
Th. Iceman. Sout‰ Tyro. Museu` o. Archaeol. y. Bolzano. Internet: http://www.iceman.it/en/ the-iceman/ (16. 10. 2016). 
Valenčič, V., Faninger, E., Gspan-Prašelj, N. 1991: Zoi. plemenit. Edelstein, Ž. . (1747–1819). Slovenski biografski leksikon 15. Ljubljana. 
Valvasor, J. V. 2009: Čast in slava vojvodine Kranjske. Ljubljana. 
Vojvoda, M. 1970: Najnovejše spremembe ve planinskem ospodarstvu slovenskih Alp. Geografsk. vestni” 42. 
Wester, J. 1954: Baltazar Hacquet, prvi raziskovalec naših Alp. Ljubljana. 
Zorn, 
M. 2005: Fremde und einheimische Naturforscher und Geistliche - die ersten Besucher de› slowenischen Be› e (Ende des 18. Jahrhunderts bis Anfa. des 19. Jahrhunderts). Die Alpen!: Zu› europäischen Wahrnehmungsgeschichte seit der Renaissance. Bern. 

Zorn,
 M. 2007: Jožefinski vojaški zemljevid kot geografski vir. Geografski vestnik 79-2. 

Zorn,
 M. 2015: Uvod. Dolina Triglavskih jezer.!Geografija Slovenije 32. Ljubljana. 

Zorn, 
M., Gašperič, P.2016: Ge. rafsk. dediščin. –!sede` desetleti' Zemljepisn. . muzeja. Ge. rafsk. vestnik 88-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/GV88106 

Zorn,
 M., Komac, B. 2007: Naravni procesi v svetih knjigah. Geografski vestnik 79-2. 


Zwitter, Ž. 2014: Okolje na Kranjskem v 17. stoletju po Slavi vojvodine Kranjske. Studia Valvasoriana: zborni” spremni‰ študi' o. prve` int. ralne` prevod. Di. Ehr. De. Hertz. thum. Crai. v slovenski jezik. Ljubljana. 
ZAČETKI RAZISKOVANJA SLOVENSKIH ALP 
1 Uvod 
Pred devetde se ti mi leti je Jože Rus (1926) v Geo raf ske vestniku objavil članek z naslovom »Tri ­
lav: Historijsko-e. rafsk. črtice«, neka' le! kasnej. p. š. nj. ov. nadaljevanj. (Ru. 1929/30; delom. tud. Ru. 1933). Kasnej. s. v revij. nis. veď pojavljal. tem. povezan. z . odovin. »odkrivanja/ i. preučeva­nj. slovenski‰ ora. N. splošn. s. bil. redk. širš. tem. povezan. z vzpeti` svetom, izpostavim. lahk. l. planinsk. ospo darstv. (Vojvo d. 1970), . ornj. ozdn. mej. (Lovrenča” 1971; Plesni” 1971) i. hri­bov ske kme tije (Kerbler 2003; 2008). Redki pa so bili tudi zgodovinski pre ledi na dru ih področji‰ (na pri mer Habič 1989; Gams 1990; Perko in Zorn 2008; Zorn in Gašpe rič 2016). 
Po deve tih de setletjih želi mo tako ponovno os vetliti zgodovi no »odkrivanja« in preučevanja slo ­venski‰ or. s poudarko` n. »klasičnih/ raziskava‰ v 17. i. 18. stoletju. N. kratk. predstavljam. v. ib. za njihovo »odkrivanje« in glavne akterje. 
Ljudje so v pre teklo sti obiskovali ter se naseljevali v vzpe tem sve tu iz raz ličnih raz lo ov, bodisi za ­rad. prenaseljenost. nižinski‰ območij, kmetijstv. (planšarstvo), lova, iskanj. rud, izkoriščanj. ozdo. al. umik. pre. zavojevalci. T. s. bil. povečin. pastirji, lovci, iskalc. rud. i. zeliščarji, k. s. poznal. bližnj. vzpet. sve! te› ta` doživel. velik. več, ko! o te` skop. poročaj. viri. Tj. s. pristopal. anonimno . bre. véde nja okoli ce in brez pisnih sledi (Mikša 2013, 391). 
O. nekda' s. Alp. i. dr. . ors tv. razdvajal. ljuds tva. Bil. s. tud. domovanj. b. ov, k. s. s. ji` raj. iz. ibali. Gor. s. s. bali, sa' nis. razumel. naravni‰ pojavov, k. s. bil. ta` intenzivnejš. ko! v dolini. L. kak. člove” n. b. ime. strahos poštovanj. pre. »kamnit. puščavo«, k. s. dv. . daleď v višave, strmim. stenami, razbrazdanim. ledeniki, kje› s. »majhna/ vremensk. ujm. lahk. spreme­n. v življenjsk. nevarn. okoliščino. O. te` j. treb. poudariti, d. s. bil. »tabu/ predvse` vrhov. ora, a l. tisti, k. s. bil. dovol' visoki. Meril. n. bil. nadmorsk. višina, temveď naravn. e. rafsk. razme­r. (Mikš. 2013, 391). 
Vrhove kot domovanje bo ov najde mo v skoraj vsaki po ganski mitolo iji – Olimp je bil prebiva ­lišče rških bo ov, Kaj las je še danes sve ta ora tako Hindujcev kot Tibe tancev, pa tudi na Tri lavu na' bi po staro slovanskem ve rovanju živel tri lavi bog (Šaver 2005, 101). 
Tudi Biblija oram ni odtegnila spoštovanja. Ni težko pou dariti pomen ora Si naj (Zorn in Ko ­ma. 2007), Gilbo. i. dr. ih. P. prepričanj. verujoči‰ s. or. kraj, kje› sm. bližj. B. u. Pomembnos! 
ora v duhovnem smislu se je obdržala vse do današnjih dni. Med naj starejše orsko romanje in hkrat. naj starejši ohranjen zapis o pristopu na oro, je vzpon ple miča Boni fa cia Rotaria D’Asti 1. septembr. 1358 na vrh ore Roc ciamelone (3538 m) nad me stom Susa v Italiji. Na oro je pri ne sel težak mede ­ninas! tripti‰ s podob. Devic. Marij. ko! zna” zahvale, d. j. prežive. turšk. suženjstvo. K podob. vernik. romajo še danes. Sploh je Devi ca Marija zaščitni ca števil nih krščanskih sve tišč ve orah (slika 1). Nje ­ne kipe ali podobe so po stavili na vrhovih La Meije in Ai guille du Dru v Franciji, Dom in Matterhor. v Švici (E. el 1950) in ne na zad nje je na Kredari ci kapeli co (slika 2) pos večeno Mariji Snežni po stavi. tudi Jakob Aljaž leta 1896 (Mikša 2015, 121). 
Slika1:KapelicaMarijeSnežnenaVelikiplaniniv Kamniško-SavinjskihAlpah(1560!m).V ozadju!Ojstrica(2350!m).!
Glej a. leški del prispevka. 
Slika2:KapelicaMarijeSnežneinTriglavskidomnaKredarici(2515m)obzačetku20.stoletja!(zgoraj)indanes(spodaj).!
Glej a. leški del prispevka. 
V starejš. . odovin. obiskovanj. or. verjet n. n. obstaj. odmevnejš. . odba, ko! j. tist. o Hani­ba love` prečkanj. Al. let. 218 pre. Kristuso` i. današnj. Francij. n. Apeninsk. polotok. Pr. te` i. pr. nekateri‰ kasnej. zabeležen. prečenjih, n. prime› zimsk. prečkanj. Mon! Cenis. (Francija) cesar­j. Henri k. IV., k. j. let. 1076 potova. k papež. Gr. orj. IX., al. romanj. a. lešk. . meni h. John. d. Brembla, k. j. prečka. Sain! Bernar. me. današnjim. Švic. i. Ita lij. n. pot. v Ri` let. 1178, vzpo. n. bi. pove za. z občudovanje` al. raziskovanje` orsk. . svet. (Mikš. i. Ajle. 2015, 11). Pra. tak. tud. n. verjet n. najstarejš. zabeležen. prečkanj. (»Ötzija«) pre. približn. 5300 let. v Ötztalski‰ Alpah, k. na' b. bil. p. en. izme. razl. pove zan. s t› ovanje` (LeBlan. i. Registe› 2003, 4; Th. Icema. 2016). 
Obiskovanje gora zara di nuje je verjetno staro toliko, kot je staro človeštvo, ostali vzgibi pa so ve ­lik. mlajši. »Čast/ prv. . zabeležen. . vzpon. i. rekreacij. ozirom. ». želje,dabidosegelpomembno!višino!…« (Kugy 1976, 23) in ne iz nuje, pripa da sred njeveškemu pe sniku Francescu Pe trarki, ki se j. let. 1336 skupa' z brato` i. dvem. služabnikom. povzpe. n. 1912 metro. viso” Moun! Ventou. v Pro­vansi. T. vzpo. nekater. označujej. z. začete” planinstva, sa' na' b. pomeni. prelo` v odnos. d. ora. V času, k. s. s. nj. ov. sodobnik. iz. ibal. ora, j. bi. ». prvi,kisejepovzpelnagorozaradinjesame,!dabiuživalv razgledu!…/ (Coate. 1998, 65–66). Venda› p. s. j. Petrark. ko! piš. Coate. (1998, 65–66) na vrhu zatopil v iz povedi Av guština, ki svarijo, naj ljudje ne zame njajo stvarstva in stvarnika ter na' se ne pustijo zapeljati pokraji ni. Zavoljo tega se je svoje ga početja sramoval. 
Znan je tudi vzpon Leonarda da Vincija, ki je leta 1511 os vojil oro Bo ( 2556 m) v bližini Mont. Rose. Da Vinci ome nja še pristop na vrh Tre Signori ve orski skupi ni Monte della Diz ra zia, a letni c. vzpona ni znana kot tudi ne do sežena višina (Strojin 1978, 88). 
2 »Odkri vanje« vzpetega sveta 
V času raz svetljenstva v 17. in 18. stoletju so izobraženci začeli »odkrivati« orski svet. Pred te` j. zanimanj. z. or. doživel. manjš. razcve! v čas. humanizm. i. renesans. (Mikš. i. Ajle. 2015, 12). 
Starejš. literatur. le d. odnos. evropski‰ intelektualce. d. okolj. ozirom. odnos. družb. d. or. v srednje` i. . odnje` nove` vek. navaj. t. . mejni k. (Zwitte› 2014, 619). S. or. sre d. dr. . . ti­sočletj. ž. bil. ljude` prijaznejš. al. š. vedn. l. ». grdebradavice,kisokazilesvetkulturneravnice!…/ (Bat. el' 2009, 76). V nove` vek. j. narav. š. vedn. veljal. z. lep. i. prijetn. l. tam, kje› j. bil. ». udo»mačenainzarisanas šestilominravnilom!…/ (Bat. el' 2009, 76). Zwitte› (2014, 619) piše, d. s. nekater. skušal. dokazat. ». prelomnost[v odno. evropski‰ izobražence. d. okolj. ozirom. družb. d. ora, opom­b. avtorjev… humanizma!14.in15.stoletja,drugisoprelomnicovideliv večjistopnjiobvladovanjanarave!zaradiznanstveneganapredkav 17.stoletju,spettretjipav romantikipoznega18.stoletja,kisojointer»pretiralikotreakcijonatehnološkinapredek!. tanajbivodilk prevrednotenjuodnosadookolij,kinajbi!jihprejimeliza»divja«,denimoAlpe.V resnicigrezadolgotrajenprocesspreminjanja,kiv prostoruniimelenotnečasovnedinamike.Močnopozitivnovrednotenjepokrajinesrečamožev 17.stoletjuinprej,medtem,šev poznem18.stoletjupasopogostereligiozno-magičnerazlagenaravnihpojavovinprocesov.!V samempredstavljanjunaravejesicermed17.in19.stoletjemprišlodoizrazitesekularizacije!…«. 
Pri začetkih opisovanja Alp velja ome niti Johan na Jakoba Scheuch zerja (1672–1733), ki je pre ­hodil in z barome trom iz me ril več švi carskih ora ter svoje iz sledke opisal v delu Itineraalpina!(1723) in Jo sia sa Simlerja (1530–1576), ki je leta 1574 objavil delo DeAlpibuscommentarius!(Simler 1984). Del. velj. z. prv. mon. rafij. o Alpa‰ i. obravnav. njiho. nastane” i. eol. ijo, ime, položaj, delitev, rastlinstv. i. živalstvo. Z. na. j. zanimivo, ke› v trinajste` p. lavj. omenj. Julijsk. i. Karnijsk. Alpe, raz laga nastanek ime na, našteva reke, vsebuje pa tudi zemljevid Kranj ske (slika 3; Strojin 2009, 23). 
Slika3:ZemljevidKranjskev deluJosiasaSimlerjaDeAlpibuscommentariusizleta1574.NanjemKarnijskeAlpeoznačujejopredalpskisvetzahodneSlovenije.!
Glej a. leški del prispevka. 
3 Sloven ske Alpe v »praz godovi ni« obi skovanja gora 
Arheološke ra ziskav. kažejo, da je prisotnost človeka v slovenskih Alpah ž. zel. dol a. Ž. pred veď dese! tisoď let. s. s. lovc. i. nabiralc. zateka l. v jam. vzpet. . sveta, n. prime› Potočk. zijal k. (1675 m; slik. 4) n. Olševi, v Medvedov. jam. (1500 m) n. Mokric. al. jam. Divj. bab. v Idrijsko-Cerkljanske` hribov ju (450 m). V času bronaste dobe se z najdbami orožja prvič zgo stijo doka zi o obiskih sloven ­ske ga visoko orja. Pojavlja se puščanje po samez nih ko sov orožja, kar je verjetno povezano z darovanj. b. ovo` (Cev. 2006, 6–7). Verjetn. s. tud. ž. davn. pre. srednji` veko` pristopil. n. številn. vrhove. 
V srednje` vek. imaj. v Alpa‰ zarad. t› ovin. vs. večj. pome. prelazi. Pot. pre” karavanški‰ pre­la zov so bile otovo znane že v praz odovi ni, rimske najdbe pa doka zuje jo uporabo Ljubelja v antiki. Prelaz Ljubelj (1370 m) se po o sto ome nja v vi rih iz 13. stoletja, ». kojemoralbitiprometžeprecej!intenziven!…« (Kosi 1998, 253–254). Vzpored na in enakovred na je bila v sred njem veku ce sta prek Je ­zersk. . vrh. (1218 m), po! pre” Korensk. . sedl. (1073 m) p. j. stekl. šel. p. kolonizacij. . ornjesavsk. doli ne v 13. in 14. stoletju (Kosi 1998, 254, 257). Prav tako antična povezava je bila prek Predela v Ju ­lij skih Alpah (Kosi 1998, 245). Potovanja so bila povezana s števil ni mi nevarnostmi od naravnih uj` do napa dov domačinov. Zara di pomoči romarjem, t› ovcem in popotnikom so na prela zih ali ob po ­teh nanje nastali števil ni »hospi ci« ozi roma zave tišča, kasne je so se iz njih raz vila o stišča s pre nočišči. Eden iz med takih hospi cev je bila »Jenkova kasarna« na poti z Zgornje a Jezerske ga proti Jezerske m. vrhu (slika 5; Janša Zorn 2000). 
Slika4:Potičkazijalkajepomembnojamskonajdiščeizzačetkamlajšegapaleolitika.!
Glej a. leški del prispevka. 
Slika5:JenkovakasarnanaZgornjemJezerskemjebilapostavljenav 15.stoletjuzaprenočevanjetrgovcev.!
Glej a. leški del prispevka. 
4 Prvi ra zi skovalci sloven skega gor skega sveta 
Med ra ziskoval ci slovenskih pokrajin v 17. stoletju iz stopa kranj ski ple mič Janez Vaj kard Val va »sor (1641–1693). V delu ČastinslavavojvodineKranjske!(1689) je opisal in sploh prvič zapisal prv. znan. pristop. n. nižj. ležeč. slovensk. vzpetine. Imen. vzpetin, doli. i. re” s. sice› pojavljaj. ž. prej, n. prime› ko! mejnik. osposte. v različni‰ dokumentih, n. prime› darilni‰ listina‰ (Mikš. 2013, 392). 
»…V drugipolovici17.stoletjajebilozaučenjake,kisoseukvarjaliz naravo,značilnoprepletanjenastajajočeganaravoslovja,naravoslovnefilozofijeinreligiozno-magičnihrazlag,karveljatudizaSla»vo;vsehvsebin,kijihValvasornirazumel,nioznačilzačudeže,zavedalseje,damarsičesanaravnega!nerazume!…/ (Zwitte› 2014, 619). Valvaso› večj. . zanimanj. obisk. i. raziskovanj. or. n. posvečal, opisa. ji‰ j. . ol' n. splošno . v drug. knjig. j. p. lavj. »Oe ora‰ n. Gorenjskem/ (Valvaso› 2009, knji­
. II, 141). Vzpet. sve! j. omenje. tud. pr. naštevanj. i. obravnavanj. prelazo. te› cest. Vzpet. . svet. se dotika še pri po lav ju o naravnih zname nito stih. V po lav ju »O naravnih redko stih dežele Kranj ­ske« ome nja ori Crain-be› in Kerma. Prva se nahaja pri Kranj ski Gori (Valvasor 2009, knji a II, 141, knj. . IV, 558). I. opis. o »luknjiskozigoro«, skoz. kater. selahk. prid. i. Gorenjsk. v Bove. j. verjetn. misli. n. Prisojni” i. nj. ov. Okno. Ke› te‰ kraje. n. obhodi. sam, j. lahk. Okn. zamenja. tud. s sosed­nji` Vršiče` (1611 m), prek. kater. . j. vodil. prastar. prometn. po! i. . ornjesavsk. dolin. n. Bovško. Pr. opis. dr. . p. navaja, d. lež. me. Mojstran. i. Bovcem, n. pod lag. česa› lah k. domnevamo, d. je imel v mislih Tri lav sko po orje. V po lav ju »O ne navad nih lastno stih ore Krma« piše: ». Dosti!boljčudnopajeto-le:Čekdoopoldnenatejgoripokaz bičem,sledineposrednointakojnevihtaz gro»momintočo,čepravjedanšetakojasen.Najsetozdipametnemubralcušetakonenavadnoinneverjetno,tolenisozgoljgovorice,temvečjepreverjeno.Inbralecnesmemisliti,datopotrjujejosamoizjaveljudi,!
kiv okoliciživijo.Tostanamrečv zadnjihletihsamaosebnovidelagospodJohannBaptistaPatermann!ingospodLaurentiusvonRechberg,obadoktorjamedicine.« (Valvasor 2009, knji ga IV, 562). Prek Val ­vasorja tako iz ve mo za dva nje ova predhod nika, ki sta že v 17. stoletju hodila v okoli ci Tri lava. Ža. je to tudi vse, kar pri Valvasorju iz ve mo o nju nem vzponu na oro Kermo in o njiju. Z ime nom pred ­stavi in na kratko opiše tudi Jelovi co, Storžič in Grintovec ter njihovo lego (Kugy 1973). Na podl. . Valvasorjevih opomb in skic je nastala rafična opremlje nost nje ove knji e, ki jo tvorijo zemljevi di, panorame (po lav je 5) in ris be po samez nih krajev ter po slopij. 
V 18. stoletju »obiskoval ce« slovenskih ora že lahko raz deli mo v štiri skupi ne: (tuji) izobraženc. (po lav je 4.1), domače plemstvo (po lav je 4.2), slovenska duhovščina (po lav je 4.3) in domači orsk. vod niki (po lav je 4.4). 
4.1 Tuji izobraženci 
Slovenske Alpe so v 18. stoletju po stale zani mive za po samez ne naravo slovce, zlasti zara di rastlin ­ske ga in živalske ga bo gastva ter geoloških po sebno sti. 
Me. tujim. izobraženci, k. s. služboval. n. Kranjske` velj. omenit. Južn. . Tirolc. Giovanni Anto»nia Scopolija (1723–1788), zdravnik. v Idriji, k. s. j. zanima. z. botaniko, ka› j. bi. nj. ovglavn. moti. z. obiskovanj. ora. Postavi. j. temelj. naravoslovnem. preučevanj. Kranjske. Preučeva. j. kranjsk. rastlinstv. i. živalstvo. Me. letom. 1755 i. 1766 j. prepotova. veli” de. dežel. i. let. 1758 prv. doku­mentiran. stopi. n. Storžiď (2132 m) te› let. 1759 n. Grintove. (2558 m). V leti‰ 1761 i. 1762 j. obhodi. bohinjsko-tolminsk. or. i. s. povzpe. n. južn. vznožj. Tr. lav. na. Veli` polje` (Bufo. 1967, 256–258). 
Scopolijev. del. j. v Idrij. pripeljal. Baltazar ja Hacqueta (1739/40–1815), p. rod. i. Bretanije. Za­pisa. je: ». odločilsemsezaKranjskozaradinaravoslovjaindobroznanegarudnikaživegasrebra;poleg!tegajetamživelslavniScopoli!…/ (Lunazz. 2010, 88). Pol. osvojitv. Tr. lava, j. Hacque! prehodi. š. Čaven, Dolin. Tr. lavski‰ jezer, Golak, Gorjance, Gotenico, Javornik, Krim, Ljubelj, Mokrc, Nanos, Po­rezen, Snežni” i. Učko. Prehodi. j. celotn. hribovje, k. obkrož. Ljubljansk. kotlino, i. s. poda. o. Vrhnik. čez Polh. rajsko hribovje v Poljansko dolino, Kropo, Kamno Gorico, Radov ljico in na Bled. Napisal j. obsežn. del. OriktografijaKranjske!(OryctographiaCarniolicaoderphysikalische!BeschreibungdesHer»zogthumsKrain,!IstrienundzumTheilderbenachbarten!Länder), k. j. v štiri‰ deli‰ izhajal. o. let. 1778 d. 1789. V čas. priprav. j. let. 1777 ko! prv. poskuša. dokumentiran. doseč. vr‰ Tr. lav. (2864 m) i. s te` nakaza. te› potrdi. lavn. »obsedenost/ raziskovalce. slovenski‰ Al. v 18. i. 19. stoletju . osvo­jit. najvišj. oro. Uspe. m. j. vzpo. pre” planin. Konjščic. i. Vel. . polj. n. Mal. Tr. la. (2725 m), po! p. j. dobil. im. »bohinjsk. pristop«. O vzpon. j. poroča. (pre vo. p. K. yj. 1973, 44–47): ». Plezal!semposkalahnavzgor.Spočetkanisemkakidveurinaletelnanobenovečjoovirov zajediskalovja,kerje!ležalovelikodrobirjainsnega.Kopasemtoimelzaseboj,semspoznal,dasomojiljudjegovoriliresnico,kosotrdili,dajihjelemaloprišlogoralipanobeden,vsajnihčeodrastlinoslovcevne,zakajnašelsem!rast»line,kijihnibilopazilnitiScopolinitikdodruginjihbomobpriložnostiopisal.Karzadevavrstekamnin,!semugotovilapnenecinželeznatoglino![…… Naslednjegadnesemhotels svojimispremljevalcinaskočitigorošeizdrugestrani,a vremeteganidopuščalo.Zadovoljilsemsetorejs preučevanjemgorskihsestavin.!Vendarupam,dabomdrugikratprišelnanjo,kobomdobilDeLucovbarometer,dabomizmerilvišino.«. 
Po spodle telem Hac que tovem po skusu os vojitve Tri lava je baron Žiga Zois (po lav je 4.2), ki je fi ­nančno podpi ral Hac que tovo os vajanje vrhov, predvsem zara di svoje ga zani manja za eolo ijo in š. po sebej za mi ne rale, pa tudi zato, ker je bil lastnik fužinarskih obratov v Bohi nju, v spodbu do za čim ­prejšnji pristop na vrh raz pisal n. ra do. Vrh je bil os vojen leto dni kasne je, 26. av gusta 1778 (Mikš. in Aj lec 2015, 15). 
Scopolij. i. Hacquet. red. zasl. . z. »odkritje/ Vzhodni‰ Al. širš. r. ij. (Mikš. i. Ajle. 2015, 13). 
Na Kranj skem in Koroškem je deloval tudi naravo slovec franz Xaver von Wul fen (1728–1805), švedsko-madžarske ga rodu, ki se je zani mal za botaniko in mi ne ralo ijo. Tudi on se je povz pel na veď 
ora (na pri mer Storžič, Grintovec, Mangart, Tri lav) (Petkovšek 1986, 725). 
Me. tuj. raziskovalc. sod. Lovrenz Willomitzer (1747?–1801), . rsk. . rodu, Hacqueto. učene. i. ranocelni” n. Kranjskem, k. j. bi. me. prvopristopnik. n. Tr. lav. A. ust. let. 1779 j. bi. (p. Zoisovem) nalo gu znova na Tri lavu, ko je spremljal Hac que ta, ki je takrat Tri lavu iz me ril višino (Mund. 1986, 698–699). 
Henrik freyer (1802–1866), ki je bil češkega rodu, je bil rojen v Idriji. Kot lekarnar je službova. v Idriji, Z. rebu, Grad cu in Ljubljani, nato pa je prev zel me sto kusto sa dežel ne a mu ze ja v Ljubljani. Po njem se ime nuje več živalskih fo silov (Zorn 2005, 227). Freyer se je leta 1837 povz pel na vrh Tri ­
lava in to po poti iz doli ne Krme, kar je prvi znani vzpon na Tri lav s te smeri. Hkrati je bil to prv. vzpon, ki je bil opravljen brez vod nika (Pintar 1926, 189). 
4.2 Domače plemstvo 
Poleg našte tih izobražencev je med prve ra ziskoval ce slovenskih ora mo oče šteti tudi predstav ­nik. kranjsk. . plemstva, k. s. s. pra. tak. zanimal. z. naravoslovj. i. i. naravoslovni‰ v. ibo. odkrival. 
ore. Mednj. v prv. vrst. sod. baro. Ž. . Zois, pol. nj. . p. š. nj. o. bra! Kare. Zois,gro. Fran. Jože. Hanibal Hochenwart in rof Rihard Ursi ni Blagaj (1786–1858), po kate rih se ime nuje jo nekate ri mi ­ne rali (na pri mer zoisit), rastli ne (na pri mer blagajev volčin – Daphneblagayana) in živali (na pri me› jamski hrošč drobnovratnik – Leptodirushochenwartii). 
Me. . ora' naštetim. j. otov. najpomembnejš. Žiga Zois (1747–1819), k. s. zarad. bolezn. vzpo­no. n. udeleževal, ji‰ j. p. spodbuja. i. finančn. podpira. (Valenčič, Fani. e› i. Gspan-Prašel' 1991). Konec 18. stoletja se je tudi vključil v raz pravo o nastanku kam nin. ». Protikoncuosemnajstegasto»letjajezačelapostajatigeologijamodernaznanost.Dveteorijistasistalitakratnasprotigledevprašanja,!kakosonastalekamnine!…« (Fani. er 1994/1995, 562). Neptu nisti so trdili, da so se kam ni ne useda ­l. v morju, nasprotn. p. s. ji` vulkanist. pripisoval. vulkansk. izvor. Vne! pripadni” slednj. j. bi. tud. Johan. Ehrenreic‰ Fichte. (1732–1795). T. j. n. podl. . Zoisovi‰ vzorce. kamni. izpo. Tr. lav. v svoj. knji i MineralogischeAufsätze!iz leta 1794 trdil, da ra di Tri lav, Vršac in okoliške vrhove »praapne ­nec«, ki naj bi bil m. mat ske ga iz vora, torej brez okam nin. Zois se s Fichtlovo raz l. o ni stri njal, sa' je me nil, da re pri tri lav skem apnencu za morsko usedli no. Da bi zbral doka ze je av gusta 1795 or ­
anizira. odpravo, k. j. j. vodi. Valenti. Vodnik, udeleži. p. s. j. j. tud. ro. Hochenwar! (Ru. 1933, 101; Fani. er 1983, 6; 1994/1995, 562; Zorn 2005; 2015). Odpravo je pot vodila skozi Doli no Tri lav ski‰ jeze› d. Vršac. (2194 m; slik. 6) i. napre' d. Tr. lava. N. pot. ko! tud. n. same` Vršac. s. našl. okam­ni ne. Ob tem je Zois zapisal (Rus 1933, 101): ». Tasled(navrhVršacanajdenegaamonita; slika 7)mijeneizmernodobrodošla,sajnamdajeupanje,dabodov bodočenašliokameninetudinanajvišjihtočkahins temprineslimatematičnopravilendokaz,dasonašeapnenčevehribineenakestarostiinporekla.!…«. Kot plod vtisov z odprave naj bi nastala Vod nikova pe snitev »Vršac«. A če pusti mo ob strani raz pra ­ve o tem, kate ro oro pe snik de jansko opeva, ozi roma ali je Vod nikov Vršac sploh v Doli ni Tri lav ski‰ jeze› (Orože. 1899), p. n. morem. mim. dr. e, . eološke/ kitic. v pesnitvi: »Skladnaskladusezdvi»guje,golihvrhovkamnizid.Večnimojsterzaukazuje:Prid’,zidarselesučit!«. Po Rusu (1933, 104) s. Vodni” v prve` stavk. dotakn. ». veličastjageološkezgradbe,kijojebilsamodkrilnasvojemzna»menitempohoduavgusta1795!…«, z retorični` pozivo` v dr. e` stavk. p. ». apostrofirapesnikzidarja-geologaJ.E.Fichtla,najopustisvojekabinetnoučenjaštvoinseprideučitnalicemestav pri»rodo!…«. 
Če. mese. dn. j. v ostenj. Tr. lav. sledil. nov. odprava; pridruži. s. j. j. tud. Vodnik. N. nje' s. odkril. dovolj fo silov, s kate ri mi so doka zali, da je tudi ovršje Tri lava iz apnenca morske ga iz vor. (Rus 1933, 102). 
Slika6:ZasavskakočanaPrehodavcih(2071!m)inVodnikovVršac(2194!m)z lepovidnimiplastmi!apnenca(desno).!
Glej a. leški del prispevka. 
Slika7:NazgornjemkoncuDolineTriglavskihjezer,v bližiniPrehodavcev,najdemogomoljastoplastnaterdečeapnencezgornjegačlenaprehodavškeformacije(Šmuc2015,34)z velikofosilovamonitov(izumrla!skupinamorskihživali,glavonožcevs spiralastozavitohišico).!
Glej a. leški del prispevka. 
Ko! botani” j. bi. v dr. . polovic. 18. stoletj. pomembe. Karel Zois (1756–1799) (Praprotni” 1991, 827–828) po kate rem se med dru im ime nuje ta zoisova zvončica (Campanulazoysii; slika 8) in zoi ­sov. vijolic. (Violazoysii). Rastlin. z. svo' herbari' j. nabira. p. vrhovi‰ Karavank, Kamniško-Savinjski‰ in Julij skih Alp. Nje ova planinsko-ra ziskoval na zapuščina je tudi po stavitev prvih visoko orskih za ­vetišč. En. j. da. postavit. pr. Dvojne` jezer. al. pr. Uta‰ v Dolin. Tr. lavski‰ jezer, dr. . p. n. Vele` polju. Zave tišče je dom nevno imel tudi v zgornjem delu Doli ne Tri lav skih jezer (Erhartič 2012, 23). 
Zave tišča naj bi zgra dil prav zara di botaničnih ra ziskovanj, kar ome nja tudi Hochenwart, ki se je v za ­ve tišču v Doli ni Tri lav skih jezer mu dil med raziskoval no odpravo leta 1795. Ob po ledu iz »stapze/ (Štapc) na okoliške ste ne in melišča je zapisal (Hochenwart 1838, 52): . …!Žetarazgledsizasluži,da!prepotujemoBohinj!…Tapogledjetakoposebeninzdise,dajev nasprotjuz …zakonitežnosti,dače!ganebisamvidel,!…biimeltoslikozav naravinemogočo![…]; v vsehkrajnskihgorahnemoremonajti!takolepegainočarljivegarazgleda!…«. Zapisal je tudi, da so lahko ve o stoljubni koči občudovali de jav ­nost barona Karla Zoisa in števil ne primerke rastlin. Koča je bila nare je na iz ma ce snove ga lesa, imel. je pro storno kuhi njo, ki je hkrati služila za spal ni co za orjance in no sače. Imela je jedil ni co, kate re de. je bil name njen shranjevanju živil in nabranih rastlin, pro store za spanje za oste in iz brane spremlje ­val ce ter dnevno sobo in spal ni co barona Zoisa (Hochenwart 1838, 52). 
franc Hoc henwart (1771–1844) je bil soustanovitelj Kranj ske ga dežel ne a mu ze ja ter eden pio ­nirje. v osvajanj. slovenski‰ or. (Ma. 1928, 331). N. pobud. Ž. . Zois. s. j. let. 1793 skupa' z lovce` Sprukom, prvim po ime nu znanim vod nikom ve Kam niško-Savinj skih Alpah, povz pel na Planjav. (2392 m). Leto za tem se je povz pel na Mangart (2679 m). 
Slika8:Zoisovazvončica(Campanulazoysii)(Dakskobler2015,65).!
Glej a. leški del prispevka. 
4.3 Sloven ska duhovščina 
Tretja skupi na lju di, ki so jih v takratnem obdobju zani male ore, so bili slovenski duhovniki. Tud. njim je bilo vodilo deloma naravo slov je, a je šlo predvsem za romantično občudovanje le pot gora. 
Iz Zoisovega kro ga iz stopa Valentin Vod nik (1758–1819), ki je večkrat potoval v okoli co Tri lava, prvič leta 1794, takrat kot kaplan na Koprivniku. Leta 1795 je, kot smo ome nili, vodil Zoisovo odpra ­vo v Tri lav sko po orje (Kos in Toporišič 1986, 509–528). V spomin na odpravo je spisal odo Vršac, k. velj. z. en. najlepši‰ hvalni. naš. . orsk. . sveta, Vodni” p. z. začetnik. slovensk. planinsk. poe­zij. (Orože. 1895a; 1895b). Z. vodenj. odprav. s. j. Zoi. Vodnik. zahvalil, z gledišč. obiskovanj. or. pa je bolj pomembno, da je ob tem zapisal:»…GrofHochenwartinabbePinhakstaprišladomovkakor!pijanaodveselja!…« (Lovšin 1944, 96), kar je pri nas verjetno prvi opis vzne se ne ga ve selja in ra zi ra ­no sti zara di gora. 
Pol. Valentin. Vodnik. lahk. ve t. skupin. štejem. š. brat. Jakoba (1782–1836) i. Ivana Dežmana (1782–1832), kaplana v Sred nji vasi in Bohinj ski Bistri ci, ter Valenti na Staniča. Predvse` Stanič in Vod nik sta opisovala svoje vzpone in o gorah pisala pe smi (Zorn 2005, 232). 
Brata Dežman sta se na Tri lav podala 1. septembra 1808, v prvem letu, ko sta nastopila svojo prv. duhovniško službo pod Julijci. Na vrh je prišel le Jakob z vod nikom, Ivan pa je ob stal pod vrhom. K. so se stopili, je Jakob napisal pismo Valenti nu Vod niku, v kate rem mu je obširno poročal o svojih pla ­ninskih doživetjih. Dežman v pismu ni opisoval kakšnih strokovnih ugotovitev, prav tako ni po skuša. s pesniški` jeziko` izpovedat. svoji‰ občutkov. Pisa. j. v preprostem, pripovedne` jeziku, d. b. pred­stavi. svo' vzpo. i. d. odke, omenj. p. tud. lepot. naravne. A. ust. 1809 s. j. tud. Iva. Dežma. povz­pel na Tri lav in v stekle ni ci pustil kratko be sedilo, v kate rem je, poleg samohvale svoji korajži, zapisal: »Sembiltakokorajžen,topisemcenajnavrhutukajostane,nikarganevzemi,največjemojeveseljeje!nagorah.« (Lovšin 1944, 99). Brata Dežman bi lahko šteli za zgod nja, morda celo za ena od prvih obi ­skovalce. or. n. Kranjskem, k. st. v visok. orj. zahajal. povse` ljubiteljsko, . ol' i. lastn. . hrepenenj. p. narav. i. prostočasni‰ doživetjih, rekl. b. planinsko-turistično. Njun. predhodnik. s. pol. želj. p. naravnih le potah imeli tudi dru e motive – ra ziskoval ne in gospodarske. 
Med pomembne po samez nike v času vzpona ra ziskovanja slovenskih Alp šte je mo Valenti na Sta »niča (1774–1847), ki velja za prve ga slovenske ga alpi nista in ene a od pionirjev evrop ske ga alpi niz m. splo‰ (Klemu. 2000, 192–195). Vzpon. j. p. ost. izkoristi. z. raziskovanj. botanike, eol. ij. i. mer­jenj. nadmorski‰ višin. Najveď občudovanj. j. pože. nj. o. vzpo. n. Velik. Klek/Gro. lockne› (3798 m) leta 1800, le dan za prvim pristopom in isto leto prvi pristop na dru o naj višjo oro Nem čije – Watz ­man. (2713 m). Let. 1808 j. bi. n. Tr. lavu, k. m. j. tud. izmeri. višino. Povzpe. s. j. š. n. Prestreljenik, Mangart, Krn, Matajur in Kanin. Čeprav so Staniča najprej ve ore zvabili ra ziskoval ni vzgibi, je iz nje ­
ovi‰ zapiso. slutiti, d. s. bol' i. bol' prevladoval. povse` alpinističn. v. ibi . preplezat. či` veď or. in kot prvi pristopiti na še neos voje ne vrhove, saj na bi de jal »Quis(montium)contrame?« ozi rom. »Kateraizmedgoramimorekljubovati!« (Orožen 1907, 7) ter ob tem dožive ti napore in ve selje. Staniď je zapisal: »Komajserešišizbreznapogube,teprevzamenepopisnaslast!«(Orožen 1907, 7). 
4.4 Domači gor ski vod niki 
V posebn. skupin. obiskovalce. slovenski‰ or. j. v obravnavane` obdobj. treb. uvrstit. domač. 
orske vod nike, brez kate rih našteti izobraženci ne bi tve gali nevarne hoje ve ore. Vzgibi za njihov. vzpon. v nasprotj. s pre' naštetim. nis. bil. naravoslovn. al. romantični, paď p. ospodarsk. (pašništvo, ru darje nje, vod ništvo in lov). O nekem zavestnem odkrivanju ora v tej skupi ni ne more mo ovoriti. Kot naj bolj znane predstavnike ome ni mo tri domačine, ki so skupaj z ranocel nikom Willomit zerje` 
26. av gusta 1778 kot prvi pristopili na vrh Tri lava – kmet in lovec Šte fan Rožič, ru dar Matevž Kos te› kmet in ru dar Luka Korošec (Mikša in Aj lec 2015, 13). 
V prvi polovi ci 19. stoletja se zani manje za slovenske ore raz širi tudi na nekate re dru e poklic n. skupi ne, na pri mer eode te, ofi cirje, t› ovce z mi ne rali. To je tudi že čas, ko lahko ovori mo o obisko ­vanju in ne več ra ziskovanju gora. 
5 Sloven ske gore na kartografskih in dru gih upodobitvah 17. in 18. stoletja 
Poz navanje vzpe te ga sve ta se odraža tudi v nje ovih kartograf skih upodobitvah. Vzpe ti svet je bi. v 17. in 18 stoletju upodobljen s senčeni mi krti nami, kate rih lega je ne natančna, a kljub temu bral c. pod. prostorsk. predstavo, kj. s. nahajaj. vzpetine. Prot. konc. 18. stoletj. krtin. zamenjaj. »reliefn. črtke« (Gašpe rič 2016, 75, 151). 
Zemljevi di velikih me ril so lahko služili kot pripomoček v morebitnih mej nih sporih. Takšen je n. pri mer načrt Matije Ločnikarja iz leta 1701, ki prika zuje doli no Spod nje Krme in Ra dovne z doli n. Kot v ozadju (Rus 1926, 89). 
Podrobe. pr. le. zemljevido. slovensk. . ozemlj. o. antik. d. 20. stoletj. j. naredi. Gašperiď (2007), pr. le. vzpet. . svet. n. stari‰ zemljevidi‰ ozemlj. Slovenij. p. st. naredil. Gašperiď i. Zor. (2011). 
V 17. stoletju iz po stavljamo Janeza Vaj karda Val va sorja in nje ovo delo Čast in slava voj vodi n. Kranj ske (1689; 2009). Poleg podatkovne ga, znanstve ne ga in umetniške ga pome na vsebuje tudi neka' zemljevidov. Najpomembnejš. j. zemljevi. vojvodin. Kranjsk. (slik. 9). Gorovj. s. upodobljen. z osen­če ni mi krti nami, njihova lega je ne natanč na, relativno dobro pa je upodoblje na reč na mreža. Nje ov. odlik. j. predvse` v tem, d. služ. bralc. ko! pomoď pr. prostorsk. predstav. (Gašperiď i. Zor. 2011, 6). 
Valvasor je vzpe ti svet upodobil tudi na panoramah ter ilustra cijah pri opisu po samez nih krajev, kjer so upodoblje ni ra dovi, samo stani in dru ga pomembnejša po slopja. Z vi dika upodobitve ora s. pomembne štiri panorame – upodobitev ra du Auerspe› (Turjak; knji ga XI, 26–27), ra du Ehre na. (Aj manov rad pri Sve tem Duhu; knji ga XI, 128–129), samo stana Mönckendorff (Meki nje; knji ga XI, 368–369) in ra du W. enspe› (Bo enšperk; knji ga XI, 620–621). Med ostali mi ilustra cijami pa: E (Brdo; knj. . XI, 129), Gallenfel. (Golnik; knj. . XI, 166), Kaltenbrun. (Studenec; knj. . XI, 295), Kat­zenstei. (Kamen; knj. . XI, 299) i. Lite. (Litija; knj. . XI, 343). T. s. š. risb. Blejsk. . jezer. ze rado` in okoli co ter z ozadjem proti Pokljuki (knji ga XI, 611), Bohinj ske a jeze ra z iz vi rom Savice (knji ga II, 159), dolin. Kokr. (knj. . II, 136; slik. 10) te› Kamnišk. Bistric. (knj. . II, 153) (Loža› 1936, 197, 199). Podrobne je o upodobitvah naših gora v 18. in 19. stoletju piše Ložar (1936). 
Slika9:JulijskeAlpenazemljeviduKranjskeJanezaVajkardaValvasorjaizleta1689.Zemljevidmočno!spominjanapribližnostoletstarejšizemljevidv knjigiSimlerja(slika3).!
Glej a. leški del prispevka. 
Slika10:DolinaKokrenabakrorezuJanezaVajkardaValvasorjaizleta1689.!
Glej a. leški del prispevka. 
V 18. stoletj. j. kart. rafsk. strok. močn. napredoval. (Gašperiď 2016), boljš. p. j. bil. tud. poz­navanj. ozemelj. Vzrok. z. t. lahk. iščem. v politični, upravn. al. vojašk. želj. ozirom. nuj. p. natančni‰ iz me rah in prika zih oze melj. To je čas izu mov raz ličnih pripomočkov za merje nje in določanje lege te› težnje po izmenjavi znanj in poe note nju merskih siste mov. Dru ga polovi ca stoletja je tudi čas začet ­ko. tria. ulacijski‰ meto. z. izmer. površja, k. s. močn. povečal. natančnos! zemljevido. (Gašperiď in Zorn 2011, 7). 
V povezav. s prikazovanje` or. j. treb. v te` obdobj. izpostavit. zemljevi. Kranjsk. Janeza Dizme florjančiča (Gašperiď 2007, 269) i. let. 1744 (DucatusCarnioliaeTabulaChorographica!ozirom. Horo­
raf ski zemljevid voj vodi ne Kranj ske). Obrisi vrhov in njihov položaj je še ved no približen, zato pa s. je na njem ». prvičpojaviloimenašenajvišjegorev slovenščini!…« (Fridl in Šolar 2011, 214) (Mons!TerglouCarnioliaeAltissimus; slik. 11), dodan. p. m. j. tud. višina. Tr. la. j. viso” 1399 pariški‰ sežnjev. Florjančič je pri me ritvah uporabil astrolab (Držaj 1980, 156), opremljen z natančnim kotome rom. T. j. naprava, k. j. v tisti‰ časi‰ služil. z. določanj. navidezn. l. . Sonca, Lune, planeto. te› zvezd. Čepra. je iz merje na višina napačna, ima vsee no velik pomen, saj pove, da je Tri lav že takrat veljal za naj višj. 
oro na Kranj skem. ». Florjančičevzemljevidjetudiprvizemljevidnašegaozemlja,izkateregajemo»gočeboljerazbratirazgibanostpovršja.« (Fridl in Šolar 2011, 214). 
Slika11:IzsekizzemljevidaKranjskeJanezaDizmeFlorjančičaizleta1744,s prvimpoimenovanjem!invišinoTriglava.!
Glej a. leški del prispevka. 
Slovenke Alpe je v dru i polovi ci 18. stoletju upodobil tudi Balta zar Hacquet. V tretjem zvez k. Oriktografije!Kranjske!(1784) j. objavi. zemljevi. Mappa!Litho-!Hydrographica!Nationis!Slavicae!(Kam ninsko-vodopisni zemljevid slovanskih narodov; slika 12), ki prika zuje območje med porečjem. Save in Drave. Gore so na zemljevi du upodoblje ne s senčenjem v obliki vzpe tin. Porečji obeh rek i. večji kraji so vrisani pravil no, po sebnost pa so oz načena rud na nahajališča (Gašpe rič in Zorn 2011, 7). 
Hacque! j. v prve` zvezk. OriktografijeKranjske!objavi. prv. slikovn. upo dobite. Tr. lav. (bakro­rez). Upodobitev je si cer zavajajoča, saj deloma kaže zrcal no podobo – Mali Tri lav je na levi name st. na de sni (slika 13). Na upodobitvi je tudi ime VelikiTerglau, ki naj bi bil po Hac que tovih me ritvah vi ­sok 1549 pariških sežnjev ozi roma 3018,7 m (We ster 1954, 60.). 
Dobre ga pol stoletja kasne je ima Tri lav na zemljevi du Special-KartedesHerzogthumsKrain!(Spe ­cialni zemljevid voj vodi ne Kranj ske), ki a je med le toma 1844 in 1846 iz delal He nrik Freyer, že skora' pravo višino – 9316 čevljev ozi roma 2843,8 m (Leban 1954, 135). 
Slika12:SlovenskeAlpev deluBaltazarjaHacquetaOriktografijaKranjske(III.zvezek,1784).!
Glej a. leški del prispevka. 
Slika13:PrvaupodobitevTriglavav deluBaltazarjaHacquetaOriktografijaKranjske(I.zvezek,1778).!
Glej a. leški del prispevka. 
V dru i polovi ci 18. stoletja (1784–1787) so bile slovenske Alpe upodoblje ne tudi na jožefin skem vojaškem zemljevidu (prv. habsburšk. vojašk. izmera). Izdela. j. bi. v največje` meril. d. teda' (1:28.800). Danes velja za naj kakovostnejši karto raf ski iz delek tiste a obdobja, ki pa je bil v takratnem času stro ­
ovarovan. skrivnost. Relie. j. prikaza. s črtkanjem, nazornos! p. povečuj. uporab. različn. barv. Prikaz. so relativno natančni za nižinska območja, za orski svet pa so zelo ne natančni (slika 14; Zorn 2007; Štular 2010; Gašpe rič in Zorn 2011). 
Slika14:»Terglau«(Triglav)inokolicanajožefinskemvojaškemzemljevidu(izmeraNotranjaAvstrija!(1784–1787),Sekcija134(B1,C1);RajšpinSerše1998).Najboljizstopanapis»KermaGebirg«vzhodno!odTriglavanagrebenuRjavine(2532!m).Nazemljevidudrugevojaškeizmereiz19.stoletjajezemlje»pisnoime»Kerma«žev današnjidoliniKrme.!
6 Sklep 
Prvi obiskoval ci slovenskih ora so bili domačini – pastirji, lovci, iskal ci rude, zeliščarji. Ve ore s. zahajali anonim no – brez pisnih sledi in iz ospodarskih vzgibov. Dobro so poz nali bližnji orski sve! te› ve ora‰ doživel. velik. več, ko! o te` skopo, č. sploh, poročaj. viri. Vir. o obiskovanj. or. postaja­j. p. ostejš. v širše` evropske` prostor. v čas. humanizm. i. renesanse, k. sm. ž. prič. prvi` opiso` na lažje do stopne vrhove. Pri nas lahko prve doku menti rane pristope sledi mo od 17. stoletja. V te` obdobj. j. pomembe. vi› predvse` Valvasorjev. Čas! i. slav. vojvodin. Kranjske, k. me. dr. i` pod. prv. opise, risb. i. tud. imen. raziskovalcev. Pr. slovenski‰ ora‰ j. v ospredj. Tr. la. (Ru. 1926; 1929/30; 1933). Do konca 30. let 19. stoletja, ko že lahko ovori mo o obiskovanju in ne več zgolj ra ziskovanj. slovenskih Alp, je bilo na Tri lavu zabeleženih 21 vzponov (Mikša 2013, 401–402). 
7 Viri in literatu ra 
Glej a. leški del prispevka. 
132 


RAZGLEDI 
SEDEMDESET LET RAZISKOVANJ NA GEOGRAfSKEM INŠTITUTU ANTONA MELIKA ZRC SAZU 
AVTORJA!
dr. Drago Per ko 
ZnanstvenoraziskovalnicenterSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,GeografskiinštitutAntonaMelika,!Gosposkaulica13,SI!–1000Ljubljana,Slovenija;drago@zrc-sazu.si!
dr. Matija Zorn 
ZnanstvenoraziskovalnicenterSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,GeografskiinštitutAntonaMelika,!Gosposkaulica13,SI!–1000Ljubljana,Slovenija;matija.zorn@zrc-sazu.si!
DOI:10.3986/GV88207!UDK:910.1:001.32(497.4)(091)!COBISS:1.02!
IZVLEČEK!
Se demdeset let ra ziskovanj na Geografskem inštitutu Antona Meli ka ZRC SAZU 
Geografskiinštitutjeleta1946ustanovilaSlovenskaakademijaznanostiinumetnostiingaleta1976poi»menovalaponajvečjemslovenskemgeografu,akademikuAntonuMeliku(1890–1966).Odleta1981jesestavni!delZnanstvenoraziskovalnegacentraSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti(ZRCSAZU).Zdajjes 33!ra»ziskovalcinajvečjaslovenskageografskaustanova.Izdajašestperiodičnihznanstvenihpublikacij:revijo!ActageographicaSlovenicainpetknjižnihzbirk.Njegoviraziskovalciseukvarjajopredvsems temeljni»miinz uporabnimigeografskimiraziskavamiSlovenijeinnjenihpokrajin.Pripravljajotemeljnegeografskeknjigeo Sloveniji,sodelujejoprištevilnihdomačihinmednarodnihprojektih,organizirajoznanstvenasrečanja,izmenjujejoznanstveneobiske,izobražujejomladeraziskovalce,poučujejonafakultetah.!
KLJUČNEBESEDE!geografija,zgodovina,raziskovanje,GeografskeminštitutuAntonaMelika,Slovenija!
ABSTRACT!
Seventy years of research at the ZRC SAZU Anton Melik Geographical Institute 
TheGeographicalInstitutewasfoundedin1946bytheSlovenianAcademyofSciencesandArts.In1976!itwasnamedafterSlovenia’sgreatestgeographer,academymemberAntonMelik(1890–1966).Since1981,!theInstitutehasbeenoneofthemembersoftheResearchCentreoftheSlovenianAcademyofSciences!andArts(ZRCSAZU).With33researcherstheInstituteisnowthelargestSloveniangeographicalinsti»tution.Theinstituteissuessixscientificperiodicalpublications:theActageographicaSlovenicajournal!andfivebookseries.TheInstituteresearchersareengagedinbasicandappliedgeographicresearchonSlo»veniaanditslandscapes.TheypreparebasicgeographicalbooksonSlovenia,participateinnumerousnational!andinternational!projects,organizescientificconferences,participateinprofessionalexchanges,trainju»niorresearchers,andteachatuniversities.!
KEYWORDS!geography,history,research,AntonMelikGeographicalInstitute,Slovenia!
Uredništvojeprispevekprejelo10.oktobra2016.!
1 Uvod 
Geo raf ski inštitut je leta 1946 ustanovila Slovenska aka de mija znano sti in umetno sti (SAZU) inga leta 1976 poi me novala po aka de miku dr. Antonu Meliku (1890–1966). Od leta 1981 je se stavni de. 
Znanstvenoraziskovaln. . centr. Slovensk. akademij. znanost. i. umetnost. (ZRC SAZU). Let. 2002 sta se inštitutu priključila Inštitut za eo rafijo, ki je bil ustanovljen leta 1962, in Zemlje pisni mu ze' Slove nije, ustanovljen leta 1946. Ima sedem od delkov ter zemlje pisno knjižnico in zemlje pisni mu zej. V njem je sedež Komisije za standardi za cijo zemlje pisnih imen Vla de Re publike Slove nije. 
Inštitut iz daja šest pe riodičnih znanstve nih publika cij: revijo in pet knjižnih zbirk. Nje ovi ra zi ­skoval ci se ukvarjajo predvsem ze eo raf ski mi ra ziskavami Slove nije in nje nih pokrajin ter priprav. te melj nih eo raf skih knjig o Slove niji. Sodeluje jo pri števil nih domačih in med narod nih projektih, o› aniziraj. znanstven. srečanja, izmenjujej. znanstven. obiske, izobražujej. mlad. raziskovalce, poučuje­jo na fakulte tah. 
Geo raf ski inštitut Anton Melika Znanstve nora ziskoval ne ga centra Slovenske aka de mije znano ­sti in umetno sti (GIAM ZRC SAZU) se je iz skrom nih začetkov leta 1946 raz vil v naj večjo slovensk. 
eo raf sko ustanovo. Nje ov raz voj na zgoščen način naj bolj siste matično prika zuje jo letna poročil. o delu inštituta, ki jih je med le toma 1948 in 1996 objavljala Slovenska aka de mija znano sti in umetno ­sti v svojem Le topisu (Le topis. …), od leta 1997 pa jih iz daja Znanstve nora ziskoval ni center Slovensk. aka de mije znano sti in umetno sti v svoji publika ciji Poročilo o delu (Poročil. …). 
2 Krat ka zgodovi na 
Z. ustanovite. e. rafsk. . inštitut. j. poskrbe. največj. slovensk. e. ra. Anto. Melik, k. j. v pr­ve` Ge. rafske` vestnik. p. dr. . svetovn. vojn. zapisal: . …!Prejalislejsebotudiprinasučinkovitouveljavilonačrtnogospodarjenjeingeografijaboimelahvaležnonalogo,dapritemsamaaktivnosode»lujes proučevanji,z nasvetiinz dejanskopomočjosvojihspoznanj.Geografijajeaktualnaveda,česmemouporabititanemaranekolikobanalniizraz;koproučujerelief,prirodneosnovezagospodarskoizrabo,klimatskepogojeinsplohmožnosti,kijihjenaravanudilačlovekuzagospodarjenje,moranujnos temipogojiprimerjatidejanskostanjegospodarskeizrabe,obstoječogospodarskoinnaselbinskogeografskosta»nje,s tempasežepostavljakritikainseustvarjaosnovazanačrtnogospodarskopreurejanje.Geografiji!jeponotranjihfunkcijskihpogojihstrokeodmerjencelopravznatendeležpritem.Prevzemamogas svežopodjetnostjo,z vročoželjopouveljavljanjudoseženihizkušenjinspoznanj,paponovihpreučevanjih,no»vihprizadevanjih!…/ (Meli” 1945, 113). Ge. rafij. s. j. z novim. raziskovalnim. zamislim. n. presek. na cional nih in pro storskih ozi roma hu manističnih, naravo slovnih in družbo slovnih znano sti de jav ­no vključila v takratno povoj no obnovo in raz voj načrtne ga ospodarstva (Ilešič 1946; 1950, 218), ka› je olajšala ustrez na organi zi ranost geo raf skih ra ziskav in ra ziskoval cev v obliki inštituta. 
Ustanovitev in raz voj eo raf ske ga inštituta sta te sno povezana s Slovensko aka de mijo znano sti i. umetnosti. V Začasn. uredb. o Akademij. znanost. i. umetnost. v Ljubljani, k. st. j. 6. septembr. 1945 podpisala predsed nik Narod ne vla de Slove nije Boris Ki drič in mi nister za pros ve to dr. Ferdo Kozak, je bila opredelje na te melj na nalo ga Aka de mije znano sti in umetno sti »…,dagojiznanostinpodpirarazvojumetnosti,dapovzročainpodpiraraziskovanjanatemtorišču,objavljaznanstvenadelaterpo»magaskrbetizaznanstveninaraščaj!…/ (Letopi. SAZ„ 2, 11). Akademij. j. t. nal. . prenesl. n. svoj. inštitute in že v prvem letu delovanja eo raf ske ga inštituta iz dala Melikovo mono rafijo Ljubljansk. mo stiščarsko jeze ro in dediščina po njem (Melik 1946; Le topis SAZU 2, 148). V poročilu z Glavn. skupščin. 21. decembr. 1946 p. j. zapisan. tudi: »…!Akademijaznanostiinumetnostijepodprla!…!ra»ziskovanje!Triglavskega!ledenika!…« (Le topis SAZU 2, 146), kar inštitut še ved no iz vaja, tako da j. preučevanje Tri lav ske ga lede nika sploh naj starejši stal ni znanstve ni projekt v Slove niji. 
Skupščina Slovenske aka de mije znano sti in umetno sti je 6. novembra 1948 spre jela statut eo raf ­ske ga inštituta (Arhiv predsedstva SAZU iz leta 1948). V dru em členu statuta inštituta so navede n. 
lavne nalo e in de javno sti: »Geografskiinstitutimanalogo,davodiinorganiziraznanstvenodelonavsehpodročjihgeografskestroke.Svojnamendosegaponaslednjihpoteh:a)gojisplošnateoretskapoglav»jageografskeznanosti,b)vodiinorganiziraznanstvenogeografskoproučevanjenašegapodročja,c)skrbizaobjavljanjerezultatovznanstvenihproučevanj,č)enobistvenihsvojihnalogvidiv tem,dapospešujepriznanstvenemproučevanjuonesmeri,kiimajopraktičneučinkeindas tempripomorek gradnjinašega!novegaživljenja,d)dasodelujez vsemiustanovamiv okviruAkademijeinizvennjev pospeševanjuna»vedenihsmotrov./ 
Tretji člen pravi: »Geografskiinstitutorganiziraproučevalneodprave,prirejaznanstvenesestankeinpredavanjatermoreizdajatisvojstrokovničasopis.«, četrti člen pa: »NalogeGeografskegainstitutasemorejos sklepomvečinenjegovihčlanovins pristankomrazredainprezidijaAkademijerazširitialispre»meniti./ 
V pe tem členu je navede na možna delitev inštituta: »GeografskiinstitutpriAkademijiznanostisemoredelitinatrisekcije:a)nasekcijozafizičnogeografijo,b)nasekcijozageografijočloveka,c)nasekci»jozaregionalnogeografijo.«, šest. čle. p. pravi: »DeloGeografskegainstitutasemorerazdelitiv pododsekeinkomisije,tudiv začasne,kitrajajotolikočasa,daseizvršipostavljenanaloga.« (Le topis SAZU 3, 39; Arhiv predsedstva SAZU iz leta 1948). Čeprav takratni statut ne velja več, pa so lavne nalo e inštitu ­te še danes skoraj iste. 
Pomemben datum je 25. marec 1976, ko je Skupščina Slovenske aka de mije znano sti in umetno st. ob de setletni ci Melikove smrti inštitut poi me novala po njem (Ilešič 1976, 3). 
Do prve večje statusne spre membe inštituta je prišlo 19. novembra 1981, ko je SAZU ustanovil. 
ZRC SAZU in so vsi inštituti iz okrilja SAZU prešli na novo znanstve no ustanovo, do dru e pa 30. ju ­lij. 2002, k. j. Vlad. Republik. Slovenij. inštitut. priključil. pre' samostojn. Inštitu! z. e. rafijo. Dane. na javnem zavodu ZRC SAZU deluje 18 inštitutov, geo raf ski inštitut pa je dru i naj večji. 
3 Pred stoj niki inštituta 
Vodje inštituta so se sprva ime novali upravniki, od leta 1995 pa predstoj niki (slika 1). 
Inštitut je od ustanovitve do 8. 6. 1966 vodil aka de mik dr. Anton Melik, nato do 28. 2. 1967 eologakademi” dr. Iva. Rakovec, d. 30. 6. 1981 akademi” dr. Svetoza› Ilešič, d. 10. 4. 1983 akademi” dr. Iva. Gams, do 30. 5. 1987 dr. Milan Šifrer, do 31. 12. 1991 dr. Dr. o Meze, do 7. 7. 1994 Milan Natek, o. 
8.7. 1994 pa inštitut vodi dr. Dr. o Perko (Natek in Perko 1999, 17–20). 
4 Or gani za cij ske enote inštituta 
Danes ima inštitut 9 enot: knjižnico, mu zej ter od delke za fi zično, hu mano in re ional no eo ra ­fijo, naravne ne sreče, varstvo okolja, geo raf ski in forma cij ski sistem in te mat sko karto rafijo. 
Naj starejša enota je Zemlje pisni mu zej, ki je bil ustanovljen 7. 5. 1946 kot Zemlje pisni mu zej Slo ­venij. (Zor. i. Gašperiď 2016), ka› velj. z. uradn. rojstn. da. inštituta. Oddele” z. tematsk. karto rafijo je bil ustanovljen 7. 2. 1952 kot Karto raf ski zavod (Arhiv predsedstva SAZU iz leta 1952; Letopi. SAZ„ 5, 183), Oddele” z. naravn. nesreč. 1. 1. 1992 ko! Cente› z. multidisciplinarn. preučevanje naravnih ne sreč (Le topis SAZU 43, 279), Od delek za fi zično eo rafijo (sprva eoekolo ­
ijo), Oddele” z. r. ionaln. e. rafij. i. Oddele” z. e. rafsk. informacijsk. siste` 14. 10. 1994 (Nate” in Perko 1999, 27–28), Od delek za hu mano eo rafijo (sprva družbeno eo rafijo) in Od delek za var ­stvo okolja pa 1. 9. 2002. 

Slika1:Predstojnikiinštitutaodleta1946:AntonMelik,IvanRakovec,SvetozarIlešič,IvanGams,!MilanŠifrer,DragoMeze,MilanNatek,DragoPerko.!
5 Publika cije inštituta 
Ra ziskoval ci inštituta objavljajo pri domačih in tujih založbah, naj več pa v iz dajah inštituta. Tre ­nutno inštitut iz daja pet znanstve nih knjižnih zbirk in znanstve no revijo. 
Najdaljš. tradicij. im. revij. Acta geographi ca Sloveni ca (ISS. tiskan. različice: 1581-6613, ISS. d. italn. različice: 1581-8314; slik. 2). Ustanovljen. j. bil. let. 1952 z imeno` Ge. rafsk. zbornik/Act. 
eo raphi ca (ISSN 0373-4498). Skupaj je izšlo 42 številk (Natek in Perko 1999, 38–41). Leta 2002 se j. j. priključil. znanstven. revij. Ge. raphic. Slovenic. (ISS. 0351-1731, ustanovljen. let. 1971, 35 šte­vilk). O. let. 2003 (z letniko` 43) j. nazi. skupn. revij. Act. e. raphic. Slovenica, številčenj. letniko. pa sledi starejšemu Geo raf ske mu zborniku (Zorn in Komac 2010; Ur banc, Klad nik in Perko 2014). Sedanj. Act. e. raphic. Slovenic. izhaj. dvakra! letn. v a. leške` i. slovenske` jeziku. O. let. 1995 revij. izhaj. tud. n. medmrežju, o. let. 2016 s. v digitaln. obli k. n. volj. tud. vs. starejš. števil k. Geo­
raf ske ga zbornika in Geo raphi ce Slove ni ce. 
Najstarejš. publikacij. inštitut. j. zbirk. Dela Inštituta za geografijo (slik. 3), k. j. j. zal. al. Sloven­sk. akademij. znanost. i. umetnosti, sa' j. d. let. 1981 inštitu! delova. š. v njene` okviru. V petdeseti‰ le tih 20. stoletja je izšlo pet knjig, v šestde se tih le tih pa šest. Vseh enajst mono rafij skupaj pre se . 2300 strani (Natek in Perko 1999, 41). 
Tra di cijo zbirke Dela Inštituta za eo rafijo na daljuje zbirka Geografija Slovenije (slika 4), ki j. name nje na objavam ob sežnejših, vsebinsko zaokroženih mono rafij s področja fi zične, hu mane in re ­
ional ne eo rafije Slove nije ter slovenske eo raf ske termi nolo ije, slovenskih zemlje pisnih imen i. slovenske te mat ske karto rafije. Objavljena dela obravnavajo določen problem celovito, na območj. celotn. Slovenije, določe. proble` n. ožje` po dročju, a j. t. proble` značile. z. Slovenijo, al. določe. 

Slika2:NaslovnicarevijeActageographica!Slika3:NaslovnicaknjižnezbirkeDelaInštituta!Slovenica.!zageografijo.!

Slika4:NaslovnicaknjižnezbirkeGeografija!Slika5:NaslovnicaknjižnezbirkeGeoritem.!Slovenije.!

Slika6:NaslovnicaknjižnezbirkeGIS!Slika7:NaslovnicaknjižnezbirkeRegionalni!v Sloveniji.!razvoj.!

Slika8:NaslovnicaknjižnezbirkeNaravneSlika9:NaslovnicaknjižnezbirkeCAPACities.!nesreče.!
problem pri merjal no med Slove nijo in tuji no. Zbirka iz haja od leta 1999, do konca leta 2016 pa je izšl. 35 mono rafij. 
V zbirk. Georitem (slik. 5) izhajaj. predvse` celovit. predstavitv. vsebinsk. ožji‰ problemo. s po­dročj. e. rafij. i. sorodni‰ ved, večinom. s. t. rezultat. inštitutski‰ domači‰ i. mednarodni‰ projektov. 
Zbirka
 iz haja od leta 2007, do konca leta 2016 pa je izšlo 28 mono rafij. 

Zbirka 
GIS v Sloveniji (slika 6; Perko in Zorn 2010) je multi discipli narna bie nal na mono raf sk. publikacija, k. izhaj. v sodi‰ leti‰ i. prinaš. prese” dveletn. . znanstven. a, strokovn. . i. ped. ošk. . dela na področju raz voja ter uporabe eo raf skih in forma cij skih siste mov v Slove niji. Prva knji a j. izšla leta 1992, leta 2016 pa že 13. mono rafija. 


Tudi zbirka Regional ni raz voj (slika 7) je multi discipli narna mono raf ska publika cija. Iz haja v li ­hi‰ letih. S. . n. področj. r. ionaln. politike, r. ionaln. . razvoja, r. ionalizacij. te› splošni‰ razvojni‰ vprašanj. Vsaka po samez na knji a je pos večena iz brani te matiki, pri čemer skuša pritegniti raz ličn. av torje, ki lahko prispevajo k celoviti in kakovostni obravnavi le-te. Prva knji a je izšla leta 2007, šest. pa izi de 2017. 
Tretj. multidisciplinarn. zbirk. im. naslo. Naravne nesreče (slik. 8). Posamezn. mon. rafij. v zbir­k. celostn. predstavljaj. del. n. znanstvenih, razvojnih, izobraževalni‰ i. dr. i‰ področji‰ v Slovenij. v zad njem triletnem obdobju. Leta 2017 izi de peta mono rafija. 
Med le toma 2010 in 2014 je iz hajala tudi zbirka CAPACities (slika 9). Objavila je rezultate isto ­imensk. . mednarodn. . projekta, k. s. j. ukvarja. s problematik. privlačnost. i. konkurenčnost. mali‰ alp skih mest. Izšle so tri mono rafije. 
6 Znanstvenora zi skoval no delo inštituta med letoma 1946 in 2001 
V šti ride setih in petde setih letih 20. stoletja so na inštitutu prevla dovale eomorfološke ra ziska ­ve, š. posebe' pleistocensk. poledenitv. (Šifre› 1952; 1955; 1959; 1961b; 1963; Meli” 1954; 1955a; 1955b; 1959; 1961; Gams 1959; 1961a). Poleg red ne ga letne a merje nja lede nikov pod Tri lavom in Skuto s. sodelavc. inštitut. let. 1950 i. 1951 evidentiral. vs. večj. snežišča, »zelen. sn. ove/ v slovenski‰ Alpa‰ (Gams 1961b; Šifrer 1961a). Izšla je prva pregled na štu dija o obeh slovenskih lede nikih (Meze 1955). Let. 1956 j. pozornos! vzbudi. dotle' prezrt. ledeni” Skeden' po. Prisankom. Let. 1950 s. j. začel. si­ste matično preučevanje planin (Melik 1950; 1956) in naravnih ne sreč (Gams 1955; Meze 1959; Šifre› in Žagar 1960; Šifrer 1962), leta 1951 pa ra ziskovanje zgornje meje oz da, traj ne ga sne a, naselje no ­sti, uspevanj. i. ojenj. ozimin, koruz. i. vinsk. trt. (Gam. 1960). Ist. . let. s. s. začel. širok. zasnovan. preučevanja poplavne ga sve ta in kvartarnih nano sov. Vzpored no s temi štu dijami so v vseh obdobji‰ potekale tudi števil ne re ional no eo raf ske ra ziskave slovenskih pokrajin. 
Šestde seta leta so bila name nje na predvsem preučevanju kvartarnih sedi mentov in njihovi izrabi. Ob sežne in dol otraj ne te renske ra ziskave so dale nekaj te melj nih štu dij slovenske kvartarne eomor ­folo ije (Meze 1963a; 1966; 1974; Šifrer 1967; 1969; 1972; 1974a; 1974b; 1982; Šifrer in Ku naver 1978; Šifrer, Ra di nja in Meze 1978; Natek 1983a). Leto 1959 je začetek ob sežnega in dolgotraj ne ga ra zisko ­vanja hribov skih kme tij (Meze 1960; 1963b; 1965; 1969; 1979; 1980a). 
V sedem de setih letih so prevla dovale ra ziskave poplavnih območij. Za enoten pristop so bila pri ­pravlje na me todološka navodila, v kate rih piše tudi: »…!Poglavitninamenzastavljenegaproučevanjapavendarlenisistematskaregionalnogeografskaobdelavapoplavnihpodročij,temvečpredvsemprikaztistihgeografskihpojavovinnjihovihspletov,kisozanastanek,razvojinstrukturopoplavnihpodročijodločilnioziromanajznačilnejši.Poplavnapodročjakažezatoobravnavatikotposebnovrstopokrajin,!v!katerihsovodnerazmeredominantnapoteza!…/ (Radinj. i. ostal. 1974, 131). Poplavn. območj. v predalpski‰ kotlina‰ (Radinj. i. ostal. 1976; Mez. 1977; Nate” 1978) s. p. pokrajinski‰ i. hidro­
raf skih značil no stih raz likuje jo od panonskih (Šifrer 1977; Šifrer, Lovrenčak in Natek 1980), kraški‰ (Meze 1980b; 1982) ali sredozemskih poplavišč (Orožen Adamič 1979). Pri vseh pa je skupno, da j. člove” z včasi‰ nepremišljenim. pos. . te› zanemarjanje` čiščenj. i. vzdrževanj. rečni‰ kori! poveča. po o stost in ob seg poplav. Po sebna pozornost je bila name nje na prika zovanju in vred note nju narav ­ni‰ nesreď (Šifre› 1976), posebe' potreso. v Posočj. let. 1976 (Orože. Adamiď 1978; 1982; Orože. Adamiď in Ku naver 1978). 
Tud. z. osrednj. tem. osemdesetih let, hribovsk. kmetij. (Mez. 1981; 1983; 1985; 1986; 1987; 1988; Natek 1983; 1987; 1992b; Orožen Adamič 1987), je bila iz delana po sebna me todolo ija (Meze 1980a). Skle nila so se preučevanja poplavnih območij (Šifrer 1983; Perko 1992a; 1992b; Natek 1992a). Mila. Šifre› j. let. 1982 pripravi. scenari' z. fil` o Tr. lavske` ledeniku, k. . j. posnel. Radiotele vizij. Ljub­ljan. (Letopi. SAZ„ 33, 230), let. 1989 p. š. scenari' oe sledovi‰ pleistocensk. poledenitv. v Blej sko-Ra dovljiški kotli ni (Le topis SAZU 40, 316). 
Inštitut je iz delal vzorčni os nutek eomorfološke karte ozemlja Litij ske kotli ne, ki je bila kasne j. tud. tiskan. ko! prv. j. oslovansk. eomorfološk. karta, izdelan. p. mednarodn. koncepcij. (Letopi. SAZU 30, 267–268; Le topis SAZU 31, 174; Gams in Natek 1981; Natek 1986). V okvi ru iz delave ju o ­slovanske geomorfološke karte v me rilu 1 : 500.000 je inštitut prev zel iz delavo za ozemlje Slove nije. 
Preučene so bile vse večje naravne nesreče, zlasti neurja (Šifrer 1980; Natek 1983b; Orožen Ada ­mič in Šifrer 1984), poplave (Orožen Adamič 1983), suše (Natek 1984) ter ze melj ski pla zovi in usa d. (Natek 1989; Natek 1990). Siste matično eo raf sko preučevanje vzrokov in po sledic naravnih ne sreď je prispevalo k prve mu strokovne mu pos ve tovanju s tega področja na Slovenskem, ki je bilo 14. okto ­br. 1983. Veli” prispeve” k multidisciplinarnem. raziskovanj. naravni‰ nesreď j. bil. ustanovite. revij. Ujma, ki je po inštitut ski vsebinski zasnovi začela iz hajati leta 1987. 
Let. 1985 j. Mila. Orože. Adamiď v sodelovanj. z Republiški` sekretariato` z. ljudsk. obramb. izdela. scenari' z. fil` o naravni‰ nesrečah, k. . j. posnel. Radiotelevizij. Ljubljan. (Letopi. SAZ„ 36, 299). 
Let. 1982 j. preje. inštitu! z. pomembn. dosežk. n. področj. sistematičn. . preučevanj. naravni‰ ne sreč, ki so pri za dele slovenske pokraji ne v pre teklih obdobjih, zlato plake to civil ne zaščite. Podelil. m. j. j. Milk. Planinc, predsednic. zvezn. . izvršn. . svet. SFR– (Letopi. SAZ„ 33, 228). Enak. priznanj. j. dobi. inštitu! o. Republišk. . štab. civiln. zaščit. o. svetovne` dnev. civiln. zaščit. 1. marc. 1992. 
Inštitu! j. zače. radit. e. rafsk. informacijsk. sistem, k. j. v devetdeseti‰ leti‰ posta. nep. rešlji. vir bo gatih informa cij pri vsem znanstve nora ziskoval nem delu inštituta (Perko 1991). 
Z. raziskovaln. del. inštitut. st. v devetdesetih letih pomembn. predvse` dv. d. odka: osamosvo­jite. Slovenij. let. 1991 i. začete” projektn. . financiranj. raziskovaln. dejavnost. v Slovenij. let. 1993. 
Do. oročn. raziskovaln. na l. . s. zamenja l. večinom. enolet ni, dvelet n. al. tri let n. temeljni, apli­kativn. in cilj ni projekti, ki pa jih je inštitut moral pri dobiti na raz pisih, kar je neu od no vplivalo n. fi ­nančno stanje inštituta. Po dru i strani pa je država z osamos vojitvijo poka zala zani manje za priprav. te melj nih eo raf skih knjig o Slove niji in to tudi ustrez no fi nančno podprla, zato to obdobje dela n. inštitut. zaznamuj. izi. večj. . števil. pomembni‰ i. obsežni‰ znanstveni‰ i. strokovni‰ knj. o Sloveniji. 
Let. 1995 st. izšl. knj. . Krajevn. leksiko. Slovenij. (Orožen, Perk. i. Kladni” 1995) i. istoimensk. . oščenka, k. j. bil. prv. tovrstn. . oščenk. v Sloveniji. T. . let. j. bil. 14. septembr. ustanovljen. tud. Komisije za standardi za cijo zemlje pisnih imen Vla de Re publike Slove nije, ki jo inštitut vodi še danes. 
Leta 1997 je izšel poljud noz nanstve ni film Slovenske pokraji ne (Perko in Križnar 1997). Leta 1996 je inštitut za nemško založbo Klett-Perthes pripravil multi medijsko knji o Kultu ratlas Eu rop. – Slo ­wenie. (Aimé. i. ostal. 1996), k. j. let. 1997 izšl. tud. v slovenske` prevod. ko! Kulturn. atla. Slovenij. (Aimée in ostali 1997). 
Leta 1998 je bil končan petletni pre led zemlje pisnih imen na vseh državnih topo raf skih karta‰ v me rilu 1 : 25.000. Izšli sta kar dve te melj ni eo raf ski deli o Slove niji: knji a Slove nij. – pokraji ne i. ljudje (Perko in Orožen Adamič 1998) je bila rezultat te melj ne ga ra ziskoval ne ga projekta Re ional n. 
e. rafsk. mon. rafij. Slovenij. i. ponatisnjen. š. let. 1999 i. 2001, Ge. rafsk. atla. Slovenij. (Frid. i. ostal. 1998) p. triletn. . projekt. Nacionaln. at la. Slovenije. Inštitu! j. z. svoj. šestdeset letnic. izda. faksimil. Atlant. (Frid. i. ostal. 2005), prv. . atlas. svet. v slovenske` jeziku, pol. t. . p. j. v nove` tisočletju iz dal še več pomembnih knjig (glej poglavje 8). 
Natančnejš. delovanj. prvi‰ pe! desetleti' inštitut. j. opisan. v knj. . 50 le! Ge. rafsk. . inštitut. Antona Melika ZRC SAZU (Natek in Perko 1999). 
7 Znanstvenora zi skoval no delo inštituta od leta 2002 
Po pri družitvi Inštituta za eo rafijo Geo raf ske mu inštitutu Antona Melika ZRC SAZU leta 2002 lahko na inštitutu opa zuje mo dva pre ple tajoča proce sa: ka drov sko kre pitev (slika 10) in kre pitev med­narodni‰ projekto. (slik. 13). Kadrovsk. j. inštitu! okrepil. ž. sam. združitev, sa' s. j. števil. raziskovalce. povečalo z 12 na 19, čez de set let (2012) pa, predvsem zara di uspešno sti na med narod nih raz pisih i. po sledične možno sti zapo slovanja mla dih ra ziskoval cev, na skoraj dvakratnik te številke (34). Z le to` 2010 se je rast števila ra ziskoval cev ustavila pri dobrih tri de set. Raslo je tudi število mla dih ra zisko ­val cev, ki so se v po samez nih le tih izobraževali na inštitutu: od pet leta 2002 na celo enajst leta 2012. Med le toma 2002 in 2008 je bilo mladih ra ziskoval cev na inštitutu v pov prečju okrog šest na leto, me. le toma 2009 in 2015 pa dobrih devet na leto (slika 10). 
Ob združitvi je na inštitutu še ved no potekal ra ziskoval ni pro ram Re ional na eo rafija Slove ni ­je (P0-0515–0618; 1999–2003), ki a je vodil Dr. o Perko. Iz nekdanje ga Inštituta za eo rafijo pa s. je na združen inštitut pre ne sel raziskoval ni pro ram Social na eo rafija (P0-0501–0506; 1999–2003), k. . j. vodi. Mar ja. Ravbar. Slednj. . s. ve robe` sestavljal. trij. sklopi: preučevanj. naselij, preučeva­nj. re ional ne ga raz voja ter preučevanje okolj skih proble mov (Poročil. . 2003, 124). Ra ziskoval n. priorite te inštituta so se s tem močno raz širile, saj so prešle okvi re fi zične in re ional ne eo rafije, k. so bolj ali manj prevla dovali v prejšnjem obdobju, ter se zasi drale tudi na področjih hu mane eo ra ­fije in varstva okolja. S tem je povezana tudi ome nje na ustanovitev inštitut skih od delkov za ti področj. (po lav je 4). 

35 30 25 20 
15 
10 
5 
0 

raziskovalci skupaj mladi raziskovalci prag 1 prag 2 
Slika10:Številoraziskovalcevinmladihraziskovalcevmedletoma2001in2015terpragova,kikažeta!dvesedemletniobdobjikadrovskekrepitveinštituta.!
Preglednica1:Raziskovalniprojekti,kijihjefinanciralaJavnaagencijazaraziskovalnodejavnostRepub»like!Slovenijeinsopotekalinainštitutuodleta2002(*nosilecprojektazunajinštituta;**J/T!–temeljni!raziskovalniprojekt,L!–aplikativniraziskovalniprojekt,M/V –ciljniraziskovalniprojekt,Z –podoktorski!raziskovalniprojekt).!
ime projekt. šifra** trajanj. 
Geomorfološke oblike in proce si v Slove nij. T6-1042 1999–2003 Slove nija in na dalj nji raz voj Evrop ske unije* V6-0628 2001–2003 Inte ral na obre me nje nost prod nih ravnin Slove nij. – pri mer Ljubljanske ga polj. J6-3286 2001–2004 Sistem ure janja pro stor. V6-0607 2002–2003 Dejavnik. skladn. . r. ionaln. . razvoj. v predviden. pokrajinsk. ureditv. Slovenij. V6-0628 2002–2004 Raz voj ne možno sti JPP in po selitve v RS* V2-0692 2002–2004 (Ne)plani rano širje nje ur banih območi' – iz ziv za traj nostni raz voj, ure janj. 
V5-0723 2002–2004
in načrtovanje pro stora* Spremljanje re ional ne ga raz voj. V5-0488 2002–2004 Termi nološki slovar urejanja pro stora I* V5-0843 2003–2005 Termi nološki slovar urejanja pro stora II V6-0977 2004–2006 Me todolo ija inte ra cije raz voj ne ga in pro storske ga načrtovanja ter varstva okolja* V5-0960 2004–2005 Re ional na pri merjava spre mi njanja po selitve ne rabe zemljišč med statističnim. 
V5-0903 2004–2006
re ijami v Slove niji v obdobju 1991–2002 po vzorčnih podeželskih območji‰ Naselbinski raz voj RS pod vplivi ur bani za cije na prelomu tisočletj. J6-6360 2004–2007 Navz križja inte re sov pri rabi podtal ni ce in možno sti za raz reševanj. J6-6116 2004–2007 Skupna zemljišča v Slove niji: kulturna pokraji na med pre teklostjo in prihod nostj. Z6-7102 2005–2007 Tri lav ski lede nik kot poka zatelj pod nebnih spre mem. L6-7136 2005–2008 
Za svobodo domovi ne: Fronta v Julijcih 1915–1917* M6-0158 2006–2008 Pre soja instru mentov in mehaniz mov re ional ne politik. V5-0306 2006–2008 Učinkovitost in vplivi inve sti cij na re ional ni in pro storski raz vo' 
V5-0305 2006–2008
(ekonomsko-geo raf ska anali za inve sti cij skih aktivno sti v obdobju 2004–2006) Dnevna prometna mi ra cija na delovno me sto in šol. V2-0373 2006–2008 Traj nostno ure janje prome ta na lokal ni ravn. V5-0300 2006–2008 Preobraz ba pokraji ne zara di po sodabljanja kme tijstva in spre mi njanj. 
V5-0303 2006–2008
po selitve ne ga vzorca* Anali za konfliktov in kulturnih raz lik v Severni in Podsaharski Afrik. M4-0203 2007–2009 Iz vajanje re ional ne politike v spre me nje nih po ojih upravljanja z raz voje` 
V5-0510 2008–2010zara di uvedbe novih te ritorial nih ravni* 
Zapo stavlje ni spomin pokraji n. – Prekmurska zgodovi na kot pri mer spre led. V5-0238 2008–2011
lokal ne zgodovine v učnem načrtu os novnih in sred njih šol* Slovenski ek soni mi: me todolo ija, standardi za cija, GI“ L6-0111 2008–2011 Geo rafija človeških vi rov Slove nije (Geo rafija ustvarjal no sti) J6-2135 2009–2012 Določanje naravnih pokrajinskih tipov Slove nije z geo raf ski` 
L6-3643 2010–2013
in forma cij skim siste mo` Prometna raba tal: spre mi njanje in vpliv na vsakod nevno življe nj. Z6-4030 2011–2013 Povečanje učinkovito sti in aplikativno sti preučevanja naravnih ne sreď 
L6-4048 2011–2014s sodobni mi me todam. 
Šolsk. učbenik. ko! orodj. z. oblikovanj. e. rafski‰ predsta. o slovenski‰ pokrajina‰ J6-4138 2011–2014 Te rasi rane pokraji ne v Slove niji kot kulturna vred not. L6-4038 2011–2014 Pro stor slovenske lite rarne kultu re: lite rarna zgodovi na in pro storska anali z. 
J6-4245 2011–2014z geo raf skim in forma cij skim siste mom* 
Geografski vestnik 88-2, 2016  Razgled.  
Ge ne ri ranje sinte tične popula cije kot os nova za »activity-based«/». ent-based/ mikro si mula cij ske prometne modele*  J2-5496  2013–2016  
Pro storska utes nje nost kme tij v naselji‰  Z6-6855  2014–2016  
Kulturna pokraji na v prece pu med javnim dobrim, zasebni mi inte re si in politikam.  J6-6854  2014–2017  
Pokrajinska raz nolikost in vroče točke Slove nij.  L6-6852  2014–2017  
Prožnost alp skih pokrajin z vi dika naravnih ne sreď  J6-6853  2014–2017  
Fe nomen mej na reka*  J6-6830  2014–2017  
Jezikovna politika Re publike Slove nije in potrebe uporabnikov*  V6-1647  2016–2017  
Priprava strokovnih iz hodišč za tu ristično in rekrea cij sko rabo goz dov*  V4-1630  2016–2018  
Model povezovanja pro storske ga in raz voj ne ga načrtovanja na regional ni ravn.  V6-1652  2016–2018  
Umeščanje kme tij skih objektov v kraji no in reševanje pro storskih konflikto.  V6-1629  2016–2018  
Napredek računsko inten zivnih me tod za učinkovito sodobno splošno namensk. statistično anali zo in skle panje*  L1-7542  2016–2019  

Preglednica2:Raziskovalniprojekti,kistajihfinanciraliJavnaagencijazaraziskovalnodejavnost 
RepublikeSlovenijealiEvropskaunijainsopotekalinainštitutuodleta2002,povejahgeografije. 

domač.  tuj.  
števil.  delež (%)  števil.  delež (%)  
fizična geo rafij.  4  9  3  17  
hu mana geo rafij.  22  50  13  72  
re ional na geo rafij.  18  41  2  11  
skupa'  44  100  18  100  

Preglednica3:Raziskovalniprojekti,kistajihfinanciraliJavnaagencijazaraziskovalnodejavnostRepub»likeSlovenijealiEvropskaunijainsopotekalinainštitutuodleta2002,poožjihgeografskihpodročjih.!
domač. tuj. 
števil.  delež (%)  števil.  delež (%)  
eomorfolo ij.  2  4,5  0  0,0  
pod nebna geo rafij.  1  2,3  1  5,6  
eo rafija naravnih ne sreď  2  4,5  2  11,1  
okolj ska geo rafij.  2  4,5  3  16,7  
re ional ni raz vo'  11  25,0  7  38,9  
ur bana geo rafij.  2  4,5  0  0,0  
eografija podeželj.  6  13,6  0  0,0  
eo rafija tu riz m.  1  2,3  3  16,7  
eo rafija prome t.  5  11,4  1  5,6  
di daktika geo rafij.  1  2,3  1  5,6  
eo rafija ustvarjal no st.  1  2,3  0  0,0  
termi nolo ija in zemlje pisna ime n.  3  6,8  0  0,0  
zgodovinska geo rafij.  3  6,8  0  0,0  
GI“  4  9,1  0  0,0  
skupa'  44  100,0  18  100,0  

Raz širje na us me ritev se ne kaže le v ra ziskoval nem pro ramu, pač pa tudi pri ra ziskoval nih pro ­jektih (pre led ni ce 1–4; sliki 11–12). Delež domačih projektov na področju hu mane eo rafije je tak. od leta 2002 polovičen, medtem ko je delež fi zično eo raf skih projektov pod 10 %. Pri tujih projekti‰ 

Slika11:Raziskovalniprojekti,kistajihfinanciraliJavnaagencijazaraziskovalnodejavnostRepublike!SlovenijealiEvropskaunijainsopotekalinainštitutuodleta2002,povejahgeografije.!

Slika12:Raziskovalniprojekti,kistajihfinanciraliJavnaagencijazaraziskovalnodejavnostRepublikeSlovenijealiEvropskaunijainsopotekalinainštitutuodleta2002,poožjihgeografskihpodročjih.!
je delež projektov s področja hu mane eo rafije skoraj tri četrti ne, bolje pa se tu odreže fi zična eo ­
grafij. s skora' šestin. projekto. (pr. lednic. 2; sli k. 11). Podrobnejš. p. le. p. eografski‰ področji‰ pokaže, d. s. tak. me. domačim. ko! tujim. projekt. prevladoval. projekt. s področj. r. ionaln. . raz­voja, kate rih delež je bil med domačimi projekti četrtinski, med tujimi pa več kot tretjinski. Več ko! de se ti no projektov so med domačimi predstavljali projekti s področij eo rafije podeželja in eo ra ­fij. prometa, me. tujim. p. s področi' e. rafij. naravni‰ nesreč, okoljsk. e. rafij. i. e. rafij. turizm. (pre led nica 3; slika 12). 
Na sliki 13 vi di mo, da je od leta 2002 na inštitutu na leto povprečno potekalo med osem in deve! projektov, ki jih je fi nanci rala Javna . encija za ra ziskoval no de javnost Re publike Slove nije. Med le to ­m. 2002 i. 2008 j. bil. njihov. povprečj. bliz. deset, me. letom. 2009 i. 2016 p. nekolik. man' (bliz. 8). Naj manj tovrstnih projektov je na inštitutu potekalo v le tih 2009 in 2010 (5), naj več pa leta 2006 (12). 
Let. 2005 st. s. n. inštitut. začel. prv. projekt. evropsk. . ozemeljsk. . sodelovanja. Z leto` 2008 začn. števil. takšni‰ projekto. naraščati, ka› j. odra. uspešnost. pr. prijav. projekto. v okvir. finančn. perspektive Evrop ske unije 2007–2013, ki do seže višek leta 2011 z 12 potekajočimi projekti. Z novo fi ­nančno perspektivo Evrop ske unije 2014–2020 je uspešnost pri prijavi projektov (tre nutno) nekolik. upadla. V pov prečju je od leta 2005 na inštitutu na leto potekalo med pet in šest evrop skih projektov. Ta številčnost fi nančno močnih evrop skih projektov je omo očila že ome nje no ka drov sko kre pitev p. letu 2008 (slika 10). 
Naraščanj. števil. tuji‰ projekto. j. pomenilo, d. s. j. financiranj. inštitut. predvse` p. let. 2008 spremenilo. Č. j. bi. dele. tuji‰ projekto. v proračun. inštitut. pre. leto` 2005 neznaten, j. t. d. let. 2014 narase. n. pre” polovic. (55 %) (slik. 14); zadnj. dv. let. j. zope! nekolik. nižj. (16 % let. 2015). S takšni` fi nanci ranjem se je inštitut precej raz likoval od načina fi nanci ranja na preo stalem ZRC SAZU, na ka ­te rem so (kot celoti) proračunsko prevla dovali domači projekti (v pov prečju z 90 %; slika 15) 

število 
12 
10 8 6 4 2 0 

2002 2003 2004 	2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 domači 
tuji doma či Ď povpre čje tuji Ď povpre čje 
Slika13:Številoraziskovalnihprojektov,kistajihfinanciraliJavnaagencijazaraziskovalnodejavnost!RepublikeSlovenijealiEvropskaunijainsopotekalinainštitutuodleta2002,poposameznihletih.!
Preglednica4:Pomembnejšiprojekti,kijihjefinanciralaEvropskaunijainsoomogočilikadrovsko!krepitev.!
ime projekt.  akroni`  fi nančn. mehani ze`  trajanj.  izbran(i) znanstven. do sežek(i)  
DatainfrastructurefortheAlps:!mountainorientatednetworktechnology!Podatkovna in frastruktu ra za Alpe: orsko us merje na mrežna teh nolo ij.  DIAMON”  Evrop sko oze melj sk. sodelovanje, območj. Alp, Evrop ski skla. za re ional ni raz vo'  2005–2008  Raz potnik Visković, Ur banc i. Nared 2013  
Raisingawarenessofvaluesofspace!throughtheprocessofeducation!Vred note pro stora in traj nostn. pro storski raz voj: vlo ga izobraževanj.  R.A.V.E. Spa c.  Evrop sko oze melj sk. sodelovanje, pro ra` CADSES, Evrop sk. sklad za re ionaln. raz vo'  2005–2007  Ur banc i. Fridl 2012  
Climatechangeanditsimpact!ontourismintheAlpinespace!Pod nebne spre membe in njiho. vpliv na tu ri zem v alp skem pro stor.  Clim ­Alp Tou›  Evrop sko oze melj sk. sodelovanje, območj. Alp, Evrop ski skla. za re ional ni razvo'  2008–2011  Ur banc i. Pipan 2011; 2013  
Competitivenessactionsandpolicies!forAlpinecities!De javno sti in politike za spodbujanj. konku renčno sti alp skih mes!  CAPAC itie.  Evrop sko oze melj sk. sodelovanje, območj. Alp, Evrop ski skla. za re ional ni raz vo'  2008–2011  Nared i. Perko 2010; Nared in Raz potni” ViskoviĎ 2014a; 2014.  
Socialcapacitybuildingfornatural!hazards:towardmoreresilientsocieties!Iz boljšanje raz merja med družbo in narav­ni mi ne srečami: prožnejši družbi naprot.  CAPHAZ­Ne!  7. okvirni pro ram, Evrop ska komisij.  2009–2012  Komac, Zorn i. Ci lič 2011  
Improvedmanagementofcontaminated!aquifersbyintegrationofsourcetracking,!monitoringtoolsanddecisionstrategies!Učinkovito upravljanje one snaženi‰ vodono sniko. – povezava po stopkov z. odkrivanje in nad zor vi rov one snaženj. ter ukre pov za iz boljšanje stanj.  INCOME  Life+ pro ram, Evrop ska komisij.  2009–2012  Jam nik, Janža i. Smrekar 2014  
Cooperativeapproachestotransport!challengesinmetropolitanregions!Združeni pristopi za reševanje prometni‰ iz zivov me tropolitanskih območi'  Catch_M.  Evrop sko oze melj sk. sodelovanje, INTERREG IVC, Evrop ski sklad z. re ional ni raz vo'  2010–2012  Bole in ostali 2012; Nared in ostali 2012  
Toolfortheterritorialstrategy!oftheMEDSpace!Orodje za strateško pro storsk. načrtovanje v Sredozemlj.  OTREMED  Evrop sko oze melj sk. sodelovanje, Mediteran, Evrop ski sklad z. re ional ni raz vo'  2010–2013  Zorn in ostali 2014  
Creativesustainablemanagement,territorial!compatiblemarketingandenvironmental!educationtobeparks! 2Bpark.  Evrop sko oze melj sk. sodelovanje, Mediteran, Evrop ski sklad z.  2010–2013  Smrekar i. Ti ran 2013; Smrekar i.  

Geografski vestnik 88-2, 2016  Razgled.  
Ustvarjal no traj nostno gospodarje nje, trženje po meri območja in okolj sk. vzgoja o parki‰ Enhancementofculturalheritagethrough!environmentalplanningandmanagement!Kre pitev kulturne dediščine z okolj ski` načrtovanjem in upravljanje` Synergyofcultureandtourism:utilisationof!culturalpotentialsinlessfavouredruralregions!Sine› ij. kultur. i. turizma: uporab. kulturni‰ vred not v manj raz vitih ru ral nih območji‰ Developmentandapplicationofmitigation!andadaptationstrategiesandmeasuresfor!counteractingtheglobalurbanheatislands!Raz voj in uporaba ublažitve nih ter pril. o­ditve nih strate ij in ukre pov za lajšanj. lobal ne ga vpliva mestnih toplotnih otoko. Naturalhazardswithoutfrontiers!Naravne ne sreče brez mej. Motivationalstrengthofecosystemservicesand!alternativewaystoexpressthevalueofbiodiversity!Motiva cijska moč eko sistemskih storitev in alternativni načini izražanja vred no st. biodiver zite t. Rural-Urbaninclusivegovernancestrategies!andtoolsforthesustainabledevelopment!ofdeeplytransformingAlpineterritories!Podeželsko-mestne strate ije upravljanja i. orodja za traj nostni raz voj spre mi njajoči‰ se alp skih območi' A wikiforcapitalisingonspatial-development!projects!Wiki za kapitali za cijo projektov s področj. pro storske ga raz voj. Inter-culturaldimensionforeuropeanactive!citizenship!Medkulturna raz sežnost evrop ske . aktivne ga državljanstv. Mediteranianculinaryheritageexperiences:!howtocreatesustainabletouristdestinations!Sredozemsk. kulinaričn. dediščinsk. izkušnja: kak. ustvarit. trajnostn. turističn. destinacij.  re ional ni raz vo' CHERPLA. Evrop sko oze melj sk. sodelovanje, ju ovz hod na Evropa, Evrop ski sklad z. re ional ni raz vo' SY_CULTou› Evrop sko oze melj sk. sodelovanje, jugovz hod na Evropa, Evrop ski sklad z. re ional ni raz vo' UHI Evrop sko oze melj sk. sodelovanje, sred nj. Evropa, Evrop ski skla. za re ional ni raz vo' NH-WF Evrop sko oze melj sk. sodelovanje, čez mej n. sodelovanj. Slove nija–Av strij. BIOMO” 7. okvirni pro ram, Evrop ska komisij. Rur banc. Evrop sko oze melj sk. sodelovanje, območj. Alp, Evrop ski skla. za re ional ni raz vo' WIKIAlp. Evrop sko oze melj sk. sodelovanje, območj. Alp, Evrop ski skla. za re ional ni razvo' IDEA-C Evrop ska komisija, Iz vajalska . encij. za izobraževanje, avdiovi zual no področj. in kultu r. MEDFES” Evrop sko oze melj sk. sodelovanje, Mediteran, Evrop ski skla. za re ional ni raz vo'  2011–2013 2011–2014 2011–2014 2011–2014 2011–2015 2012–2015 2013–2014 2014–2016 2016–2019  ostali 2014 Nared in Razpotni” Viskovi ć 2014 Bole, Pipan i. Komac 2013; Bole in ostali 2014 Ci lič i. Komac 2014; 2015 Pavšek 2014 Smrekar, Polaj na› Horvat i. Erhartič 2016 Rus, Raz potni” Viskovi ć i. Nared 2013 Nared, Raz potni” Viskovi ć i. Komac 2015 . .  


Slika14:Deleždomačih,tujihintržnihprojektovprifinanciranjuinštitutamedletoma2009in2015.!

Slika15:Deleždomačih,tujihintržnihprojektovprifinanciranjuZRCSAZUv letih2009,2010in2012.!
Preglednica5:Člankisodelavcevinštituta,objavljeniv revijiActageographicaSlovenicaodleta2002pogeografskihpodročjih.!
eo raf ska področj.  člank.  delež (%)  
eomorfolo ij.  Komac 2003; Hrvatin in Perko 2003; 2005; 2009; Zorn 2009a; 2009b; Erhartič 2010; Komac, Zorn in Erhartič 2011; Ferk in Lipar 2012; Šegi na, Komac in Zorn 2012; Breg Valjavec 2014; Smrekar, Zorn in Komac 2016; Šmid Hribar in Ferk 2016; Smrekar, Polaj nar Horvat in Erhartič 2016  15  
pod nebna geo rafij.  Ci lič 2010; Gabrovec in ostali 2013; Markovi ć in ostali 2014  3  
hi dro eo rafij.  Smrekar 2004  1  
eo rafija rastj.  Ribei ro, Somodi in Čarni 2016  1  
eo rafija naravni‰ ne sreď  Zorn 2002; Zorn in Komac 2004; 2007; 2011; Komac in Zorn 2005; Komac 2009; Komac in ostali 2013; Gavrilov in ostali 2013; Luki ć i. ostali 2013; Tosi ć in ostali 2014  11  
okolj ska geo rafij.  Klad nik, Re jec Brancelj in Smrekar 2003; Ur banc in Breg 2005; Smrekar 2006; 2011; Breg, Klad nik in Smrekar 2007; Polaj nar 2008; Smrekar, Šmid Hribar in Erhartič 2016  7  
politična geo rafij.  Pipan 2007; 2008  2  
ekonomska geo rafij.  Ravbar, Bole in Nared 2005; Bole 2008; Ravbar 2009; Broz zi in ostali 2015; Lapuh 2016  5  
re ional ni raz vo'  Nared 2003; Nared in Ravbar 2003; Bole 2004; 2011; Ravbar 2004; Bole, Pipan in Komac 2013; Šmid Hribar in Ledi nek Lozej 2013; Nared, Erhartiď in Raz potnik Viskovi ć 2013; Nared, Raz potnik Viskovi ć in Komac 2015a; 2015b; Nared in ostali 2015  12  
eo rafija prebivalstv.  Jo sipovič 2003; Jo sipovič in Re polusk 2003  2  
ur bana geo rafij.  Gašpe rič 2004; Ti ran 2016  2  
eo rafija podeželj.  Klad nik in Ravbar 2003; Topole in ostali 2006; Hrvatin in Perko 2008; Raz potnik Viskovi ć 2011; 2015  5  
raba ta.  Pe tek 2002; 2005; Pe tek in Ur banc 2004; Hrvatin, Perko in Pe tek 2006; Ci lič in ostali 2012; Ribei ro in ostali 2013  6  
preučevanje kulturni‰ pokraji.  Ur banc in ostali 2004; Ur banc 2008; Ažman Momirski in Klad nik 2009; 2015; Šmid Hribar in Lisec 2011; Ur banc, Gašpe rič in Kozi na 2015; Smrekar in ostali 2016  7  
eo rafija tu riz m.  Topol. 2009; Hos. i. ostal. 2011; Polajna› Horva! 2015; RančiĎ i. ostal. 2016  4  
eo rafija prome t.  Kozi na 2010; Bole in ostali 2012  2  
di daktika geo rafij.  Fridl, Ur banc in Pipan 2009  1  
e. rafij. ustvar jalnost. Ravbar 2011  1  
eo rafija zdrav j.  Šprah, Novak in Fridl 2014  1  
termi nolo ija i. zemlje pisna ime n.  Klad nik 2007; Klad nik in Pipan 2008; Klad nik in Bole 2012; Kli nar i. Geršič 2014  4  
. odovinsk. kart. rafij. Ur banc in ostali 2006; Gašpe rič 2007; 2010  3  
GI“  Ci lič in Perko 2013; Perko, Hrvatin in Ci lič 2015  2  

Ze 
ledišča ra ziskovanja so projekti evrop ske a oze melj ske ga sodelovanja pome nili od mik od le te ­meljn. znanosti, k. j. prevladoval. v pretekle` obdobj. i. j. š. značiln. z. večj. de. projekto. financirani‰ s strani Javne . encije za ra ziskoval no de javnost Re publike Slove nije, v smer aplikativnih ra ziskav i. njih uporabe ter s tem h kre pitvi aplikativne geo rafije (pre led ni ca 4). 

Ze 
ledišč. kontinuitet. raziska. s pretekli` obdobje` s. stalnic. ostal. preučevanj. ledenikov, skr. za zemlje pisna ime na ter preučevanje naravnih ne sreč (pre led ni ca 1). Leta 2014 je Tri lav ski lede ni” »dobil« rezi me skoraj 70-letnih ra ziskav v mono rafiji Tri lav ski lede nik (Gabrovec in ostali 2014), let. 2016 pa tudi raz stavo ob 70-letni ci preučevanj (Zorn 2016). Zemlje pisna ime na so deležna stal n. pozorno sti v okvi ru Komisije za standardi za cijo zemlje pisnih imen Vla de Re publike Slove nije, ki im. tud. v te` obdobj. sede. n. inštitutu. V okvir. naravni‰ nesreď s. j. preučevanj. pretežn. hidrološki‰ proce sov (poplav) raz širilo na preučevanje hi dro-geomorfnih proce sov, predvsem pobočnih proce so. (Koma. i. Zor. 2007; Komac, Nate” i. Zor. 2008; Zor. 2008; Zor. i. Koma. 2008), p. tud. n. področj. družbenih aspektov naravnih ne sreč (Komac 2009; Zorn in Komac 2011). V tem ozi ru so pomembn. trie nal ni simpoziji Naravne ne sreče v Slove niji, ki jih inštitut od leta 2008 pri re ja skupaj z Upravo Re ­publik. Slovenij. z. zaščit. i. reševanj. te› prevze` urednikovanj. revij. Ujm. (Bla. Koma. j. o. let. 2013 lavni ured nik), ki jo iz daja ome nje na institu cija. 


Inštitu! pol. t. . n. dv. let. prirej. simpozij. Ge. rafsk. informacijsk. sistem. v Slovenij. (let. 2016 je potekal tri naj sti), vsako leto pa simpozije Slovenski re ional ni dnevi (leta 2016 je potekal osmi). 
Me. mejnik. v te` obdobj. nedvomn. sod. uvrstite. inštitutsk. revij. Act. e. raphic. Slovenic. v indek. citiranj. ScienceCitationIndexExpanded. V indek. s. bil. vključen. člank. o. vključn. letni­k. 43 (2003). Z letniko` 49 (2009) j. revij. dobil. fakto› vpliv. (IF), k. j. bi. d. zda' najvišj. z. let. 2011 (IF 1,333) (Komac, Zor. i. Perk. 2011, 18). Celotn. obdobj. j. revij. vključen. tud. v bibli. rafsk. baz. Scopus, v okvir. kater. j. imel. najvišj. fakto› vpliv. z. let. 2012 (SNI’ 1,708), k. j. bil. cel. v prv. četrtin. revi' s svoj. . področja. V te` obdobj. j. močn. narasl. njen. mednarodn. prepoznavnost, ka› s. kaž. v števil. obja. tuji‰ avtor jev. Čepra. j. revij. s te` pres. l. inštitutsk. (i. tud. nacionalne) okvire, p. j. š. vedn. dobe› pokazatel' inštitutsk. . dela, sa' ostaj. tist. publikacij. (pol. knjižni‰ zbirk; p. lavj. 5), v kater. član. inštitut. največkra! predstavljaj. svoj. raziskav. (pr. lednic. 5 i. 6; slik. 16 i. 17). O. letni­k. 51 (2011) s. izbran. raziskav. strnjen. o oblik. »posebni‰ številk/ ozirom. skupin. člankov, k. zaokrožuje­j. nek. tematiko, s kater. s. s. član. inštitut. ukvar jal. v leti‰ pre. izdajo. D. vključn. letnik. 56 (2016) j. bil. v deveti‰ številka‰ predstavljeni‰ pe! različni‰ tematik: eoturize` (Hos. i. ostal. 2011), naravn. nesreč. (Koma. i. ostal. 2013), kultur. i. turize` (Bole, Pipa. i. Koma. 2013), trajnostn. prostorsk. razvo' v Alpa‰ (Nared, Razpotni” ViskoviĎ i. Koma. 2015) te› ohranjanj. dediščin. (Smrekar, Zor. i. Koma. 2016). 
O. let. 2002 imaj. v revij. me. člank. sodelavce. inštitut. skora' polovičn. dele. (45 %) tem. s po­dročja hu mane eo rafije, slabo tretji no predstavljajo teme s področja fi zične eo rafije (30 %), dobr. četrti no pa teme s področja re ional ne eo rafije (26%) (pre led ni ca 6; slika 16). Po ožjih področji‰ 
e. rafij. imaj. v revij. veď ko! desetinsk. dele. tem. povezan. ze eomorfol. ij. (15 %), e. rafij. na­ravni‰ nesreď (11 %), r. ionalni` razvoje` (12 %) i. e. rafij. podeželj. (skupa' s preučevanje` rab. tal in kultu re pokraji ne) (19 %) (pre led ni ca 5; slika 17). 
Preglednica6:Člankisodelavcevinštituta,objavljeniv revijiActageographicaSlovenicaodleta2002povejahgeografije(*skupajjebiloobjavljenihstočlankov,a jihšestnismouvrstilimedvejegeografije,!kergreboljzabibliografskeprispevke;nasliki17soopredeljenikotostalo).!
števil. delež (%) 
fi zična geo rafij.  28  30  
hu mana geo rafij.  42  45  
re ional na geo rafij.  24  26  
skupa'  94*  100  

Kratek pre led ra ziskoval ne ga dela po letu 2002 skle ni mo s skupnim številom znanstve nih objav. Do od daje tega prispevka so sodelavci inštituta v obravnavanem obdobju objavili prek 350 znanstve ­ni‰ članko. (355), pre” pet dese! znanstveni‰ mon. rafi' (53), pre” trist. znanstveni‰ p. lavi' v mono rafijah (309), ter bli zu osemde set znanstve nih prispevkov na kon fe rencah (76). 

Slika16:Člankisodelavcevinštituta,objavljeniv revijiActageographicaSlovenicaodleta2002po!vejahgeografije.!

Slika17:Člankisodelavcevinštituta,objavljeniv revijiActageographicaSlovenicaodleta2002poožjihgeografskihpodročjih.!

Slika18:ZnanstvenoraziskovalnicenterSlovenskeakademijeznanostiinumetnostijesedemdesetletnicoinštitutameddrugimobeležilz napisomprekpročeljastavbenaNovemtrgu5.!

Slika19:Sodelavciinštitutaleta2016.!
8 Name sto sklepa 
Ob sedemde se ti obletni ci je Geo raf ski inštitut Antona Melika Znanstve nora ziskovalnega centr. Slovenske aka de mije znanosti in umetnosti iz dal mon. rafijo Te rasi rane pokraji ne, pri kate ri so sode­loval. vs. član. inštitut. i. prinaš. rezultat. triletn. . raziskovaln. . projekta, k. j. poteka. me. letom. 2011 in 2014 (pre led ni ca 1). 
Uvod nik mono rafije je predstoj nik inštituta začel s stavkom: »Terasesonekakšnestopniceoddnaprotivrhu,kidvigajovrednostterasiranepokrajine,popodobnihstopnicahpasev časovnem,številčnem!inkakovostnemsmisluvzpenjatudinašinštitutinbogatislovenskoznanost./ 
Sredi Uvod nika je zapisal: »…!Svetovnoodmevnostjeinštitutdosegelpravs pripravonekaterihte»meljnihkartografskihdelo Sloveniji,naprimervelikimGeografskimatlasomSlovenijeleta1998,obsežno!monografijoSlovenija!–pokrajineinljudje,pravtakoleta1998,NacionalnimatlasomSlovenijeleta2001!obdesetletnicisamostojnostiSlovenijev slovenskeminangleškemjeziku![Fridl in ostali 2001],zemljevi»domSlovenijezaNationalgeographicSocietyleta2006![Fridl in Perko 2006],prvimPopisnimatlasom!Slovenijeleta2007[Dolenc in ostali 2007] inatlasomSloveniainFocusv angleškemjeziku,kijeizšel
1.!januarja2008obzačetkuslovenskegapredsedovanjaEvropskiuniji![Frid. i. ostal. 2007].Evropskoraz»sežnost!pa!je!imela!tudi!izdaja!faksimila!zemljevida!Ilirskih!provinc!Gaetana!Palme,!ki!Slovenijo!zgodovinsko,geografskoinkartografskopovezujes Francijo![Gašperič, Orože. Adamiď i. Šumrad. 2012].!Z izdajozemljevidaobdvestoletniciIlirskihprovincsmoleta2012obeležilišestdesetletnicokartografskega!oddelkainštituta!…«. 
Uvod nik je skle nil takole: »…!KnjigaTerasiranepokrajinepanimasamoevropskihrazsežnosti,am»pakpredstavljakmetijskeindrugeteraseposvetuinjihprimerjas slovenskimi.Vgraditevkmetijskihteras!sogeneracijeljudipocelemsvetuvlagaleogromnodelainz njimipovsemspremenilepodobopokrajine.!
Podobnosmonekdanjiinsedanjiraziskovalcigeografskegainštitutaodskromnihzačetkovvsakoletozgra»dilinovoterasogeografskegaznanja.Zdajs sedemdeseteterasezadovoljnizremonanižjeterase,našepretekle!dosežke,insepolniupanjaveselimonovih,ševišjihteras!…« (Perko, Ci lič in Geršič 2016, 3). 
9 Viri in literatu ra 
Aimée, E., Fridl, J., Orože. Adamič, M., Pavšek, M., Perko, D. (ur.) 1996: Kulturat la. Slowenien. Kultur­Atlas Eu ropa 6. Gotha, Stuttgart. 
Aimée, E., Fridl, J., Orože. Adamič, M., Pavšek, M., Perko, D. (ur.) 1997: Kulturn. atla. Slovenija. Tržič. 
Arhiv predsedstva Slovenske aka de mije znano sti in umetno sti. Ljubljana. 
Ažma. Momirski, L., Kladnik, D. 2009: Terasiran. pokrajin. v Sloveniji. Act. e. raphic. Slovenic. 49-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS49101 
Ažman Momirski, L., Klad nik, D. 2015: Te rasi rana pokraji na v Brki nih. Acta eo raphi ca Slove ni c. 55-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS.1627 
Bole, D. 2004: Dnevn. mobilnos! delavc. v Sloveniji. Act. e. raphic. Slovenic. 44-1. DOI: http://dx.doi.o› / 10.3986/AGS44102 
Bole, D. 2008: Kulturn. industrij. ko! odra. nov. terciarizacij. mest. Act. e. raphic. Slovenic. 48-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS48202 
Bole, D. 2011: Sprememb. v mobilnost. zaposlenih: primerjaln. analiz. mobilnost. delavce. v največj. zapo slitve na središča Slove nije med le toma 2000 in 2009. Acta eo raphi ca Slove ni ca 51-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS51104 
Bole, D., Gabrovec, M., Nared, J., Razpotni” Visković, N. 2012: Načrtovanj. javn. . potnišk. . promet. me. mesto` i. r. ij. n. primer. Ljubljane. Act. e. raphic. Slovenic. 52-1. DOI: http://dx.doi.o› / 10.3986/AGS52106 
Bole, D., Pipan, P., Komac, B. 2013: Cultu ral values and sustai nable ru ral development: A brief intro ­duction. Acta geo raphi ca Slove ni ca 53-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS53401 
Bole, D., Šmi. Hribar, M., Kozina, J., Pipan, P. (ur.) 2014: Sine› ij. kultur. i. turizm. z. razvo' podeželski‰ območij. Ljubljana. 
Br. Valjavec, M. 2014: Odkrivanj. prikriti‰ odl. ališď odpadko. v prodn. ravnin. ze eomorfometričn. analiz. i. LiDA. DTM. Act. e. raphic. Slovenic. 54-1. DOI: http://dx.doi.o› /10.3986/AGS54106 
Br. , M., Kladnik, D., Smrekar, A. 2007: Odl. ališč. odpadko. n. vodovarstvene` območj. Ljubljan­ske ga polja, lavnem viru oskr be Ljubljane s pitno vodo. Acta eo raphi ca Slove ni ca 47-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS47104 
Brozzi, R., Lapuh, L., Nared, J., Streifeneder, T. 2015: Toward. mor. resilien! economie. i. Alpin. r. ions. Acta geo raphi ca Slove ni ca 55-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS.916 
C. lič, R. 2010: Informativ n. vrednost. nadmorsk. višin. i. višinsk. razlik. z. ponazorite. termaln. . pasu. Acta geo raphi ca Slove ni ca 50-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS50201 
C. lič, R., Hrvatin, M., Komac, B., Perko, D. 2012: Kra. ko! kazalni” z. določanj. man' primerni‰ območi' za kme tijstvo. Acta geo raphi ca Slove ni ca 52-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS52103 
Ci lič, R., Komac, B. 2014: Ur ban heat island atlas: a web tool for the de termi nation and miti gation o. ur ban heat island effects. Geo raphia Poloni ca 87-4. 
C. lič, R., Komac, B. 2015: Central-Europea. urba. hea! islan. atlas. Ljubljana. Medmrežje: http:// ismo.zrc-sazu.si/flex viewers/UHIAtlas/ (2. 10. 2016). 
Ci lič, R., Perko, D. 2013: Pokrajinske vroče točke Evrope. Acta eo raphi ca Slove ni ca 53-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS53106 
Dolenc, D., Fridl, J., Kladnik, D., Perko, D., Repolusk, P.(ur.) 2007: Popisn. atla. Slovenij. 2002. Ljubljana. 
Erhartič, B. 2010: Vrednotenj. eomorfološk. dediščine. Act. e. raphic. Slovenic. 50-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS50206 
Ferk, M., Lipar, M. 2012: Eo e net ske jame v pleistocenskem kar bonatnem ko. lome ratu v Slove niji. Acta geo raphi ca Slove ni ca 52-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS52101 
Fridl, J., Klad nik, D., Orožen Adamič, M., Perko, D. (ur.) 1998: Geo raf ski atlas Slove nij. – držav. v prostoru in času. Ljubljana. 
Fridl, J., Klad nik, D., Orožen Adamič, M., Perko, D., Ur banc, M. (ur.) 2005: Atlant. Ljubljan. 
Fridl, J., Kladnik, D., Orože. Adamič, M., Perko, D., Zupančič, J. (ur.) 2001: Nacionaln. atla. Slovenije. Ljubljana. 
Fridl, J., Klad nik, D., Pavšek, M., Perko, D., Re polusk, P., Ur banc, M., Orožen Adamič, M. (ur.) 2007: Slove nia in focus. Ljubljana. 
Fridl, J., Perko, D., 2006: Slove nija. Zemljevid v me rilu 1 : 400.000. Ljubljana. 
Fridl, J., Urbanc, M., Pipan, P. 2009: Pome. učiteljev. . zaznavanj. prostor. v izobraževalne` procesu. Acta geo raphi ca Slove ni ca 49-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS49205 
Gabrovec, M., Hrvatin, M., Komac, B., Ortar, J., Pavšek, M., Topole, M., Tri lav Čeka da, M., Zorn, M. 2014: Tri lav ski lede nik. Geo rafija Slove nije 30. 
Gabrovec, M., Ortar, J., Pavšek, M., Zorn, M., Tri lav Čeka da, M. 2013: Tri lav ski lede nik med le to ­ma 1999 in 2012: Acta geo raphi ca Slove ni ca 53-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS53202 
Gams, I. 1955: Snežni pla zovi v Slove niji v zi mah 1950–1954. Geo raf ski zbornik 3. 
Gams, I. 1959: Geomorfolo ija in izraba tal v Pomurju. Geo raf ski zbornik 5. 
Gams, I. 1960: O višinsk. mej. naseljenosti, ozimine, ozd. i. sn. . v slovenski‰ orah. Ge. rafsk. vestni” 32. 
Gams, I. 1961a: H geomorfolo iji Bele kraji ne. Geo raf ski zbornik 6. 
Gams, I. 1961b: Snežišča v Julij skih Alpah. Geo raf ski zbornik 6. 
Gams, I., Natek, K. 1981: Geomorfološka karta 1 : 100.000 in raz voj reliefa v Litij sk. kotlini. Ge. rafsk. zbornik 21. 
Gašpe rič, P. 2004: Širitev Ljubljane na Ljubljansko barje. Acta eo raphi ca Slove ni ca 44-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS44201 
Gašperič, P.2007: Kart. rafsk. upodobitv. Slovenij. skoz. čas. Act. e. raphic. Slovenic. 47-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS47203 
Gašpe rič, P. 2010: O Zemljevi du Ilirskih provinc av torja Gae tana Pal me iz leta 1812. Acta eo raphic. Slove ni ca 50-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS50205 
Gašpe rič, P., Orožen Adamič, M., Šumra da, J. 2012: Zemljevid Ilirskih provinc iz leta 1812 =Carte de. Provinces illyrien nes de 1812. Ljubljana. 
Gavrilov, M. B., Markovi ć, S. B., Zorn, M., Komac, B., Luki ć, T., Miloševi ć, M., Jani ćevi ć, S. 2013: I. hai. suppressio. usefu. i. Serbia? . Genera. revie. an. ne. results. Act. e. raphic. Slovenic. 53-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS53302 
Hose, T. A., Marković, S. B., Komac, B., Zorn, M. 2011: Geotouris` . a shor! introduction. Act. e. rap­hi ca Slove ni ca 51-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS51301 
Hrvatin, M., Perko, D. 2003: Ra. ibanos! površj. i. rab. ta. v Sloveniji. Act. e. raphic. Slovenic. 43-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS43202 
Hrvatin, M., Perko, D. 2005: Raz like med stome trskim in pe tindvaj setme trskim di ital nim modelo` višin lede na tipe relie fa ve Slove niji. Acta eo raphi ca Slove ni ca 45-1. DOI: http://dx.doi.org/ 10.3986/AGS45101 
Hrvatin, M., Perko, D. 2008: Pokrajinsk. značilnost. skupni‰ zemljišď v Sloveniji. Act. e. raphic. Slove­ni ca 48-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS48101 
Hrvatin, M., Perko, D. 2009: Primernos! Hammondov. metod. z. določanj. eno! oblikovanost. površj. v Slove niji. Acta geo raphi ca Slove ni ca 49-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS49204 
Hrvatin, M., Perko, D., Pe tek, F. 2006: Raba tal na iz branih erozij sko ogroženih območjih terciarni‰ ričevij v Slove niji. Acta geo raphi ca Slove ni ca 46-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS46103 
Ilešič, S. (ur.) 1976: Geo raf ski zbornik 15. 
Ilešič, S. 1946: Pre led nove književno sti o naših mej nih vprašanjih. Geo raf ski vestnik 18. 
Ilešič, S. 1950: Slovenska geo rafija v 30 le tih ljubljanske univer ze. Geo raf ski vestnik 22. 
Jam nik, B., Janža, M., Smrekar, A. (ur.) 2014: Skrb za pitno vodo. Geo rafija Slove nije 31. Ljubljana. 
Jo sipovič, D. 2003: Geo raf ski de javniki rodno sti prebivalstva. Acta eo raphi ca Slove ni ca 43-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS43104 
Josipovič, D., Repolusk, P.2003: Dem. rafsk. značilnost. Romo. v Prekmurju. Act. e. raphic. Slove­ni ca 43-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS43105 
Klad nik, D. 2007: Značil no sti rabe ek soni mov v nekate rih evrop skih jezikih. Acta eo raphi ca Slove ­ni ca 47-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS47203 
Klad nik, D. 2009: Prispevek k pomenski raz me jitvi termi nov endonim in ek sonim. Acta eo raphi c. Slove ni ca 49-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS49206 
Kladnik, D., Bole, D. 2012: O življenj. slovenski‰ eksonimo. i. njihove` poznavanj. v strokovn. javnosti. Acta geo raphi ca Slove ni ca 52-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS52204 
Kladnik, D., Pipan, P.2008: Piransk. zali. al. Savudrijsk. vala? Prime› problematičn. . ravnanj. z zem­lje pisni mi ime ni. Acta geo raphi ca Slove ni ca 48-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS48103 
Klad nik, D., Ravbar, M. 2003: Pomen čle nitev podeželja pri spodbujanju re ional ne ga raz voja. Act. eographi ca Slove ni ca 43-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS43101 
Klad nik, D., Re jec Brancelj, I., Smrekar, A. 2003: Gnoj ni objekti kot nevarni točkovni viri obre me nje ­vanja podtal ni ce Ljubljanske ga polja. Acta eo raphi ca Slove ni ca 43-2. DOI: http://dx.doi.org/ 10.3986/AGS43204 
Klinar, K., Geršič, M. 2014: Traditiona. hous. name. a. par! o. cultura. herit. e. Act. e. raphic. Slove­ni ca 54-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS54409 
Komac, B. 2003: Dolomitn. relie. n. območj. Žibrš. Act. e. raphic. Slovenic. 43-2. DOI: http://dx.doi.o› / 10.3986/AGS43201 
Komac, B. 2009: Družbe no eo raf ski spomin in naravno eo raf ski spomin na naravne ne sreče. Act. eo raphi ca Slove ni ca 49-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS49107 
Komac, B., Natek, K., Zorn, M. 2008: Ge. rafsk. vidik. popla. v Sloveniji. Ge. rafij. Slovenij. 20. Ljubljana. Komac, B., Zorn, M. 2005: Erozija prsti na kme tij skih zemljiščih v Slove nij. – me ritve žlebične erozij. v doli ni Be sni ce. Acta geo raphi ca Slove ni ca 45-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS45103 
Komac, B., Zorn, M. 2007: Pobočni proce si in človek. Geo rafija Slove nije 15. Ljubljana. 
Komac, B., Zorn, M., C. lič, R. 2011: Izobraževanj. o naravni‰ nesreča‰ v Evropi. Georite` 18. Ljubljana. 
Komac, B., Zorn, M., Erhartič, B. 2011: Loss of natural he rit. e from the eomorpholo i cal perspecti ­v. . D. eomorphi. processe. shap. o› destro. th. natura. herit. e? Act. e. raphic. Slovenic. 51-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS51306 
Komac, B., Zorn, M., Gavrilov, M. B., Marković, S. B. 2013: Natura. hazard. . som. introductor. tho. hts. Acta geo raphi ca Slove ni ca 53-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS53300 
Komac, B., Zorn, M., Perko, D. 2011: Odsev do gajanja v slovenski in sve tovni eo rafiji. Delo 53-185 
(11.8. 2011). Kozi na, J. 2010: Prometna dostopnost do re ional nih središč v Slove niji. Acta eo raphi ca Slove ni c. 50-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS50203 Lapuh, L. 2016: Merjenj. vpliv. recesij. i. sposobnost. okrevanj. slovenski‰ statistični‰ r. ij. Act. eo­
raphi ca Slove ni ca 56-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS.764 
Le topisi Slovenske aka de mije znano sti in umetno sti 1 do 47. Ljubljana, 1948–1996. 
Luki ć, T., Gavrilov, M. B., Markovi ć, S. B., Komac, B., Zorn, M., Mlađan, D., Đorđevi ć, J., Milanovi ć, 
M., Vasiljevi ć, D. A., Vujiči ć, M. D., Kuz manovi ć, B., Prentovi ć, R. 2013: Classi fi cation of natu ra. disasters between the le islation and appli cation: ex pe rience of the Re public of Ser bia. Acta eo ­raphi ca Slove ni ca 53-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS53301 Marković, S. B., Ruman, A., Gavrilov, M. B., Stevens, T., Zorn, M., Komac, B., Perko, D. 2014: Modelli. o. th. Ara. an. Caspia. sea. dryi. ou! influenc. t. climat. an. environmenta. cha. es. Act. eo­raphi ca Slove ni ca 54-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS54304 Melik, A. 1945: Dru ga sve tovna voj na in mi geo rafi. Geo raf ski vestnik 17. 
Melik, A. 1946: Ljubljansko mo stiščarsko jeze ro in dediščina po njem. Dela SAZU 5. Ljubljana. 
Melik, A. 1950: Plani ne v Julij skih Alpah. Dela Inštituta za geo rafijo 1. Ljubljana. 
Melik, A. 1954: Nova gla ciološka dognanja v Julij skih Alpah. Geo raf ski zbornik 2. 
Melik, A. 1955a: Kraška polja Slove nije v pleistoce nu. Dela Inštituta za geo rafijo 3. Ljubljana. 
Melik, A. 1955b: Nekaj gla cioloških opažanj iz Zgornje Doli ne. Geo raf ski zbornik 5. 
Melik, A. 1956: Iz ve nalp ske plani ne na Slovenskem. Geo raf ski zbornik 4. 
Melik, A. 1959: Nova geo raf ska dognanja na Trnov skem goz du. Geo raf ski zbornik 5. 
Melik, A. 1961: Vitranc, Zelenc. i. Bovško, Geomorfološk. študij. i. zahodni‰ Julijski‰ Alp. Ge. rafsk. zbornik 6. 
Meze, D. 1955: Lede nik na Tri lavu in na Skuti. Geograf ski zbornik 3. 
Meze, D. 1959: Pozeba olj ke v Pri morju leta 1956. Geo raf ski zbornik 5. 
Meze, D. 1960: Nekaj o hribov skih kme tijah v Gornji Savinj ski doli ni. Geo raf ski vestnik 32. 
Meze, D. 1963a: He eomorfol. ij. V. lajnsk. pokrajin. i. . ornj. . Sotelsk. a. Ge. rafsk. zbor­ni” 8. 
Meze, D. 1963b: Samotne kme tije na Solčav skem. Geo raf ski zbornik 8. 
Meze, D. 1965: Samotne kme tije v Lučki pokraji ni. Geo raf ski zbornik 9. 
Meze, D. 1966: Gornj. Savinjsk. dolina, Nov. d. nanj. oe eomorfološke` razvoj. pokrajine. Del. SAZ„ 20. Ljubljana. 
Meze, D. 1969: Hribov ske kme tije v vzhod nem delu Gornje Savinj ske doli ne. Geo raf ski zbornik 11. 
Meze, D. 1974: Porečje Kokre v pleistoce nu. Geo raf ski zbornik 14. 
Meze, D. 1977: Poplavna področja v Gornji Savinjski doli ni. Geo raf ski zbornik 17. 
Meze, D. 1979: Hribov ske kme tije v Gornji Savinj ski doli ni po letu 1967. Geo raf ski zbornik 19. 
Meze, D. 1980a: Osnovn. smernic. z. e. rafsk. proučevanj. hribovski‰ kmeti' n. Slovenskem. Ge. rafsk. vestnik 52. 
Meze, D. 1980b: Poplavna področja v Gro supelj ski kotli ni. Geo raf ski zbornik 20. 
Meze, D. 1981: Hribov ske kme tije ob Kokri in v Krvavškem pred orju. Geo raf ski zbornik 21. 
Meze, D. 1982: Poplavna področja v porečju Rašice z Dobre poljami. Geo raf ski zbornik 22. 
Meze, D. 1983: Hribov ske kme tije med doli nama Kokre in Dr. e. Geo raf ski zbornik 23. 
Meze, D. 1985: Hribovsk. kmetij. v Polh. rajske` hribovju, bližnj. okolic. i. sosednji‰ Rovtah. Ge. rafsk. zbornik 25. 
Meze, D. 1986: Hribov ske kme tije v Selški doli ni. Loški raz ledi 33. Škofja Loka. 
Meze, D. 1987: Hribov ske kme tije na Idrij skem in Cerkljanskem. Geo raf ski zbornik 27. 
Meze, D. 1988: Kme tije na Šentviški planoti in v Trebuši. Geo raf ski zbornik 28. 
Nared, J. 2003: Zakonodaj. n. področj. r. ionaln. politik. v Slovenij. i. analiz. njeni‰ učinko. v pro­storu. Acta geo raphi ca Slove ni ca 43-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS43103 
Nared, J., Bole, B., Gabrovec, M., Geršič, M., Goluža, M., Raz potnik Viskovi ć, N., Rus P. 2012: Celost ­no načrtovanje javne ga potniškega prome ta v Ljubljanski ur bani re iji. Georitem 20. Ljuljana. 
Nared, J., Erhartič, B., Razpot ni” Visković, N. 2013: Includi. developmen! topic. i. a cultura. herit. . man. emen! plan: mercur. herit. . i. Idrija. Act. e. raphic. Slovenic. 53-2. DOI: http://dx.doi.o› / 10.3986/AGS53404 
Nared, J., Perko, D. (ur.) 2010: N. prelomnici: Razvojn. vprašanj. občin. Idrija. CAPAcitie. 1. Ljubljana. Nared, J., Ravbar, M. 2003: Izhodišč. z. spremljanj. i. vrednotenj. r. ionaln. politik. v Sloveniji. Act. eo raphi ca Slove ni ca 43-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS43102 Nared, J., Razpotni” Visković, N. (ur.) 2014a: Upravljanj. območi' s kulturn. dediščino. CAPAcitie. 2. Ljubljana. Nared, J., Razpotni” Visković, N. (ur.) 2014b: Izbran. primer. upravljanj. območi' s kultur n. dediščino. CAPAcities 3. Ljubljana. Nared, J., Razpotni” Visković, N. 2014: Man. i. cultura. herit. . site. i. Southeaster. Europe. Ljubljana. 
Nared, J., Raz potnik Viskovi ć, N., Cre mer-Schulte, D., Broz zi, R., Corti nes Garcia, F. 2015: Achievi. sustainabl. spatia. developmen! i. th. Alp. thro. ‰ participator. planni. . Act. e. raphic. Slove­ni ca 55-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS.1631 
Nared, J., Raz potnik Viskovi ć, N., Komac, B. 2015a: Sustai nable spatial development in the Alps. Act. eo raphi ca Slove ni ca 55-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS.1969 
Nared, J., Razpotni” Visković, N., Komac, B. 2015b: Th. Alps: A physica. e. raphy, political, an. pro­ram framework. Acta geo raphi ca Slove ni ca 55-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS.1970 
Natek, K. 1983a: Raz voj relie fa in izraba tal v Ložniškem gričevju. Geo raf ski zbornik 23. 
Natek, K. 1983b: Hud. ne viht. s toč. n. celjske` območj. i. n. Gorenjske` dn. 29.6. 1982. Ge. rafsk. zbornik 23. 
Natek, K. 1984: Suša 1983 v Slove niji. Geo raf ski zbornik 24. 
Natek, K. 1986: Projek! Splošn. eomorfološk. kart. J. oslavij. v meril. 1 : 100.000 i. kartiranj. krašk. . površja. Acta carsolo i ca 14-15. 
Natek, K. 1989: Vlo ga usa dov pri eomorfološkem preoblikovanju Vo lajnske a ričevja. Geo raf sk. zbornik 29. 
Natek, K. 1990: Geomorfološke značil no sti usa dov v Halozah. Ujma 4. 
Natek, M. 1978: Poplavna območja v Spod nji Savinj ski doli ni. Geo raf ski zbornik 18. 
Natek, M. 1983: Hribov ske kme tije v vzhod nem delu Dobrovelj ske planote. Geo raf ski zbornik 23. 
Natek, M. 1987: Hribovsk. kmetij. v pokrajinsk. struktur. Mežišk. doline. Teorij. i. metodol. ij. r. io­nal ne geo rafije. Ljubljana. 
Natek, M. 1992a: Nekater. e. rafsk. vidik. poplavni‰ območi' n. Slovenskem. Poplav. v Sloveniji. Ljubljana. 
Natek, M. 1992b: Prebivalstv. hribovski‰ kmeti' n. Pohorju. Socialn. e. rafij. v teorij. i. praksi. Ljubljana. 
Natek, M., Perko, D. 1999: 50 let Geo raf ske ga inštituta Antona Melika ZRC SAZU. Geo rafija Slove ­nije 1. Ljubljana. 
Orožen Adamič, M. 1978: Po sledi ce potre sov leta 1976 v Slove niji. Geo raf ski zbornik 18. 
Orožen Adamič, M. 1979: Geo raf ske značil no sti poplavne ga sve ta ob Dr. onji in Drni ci. Geo raf sk. zbornik 19. 
Orožen Adamič, M. 1982: The Effects of the 1976 Earthquake in the Soča River Basin. Social and Eco ­nomic Aspects of Earthquakes. New York. 
Orožen Adamič, M. 1983: Neurja in poplave Poljanske Sore v letu 1982. Geo raf ski zbornik 23. 
Orože. Adamič, M. 1987: Hribovsk. kmetij. n. sever n. stran. Poljansk. doline. Ge. rafsk. zbor ni” 27. 
Orožen Adamič, M., Ku naver, J. 1978: Zgornje Po sočje po potre su. Zgornje Po sočje, Zbornik 10. zbo ­rovanja slovenskih geo rafov. Ljubljana. 
Orožen Adamič, M., Perko, D., Klad nik, D. (ur.) 1995: Krajevni lek sikon Slove nije. Ljubljana. 
Orože. Adamič, M., Šifrer, M. 1984: Učink. viharj. 9.–11. februarj. 1984 v Sloveniji. Ge. rafsk. zborni” 24. 
Pavšek, M. (ur.) 2014: Snežna sezona 2012/2013 v Slove niji: vre menske in snežne raz me re ter lavinsk. ne sreče in do odki: pre led, anali za in skle pi. Ljubljana. 
Perko, D. 1991: Di ital ni model relie fa kot os nova za eo raf ski in forma cij ski sistem. Geodet ski vest ­nik 35-4. 
Perko, D. 1992a: Ogroženost Slove nije zara di naravnih ne sreč. Ujma 6. 
Perko, D. 1992b: Poplave kot se stavi na splošne ogroženo sti Slovenije zara di naravnih ne sreč. Poplav. v Slove niji. Ljubljana. 
Perko, D., Ci lič, R., Geršič, M. (ur.) 2016: Te rasi rane pokraji ne. Ljubljana. 
Perko, D., Hrvatin, M., Ci lič, R. 2015: Me todolo ija naravne pokrajinske tipi za cije Slove nije. Act. eographi ca Slove ni ca 55-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS.1938 
Perko, D., Križnar, N. 1997: Pokraji ne v Slove niji. Podobe znano sti 6. Vi deo. Ljubljana. 
Perko, D., Orožen Adamič, M. (ur.) 1998: Slove nij. – pokraji ne in ljudje. Ljubljana. 
Perko, D., Zorn, M. 2010: Zgodovi na knjižne zbirke GIS v Slove niji. Geo raf ski in forma cij ski siste m. v Slove niji 2009–2010. Ljubljana. 
Petek, F. 2002: Metodol. ij. vrednotenj. spremem. rab. ta. v Slovenij. me. letom. 1895 i. 1999. Geo­raf ski zbornik 42. Petek, F. 2005: Tipol. ij. slovensk. . alpsk. . svet. s poudarko` n. rab. i. sprememba‰ rab. tal. Act. eo raphi ca Slove ni ca 45-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS45102 Pe tek, F., Ur banc, M. 2004: Franciscej ski kataster kot ključ za ra zu mevanje kulturne pokraji ne v Slo ­ve niji v 19. stoletju. Acta geo raphi ca Slove ni ca 44-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS44104 Pipan, P. 2007: Čez mej no sodelovanje med Slove nijo in Hrvaško v Istri po letu 1991. Acta eo raphic. Slove ni ca 47-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS47204 Pipan, P.2008: Mejn. spo› me. Hrvašk. i. Slovenij. o. spodnje` tok. rek. Dr. onje. Act. e. raphic. Slove ni ca 48-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS48205 Polajna› Horvat, K. 2015: Možnost. razvoj. orsk. . kolesarstv. v občin. Bohinj. Act. e. raphic. Slove­nica 55-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS.1884 Polajnar, K. 2008: Ozaveščenos! prebivalce. o varovanj. mokrišč. Act. e. raphic. Slovenic. 48-1. DOI: 
http://dx.doi.org/10.3986/AGS48105 
Poročilo o delu ZRC SAZU 1997 do 2015. Ljubljana. 
Radinja, D., Šifrer, M., Lovrenčak, F., Kolbe zen, M., Natek, M. 1976: Geografsk. značilnost. poplavn. . 
področja ob Pšati. Geo raf ski zbornik 15. Radinja, D., Šifrer, M., Lovrenčak, F., Kolbezen, M., Natek, M. 1974: Ge. rafsk. proučevanj. poplavni‰ področij v Slove niji. Geo raf ski vestnik 46. Rančić, M., Blešić, I., Djordje vić, J., Bole, D. 2016: Motiv. obiskovalce. wellnes. centro. v Sloveniji. Act. eo raphi ca Slove ni ca 56-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS.723 Ravbar, M. 2004: Re ional ni raz voj v pokrajinski členitvi Slove nije. Acta eo raphi ca Slove ni ca 44-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS44101 Ravbar, M. 2009: Ekonomsk. e. rafsk. vrednotenj. nalož. . razvojn. dejavni” v r. ionalne` razvoju. Acta geo raphi ca Slove ni ca 49-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS49105 Ravbar, M. 2011: Ustvarjaln. socialn. skupin. v Sloveniji: prispeve” he e. rafskem. preučevanj. človeški‰ vi rov. Acta geo raphi ca Slove ni ca 51-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS51204 
Ravbar, M., Bole, D., Nared, J. 2005: Ustvarjaln. okolj. i. vl. . e. rafij. pr. proučevanj. konku­renčnost. mest: prime› Ljubljane. Act. e. raphic. Slovenic. 45-2. DOI: http://dx.doi.o› /10.3986/ AGS45201 
Razpotni” Visković, N. 2011: Prostorsk. utesnjenos! kmeti' n. obmestni‰ območjih. Act. e. raphic. Slove ni ca 51-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS51105 
Razpotni” Visković, N. 2015: Vrednotenj. razvojn. . potencial. obmestni‰ kmeti' –metodol. ija. Act. eo raphi ca Slove ni ca 55-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS.704 
Razpot ni” Visković, N., Urbanc, M., Nared, J. 2013: Prostorsk. i. razvojn. vprašanj. Alp. Georite` 12. 
Ribeiro, D., Burnet, J. E., Torkar, G. 2013: Štir. okn. obmejn. . območja: dimenzij. prostor. opredeljen. s podatk. o sprememba‰ pokrovnost. ta. pridobljeni‰ i. . odovinski‰ zemljevidov. Act. e. raphic. Slove ni ca 53-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS53204 
Ribei ro, D., Somodi, I., Čarni, A. 2016: Pre nosljivost napoved ne a modela raz širje no sti vrste Robinia!pseudacacia!v seve rovz hod ni Slove nji. Acta eo raphi ca Slove ni ca 56-1. DOI: http://dx.doi.org/ 10.3986/AGS.772 
Rus, P., Razpotni” Visković, N., Nared, J. 2013: Upravljanj. območi' z vidik. spremem. funkcijski‰ zale­dij central nih krajev: pri mer Gorenj ske. Gorenj ska v obdobju glokali za cije. Ljubljana. Smrekar, A. 2004: Zmanjšano pre nikanje pa davinske vode v podtal ni co na Ljubljanskem barju. Act. eo raphi ca Slove ni ca 44-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS44202 Smrekar, A. 2006: Z risanje` spoznavni‰ zemljevido. d. poznavanj. varstveni‰ paso. viro. pitn. vode. Acta geo raphi ca Slove ni ca 46-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS46101 Smrekar, A. 2011: O. deklarativn. d. dejansk. okoljsk. ozaveščenost. n. primer. Ljubljane. Act. e. rap­hi ca Slove ni ca 51-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS51203 
Smrekar, A., Polaj nar Horvat, K., Erhartič, B. 2016: The beauty of land forms. Acta eo raphi ca Slove ­nica 56-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS.3039 
Smrekar, A., Šmid Hribar, M., Erhartič, B. 2016: Stakehol der conflicts in the Tivoli, Rožnik Hill, an. Šiška Hill Protected Landscape Area. Acta eo raphi ca Slove ni ca 56-2. DOI: http://dx.doi.org/ 10.3986/AGS.895 
Smrekar, A., Šmi. Hribar, M., Tiran, J., Erhartič, B. 2014: Interpretacij. okolj. n. primer. Ljubljansk. . barja. Georitem 24. Ljubljana. 
Smrekar, A., Šmid Hribar, M., Ti ran, J., Erhartič, B. 2016: A methodolo i cal basis for landscape inter ­pretation: th. cas. o. th. Ljubljan. Marsh. Act. eographic. Slovenic. 56-2. DOI: http://dx.doi.o› / 10.3986/AGS.875 
Smrekar, A., Ti ran, J. (ur.) 2013: 2Bparks mainstream. Ljubljana. 
Smrekar, A., Zorn, M., Komac, B. 2016: He rit. e protection through ae eomorpholo ist’s eyes: fro` recordi. to aware ness raisi. . Acta eo raphi ca Slove ni ca 56-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/ AGS.3348 
Šegi na, E., Komac, B., Zorn, M. 2012: Vplivni de javniki umikanja flišnih kli fov na slovenki obali. Act. eo raphi ca Slove ni ca 52-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS52202 
Šifrer, M. 1952: Ob seg zad nje polede nitve na Pokljuki. Geo raf ski vestnik 24. 
Šifrer, M. 1955: Doli na Tol minke in Zalašce v pleistoce nu. Geo raf ski zbornik 3. 
Šifrer, M. 1959: Nova geomorfološka dognanja v Koprskem Primorju. Geo raf ski zbornik 5. 
Šifrer, M. 1961a: Snežišča v Kam niških Alpah. Geo raf ski zbornik 6. 
Šifrer, M. 1961b: Porečje Kam niške Bistri ce v pleistoce nu. Dela SAZU 6, Ljubljana. 
Šifrer, M. 1962: Geo raf ski učinki neurja med Peco in zgornjo Pako. Geo raf ski zbornik 7. 
Šifrer, M. 1963: Nova eomorfološka dognanja na Tri lavu, Tri lav ski lede nik ve le tih 1954–1962. Geografski zbornik 7. 
Šifrer, M. 1967: Kvartarni raz voj doli ne Rašice in Dobre ga polja. Geo raf ski zbornik 10. 
Šifrer, M. 1969: Kvartarni raz voj Dobrav na Gorenj skem. Geo raf ski zbornik 11. 
Šifrer, M. 1972: Nekate re sme ri in po ledi eomorfološkega proučevanja na Slovenskem. Geo raf sk. vestnik 44. 
Šifrer, M. 1974a: Kvartarni raz voj Dravinj skih goric in bližnje ga obrobja. Geo raf ski zbornik 14. 
Šifrer, M. 1974b: Po lavitne značil no sti raz voja Škofjeloškega hribov ja. Loški raz ledi 21. Škofja Loka. 
Šifrer, M. 1976: Geo raf ski učinki žleda v goz dovih okrog Idrije in Po stoj ne. Geo raf ski zbornik 16. 
Šifrer, M. 1977: Poplavna področja v porečju Dravi nje. Geo raf ski zbornik 17. 
Šifrer, M. 1980: Katastrofaln. učink. neuri' v severovzhodn. Slovenij. a. ust. 1980. Ge. rafsk. zborni” 20. 
Šifrer, M. 1982: Kvartarni raz voj Škofjeloškega hribov ja. Geo raf ski zbornik 22. 
Šifrer, M. 1983: Vzroki in učinki rečnih poplav na Slovenskem. Naravne ne sreče v Slove niji. Ljubljana. 
Šifrer, M., Kunaver, J. 1978: Poglavitn. značilnost. eomorfološk. . razvoj. . ornj. . Posočja. . ornj. Po sočje, Zbornik 10. zborovanja slovenskih geo rafov. Ljubljana. 
Šifrer, M., Lovrenčak, F., Natek, M. 1980: Ge. rafsk. značilnost. poplavni‰ območi' o. Krk. po. Otočcem. Geo raf ski zbornik 20. 
Šifrer, M., Radinja, D., Meze, D. 1978: Osnovn. smernic. z. proučevanj. kvartarni‰ sedimento. i. njihov. izrabe na Slovenskem. Geo raf ski vestnik 50. 
Šifrer, M., Žagar, M. 1960: Geo rafski učinki neurja med Konji cami in Krškim. Geo raf ski vestnik 32. 
Šmid Hribar, M., Ferk, M. 2016: The role and importance of the landscape park Udin Boršt. Acta eo ­
raphi ca Slove ni ca 56-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS.968 Šmid Hribar, M., Ledi nek Lozej, Š. 2013: The role of identifyi. and man. i. cultu ral values in ru ­ral development. Acta geo raphi ca Slove ni ca 53-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS53402 
Šmid Hribar, M., Lisec, A. 2011: Vlo ga inventari za cije in tipi za cije pri učinkovitem varovanju dreve ­sn. dediščin. v pokrajini: drevesn. dediščin. v Karavankah. Act. e. raphic. Slovenic. 51-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS51108 
Šprah, L., Novak, T., Fridl, J. 2014: Bl. inj. prebivalce. Slovenij. p. r. ijah: primerjav. kazalniko. s pou­darkom na zdrav ju. Acta geo raphi ca Slove ni ca 54-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS54104 
Tiran, J. 2016: Mer jenj. kakovost. življenj. v mestu: prime› Ljubljane. Act. e. raphic. Slovenic. 56-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/ags.828 
Topole, M. 2009: Tu ristični potencial de mo raf sko ogrožene a območja Jurklošter. Acta eo raphi c. Slove ni ca 49-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS49104 
Topole, M., Bole, D., Pe tek, F., Re polusk, P. 2006: Pro storske in funkcij ske spre membe pozi danih zem ­ljišď ve izbrani‰ podeželski‰ naselji‰ p. let. 1991. Act. e. raphic. Slovenic. 46-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS46203 
Toši ć, R., Dr. i ćevi ć, S., Zorn, M., Lovri ć, N. 2014: Landsli de susceptibility zonation: a case study o. the Mu ni cipality of Banja Luka (Bo snia and Her ze ovina). Acta eo raphi ca Slove ni ca 54-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS54307 
Ur banc, M. 2008: Zgodbe o re snični in zamišlje ni pokraji ni: pri mer slovenske Istre. Acta eo raphi c. Slove ni ca 48-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS48204 
Ur banc, M., Breg, M. 2005: Prod na ravni na v mestnem pro storu: ramoz ni ce kot prvi na de ra di ran. pokraji ne. Acta geo raphi ca Slove ni ca 45-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS45202 
Ur banc, M., Fridl, J. 2012: Edu cation for active citi zenship in spatial-plan ni. processes: from teache› to stu dent. Geo raf ski vestnik 84-1. 
Ur banc, M., Fridl, J., Klad nik, D., Perko, D. 2006: Atlant in slovenska na cional na zavest v 2. polovi c. 
19. stoletja. Acta geo raphi ca Slove ni ca 46-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS46204 Urbanc, M., Gašperič, P., Kozina, J. 2015: Ge. rafsk. zamišljanj. pokrajin: analiz. fotomon. rafij. slo­venske kraji ne. Acta geo raphi ca Slove ni ca 55-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS.836 
Urbanc, M., Kladnik, D., Perko, D. 2014: Šes! desetleti' human. e. rafij. i. varstv. okolj. v Act. e. raphic. Slovenici. Act. e. raphic. Slovenic. 54-2. DOI: http://dx.doi.o› /10.3986/ AGS54201 
Urbanc, M., Pipan, P. (ur.) 2011: Climalptour: podnebn. sprememb. i. njiho. vpli. n. turize` v Alpah. Ljubljana. 
Ur banc, M., Pipan, P. 2013: Prihod nost tu riz ma v Alpah v luči prilagajanja pod nebnim spre membam: nekate re ugotovitve iz projekta Clim Alp Tour. Geo raf ski vestnik 85-1. 
Ur banc, M., Print smann, A., Pala. , H., Skowronek, E., Woloszyn, W., Konkoly Gyuró, E. 2004: Ra­zumevanj. hitr. spreminjajoči‰ s. pokraji. v Srednj. i. Vzhodn. Evrop. v 20. stoletju. Act. e. raphic. Slove ni ca 44-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS44204 
Zorn,
 M. 2002: Podori v slovenskih Alpah. Geo raf ski zbornik 42. 

Zorn,
 M. 2008: Erozij ski proce si v slovenski Istri. Geo rafija Slove nije 18. Ljubljana. 

Zorn, 
M. 2009a: Erozijsk. proces. v slovensk. Istr. . 1. del: erozij. prsti. Act. e. raphic. Slovenic. 49-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS49102 

Zorn, 
M. 2009a: Erozij ski proce si v slovenski Istr. – 2. del: erozij ska žarišča. Acta eo raphi ca Slove ­ni ca 49-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS49203 

Zorn, 
M. 2016: Razstav. o. sedemdesetletnic. redni‰ opazovan' Tr. lavsk. . ledenika. Ge. rafsk. vest­nik 88-1. 

Zorn, 
M., Gašperič, P.2016: Ge. rafsk. dediščin. . sede` desetleti' Zemljepisn. . muzeja. Ge. rafsk. vestnik 88-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/GV88106 

Zorn, 
M., Komac, B. 2004: Determinističn. modeliranj. . roženost. zarad. zemeljski‰ plazo. i. skalni‰ podorov. Acta geo raphi ca Slove ni ca 44-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS44203 

Zorn, 
M., Komac, B. 2007: Probabilistično modeli ranje pla zovito sti. Acta eo raphi ca Slove ni ca 47-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS47201 

Zorn,
 M., Komac, B. 2008: Ze melj ski pla zovi v Slove niji. Georitem 8. Ljubljana. 

Zorn, 
M., Komac, B. 2010: . odovin. znanstven. revij. Act. e. raphic. Slovenica. Act. e. raphic. Slove ni ca 50-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS50101 

Zorn, 
M., Komac, B. 2011: Škoda zara di naravnih ne sreč v Slove niji in sve tu med le toma 1995 in 2010. Acta geo raphi ca Slove ni ca 51-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS51101 

Zorn, 
M., Raz potnik Viskovi ć, N., Re polusk, P., Ferk, M. 2014: Pro storski in re ional ni raz voj Sredo ­zemlj. – enotni pristop in iz brana orodja. Georitem 22. Ljubljana. 


10 Sum mary: Seventy years of re search at the ZRC SAZU Anton MelikGeographical In stitute
(translated by the authors) 
The Geo raphi cal Institute was founded in 1946 by the Slove nian Aca demy of Sciences and Arts. I. 1976 i! wa. name. afte› Slovenia’. reates! e. rapher, academ. membe› Anto. Meli” (1890–1966), who served as the institute’s first di rector. Since 1981, the institute has been one of the members of th. Re search Centre of the Slove nian Aca demy of Sciences and Arts (ZRC SAZU). In 2002 the Institut. for Geo raphy (established in 1962) and the Geo raphi cal Museum of Slove nia (established in 1946) were joi ned to the institute. 
From the very be in ni. , the institute’s main task has been to conduct basic and applied eo rap ­hi cal re search on Slove nia and its landscapes and to pre pare basic eo raphi cal texts on Slove nia a. a country and as a part of the world. Since Slove nia gai ned inde pendence, in coope ration with othe› Slove nian eo raphers the institute’s staff has pre pared a la› e variety of basic eo raphi cal works o. Slove nia as an inde pendent country. The se inclu de national, world, school, and census atlases, a dic ­tionary of eo raphi cal termi nology, a le xi con of Slove nian pla ce names, and a re ional and e ne ra. mono raph. The institute participates in nu me rous projects in Slove nia and abroad, organi zes aca de ­mic con fe rences, trains ju nior re searchers, and parti cipates in professional excha. es. In the past te. years, th. institute’. researc‰ tea` ha. publishe. ove› 3,000 bibli. raphi. unit. an. mad. ove› 500 pre­sentations at con fe rences in Slove nia and abroad. 
Th. institut. ha. nin. o› anizationa. units: th. Departmen! o. Physica. Ge. raphy, th. Departmen! of Hu man Geo raphy, the De partment of Re ional Geo raphy, the De partment of Natu ral Disasters, the De partment of Envi ron mental Protection, the De partment of Geo raphic In formation Systems, the De partment of The matic Carto raphy, the Geo raphi cal Museum, and the Geo raphi cal Library. Th. institut. als. house. cart. raphi. an. e. raphica. collections, an. i. th. headquarter. o. th. Com­mis sio. fo› th. Standardizatio. o. Ge. raphica. Name. o. th. Governmen! o. th. Republi. o. Slove nia. 
Most of the Institute re search work de rives from the Institute’s long-term re search pro ram Geo»grafijaSlovenije!(Ge. raph. o. Slovenia) an. basic, applied, an. ta› e! nationa. projects, mainl. funde. by the Slove nia Re search A ency, as well as international Eu ropean projects, bilate ral project, and ot ­her projects. 
Th. institut. issue. si. scholarl. publications. Act. e. raphic. Slovenic. i. a scientifi. journa. pub­lished twi ce a year in E. lish and Slove nian. The articles can be downloa ded in Slove nian or E. lis‰ from the journal’s home p. e (http://ojs.zrc-sazu.si/ags). GeografijaSlovenije!(Geo raphy of Slove nia) and Georitem!(Georhythm) are se ries of volu mes in Slove nian that appear seve ral ti mes a year. Volu ­mes in the se ries GISv Sloveniji!(GIS in Slove nia) are published in even years, volu mes in the se rie. Regionalnirazvoj!(R. iona. Development) i. od. years, an. volume. i. th. serie. Naravnenesreče!(Na­tu ral ha zards) every third year. The mono raphs are published in Slove nian with E. lish sum maries. 

Rok Ci glič, Matjaž Geršič, Dra go Per ko, Matija Zorn (ured niki): Di gital ni podat ki GIS v Sloveniji 13 
Ljubljana 2016: Geo raf ski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Založba ZRC, 272 strani, ISBN 978-961-254-929-9 

Zbirka GIS v Slove niji iz haja že od leta 1992. Tri naj sta knji ga v tej se riji nosi naslov »Di ital ni po ­datki« in odraža širok nabor vsebin, ki so povezane z di itali za cijo pro storskih podatkov in njihov. uporabo v znano sti. Av torji uvod ne ga po lav ja, ki iz vrstno na domešča običajni pred ovor, navajajo, da se ». z digitalizacijosrečujemoprištevilnihvsakdanjihdejavnostihv našihživljenjih,zatojedigital»niprostorvseboljnašadejanskaresničnostinpravimo,daživimov digitalnemsvetu!…«. Ta misel na. spremlja skozi celotno mono rafijo, ki zaje ma ra ziskave raz ličnih strok, ki pri svojem delu uporablja ­jo geo raf ske in forma cij ske siste me. 
Kot veleva tra di cija, je tudi tokrat knji ga izšla ob simpoziju Geo raf ski in forma cij ski siste mi v Slo ­ve niji (glej rubriko Zborovanja), ki je potekal 27. septembra 2016 v Ljubljani. Že po hitrem pre led. 23 pris pevko. opazimo, d. j. trenutn. najbol' »vroč/ vi› podatko. tak. imenovan. lida› (LightDe»tection!and!Ranging), ki je rezultat napredka ve raz voju teh nolo ije laserske ga ske ni ranja površja. Ve eo rafiji je pomemben predvsem zato, ker omogoča iz delavo di ital ne a modela relie fa velike na ­tančno sti. Teh nolo ija omo oča zajem površja pod rastjem in s tem de tekcijo majh nih reliefnih oblik. S tem name nom jo uporabljajo tudi v kraso slov ju, na pri mer za odkrivanje vhodov v jame in brez na, o čeme› pišet. Mih. Čekad. i. Petr. Gostinča› v p. lavj. o uporab. lidarj. v jamarstvu. Uporabnos! lidarj. so pre poz nali tudi oz darji (prispevek Tomaža Šturma s sodelavci), ki z nje ovo pomočjo ugotavljaj. 
reliefne značil no sti ozd no ospodarskih enot, značil no sti ozd nih se stojev, pre poz navajo vrhove dre ­ves, obetaj. p. s. tudi, d. bod. z nj. ov. pomočj. bol' natančn. zarisoval. ozdn. prometnice. Lidarsk. podatke so »vzljubili« še arheolo i. Be njamin Štular in Edisa Lozi ć vi dita njihovo uporabnost tako pr. interpre ta ciji arheološke dediščine, kot pri odločitvah o njihovem ohranjanju in varovanju. 
Zani miva sta prispevka o pokrajinskih vročih in mrz lih točkah v Slove niji av torjev Mau ra Hrva ­ti na, Draga Perka in Roka Ci liča. Naj več vročih točk, območij z visoko pokrajinsko raz nolikostjo, s. na haj. v alpsk. Sloveniji. Mrzl. točke, območj. z nizk. pokrajinsk. raznoli kostjo, p. so, ko! kaže, dom. v dinarsk. Sloveniji. Izpostavit. velj. š. »neobičajen/ GI“ prispeve” Blaž. Repeta. Ko! oboževale. Fran­k. Zapp. s. j. loti. i. e. rafsk. . vidik. prece' inovativn. . preučevanj. besedi. nj. ovi‰ pesmi. Pojmo` v nje ovih be sedilih je določil eo raf sko loka cijo. Pri delu je nale tel na ne malo težav, saj ni bilo tre ­b. eolocirat. l. države, mest. i. ulice, temveď tud. restavracije, bare, župnije, domišljijsk. kraj. i. kraje, ki danes ne ob stajajo več ali pa za njih vedo le lokal ni prebival ci. Rezultat je ob sežna in raz nolika kar ­tografsk. predstavite. omenjeni‰ lokacij, k. bod. umet ni kovi` oboževalce` lah k. služil. ko! zanimi. vir in forma cij. 
Knji ga skratka ponuja ogrom no zani mivih prispevkov s področja rabe eo raf skih in forma cij ski‰ siste mov in predstavlja bodisi me todični pripomoček, idej no iz hodišče za ra ziskovanje ali po loblje ­no branje o novih spoz nanjih v geoin forma cij ski znano sti. 
Vabi mo vas, da si knji o ogledate v tiskani ali jo prelistat. v di ital ni obliki. Sled nja je v celoti do ­stopn. n. spletn. strani: http://zalozba.zrc-sazu.si/p/1364. Veď o ostali‰ knj. a‰ i. knjižn. zbirk. p. najdet. na spletnem naslovu: http://giam.zrc-sazu.si/sl/publika cije/gis-v-slove niji, kjer so med dru im v celot. do stopne elektronske knji e od osme številke naprej. 
Pe ter Ku me› 
franc Per ko: 
Od ogolelega do gozd natega kra sa: pogozdovanje kra sa 

Ljubljana 2016: Zveza goz darskih društev Slove nije, Goz darska založba, Jutro, 269 strani, ISBN 978-961-6142-28-1 
V mon. rafij. Odogolelegadogozdnategakrasa, k. j. izšl. pr. Gozdarsk. založb. i. založb. Jutro, j. natančn. i. celovit. obravnava. preho. Kras. i. oličav. ve ozdn. pokrajino. Nje. avto› j. m. . Fran. Perko, ki je strokovni javno sti poz nan predvsem kot dol oletni ured nik revije Goz darski vestnik. Opi. do gajanj povezan s po oz dovanjem od prve polovi ce 19. stoletja dalje te melji predvsem na preučeva ­nj. . odovinski‰ virov, a pr. te` izpušč. nekater. obstoječ. sintezn. del. (n. prime› prispeve” z naslovo` Odgozdadogozdaalikjejegoli,kamnitiKras?, ki je bil leta 2015 objavljen v reviji Kronika). „ otav ­lja, d. j. šl. pr. p. ozdovanj. z. unikate. i. v mn. i‰ p. ledi‰ tud. pionirsk. projekt. V največj. mer. 
re zaslu o za nastanek kam nite in skalovite pokraji ne pripisati pre ti rani paši s kate ro so si Kraševc. z. otavljali preživetje. Ker je tako pusto pokraji no še dodatno pri za dela sončna pripeka in orkansk. burja, so bili prvi po skusi po oz dovanja, od kate rih mi neva več kot stoletje in pol, neuspešni. Kot na ­vaj. avtor, s. s. moral. botanik. i. ozdn. delavc. problem. lotit. zel. sistematičn. i. z . romni` vložko` znanja, zato opisuje po oz ditev kot ». veliktehničniinsocialno-ekonomskizalogaj!…«. 
Bral cu ni povsem jasno na kate ro območje se štu dija nanaša. Medtem ko se pri pov ze manju vi ro. večinoma pojavlja beseda Kras, ki (pisana z veliko začetni co) oz načuje ime planote nad Tržaškim za ­livom, avto› trdi, d. del. zajem. širš. območje. Čepra. besed. kra. (pisan. z mal. začetnico) označuj. tip pokraji ne, ki jo najde mo tudi drug je po sve tu, av tor trdi, da naj bi za oz darje oz načevala tisto ap ­nenčasto območje v Slove niji, kjer je bil ozd v pre teklo sti v večji meri uničen. Vendar to se je do gajal. tudi dru od po Slove niji. 

Slika:Knjigajebilapremiernopredstavljenanaotvoritvirazstave»GozdoviKranjskeindustrijskedružbe«!nasedežuZavodazagozdoveSlovenije.Prireditevjepotekalav okviruTednagozdovmaja2016.!
Prv. de. mon. rafij. predstavlj. pr. le. zooantrop. en. . vpliv. pr. uničenj. ozd. n. Krasu. V nje` se pos ve ti vprašanju komu velja zaslu ga za po oz dovanje Krasa s črnim borom. Šele uporaba te dre ­ve sne vrste je namreč obrodila prve sa dove, saj dru im, bolj av tohtonim vrstam, osi romašen te ren n. več ustrezal. Meni, da se oz darje ma Jo se fu Resslu in Jožefu Kollerju danes pripisuje jo prevelike za ­slu e pri poz navanju pri merno sti črne ga bora za po oz dovanje Krasa. Medtem ko je nju na vlo ga pr. po oz dovanju si cer velika, av tor iz po stavlja dva dru a, manj znana pobud nika po oz dovanja, to st. Domenico Rossetti in Bartolomeo Biasoletto. Av tor pou darja, da re raz log za zastoj pri po oz dova ­nju v prvi polovi ci 20. stoletja iskati v obeh sve tovnih voj nah in italijanski zasedbi. Raz voj oz darsk. znanost. p. dr. . svetovn. vojn. j. vpliva. n. ponovn. obudite. p. ozdovanja, čepra. s. j. kmal. poja­vil. spoznanje, d. t. početj. n. veď potrebno, sa' s. j. oz. p. Kras. zače. širit. sam. Avto› takol. opiš. to »romantično« fazo: ». Poletu1960jegozdosvajalnekočženjemupripadajočepovršine,opuščene!pašnike,patuditravnike.Izborovihnasadovsejev okolicoponaravnipotiširilbor,nadrugistranipasoopuščenepovršineosvajalelistnategrmovneindrevesnevrste!…«. 
Kdo je torej naj bolj zaslužen za vrnitev oz da na Kras? Kot ugotavlja av tor v sklepu, je to sodobe. Kraševec, ki je opustil kme tovanje in pašo, začel služiti kruh v nekme tij skem pokli cu in se izselil v me ­sto. 
Danes se zdi, kot da je ozd za domačine na Krasu ne potrebna nadlo ga, saj a ne smatrajo za de. kme tije kot je to značilno drug je po Slove niji. Poleg tega dreve sa ne do se gajo di men zij, ki bi z. otav ­ljale dono snost gospodarje nja z goz dom. 
Perkov. monografij. ponuj. dobe› vp. le. v različn. faz. vračanj. ozd. n. Kras. Na l. . bodoči‰ ra ziskoval cev pa je, da se tru dijo iskati način, kako bi novodobni prebival ci (tudi tisti, ki so se iz ur ba ­ni‰ središď tj. preselil. v iskanj. mir. i. narav n. lepote) oz. n. Kras. prepoznal. ko! izjeme. narav n. vir za čigar vrnitev si je pri za devalo kar nekaj ge ne ra cij. 
Pe ter Ku me› 
An drej Ban delj, Jože Mihelič, Jer nej Zupančič: Zamej ska Koroška Vod niki Ljubljan skega geografskega društva 
Ljubljana 2016: Ljubljansko geo raf sko društvo, Založba ZRC, 213 strani, ISBN 978-961-254-937-4 
Ljubljansk. e. rafsk. društv. 32 le! o. svoj. ustanovitv. ohranj. poslanstv. i. s svojim. sodelav­c. izvaj. vrst. dejavnost. s cilje` širjenj. i. popularizacij. e. rafij. me. vs. zainteresiran. javnostjo. Iz vedba ek skur zij je naj starejša društve na de javnost, ki jo skoraj vsako leto pospre mi iz daja nove . vodnika. Društvo skrbno iz be re vod nika, ki pripravi strokovno podkovan in prvovrsten pro ram te› strokovno poročilo, ki služi kot podlaga knjižnemu vod niku. 
Knjižn. vodni” Zamejsk. Korošk. j. nasta. p. serij. deveti‰ tematski‰ ekskurzi' izvedeni‰ me. apri­lom 2013 in septembrom 2015. Ek skur zije so vodili Andrej Bandelj, Jože Mihelič in Jernej Zupančič. Ko! j. naveden. v pre. ovoru, s. bil. njihov. avtobus. povse` zaseden. zarad. česa› s. ekskurzij. ohra­nil. slove. društveni‰ uspešnic. Posamezn. p. lavja, k. ji‰ j. uredi. Dr. . Kladnik, sledij. uniformiran. zasnovi, ki vsebuje uvodno po lav je z os novnim eo raf skim in zgodovinskim orisom obravnavane ­
aobmočja, te› podrobnejš. opi. posamezni‰ lokacij, k. s. bil. n. pr. ram. ekskurzije. Posebn. odlik. vod nika so iz vrstne karto raf ske predstavitve pokraji ne, ki jih je pripravila Tanja Koželj. Ele menti, k. naj bolj pritegne jo k branju, pa so foto rafije, ki so jih v večji meri prispevali udeleženci. 
Območje, k. . obrav nav. vodnik, predstavlj. osrednj. de. slovensk. . zamejstv. v Avstriji. B. at. be sedilo, ki so ga pripravili av torji, priča o iz jem ni naravni, zgodovinski in kulturni dediščini. Rdeč. nit vod nika so sledovi slovenske ga etničnega območja, ki se je pod pritiskom ermani za cije skozi zgo ­dovi no pomikalo proti jugu. 

Av strij ska Koroška iz stopa po naravnih le potah, kjer re izpo staviti ore in jeze ra. Za Slovence j. naj bolj privlačno zimsko obdobje, ko se čez mejo po o sto podajo na eno ali večdnevno smuko. Do ­br. prometn. dostopnos! j. razlog, d. s. Slovenc. vs. p. ostej. tud. v poletne` čas. odpravij. n. izle! v t. r. ijo. Ta` s. lahk. posvetij. številni` rekreacijski` dejavnosti` al. p. s. . ledaj. privlačn. star. mestna jedra, cerkve no dediščino in raz košne gra dove. 
Vod nik je iz vrstni pripomoček za vse, ki iščejo priložnost za iz let v lastni režiji in si obe nem na de ­jaj. obisk. man' obljudeni‰ krajev. V knj. . s. naveden. priporočljiv. točk. z. postank. i. možn. . led. zani mivo sti. Vod nik ponuja po loblje no spoz navanje tamkajšnjih naselij in pokraji ne. 
Pe ter Ku me› 
168 


KRONIKA 
Med narod na jamar ska odprava Zveri njačke rupe 2016 
Lov ćen, Črna gora, 30. 7.–14. 8. 2016 
Me. 30. ju lije` i. 14. a. usto` j. v osrednje` del. orovj. Lovće. (sli k. 1) poteka l. mednarodn. jamarska odprava Zve ri njačke rupe 2016. Že tretja odprava na to območje je pod organi za cijo Jamar ­sk. . klub. Brežic. združila 23 raziskovalcev. Odprav. s. s. udeležil. član. peti‰ slovenski‰ jamarski‰ društev in si cer Jamarske a kluba Brežice, Jamarske a kluba Novo me sto, Jamarske ga društva Lo ga ­tec, Jamarsk. . klub. Krk. i. Jamarsk. . društv. Carniu` Kran' te› jamarj. s Črn. ore, Hrvaške, Švedsk. ter Rusije. 
Gorov je Lov ćen ob se a okoli 200 km2 veliko območje med Kotorjem, Ce ti njem in Budvo. Gra di ­jo a jurski in triasni apnenci ter dolomiti, zara di kate rih je površje močno zakraselo. Oro raf ski dvigi. topl. zračn. mas. izna. Jadransk. . mor j. prispevaj. letn. okol. 4600 m` padavin. Površinsk. vod. se zara di velike ga deleža kar bonatnih pa davin pojavlja le lokal no, večji del vode pa iz kraškega masi ­va iz teka v iz vi rih ob obali. Lov ćen je bil v pleistoce nu polede nel in nje ov osred nji del je bil prekri! s približn. 300 ` debeli` ledeniški` pokrovom. Ostank. ledenišk. . delovanj. s. š. dane. vidn. v obli­k. obrušen. . površja, ledeniški‰ podov, kotan' i. moren. Vs. dejavniki, k. vplivaj. n. razvo' krašk. . površja so močno vplivali tudi na raz voj globokih kraških brezen. 
V le tih 2010 in 2014 sta bili tako na območju Zve ri njačkih rup organi zi rani dve med narod ni ja ­marski odpravi, ki sta potekali v sodelovanju z Na cionalnim parkom Lov ćen. Ra ziskoval no območj. se raz pro sti ra na okoli 2 km2 na nad morskih višinah med 1200 in 1400 m, zato tu lobinski potencia. pre se a mejo 1000 m. S siste matičnimi ra ziskavami je bilo odkritih 56 novih brezen, med nji mi jih j. bilo 22 tudi doku menti ranih. Z iz je mo brez na Sistem Pala skala (slike 3–6), nobe no iz med brezen n. pre se lo lobi no 100 m, zato je bil večji del ra ziskav us merjen na ome nje ni jamski sistem. V prvi od ­prav. j. bil. brezn. raziskan. d. lobin. 183 m. Let. 2014 j. bil. brezn. »p. lobljeno/ d. lobin. 453 m. 
Zarad. izjemn. . potencial. z. raziskav. v Sistem. Pal. skala, š. neraziskan. . krašk. . teren. i. bre­zen ter dobrih od no sov z Na cional nim parkom Lov ćen ter domačini, je bila v letu 2016 na to območj. organi zi rana nova odprava. 
Za potrebe odprave je bil na južnem robu naselja Dolovi po stavljen večji baz ni tabor (slika 2), k. je predstavljal odlično iz hodišče za ra ziskave. Ker je bila lavni na ra ziskav tudi tokrat us merje na v Si ­ste` Pal. ska la, j. bil. en. izme. prvot ni‰ na l. vzpostavite. telefonsk. linij. me. brezno` i. bazni` taborom. Brezn. j. bil. treb. ponovn. opremit. s statičnim. vrvm. te› razširit. nekater. ožin. v mean­drih, ki so oteževale pre našanje težkih transportnih vreč ve lobi no. Ko je bilo brez no opremlje no d. 
lobi ne do sežene v letu 2014, so se pričele siste matične ra ziskave v na dalj njih delih. Na koncu večjeg. meandr. j. bil. odkrit. 70 ` lobok. brezn. večji‰ dimenzij. Dn. brezn. j. posut. z večjim. skalami, okoli 10 m stopnja nad dnom, ki je bila teh nično pre plezana, pa je raz krila prehod v 70 m dol o, 50 ` široko in 40 m visoko dvorano (slika 5). Tudi tu je bilo dno dvorane po suto z ogrom ni mi kam niti m. bloki, k. s. bil. poneko. velikost. enodružinsk. hiše. O. rob. dvoran. j. bi. n. lobin. okol. 500 ` po­stavljen pod zem ni bivak (slika 6), ki je omo očal večdnevne ra ziskave. Obe nem je bila do bivak. vzpo stavlje na tudi tele fonska komu nika cija z baz nim taborom, ki je omo očala lažjo organi za cijo te› po sredovanje in forma cij o morebitnih nevihtah, ki bi ogrožale ra ziskave. Pre led dna dvorane ni pri ­ne sel rezultatov, zato je bilo na daljevanje brez na odkrito na dnu 70 m brez na, kjer se je odpi ral preho. v vod ni rov. Potem, ko je bil raz širjen prehod v podoru, so ra ziskoval ci v števil nih stopnjah ra ziskal. okoli 500 m vod ne ga rova vse do globi ne 667 m. Na tem me stu je večji podorni stožec ponovno zapr. prehod in oblikoval manjše jezerce. Močan pre pih naka zuje na daljevanje brez na, zato bo v prihod nj. odpravi treba ene› ijo us me riti v odkopavanje podora. 
V času odprave je bilo iz vede nih tudi več te renskih ra ziskav, na kate rih so bile loci rane nove jame. Obene` s. bil. raziskan. i. dokumentiran. tr. nov. brezna, pr. čeme› j. bil. v Brezn. Direkto› dosežen. 
lobi na 168 m. Ra ziskave v Siste mu Pala skala so privedla do odkritja jamskih živali kot so: bele pijav ­ke, bele po strani ce in manjši deževniki, zato bo treba ve prihod no sti ke sodelovanju pritegniti tud. speleobiol. e. Verjetn. p. lahk. me. največj. uspeh. odprav. uvrstim. hom. en. delovanj. razisko­val ne ekipe ter izo stanek poškodb. Udeleženci so ob baz nem taboru pripravili tudi manjšo plezal n. ste no, na kate ri so znanje vrvnih teh nik pre ne sli na domače jamarje. 
Med narod na jamarska odprava Zve ri njačke rupe 2016 je potekala ob podpori števil nih organi za ­cij, kot so Nacional ni parkovi Crne Gore, Na cional ni park Lov ćen, A encija za zaštitu životne sredi n. Crne Gore, Asocia cija speleoloških društava Crne Gore ter Jamarska zveza Slove nije. Podporo jamar ­ski odpravi je v okvi ru raz pisa EuroSpeleoProjects!iz ka zala tudi Evropska speleološka zveza. 

Slika1:OsrednjidelLovćenaz najvišjimavrhovomaŠtirovnik(1749!m)inJezerskivrh(1659!m).!

Slika2:Baznitaborv južnemdelunaseljaDolovinasevernemobrobjuZverinjačkihrup.!



Slika3:Vhodv jamoSistemPalaskalaseje!Slika4:Raziskovalciv 57!mglobokembreznu!razviloblokalnemprelomu.!v SistemuPalaskala.!
Slika5:Kamnitiblokinakoncuvečjedvorane,velike70!×!50!×!40!m.!

Slika6:Naglobiniokoli500!mjebilnatemmestuvzpostavljenjamskibivak,kijeomogočaldaljše!bivanjev podzemlju.!
Več in forma cij o med narod nih jamarskih odpravah na območju Zve ri njačkih rup lahko pri dobit. na spletnem naslovu: http://zve ri njacke-rupe.si/. Jure Tiča› 
Ra zi skoval ne igral nice na ZRC SAZU 
Ljubljana, 2. 8. 2016 
Pole ti 2016 so bile na Znanstve nora ziskoval nem centru Slovenske aka de mije znano sti in umetno ­st. ž. dvanajstiď o› aniziran. raziskovaln. . ralnic. z naslovo` »I rajm. s. znanost«. V pretekli‰ leti‰ s. j. potrdil. domneva, d. s. želij. otroc. skoz. . r. predvse` sprostiti, medsebojn. spoznavat. i. družit. vsekakor pa tudi kaj nove ga vi de ti in naučiti. Zato je bilo tudi v le tošnjem letu organi zi ranih več te ­matsk. raznovrstni‰ . ralnic, k. s. ji‰ vodil. član. posamezni‰ raziskovalni‰ inštituto. ZRC SAZ„ kako› tudi zu nanji sodelavci. Že vsa leta do slej jih oblikuje in koordi ni ra Center za predstavitve ne de javno ­st. ZRC SAZ„ po. vodstvo` dr. Bred. Čebul' Sajko. Delavnic. s. potekal. tr. tedn. i. s. bil. razdeljen. na poljud no-znanstve ne vsebi ne ter name nje ne otrokom starim od 6 do 14 let. Vsak teden je bil obli ­kovan za eno skupi no, v kate ri je bilo približno 15 otrok. Sodelujoči inštituti in ostali zu nanji iz vajal c. so organi zi rali svoj te mat ski dan. Središče igral niškega do gajanja je bila dvorana Zemlje pisne a mu ­ze ja Geo raf skega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, lede na temo in pro ram pa so otroci obiskal. še števil ne dru e loka cije. 
Geo raf ski dan smo vodili Pri mož Gašpe rič iz Geo raf ske ga inštituta Antona Melika ZRC SAZU, Mojc. Zajc, doktorsk. študentk. etnol. ij. i. kulturn. antropol. ij. i. ped. . Mih. Levi. er. Tematik. le tošnje eo raf ske igral ni ce je bila ra ziskovanje mestnih vod nih zemljišč, ki jih je ustvaril ali preobli ­kova. člove” v različni‰ obdobji‰ razvoj. mest. Ljubljan. led. n. potreb. i. želj. meščanov. I ralnic. smo zato poi me novali »Ra ziskovanje mestnih voda«. Te meljila je na te renskem delu in ra ziskovanj. 


Slika1:Orientacijainiskanjelokacijenazemljevidu.!
Slika2:Izdelavaterenskegaplakata.!
hi droloških pojavov ter njihovih značil no sti na iz branih območjih me sta Ljubljana. Za iz vedbo pro ­rama smo iz brali nasled nje loka cije: ribnik ob tivolski Čol narni ter preoblikovane stru e potoko. Glinščice in Gra daščice. Po uvod ni predstavitvi smo se na kratko predstavili, nato pa so voditelji otroke sez nanili s pote ­ko` e. rafsk. . dne. Skupin. s. sestavljal. štir. deklet. i. dese! fantov, stari‰ me. 6 i. 12 let. I. dvoran. 
Zemljepisn. amuzej. sm. s. pe. odpravil. prot. ribnik. o. tivolsk. Čolnarni, k. j. zanimi. prime› »mest­ne vode«. 
Že na prvi točki so se morali mla di eo rafi najprej »najti« ozi roma orienti rati v pro storu (slika 1). Pomagali smo si z zemljevi dom Ljubljane in kompasom. Ob tem smo mla dim ra ziskoval cem predsta ­vili karto raf ske značil no sti prika za površinskih vod nih pojavov ter ostalih karto raf skih ele mento. na zemljevi du. 
Pre. začetko` del. sm. s. razdelil. v tr. skupine. Vsak. o. skupi. j. prejel. praze. plaka! te› poseb­no te mat sko »vod no« mapo z delom načrta me sta Ljubljane in te renski mi listi. Spoz navanje mestni‰ vod je potekalo s pomočjo vprašanj na vnaprej pripravlje nih delovnih listih. Značil no sti vode smo do ­ločali tako, da smo iz brali ustrez no do stopno me ril no me sto, kjer smo določili lobi no, barvo in von' vode, izmeril. temperatur. zrak. i. vod. te› s pH listič. določil. njen. kislos! ozirom. bazičnost. Rezul­tate smo vpisali na delovni list, ki smo ga prile pili na plakat. 
Plakat je nastajal sproti (slika 2). Začeli smo ga iz delovati na prvi točki in a na vsaki nasled nji do ­pol nili. Predstavljal je lavni rezultat delavni ce, saj je prika zoval iz merje ne in ugotovlje ne rezultat. ra ziskoval ne ga dela. 
P. izpolnitv. vse‰ delovni‰ obveznost. prv. . vzorčn. . območja, sm. s. odpravil. d. dr. . točke, ki je bila ob potoku Glinščica, v bližini živalske ga vrta. Tam smo poleg ostale ga iz me rili hitrost vode, ki smo jo me rili na pre prost način. Iz me rili in oz načili smo raz daljo med dve ma točkama, v vodo spu ­stili ve ji co, list ali kaj podobne ga ter me rili čas, ki so a omenjeni »plovci« potrebovali od ene do dru . točke. S pomočjo doblje nih podatkov smo izračunali hitrost vode v potoku. Rezultate smo pre tvoril. 

Slika3:HojapozaraščenistrugiGlinščice.!
in pri merjali med seboj ter ugotovili, da je bila hitrost Glinščice približno 1km/h, kar je veliko počas ­ne je od pov prečne hitro sti hoje odrasle ga človeka, ki znaša 5 km/h. 
Posebe' zanimiv. j. bil. nadaljevanj. pot. p. umetn. preoblikovan. betonsk. str. . spodnj. . tok. Glinščice, ki se vije med pozi dani mi zemljišči Viča. Ker stru o že dlje časa niso očistili rastja, so po ­samez ni deli predstavljali pravo »džu. elsko« vzdušje (slika 3). Iz te »žabje« perspektive so bile hiše, želez niška pro a, Tržaška ce sta in ostali objekti opa zovani povsem iz dru e ga ledišča, kot smo ga va ­jen. ko! »navadni/ pešci. P. str. . sm. hodil. d. sotočj. potoko. Glinščic. i. Gradaščice. Ti” z. sotočje` s. j. nahajal. zadnj. točka, kje› s. otroc. povse` samostojn. opravil. vs. meritv. n. potok. Glinščica. Ko so vse podatke zapisali v delovni list, so dokončali plakat. Z risanjem, pisanjem in leplje njem so za ­pol nili praz ne pro store, da je plakat dobil pečat po samez ne skupi ne. Nato smo pospravili vso opre mo, s. skoz. os! nasa. visoki‰ invazivni‰ rastli. prebil. i. močn. zaraščen. str. . te› skupa' odšl. d. naš. . iz hodišča v središču me sta. 
Letošnj. e. rafsk. delavnic. sm. zarad. številni‰ poletni‰ aktivnost. izvedl. l. enkrat. Zarad. ne­stanovitne ga vre me na pred eo raf skim dnem, smo imeli organi zatorji pripravlje nih več raz ličic poti. Kljub vre menskim napovedim, je padla le majh na količina pa davin, zato smo lahko iz vedli raz ličic. poti s pohodom po zelo zaraščeni stru i Glinščice. Spre memba vre me na je po skr bela za del no ohla ­ditev, kar se je poz nalo pri hoji in sodelovanju. 
Pri mož Gašpe riď 
27. Evrop ska den droekološka delavnica 
Kranj ska Gora, 12.–18. 9. 2016 
V Kranj ski Gori je bila med 12. in 18. septembrom organi zi rana 27. Evrop ska dendroekološka de ­lavni ca, ki povezuje štu dente ter strokovnjake s področja dendrolo ije. Le tošnja delavni ca je potekal. na obrobju Tri lav ske a narod ne ga parka ozi roma natančneje v Vili Šumi ca pri Kranj ski Gori, kjer j. bi. izvede. večj. de. raziskovalni‰ aktivnosti. Delavnic. s. o› aniziral. Gozdarsk. inštitu! Slovenije, Na­ravoslovnotehnišk. fakultet. Univerz. v Ljubljani, Švicarsk. zvezn. inštitu! z. raziskovanj. ozdov, sn. . in pokraji ne, Univer za v Šleziji (Polj ska) ter Univer za v Pa dovi (Italija). 
Dejavnost. s. pokrival. celote. spekte› dendrol. ij. te› obene` spodbujal. povezovanj. znan' raz­lični‰ raziskovalni‰ disciplin. Del. j. bil. razdeljen. v pe! različni‰ skupi. led. n. obravnavan. področj. dendrol. ije. Izveden. s. bil. številn. predavanj. oe lavni‰ obravnavani‰ tematikah, znotra' posamez­nih skupin pa je bilo izvede no te rensko delo, priprava vzorcev ter njihova anali za. Ob zaključku del. po samez ne skupi ne, so bile podane ugotovitve ra ziskav, s čimer so udeleženci prispevali k obo gatitv. poz navanja območja Kranj ske Gore, doli ne Pišnice in okoli ce prela za Vršič. 
Le tošnje delavni ce se je udeležilo 29 štu dentov in strokovnjakov s področja dendrolo ije in den ­droekolo ije s Hrvaške, Nem čije, Bel ije, Velike Britanije, Ni zozemske, Italije, Kana de, Bel ije, Čila, Švice ter Slove nije. 
Med obravnavani mi discipli nami so bile: dendrokli matolo ija, dendroarheolo ija, anatomija lesa, dendroekolo ija ter dendro eomorfolo ija. Področje dendrokli matolo ije uporablja podatke o staro ­sti dreve snih branik, ki jih statistično pri merja ze me teorološkimi podatki. Na podl. i analiz lahk. ra ziskoval ci rekonstrui rajo pre tekle pod nebne po oje na po samez nem območju. Za pri dobivanje po ­datkov o »dalj ni« pre teklo sti so še po sebej pri merna dreve sa, ki raste jo na višjih nad morskih višinah, fo sil ni les ter les, ki je bil odkrit pri arheoloških ra ziskavah. Dendroarheolo ija preučuje les, ki je bi. uporablje. n. starejši‰ objekti‰ z nameno` pridobivanj. informaci' o pretekl. rab. zemljišď i. ozdov, tehnologij. obdelav. les. te› življenj. v preteklosti. Z interdisciplinarni` pristopo` lah k. z. otov. po­datke o uporablje nih dreve snih vrstah za rad njo, iz voru lesa ter staro sti rad nje. Anatomija lesa s. v zad njem obdobju predvsem pos veča zgradbi rmovnic in zelišč, saj rast branik pri njih ni po oje n. z rastiščnim. p. oj. te› veli kostj. rastlin. Zarad. t. . raziskav. n. te` področj. prinašaj. številn. nov. spoz nanja o rasti suhe snovi v rastli nah ter raz poreditvi . ljika na območj. mej nih rastiščnih p. ojev, 

Slika1:Udeleženci27.evropskedendroekološkedelavnicev doliniTamar.!

Slika2:Vzorčenjepoškodovanihdrevesv dolini 
Pišnicev okvirudendrogeomorfološkihraziskav. 

kjer so rastli ne še po sebej občutljive na okolj ske spre membe. Dendroekolo ija se posveča ra ziskava` odziv. dreve. n. različn. okoljsk. dejavnike, pr. čeme› j. največj. poudare” namenje. skrajni` okoljski` dejavnikom. Dreves. s. lahk. podvržen. skrajni` biotski` dejavnikom, ko! s. povečan. števil. žužel” i. človeko. vpli. n. oz. (redčenj. ozda, spravil. lesa) al. skrajni` abiotski` dejavnikom, ko! s. suša, požari, žled, plazovi. Dendr. eomorfol. ij. na` om. oč. preučevanj. dinamik. eomorfološki‰ proce­so. v pokrajini, š. posebe' pobočnih, rečnih, ledeniški‰ te› eolski‰ procesov. Pr. preučevanj. s. osredotoč. na poškodbe dreves, ki se na stres od zivajo s pril. oditvijo rasti dreve snih branik. Takšne spre mem ­be v rasti podajajo in forma cije oe eomorfoloških do odkih ve pre teklih de setletjih ali celo stoletjih. Pri doblje ni podatki se potem pri merjajo tudi z raz ličnimi okolj ski mi podatki (na pri mer količino pa ­davin, potre si) ter človekovi mi po se i v pro stor. 


Slika3:PreučevanjegrmovnicinzeliščobdrevesnimejinapobočjihMaleMojstrovke;v ozadjuVršič!inPrisojnik.!
Slika4:Vzorcidrevesnihdebelpripravljeninanadaljnjoanalizo.!
Terensk. del. v okvir. dendr. eomorfološk. skupin. j. potekal. v dolin. Pišnic. (slik. 2), kje› sm. se osredotočili na vzorčenje dreves ob rečni stru i Pišnice ter na ob sežnem vršaju Ruševe ga rabna. Ob rečni stru i so bili odvze ti vzorci dreves, ki so imeli zara di visokih voda vid ne poškodbe v skorj. ter vzorci dreves, ki so se jim zara di pre meščanja sedi mentov v stru i raz vili sekundarni kore ninski si ­stemi. N. vršaj. Rušev. . rabn. sm. s. osredotočil. n. podobn. poškodb. dreves, k. s. rast l. n. stik. vršaja z rečno stru o, robnem in osred njem delu vršaja ter na ne poškodovana dreve sa na re fe renčni‰ me stih ob vršaju. Po odvze mu več kot sto vzorcev (pre težno vzorci smrek) je sledilo njihovo sušenj. ter nameščanje na le se ne no sil ce (slika 4). Vzorci so bili nato zbrušeni in tako pripravlje ni na ske ni ra ­nj. z visok. ločljivostjo. Sledil. j. do. otrajn. d. italizacij. i. meritv. s pomočj. pr. ramsk. . orodj. CDendro!i. CooRecorder. S pomočj. primerjav. razporeditv. rafo. posamezni‰ i. referenčni‰ vzorcev so bila nato določena obdobja, v kate rih so nastale poškodbe na dreve sih ozi roma po sledičn. po samez ni hi dro-geomorfološki do odki (poplave, drobirski tokovi). 
Intenzivn. del. n. delavnic. j. vsa” da. potekal. o. jutr. d. pozni‰ večerni‰ ur, zat. s. lahk. ude­leženc. pridobil. velik. praktični‰ i. teoretični‰ izkušen' s področj. dendrol. ije. V okvir. terensk. . dela so obiskali tudi doli no Tamar, ter se spoz nali z nedavni mi raziskavami vršajev, kjer so bile upo ­rabljen. dendr. eomorfološk. metode. Sproščen. vzdušj. j. prispeval. tud. k izmenjav. številni‰ mnen' in oblikovanju novih idej o prihod nji uporabi dendrolo ije in nad rad nji ra ziskoval nih me tod. 
Več in forma cij o 27. evrop ski dendroekološki delavni ci si lahko prebe re te na spletnem naslovu: http://dendro2016.goz dis.si/. Jure Tiča› 
Prva delavnica projekta SMART-MR: Participativno prometno načrtovanje 
Ljubljana, 15.–16. 9. 2016 

Septembra se je iz tekel prvi se me ster projekta SMART-MR, v kate rem smo pripravili Statusreport, ki ponuja pre led stanja na področju prometne a načrtovanja v vseh os mih vključenih me tropolitan ­skih re ijah (Oslo-Akershus, Götebo› , Helsinki, Bu dimpešta, Ljubljana, Rim, Porto in Barcelona), komu nika cij ski načrt ter prvi podroben pre led parti cipativne ga prometne a načrtovanja, ki je tlako ­val pot prvi delavni ci projekta. Ta je v organi za ciji Geo rafskega inštituta Antona Melika ZRC SAZ„ in Re ional n. raz vojn. . encij. Ljubljansk. ur ban. r. ij. potekala me. 15. in 16. septembrom v Ljub ­ljani. N. delavnic. sm. s. posvetil. vključevanj. javnost. i. deležniko. v prometn. načrtovanje. 52 udeležence. i. osmi‰ vključeni‰ drža. j. n. delavnic. razpravljalo, k. . vključevat. v prometn. načrto­vanj. i. kako. Z. uvo. v razprav. s. predstavnik. vse‰ osmi‰ r. i' predstavil. primer. dobri‰ i. slabi‰ praks, čemur je sledila raz prava po skupi nah, kjer so predstavniki me tropolitanskih re ij iz me njeval. svoje iz kušnje. Namen delavni ce je bil, da udeleženci v raz pravi po lobijo poz navanje raz ličnih siste ­mov načrtovanja in pri dobijo dodatne kompe tence s poz navanjem dobrih praks, iskanjem si ne› ij i. iz me njavo znanja. 
Z me todološkega vi dika so se udeleženci raz delili v štiri skupi ne; vsako od njih sta us merjala mo ­de rator in zapisnikar. Pri tem smo oblikovali dva sklopa vprašanj, kar je v prak si pome nilo, da sta p. dve skupi ni obravnavali iste teme. Ker so se skupi ne po pol ure zame njale, so vsi udeleženci sodeloval. pri raz pravi na obeh vsebinskih sklopih. Po skle pu raz prav v skupi nah so bili rezultati predstavlje ni n. ple narnem delu, kjer smo skupaj raz pravljali o morebitnih raz likah med skupi nami ozi roma njihovi ­mi ugotovitvami. 
V sklopu »koga vključiti v prometno načrtovanje« smo ovorili o pred no stih in slabo stih parti ci ­pativne a načrtovanja ter o parti cipativnem načrtovanju v pri me ru velikih/re ional nih projektov i. pro ramov. 
V sklopu »kako vključiti v prometno načrtovanje« smo obravnavali od nos med načrtoval ci, urad ­niki, politiki in javnostjo pri načrtovanju manj priljublje nih ukre pov ter uporabo parti cipativne . načrtovanja v prak si. 

Slika:Udeležencidelavnicez evropskokomisarkozamobilnostinprometVioletoBulc.!
Pol. delavni. sm. poslušal. pre davanj. M. nus. Lju. . i. Götebo› a, k. j. predstavi. temelj. par­ti cipativne ga proce sa na pri me ru uvajanja zgoščeval ne tak se v Göteborgu, partnerji pa so predstavil. tudi raz lična elektronska orodja, ki omo očajo javno parti cipa cijo. Kot slovenski pri mer je bila pred ­stavlje na platforma Predlagam vla di (http://predlagam.vla di.si/). 
Dru i dan je ob prvem dnevu Evrop ske ga ted na mobil no sti delavni co obiskala tudi evrop ska ko ­misark. z. mobilnos! i. prome! Violet. Bulc, k. j. poudaril. pome. evropski‰ mes! pr. razvoj. trajnostn. mobil no sti in izra zila pričakovanje, da bo k novim rešitvam na tem področju prispeval tudi projek! SMART-MR. 
Rezultat. delavnic. bod. objavljen. n. spletn. stran. projekta: http://www.interr. europe.eu/smart-mr/. 
Janez Nare. 
Srečanje v ok vi ru projekta »Povezovanje hidro-geomor foloških ra zi skav v Evropi« 
Praga, Češka, 21.–23. 9. 2016 
V okvi ru projekta ConnectingEuropeanConnectivityResearch!(Povezovanje hidro-geomorološki‰ ra ziskav v Evropi), ki je fi nanci ran v okvi ru evrop ske ga sodelovanja COST (EuropeanCooperationin!ScienceandTechnology), je bilo konec septembra organi zi rano srečanje v Pr. i. Po srečanju v W. e ­ni. e nu (Ni zozemska) konec av gusta 2014 (glej poročilo v Geo raf skem vestniku 86-2) in Durham. (Združeno kraljestvo) sredi septembra 2015, je bilo to tretje osred nje letno srečanje projekta. Četrt. i. hkrat. zaključn. osrednj. srečanj. b. spomlad. 2018 v Padov. (Italija). Me. tem. osrednjim. srečanj. potekaj. manjš. sestank. v okvir. posamezni‰ delavni‰ področi' projekta, manjš. terensk. simpozij. ( le' rubriko Kronika v prvi le tošnji številki) ter go stovanja po samez nikov na sodelujočih inštitu cijah. 
Tokratno srečanje so organi zi rali na praški Gradbe ni fakulte ti in je v potekalo v obliki vablje ni‰ predavanj, usmerjeni‰ p. ovoro. n. izbran. tem. v okvir. delav ni‰ področi' (slik. 1) te› predstavite. 
Slika1:Delonaprojektupotekav manjšihskupinahv oblikiusmerjenihpogovorovnaizbranotemov okvirudelavnihpodročijprojekta.Dognanjaiztakšnihpogovorovsopoznejepredstavljenavsem!udeležencem.!


Slika2:Hradčanis praškimgradomsobilidodrugepolovice18.stoletjasamostojenonaselje.Pozneje!sopostalidelzdruženekraljeveprestolnice.!

Slika3:PodHradčani,nanasprotnembreguVltave,je»staromesto«,dokateregavodiznamenitKarlovmost,kisogapodpokroviteljstvomkraljaKarlaIV.začeligraditisredi14.stoletjaindokončaliv začetku!15.stoletja.!
po sterjev udeležencev. Udeležilo se a je bli zu sto udeležencev, ki so po slušali 13 vabljenih predavanj. Predstavlje nih je bilo še bli zu 30 po sterjev, manj kal pa tudi ni voden ogled starega mestne a jedra (sli ­ki 2 in 3). 
Povzetk. predavan' i. posterje. s. dostopn. n. spletne` naslovu: http://connecteur.info/ pra ue-conference-abstracts/, veď o same` projekt. p. s. j. moď prebrat. n. spletn. stran. projekta: http://con necteur.info/. 
Za leto 2017 je v načrtu iz daja po sebne številke revije LandDegradationandDevelopment, v kate ­r. bod. objavljen. članki, k. zadevaj. vse‰ pe! delavni‰ področi' projekta: (1) teoretsk. podl. e, (2) meritve, 
(3) modeli ranje, (4) uporabni podatki, ter (5) prehod iz ra ziskav k traj nostne mu upravljanju s pro sto ­rom in vodami. Z datu mom januar 2017 pa je že izšla, si cer ne ne po sred no povezano s projektom, po ­sebn. številk. revij. Geomorphology,k. im. naslo. »ConnectivityinGeomorphology/ (http://dx.doi.o› / 10.1016/j.geomorph.2016.11.005). 
Matija Zor. 
Uvod ni se stanek za projekt MEDfEST 
Ljubljana, 29.–30. 11. 2016 

Konec novembra je bil v Ljubljani odskočni se stanek partnerjev pri projektu z naslovom Medite»ranianCulinary!Heritage!Experiences:!Howto!Create!Sustainable!Tourist!Destinations!(Sredozemsk. kuli narična dediščinska iz kušnja: kako ustvariti traj nostno tu ristično de sti na cijo) ozi roma kratk. MEDFEST. Projektno skupi no poleg sodelavcev Geograf ske ga inštituta Antona Melika ZRC SAZU, k. je vodil ni partner, se stavljajo Podeželsko raz voj no združenje (AssociazioneSviluppoRurale) iz Umbri ­je (Italija), Inženirska šola PURPAN (Ecoled’IngénieursdePURPAN) iz Toulousa (Francija), Univer z. v Barceloni (UniversitatdeBarcelona) (Španija), A encija za raz voj podeželja Istre (Agencijazaruralni!razvojIstred.!o.!o.) i. Pazin. (Hrvaška), Tehnološk. inštitu! Heraklionsk. zbornic. z. t› ovin. i. indu­strijo ( ........!......!...µ.........!.........) iz Irakliona (Grčija), Društvo za raz voj in aktivn. državljanstv. I. Loc. (AssociaçaoInLoco) i. Far. (Port. alska) te› Združenj. tematski‰ centro. Troodo. (......!..µ......!.......!........) iz Troodo sa (Ciper). V projektu sodeluje tudi 11 pri druženi‰ partnerjev. 

Glavn. name. projekt. j. oplemenit. tipičn. turističn. izkušnj. Sredozemlj. s kulinaričn. dediščin. obaln. . zaledj. i. tak. vplivat. n. razvo' običajn. turističn. man' razvit. a, a z raznolik. kulinaričn. ponudbo bo gate ga pro stora. Prvi dan uvod ne ga se stanka je bil name njen spoz navanju sodelujočih or ­
gani za cij in sodelavcev ter te melj ni predstavitvi projekta, dru i dan pa obravnavi vsebin po samez ni‰ delovni‰ paketov. Vodj. projekt. Davi. Bol. j. najpre' predstavi. nekater. vsebinsk. temelje, Nik. Raz­potni” ViskoviĎ i. Petr. Ru. (vs. Ge. rafsk. inštitu! Anton. Melik. ZRC SAZU) p. st. projek! predstavil. z ad mi nistrativno-fi nančnega vi dika. Vse te vsebi ne so del prve ga delovne ga pake ta. Sledila je pred ­stavitev dru e ga delovne ga pake ta, ki je name njen komu nika ciji. Tega je podrobne je predstavil I o› JurčiĎ (A encij. z. razvo' podeželj. Istre), Matej. Šmi. Hriba› (Ge. rafsk. inštitu! Anton. Melik. ZRC SAZU) pa je predstavila vsebi no tretje ga delovnega pake ta, ki je bolj ra ziskovano naravnan. 
V okvi ru odskočnega se stanka smo se partnerji do ovorili o poteku projektne ga dela v prihod nj. ter te meljih in okvi rih ra ziskoval ne ga dela. Nasled nje srečanje v okvi ru projektu bo konec maja 2017 v Barceloni. 
Matjaž Geršiď 

ZBOROVANJA 
Geografski simpo zij v bel gij skem Liegu 
Liege, Bel ija, 17.–22. 7. 2016 
Simpozi' v be. ijske` Li. . (17.–22. juli' 2016) j. poteka. po. eslo` Iskanj. ravnovesj. me. kul­turn. dediščin. i. inovacijami. Gostil. st. . Komisij. z. vzdržnos! podeželski‰ sistemov, k. deluj. pr. Mednarodn. e. rafsk. zvezi, i. Univerz. v Li. u. D. ode” j. pol. poletn. pripek. zaznamova l. tud. sproščeno vzdušj. med udeleženci i. šesti‰ konti nento. i. številn. zanimive predstavitve novi‰ znanstveni‰ spoznan' s področj. e. rafij. podeželja. Strokovni` razprava` s. sledil. neformaln. po­
ovori o možno stih bodočega sodelovanja med znanstve ni mi institu cijami. Simpozija sem se udeleži. tud. podpisn. z Ge. rafsk. . inštitut. Anton. Melik. ZRC SAZ„ i. predstavi. izsledk. raziskav. o raz­noliko sti lastništva majh nih gozd nih po se sti v Slove niji. 
Zad nji trije dnevi srečanja so bili name nje ni te renske mu delu. Udeleženci smo se sez nanili z di ­ver zi fi ci ranim kme tij skim siste mom Valonije in visoko speciali za cijo v proi zvod njo mleka. Med potj. do Ghenta smo spoz navali učinke subur baniza cije in se navduševali nad preobraz bo nekdanje indu ­strijsk. pokrajine. Valonij. s. močn. prizadeva, d. b. s. v njihov. podeželj. vrni. ozd, k. j. bi. v preteklost. skora' v celot. izkrčen. Udeleženc. sm. s. zat. popeljal. v en. najbol' odročni‰ predelo. Valonije, Vielsalm, kjer smo se sez nanili s sodobnim načinom večnamenske ga ospodarje njem ze oz dom in z življe nje` tamkajšnji‰ domačinov. Globalizacij. j. n. valonske` podeželj. z. sebo' pustil. velik. socialnih, eko­nomski‰ i. prostorski‰ posledic, k. p. s. bistven. n. razlikujej. o. sorodni‰ območi' v razviti‰ državah. Kot smo se naučili udeleženci simpozija, novi in zaple te ni od no si zahtevajo transdiscipli narni pristo. vseh deležnikov na podeželju. Nalo ga ra ziskoval cev, ki preučuje jo podeželje je, da z nji mi sodeluje j. in da na tak način svoja spoz nanja pre našajo tudi v prak so. 
Pe ter Ku me› 

Slika1:Simpozijsoodprli(odleveprotidesni)SergeSchmitzizUniverzev Liegu,AnaFirminoizUni»versidadeNOVAv Lizboni,Doo-ChulKimizUniverzeOkayamainRolandBillenizUniverzev Liegu.!
Zborovanja Geografski vestnik 88-2, 2016 
Slika2:LiegeležiobplovnirekiMaas/Meuseinveljazagospodarskoinkulturnosrediščebelgijske!Valonije.!


Slika3:Valonijajekmetijskousmerjenaregija,kipogospodarskemrazvojuzaostajazaostalimiregijami!v Belgiji.!
33. med narod ni geografski kongres 
Peki. , Kitaj ska, 21.–25. 8. 2016 
Ob koncu le tošnje ga av gusta je v Pekingu potekal že 33. ko. res Med narod ne eo raf ske zveze, ki
ga je organi zi ralo Geo raf sko društvo Kitaj ske in Inštitut za eo raf ske znano sti in ra ziskovanje na ­ravni‰ viro. Kitajsk. akademij. znanosti. Tokratn. ko. re. j. ime. rekordni‰ 4299 udeležencev. V okol. 500 sekcijah je bilo predstavlje nih 2600 prispevkov, poleg tega pa smo silahko ogledali še 1200 po ster ­jev. Vendarle pa je treba povedati, da je več kot polovi ca udeležencev prišla iz države o stitelji ce, zat. so ra zumljivo predavanja Kitajcev prevla dovala in dajala te melj ni pečat ko. re su. 
Ž. beže. p. le. n. pr. ra` ko. res. j. pokazal, d. s. vsebinsk. močn. prevladoval. predavanj. s področja družbene eo rafije. Ob tem se poraja vprašanje, ali fi zična eo rafija de jansko predstav ­lj. vs. manjš. dele. e. rafski‰ raziska. al. p. fizičn. e. raf. predstavljaj. rezultat. svoj. raziskovaln. . dela na dru ih kon fe rencah, kot so na pri mer ko. re si Med narod ne eomorfološke zveze. Sled nje za ­
otovo drži. 
Delo Med narod ne eo raf ske zveze vsebinsko poteka v okvi ru 41 komisij, ki usklajuje jo delo sek ­cij na ko. re sih in kon fe rencah. Kljub števil nim komisijam nekate ra eo raf ska področja v njihov. delo niso vključena, zato se ko. re sov nekate ri eo rafi ne udeležuje jo. Po dru i strani pa v sekcija‰ nekateri‰ komisi' staln. srečujem. ist. obraz. i. pogrešam. prišleko. z novimi, svežim. idejami. Med­narod na eo raf ska zveza bi bila zato potrebna pre nove in več svežega ve tra, tudi novih pristopov pr. o› anizacij. ko. reso. i. konferenc. Podpisan. s. ko. reso. Mednarodn. e. rafsk. zvez. udeležuje` že 20 let in v tem času pri organi za ciji ni prišlo do kakih bistve nih spre memb. Poleg predavanj v šte ­vil nih vzpored nih sekcijah je bilo tudi devet ple narnih predavanj. Ta predavanja so se osredotočila n. 
lobal ne iz zive prihod no sti in traj nostne ga raz voja, tudi med njimi pa je imelo le predavanje o vpliv. pod nebnih spremem. naravn. e. rafsk. značaj. P. nove` en. iz me. plenarnih predavan' pripravij. 

Slika1:Kongresjepotekalv kongresnemsredišču,kijebilzgrajenzapotrebeolimpijskihigerleta2008.!
Zborovanja Geografski vestnik 88-2, 2016 
predstavniki komisije, ki je bila na predhod ni kon fe renci iz brana kot naj boljša, tokrat je ta čast dole ­tela komisijo za politično geo rafijo. 
Slovenci smo bili na ko. re su zastopani s šti ri mi udeleženci. Milan Bu fon in Miha Koderman st. imela prispevek v sekciji komisije o Sredozemlju, Aleš Smrekar je predaval v okvi ru komisije oe eo ­parkih, podpisan. p. se` ime. prispevk. v okvir. komisi' z. proučevanj. spremem. rab. i. pokrovnost. zemljišč ter geo rafije prome ta. 
Vsake štiri leta se v času ko. re sov se stane tudi skupščina Med narod ne eo raf ske zveze. Na le ­tošnji skupščini je bil za nove ga predsed nika iz voljen Japonec Yukio Hi miyama. Za podpredsed nik. je kandi di ral Anton Go sar, a žal ni dobil dovolj lasov. Potrje ni so bili tudi novi predsed niki komisij. Stanko Pelc je uspešno zaključil svoj predsed niški mandat pri komisiji za proučevanje ma› i nali za ci ­je, lobalizacij. te› r. ionalni‰ i. lokalni‰ odzivov, podpisan. p. j. bi. imenova. z. predsednik. komisij. za proučevanje spre memb rabe in pokrovno sti zemljišč. Slovenci smo aktivni tudi v dru ih komisijah, v nekate rih smo tudi člani upravnih odborov. Skupščina je iz brala loka cijo ko. re sa leta 2024. Za or ­
anizacij. s. s. pot. oval. štirj. kandidati, me. njim. s. bil. najbol' prepričljiv. Irci, k. bod. o› aniziral. ko. res v Dubli nu. Loka cije predhod nih ko. re sov in kon fe renc so bile iz brane že prej: leta 2018 b. regionaln. konferenc. v Québecu, let. 2020 b. kongre. v Carigradu, let. 2022 p. b. o. stolet nic. Med­narod ne geo raf ske zveze izred ni ko. res v Pari zu. 
Pred ko. re som je potekala 13. med narod na eograf ska olimpija da, na kate ri so sodelovali tud. štirje slovenski sred nješolci, ki so bili zelo uspešni, saj so os vojili dve srebrni in dve bronasti medalji. 
V čas. ko. res. s. bil. o› aniziran. enodnevn. ekskurzij. p. Peki. . i. okolici, p. nje` p. večdnev­ne po raz ličnih kitaj skih pokraji nah. Na ek skur zijah so bile prika zane eo raf sko zani mive vsebi n. (slik. 2), žal pa nas nis. vodili e. rafi, o› ani zatorji so vodstv. pre pustili profe sional nim tu ristični` vodičem, zato žal nismo imeli po loblje nih strokovnih raz l. . 

Slika2:V narodnemparkunamejimedprovincoGansuinavtonomnopokrajinoXinjiangsmosi!ogledalijardange,kijihjeizoblikovalavetrnaerozija.!
Več in forma cij o ko. re su je na voljo v 20. številki e-novic Med narod ne eo raf ske zveze, ki iz ha ­jajo četrtletno in so na voljo na spletnih straneh Med narod ne eo raf ske zveze: http://igu-onli ne.org/ igu-e-new sletters/. 
Matej Gabrove. 
Letna kon feren ca Kraljevega geografskega društva 
London, Združeno kraljestvo, 30. 8.–2. 9. 2016 
Britansk. Kraljev. e. rafsk. društv. (RoyalGeographicalSociety) z londonsk. univerz. Imperial!College!je v sodelovanju z Inštitutom britanskih eo rafov (InstituteofBritishGeographers) tudi v le ­tošnje` let. o› aniziral. tradicionaln. letn. e. rafsk. konferenco. Štiridnevn. konferenc. v London. se je udeležilo okoli 2000 eo rafov s cele ga sve ta. Le tošnja tema kon fe rence »nexusthinking«!je iz po ­stavila iz jem no pomembnost celovite ga obravnavanja komplek snih, interdiscipli narnih iz zivov, k. pre se gajo sektorske in politične okvi re. 
Prv. da. j. bi. predvse` namenje. doktorski` študentom. P. uvodni‰ beseda‰ o› anizatorje. kon­ferenc. j. sledi. p. ovo› s trem. mladim. doktorji, k. s. delil. svoj. izkušnj. doktorsk. . študij. i. iskanj. zaposlitv. p. doktoratu. Sledil. s. delavnice, n. kateri‰ sm. udeleženc. razmišljal. o izzivih, s katerim. s. doktorsk. študent. najp. ostej. srečujemo . objav ljanj. znanstveni‰ člankov, zaposlitev, usklaje vanj. ra ziskoval nih in obra ziskoval nih de javno sti in podobno. 
V naslednji‰ tre‰ dne‰ s. s. zvrstil. številn. zanimiv. predavanj. z izjemn. širok. . nabor. področi' 
e. rafije, s poudarko` n. celovite` e. rafske` razmišljanj. i. povezovanj. različni‰ znanstveni‰ disciplin. Izjemn. raznolik. predavanj. s. me. dr. i` pos. al. n. področj. prometn. e. rafije, e. ra­fij. podeželja, urban. e. rafije, ekonomsk. e. rafije, e. rafski‰ informacijski‰ sistemov, historičn. 
eo rafije, parti cipativne ga plani ranja, varstva okolja, pod nebnih spre memb in števil nih dru ih. N. konferenc. se` podpisan. predstavil. prispeve” s področj. konflikto. pr. umeščanj. prometni. v pro­stor na pri me ru Bleda in Škoflji ce. 
Kon fe renca je uspešno združevala prijetno s koristnim. Kljub množici zani mivih predavanj sm. imeli udeleženci med od mori dovolj priložno sti za prijetno druženje in iz me njavo iz kušenj. Več in forma cij o le tošnji kon fe renci je do stopnih na spletnem naslovu: http://www.rgs.o› , kjer st. že raz pisana tudi termin in tema kon fe rence za prihod nje leto. Maruša Goluž. 
Med narod na kon feren ca Karpat sko-balkan sko-di nar ske geomor fološke komi sije 
Po stojna, 13.–17. 9. 2016 
Karpat sko-balkansko-di narska eomorfološka komisija (Carpatho-Balkan-DinaricGeomorpholo»gicalCommission!– CBDGC) je bila ustanovlje na leta 1963, takrat pod ime nom Karpat sko-balkansk. 
eomorfološk. komisija, ko! nevladno, mednarodno, znanstveno, nepolitičn. i. neprofitn. združenj. 
eomorfolo ov, ki ra ziskuje jo v Sred nji, Vzhod ni in Ju ovz hod ni Evropi. Od ustanovitve, pa do poli­tični‰ spremem. kone. osemdeseti‰ le! pretekl. . stoletja, j. združeval. predvse` eomorfol. . i. drža. nekdanjega vzhod ne ga bloka. 
O. let. 1963 s. j. zvrstil. dvanajs! osrednji‰ konferen. združenj. (Krakov-Bratislav. let. 1963, Sofij. let. 1966, Bukarešt. let. 1970, Budimpešt. let. 1975, Prešo. let. 1982, Debrece. let. 1987, Băil. Herculane­Orşov. let. 1988, Bratislav. let. 2003 ( le' poročil. v Ge. rafske` vestnik. 75-2), Péc. let. 2007 ( le' poročil. v Ge. rafske` vestnik. 79-2), Ostravic. let. 2011 ( le' poročil. v revij. Del. 36), Star. Lesn. let. 2013 ( le' poročil. v Ge. rafske` vestnik. 85-1)). Zadnje, dvanajst. srečanj. j. potekal. leto. v Postojn. (slik. 1). 
Karpat sko-balkanska-di narska eomorfološka komisija ima svojo revijo StudioGeomorphologico!Carpatho-Balcanico!(https://www.. ipz.pan.pl/studia-eomorphol. ica-carpatho-balcanica-z. .html), ki jo od leta 1967 iz daja Polj ska aka de mija znano sti. Revija bo le tos iz dala že svoj petde se ti letnik. 
Zborovanja Geografski vestnik 88-2, 2016 
Slika1:Konferencajepotekalav prostorihInštitutazaraziskovanjekrasaZRCSAZU.!


Slika2:NaCerkniškempoljusmoobčudovaliponore.!Slika3:Velikaledenajamav Paradani.!


Slika4:UrošStepišnik(odleve),AndrejMihevcinMatejBlatnikprirazlagikroženjazrakav kraškem!masivuTrnovskegagozda.!
Zborovanja Geografski vestnik 88-2, 2016 
Letošnj. srečanj. j. o› aniziral. Geomorfološk. društv. Slovenij. (http://www. eomorfolosko-drus­tvo.si/), v sodelovanju z Inštitutom za ra ziskovanje krasa ZRC SAZU, Geo raf skim inštitutom Anton. Melik. ZRC SAZ„ i. Oddelko` z. e. rafij. Filozofsk. fakultet. Univerz. v Ljubljani. Vodj. o› ani­za cij ske a odbora je bil Karel Natek (Od delek za eo rafijo Filozof ske fakulte te Univer ze v Ljubljani). Prvič je kon fe renca združenja potekala na območju Di narske a orstva, ki je v nasprotju z ostali m. območjema, ki sta v ime nu komisije, močno zakraselo. Zato je bil tudi lavni namen kon fe rence pred ­staviti »klasični« di narski kras. 
Kon fe renca je trajala pet dni in je ob se gala štiri vabljena predavanja, 21 predstavitev re fe ratov ude ­ležencev, raz stavlje nih pa je bilo tudi bli zu dvaj set po sterjev. Organi zi rani sta bili dve popol danski i. dve celod nevni ek skur ziji, udeleženci pa so si lahko brez plačno ogledali tudi Po stojnsko jamo. Ude ­ležence. konferenc. j. bil. 45 i. s. prišl. i. enajsti‰ držav. Najveď j. bil. Madžaro. i. t. predstavniko. mlajše e ne ra cije. Nad udeležbo smo bili organi zatorji ra zočarani, saj je bilo udeležencev precej man' kot na pre teklih srečanjih; manj kala je tudi večina vodstva komisije (s predsed nikom). Ra zočaranje j. bilo toliko večje, ker je združenja samo želelo ime ti kon fe renco v »novem« okolju. 
Kot rečeno, je bila kon fe renca us merje na v di narski kras. Temu pri merno so bila iz brana tudi vab ­lje na predavanja in ek skur zije. Kon fe renco je z vablje nim predavanjem odprl Andrej Mihevc (Inštitu! za ra ziskovanje krasa ZRC SAZU), ki je predaval o kraški eomorfolo iji. Isti dan mu je sledila Nadj. 
Zupa. Hajn. (Inštitu! z. raziskovanj. kras. ZRC SAZU) z vabljeni` predavanje` o jamski‰ sedimenti‰ i. eomorfološk. evolucij. kraški‰ območi' v Sloveniji. O poledenitv. Dinarsk. . orstv. i. posledičn. nastank. ledeniško-kraški‰ obli” j. v vabljene` predavanj. tretj. da. spr. ovori. Uro. Stepišni” (Od­dele” z. e. rafij. Filozofsk. fakultet. Univerz. v Ljubljani), k. j. kasnej. n. primer. Dinarsk. . orstv. predstavil še pro la cial ne kraške siste me. V želji, da udeleženci ne bi dobili napačnega vtisa, to je, d. poz namo v Slove nji le kraško eomorfolo ijo, sem podpisani (Geo raf ski inštitut Antona Melika ZRC SAZU) dru i dan predstavil nekate re geomorfne proce se v nekraških pokraji nah. 
Slika5:Opisiekskurzijterpovzetkipredavanjin!posterjevsoobjavljeniv knjigipovzetkov,kismojourediliPetraGostinčar,MitjaPrelovšek(oba!InštitutzaraziskovanjekrasaZRCSAZU)in!MatijaZorn.!

Tud. ekskurzij. s. poskrbele, d. s. udeleženc. spoznal. ka› najveď slovensk. . »klasičn. a/ krasa. Prv. popoldansk. ekskurzij. j. bil. n. pr. ram. dr. . da. te› j. imel. name. predstavit. morfol. ij. i. hidrol. ij. kraški‰ polj. Vodi. j. j. Andre' Mihevc, vodil. p. j. n. Cerknišk. polj. (slik. 2), v Rako. Škocja. i. n. Planinsk. polje. Dr. . popoldansk. ekskurzij. j. bil. n. pr. ram. tretj. da. i. j. vodil. n. visok. krašk. planot. Trnovsk. . ozda. Vodil. sm. j. Andre' Mihevc, Uro. Stepišni” i. podpisani. Ekskurzij. sm. začel. s problematik. zemeljski‰ plazo. v Vipavsk. dolin. (zemeljsk. pla. St. ovce) te› nadaljeval. v Smrekov. dr. . i. Velik. leden. jam. v Paradan. (slik. 3) s problematik. permafrost. i. zračn. cirkulacij. v kraške` masiv. Trnovsk. . ozd. (slik. 4). Zadnj. dv. dnev. st. bil. namenjen. celodnev­ni` ekskurzijam. Prv. n. Kra. i. kontaktn. kra. Matarsk. . podolj. j. vodi. Andre' Mihevc. Pol. . led. Škocjanski‰ jam, udorni. i. slepi‰ dolin, j. da. zaznamoval. neur je, sa' j. n. območj. Škocjanski‰ ja` v l. dve‰ ura‰ padl. pre” 100 m` padavin; v Hrpelja‰ j. bil. poplavljen. osnovn. šola, v Kozin. p. knjižnica, odkril. j. tud. veď streh. Čepra. sm. s. vs. dn. trudil. razložiti, d. n. kras. n. površinski‰ voda, s. t. obiln. padavine, p. čepra. l. z. krate” čas, pokazal. nasprotno. Zadnj. da. j. bil. n. spored. ekskurzi­j. v Julijsk. Alpe, k. sv. j. vodil. Uro. Stepišni” i. podpisani. Da. sm. posvetil. problematik. vetrn. erozij. v Vipavsk. dolini, ostanko` poledenitv. v . ornje` Posočj. i. pobočni` proceso` v Alpa‰ (skalni` podoro` o. potres. let. 1998 i. drobirskem. tok. v L. . po. Ma. ar tom), nism. p. s. m. l. iz. ­nit. stoletnic. prv. svetovn. vojn. te› sprememba` rab. ta. i. potreso` v . ornje` Posočj. v 20. stoletju. 
Med tuji mi udeleženci smo lahko po slušali prispevke iz Makedonije, Združenih držav Ame rike, Poljske, Češke, Bosn. i. Herc. ovine, Romunij. i. Madžarske, š. neka' drža. p. j. bil. zastopani‰ me. po sterji. Nekaj je bilo kraso slovnih prispevkov in prispevkov povezanih s pobočnimi proce si, prevla ­dovala pa je fluvial na geomorfolo ija; manj kala ni niti antopo eomorfolo ija. 
Opisi ek skur zij kot vsi pov zetki predavanj in po sterjev so objavlje ni v knji i pov zetkov (ISBN 978­961-254-932-9; slika 5). Nasled nja kon fe renca združenja bo predvi doma organi zi rana čez tri leta n. Univer zi v Sze edu na Madžarskem. 
Matija Zor. 
13. bienal ni simpo zij Geografski in for ma cij ski si stemi v Sloveniji 
Ljubljana, 27. 9. 2016 
Geo raf ski inštitut Antona Melika Znanstve nora ziskoval ne ga centra Slovenske aka de mije znano ­st. i. umetnost. j. z Oddelko` z. e. rafij. Filozofsk. fakultet. Univerz. v Ljubljani, Zvez. e. rafo. Slove nije in Zvezo eode tov Slove nije 27. septembra 2016 v Ljubljani 13. zapored organiziral bie nal n. simpozij Geo raf ski in forma cij ski siste mi v Slove niji. Tokratni delavni naslov je bil Digitalnipodatki. Name. simpozij. j. predvsem, d. s. srečaj. raziskovalci, podjetniki, predavatelji, študent. i. dr. . stro­kovnja ki, k. pr. svoje` del. uporabljaj. eografsk. informacijsk. sisteme, te› predstavij. nov. metode, podatkovne zbirke in rezultate ra ziskav. 
Zbrane so pred začetkom prve iz med dveh sekcij n. ovorili pomočnica di rektorja ZRC SAZU Jer ­ne ja Fridl, prodekan Filozof ske fakulte te Gre or Perko, predsed nik Zveze eo rafov Slove nije Stank. Pelc ter predsed nik Zveze geode tov Slove nije Blaž Moze tič. 
Glavna le tošnja tema so bili digital ni podatki, med nji mi pa so bili naj bolj iz po stavlje ni podatki la ­serske ga ske ni ranja, ki so v zad njem času na voljo za celotno Slove nijo in omo očajo natančne anali z. zgradb, relie fa, rastja in dru ih pokrajinskih ele mentov. 
V prvi sekciji, ki jo je vodila Mate ja Breg Valjavec, so bila štiri predavanja. Miha Čeka da in Pe tr. Gostinča› st. predstavil. uporab. po datko. lasersk. . skeniranj. v jamarstvu, Benjami. Štula› i. Edis. LoziĎ st. predstavil. njihov. uporabnos! pr. arheološk. interpretaciji, Toma. Šturm, Ro” Pisek, Andre' Kobler, Juri' B. u. i. Dr. a. MatijašiĎ p. s. predstavili, kak. podat k. lasersk. . skeniranj. pr. svoje` delu uporabljajo na Zavodu za oz dove Slove nije. Zad nje predavanje v prvem delu je bilo name nje n. termičnemu sne manju Ljubljane s pomočjo satelitov, ki so ga pripravili Rok Cedil nik, Krištof Oštir i. Žiga Kokalj. 
Zborovanja Geografski vestnik 88-2, 2016 

Slika:MihaelaTriglavČekadapredstavljaprispeveko uporabilaserskegaskeniranjav geodeziji.!
Dru o sekcijo je vodil Tomaž Šturm. Prvo predavanje je bilo zopet pos večeno podatkom laserske ­
. skeniranj. –Mihael. Tr. la. Čekada, Nik. Mesne› i. Bla. Barboriď s. predstavili, kak. lahk. s tem. podatki določamo stavbe v Slove niji. Janez Nared, David Bole in Rok Ci lič so predstavili me todo do ­ločanj. stični‰ naseli' z. vrednotenj. opremljenost. naseli' se storitvam. splošn. . i. splošn. . ospodarsk. . pomena, Kleme. Prah, Gr. o› Štrubelj, Boja. Rupnik, Toma. Krambe› e› i. Deja. Dra­
a. p. s. udeležence` pripravil. predstavite. o uporab. e. rafski‰ informacijski‰ sistemo. pr. študij. in ra ziskoval nem delu v lo istiki. Zad nje predavanje simpozija je bilo pos večeno dol oročni hramb. podatkov, zato je Gre or Završnik predstavil način arhivi ranja di ital nih pro storskih podatkov. 
Predstavitve so bile iz brane med 23 prispevki, ki so objavlje ni v mono rafiji Di ital ni podatki, k. je 13. knji ga v zbirki GIS v Slove niji (glej rubriko Književnost). 
Na simpoziju se je zbralo prek 90 udeležencev, do odek pa je potekal v Atriju ZRC na Novem trg. v Ljubljani, ki je mno e navdušil s svojim ambientom. Udeleženci so po predstavitvah raz vili pe str. debate. Še po sebej velja iz po staviti, da so se močno stri njali, da je pri dobivanje in do stop do kakovost ­nih podatkov za območje celotne Slove nije iz jem ne ga pomena, saj omo oča kakovostne anali ze n. raz ličnih področjih, ki prispevajo k raz voju države. Nesporen dokaz, kako lahko država podpre ra zi ­skave in raz voj, je lani zaključen projekt zaje ma podatkov o površju Slove nije z laserskim ske ni ranjem. N. letošnje` simpozij. sm. predstavili, kak. s. tovrstn. podatk. uporabil. n. prime› ozdarji, arheo­lo i, geode ti in kraso slovci. 
Nasled nji simpozij bo organi zi ran v septembra leta 2018. 
Rok Ci liď 
38. zborovanje Zveze zgodovin skih društev Slovenije 
Ravne na Koroškem, 28.–30. 9. 2016 
Konec septembra je na Ravnah na Koroškem potekalo 38. zborovanje Zveze zgodovinskih društe. Slove nije (ZZDS; http://zzds.splet.arnes.si/). ZZDS je zborovanje, ki je potekalo v Sred nji šoli Ravn. na Koroškem (le tos praz nuje 70 let delovanja) ter v Koroški osred nji knjižnici dr. Franca Sušnika, or ­
anizira. v sodelovanj. z . odovinski` društvo` z. Koroško. ZZD“ svoj. osrednj. zborovanj. o› anizir. vsak. dv. leti. Tem. tokratn. . srečanj. j. bil. ». odovin. izobraževanja«. O. te` s. o› anizatorj. za­pisali: »Slovencekotnarodstaoblikovalaslovenskijezikintiskanaknjiga,ničmanjpaizobraževanjeinšola.Zgodovinoizobraževanja,patudivzgojeinšolstvaskozistoletjapredstavljajorazličniformalniinneformalninačiniprenosakulturnihvrednotinznanjanamlajšogeneracijopatudiprocese,kijihda»nesoznačujemokotvseživljenjskoučenje.Pritemnegrespregledatimočnegaprepletanjavzgojev družini!invzgojnihvplivovdružbe,lastnihželjaposameznikovpoznanjuinpestrostiidejnihvplivovterdržavne!incerkvenevlogepritem!…«. Izbo› tem. p. svoj. n. presenečenje, sa' j. predsedni” ZZD“ Brank. Šuštar, ki je bil tudi vodja pro ramske ga odbora, sodelavec Slovenske ga šolske ga mu ze ja. 
Zborovanje sta odprli dve uvod ni (ple narni) predavanji. O šoli in šolstvu kot osred njih ustanova‰ slovensk. . narodn. . oblikovanj. j. spr. ovori. Pete› Vodopive. (Inštitu! z. novejš. . odovino), o . o­dovi ni izobraževanja na Koroškem pa Karla Oder (Koroška osred nja knjižnica). 
Zborovanje, ki je potekalo tri dni, je bilo zara di velike ga re fe ratov (skupaj 81) organi zi rano v obli ­ki vzpored nih zasedanj, ki so bila oblikovana na podl. i šestih te mat skih sklopov: • ped. oška misel skozi čas (ped. oški klasiki in slovenski teore tiki vzgoje in izobraževanja), • šola kot ustanova (šolski pro stor, izobraževal na, kulturna in vzgoj na de javnost šol), 

Slika1:Leta1994sozakulturnispomenikrazglasilinajstarejšeohranjeneobjektenalokacijiželezarne!na RavnahnaKoroškem.V nekaterihizmedtehprostorovjedanesurejenamuzejskazbirka,kiobsegarazličnaproizvodnasredstvainproizvodeželezarne,predmetez različnihpodročijživljenjaželezarjev,!dokumenteinfotografije,meddrugimpajepredstavljentudiGeoparkKaravanke.!
Zborovanja Geografski vestnik 88-2, 2016 
• pestr. pot. o. šolanj. k izobrazb. (neformaln. izobraževanje, tehničn. izobraževanje, šolanj. z. po­
klic, industrij ski raz voj in izobraževanj. …), • podoba učitelja/učitelji ce/ravnatelja skozi zgodovi no, • učenec, dijak, štu dent (od vrtca do univer ze za tretje življenj sko obdobje) te› • po led na pouk zgodovi ne v šoli. 
Zborovanje 
je bilo odprto tudi za udeležence iz tuji ne, kate rim je bilo name nje no eno iz med vzpo ­redni‰ zasedanj, v katere` s. predstavitv. potekal. v a. leške` jeziku. Manjkal. nis. nit. okr. l. miz. na temo zgodovinskih učnih načrtov in učbe nikov. 

Zborovanj. 
s. popestril. nekater. spremljevaln. d. odki: podelite. n. ra. ZZD“ z. . odovinopis­je, občn. zbo› ZZDS, strokovn. ekskurzij. p. Koroški, . le. razstav. Štauharij. Korošk. . pokrajinsk. . mu ze ja (slika 1) ter ogled raz stave v Koroški osred nji knjižnici. 

Zborovanja 
sva se udeležila tudi podpisana sodelavca Geograf ske ga inštituta Antona Melika ZRC SAZ„ te› predstavil. prispeve” z naslovo` »Ideološk. i. vsebinsk. sprememb. pr. pouk. družb. v os­novn. šoli/ (slik. 2), Matij. Zor. p. j. skupa' s Petro` Mikš. (Oddele” z. . odovin. Filozofsk. fakultet. Univer ze v Ljubljani) pripravil še prispevek »Slovenska planinska izobraževanja do 2. sve tovne voj n. in pomen za slovenstvo«. 


Iz brani prispevki bodo objavlje ni v po sebni publika ciji, ki bo izšla do nasled nje ga zborovanja, vs. predstavitve pa so bile tudi po sne te in bodo z le tom 2017 na voljo na zgodovinskem spletnem porta ­lu SIstory!(http://www.sistory.si). 
Matija Zorn, Matjaž Geršiď 

Slika2:MatijaZornmedpredstavitvijoprispevkaIdeološkeinvsebinskespremembepripoukudružbe!v osnovnišoli.!
Evrop ska kon feren ca Združenja za uporabo geografskih in for ma cij skih si stemov pri varovanju okolja 
Sofija, Bol garija, 11.–12. 10. 2016 
Bo. arsk. Inštitu! z. vesoljsk. raziskovanj. i. tehnol. ij. Bo. arsk. akademij. znanost. (http://www.spa ce.bas.bg/) je v sodelovanju z Geo raf skim inštitutom Antona Melika ZRC SAZU te› bol garsko in slovensko iz po stavo Združenja za uporabo eo raf skih informa cij skih siste mov pri va ­rovanju okolja (SocietyforconservationGIS; SCGIS) organi zi ral tretjo evrop sko kon fe renco združenj. SCGIS. Slovenska iz po stava SCGIS v Slove niji deluje v okvi ru Komisije za uporabo eo raf skih in for ­macijski‰ sistemo. pr. varovanj. okolj. Zvez. e. rafo. Slovenije. Pr. o› anizacij. letošnj. . d. odk. sta sodelovala še ESRIBulgaria!in Bol garsko geo raf sko društvo. 
Le tošnja kon fe renca je no sila pod naslov Geoinformationtechnologiesfornaturalandculturalhe»ritageconservation!(Geoin forma cij ske teh nolo ije za ohranjanje naravne in kulturne dediščine) in j. potekala v Sofiji, lavnem me stu Bol garije. Na začetku prve ga dne so se predstavile ustanove, ki so so ­deloval. pr. o› anizaciji, nat. p. s. sledil. sekcij. s prispevk. udeležencev. Dr. . da. j. bi. v celot. posveče. predavanjem udeležencev. Dan po kon fe renci je bila organi zi rana še strokovna ek skur zija. 
Glavn. tem. konferenc. j. bil. posvečen. uporab. e. rafski‰ infor macijski‰ sistemo. z. področj. varovanja naravne in kulturne dediščine. Zara di tega so bili predstavlje ni rezultati ra ziskav in projek ­tov vsebinsko zelo raz noliki, vsem pa je bila skupna uporaba eoin forma cij skih orodij in di ital ni‰ podatkov. Tak. s. lahk. udeleženc. izmenjal. izkušnj. predvse` n. metodološke` področju. Predsta­vitev v obliki predavanj je bilo približno dvaj set, v obliki po sterjev pa sedem. 

Slika1:Uvodnapredavanjasopotekalav prostorihBolgarskeakademijeznanosti.!
Zborovanja Geografski vestnik 88-2, 2016 

Slika2:V neposrednibližiniBolgarskeakademijeznanostijemogočnastolnicasvetegaAleksandra!Nevskega.!
Prispevki so prišli iz deve tih, predvsem vzhod noevrop skih, držav. Na kon fe renci so bili predstav ­lje ni štirje prispevki iz Slove nije: HistoricalreconstructionofthebattleforNormandy!(Klara Čevka), CombiningGISandeDNAtoassessthegroundwaterhabitatofblackProteusinSlovenia!(M. dale n. Năpăru.-Aljančič, Špel. Gorički, Davi. Stanković, Matja. Kuntne› i. Gr. o› Aljančič), Seagrassmap»pingusingGISandremotesensingtechniques!(avtorica: Mojc. Poklar) te› GISanalysisoflandscapediversity!inSlovenia!(Rok Ci lič in Dr. o Perko). 
Informacij. te› sezna` predstavite. s povzetk. s. n. volj. n. spletn. strani: http://conf2016.s. is. .o› / conf2016/. Kon fe renca je po stregla s kakovostni mi prispevki in prijetnim druženjem ra ziskoval cev, k. pri svojem delu uporabljajo geo raf ske in forma cij ske siste me. 
Rok Ci liď 
Med narod na kon feren ca o zgodovi ni reke Drave 
Koprivni ca, Hrvaška, 18.–19. 11. 2016 
Sredi novembra je v Koprivni ci na Hrvaškem potekala med narod na kon fe renca s področja okolj ­ske zgodovi ne z naslovom HistoryoftheriverDrava!– linkbetweentheregions!(Zgodovi na reke Drave, povezovalke med re ijami), ki sta jo organi zi rala PovijesnodruštvoKoprivnica!(Zgodovinsko društv. iz Koprivni ce) in Društvozahrvatskuekonomskupovijestiekohistoriju!(Društvo za hrvaško ekonom ­sk. i. okoljsk. . odovino). Podobn. konferenc. n. tem. Drav. j. v Koprivnic. potekal. ž. pre. štirim. leti (glej rubriko Zborovanja v Geo rafskem vestniku 84-2), obe pa je vodil Hrvoje Pe tri ć (Od delek z. . odovin. Filozofsk. fakultet. Univerz. v Z. rebu), k. j. o. te' konferenc. zapisal: »Z redkokateroreko!sejeprinas[n. Hrvaškem, opomb. avtorja… tolikoukvarjalokotpravz rekoDravointošeposebejv zad»njihdesetletjih!…,karjeposledicanaporovzgodovinarjevingeografovizkrajevobDravi!…«. 


Slika1:NekdanjesotočjeDrave(spredaj)inMure.Keroberekineprestanospreminjatastrugi,jedanessotočjenekajstometrovgorvodno.V ozadju,nalevembregujeMadžarska.!
Slika2:Koprivnicajeenopomembnejšihhrvaškihindustrijskihmest,sajimajotumeddrugimsedež!obratiprehranske(Podravka,Carlsberg)infarmacevtke(Belupo)industrije.Industrijo»duši«dejstvo,!damestonipovezanos hrvaškimavtocestnimomrežjem,zatojenakonferenciteklarazpravatudio bodočihitricestimedVaraždinominOsijekom,kibipovezalasevernoslavonskamesta.!
Zborovanja Geografski vestnik 88-2, 2016 
Organi zatorji so se potru dili, da so na srečanje privabili udeležence iz Av strije, Slove nije, Hrvašk. in Madžarske, torej držav (ra zen Italije), skozi kate re teče Drava. V dveh dneh se je zvrstilo 25 pred ­stavitev, ki so potekale v hrvaškem, a. leškem, ena pa tudi v slovenskem jeziku. Naj več predavatelje. je bilo zgodovi narjev in eo rafov, sodelovali so pa tudi biolo i, etnolo i in dru i. Organi zi rani sta bil. tudi dve ek skur ziji. V okvi ru prve smo obiskali Le. rad, naselje, ki je do okrog leta 1712 stalo na le ­vem, medžimurskem bre gu Drave. Drava kot nižinska reka stal no poplavlja in spre mi nja svoj tok. V začetku 18. stoletja je svoj tok pre stavila severno od naselja, ki tako danes stoji na de snem, podra ­vinske` br. . reke. Sle di. j. š. . le. sotočj. Drav. i. Mur. (sli k. 1) te› železnišk. . most. pre” Drav. pri Botovu, ki a name ravajo spre me niti v mu zej reke Drave. Dru ga ek skur zija je udeležence popelja ­la po Koprivni ci (slika 2). 
Predavanj. s. obrav naval. zel. različn. teme, a č. poskusim. najt. nek. skupn. nit, s. t. z. otov. poplave ozi roma hi dro-morfološke spre membe stru e v panonskem delu toka Drave ter nje na pre te ­kla in sedanja ospodarska vlo ga. Glede poplav ome ni mo poročilo kronista iz začetka 19. stoletja, k. je zapisal: »Pustitevseinrešujtesvojaživljenja« (Zlata Živakovi ć-Kerže, Hrvaški inštitut za zgodovi ­no), k. kaže, d. čepra. s. ljudj. v Panonsk. nižin. vajen. popla. i. s. naselj. ponavad. n. višji‰ terasah, so bile po o ste tudi ek strem ne poplave. Te danes pre prečuje jo hi droelektrarne. Po iz rad nji HE Donj. Dubrava na Hrvaškem, kole i iz Madžarske (Gábor Andrási in Tímea Kiss, Univer za v Sze edu) ugo ­tavljajo, d. s. vodostaj. v povprečj. z. okr. dv. metr. nižj. v primerjav. z vodostaj. v začetk. 20. stoletja, občutno manj pa je tudi poplavnih dni – nekdaj 39, danes 4. Po dru i strani zara di delovanja hi dro ­elektrar. opažaj. dnevn. sprememb. v vodostaj. tud. d. 1,5 m, ka› im. posledic. z. morfol. ij. str. . i. plovnost. D. p. hidroelektrar n. lahk. tud. povzročij. poplave, se` podpisan. predstavi. n. primer. popla. novembr. 2012 v Sloveniji, kje› j. odprtj. zapor ni. n. avstrijski‰ dravski‰ hidroelektrar na‰ po­višalo pre tok za 730 m3/s (pov prečen letni pre tok je okrog 300m3/s). 
Pri nekdanji gospodarski vlo i ne more mo mino splavarjev (Dragutin Fele tar, Hrvaška aka de mi ­ja znano sti in umetno sti), ki so plavili les med Koroško in Voj vodi no, danes pa je na prvem me st. ene› et ska izraba. Dravsk. elektrarn. v Av striji, Slovenij. i. na Hrvaške` proizvedej. skupa' več elek­trične ene› ije kot Nuklearna elektrarna Krško. 
Ome ni mo še slovenske prispevke. Lučka Lor ber (Od delek za eo rafijo Filozof ske fakulte te Uni ­verz. v Mariboru) j. predstavil. Univerz. v Maribor. ko! »žarišč. znanja/ v slovenske` Podravju, Andre' Hoz jan (Od delek za zgodovi no Filozof ske fakulte te Univer ze v Mariboru) je predstavil začetke zgo­dovinski‰ raziska. n. območj. me. Drav. rado` i. Mariborom, Matja. Grahovni” (. odovinsk. inštitu! Milk. Kos. ZRC SAZU) p. pisn. vir. z. desn. br. Drav. me. Mariboro` i. Ptuje` v 17. i. 18. stolet­ju. Podpisan. se` skupa' z Matej. Fer” (ob. Ge. rafsk. inštitu! Anton. Melik. ZRC SAZU) predstavi. 
ospodarsko vlo o reke Drave v Slove niji, od nekdanje plovno sti do današnje hi droe ne› et ske izrabe. Izbran. prispevk. bod. prihodnj. let. objavljen. v revija‰ Ekonomskaiekohistorija!(http://hrcak.srce.hr/ ekonomska-i-ekohistorija) in Podravina!(http://hrcak.srce.hr/podravi na). Matija Zor. 
Med narod na kon feren ca o mejah in ad mi ni strativni dediščini 
Ljubljana, 24.–26. 11. 2016 
V okvi ru te melj ne ga ra ziskoval ne ga projekta z naslovom »Fe nomen mej na reka« (J6-6830), ki . fi nanci ra Javna . encija za ra ziskoval no de javnost Re publike Slove nije (ARRS), je bila v Ljubljani ko ­nec novembra organi zi rana med narod na kon fe renca z naslovom BordersandAdministrativeLegacy!(Mej. i. administrativ n. dediščina). Konferenc. j. o› anizira. Inštitu! z. novejš. . odovino, k. j. tud. nosile. omenjen. . projekta, o. sodelovanj. Oddelk. z. . odovin. Filozofsk. fakultet. Univerz. v Ljub­ljan. i. Muzej. novejš. . odovin. Slovenije, . prostori‰ kater. . j. tridnevn. d. ode” poteka. (slik. 1). Konferenc. j. vodi. Mark. Zaj. (Inštitu! z. novejš. . odovino), k. tud. vod. omenjen. projekt. O. do­
od k. j. zapisal: »Namenkonferencejekritičnopreverjanjemetodološkeinkonceptualnemočikonceptov!

Slika1:»Stopnice«doslovenskeosamosvojitveinvstopav Evropskounijo.V Muzejunovejšezgodovine!Slovenijejestalnarazstavaz naslovom»Slovenciv 20.stoletju«.!


Slika2:SpreminjanjetokarekeSotleodprvepolovice19.stoletjadodanesv bližiniBizeljskega.!
Zborovanja Geografski vestnik 88-2, 2016 

Slika3:ZasedbaGeografskegainštitutaAntonaMelikaZRCSAZU,kijenasrečanjupredstavilageografskeizsledkev okviruARRSprojekta»Fenomenmejnareka«(odleve:MatjažGeršič,DragoKladnik,MatijaZorninRokCiglič).!
fantomskihmejainadministrativnedediščinetersoočenjekonceptovz empiričnimzgodovinskimrazi»skovanjeminz uveljavljenimiteorijamiv zgodovinopisju«, v svojem predavanju pa na daljeval: »Vsaka!političnamejaježesamanasebispomin(reminiscenca)napreteklost,vsakaredefinicijaalipremikmeje!jeukvarjanjes preteklostjo!…«. Gle d. mejni‰ re” p. j. o. prijav. projekt. zapisal, d. ». sodružbeni/po»litični!koncepti,!ki!jih!ljudje!»lepijo«!na!naravne!reke!…«. Zara di sled nje ga v projektu kot sodelujoč. inštitucij. so deluj. Ge. rafsk. inštitu! Anton. Melik. ZRC SAZU, kater. . nal. . j. preučit. spremem­be rečnih strug iz branih slovenskih mej nih rek v zad njih dveh stoletjih (slika 2). 
Na kon fe renci je bilo predstavlje nih bli zu tri de set prispevkov iz petnaj stih držav. Poleg dveh vab ­ljeni‰ predavanj, s. bil. ostal. razdeljen. v ose` panelov: (1) administrativn. dediščin. ko! imperialn. dediščina, (2) življenj. »na/ mej. i. življenj. »pod/ mejo, (3) konstruiranj. provincialni‰ meja, ustvar­janj. bodoči‰ državni‰ meja, (4) zarisovanj. meje . ustvarjanj. fantomski‰ meja, (5) raziskovanj. mejni‰ rek: me todolo ija in novi pristopi, (6) ad mi nistrativna dediščina in re prezentacije, (7) ad mi nistrativ ­na dediščina – živa in zdrava ter (8) fantomske meje kot živa zgodovi na. 
Med vablje ni mi predavanji iz po stavljamo predavanje Em manuela Bru net-Jaillya (Univer za v Vik ­toriji, Kanada), sice› urednik. revij. JournalofBorderlandStudies,k. s. j. »sprehodil/ skoz. večtisočletn. zgodovi no meja, ki se je začela v Mezopotamiji, ko med tamkajšnji mi državi cami približno v tretje` tisočletj. pr. Kr. prid. d. delitv. n. »t. j. naše, t. j. vaše«. Ustavi. s. j. tud. pr. izrazi‰ frontieri. boundary, ki ju v slovenščino prevajamo kot »meja«, a de jansko prvi bolj pome ni širše mej no območje in je ko! meja prevla doval večino človeške zgodovi ne, dru i pa mej no črto. »Mej na črta« se je dokončno uve ­ljavila po prvi sve tovni voj ni, ko so zemljevi di postali podlaga za mi rovne spora zu me. Kljub temu p. še danes ob stajajo kultu re, ki ne ra zu me jo koncepta mej ne črte. Zani miv je tudi podatek, da Med na ­rodn. kazensk. sodišč. (ICC) reš. d. 62 % primerov, kje› s. »p. aja/ o zemljišči‰ z visok. ekonomsk. vred nostjo (na pri mer zara di nafte), ni pa spo sobno rešiti kar 71 % pri me rov, kjer re za strateške al. etnične te ritorial ne spore. 
Sodelavci Geo raf ske ga inštituta Antona Melika ZRC SAZU (slika 3) smo v pe tem panelu o ra zi ­skavah mej nih rek imeli tri predstavitve. Dr. o Klad nik in podpisani sva predstavila mej ne reke ko! 
lobal ni pojav, Mate ja Breg Valjavec, Rok Ci lič in podpisani spre mi njanje rečnega toka kot naravno ­
e. rafsk. omejitven. dejavni” administrativni‰ razmejite. (slik. 2), Matja. Geršiď p. j. predstavi. rek. kot meje v zave sti Slovencev. 
Izbran. prispevk. bodo objavljen. ve revij. Prispevk. z. novejšo . odovino (http://www.inz.si/ prispevki.php), k. j. izdaj. Inštitu! z. novejš. . odovino. Omenim. še, d. b. Združenj. z. preučevanj. obmej nih območij (AssociationforBorderlandsStudies!– ABS; http://abs borderlands.org/) julija 2018 na Du naju in v Bu dimpešti organi zi ralo dru o sve tovno kon fe renco o obmej nih območjih (2nd!ABS!WorldConference). 
Matija Zor. 
202 


POROČILA 
Novi doktorji znano sti s področ ja geografije na fakulteti za hu mani stič ne študije Uni ver ze na Pri mor skem 

Moj ca Poklar: Metodologija geografskega ra zi skovanja stika sladkovod nega in mor »skega okolja na pri meru Semedel skega zali va 
Methodology of geographical research of contact of freshwater and marine environment in the case of bay of Seme dela 
Doktorska!disertacija: Koper, Univerz. n. Primorskem, Fakultet. z. humanistič ne štu dije, Od delek za geo rafijo, 2015, 229 stran. Mentorica: dr. Valenti na Breč ko Gruba› Somentorica: dr. Nataša Kole . Zagovor: 8. 1. 2016 Naslov: Gri njan 1c, 6000 Kope› E-pošta: mojca.poklar @gmail.co` 
Izvleček: Doktorsk. disertacij. temelj. n. preverjanj. i. razvoj. izbrani‰ meto. z. . otav ljanj. last­nost. vod. i. poraslost. morsk. . dn. n. primer. Semedelsk. . zaliva. Uporabljen. s. bil. nov. metod. in nad raje ne že poz nane, večinoma pov ze te po iz kušnjah dru ih strok. Na pri me ru stika sladkovod ­ne ga in morske ga okolja Se medelske ga zaliva je bila iz vede na anali za spre mi njanja lastno sti vod. s pomočjo me tode sprotne a merje nja (insitu!me ritve) na natančno iz branih me ril nih me stih in na ­daljnj. analiz. s pomočj. GI“ orodij. Rezulta! j. poznavanj. lastnost. tak. morsk. ko! tud. sladk. vod. Ba daševi ce in nju ne a mešanja v iz branem hi drološkem letu 2013. V Se medelskem zalivu je bilo izve ­de no karti ranje morskih travnikov s pomočjo sonarske ga sne manja in zračne foto rafije, dopol nje n. z metod. neposredn. . vzorčenj. s podvodni` snemanje` linijski‰ preseko. i. središď morski‰ travni­kov. Tako zasnovana me todolo ija je bila na območju slovenske a morja uporablje na prvič in rezulta! j. poznavanj. stanj. morski‰ travni ko. ko! posredn. . pokazatelj. last nost. morsk. vode. Raziskav. j. pokazala, d. j. m. oč. z uporab. sodobni‰ tehnol. i' prit. d. novi‰ i. z. veď stro” uporabni‰ izsledkov, doseč. boljš. razumevanj. procesov, poznavanj. stanj. v prostor. te› nj. ovi‰ e. rafski‰ značilnosti. 
Ključnebesede: hi drogeo rafija, eo raf ski in forma cij ski sistem, termohalinske lastno sti, morsk. travniki, sonarsko sne manje, zračna foto rafija, Se medelski zaliv, Ba daševi c. 

Mar ko Prem: 
In stru menti varovanja obal nega območ ja v Sloveniji 

Instruments for the protection of the coastal zone of Slovenia 
Doktorskadisertacija: Koper, Univer za na Pri morskem, Fakulte ta z. humanistič ne štu dije, Od delek za geo rafijo, 2015, 158 stran. Mentor: dr. Anton Go sa› Somentorica: dr. Valenti na Breč ko Gruba› Zagovor: 11. 3. 2016 Naslov: G› e Novaka 22c, 21000 Split, Hrvašk. E-pošta: marko.prem @paprac.o› 
Izvleček: Slove nija je prva rati fi ci rala Protokol o celovitem upravljanju obal nih območij (CUOO) v Sredozemlju v okvi ru Barcelonske konvencije in tako prev zela obvezo lede vzpo stavitve 100-me tr ­sk. . priobaln. . pasu, v katere` j. radnj. prepovedana. Z. izhodišč. raziskav. j. bi. uporablje. predl. oblikovanja priobal ne ga pasu, ki a je pripravil RRC Koper, lavni namen pa preve ritev za kolikšn. površino v priobal nem pasu bo dodatno veljala pre poved rad nje in kolikšna bo v prihod no sti učin ­kovitost tega instru menta varovanja. Z me todama GIS in del fi anke to je bilo ugotovlje no, da bo le z. 108 ha ali dodatnih 10 % površin priobal ne ga pasu uveden ukrep pre povedi rad nje, saj na ostalih po ­vršina‰ znotra' predl. an. . pas. ž. obstoječ. instrument. varovanj. preprečujej. pozidavo. Anketiranc. s. v dr. e` kr. . delf. anket. dos. l. s. lasje, d. st. instrument. zavarovani‰ območi' narav. i. prio­baln. zemljišč. morj. najučinkovitejš. režim. varstv. pre. radnjo. Obravnavan. ukre. p. b. n. 176 h. al. 16,35 % vse‰ površi. obravnavan. . pas. prispeva. k učinkovitejšem. varstv. pre. pozidavo. Razi­skav. j. inovativn. v kombinacij. dve‰ meto. (GI“ i. delf. anketa), s pomočj. kateri‰ j. bil. n. osnov. iz kušenj anke ti rancev z ob stoječimi instru menti varovanja prvič preverje na učinkovitost instru ment. priobal ne ga pasu v prihod no sti. 
Ključnebesede: obal no območ je, priobal ni pas, celovito upravljanje obal nih obmo čij, instru ment. varovanja, del fi me toda, geo raf ski in forma cij ski siste` 

Pri mož Gašperič: Raz voj metod prika za kartografskih elementov na starih zemljevidih ozemlja Slovenije 
The development of methods of cartographic elements depicted on old maps of the Slovene territory 
Doktorska!disertacija: Koper, Univerz. n. Primorskem, Fakultet. z. humanistič ne štu dije, Od delek za geo rafijo, 2016, 296 stran. Mentor: dr. Matija Zor. Somentor: dr. Matej Gabrove. Zagovor: 4. 4. 2016 Naslov: Znanstvenoraziskovaln. cente› Slovensk. akademij. znanost. i. umet­nosti, Ge. rafsk. inštitu! Anton. Melika, Gosposk. ulic. 13, 1000 Ljubljan. E-pošta: pri moz.gaspe ric @zrc-sazu.s. 
Izvleček: Doktorsko delo os vetljuje zgodovinski raz voj zemljevi dov v luči njihove vsebinske se sta ­ve in anali zi ra raz voj načinov prika zovanja karto raf skih ele mentov. Preučeni so bili re prezentativn. zemljevi di slovenske a ozemlja, ki so nastajali od 16. do 19. stoletja. Jedro dela predstavlja oblikova ­nj. kriterije. z. določite. razvoj. posamezni‰ meto. prikaz. kart. rafski‰ elemento. te› . otavljanj. njihovih iz stopajočih značil no sti. Poleg navede ne ga so siste matično raz čle nje ni in opredelje ni po sa ­mezn. pojmi, vezan. n. kart. rafsk. elemente, poda. pr. le. . odovin. kart. rafij. v Evrop. te› opisan. najpomembnejši zgodovinski zemljevi di slovenske a ozemlja. Pri preu čevanju ori i nal nih karto raf ­ski‰ de. s. bil. uporabljen. predvse` zemljevid. Zemljepisn. . muzej. Ge. rafsk. . inštitut. Anton. Melika Znanstve nora ziskoval ne ga centra Slovenske aka de mije znano sti in umetno sti, karto raf ske . oddelk. Narodn. i. univerzitetn. knjižnice, Knjižnic. Miran. Jarc. Nov. mest. te› zasebni‰ zbir” zbi­rateljev. 
Ključnebesede: e. rafija, . odovin. kart. rafije, star. zemljevidi, kart. rafsk. elementi, Slovenij. 

Mau ro Hrvatin: 
Mor fometrič ne zna čil no sti površja na raz lič nih kam ni nah v Sloveniji 

Morphometric characteristics of surface on dif ferent rocks in Slovenia 
Doktorska!disertacija: Koper, Univerz. n. Primorskem, Fakultet. z. humanistič ne štu dije, Od delek za geo rafijo, 2016, 252 stran. Mentor: dr. Matej Gabrove. Zagovor: 4. 4. 2016 Naslov: Znanstvenoraziskovaln. cente› Slovensk. akademij. znanost. i. umet­nosti, Ge. rafsk. inštitu! Anton. Melika, Gosposk. ulic. 13, 1000 Ljubljan. E-pošta: mau ro @zrc-sazu.s. 
Izvleček: Disertacij. n. kvantitative. nači. opredeljuj. vpli. kamninsk. sestav. n. površinsk. izob­likovanos! Slovenije. Osrednj. de. pripad. statističn. analiz. nov. . d. italn. . zemljevid. vrs! kamni. in dvaj se tih morfome tričnih ka zal nikov, ki so bili pripravlje ni na te melju di ital ne a modela višin. N. iz branih treh listih Os novne eološke karte (Celje, Po stoj na in Ribni ca) je bilo preu če no, kolik šen j. vpliv kam ninske se stave in kolik šen vpliv tektonske zgradbe na izoblikovanost površja. Na šti rih te ­renski‰ območji‰ (pr. Dobj. n. Kozjanskem, v povirj. Idrijc. v Idrijske` hribovju, pr. Lipic. n. Kras. ter na Sle me nu med Smrekovcem in Uršljo oro) je av tor po skušal ugotoviti, ali lahko s te renskim de ­lom pomembno dopol ni iz sledke pri doblje ne ze eo raf skim in forma cij skim siste mom. Statistič n. povezanost med kam ni nami in relie fom je dolo čal s korela cij ski mi koe fi cienti, izra ču nani mi na te me ­lju konti. enč nih tabel, ter s Pearsonovi mi korela cij ski mi koe fi cienti. Prav vse opravlje ne ra ziskave s. poka zale, da ob staja statistično pomembna povezanost kam ninske se stave z izoblikovanostjo površj. in da spa da kam ninska se stava med najpomembnejše de javnike raz voja relie fa. 
Ključnebesede: eomorfol. ija, e. rafija, eol. ija, e. rafsk. informacijsk. sistem, d. italn. mo­del relie fa, morfome trija, Slove nij. 

Dar ka Jezer šek: 
Vpliv fi zič nogeografskih in druž benogeografskih dejavnikov na hojo 
kot obliko traj nostne mobil no sti v me stih (na pri meru me sta Koper) 

The impact of physio-geographic and socio-geographic factors on walking as a form of sustainable urban mobi lity (in the case of the city of Koper) 
Doktorska!disertacija: Koper, Univerz. n. Primorskem, Fakultet. z. humanistič ne štu dije, Od delek za geo rafijo, 2016, 249 stran. Mentor: dr. Stanko Pel. Zagovor: 30. 6. 2016 Naslov: Ti njan 78, 6281 Škofij. E-pošta: darka @harphasea.s. 
Izvleček: Doktorska diserta cija se ukvarja s pešačenjem, traj nostno naravnano obliko mobil no st. in želi prispevati k poz navanju ključnih ele mentov, ki so odločilni za hojo. Pešačenje je pomembno z. vzdrževanje dobre ga stanja prome ta v me stih, kar je lavno načelo traj nostne mobil no sti. V ospredj. je ra ziskava, kako poteka odlo čanje prebival cev mest za hojo in kaj ima več ji ter kaj manj ši vpliv n. njihovo odlo čanje. Podana so bila do sedanja spoz nanja o vplivu naravnih okolj skih de javnikov, de jav ­niko. rajen. . okolj. i. osebni‰ dejavniko. pešcev, k. na' b. skupa' . ral. pomembn. vl. . pr. odločanj. 
lju di za hojo. Anali za in sinteza ob stoječe znanstve ne lite ratu re domačih in tujih av torjev sta bili os ­nova za oblikovanje para digmat ske a modela ra ziskav. – modela potoval ne hoje. S pomočjo tega j. v empi rični raziskavi, iz vede ni na iz branem pri me ru me sta Koper, preverje no součinkovanje eo raf ­skih lastno sti me sta in lastno sti prebival cev na potoval no hojo v me stih. V zaključku so opredelje n. de javniki, ki vplivajo na odlo čanje prebival cev mest za hojo in iz delan model privlač no-odboj nih de ­javnikov potoval ne hoje, ki pona zarja mehani zem odlo čanja za hojo.
Ključnebesede: prometna eo rafija, traj nostna mobil nost, do stopnost, hoja, pešačenje, prebivalc. me sta, Kope› 

Si mon Ker ma: 
Geografija vina in vin ski tu ri zem na pri meru sloven ske Istre 

Geography of wine and wine tourism in the case of Slovenian Istria 
Doktorska!disertacija: Koper, Univerz. n. Primorskem, Fakultet. z. humanistič ne štu dije, Od delek za geo rafijo, 2016, 182 stran. Mentor: dr. I or Ju rin čiď Somentor: dr. Aleš Gač ni” Zagovor: 30. 6. 2016 Naslov: Krož na ce sta 2, 6000 Kope› E-pošta: si mon.kerma @fts.upr.s. 
Izvleček: Doktorska diserta cija obravnava področje eo rafije vina, vinskih re ij in njihovih iden ­titet. Vpeljan je bil pojem terroir, ki je izra zito eo raf ski koncept in zelo uporaben pri ra zu mevanj. tako zaščite eo raf ske ga porekla vina kakor tudi promocije vinske re ije v kontek stu raz voja vinske ­
ga tu riz ma. Za štu dijo pri me ra je bila iz brana slovenska Istra, vi norod ni okoliš ozi roma vinska re ij. s prepoznavn. identitet. i. bol' al. man' izstopajoči` terroirjem. Podrobn. s. predstavljen. njen. po­krajinske značil no sti, pomen vi no rad ništva in vi narstva v pre teklo sti ter formal ni nastanek in raz vo' vi norod ne a okoliša vse do danes. Slovenska Istra, zlasti njen obmorski del, je tudi uveljavlje no tu ri ­stičn. območj. i. potencialn. vinskoturističn. destinacija, zat. st. bil. analiziran. obstoječ. infrastruktur. in ponudba, s te rensko ra ziskavo med vi narji ter obiskoval ci vinskih kle ti in vinskih pri reditev pa ra ­ziskan. stopnj. njen. razvitosti. Ključn. elementi, k. opredeljujej. identitet. obravnavan. r. ij. i. njen. razvojn. potencia le, s. bil. . otovljen. s pomočj. metod. delf. me. izve denc. i. vinsk. . i. turistično­
ostinsk. . sektorja. S pomočj. spletn. anket. j. bil. raziskan. tud. dojemanj. obravnavan. r. ij. me. prebival ci Slove nije. Ključnebesede: eo rafija vina, vinske re ije, identite ta re ije, terroir, vinski tu ri zem, del fi me to ­da, slovenska Istr. 

Gru ša Zlobec: Druž beni polo žaj jezika in jezikovnih praks v integra cij skih proce sih mi grantov na pri meru fran cije 
Social status of language and language practise in integration process of migrants in the case of France 
Doktorska!disertacija: Koper, Univerz. n. Primorskem, Fakultet. z. humanistič ne štu dije, Od delek za geo rafijo, 2016, 234 stran. Mentor: dr. Milan Bu fo. Somentorica: dr. Mate ja Sed ma” Zagovor: 1. 7. 2016 Naslov: Črna vas 187, 1000 Ljubljan. E-pošta: rusa_zlobec @hotmail.co` 
Izvleček: Doktorska diserta cija obravnava jezik kot živ organi zem, ki predstavlja bo gat vir za ana ­liz. družbeno-kultur ni‰ vzorce. i. s. zrcal. v nenehne` medsebojne` vplivu. Družben. položa' jezik. v int. racijski‰ procesi‰ n. primer. Francij. nakazuj. i. odraž. družbeno-kulturn. procese, tak. pre­vladujoč. jezikovn. skupin. ko! manjši. te› potomce. m. rantov. Doktorsk. disertacij. izhaj. i. teoretski‰ iz hodišč vedenj ske eo rafije in politič ne eo rafije. Ta obravnava pojem dr žave kot druž be no-pro ­storsk. fenomen, kje› s. o. političn. o› aniziranost. razvijaj. tud. specifičn. družben. i. kulturn. procesi, s kate ri m. se identifi cira določena skupi na ljudi. Potreba p. vzpostavitvi te ritorial nost. in etnocentrič ­no sti vodi do raz voja etnič nih, kulturnih in tudi jezikovnih struktur, ki odra žajo stanje popula cije i. njihov od nos do okolja. Diserta cija je oprta na teoret ska iz hodiš ča ekolo ije jezika ter varia cij ske li. ­vistike, k. poudarj. nerazdružljiv. sobivanj. jezik. i. družben. . okolja, k. soustvarjat. te› močn. vplivat. dr. n. dr. . a. Z nameno` analiz. izbrani‰ jezikovni‰ prak. i. poskus. identifikacij. njihov. . iz­vora, pa so bili ra ziskani in upo števani tudi sociološki de javniki in širši kontekst okolja.
Ključnebesede: li. vistika, inte ra cij ski proce si, mi ra cije, okolje medkulturne ga stika, ekolo ij. jezika, Francij. Valenti na Brečko Gruba› 
Novi magistri in doktorji znanosti s področja geografije na filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani 

Nataša Joki ć: 
Traj nostni vidiki zdraviliškega tu riz ma v Sloveniji 

Sustainable aspects of health tourism in Slovenia 
Magistrskodelo: Ljubljana, Univer za v Ljubljani, Filozof ska fakulte ta, Od delek za eo rafijo, Univer ­zitetni podiplomski štu dij varstva okolja, 2016, 192 stran. Mentor: dr. Dušan Plu! Zagovor: 18. 2. 2016 Naslov: Trg komandanta Stane ta 5, 1000 Ljubljan. E-pošta: nataska.j @gmail.co` 
Izvleček:V m. istrske` del. sm. skušal. ocenit. skladnos! dosedanj. . razvoj. zdravilišk. . turiz­m. v Slovenij. z okoljskimi, socialnim. i. ekonomskim. načel. trajnost n. . razvoj. turizma. Obli kova l. smo sistem indikatorjev, ki vključuje vse tri vi dike traj no sti, in ga ume stili v DPSIR model. Poleg na ­bora splošnih indikatorjev traj nostne ga tu riz ma nekate rih že ob stoječih modelov smo v model dodal. še nekaj indikatorjev speci fičnih za zdraviliški tu ri zem. Za pro storsko raven iz ka zovanja vred no st. indikatorje. sm. predl. al. rave. občine. N. osnov. analiz. izbrani‰ indikatorjev, z. kater. sm. uspel. pridobit. podatk. te› funkcijsk. . vrednotenj. dosedanj. . razvoj. zdravilišk. . turizma, ocenjujemo, d. j. zdravilišk. turize` v večin. zdraviliški‰ obči. pomembn. oniln. sil. ospodarsk. . razvoja, po­memben zapo slovalec, ki je raz voju zdraviliških občin dal svojevrsten pečat. V bodoče bo treba n. ekonomskem in social nem področju dvigniti dodano vred nost na zapo sle ne ga, iz boljšati plačilo za ­po sle nih ve turistični de javno sti ter povečati povezanost zdraviliških podje tij ze manjšimi lokal ni m. ponudniki. Pr. okoljski‰ indikatorji‰ s. zdravilišk. občin. povprečn. dos. l. najnižj. ocene. Z vidik. okoljsk. trajnost. j. najbol' sporno, d. noben. zdravilišč. izrabljen. vod. n. vtiskuj. naza' ve eotermal­ni vodono snik ter da iz puščajo odpad ne vode ne po sred no v okolje (na komu nal no omrežje s čistil n. napravo so priključena le zdravilišča v treh zdraviliških občinah). Z vi dika okolj ske traj no sti je me. dru im pozitivno, da so sezonska nihanja v tu rističnem obisku manjša, pov prečna doba bivanja tu ri ­sto. daljš. te› d. imaj. zdravilišk. podjetj. vodiln. vl. . pr. pridobivanj. okoljski‰ znako. z. turističn. nastanitve ne zmogljivo sti. 
Ključnebesede: zdraviliški tu ri zem, traj nostni tu ri zem, traj nostni indikatorji, DPSIR mode. 

Katja Debevc: 
Tipi za cija rabe tal v mra ziščih 

Typification of land use in frost hol lows 
Magistrsko!delo: Ljubljana, Univerz. v Ljubljani, Filozofsk. fakulteta, 
Oddele” z. e. rafijo, Univerzitetn. podiplomsk. študi' varstv. okolja, 2016, 
174 stran. 
Mentor: dr. Matej Ogri. 
Zagovor: 20. 6. 2016 
Naslov: Be gu nje pri Cerkni ci 98, 1382 Be gu nje pri Cerkni c. 
E-pošta: katja.debevc @gmail.co` 

Izvleček: V m. istrskem delu je raziskana raba tal v mra ziščih in spre mi njanje le-te v pri merjav. z rabo tal v franciscej skem katastru z začetka 19. stoletja in rabo tal danes. Predstavlje no je pojavlja ­nj. različn. rab. ta. led. n. nadmorsk. višin. dn. mrazišča, led. n. tipizacij. i. r. ionalizacij. mrazišč. Ra ziskano je tudi pojavljanje arheoloških najdišč v mra ziščih kot znak še starejše po selitve. Rabo ta. iz kart franciscej ske ga katastra smo karti rali za skupno 50 mra zišč. Vzorec tri de se tih mra zišč iz sku ­pi ne di narske pre ra de, na kate rem smo umerjali me todo, ter vzorec 20 mra zišč Dolenj ske ga podolj. in Bele kraji ne, na kate rem smo me todo preverjali. Iz brane krite rije, nad morsko višino, indeks preo ­braz be okolja in po selitev smo standardi zi rali na isto mersko lestvi co, da so med seboj pri merljivi. 
Z uporabo več-krite rij ske a odločanja in obtežene li nearne kombi na cije, smo jim določili vred no st. in na podl. i teh vred no sti predvi devali spre membo rabe tal na kontrol nem vzorcu mra zišč. 
„ otovili smo, da je mra zišča, v kate rih ni potekala spre memba rabe tal, lahko določiti, težje pa j. določiti, ali poteka ogoz dovanje ali ozele njevanje. „ otovili smo tudi, da je inten zi fika cije in ur bani ­za cije zelo malo. 
Rezultate in me todo smo ovred notili in podali predlo e za iz boljšave in na dalj nje delo. Ključnebesede:mrazišča, rab. tal, franciscejsk. kataster, nadmorsk. višina, indek. preobrazb. oko­lja, po selitev, več-krite rij sko odločanje, obtežena li nearna kombi na cija, Slove nij. 

Branka Mirt: 
Uvajanje ukrepov traj nostne mobil no sti v občini Ra dlje ob Dravi 

Introduction of measures in the field of sustainable mobility in the muni­cipality Radlje ob Dravi 
Magistrsko!delo: Ljubljana, Univerz. v Ljubljani, Filozofsk. fakulteta, 
Oddele” z. e. rafijo, Univerzitetn. podiplomsk. študi' varstv. okolja, 2016, 
134 stran. 
Mentor: dr. Matej Ogri. 
Zagovor: 23. 6. 2016 
Naslov: Cankarjeva 26, 2000 Maribo› 
E-pošta: branka.mirt @e nergap.s. 

Izvleček: Zarad. vs. večji‰ n. ativni‰ učinko. promet. n. okolje, zdravj. i. bl. inj. ljud. j. postal. celostna obravnava prometne ga siste ma nuja. Celostna obravnava te melji na siste matičnem ure janj. in upravljanju mobil no sti s ciljem do se ganja večje kakovo sti bivanja. Pri tem se, ob upoštevanju okolj ­skih, social nih in ospodarskih potreb družbe, enakovred no obravnava vse prometne podsiste me, ko! so hoja, kole sarje nje, javni potniški promet, motorni in mi rujoč promet. Občina Ra dlje ob Dravi nim. izkušen' s celost ni` pristopo` pr. načrtovanj. mobilnosti. Razvojn. dokument. občin. s. n. področj. promet. osredotočaj. v večin. n. z. otavljanj. zadostn. zm. ljivost. cestn. infrastrukture. Vzpostav­lje na prak sa, ki te melji na ne povezani obravnavi prometnih področij, je po oje na z visoki mi stroški, ki jih občina name nja po samez nim storitvam. M. istrsko delo se tako osredotoča na traj nostne pri ­stope pri ure janju mobil no sti v občini Ra dlje ob Dravi. Na podl. i opravlje ne anali ze stanja in potreb, preučitv. nekateri‰ pravni‰ okviro. te› pr. le d. primero. dobri‰ praks, j. bi. pripravlje. koncep! traj­nostne ga urejanja mobil no sti. Ta podrobne je obravnava področji javnih prevozov in upravljanj. z mobil nostjo, v okvi ru kate rih so po samez ni ukre pi že bili iz vede ni ozi roma so v fazi priprave na iz ­vajanj. 
Ključnebesede: celostno načrtovanje mobil no sti, mobil nostne potrebe, pri me ri dobrih praks, traj ­nostna mobil nost, Občina Ra dlje ob Drav. 

Uroš Mli nar: 
Sonaravne raz voj ne možno sti iz branih kraških zavarovanih območij 

Sustainable development opportunities of the studied protected areas of the Karst re gion 
Magistrsko!delo: Ljubljana, Univerz. v Ljubljani, Filozofsk. fakulteta, Oddele” z. e. rafijo, Univerzitetn. podiplomsk. študi' varstv. okolja, 2016, 130 stran. Mentorica: dr. Metka Špe. Zagovor: 15. 9. 2016 Naslov: Dolomit ske ga odreda 18, 6230 Po stoj n. E-pošta: uros.mli nar @gmail.co` 
Izvleček: Na območju Krasa, Notranj ske in Severne Pri morske ob staja več raz ličnih vrst naravni‰ parkov, med kate ri mi so velike raz like v upravljanju. Re ij ski park Škocjanske jame, Notranj ski re ij ­ski park in Krajinski park Pivška pre sihajoča jeze ra so pridobili status parka v času samo stoj ne države, medte` k. s. ostal. manjš. park. starejš. i. nimaj. urejeni‰ pravi. upravljanja. Ustanovitven. akt. tre‰ ome nje nih parkov predvi devajo načrte upravljanja, vendar se ti v prak si le del no iz vajajo. Poleg teg. so na preučevanem območju prisotne pobu de po ustanovitvi še dveh re ij ski parkov (Snežnik in Na ­nos-Trnov ski ozd), ki bi pripomo la k povezovanju manjših zavarovanih območij in ambi cioz ne j. začrtala sonaravni raz voj re ije. Iz kušnje pri ustanavljanju parkov iz pre teklo sti kažejo, da se naspro ­tovanj. pojavljaj. v lokalni‰ skupnostih, v različni‰ ospodarski‰ pan. a‰ i. pr. domačinih. Raziskav. obravnav. uspešnos! delovanj. ustanovljeni‰ parko. i. vključuj. odno. strokovn. javnost. te› deležni­ko. v prostoru, k. s. naklonjen. smotrnem. delovanj. parko. i. sonaravnem. razvoj. r. ije. Največj. težave iz vi rajo iz občin in njihove ne pripravlje no sti za povezovanje na varstve nem področju ter n. področju skupne ga upravljanja parkov. Ra ziskava opozarja, da je za učinkovito sonaravnost potrebn. načrtovanje raz voja zavarovanih območjih na širšem re ional nem nivoju. Podani so predlo i povezo ­vanja in vzpo stavljanja zele nih kori dorjev med ob stoječimi in načrtovani mi parki. 
Ključnebesede: zavarovan. območja, upravljavsk. načrt, povezovanje, sonarav n. razvoj, varstv. na­rave, varstvo okolja, varstvo kulturne dediščine. 

Maja Žun: Poučevanje okoljevarstvenih vsebin pri pouku geografije po načelih eko»peda gogike in in duktivnega vzgoj nega pri stopa 
Environmental issues education in geography classes according to eco ­pe dagogical principles and the inductive educational approach 
Magistrsko!delo: Ljubljana, Univerz. v Ljubljani, Filozofsk. fakulteta, Oddelek za eo rafijo, Od delek za ped. o iko, Univer zitetni podiplom ­ski štu dij varstva okolja, 2016, 145 stran. Mentorica: dr. Tatjana Re snik Planin. Somentor: dr. Robi Krofliď Zagovor: 27. 9. 2016 Naslov: Podsmreka 29, 1356 Dobrov. E-pošta: maja.zde sar25@siol.net, zun.maja @gmail.co` 
Izvleček: Namen m. istrske ga dela je bil iz lite ratu re iz luščiti ped. oška načela ekoped. o ike i. jih pre ne sti v pouk eo rafije, v okolj sko vzgojo pre ne sti tristopenj ski model vzgoje za od ovornost, ki je bil raz vit v okvi ru induktivne ga vzgoj ne ga pristopa, v empi ričnem delu pa ugotoviti vključenos! ped. oških načel obeh konceptov v učne načrte in učbe nike za eo rafijo ter medpred metne ku riku ­l. za okoljsk. v. oj. ko! VIT. te› na konc. pr. učitelji‰ e. rafij. z vprašalniko` preveriti, v kolikšn. meri ta načela vključuje jo v pouk. Rezultati anali ze šolskih doku mentov so poka zali, da bi bilo smisel ­n. v dokument. bolj. vključit. problemsko-dialošk. pouk, z obrazložitvijo, kakše. pome. im. ta” pou” za raz voj kritične zave sti, ki vodi v angažiranost za spre membe v družbi in okolju. Ravno tako je tre ­ba bolje vključiti aktivno sti v okvi ru modela za raz voj od ovorno sti do okolja z obraz ložitvijo. Tak. z vi dika ekoped. o ike kot induktivne ga vzgoj ne ga pristopa bi bilo treba bolj spodbujati učenje i. poučevanje v naravi, v okolju iz ven učil ni ce, ki je te melj za raz voj ljubez ni do okolja, kar je na dalje os ­nova za raz voj spoštovanja in od ovorno sti do okolja. Pri obravnavanju vsebin varstva okolja i. trajnostn. . razvoj. p. j. treb. naredit. vsebinsk. povezav. me. družben. e. rafskim. proces. i. po­javi, ko! s. ras! svetovn. . prebivalstva, lobaln. neenakos! i. nepravičnos! te› lobalizacij. kapitalističnega siste ma s količinsko ospodarsko rastjo in potrošniško družbo, z no sil no spo sobnost ­jo okolja in lobal ni mi okolj ski mi proble mi. V učne cilje je smisel no vključiti tudi manj kajoče ukre pe, ki so v prid traj nostne mu raz voju in ki prispevajo he lobal ni ekološki traj nostni družbi, kot je oprede ­ljen. v Listin. Zemlje, temeljn. listin. ekoped. . ov. Ke› s. v. oj. i. izobraževanj. z. trajnostn. razvo' ozi roma traj nostnost odvijata v šoli, je zelo pomembno, da je tudi sama šola zgled traj nostne ga ravna ­nja, v kate re ga se de javno vključuje jo vsi – učenci ozi roma dijaki ter učitelji in dru i zapo sle ni v šoli. 
Ključnebesede: ekoped. o ika, induktivni vzgoj ni pristop, di daktika geo rafij. 

Lucija Lapuh: 
Ekonom skogeografsko vred notenje prožno sti regij v času rece sije 

Economic-geographical evaluation of regional resilience during recession 
Doktorskadisertacija:Ljubljana, Univerz. v Ljubljani, Filozofsk. fakulteta, Od delek za geo rafijo, 2016, 292 stran. Mentor: dr. Si mon Kuša› Zagovor: 10. 5. 2016 Naslov: Liptov ska 19, 3210 Slovenske Konji c. E-pošta: lu cija.lapuh @zrc-sazu.s. 
Izvleček: Rece sija, ki je na države Evrop ske unije vplivala od leta 2008, je pov zročila ospodarsk. na za dovanje in porast števila brez po sel nih tudi v slovenskih re ijah in občinah. Zani malo nas je, v ka ­teri‰ tipi‰ r. i' i. obči. led. n. njihov. družbeno-gospodarsk. sestav. j. bilogospodarstv. naj močneje pri za de to. Spo sobnost re ij, da se zoperstavijo rece siji in okrevajo, poj mujemo s koncep ­to` prožnosti. Prožnost, k. s. nanaš. n. dr. . polovic. ospodarsk. . cikla, sm. opredelil. ko! okrevanj. na vred no sti pred rece sijo in jo me rili s spre membo bruto domačega proi zvoda na prebival ca za re i ­je ozi roma bruto dodane vred no sti na zapo sle ne ga za občine in stopnjo re istri rane brez po sel no sti. Te melj no znanstve no vprašanje je bilo ugotoviti, kako družbeno-gospodarska se stava re ije vpliva n. nje no prožnost. Pri anali zi vpliva družbeno-gospodarske se stave na vpliv rece sije ter prožnost re ij i. občin smo uporabili niz multivariatnih in bivariatnih statističnih me tod ter anali zo opisnih statistik. Pomurska je edi na slovenska re ija, kate re ospodarstvo je okrevalo. Občini Gorišnica in Vitanje st. edi ni prožni. Prožnejše so bile o ste je poselje ne re ije z ugod nejšo de mo raf sko se stavo, ki so podjet ­ništvu name njale večjo pozornost. Prevelika speciali zi ranost re ije zmanjšuje prožnost, večja iz voz n. us merje nost in dobra prometna do stopnost pa prispevata k prožno sti. Doktorska diserta cija prispev. k boljšemu poz navanju de javnikov prožno sti in dopol njuje vr zel v ra ziskavah s področja prožno sti. 
Ključnebesede: ekonomsk. e. rafija, r. ionaln. načrtovanje, recesija, ospodarsk. nazadovanje, prožnost, odpornost, družbeno-gospodarska se stava, struktu ra re ij, Slove nij. 

Aljoša Ja sim Tahir: 
Model traj nostne rabe pro stora na pri meru lokal ne skupno sti 

Sustainable land-use mo del on a lo cal-community example 
Doktorskadisertacija:Ljubljana, Univerz. v Ljubljani, Filozofsk. fakulteta, 
Oddele” z. e. rafijo, Interdisciplinarn. doktorsk. študijsk. pr. ra` 
Varstvo okolja, 2016, 231 stran. 
Mentor: dr. Dušan Plu! 
Somentor: dr. Andrej Po gačni” 
Zagovor: 19. 5. 2016 
Naslov: Štihova uli ca 15, 1000 Ljubljan. 
E-pošta: aj.tahir @bo son.s. 

Izvleček:Rab. prostor. pomembn. vpliv. n. posamezn. kriterij. trajnostn. . razvoja, ko! s. biot­ska raz novrstnost, eko sistemske funkcije, ene› etska učinkovitost in možnost rabe obnovljivih vi ro. ene› ije. V okvir. disertacij. j. bil. . otovljeno, d. j. vpliv. rab. prostor. n. nekater. kriterij. trajno­st. možn. merit. ozirom. vrednotit. stopnj. trajnost. model. rab. prostora. Predl. an. j. metodol. ij. v oblik. indeks. trajnosti, k. izraž. kvantitativ n. odstopanj. izmerjeni‰ vrednost. n. preučevane` ob­močju lokal ne skupno sti od opti mal nih traj nostnih vred no sti. Preve ritev me tode na pri me ru Mestn. občine Ljubljana je poka zala, da ob stoječi model rabe pro stora v iz branih krite rijih pomembno odsto ­pa od opti mal nih traj nostnih vred no sti. Na podl. i pre leda dognanj tujih in domačih strokovnjako. ter lastnih empi ričnih analiz so podane us me ritve za iz boljšanje stopnje traj no sti rabe pro stora. Glav ­ne usme ritve predstavljajo poli centrično struktu ro strnje nih naselij, povečanje o stote po selitve, 3D he te ro e no rabo pro stora, višjo večstanovanj sko rad njo, opti mi zi rano z vi dika sončnega ob sevanja, vključevanje naravnih površin v naselja (zele na in frastruktura) in v . rarni pro storski model. Na pri ­me ru Mestne občine Ljubljana je bilo ugotovlje no, da je v bodoče ob upoštevanju teh us me ritev tud. v pri me ru povečanja števila prebival cev možno ohraniti ob seg eko sistemskih funkcij, delež naravni‰ površin, zmanjšati speci fično rabo ene› ije ve ospodinjstvih in speci fične emisije CO2, ter z. otovit. pomemben del potrebne ene› ije iz obnovljivih vi rov ene› ije. 
Ključnebesede: indeks traj no sti rabe pro stora, model traj nostne rabe pro stora, ene› et ska učinko ­vitost, raba obnovljivih vi rov ene› ije, biodiver zite ta, eko sistemske funkcije, Mestna občina Ljubljan. 

Janez Matos: 
Dejavniki pro stor ske raz poreditve divjih odla gališč odpadkov 

Factors of spatial distribution of il le gal dump sites 
Doktorskadisertacija:Ljubljana, Univerz. v Ljubljani, Filozofsk. fakulteta, 
Oddele” z. e. rafijo, Interdisciplinarn. doktorsk. študijsk. pr. ra` 
Varstvo okolja, 2016, 166 stran. 
Mentorica: dr. Metka Špe. 
Somentor: dr. Krištof Ošti› 
Zagovor: 19. 5. 2016 
E-pošta: janez.matos @gmail.co` 

Izvleček: Spopa danje se proble matiko nele gal ne ga odlaganja odpadkov je lahko učinkovitejše, č. proučimo de javnike, ki vplivajo na pro storsko raz poreditev div jih odlagališč. Za iskanje komplek sni‰ povezav med temi de javniki je bilo uporablje no ru darje nje podatkov. Poka zalo se je, da je na ta nači. mo oče izračunati model, ki pravil no napove loka cije 71 % odlagališč. Če na podl. i modela iz dela ­mo karto območij, privlačnih za nele gal no odlaganje, ta območja pokrije jo 2 % površine Slove nije. Najuspešnejš. primerljiv. obstoječ. raziskav. (Chu, Li. i. Shi. 2013) z uporab. dr. i‰ meto. n. 12 % proučevane ga območja odkrije 56 % odlagališč. 
Pr. proučevanj. posamezni‰ pokrajinskoekološki‰ tipo. s. j. pokazalo, d. j. v reliefn. ra. ibani‰ območjih za nele gal no odlaganje naj bolj pomembna do stopnost loka cije, pomembna de javnika v mo ­delih za tovrstne pokrajinske tipe sta zato bližina cest in naselij. V ravninskih, o ste je po selje nih ob ­močjih, sta najpomembnejši skritost in inten zivnost rabe tal. Glede na ugotovitve pričujoče ra ziskav. j. z opisanim. metodam. m. oč. izdelat. pokrajinsk. pril. ojen. kart. območij, privlačni‰ z. nel. aln. odlaganje, in s tem močno iz boljšati učinkovitost te renske ga dela pri nad zoru proble matike div jih od ­lagališč. 
Ključnebesede: div ja odlagališča, na cional ni re ister div jih odlagališč, pro storska raz poreditev, ka ­zal nik pojavno sti odlagališč, ru darje nje podatko. 

Damjana Kern: 
Ohranjanje identitete s poučevanjem slovenščine med Slovenci v Avstriji 

Preserving identity by teaching Slovenian to the Slovenians in Austria 
Doktorskadisertacija:Ljubljana, Univerz. v Ljubljani, Filozofsk. fakulteta, Od delek za geo rafijo, 2016, 432 stran. Mentor: dr. Jernej Zupančiď Somentor: dr. Marko Stabe' Zagovor: 5. 9. 2016 Naslov: Ce sta v Poli co 31, 4207 Cerklj. E-pošta: damjana.kern @ff.uni-lj.s. 
Izvleček:V interdisciplinarn. zasnovan. diserta cij. s. v kontekst. avstrijsk. a slovenstva os vetljuj. vlo a, ki naj bi jo pri ohranjanju slovenske identite te imelo učenje slovenščine v manjšinskih vzgoj no­izobraževalni‰ ustanova‰ te› oddelki‰ dopolniln. . pouk. slovenščine. Ločen. obravnav. s. podrobnej. pos večajo šti rim po selitve nim območjem, kjer v Av striji živijo slovenske skupno sti in je organi zi ra. pouk slovenščine: Koroški, Štajerski, Predarlski in Du naju. Današnja skupnost Slovencev v Av striji j. se stavlje na iz predstavnikov av tohtone narod ne manjšine, iz seljencev raz ličnih e ne ra cij ter zdomcev. Glavna značil nost njihove a narod nostne a opredeljevanja je vzporednost med av strij sko in sloven ­sko identite to. Skupni ka zalec slovenske identite te je slovenski jezik, ki vsaj pri starejših e ne ra cijah n. zu naj ostaja lavni raz poz navni znak, preko kate re ga se mani fe sti ra pripad nost po samez nika slovens ­tvu, pr. mlajš. eneracij. p. vsakdanj. rab. jezik. n. sovpad. veď z izraženi` slovenstvom. Slovenščin. je bolj ali manj situa cij sko ome je na in zredu ci rana na svet zasebno sti. 
V razmerah, k. s. značiln. z. manjšinsk. ozirom. izseljensk. prostor, učenj. i. poučevanj. slovensk. . jezika pre se ga splošni izobraževal ni pomen. Poleg pri dobivanja, raz vijanja in ohranjanja (knjižne) slovenščine, predstavljajo (manjšinske) šole in od delki dopol nil ne ga pouka tudi okolje, kjer naj bi pri ­haja l. d. na. radnj. i. utrjevanj. jezikovni‰ i. narodnost ni‰ vrednot, k. se, prek. me. eneracijsk. . pre no sa slovenske ga jezika in pri za devanj za ohranjanje slovenstva, vzpo stavijo v družinskih okoljih. 
Ključnebesede: socioli. vistika, socialn. e. rafija, slovenščina, učenj. slovenščine, ohranjanj. iden­tite te, av tohtone narod ne manjšine, iz seljenci, Slovenci v Av striji, manjšinska šola, dopol nil ni pou” slovenščine, av strij ska Koroška, Štajerska, Predarlska, Du na' 

Matjaž Ger šič: 
Sloven ska pokrajin ska imena kot dejavnik identitete 

Slovenian horonyms as an identity factor 
Doktorskadisertacija:Ljubljana, Univerz. v Ljubljani, Filozofsk. fakulteta, Od delek za geo rafijo, 2016, 346 stran. Mentorica: dr. Katja Vintar Mall. Somentor: dr. Dr. o Klad ni” Zagovor: 26. 9. 2016 Naslov: Znanstve nora ziskoval ni center Slovenske aka de mije znano sti i. umetno sti, Geo raf ski inštitut Antona Melika, Gospo ska uli ca 13, 1000 Ljubljan. E-pošta: matjaz.gersic @zrc-sazu.s. 
Izvleček: V doktorski diserta ciji obravnavamo ime na slovenskih pokrajin. V uvod nem delu opre ­deli mo te melj ne poj me in podamo pre led obravnave zemlje pisnih imen pri nas. Ve dru em del. kronološk. pretresem. vir. pokrajinskih imen, začenš. z arhiv ski` radivom. V tretje` del. s. pred­stavljen. rezultat. zbiranj. pokrajinski‰ ime. s pomočj. anketiranja. „ otovil. smo, d. s. v primerjav. z ostali mi tipi zemlje pisnih imen pokrajinska tista, ki so med naj slabše ra ziskani mi, kljub temu, da ji‰ naj dem. ž. n. najstarejši‰ zem ljevidi‰ današnj. . slovensk. . ozem lj. (n. prime› Istr. i. Kras). Z an­ke ti ranjem smo med dru im ugotovili, da je stopnja uje manja med poi me novanjem pokraji ne i. pokrajinsko identite to visoka (več kot 70 odstotkov). Na podl. i spoz navnih zemljevi dov, ki so jih na ­risali anke ti ranci, pa smo ugotovili, da večina Slove nijo deli na osem pokrajin, da je naj več raz lični‰ imen uporablje no za območja vzhod no od Kam nika, ju ovz hod no in seve rozahod no od Idrije ter za ­hodn. o. Brežic. Me. sklepnim. . otovitvam. lahk. izpostavimo, d. pokrajinsk. imen. zrcalij. identitet. pokraji. i. s. pomembe. dejavni” v zavest. njihovi‰ prebivalcev, d. nis. hierarhičn. razporejena, de­loma pa lahko potrdi mo tudi, da jih je večina trdo zakore ni nje nih, nekate ra iz i njajo, delež na nov. uveljavlje nih pa je zane marljiv. V zave sti lju di imajo pokrajinska ime na ne jasno de fi ni ran ob seg in se, tako kot ostale jezikovne prvi ne, sčasoma spre mi njajo.
Ključnebesede: e. rafija, pokrajinsk. ime, zemljepisn. ime, imenoslovje, pokrajina, spoznavn. zem­ljevid, re ional na geo rafija, Slove nij. Lu cija Miklič Cve”