SVOBODNA SLOVENIJA leto (ANO) LVI (50) Štev. (N9) 13 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES 3 de abril - 3. aprila 1997 DR. ANDREJ FINK Danes sem Volitve v Sloveniji so že daleč za nami Ht. s sestavo nove vlade je država stopila v obdobje, ki naj bi od tedaj trajalo štiri leta. Denimo da je država, po predolgem merjenju sil, zdaj na zunaj spet ustaljena, vsaj institucionalno. Vlada nam je lahko všeč ali ne, a država je neko vlado nujno potrebovala. Lok je bil skrajno napet in iz te napetosti je nastalo, kar je nastalo. Kako in zakaj je do tega prišlo, zdaj ni važno. Post factum (težko bi rekli post fes-bim) nima smisla prinašati na dan slovenskih pregovorov o zarečenem kruhu ali o zvonjenju po toči. Pravočasnega zvonjenja je sicer bilo dovolj, a ni imelo niti zadost-nega niti pravega učinka. Stranka Slovenskih krščanskih demokratov, ki je zadnja leta bila v Sloveniji državotvorna in v zdomstvu petdeset let edina stranka z možnim konsenzom, je na volitvah močno padla in izgubila vodstveno funkcijo, ki jo je v slovenski politiki več let 'ntela. Ostala je na robu političnega odločanja in kot politična sila pdstala drugorazredni dejavnik. Trditev je kruta, a je gotovo bilzu resnice. Preskok izvoljenega poslanca k nasprotnemu parlmentarnemu taboru je stranki zadal dodatno rano, ki je Pravzaprav najhujša, ker jo je pred volivci •bočno diskreditiral kot nezanesljivo in neredno zaupanja. Krščanske demokrate, ki smo to postali skoraj z rojstvom in se taki v zreli dobi ohranili, to boli in pretresa. Nobenega pomena nima sedaj govorili. da so pomladanske stranke skupaj zma-Sale ali da smo v zdomstvu živeči krščanski demokrati na poraze in težave vajeni. V najboljšem primeru je to slaba tolažba.. Politična stranka mora volivce prepričati. Očitno volivci na novembrskih volitvah niso bili dovolj prepričani, da bi podprli ifdo delo in državotvorno funkcijo, ki jo je stfanka nosila v težkih letih koalicije. Toda 2daj samo gledanje nazaj nima smisla, kakor tudi ne brezplodno notranje obračuna-Vanje, čeprav bi se dalo marsikaj počistiti in se iz poraza kaj naučiti. V sedanji politični konstelaciji mora stranka SKD nujno dati slovenskim voliv-Cem sporočilo, ki bi lahko bilo delno novo, Pmdvsem pa bi moralo biti jasno. Verjetno je ravno pomanjkanje jasnega sporočila bilo krivo številčnega upada. A naj bo to tako ali drugače, za bližnjo in daljno prihodnost 1® nujno, da stranka izdela in ponudi vo-*lvcem svoj jasen profil. Tega je izgubila al> ji je močno obledel v težkih letih koali-Clje z LDS. Ta pristni obraz stranke sloven- pal, jutri ski volivci spet potrebujejo in pričakujejo. Vprašanje je, kako ga izdelati oziroma na kaj naj se stranka nasloni, da se dvigne iz depresije in ponovno stopi na pot. Stebra, ki se ponujata, sta vsaj dva. Prvi je zunanje narave. Stranka SKD je v slovenskem narodu stoletna stranka. V preambuli statuta je rečeno da je „stranka bila ustanovljena 10. marca 1989", nekako plašno pa je dodano, da je „ustanovitvena letnica politične predhodnice stranke leto 1892", in da „na ta način stranka ohranja od tega datuma dalje kontinuiteto'" Lahko bi bil zdaj čas, da se kontinuiteta jasneje in močneje izrazi, če ne s spremembo preambule, pa vsaj z dovolj jasno izjavo. S stoletno tradicijo stranka SKD danes ne more biti list, ki bi ga trenutna nevihta kar tako od- • pihnila s prizorišča. Preveč idejnega, moralnega in zgodovinskega bogastva je v njej, samo zaznati in priznati ga je treba. Drugi steber seže globlje. Gre namreč za strankin program, ki korenini na dvatisočletnih krščanskih družbenopolitičnih osnovah in vsaj stoletnem socialnem nauku cerkvenih okrožnic. Politično gibanje, ki se je ob koncu prejšnjega stoletja sprožilo po vsej Evropi, predstavlja neprecenljivo vrednoto, ki sega do danes in ki vsakemu narodu posebej, tudi našemu, na svoj način kaže pot in smer političnega dela v službi obče blaginje. To pa je seyeda mnogo več kot zgolj sodobna konzervativnost. Današnji Slovehiji bi bleda stranka SKD ne koristila dosti. Nasprotno, današnji Sloveniji bi ob taki stranki nekaj manjkalo. Na to kaže prehod volivcev k drugim sorodnim strankam, ki niso imele kaj prida boljše ponudbe. Le stvarno ali domnevno jasnejši profil so pokazale ljudem. Slovenski volivci nujno potrebujejo stranko SKD jasnih in v nekaterih točkah celo ostrih obrisov, da se lahko z njo istovetijo. Ob koncu leta bodo volitve predsednika republike. Stranka bo ob tem nujno morala izreči svojo besedo. Kar pa zadeva dobo štirih let, ki naj bi bila pred nami, ni nikjer rečeno, da bo res tako dolga. Pa tudi če bi bila, se bo Slovenska ljudska stranka, ki je danes v vladni koaliciji, slej ko prej začela izrabljati, čeprav jo bo seveda LDS skušala „ščititi", da se sama ohrani na oblasti. Vsaj čez štiri leta bo spet treba alternativ. Takrat mora stranka SKD biti čvrsto na položaju za nove preizkušnje in za morebitno združitev s sorodnimi strankami, za kar naj bi bila vrata vedno vsaj ria pol odprta. Razstava pirhov Nadškof dr. Rode: Kaj takega se ne dogaja v nobeni evrops Ljubljanski nadškof dr. Franc Rode je v pogovoru za Radio Slovenija 30. marca dejal, da se ne v Ljubljani ne v Rimu ni zavzemal za uvedbo verouka v šole, temveč za verski pouk, kar je nekaj drugega. Nadškof dr. Rode je v daljšem pogovoru pojasnil, da govori o predmetu verstva in etika, torej o. informacijah o religiji v našem prostoru, predvsem o krščanstvu, pa tudi o drugih religijah. Poudaril je, da bi pri tem morala imeti pomembno besedo tudi Cerkev, in izrazil obžalovanje, da je po načrtih ministrstva za šolstvo iz tega procesa izključena. „Kaj takega se ne dogaja v nobeni evropski državi," je zatrdil nadškof dr. Rode in ocenil, da bi Slovenija zaradi tega utegnila imeti težave pri vstopu v Evropsko . zvezo. „Tukaj si naši ministri po mojem nekako zapirajo oči pred evropsko stvarnostjo in ne vedo natančno, kje živimo, kje je Slovenija, v katerem prostoru je, iz kakšne tradicije izhaja, kakšna je naša civilizacija. Neke take Slovenije, ki bi Cerkev popolnoma odrinila iz šole/tudi iz javne šole, Evropa ne bo sprejela", je menil dr. Rode. Na vprašanje glede njegovega stališča o vračanju gozdov Cerkvi, ki je močno razburkalo slovensko politično prizorišče, je nadškof dr. Rode dejal, da je Evropa tudi tu izredno občutljiva. „Tudi tukaj si nekateri naši politiki domišljajo, da bodo lahko delali, kar se jim bo zahotelo, bodisi z referendumom bodisi s kakšnimi drugimi sred- . stvi, in zopet pozabljajo, da so evropska merila drugačna in da se nam zna zgoditi kakšna nesreča v približevanju Evropi, če tega ne bodo pravočasno spoznali", je dejal dr. Rode. Ocenil je, da ima Cerkev zadosti fleksibilne predloge in je zadosti pripravljena za dialog, zato je po njegovem mnenju razburkanje javnosti povsem umetno gojeno in morda celo zlonamerno. Poudaril je, da pri tem izhaja iz golega evropskega realizma, ki pa ga ne vidi pri vseh naših politikih. Izrazil je začudenje glede reakcij javnosti in ocenil, da pri tistih, ki so strašno prizadeti zaradi njegovih izjav, opaža predvsem pomanjkanje demokratičnega mišlje- • nja. „Nekdo javno pove, predloži svoja sta-Jišča kot izhodišča za pogajanja in že imamo ogenj v strehi," je dejal ljubljanski' nadškof dr. Franc Rode. STA po Internetu WW,IWP»|1|IMWW|(P MM Stati inu obstati" ®°ris Vugrinec, Večer, 27.3. (po internetu) V predprazničnem času je tednik Kmečki glas že sedmič pripravil v steklenem atriju ljubljanskega magistrata razstavo velikonočnih pirhov, ki jih sooblikujejo bralci. Na otvoritvi omenjene razstave sta spregovorila tudi bivši in sedanji ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar in dr. Franc Rode. Podelili so tudi nagrade za najlepše poslikane in oblikovane pirhe. S to razstavo se izraža na preprost način slovenska ustvarjalnost in smisel za barve, je dejal dr. Rode. Tudi v Mariboru pripravljajo ob velikonočnem času vsako leto več razstav pirhov in ljudje spet odkrivajo to ljudsko izročilo. Kdo se boji Cerkve na Slovenskem? Toliko strahu, prelitega prav posebej v zadnjem času ob imenovanju dr. Franca Rodeta za novega ljubljanskega nadškofa, ni bilo od lani, ko se je Slovenija pripravljala na obisk papeža Janeza Pavla II. Strah je skoraj vedno plod neznanja. In strah pred Cerkvijo še posebno. Gojijo ga vsi tisti publicisti, ki so o Cerkvi slišali le iz političnih’ in ideoloških učbenikov zgodovine ali iz pripovedovanj o nekih daljnih sivih časih, ki so jim dajali sivino zlobni kateheti in radoživi kaplani. Publicisti starodobnega in novodobnega liberalizma na Slovenskem z vsemi njegovimi izpeljankami se v strahu pred močjo Cerkve zelo radi zatekajo h krivim potem in napakam, ki jih je cerkvena organizacija na zemeljskem potovanju s svojimi preveč ali pa premalo zagretimi kadri tudi zagrešila. Pri tem seveda ne gre toliko za duhovno poslanstvo kot za politično udejstvovanje, ki si je in si nadeva ime krščansko. Le popoln nevednež ali vernik političnega aktivizma lahko danes zanika pomen delovanja Cerkve za ohranitev slovenskega naroda. Novi nadškof dr. Rode si ni mogel izbrati boljšega škofovskega gesla, kot si ga je: „Stati inu obstati". Vzel ga je iz Trubarjeve pridige o veri, ki je bila objavljena v Katekizmu, prvi slovenski tiskani knjigi, leta 1550. Kaj nam sporočajo te besede iz daljnega 16. stoletja za 21. stoletje? Sporočajo nam bistvo nase zgodovine, ki je rojevala številne pokončne žene in može, pokončne in zavzete za svoj jezik, kulturo, identiteto, ki nas je ob številnih nevarnostih in krivih poteh celo k bratomoru pripeljala do državne samoodgovornosti in obstanka. Neznanke 21. stoletja nam narekujejo prav ta model „stati in obstati". Katoliška cerkev na Slovenskem se je s tem geslom opredelila za vse tisto dobro, kar je pripeljalo narod do današnjega dne. Novi nadškof si ni izbral gesla iz Svetega pisma, ni na primer napisal „Fiat voluntas tua" (zgodi se Tvoja volja), ampak besede slovens.-kega protestanta v knjižni slovenščini 16. stoletja. Prav to geslo je zbudilo strah pred Cerkvijo. Javni strah tistih, ki menijo, da je Cerkev, ki naj bi dobila vrnjeno ukradeno premoženje, njihov najbolj nevaren' politični nasprotnik pri ohranjanju oblasti in ponižni strah tistih, ki si v svoje politične programe zapisujejo krščansko etiko in krščanske korenine in ki jim odločnost novega moža v škofiji spodrezuje krila. Ne eni ne drugi niso bili sposobni ponuditi današnji Sloveniji bolj jasnega spo-. ročila, kot ga je novi slovenski metropolit. In krščanski politični opciji se obeta ne samo prenova v duhu, temveč predvsem prenova v političnem delovanju; z novim vinom v novih mehovih. Cerkev na Slovenskem je torej dala ve-- deti, da se ne bo odrekla svojega temeljnega poslanstva v svetu, ki išče odgovore na temeljna vprašanja zadnjih človekovih razsežnosti v absolutni svobodi, pa mora vedno znova priznavati pomen temeljnih etičnih vrednot za posameznika in skupnost. In če se ozremo v tem predvelikonoč-nem času okoli sebe in se spomnimo preteklih desetletij, so ob vseh različno mislečih na Slovenskem na prazničnih mizah šunka, potica in pirhi. Tudi zaradi tega smo obstali. TADEJ LABERNIK Dnevnik, 26. marca Zgodilo se je v Sloveniji VELIKA NOC V LJUBLJANI Vstajenjska maša je bila na velikonočno nedeljo tudi v ljubljanski stolnici, ob somaševanju pomožnih škofov Alojza Urana in Jožefa Kvasa ter novoimenovanega ljubljanskega nadškofa dr. Franca Rodeta jo je vodil nadškof dr. Alojzij Šuštar. Na velikonočno nedeljo je bila popoldan v ljubljanski stolnici še zaobljubljena potresna pobožnost, ki jo je vodil dr. Alojzij Šuštar. SVET SKD O PRENOVI STRANKE Člani sveta Slovenskih krščanskih demokratov so se 26. marca na posvetu s predsednikom stranke Lojzetom Peterletom pogovarjali o napovedani prenovi stranke. Predsednik Peterle jim je predstavil dosedanje delo ter potek priprave predloga prenove stranke, ki ga mora po sklepu sveta izdelati izvršilni odbor SKD. V obširni razpravi so posebej izpostavili, da je prenovo stranke potrebno doseči skozi delo ter se kljub opozicijski drži posvetiti tudi vprašanjem, ki tarejo državo. Članom sveta SI£D je spregovoril tudi bivši poslanec avstrijskega državnega parlamenta Karel Smolle, ki je govoril o delovanju stranke v opoziciji. POSLANSKA VPRAŠANJA ZAKON O OSNOVI PLAČ MARJAN PODOBNIK SPREJEL RAZLAŠČENCE DZ JE 26. marca sprejel zakon o začasni določitvi osnove za določanje plač. Nova osnova je podatek o povprečni plači v gospodarstvu za zadnje tromesečje lani, ki znaša 127.746 tolarjev.(okoli 900 dolarjev). Zakon naj bi določil osnovo za plače poslancev, predsednika države, predsednika vlade in ministrov, državnih sekretarjev in predstojnikov vladnih služb, sodnikov, državnih tožilcev, javnih pravobranilcev itd., kar bi zaseglo kakih 1065 ljudi. Podpredsednik slovenske vlade in predsednik Slovenske ljudske stranke Marjan Podobnik je 25. marca sprejel delegacijo Združenja lastnikov razlaščenega premoženja pod vodstvom Franca Izgorška, v kateri so bili predstavniki razlaščencev z vseh območij Slovenije. Razlaščenci so predstavili probleme zaradi prepočasnega in neustreznega izvajanja zakona o denacionalizaciji, se zahvalili za dosedanjo podporo SLS in izrazili pričakovanje, da bo vladna vloga SLS pomenila pospešitev izvajanja zakona o denacionalizaciji. Marjan Podobnik je povedal, da se bo SLS tudi v prihodnje prizadevala za pošteno izvedbo zakona o denacionalizaciji in izrazil upanje, da bo v tej smeri delovala celotna vlada. PODPREDSEDNIK DZ Poslanke in poslanci državnega zbora (DZ) so v okviru rednega zasedanja 26. marca prvič v novem sklicu izrabili možnost in na vlado naslovili vrsto vprašanj in pobud, zatem pa prešli k drugi redni točki vseh zasedanj, to je volitvam in imenovanjem. Marjana Schiffrerja (SKD) je med drugim zanimalo, ali je na zunanjem ministrstvu že imenovan državni sekretar za Slovence po svetu. Zunanji minister Zoran Thaler mu je odgovoril, da državnega sekretarja za Slovence po svetu še ni predlagal, ker želi dobiti podporo morebitnemu kandidatu s čim več strani, zlasti iz zamejstva. (Seveda ga ne zanima konsenz Slovencev po svetu, za katere bi se moral zanimati novi sekretar!) Zmago Jelinčič je podobno kot že v minulem poslanskem mandatu opozoril na odnose med Slovenijo in Hrvaško ter poudaril, da je Hrvaška na sejmu turizma delila zemljevid, na katerem je meja začrtana sredi Piranskega zaliva ter vprašal, kaj je zunanje ministrstvo naredilo v zvezi s tem. Obenem ga je zanimalo, zakaj zunanje ministrstvo ni demantiralo izjave hrvaškega veleposlanika Ivice Maštruka, da je „za Sveto Gero načelen dogovor že dosežen". Thaler je zagotovil, da so omenjeni zemljevid, ko so na MZZ dobili podobna opozorila, na ljubljanskem sejmišču umaknili, napovedal pa je protest hrvaški strani zaradi tega po diplomatski poti. Poudaril je še, da takšna dejanja ne prejudicirajo dokončnega poteka meje, o kateri se še pogajajo. Prav tako je doda), da se bo vprašanje Trdinovega vrha reševalo v okviru pogajanj o celoviti določitvi meje med državama. SKD NEMŠKEMU VELEPOSLANIKU NOVI DRŽAVNI SEKRETARJI ANKETA O VRAČANJU GOZDOV CERKVI •A Tone Mizerit IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI Delo tega pisca je včasih nehvaležno. Dogodi se, da se katerikrat kar nič vrednega ne zasledi in ni o čem pisati, kljub temu, da izgleda, da se politično delovanje kar bohoti po deželi. Drugič pa je zopet kljub navidezni mirnosti tvarine na pretek in. hudo primanjkuje prostora, tako da se zdi, da slika ni izpadla, kot bi morala, da nenehno nekaj manjka in da je nemogoče povedati vse, kar si srce in um želi, da bi bil bralec vsaj približno poučen o razvoju dogodkov, tako na odru kot za kulisami. Zlasti še, ker so ti zadnji mnogokrat najvažnejši. VRNIMO SE K GOSPODARSTVU Predsednik Združene liste socialnih demokratov Borut Pahor je 25. marca ponudil odstop s funkcije podpredsednika državnega zbora, kar je v skladu z dogovorom predstavnikov poslanskih skupin decembra lani. Največja opozicijska poslanska skupina je postala Socialdemokratska stranka Slovenije SDS, ki v skladu z omenjenim sporazumom povsem upravičeno zahteva mesto podpredsednika državnega zbora. Potem ko je predsednik DZ Janez Podobnik seznanil poslance z odstopno izjavo podpredsednika Boruta Pahorja, poslanska večina ni podprla predloga SDS, da bi že na tej seji volili novega podpredsednika. Državni zbor je s 36 glasovi proti 35 zavrnil predlog socialdemokratov za izvolitev njihovega člana Miroslava Lucija. Predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle je 27. marca priredil poslovilno kosilo nemškemu veleposlaniku v Sloveniji Guentherju Seibertu. Kosila so se poleg ožjega vodstva stranke udeležili tudi ministri SKD iz zadnjega mandata. Lojze Peterle se je v imenu stranke zahvalil prvemu veleposlaniku Nemčije za njegov izjemen trud in prispevek k dobremu sodelovanju med državama ter mu zaželel uspešno delo na njegovi novi dolžnosti. Slovenska vlada je 27. marca imenovala še tri nove državne sekretarje, dva na ministrstvu za šolstvo in šport in enega na ministrstvu ža kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Podpredsednik vlade Marjan Podobnik je izjavil, bo na prihodnjih dveh ali treh vladnih sejah kadrovska izpopolnitev v ministrstvih končana. Javnost je pri vprašanju ljubljanskega Dnevnika, kako odločiti o tem, kaj storiti z gozdovi, ki naj bi jih po zakonu o denacionalizaciji vrnili Cerkvi in tujim veleposestnikom, slejkoprej razdvojena. V javnomnenjski raziskavi se je 42,6 % vprašanih »zavzelo za to, naj bi o vračanju gozdov Cerkvi in tujim veleposestnikom odločali v rednem zakonodajnem postopku. Le malenkost manj, 41,9 % vprašanih, pa je bilo takih, ki so menili, da bi morali o tem odločati na predhodnem zakonodajnem referendumu. Še en dokaz več, kako je komunistični režim razdvojil slovensko miselnost. Po STA, internet O tem smo pisali v zadnji številki in omenjali več pozitivnih znakov na obzorju argentinskih financ. Morda se je kateri izmed bralcev čudil, ko ponavadi iz teh vrstic sije bolj pesimizem kot pa optimizem. Res je, da avtor teh člankov ne skriva svoje kritike do sedanje vlade, a treba je priznati uspehe, zlasti glede stabilnosti, devizne rezerve, tehnifikacije številnih proizvodnih območij, itd. Navedenih vrednot nihče ne zanika. A treba je nekoliko zaustaviti rastoči optimizem, ker je vrsta drugih činiteljev, ki ne_ dopušča, da bi se preveč veselili nad nekaterimi uspehi: socialna kriza, stiske upokojencev, brezposelnost, zapuščeno šolstvo, itd. ■ Treba je poudarjati, da argentinsko gospodarstvo še ni stvarno ustaljeno. To se je videlo ob mehikanski krizi, ki je pustila za sabo hudo sled, znano kot „efecto Tequila", ki je Argentino precej prizadela. To opažamo sedaj, ko je kriza v Brazilu odjeknila močno tudi v teh predelih in pokazala, da ni vse tako kot bi vlada in sploh vsi želeli. Zdeva ni enostavna, čeprav jo je lahko razložiti. Brazil se nahaja v težkem stanju. Pred kratkim se je nahajal v sličnem položaju kot Argentina pred časom. Zatem je uvedel gospodarski program, zelo podoben argentinskemu, in doživel nekatere uspehe. A doživljal je nekaj podbnega, kar se je tudi tukaj že dogodilo: izreden naval uvoza, hudo negativna zunanjetrgovska bilanca in razmerje med domačo valuto in dolarjem, ki nikakor ni naravna. Vladi ni preostalo drugega kot podvzeti krepke korake do močne omejitve uvoza, prav to, česar Argentina nikdar ni storila. Seveda, nobena država ni popolnoma enaka drugi, noben načrt se ne more enako izvajati na tej kot na oni strani meje. Vsekakor, brazilski vladi je preostajala ta omejitev ali pa devalvacija, ki bi bila še hujša. Odločili so se torej za neko srednjo pot: postavili so pravilo, da je treba ves uvoz plačati na roko, ne pa financirano na šest mesecev kot doslej. Razumljivo je, da so vse države, ki uvažajo v Brazil, protestirale. V prvi vrsti Argentina, ki ima v Brazilu dejansko največjega odjemalca, Gre za 3.500 milijonov dolarjev letno, ki za državo kot je Argentina niso mačje solze. A tu ne gre le za tradicionalnega odjemalca. Argentina in Brazil sta povezana v Mercosur, skupni južnoameriški trg, in vs-led te povezave Argentina zahteva prednost pred ostalimi državami in to je seveda umestno. Na žalost pa kaže, vsaj če upoštevamo prve reakcije v Brazilu, da ta povezava v primeru krize, kot jo preživlja Brazil, ne zadostuje za različno postopanje. Je to sad že dolgotrajne neresnosti, ki je vedno bila značilna za poizkuse latinskoameriških skupnih trgov, od ALALC, ALA-DI in drugih podobnih kratic. Tu pa že ne gre več za argentinski položaj, ki ga prizadene brazilska kriza, marveč za latinskoameriško neresnost« A vrnimo se k domačim težavam. Mno- go predlogov je že padlo, kako rešiti nastali zaplet. Med drugim je padla ideja, da bi država financirala izvoz v Brazil, kar pa bi seveda povzročilo marsikateri zaplet, ki si ga vlada nikakor ne želi. Smola ob vsem tem je, da brazilska kriza lahko negativno odjekne v argentinskem gospodarstvu v trenutku, ko je vse kazalo na boljše, in ko si je vlada nadejala, da bo imela vsaj na tej fronti mir - v volilnem letu. Seveda, ko že govorimo o gospodarstvu, uspehih in težavah, omenimo še zunanji dolg, ki je v lanskem letu narastel za novih 10.000 milijonov dolarjev in računajo, da bo ob koncu letošnjega leta prišel na nevšečno vsoto 110.000 milijonov dolarjev. S tem lahko enostavno povemo, da je vsak Argentinec dolžan zunanjim upnikom 3.500 dolarjev. Da jih nimamo, je jasno. Kakor je tudi dvomljivo, da bi država lahko odplačevala ta dolg, kakor je predvideno, saj mora v letu 1997 plačati samo obresti kar 6.000 milijonov. IN TUDI DRUGI PROBLEMI Medtem se pa življenje nadaljuje. Za nekatere bolje, za druge slabše. Gotovo tudi ni najbolj rožnat položaj oboroženih sil. Pred dnevi je s te strani na vlado padla nova kritika. Poveljnik II. korpusa vojske, general Julio Cesar Varonelli, je zelo jasno nakazal položaj, v katerem se nahajajo, ko je dejal, da vojaki že ne morejo več dostojno živeti. „Mnogj zapuščajo vojaške vrste, ker enostavno ne morejo več prehranjevati svojih otrok" vsled bornih plač, ki jih prejemajo. Tudi v vojašnicah ni boljše in se morajo vojaki prehranjevati „s’hrenovka mi", ker ni fondov niti za solidno kosilo. I Da v takem položaju vseeno vojaške oblasti vztrajajo, da naj se oborožene sile ne vmešavajo v borbo proti prekupčevalcem mamil, je hvalevredno, ker kaže na etično držo, ki jo je v sedanji družbi težko najti. Ko že govorimo o sedanji družbi, omenimo še spopad, ki se je'pretekle dni nadaljeval med buenosaireškim guvernerjem Duhaldejem in bančniki. Dejstvo je, da je v samih vrstah podjetnikov nastalo gibanje, ki se je ločilo od kritične pozicije. Veliko zaslombo pa je guverner prejel zlasti s strani poljedelskih krogov. Ti namreč niso pozabili, da je prav provincijska banka uvedla (in še drži) vrsto kreditov po ugodnih obrestih in odplačevanju, ko tega ni bilo mogoče dobiti v nobeni izmed privatnih bank. Tudi srednja in manjša podjetja so se že kdaj okoristila z uradno pomočjo provin-cijske ustanove, ko so sicer povsod našla zaprta vrata. Duhaldeju je tako uspelo premostiti skoraj istočasno kar dve zapreki: razredčil je ofenzivo gospodarskih krogov in doživel zmago nad upornimi policijskimi sektorji, ko je napovedana stavka provincijske policije popolnoma propadla. Sedaj se bolj tiho, a vztrajno, nadaljuje čistka pokvarjenih elementov v provincijski policiji. Ko smo že pri buenosaireškem guvernerju: zadnjič smo pisali, da ga skrbi zbliževanje sindikalistov in predsednika Mene-ma. A ni ostal le pri skrbeh: naravnost je vprašal sindkalne fante, kako ta stvar stoji Ta korak je pokazal, da sami ne vedo, kako in kaj. Ta nejasnost je šla tako daleč, da so zborovanje „skupine dvainšestdesetih" enostavno odpovedali. Moralo bi se vršiti v C6rdobi, in nanjo so povabili predsednika in guvernerja. In čeprav se tadva skupaj kažeta na mnogih krajih, je Duhalde srna tral, da sindikalno zborovanje ni tak kraj. In tudi tu se je pokazalo, da kadar se guverner trdno postavi na kak položaj, mu je sreča naklonjena. Menem je tako ostal brez sindikalnega blagoslova. Argentinski in slovenski pogled na očetnjavo Pogovor z baritonistom Markom Finkom Novi nadškof in obiski Novi ljubljanski nadškof pri predsedniku republike Ko sem imel pred leti pogovor z vašo gospo sestro Bernardo, je rekla: „Moj oče je bil domobranec!" To je izgovorila s ponosom, ne da bi bilo zaznati kakšen občutek krivde. Kakšna je bila usoda domobranske družine v Argentini?" Moram povedati, da sem rojen v Argentini leta 1950, dve leti po prihodu staršev; oni so bili od maja 1945 do junija 1948 v taborišču, nekaj časa v Avstriji, zatem v Italiji. Kot otrok sem se prvič soočil s tragično vojno z vidika pripovedovanja. Je bilo to tragično? Da, ker sem mamo večkrat videl jokati. Ona je odšla z vso Finkovo družino skupaj še z dvema sestrama in je bila naenkrat družina razbita. Na srečo ni bilo pri Finko-vih nobenega pobitega, pri mami pa je brat domobranec padel. Tragiko sem bolj občutil po mamini strani, pri Kovačevih (dr. France Kovač je bil sodnik v Ljubljani) kot pri Finkovih. Za otroka je bilo jasno, kdo je bil dober in kdo slab. Ko sem prišel leta 1980 prvič v Slovenijo, sem videl, da je bila tu zgodba prikazana ravno obratno. Kako ste to občutili? Nekje moram svoje zaključke, ki sem jih dotlej imel, relativizirati. Začeti gledati na stvari bolj z vidika zgodovine, podatkov, analizirati kot odrasel človek'z druge perspektive. Kot otrok sem namreč sprejemal stališča nemo čustveno, pozneje pa sem hotel presojati tudi kritično, na kateri strani je bila pravica. Zagotavljam, da mi niti po tej poti ni bilo treba menjati stališč iz mladosti. Imate vtis, da je medvojna razdelitev v današnji slovenski družbi zelo prisotna? Predvsem mladino to ne zanima kaj dosti, imam pa vtis, da je stvar še zelo prisotna: ljudje ocenjujejo zgodovino na podlagi svojih osebnih izkušenj. Težko je nekomu, ki je doživel napad ali požig hiše ali poboj dela družine leta 1942, reči, da so bili partizani dobri. Ste bili vi ljubljanska družina? Finkovi so živeli v Ljubljani, čeprav je bil oče rojen v Litiji. Pravo pa je končal med Vojno. Razumem sestro Bernardo, da ni omenila s kakšnim pejorativnim prizvokom dejstva, da je bil oče 'domobranec. Kot študent je videl, da je šlo za revolucijo in se je odločil, da je ne bo podpiral. Ste spoznavali sodobno Slovenijo s pomočjo tiska? Da, veliko smo ga dobivali, smo pa čutili Posebno poslanstvo, ker je bilo sodelovanje s slovensko skupnostjo na temelju idealizma. To je bilo zelo smotrno zgrajeno. Danes sem bolj Slovenec, ker sem imel idealistične vzgojitelje, ki so nam znali vcepiti ljubezen do slovenščine in slovenstva. Bi lahko rekli, da je imela emigracija v Argentini določeno prednost pred emigracijo v kaki drugi državi, kjer bi se prej asimilirala? Nikoli se nismo počutili zapostavljene, ker smo bili tujci. Rasizem in ksenofobijo sem odkril šele v Evropi. V družini ste govorili samo slovensko? Da. Čutili smo se Slovence, preseljene v neko drugo okolje. Kastiljanščino ste se začeli učiti šele v šoli? Da, ko sem prišel v prvi razred, jezika še nisem znal, Po nekaj mesecih, pa sem se že privadil. Učiteljica ni mogla razumeti, zakaj ne govorim njihovega jezika. Mama, ki je imela šest otrok, praktično ni imela stika z zunanjim svetom. Govorili smo samo slovensko. Ste kasneje imeli pretrese glede slovenstva? Nekaj v puberteti, pa tudi kasneje. Razložil sem si, da je Argentina moja domovina, ker sem se tam rodil, Slovenija pa očetnjava. Kako pa gledate na očetnjavo, ki je ne poznate? Zelo idealistično. Bela Ljubljana je bila za nas otroška igrica. Prijeli so nas za glavo in dvigali: „Si že videl belo Ljubljano?". Ko te je zabolelo, si jo „videl". Je Ljubljana za vas lepo mesto? Je in postaja še lepša. Ko pa sem prvič prišel v Ljubljano, se mi ni zdela tako lepa, bil sem kar razočaran. V Buenos Airesu je več svetlobe. Čutim pa grenkobo, ker se mnogi iz Argentine nikoli več niso vrnili domov. Prvi pojete vse cikle v slovenščini? Slovenščina je moja materinščina. Natanko vem, kakšno težo zahteva vsaka beseda v frazi. V nemščini ni tako, ker jezika ne občutim emotivno. Slovenci smo bolj emotivni kot Nemci. Moj koncept interpretacije je zgrajen na temelju slovenskega jezika. Marijan Zlobec, Delo, 24. februarja (okrajšano) METKA MIZERIT . Boris Vugrinec, Večer, 26.3. (po internetu) Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan je 25. marca sprejel na vljudnostni obisk novega ljubljanskega nadškofa in metropolita dr. Franca Rodeta. Sogovornika sta izrazila obojestransko zanimanje, da bi ob načelno urejenem položaju Cerkve na temelju ustave v strpnem dialogu poiskali rešitve za še nerešena vprašanja med Cerkvijo in državo. Prav tako sta na omenjenem srečanju poudarila zanimanje za pogovor o bistvenih vprašanjih za prihodnost slovenstva. Obisk delegacije SKD Ožje vodstvo Slovenskih krščanskih demokratov pod vodstvom predsednika stranke Lojzeta Peterleta je v torek, 25. marca obiskalo novega ljubljanskega nadškofa dr. Franca Rodeta. Ob tej priložnosti so mu predstavniki SKD izrekli voščilo za velikonočne praznike z najboljšimi željami ob začetku njegovega dela na mestu ljubljanskega nadškofa in slovenskega metropolita. Predsednik DZ sprejel dr. Rodeta Predsednik državnega zbora Janez Podobnik je 26. marca sprejel novega ljubljanskega nadškofa Franca Rodeta. V uvo- (3) Na seminarju slovenskega jezika Na prireditvi sta pela domači moški pevski zbor in dekliški zbor „Sirene". Jože Urbanija je govoril o kulturi ob narodnem prazniku. Župnik z Dovja pa je pokazal skioptične slike, ki jih je posnel ob svojem obisku v Argentini ob priložnosti odprtja slovenskega bivaka na pogorju Capilla v argentinskih Andih. Pesnica Zlatka Levstek nam je podarila svojo pesniško zbirko „Krhke pesmi". Pozno zvečer smo se vrnili na Bled. NA PLANINE VEJO ŽELJE... Naslednji dan je bil namenjen za izlet v hribe in ogledu mesta Kranj. Zjutraj smo se odpeljali v Kranjsko Goro. Na avtobusni postaji nas je pričakovala Petra Vencelj. S seboj je, kot razigran pobič, imela sanke. Vsi smo jo veselo sprejeli. Na Dovju se nam je pridružil župnik. France Urbanija in odpeljali smo se v Planico, kjer smo najprej občudovali skakalnico in smučarje, ki so trenirali. Najpogumnejši med nami so se že sankali. Z veselim vriskom so se peljali v dolino, seveda se je bilo treba potem vračati na hrib. Z gospodom Urbanijem smo se napotili peš v dolino Tamar. Bil je lep sončen dan. Dolino Tamar smo doživeli belo, zasneženo, vendar nam je sijalo sonce na pot. Gorski vršaci so se dvigali nad nami in nas vabili v svoj objem. Prišli smo do ovinka, kjer se vidi Jalovec; prekrasen je. Gbspod župnik nam je povedal, da je Triglav planinski očak, Jalovec pa „fant od fare!". Nekaj zaljubljenih vzdihov smo poslali tja gor. Vračali smo se po dolini do Planice, kjer smo se še sankali. Oglasili smo se še v župnjišču v Dovju. Po kosilu smo se odpeljali v Kranj. Ogledovali smo si mesto, se ustavili v farni cerkvi, kjer nas je sprejel dekan Zidar, ki se je lepo spominjal dr. Starca iri svojega obiska v Argentini. Ogledali smo si hišo, kjer je stanoval in umrl France Prešeren. Srečali smo dr. Petra Venclja in gospo, ki sta nas spremila po mestu. Vrnili smo se „ domov". To je bila naša zadnja noč na Bledu. V ZAMEJSTVU V četrtek, 30. januarja smo se poslovili od Bleda in se odpeljali v Beneško Slovenijo v Špeter Slovenov. V slovenski osnovni du srečanja je nadškof Rode Podobniku izročil uradno vabilo na škofovsko posvečenje, ki bo 6. aprila. Izrazil je tudi upanje, da bodo nova vodstva parlamenta, vlade in škofije tvorneje sodelovala pri iskanju rešitev za še nerešena vprašanja med Cerkvijo in državo. Nadškof Rode je poudaril, da je v dosedanjih pogovorih z najvplivnejšimi slovenskimi politiki dobil pozitiven vtis, in upa, da bo reševanje problemov potekalo v ozračju medsebojnega spoštovanja in razumevanja. Z nadškofovimi ugotovitvami se je strinjal tudi predsednik parlamenta, ki je podrobneje predstavil svoje poglede o vprašanju šolstva oziroma izbirnem predmetu verstva in etika ter o vprašanju vračanja cerkvenega premoženja. Premier dr. Drnovšek in nadškof Premier Drnovšek in nadškof sta v. pogovoru izpostavila, da sta Slovenija in slovenski narod neločljiv del sodobne Evrope. Iskanje rešitev za odprta vprašanja med Cerkvijo in državo mora zato temeljiti na splošno sprejetih normah, ki veljejo v Evropi in Evropski zvezi. Sogovornika sta se strinjala, da je potrebno odprte probleme reševati na osnovi spoštovanja kulture dialoga in načel ustavnosti, za iskanje odgovorov na nerešena vprašanja pa kar najbolj izkoristiti dobro voljo obeh strani. Predsednik SDS pri nadškofu Predsednik SDS Janez Janša se je 28. marca srečal z metropolitom dr. Francem Rodetom. Sogovornika sta se strinjala, da je slovenska cerkev v zgodovini slovenskega naroda odigrala pomembno vlogo pri ohranjanju narodove identitete in duhovnosti. Ugotovila sta, da so v odnosih med Cerkvijo in državo še vedno številna nerešena vprašanja. Upravičena so pričakovanja, da bo država na temelju dialoga in pravičnih rešitev vendarle začela reševati odprta vprašanja na način, ki bo zagotovil evropsko primerljivo mesto Cerkve v slovenski družbi. šoli nas je sprejela prof. Živa Gruden, ravnateljica šole. Pouk je dva dni v slovenščini, dva v italijanščini. Bili smo navzoči pri pouku v štirih razredih. Otroci zelo dobro obvladajo slovenščino, uporabljajo učbenike, ki so tiskani v Ljubljani. Po hospitiran-ju smo imeli priložnost razgovora z učitelji; nato pa skupno kosilo. Popoldne smo se odpravili na ogled Beneške Slovenije. Spremljala nas je prof. Gruden.-Nekaj časa smo se peljali, potem smo šli peš po gozdu do Landarske jame, ki je znana iz zgodovine. Do jame smo prišli po visokih stopnicah. Jama je bogoslužni prostor; dvakrat na leto imajo sv. mašo. Včasih je jama'služila kot zatočišče. Nadaljevali smo pot do Čedada, kjer smo si ogledali mesto in Hudičev most preko reke Nadiže. Ogledali smo si stolnico, starodavno cerkev in razne spomenike, ki so v stranski ladji, da turisti ne motijo bogoslužja. Po ogledu cerkve smo se odpeljali v Novo Gorico, kjer smo prenočili. Naslednji dan smo se odpeljali v Staro Gorico. Prekoračili smo mejo pri Rožni dolini. Tukaj nas je pričakoval predstavnik Kulturnega doma Janez Pauše. Odpeljali smo se na Goriški grad, kjer sta se nam priključila Damijan Paulin in Rudi Merlak. Z gradu je lep razgled po vsem mestu in okolici. Potem smo odšli peš v mesto, do Katoliške knjigarne, kjer so nas zelo prijazno sprejeli. Prof. Lojzka Bratuž nam je na kratko orisala zgodovino goriških Slovencev. Nadaljevanje prihodnjič « 33 j* if J -tj brjj ii D J J J Vstop v NATO V prvem tednu dni zbiranja podpisov za podporo referendumu Združene liste (ZLSD), Slovenske nacionalne stranke (SNS) in Zelene alternative pod geslom Ohranimo naše bogastvo je bilo do 28. marca zbranih nad 22.000 podpisov podpore. LDS pa je 26. marca prenehala z zbiranjem 30 poslanskih podpisov v podporo referendumu za- spremembo zakona vračanju gozdov tujim veleposestnikom in Cerkvi. LDS je podpirala predlog Janeza Černača, ki mu je doslej uspelo zbrati le okrog 1000 podpisov v podporo-referendumu. Kaj je skupnega Referendumska predloga Janeza Čer- nača in ZLSD imata skupen le prvi del, saj oboji predlagajo, da gozdov in zemlje veleposesti, katerih korenine segajo še v fevdalne čase, v denacionalizacijskih postopkih ne bi vračali niti v naravi niti v odškodnini. Sicer pa Černač meni, da bi lahko bila zgornja meja zasebne gozdne posesti največ 800 hektarjev, le Cerkev bi lahko dobila 1000 hektarjev, za drugo pa naj bi dobila primerno odškodnino. Združena lista pa skupaj s Slovensko nacionalno stranko in Zeleno alternativo meni, da bi nekdanjim lastnikom lahko vrnili le do 100 hektarjev primerljive kmetijske površine, kar velja tudi za Cerkev, za več pa tudi nihče ne bi dobil odškodnine. Parlament in moratorij Parlamentarni odbor za notranjo politiko in pravosodje je na izredni seji 27. marca podprl predlog poslanskih skupin Združene liste socialnih demokratov (ZLSD) in Slovenske nacionalne stranke (SNS), naj državni sprejme poseben sklep, s katerim bo ustavno sodišče zaprosil, da za šest mesecev podaljša rok za razveljavitev dela zakona o začasnem zadržanju vračanja premoženja. Po odločbi ustavnega sodišča naj bi razveljavitev t.i. zakona o moratoriju s konca leta 1995, ki je med drugim zadržal vračanje premoženja v primerih, ko en upravičenec zahteva vrnitev nad 200 hektarjev kmetijskih zemljišč in gozdov, stopila v veljavo 10. julija letos. V parlamentu samem sta Miran Potrč (ZLSD) in Zmago Jelinčič (SNS) predlagala uvrstitev tega predloga na dnevni red. To razširitev dnevnega reda so poleg ZLSD in SNS podprli še v poslanski skupini LDS, po pričakovanju pa so ji nasprotovali poslanski skupini SKD in SDS. Ivan Božič je v imenu krščanskih demokratov razširitev zavrnil, češ da gre za kršitev ustave. Miran Potrč je seveda izrazil veselje, ker je državni zbor na dnevni red seje uvrstil to obravnavo. Po njegovem je pomembno, da so s tem prisilili vlado, da bo o tef problematiki predstavila svoje stališče, in da stranke pokažejo svoje stališče. Seveda pa . mu gre v glavnem le za zavlačevanje vračanja gozdov Čerkvi. Slovenska vlada je 27. marca obravnavala nekatera odprta vprašanja s tem v zvezi, je povedal na novinarski konferenci podpredsednik vlade Marjan Podobnik. Zatrdil je, da „vlada ne nasprotuje predlogu za podaljšanje roka, ki ga je postavilo ustavno sodišče s petim decembrom lani." Napovedal je, da bodo potekala dodatna usklajevanja tudi znotraj koalicije, s ciljem, da bi na seji parlamenta predložili čimbolj usklajen predlog zakonskih rešitev še odprtih vprašanj. Kabinet poskuša „poiskati rešitve, ki bi bile dobre in obenem tudi takšne, da bi pomenile dejansko razrešitev problema vračanja gozdov veleposestnikom in Cerkvi ter tudi različnih predlogov glede noveliranja zakona o denacionalizaciji". Po STA, internet ■MMUI Letni posvet diplomatov Slovenski veleposlaniki v tujini so se 25. marca zbrali na že 5. posvetu slovenske diplomacije v Ljubljani. Veleposlaniki so usklajevali stališča ob* predvidenem vstopu Slovenije v NATO in se pripravljali na srečanje predsednikov srednjeevropskih držav. Diplomatom sta govorila zunanji minister Zoran Thaler in predsednik vlade Janez Drnovšek. Drnovšek je v svojem govoru med prednostnimi nalogami vlade naštel nadaljevanje gospodarskih reform ter približevanje Evropski zvezi in NATO. Napovedal je, da vlada pripravlja proračun za leti 1997 in 1998 in menil, da je nujno, da parlament čimprej, ob tem je omenil mesec maj, ratificira sporazum o pridruženeth članstvu. To je tudi v skladu s koalicijsko pogodbo med LDS in SLS. „Za pritiski EZ se velikokrat skrivajo povsem konkretni interesi, tudi lobiranje," je še menil Janez Drnovšek, ko je govoril o dvostranskih srečanjih v zadnjem obdobju (kot primera takšnih pritiskov je omenil Shell in Agip). Pravila igre naj bi bili slovenski politiki pripravljeni sprejeti, vendar bodo pri tem pozorni, saj je treba zagotoviti enake pogoje za vse. Vse pomembnejše slovenske stranke se tudi strinjajo, da je slovenska prioriteta vključitev v NATO. Slovenska vlada tega vprašanja ne namerava poudarjati na referendumu, ker bi organizacija takšnega odločanja pri partnerjih rodila dvom o tem, kaj sploh želimo. Ali bomo povabljeni v Madrid, je še odprto, Slovenija si za to pri-zadeya, a ne more odločilno vplivati, nje- ne možnosti so povezane tudi s tem, koliko novih članic bo NATO sprejel medse v prvem krogu. Koristno bi bilo, če bi bila Slovenija med njimi, a tudi, če se to ne bo zgodilo, to ne bo nobena nacionalna katastrofa. Odnose z Italijo je predsednik vlade ocenil kot zelo dobre, medtem ko bo treba vrsto odprtih vprašanj s Hrvaško postopno rešiti in upa, da bo tudi v Zagrebu pripravljenost za to. Ob koncu je izpostavil nujnost normalizacije odnosov z ZR Jugoslavijo. Diplomate je nagovoril tudi predsednik Milan Kučan, sledilo pa je predavanje nekdanjega vodje britanske diplomacije Douglasa Hurda, ki je bil častni gost posveta. Posveta se je udeležil tudi slovenski veleposlanik v Argentini dr. Janez Žgajnar. Pred spomenikom generala Maistra v Mariboru je bila 28. marca slovesnost v okviru prireditev ob 123. letnici rojstva generala Rudolfa Maistra ter 5. obletnici ustanovitve 74. oklepno-mehaniziranega bataljona. Večer, 29. 3. po internetu Zunanji minister Thaler je novinarjem izjavil, da mu je Gerhard von Moltke, pomočnik generalnega sekretarja Nata za politična vprašanja, izročil dopolnjeno poročilo o individualnem dialogu med Natom in Slovenijo, ki ga bosta 22. aprila v Bruslju podpisala vodstvo Nata in slovenski premier Janez Drnovšek. Takrat bo seja Natovega sveta za sodelovanje v severnem Atlantiku in v njenem okviru bodo preučili tudi potek in vsebino sodelovanja med Natom in vsake izmed članic tega 'sveta. Pomembno je, da je nemški zunanji minister Klaus Kinkel na dvostranskem srečanju s Thalerjem potrdil, da se bosta 17. aprila sestala v Bonnu, in izrazil podporo uvrstitvi Slovenije v prvi krog držav, ki bodo z zahodno zvezo začele pogajanja o vstopu med polnopravne članice Nata. Francoski časnik Figaro je v zvezi s helsinškim vrhom Clinton-Jelcin zapisal, da se je poleg največkrat omenjenih držav -Poljske, Češke in Madžarske - „Slovenija dobro plasirala". Časnik vseeno dodaja, da „Slovenci in Romuni še zmeraj čakajo vlak proti Natu, da bi se pridružili prvi trojici". Pariški dnevnik navaja mnenje „mnogih diplomatov", češ da bosta Slovenija in Romunija vendarle v prvem'krogu razširitve Nata in da ima za to še zlasti lepe možno- sti Slovenija. Figaro ponavlja, da Slovenija izpolnjuje pogoje, ki jih Nato postavlja kandidatkam, in da „ni več problem niti položaj italijanske manjšine". Ugotavlja, da so „Slovenci lahko optimisti, saj Rusija ne postavlja nobenih pogojev za njihovo vključitev v Nato. Kanada jih odkrito podpira, ameriški senat pa je pred kratkim uvrstil Slovenijo med štiri države, ki bi se morale včlaniti v Nato. To navajajo v dokumentu, ki naj bi ga objavili pred madridskim vrhom Nata". To Figarojevo analizo potrjuje tudi londonski Foreign Report m poudarja, da ima „Slovenija poleg Romunije vse možnosti, da se pridruži Poljski, Češki in Madžarski v prvem krogu novih včlanitev v Nato", Pri tem navaja štiri razloge: „Po novembrskih volitvah je obstajala nevarnost, da oblast v tej državi prevzame koalicija bivših komunistov in zahodu nenaklonjenih nacionalistov. Ta kombinacija bi možnosti za včlanitev Slovenije v Nato skoraj izničila. Zdaj je stvar drugačna, saj obe vladajoči stranki, Drnovškova LDS in SLS, želita vstop svoje države v Nato in EZ." Med razlogi, ki govorijo v prid Sloveniji, navaja revija tudi „močno podporo Italije" in „odsotnost ruskih pripomb". * Večer, 25. marca, internet Kaj pravi FAZ? Zunanji minister Thaler je v pogovoru za časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung 29. marca povedal, da je novi slovenski kabinet označil vstbp v zvezo NATO in Evropsko zvezo za „ključni vprašanji" mlade države. Kljub vsem notranjepolitičnim ranam, ki sta jih povzročila predvolilni boj in oblikovanje nove vlade, se vlada in odločilne opozicijske stranke o tem popolnoma strinjajo. Po Thalerjevih besedah je na prvem mestu članstvo v Severnoatlantski zvezi. Vlada.in parlament naj bi do konca aprila ustvarila pogoje za sprejetje odločitve o tem vprašanju. Razveseljivo je, da prihajajo pozitivni signali zlasti iz VVashingtona, Toronta, Madrida in Rima. Prav v luči dogodkov v Albaniji je postalo očitno, da se Slovenija lahko izkaže že kar za trdnjavo stabilnosti na stičišču z Balkanom. Še pred dvema letoma so v Ljubljani zadržano ocenjevali možnosti za skorajšnji vstop v NATO, zdaj pa so le-te večje kot kdajkoli prej. FAZ navaja, da se bo v začetku aprila Thaler sešel z nemškim zunanjim ministrom Kinklom. Poudarja, da naj bi imel nemški glas glede odločitve o prihodnjem članstvu zveze NATO veliko težo zlasti v primeru soglasja ZDA, Velike Britanije, Italije in Francije. V zvezi z omenjeno tema- ’ tiko se bosta sešla tudi novi slovenski msmm rmWuMvl Drnovšek in Hrvaška Še nikoli doslej predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek ni tako jasno izrazil slovenskih pogledov in izhodišč, ko gre za dvostranske odnose s Hrvaško, kot jih je v pogovoru za zagrebški Vjesnik 23. marca. Njegov pogled do meje na morju med državama, ki ni bila še nikoli določena, je zdaj povsem jasen in se razlikuje od pogledov v preteklosti, ki so bili marsikdaj zamegljeni in prikriti z diplomatskim jezikom. S trditvijo, da ima Slovenija dovolj razlogov za izhod na odprto morje, je drugi strani sporočil, da je ta problem za Slovenijo mnogo večjega pomena kot za Hrvaško, in dal vedeti, da se slovenska stran zaveda izsiljevanja druge strani, ta pa ima najbrž tudi določene meje. Že misel premiera, da dru- ge države prav tako urejajo meje na morju desetletje, kaže na to, da Slovenija v tem pogledu ne bo dovolila hitrosti, ki bi škodovala njenim interesom. Bržčas ne bo sprejela nikakršne rešitve ali podpisala dokumenta, s katerim bo izgubila zdajšnji neposredni izhod na odprto morje. S tem zadnjim Drnovškovim nastopom je Slovenija pokazala več samozavesti in manj kompleksov do Hrvaške. Predsednik slovenske vlade je ob pravem času odprl slovenske karte in to je bila zelo dobra poteza, ker je mogoče v tem letu zaradi najrazličnejših zadev pričakovati spremembe na hrvaškem političnem prizorišču. Sočasno je ponudil roko in brez ovinkarjenja povedal, kakšni so slovenski pogledi in interesi. obrambni minister Turnšek in njegov nemški kolega, premier Drnovšek pa bi se kmalu sestal s kanclerjem Kohlom. Slovenska vlada upa, da bosta ti srečanji razjasni- j li, če in kako se bo Bonn odzval na morebiten pariški predlog, ki naj bi ga predsednik Chirac pripravil med sprejemom Romunije in ostalih držav, ki si prizadevajo vstopiti v zvezo. Thaler meni, da bo pridružitveni sporazum z EZ po razpravi parlament ratificiral z dvotretjinsko večino. Postopek v parlamentu naj bi bil poleti končan, izrazil pa je upanje, da bodo tudi parlamenti držav članic EZ hitro ratificirali sporazum z 10. julija 1996. Thaler je izrazil tudi optimizem glede odnosov s sosednjo Hrvaško; neokrnjen odnos s sosednjimi državami je namreč eden bistvenih kriterijev za sprejem novih članic v EZ. Aprila se bo Thaler v Zagrebu sešel s svojim hrvaškim kolegom Graničem. Sporne točke med obema državama so tri: potek skupne meje - zlasti v Piranskem zalivu, jedrska elektrarna Krško in nerešena premoženjska vprašanja, ki izvirajo še iz nekdanje Jugoslavije. Sicer je Zagreb po Thalerjevih besedah prav tako pripravljen na sklepanje kompromisov kot Ljubljana, ker si Hrvaška si želi, da bi s ‘slovensko pomočjo postala članica Cefte. NOVICE IZ SLOVENIJE LJUBLJANA - Izbran pesniški opus Edvarda Kocbeka so izdali pri celovški založbi VVieser. Knjiga nosi naslov Aschen-glut (Žerjavica), pesmi je v nemščino prevedel Klaus Detlef Olof, spremno besedo pa je napisal dr. Boris Paternu. BLED - Po osamosvojitvi leta 1991 je hotel Astoria upravljalo ministrstvo za obrambo, v najemu pa so ga imele Ljubljanske mlekarne. Zdaj je hotel prevzelo ministrstvo za šolstvo in šport, ki ga je naplenilo potrebam blejske Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem. Hotel bo še naprej odprt vsem turistom; deloma bo pokrival tudi potrebe obeh ministrstev, v njem pa bo potekalo praktično usposabljanje učencev šole. Po velikosti je Astoria med stavbami, ki jih je ministrstvo za obrambo odstopilo ministrstvu za šolstvo in šport (sodišče in vojašnico na Roški cesti v Ljubljani in objekt Slave Klavora v Mariboru), na tretjem mestu. LJUBLJANA - Inštitut za raziskovanje medijev Mediana je objavil rezultate raziskave o tem, koliko časa Slovenec posveti različnim javnim občilom. Tako so zračuna-li, da je od aprila do decembra 1996 v pro-vprečju vsak Slovenec dnevno poslušal radio 230 minut, gledal televizijo 172 minut, bral dnevnik 22 minut, revije pa 10 minut. Ugotovili so, da je radio najbolj poslušan poleti, televizijo gledajo največ pozno jeseni in pozimi, časnike berejo predvsem poleti, revije pa enakomerno vse leto. V letu 1996 so v odstotkih bili med dnevniki najbolj brani Slovenske novice (20%), Večer (18%) in Delo (17%); najbolj brani tedniki so bili Nedeljski dnevnik (32%), Jana (19%) in Družina (12%); med štirinajstdnevniki Lady (21%) in Razvedrilo (11%); najbolj poslušane radijske postaje so SLOl (23%) in SL02 (20%), med TV postajami pa SLOl, POP TV >n SL02. - Interneta se poslužuje 4,2. odstotka prebivalcev Slovenije; moških uporabnikov je za dve tretjini; največ je mlajših ljudi (do 40 let), študentov in dijakov. PORTOROŽ - Tudi v Sloveniji se bori-. jo proti delu na črno. Na seminarju obrtnikov so objavili podatke inštituta za ekonomska raziskovanja, po katerih naj bi v Sloveniji delo na črno že dosegalo od 16 do 22 odstotkov bruto domačega proizvoda, Po nekaterih drugih analizah pa celo 25%. Potencialnih delavcev na črno naj bi bilo okoli 450.000, dejansko pa naj bi v" takih razmerah delalo 240.000 delavcev. MARIBOR - Konec trinajstega stoletja so minoriti Sstanovili v Lentu svoj samostan, ki je bil leta 1.784 v sklopu jožefin-skih sprememb ukinjen. V teku časa so ga Uporabljali kot vojašnico, vojaško skladišče, v sedanjosti pa so v njih pripravljali razne (primerne in neprimerne) gledališke ali umetnostne prireditve SNG Maribor. Lani so objavili javni razpis za oddajo objektov, na katerega se je prijavila tudi minoritska Provinca. Ker so drugi interesenti odstopili od prijave, je mariborski župan dr. Alojzij Križman podpisal z minoritskim patrom Janezom Kurbusom pogodbo o brezplačni najemnini za petdeset let. Minoriti morajo popraviti stavbe, ki so v precej slabem stanju; v njih bodo uredili samostanske celice in sobe za študente, ki .bodo na razpolago tako študentom teološke kot drugih fakultet mariborske univerze (zagotovili naj bi deset odstotkov potrebnih postelj), v cerkvi bodo obnovili verske obrede, organizirali bodo tudi koncerte in druge kulturne prireditve. Polovico vseh dohodkov dobi mariborska občina. - Takoj po župa-n°yi odločitvi so se dvignili glasovi, pred- Vsem iz vrst mariborskih članov LDS, o