Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, torek 21. decembra 1957
Štev. 289. Leto XI. (XVIII.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Grajski trg 7 / Tel. uredništva in uprave 24-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri 1 Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ceniku / Oglate sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
99
JUTRA!
99
Koloniie
Pristaši Rousseauje ve ga nauka bi rekli: Kolonije? Vsi ljudje so po prirod} enaki, vsi imajo pravico do neodvisnosti, blagostanja. Kolonialna politika Je krivična in predstavlja samo krinko za tešenje imperialističnih teženj ter izkoriščanje slabejših. Drugi nauk pravi: V Evropi je danes pet do šestkrat več ljudi kakor za časa Napoleona. Za ICO let jih bo desetkrat toliko. Kam z Evropejci, ko jih je za milijon preveč in ko je v Afriki komaj 8% onega prebivalstva, ki bi ga lahko preživljala. Je pa tudi tretji glas: Ni mogoče oboroževanje, ni mogoč presit velesile brez kolonij ter brez sirovki in bogastva, ki jih krije kolonialni svet.
Kateri nauk razodeva največ resnice ter utemeljenosti? Teoretično analitično razčiščevanje tega-problema nima nikakršne praktične važnosti. Teorija je tukaj brez pomena. Praksa je tukaj, ledeno hladna realnost: Borba za prostor je v polnem teku. So narodi, ki imajo veliko zemlje, pa malo prebivalstva. So pa na drugi strani narodi, ki imajo mnogo prebivalcev in premalo zemlja. Iz hrupa sodobnih gesel se čujejo zahteve, želje in celo grožnje. Nemčija vpije po kolonijah. .. a po nci trobijo v svet, da jih je toliko, da ne morejo več živeti na domačem otočju. Ko je Italija anektirala Abesinijo, se je čulo zatrjevanje, češ da je Italija sedaj zadovoljna in da nima nikakšmh aspiracij več na kakšne nove kolonije. V zadnjem času pa se slišijo novi glasovi, katerih refren je: Tudi mi hočemo še kolonije. Italija se je. v svojih računih glede Abesinije najbrže vračunala in si »sli še kakšnega boljšega, izdatnejšega zalogaja od abesinskega. Sedaj se je priključila vrsti interesentov tudi Poljska. Ob priliki Delboso-vega bivanja v Varšavi je poljski zunanji minister Beck službeno sporočil predstavniku Francije željo poljske vlade, da dobi Poljska gotove kolonialne predele, kamor naj spravi presežke svojega prebivalstva. Zakaj ne? Mar imajo samo Japonci, Nemci ter Italijani pravico do kolonij? Tudi drugi narodi imajo to pravico, če si jo že ti in oni lastijo. Prav tako Poljska, ki navaja z-x to svoje tehtne razloge ...
Pri Poljski ne gre za kakšna prestižna vprašanja v poljski zunanji politiki. Za odliv živ reke množeče se poljske krvi gre. Od 1. 1921 do 1937 je pač narastlo število prebivaloov v Poljski od 27 milijonov na 35 milijonov. Ce gre v tem tempu naprej, bo štela Poljska v 1. 1950 že 42 milijonov prebivalcev in bo s tem dosegla prebivalstveno stanje Francije.
405,000	ljudi znaša prirastek prebivalstva samo 1. 1935, število, ki prekaša število porodov v Italiji in ki le malo zaostaja za nemškim prirastkom. Poljska izkazuje tla podeželju največjo naseljenostno gostoto — 82 na kv. kilometer, torej za 32 več napram Nemčiji. 35 več napram Franciji. Racionalno izvedena agrarna reforma bi sicer morebiti nekoliko pomagala, prav tako izsuševanje močvirnatih predelov. Toda vse to bi lahko prišlo v prid kvečjemu 1 milijonu kmetskih prebivalcev, dočim izkazuje dejanski pri-rastkovni presežek osem milijonov!
Seveda pa so pri Poljski merodajni tudi gospodarski razlogi. Komaj 10 sirovin ima Poljska, dočim jih je 24, ki so najvažnejše. Preveliko uvažanje pa razmajuje zlato kritje poljske valute. 1 n-d u s t r i a 1 i z a c i j a pa bi tudi ne mogla nuditi nadomestila za milijone prebivalstvenega presežka.
Poljaki se morajo spričo tega v mno-
Pogaiania za pomirienie med Prago in Berlinom!
DUNAJ, 21. decembra. V tukajšnjih krogih se doznavajo zanimive informacije o pripravljajočem se zbHžanju med Berlinom in Prago, h kateremu je znatno pripomogel Delbosov obisk v Pragi. V teku so v največji tajnosti pogajanja med Prago in Berlinom in s© išče platforma, na osnovi katere bo mogoče ustvariti temelje berlinsko praškemu zbližanju in pomirjenju, To akcijo spremlja s simpatijami tudi italijanska diplomacija ter se v zvezi s tem do-znava, da bo Delbos posetil v kratkem tudi Berlin In Rim. Pogajanja med Prago in BerHnom še niso zaključena in se pričakuje njihov rezultat v tuk. krogih z velikim zanimanjem.
Iloiupi ti&As&u, u ifiPHUMiii i/ižidutt (toaGUiui
rPwy!r,6'W IpvlivlW w fvPfwmwmwwwrvivipvPiv1
- Dtugi se katodni matasti, ttetji art&uA $acdisti
Vašim staršem
BUKAREŠTA, 21. decembra. Izidi včerajšnjih volitev v Romuniji še niso točno znani. Točna poročila prispejo šele v teku današnjega dne. Sodeč po poteku volitev v Bukarešti je najmočnejša vladna koalicija, na drugem mestu so nacionalni ca-ranisti, na tretjem pa »Železna garda«. Pri volitvah so bili tudi nekateri inciden-
ti. V Munešu so bili pri spopadih ubiti trije kmeti. Radi močnih snežnih zametov ni moglo v Bukovini in Besarabiji milijon volilcev na volišče. V Bukarešti je dobila vladna koalicija od 60.000 glasov 23.000, narodni caranisti 14.000, železna garda pa 13.000. To razmerje sil velja očividno za vso Romunijo.
Dt. Staiadikavit 15. iauutma v BetUt*
BERLIN, 21. decembra. Predsednik vlade dr. Stojadinovič bo 15. januarja posetil Berlin, kjer ostane tri dni. Sprejet bo v avdienoo pri Hitlerju in se bo razgovarjal tudi z zunanjim ministrom von Neurathom. V programu njegovega
obiska v Nemčiji je tudi obisk v Esse-nu, kjer si bo ogledal tamošnje obrate težke industrije. Ob vrnitvi se bo ustavil v Monakovem najbrže za dan ali dva dni.
tttftefijo ita(ifQUs((€fiQ
H&viuam
RIM, 21. decembra. Agencija Stefani [uvedeno postopanje. Dr. Engely je bil poroča: Znani novinar Ivan dr. Fngely je zunanjepolitični urednik rimskega »La-bil radi širjenja vesti političnega značaja voro Fascista«, organa fašističnega delav-v inozemstvu aretiran in je proti njemu Iškega sindikata.
TauU (kattrnka 'hdakiaa opožma
PARIZ, 21. decembra. V tukajšnjih krogih je zbudila precejšnje razburjenje vest o predstoječem izkrcanju japonskih čet v bližini francoske Indokine. Obstoja bojazen, da se bodo borbe vršile v neposredni bližini francoskih kolonij in da bi bila Indokina slično kakor britan-
ska kolonija Hongkong radi tega resno ogrožena. V Parizu se bavijo z načrtom skupne akcije devetih držav podpisnic washingtonskega pakta, da se očuvajo angleški, francoski in ameriški interesi na Daljnem vzhodu.
Vodilni komunisti v Čangkajškovem vojnem svetu
ŠANGHAJ, 21. decembra. Agencija Stefani poroča: Trije vodilni komunisti so imenovani za člane vrhovnega vojnega odbora bivše nankinške vlade. Z japonske strani zatrjujejo, da je radi zadnjih vojnih dogodkov komunistični vpliv na bivšo nankinško lado silno narastel. To-
kijski »Jomiuri« pravi, da je čisto očivid-na zveza sovjetske Rusije, Kitajske in Zunanje Mongolije. Nikdo ne more dvomiti, da oskrbuje sovjetska vlada Kitajsko z vojnim materialom. Po mnenju tega lista je prejela Kitajska najmanj 1000 letai.
žicah izseljevati. Usoda revnih in bednih. Med temi so tudi Židje. 3.300.000 jih je. Pretežno živijo v Poljski v siromaštvu in revščini. In predvsem za te Žide bi potrebovala Poljska kolonije. Z odlivom teh treh milijonov Zidov bi se že razmere v poljski republiki nekako zboljšale. Ob priliki Delbosovega bivanja v Varšavi so pisal; varšavski listi tudi o vprašanju naselitve židovskih rodbin iz Poljske na francoski otok Madagaskar v južnoafriškem vodovju, kjer naj bi se v prvi etapi naselilo v zdravejši notranjosti otoka 25.000 do 35.000 židovskih družin. Tamkaj bi bila ugodna tla za plantažo sladkorne pese in kakava, tamkaj
bi bilo mogoče zasigurati poljskim Židom
67.000	ha. S tem bi bil rešen važen kolonialni problem naše dobe.
Kolonialno vprašanje samo na sebi ni tako težavna reč. V Afriki je še obilo sveta in zemlje. Tam ni interesnih trenj kakor n. pr. v Aziji (Japonci. Rusi, Angleži, USA). Toda smola je v tem, ker se je bati, da bi kolonialno vprašanje privzelo značaj prestižnosti, če ga nemara že ni. To mešanje kolonialnih perečnosti z mednarodnimi evropskimi problemi povzroča *ravno največje ovire. Vsak pre-uranjen korak s te ali one strani bi utegnil ta kompleks kolonialnih vprašanj izredno komplicirani in zavozlati.
žeiss Ptutkai
naj lepše darilo za Božič
\ Samoprodaja:
1 i. ulil E m
Maribor, Sraiski trot 7
Po praznikih brezplačna preiskava
oči in zamenjava očal
Ua&eeki
Cvetka iz Škofič
V	št. 50 »Kor. Slovenca« beremo* »Cvetka iz naše šole. (Schieiling—Škofiče.) Učitelj 4. razreda ljudske šole v Škofičali je nedavno narekoval sledeče .vrstice iz »domovinoznanstva«:	»Naj-
j večji del Koroške je nemški, samo na jugu biva 30.000 Windische, ki so mešanica Nemcev in Slovencev. Večji del teh Windische pa čuti nemško in spada zato k nemškemu narodu. Po veri so Korošci večinoma katoličani. Leta 1920 so nam Jugoslovani proti vsej pravici odvzeli Mežico in Jezersko in Italijani Kanalsko dolino.««
Stop!
»Slov. beseda« piše v št. 47: »Krščanski socijalizem. Največji poborniki krščanskega socijalizma so bili včasih gospodje iz Katoliške tiskarne. Duhovniki so imeli nalogo, pomagati pri organizaciji krščanskega delavstva, ki je uživalo vso podporo katoliške stranke. Idejni agitator za krščanski socijalizem je bil dr. Krek. ki smo ga sami čestokrat slišali govoriti. Rajnka SLS je dala za organizacijo delavstva celo vrsto odličnih [mož in eden voditeljev, Gostinčar, je še leelo pod Korošcem postal minister. Toda !časi se izpreminjajo in krščanski socija-iizem je postal katoliški gospodi nadležen. JRZ si je ustanovila svojo delavsko organizacijo »ZZD«, o kateri sicer trdijo, kadar jim gre v račun, da je neodvisna, a se vendar pri vsaki priliki sklicujejo nanjo kot na »svojo«. Od takrat je krščanski socijalizem postal protiversko in komunistično gibanje. Znani kaplan Križman z Jesenic krščanske socijalce takole podaja:	>Krščanski	socijalizem	4e
razprtje samo v sebi.« »Katoliška narodna skupnost, stanovsko urejena, je naš ideal. Tega zavrača nesmiselni krščanski socijalizem, ker je proti duhu cerkve in seveda tudi cerkvi zvestega evangelista Kreka.« »Ko bi Krek vstal iz groba in videl, kako zapravljajo njegovo dediščino, kakšen sbračun bi naredil ž njimi ta veliki mož?!« Mi g. Križmana obžalujemo. Kako lahko se njemu primeri, da bo čez nekaj let ob drugačnem političnem kurzu on proglašen za protiverski in pro-ticerkveni element in bo njegova »katoliška narodna skupnost stanovsko urejena« za poganstvo. Le previdno, pre-vzvišeni! Hvaležnosti tudi pri vas ne poznajo.«
Huttufui
Koncert ..Akademskega pevskega zbora"
iotitdtu ofaotuik
Zavarovanje trgovcev. V smislu sklepa zadnje seje Centralnega predstavništva v Noveni Sadu je predložilo Centralno predstavništvo zvez trgovskih združenj ministrstvu za trgovino in industrijo naslednje predloge, kako naj se izvede socialno zavarovanje trgovstva: 1. Uvede naj se pokojninsko zavarovanje trgovcev za primer iznemoglosti, starosti ali smrti. 2. Zavarovanje naj bo obvezno in avtonomno po posameznih zvezah trgovskih združenj. 3. Lestvica vplačil naj se začne z najnižjim prispevkom po 30 din mesečno in višje, vendar pa se more z ozirom na položaj zavarovanca in na njegovo zahtevo višina prispevka tudi spremeniti, toda samo v začetku vsakega leta. 4. Premije pobirajo obvezna združenja od svojih članov. 5. Za upravo zavarovanja se ustanove posebne uprave po zvezah trgovskih združenj. Člani uprave opravljajo svoj posel le kot častno dolžnost in ne prejemajo nobenega honorarja. 6. Pristojni kontrolni organi zavarovanja naj bodo zbornice. 7. Uprave posameznih zavarovanj ustvarijo po sistemu Centralnega predstavništva zveze trgovskih združenj kr. Jugoslavije svojo zvezo. 8. Pokojninski denar se mora nalagati v prvi vrsti v trgovske posle domačih trgovcev v obliki kreditov in proti 100 odstotni varnosti.
9.	Za zavarovanje trgovcev se morajo priznati iste ugodnosti, kakor jih uživa delavsko zavarovanje. G. minister za trgovino in industrijo je bil naprošen, da takoj odredi imenovanje komisije, ki naj izdela zakonski načrt uredbi ali zakona o socialnem zavarovanju trgovcev. Člani te komisije morajo biti tudi zastopniki zvez trgovskih združenj ter zbornic.
Pravilnik o prostovoljnem večjem pokojninskem zavarovanju delavcev. Minister za socialno politiko je v Službenih novinah« objavil pravilnik o prostovoljnem večjem za varovanju delavcev za slučaj onemoglosti, starosti in smrti. Ravnateljstvo'Osrednjega zavoda za zavarovanje delavcev lahko delodajalcem, ki zaposlujejo redno več nego 100 delavcev, zavezanih starostnemu zavarovanju, in ki izpolnjujejo pogoje pravilnika, dovoli, da plačajo za vse svoje delavce ali za posamezne določene skupine delavcev, ki jih mora biti prav tako več nego 100, poleg rodnih prispevkov še dopolnilni prispevek, ki se ga delodajalec v naprej obveže plačati zaradi povečanja pravic
v	slučaju onemoglosti, starosti in smrti. Delodajalec sklene zaradi večjega zavarovanja pogodbo z Osrednjim uradom za zavarovanja delavcev, če se prijavljeni dopolnilni prispevek deli tako, da odpade na delavca več nego polovica, ra delodajalec predložiti tudi pismeni pristanek najmanj treh četrtin prijavljenih delavcev. Dopolnilni prinos za prostovoljno večje zavarovanje ne more presegati dvakratnega zneska rednega zakonitega prispevka za slučaj onemoglosti, starosti in smrti. Dopolnilni prispevek se plača skupaj z zakonitim prispevkom. Pogodba se sklene najmanj za štiri leta. Predmet prostovoljnega večjega zavarovanja so vse rente in podpore iz 10. poglavja zakona o zavarovanju delavcev po pogojih tega zakona; rente in podpore se pri tem računajo na podlagi rednega zakonitega prispevka, povečanega za dopolnilni prispevek o odbitku za posamezne primere določenih odstotkov, za upravne stroške in povečanje rizrka. Ravnateljstvo Osrednjega urada bo izdelalo za prostovoljno večje zavarovanje posebne tarife, ki bodo izračunane tako, da bo priznana pravica na rento s končanim 65. letom starosti ali po 35 letih vplačevanja dopolnilnega prispevka, toda ne pred 60. letom starosti, povečanje zakonite rente za vsako leto vplačila dopolnilnega prispevka in zavarovanje dosmrtne vdovske rente onemogli vdovi. Za to prostovoljno večje zavarovanje se bodo prispevki računali po posebnih pogojili in tarifi.
Pristaniški delavci v Antwerpnu v
Belgiji so poleg znižanja delovnega časa dosegli sedaj s sklepom poravnalne komisije tudi zvišanja plač. Za dnevno dnino se zviša mezda po 2 franka (1 fr. je 7.38 din), za nočno dnino po 3 fr., za dnine ob nedeljah in zakonitih praznikih pa po 3.50 fr. za dnmo.
Po dolgem presledku nas je v soboto, 18. t. m. zopet posetil »Akademski pevski zbor« iz Ljubljane, ki nam je že izza prejšnjih svojih koncertov pustil najboljše utise. Prepričan sem bil, da bo mariborsko občinstvo trumoma prihitelo na koncert tega našega prvorazrednega moškega zbora. Zal, se to ni zgodilo in so v veliki unionski dvorani zijale praznine. Bila je sobota! Ali nudijo našim lju dem več bari, kino in druga zabavišča, kakor zamorejo nuditi umetnine, podane iz grl naše nadebudne akademske mladine pod vodstvom globoke umetniške nature Franceta Marolta? Če je to resnica, potem si v Mariboru pač ne moremo čestitati!
Na tem koncertu so nam slovenski akademiki podali najmarkantnejša dela zborovske literature in sicer samo izbrana dela iz svojega obširnega reporto-arja. ustvarjenega v desetletnem, skrajno napornem delu. — V prvem delu sporeda, strogo serioznega značaja, so bili zastopani: M. Tomc s harmonizacijo in glasbeno obdelavo Trubarjeve pesmi »Oče naš«; Gallus s presunljivim »Ecce quomodo moritur in-stus« na latinski tekst: A. Foerster s »Spakom«: E. Adamič s »Kregata se baba in devojka« (Golar); A. Lajovic z »Breza in hrast« (Župančič); J. Ravnik s »Kam si šla mladost ti moja« (Golar) in z M. Kogojevim »Rekvijem« (Fr. Albrecht). Naše najmarkantnejše glasbene osebnosti s svojimi najtnarkant nejšimi deli, katerih višek so tvorila zadnja tri dela, ki so veljala do časa, dokler se še ni povzpel zbor ljublj. akademikov do takšne višine, v splošnem še za neizvedljiva. Tri dela. ki po svoji globini in glasbeni' invenciji presegajo vse, kar je bilo do danes ustvarjenega na tem pod-dročjitfslov. glasb, literature in ki s svojimi tehničnimi sredstvi izčrpajo kroma-tično - tonalni sistem do njegovih skrajnih meja. Krona celega sporeda pa je bil brezdvomno Kogojev »Rekvijem«, gotovo in nesporno naš najboljši moški zbor, ki pa je zaradi svojih težko premostljivih tehničnih težkoč Kogojeve brezobzirne in močne kromatike, moral dolga leta čakati na svojo prvo izvedbo in našel končno v »Akademskem zboru« in njegovem dirigentu svojega prvega in težki nalogi doraslega interpreta. Ob tem delu zastane človeku beseda in osta ne mu še samo vprašanje: jeli mogoče napisati še kaj bolj dovršenega kakor je to Kogojevo delo? Za takšno izvedbo tega dela, kakor ga je izvedel »Akademski zbor«, je treba mnogo, mnogo več kakor samo veselja, treba je predvsem vere. velike in neomajene vere v delo samo in še veliko, prav veliko mero truda in požrtvovalnosti. Z izvedbo tega dela nas je dirigent g. Marolt uveril, da je dovedel zbor ljublj. akademikov po desetletnem delu do izčrpne višine svetovnih moških zborov. Podčrtavam pred vsem to delo, čeprav hodita tudi zbora Lajovica in Ravnika, v pogledu kompo-zitoričnih težkoč, s Kogojem ramo ob rami. Če bi se zbor v teh delih moral boriti zgolj z intonančnimi težkočami, toda kje je še vse ostalo? In kljub vsem težkočam je bila izvedba na takšni višini in tako perfektna, da si idealnejše ne moremo zamisliti.
Drugi del sporeda je bil posvečen naši narodni pesmi, resni in tudi takšni, pri kateri je zabave željna publika prišla na svoj račun (v katerih je bilo tudi takšne muzike, kateri pravijo Nemci »Ohrenschmaus«.) Predvsem so nas v tem delu sporeda zanimale T o m č e v e široko in mojstrsko obdelane narodne: »Lambergar in Pegam«; »Marija in mlinar«; . »Voznica«; Svatske pesmi« in »Zeleni Jurij«. M. Tomc zna krasno pogoditi ton naše narodne melodike, razširiti in ji dati koncertni značaj. Tako je pred njim znal pri nas delati samo E. Adamič in reči moram, da je Tomc veren Adamičev naslednik, ki bo znal s svojim znanjem najboljše nadaljevati delo svojega velikega predhodnika. Dirigent Marolt, naš najboljši poznavalec slov. slasb. folklore je bil na sporedu zastopan z lepo obdelanim koroškim ple-
som »Visoki rej« in s šegavo dolenjsko narodno »Ribniško«, ki je po svoji pristni obdelavi ter še bolj šegavem in lokalnem značaju vzbudila pri publiki salve smeha. Kot protiutež je sledila mirna in tiho podana M. Bajukova kraška narodna »Srce je žalostno«. Zaključil je zbor svoj koncert z znano Devovo štajersko narodno »Flosarska«.
Obsežen, nad dve uri trajajoči spored ni zbora niti najmanje utrudil, kar nam dokazuje, da goji dirigent g. Marolt v
Za torek 21. decembra nam je neumorna ptujska diletantska družina pripravila drugo krstno predstavo v letošnji sezoni in sicer ljudsko zgodbo v 3 dejanjih »Domačija«, ki jo je spisal mlad učitelj Zmago Švajger iz Polenšaka. Dejanje te svojevrstne drame se godi v vasi na prehodu obronkov slovenjegori-škega gričevja v Ptujsko polje, tam, kjer se prav za prav že nekoliko nižje začne Lukarija. Ta prelom daje svojevrstne poteze značaju pokrajine, posebno pa še ljudem, katerim preteža v nra-
vi	jim je ljubezen in grabežljivost po zemlji istočasno v tako veliki meri, da premnogokrat niti ne moremo razumeti tega svojstvenega odnosa do nje, ki je za nje sreča in prokletstvo. ki je za nje že usodnost v prav hamsunskem smislu. In ravno ta je bila tista, ki je avtorja intuitivno spodbudila in ga vodila. Zato nikjer moraliziranja in sentimentalnosti ali kakršnekoli zavedne tendence; vse je tako pristno, sočno prikazano, da začutiš neko večno zakonitost zemlje. Za vsem dogajanjem je nekje v daljini ona, pred nami pa zrastejo le drobni ljudjs, ki so takšni, kakor ona hoče in ki so nam ravno zato v tej Švajgerovi drami tako blizu, da zaslišimo njihovo dihanje in začutimo vonj po ilovici, v katero so zasajeni in katere zatajiti nikdar ne morejo, kajti zemlja. Domačija, hoče tako ...
Dramo je zrežiral z velikim razumevanjem režiser Jože Borko, ki je iz nje izgrebel vse, kar se je dalo, in izluščil vse tiste psihološke finese, ki jih je avtor tako spretno skril v zapletke in situacije. Le tisti, ki ,ie prisostvoval vajam, lahko oceni napor, ki ga je položil režiser ravno v to tako našo tipično slovensko dramo. Ie če še pomislimo, da je to v Ptuju, v mestu, ki je odrinjeno na periferijo kulturnega uplivanja Ljubljane in kjer so svojevrstne narodnostne prilike, potem se moramo čuditi, da ta peščica idealnih ljudi žrtvuje ves svoj prosti čas odrski umetnosti. Kolika je v njih pripravljenost za udejstvovanje, nam dovolj prepričevalno govorijo dosedanje predstave.
Krstna predstava Domačije bo tudi tokrat odkrila mlad talent, ki se bo preizkusil in bi bo za svoj razvoj in rast dobil potrebne spodbude in pravilne usmeritve. Če pomislimo, da tolikokrat v naših večjih kulturnih centrih igrajo stvari dvomljive vrednosti, potem se moramo čuditi, da mnogi naši avtorji ne morejo prodreti in najti razumevanja tam, kjer bi ga morali. Zato je tem potrebneje naglasiti prizadevanje ptujskih diletantov, ki edini dajejo priložnost, da se preizkusijo naše stvari. Tako bo po Domačiji v januarju gostovala znana kmetska diletantska družina iz Cirkovc, ki bo dala
tem zboru pevsko šolo z neizprosno sistematiko. Zbor ljublj. akademikov po* meni danes v naši glasbeni kulturi mnogo, v pevski pa gotovo popolen prevrat, za kar gredo v prvi vrsti zasluge nenadomestljivemu dirigentu g. Maroltu ter ljubezni in požrtvovalnosti naših mladih akademikov, da naše pevske kulture-Da bi to znali v bodoče ceniti tudi oni gospodje, ki niso bili na tem koncertu.
Prof. Karol Pahor.
v programu zopet noviteto in sicer Rem-čevo »Kirko«, komedijo iz verižniškega življenja. Ves repertoar, ki ga je zato sezono sestavil režiser Borko, priča o umetniškem okusu in razgledanosti v naši in tuji dramatiki. Toda na žalost bo moral marsikaj spremeniti, ker je denarno vprašanje tisto, ki mu diktira vse drugače. Mestno gledališče je namreč navezano le na premiersko publiko. Vsa ptujska javnost se naj tega zaveda, saj je edino, kar ima, gledališče in to takšno, kakor ga še menda ni imelo. Njeni mladi ljudje, večinoma sami debitantje, so polni ognja za resno umetniško izživljanje* kar je tolika odlika v današnjih dneh, ko imajo plehke stvari s fijakerskimi dvoumnostmi dostikrat več odziva in pritrjevanja. Zavedajte se, da režiser Borko zbira okrog sebe mlado igralsko družino, iz katere nam lahko v bližnjih dneh v povoljnih razmerah izoblikuje resne igralce, ki bodo Ptuj vzdramili iz duševne dremavosti in ki bodo z uprizarjanjem predvsem domačih del ter tujih umetniško vrednih stvari Ptuj usposobili za kulturno središče, ki bo ob severni meji lahko mnogo doprineslo v gradnji slovenske kulture, predvsem pa v narodnostnem vprašanju, ki postaja že tako pereče in za katerega bi se naj ves Ptuj aktiviziral ravno na ta način, da bo podprl vsa prizadevanja svojih tako požrtvovalnih mladih diletantov, ki zaslužijo za svoj idealizem pač vso moralno in materialno pomoč s strani vsega še zavednega Ptuja, kakor s strani naših najvišjih oblasti v sedežu banovine. Za Mariborom se prebuja tudi naša lukarska in polonska prestolica.
A. De be n a k.
tUteodkc
Torek, 21. decembra ob 20. uri: »Pod to goro zeleno«. Red B.
Sreda, 22. decembra: Zaprto.
Četrtek, 23. decembra ob 20, uri: »Lopovščine«. Red C.
Poseben umetniški užitek pripravlja mariborsko gledališče za večer dne 28-decembra. Nastopi svetovno znana ruska umetnica diseuse (muzikalna predavateljica) Dela Lipinskaja, katere zadnji na' stop v Ljubljani je nad vse zadovoljil > publiko i kritiko. Za Maribor je izbran prav posebno zanimiv spored, pri katerem sodeluje stalni spremljevalec umetnice, pianist Walter Lajtai.____________
Nasvet.
Mojster: »France, ti si prebrisana buča! Povej mi vendar, kaj bi kupil svoji ženi za Božič, da bi res kaj zaleglo r1« kaj, mojster! Naj-vozni listek za —
Nova boljša poslastica
STRATO
Tvrdka Mirim se ni strašila velikih denarnih žrtev ter kupila patent in dragocene stroje za izdelavo popolnoma nove čokolade z imenom „Strato“. Novost obstoja v tem, da čokolada vzhaja. S tem se napravijo v njej male luknjice, ki povzročajo mnogo lažjo prebavljivost čokolade, hitrejšo topljivost v ustih u1 dalj časa trajajoč užitek. „Strato“ čokolado dobite v, vsaki boljši trgovini.
VWl R IM fc\a4icaarkcrtcudo,
Kulturno pismo iz Ptuja
Pomočnik: »Veste krstno predstavo Koržetove kmetske bolje bo, ako ji kupite burke »Č'gaj je grunt«. Za njo pa že ima Ameriko!«
Ne zamudite!
ugodno prilike za božično številko »VECEJRNIKAc, ker izide naš list za praznike v povečanj nakladi in pestri vsebini ter oddajte svoj oglas takoj! Tudi najmanjši inserat je z uspehom zajamčen!
Oglase sprejema uprava »VEOERNIRA« vsak dan do 23. decembra od pol 8. do 12. in 14, do pol 19. ure na
Grajskem trgu it. 7/1. nadstr.
24. decembra pa samo do 9. ure zjutraj. Oglas oddate lahko tudi teiefonično na štev. 24-55.
Vremenska napoved. Dunajska vremenska napoved za jutri v sredo 22. t. m. pravi: Pretežno jasno, oster jutranji mraz, temperatura bo preko dne pretežno pod ničlo.
Smrtna kosa. Na Ruški cesti 7 je preminila 651etna Kikel Terezija, soproga ključavničarja, na Tržaški cesti 2 pa je izdihnila v častitljivi starosti 73 let vdova po železničarju ga. Lovrec Uršula. Preostalim žalujočim naše iskreno sočutje!
Pod hlodi bi bil skoro našel smrt. Na
Reiserjevem posestvu v Pekrah so danes predpoldne spravljali lesene hlode. Pri razkladanju je pomagal tudi 581etni viničar Lesjak Franc. Po nesrečnem naključju so hlodi zgrmeli z voza in pokopali pod seboj nesrečnega viničarja, ki je na licu mesta obležal nezavesten. Hlodi so mu stisnili prsni koš, tako da je zadobil težje notranje poškodbe in so ga morali na pomoč poklicani mariborski reševalci prepeljati v tukajšnjo bolnišnico, 'kjer se bori s smrtjo.
Božiček je letos naklonjen smučarjem! Na vseh naših planinah >3 zapadel pršič. Na Pohorskem domu, Mariborski in Ruški koči znaša temperatura minus 4 C, stara podlaga 40 cm, novega pršiča 20 cm, veter: vzhodnik, jasno. Klopni vrh, Pesek, Seniorjev dom: minus 4 C, 60 cm novega na podlago od 50 cm, pršič, mirno, oblačno. Ribnica na Poh.: 0 C, 40 cm novega snega, oblačno. Sv. Lovrenc na Poh.: —2 C, 10 cm pršiča na stari podlagi od 30 cm. Peca: — 6 C, oblačno, mirno, 150 cm novega pršiča na stari podlagi. Rimski vrelec: — 5 C, 5 cm novega pršiča na stari zmrznjeni podlagi od 50 cm. Pršič. Mozirska koča: — 2 C, deloma jasno, 70 cm sreža, smuka prav dobra. Celjska koča: — 1 C, 35 cm snega. Vremenska poročila o naših planinskih postojankah, kakor o avstrijskih izveste vedno le pri »Putniku« Maribor.
Razpisan je natečaj za oddajo brivnice v vojašnici kralja Petra dne 28. decembra ob 11. uri za čas od 1. jan. 1938 do 31. dec. 1938. Natančnejši pogoji so razvidni na mestnem vojaškem uradu med uradnimi urami, soba št. 4.
Obvestilo. Uradni dan Zbornice za TOI v Ljubljani se vrši iz službenih razlogov mesto v sredo, dne 22. t. m. šele v četrtek, dne 23. t. m. predpoldne v poslovnih lokalih Združenja trgovcev za mesto Maribor, Jurčičeva ul. 8/1. — Združenje trgovcev za mesto Maribor.
Sokol Maribor I. Jutri v sredo 22. t. m. ob 20. uri izredna seja uprave, strogo obvezna za vse odbornike. Priprava za občni zbor. Starosta.
Sokol II. Pobrežje poziva svoje članstvo, da se udeleži pogreba brata Faturja, ki bo danes 21. decembra ob 16. url
V	civilu z znakom.
Najlepše preživite božični večer v Veliki kavarni.
Iz tajništva mariborske sekcij Avtomobilskega kluba ; smo prejeli naslednje razveseljivo obvestilo: Za letošnji XVII. Rallye Monte-Carlo, ki ga priredita Medn. Sporting Club in Automobil Club de Monaco, je prijavil svojo udeležbo član mariborske sekcije Automobilskega kluba Kraljevine Jugoslavije gospod Gustav Stoinschegg. lastnik Centralno av-tomob. delavnice v Mariboru. Jugoslo-
-	Strasbourg - Dijon - Lyon - Grenoble -Monte Carlo. Proga je 4091 km dolga. Start je v Palermu dne 25. januarja približno ob 12. opoldne — pasiranje Ljubljane dne 27. januarja med 2.14 in 19.38. Gospod Stoinschegg računa, da bo pa-siral Maribor dne 27. januarja 1938 med pol 17. in 17. uro. Vozil bo svoj avtomobil znamke EKKW tipa Meister z 20 k. s. 'Dobil je dodeljeno startno številko 40. Podjetnemu in navdušenemu športniku želimo poln uspeh.
Čedna večerna obleka
v modernih tipkah ali svili. Je san vsake dame
TEKSTILAMA BUDEFELDT
Gosposka 14
Mrtvec v garaži. V Maribor sta pripeljala dva šoferja z avtofurgonom truplo nekega mrtvega trgovca iz Sarajeva, ki bi ga morala peljati v Gradec k vpe-pslitvi trupla. Ko sta privozila v Maribor sta avto postavila v garažo, nato pa sta se podala v neki nočni lokal, kjer sta se »okrepčala«. Medtem pa je bila mariborska policija obveščena o »tajin-stvenem transportu«, ker se je domneva-
lo,	da sta omenjena dva moška morda kakšna tihotapca. Policija je avto preiskala in na svoje veliko začudenje našla rakev s telesnimi ostanki nekega moškega. Takoj je policija pričela poizvedovati za moškima, ki sta avto postavila v garažo ter ju končno izsledila v nekem prenočišču. Ko te je vsa zadeva končno razjasnila, sta oiba moška avto z rakvijo odpeljala proti Gradcu.
Omejitev prometa na podeželskih progah mestnega avtobusnega prometa. Na Božič se vrši promet na vseh mestnih progah in na progi Maribor—Celje, na vseh ostalih podeželskih progah (Selnica, Sv. Martin, Sl. Bistrica, Ruše, Radvanje—Prekre—Limbuš in Sv. Peter) se promet ne vrši. Dne 24. decembra (dan pred Božičem) se vrši promet na vseli progah, kakor ob sobotah. Dne 26. decembra se vrši promet po običajnem nedeljskem voznem redu.
Tržni dan v petek! Tržno nadzorstvo sporoča: z ozirom na to, da pade tržni dan letos na Božič, se obvešča občinstvo, da se vrši tržni in špeharskj dan preja, to je v petek 24. t. m.
N«čno lekarniško službo imata ta teden Maverjeva in Vaupotova lekarna.
Preklic o umobolnosti. S sklepom okrožnega sodišča v Mariboru je bil bivši trgovec Karl Welle, preje stanujoč v Mariboru, Aleksandrova cesta 61, sedaj v bolnišnici za duševne bolezni v Novem Celju, radi umobolnosti popolnoma preklican. Za oskrbnika je bil postavljen odvetnik dr. Bučar v Mariboru.
Zadnji čas je da se prijavite za krasne Putnikove božične izlete: z modernimi kurjenimi avtokarji:	od	25.	do	26. 12.
Ribnica na Pohorju (Senjorjev dom) Din 45.—, Kanzelhohe (Gerlitzen) vključno vizum Din 180.—, Graz, vključno vizum Din 110.—. Z vlakom:	Trst, vključno
vizum Din 240.—, Gorica, vključno vizum Din 260.—, Opatija, vključno vizum Din 270.—. Točne informacije in prijave: »Putnik« Maribor - Celje - Ptuj.
Letošnje Vodnikove knjige kopne ko sneg. Kakor nam javljajo iz vodstvene pisarne Vodnikove družbe, je na razpolago samo še zelo omejeno število izvodov. Kdor torej še želi prejeti knjige, ki so letos dosegle izreden uspeh, se mora požuriti, ker bo sicer moral ostati brez letošnje knjižne žetve Vodnikove družbe.
Dijaštvo opozarjamo, da si za potovanje domov že 2 dni popreje zamore nabaviti vse vozne karte pri »Putniku« po originalnih cenah z vsemi možnimi popusti. Izdajanje objav!
Kje so ukradeni zlatniki. Mariborska policija je včeraj ves dan nadaljevala z zasliševanjem aretiranega vlomilca in mednarodnega goljufa Vladimirja Novaka. Gre za to, da se najdejo še ostali zlatniki, ki jih je Novak ukradel Aleksandru Watzeku. Novak trdi. da mu je polovico zlatnikov v vrednosti okoli 30.000 dinarjev ukradel neki neznanec v stra-
Bedkje teCefemute vesti
Po novem	letu
Anglije, Francije in USA na Dalinem vzhodu
DEVET AMERIŠKIH RUŠILCEV V KITAJSKE VODE! — AMERIKA VZTRAJA NA MIKADOVI IZJAVI. — INTENZIVNA IZMENJAVA MISLI MED DRŽAVNIKI TREH VELIKIH DEMOKRACIJ.
PARIZ, 21. decembra. Francoski zunanji minister Delbos se je sinoči delj časa razgovarjai z angleškim poslanikom Phippsom. Razgovor se je nanašal pre-trežno na položaj na Daljnem vzhodu. Ker je Anglija odločena, da odpošlje del svoje sredozemske mornarice v Azijo, bi Francija prevzela nadzorstvo v Sredozemskem morju, dočim bi Anglija ščitila francoske interese na Daljnem vzhodu. Angleško francoski predlogi so vzbudili v Washingtonu odobravanje, tako da je po Novem letu pričakovati skupne akcije Anglije, Francije in Združenih diržav ameriških na Daljnem vzhodu.
SAN DIEGO, 21. decembra. Devet ame riških rušilcev je odplulo iz Kalifornije v kitajske vode.
W ASHINGTON, 21. decembra. Opra-vičilni radijski govor japonskega poslanika Saita radi jangeejskih dogodkov ni spremenil položaja. Prizadeti japonski častniki so bili sicer degradirani, vendar pa zahteva ameriška vlada od japonske vlade in od mikada samega jasno in nedvoumno izjavo, da se takšni dogodki ne
bodo več pripetili in da bo Japonska re-špektirala interese USA in Ostalih sil. USA vztrajajo na vvashingtonski pogodbi devetih sil, ki izključuje vsako gašenje kitajske suverenosti. Če bi se Japonska polastila vse Kitajske z vpostavifvijo vlade, ki bi bila odvisna od Japonske, potem bi nastala za Ameriko in druge sile velika nevarnost, ker ne bi bilo mogoče ugotoviti, kje bi se jenjala japonska ekspanzija. Radi tega se vrši sedaj s Parizom in Londonom intenzivna diploma-tiona izmenjava misli v obrambi pred japonsko osvajainostjo.
EDEN PRI KRALJU JURIJU.
LONDON, 21. decembra. Zrni. minister Eden je b*l v dolgi avdienci pri kralju Juriju VI., kateremu je izčrpno poročal o dogodkih na Daljnem vzhodu.
20 LET GPU.
. MOSKVA, 21. decembra. Po vsej Rusiji so slovesno praznovali 20-Ietnioo GPU.
greb. Ni izključeno, da je Novak zlatnike kje skril, da bi jih po prestani kazni vnovčil.
Pitno tople Me za potilo
v dražestnih vso rtih in bogati izbiri priporoča
TEKSTILAMA BUDEFELDT
Gosposka 14
venski trg 3. Izbral si je progo Palermo (v Siciliji) Reggio - Napoli - Roma - Pa-jnišču železniškega vagona, kamor jih je dua - Ljubljana - Wien - Miinchen - Ulm | skril ob priliki vožnje iz Maribora v Za-
Davčna uprava razglaša:	Poziv na
vlaganje davčnih prijav dohodka, ki je zavezan rentninj z leto 1938. Vse osebe, ki imajo dohodke od premoženjskih predmetov in premoženjskih pravic, so dolžne te dohodke napovedati v roku od 1. januarja do 31. januarja 1938. leta. Rentnimi se plača na dohodke od premoženjskih predmetov in premoženjskih pravic, ki niso zavezani zemljarini, hišnemu davku, pridobnini, niti družbenemu, niti uslužbeiiskemu davku. Obrazec davčne napovedi se dobi pri davčni upravi ali občini za ceno od 50 p. Davčni zavezanec lahko zahteva potrdilo, da je napoved vložil.
P°sli tvrdke »Sečko Tekstil« pred sodiščem. Pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega 6odišča se je danes dopoldne vršila kazenska razprava proti lastniku tvrdke »Sečko Tekstil« v Mariboru 291etnemu trgovcu Matiji Sečku, ki ga je državni tožilec obtožil radi goljufije. V smislu obtožnice je tvrdka »Sečko Tekstil« razprodajala tekstilno blago mariborskih tkalnic na debelo in >3 od svojih odjemalcev zahtevala za naročeno blago plačilo vnaprej. Dne 20. novembra je trgovec Josip Katunarič iz Imotskega naročil blago in plačal vnaprej znesek 6585 dinarjev. Sečko pa blaga ni odposlal, marveč je proti koncu leta 1933 podjetje likvidiral in odpotoval na Dunaj, ne da bi poravnal svojih obveznosti. Na Dunaju se je seznanil z neko Marijo Ogrisevo, ki ji je pod pretvezo, da jo bo poročil, izvabil 5000 šilingov, radi česar h bil pred dunajskim sodiščem obsojen na 6 mesecev zapora. Po prestani kazni so avstrijska oblastva Matija Sečka predala našim oblastem in tako se je sedaj znašel na zatožni klopi, kjer se je moral zagovarjati radi’ svoječasoih grehov. Obsojen je bil na 6 mesecev strogega zapora.
Legija koroških borcev namerava s sodelovanjem Zveze Maistrovih borcev, Združenja vojnih prostovoljcev - borcev za osvoboditev severnih krajev kraljevine Jugoslavije v Zagrebu in nekaterih odličnih osebnosti ob 20-letnici zasedbe Celovca in Gospe Svete izdati s slikami opremljeno spominsko knjigo o bojih na severni meji od Podkloštra do madžarske meje. Da ne bi bila snov nezadostno obdelana, je potrebno zbrati čim več po-
Kino Union. Do vključno četrtka »Lum-padj vagabund«, repriza najuspelejše, najzabavnejše veseloigre, zadnjič v Mariboru.
datkov, doživljajev in spominov na to razgibano dobo naše zgodovine. Zato vabimo vse, ki so se borili ali kakorkoli delovali za Koroško, Štajersko, Prekmurje ali Medjimurje, da opišejo svoje delo, boje in doživljaje. Prav tako kakor daljši, so dobrodošli tudi krajši sestavki. Žrtvujte v ta namen le nekaj zimskih večerov. Ni vse malenkost, kar morda smatrate za malenkost. Ali ni ohranitev spomina na ta prizadevanja bodočim rodovom naša narodna dolžnost? Ali naj zanamci brez potrebe morda tudi to dobe skozi motna očala našega nasprotnika! — Kar bo zahtevalo urejevanje mnogo časa, prosimo, da se tega prepotrebnega dela lotite čimprej! — Natančnejša pojasnila daje glavni odbor Legije koroških borcev v Ljubljani, Pred Škofijo 18.
Razstavna knpga o slovenskem žurna-Hzmu je še na razpolago. Podprimo naše novinarje. Razstavna knjiga se dobi za ceno din 30 (trideset) pri ljubljanski sekciji JNU.
V soboto zvečer se je vršila v Krenovi gostilni občinska seja. Iz poročila, ki ga je podal predsednik g. Stržina Karel, posnemamo, da je občinski obračun za leto 1935/36 sestavljen in poslan mestni kontroli pri ban. upravi v odobritev. Nadalje poroča, da je ureditev cestnega omrežja v teku in bosta najprej urejeni in razširjeni Maistrova ulica na Teznem in Zrkovska, ki bo v kratkem posuta z gramozom. Prošnja gostilničarke Sel glede trošarine prostega vina za domačo uporabo se odobri. — Obč. odbornik Anton Požar predlaga, da občina omejj beračenje in v ta namen izda bloke, tako da bi berači prejemali bloke, in bi se na ta način preprečile zlorabe. Predlog je bil sprejet.
Družabni večer Sokola, ki so se ga udeležili številni pripadniki Sokolstva, je potekel v nedeljo v znamenju prijetne družabnosti. Zbrano članstvo so nagovorili br. Ban, Klemenčič in Mihec. Božičnica, na kateri bodo obdarovani naši najmlajši, pa bo 26. dec. pri Renčlju.
Ne pozabi naročnine!
Rekorden naslov
Mnogo ljudi je, ki so dosegli različne rekorde, vendar pa vojvoda iz Albe gotovo nosi rekord, ki ga najbrže ne bo nihče potolkel. On ima rekord v naslovih. Njegovo popolno ime se glasi najpreje sle deče: Jacobo Maria del Pilar-Carlos Ma-nuel Fitz James Falco. To bi bilo za navadnega smrtnika dosti; vojvoda pa ima še druge naslove. On je deseti vojvoda iz Benvicka, sedemnajsti vojvoda Alba-Iornesa, vojvoda Lira yxerica. vojvoda
Arione, Montora yde Huescar. Kakor vidimo množico vojvodskih naslovov na en mah. Razen tega pa je grof de Olivares in petnajstkrat španski grand. To vse pa je samo začetek. Ima še 27 raznih plemiških naslovov vsake vrste. Da pa bo ta španski vojvoda, ki je sedaj predstavnik nacionalistične vlade v Londonu, popolnoma zadovoljen, še potomec angleške kraljevske hiše, ki poteka v ravni veji od kralja Jakoba II.
Bom-jelu,, žas
veselje in zabavo Vam prinese če daruje
Domači kino MovectorRecord!
Krasen Kinoprojektor.
• isto Fotoaparati vseh znamk v največji izbiri.
spec. Fototrgovina Ivan Pečar, Gosposka 11
Razno
LEPE ZAVESE
od tvrdke »Obnova«. Obnovite poceni Vaš doni. F. Novak, Jurčičeva 6.	7564
Za Bož*
elegantno svileno perilo kakor: kombineže vižame, spalne srajce odlično in ukusno darilo
. BUDEFELDT, Maribor
/f-
I
Galanterija Drobnarije Igračke Pletenine Parlumeriia
7560
Papir i. t. d.
mr.
Uradnika
TOPLE PERNICE IN ODEJE
od tvrdke »Obnova« omogočijo udobno spanje. F. Novak, Jurčičeva 6.	7563
Prodam
OTOMANA. OMARA,
postelja, mize ceneno napro-daš. Ob jarku 6-1. vrata 3. 7565
DOBRO VINO
od 5 litrov naprej Lochert, Meljski hrib 19.	7562
Službo dobi
Trajno eksistenco in samostojnost
dosežete, ako prevz. skladišče blaga. Starost, poklic in prebivališče ne igra vloge. Delo je lahko, prijetno, po navodilih centrale, primerno za mesto in deželo (tudi kot postranski zaslužek). Brez rizi-ka! Mesečni zaslužek do Din 4000.— in več! Dopisovanje tudi v slovenščini. Obširna, brezplačna pojasnila dobite pod št. 1057 Postfach 123. Basel 5, Švica. (Frankirajte pra Vilno).	7566
DOBRA FRIZERKA
išče takojšnjo namestitev. Po nudbe na upravo lista pod »Frizerka«.	7557
Sievo. (jkJlo-
jožfna želia odraslih in otrok!
l
Prodaja proti gotovini in dolgoročno odplačilo.
Glavno zastopstvo za Dravsko banovino:
Bruno Klemenčič, Ljubljana
Miklošičeva ccsta 30
v1 Mariboru: Informacije in pregled
Avgust Juvančič
Slovenska ulica 13.
RAJCE
y pižame, samoveznice
letos posebno velika izbira
Znižane cene, pred nakupom si oglejte izbiro pri
Jos. Karničniku, Maribor Glavni trg 11
II
■ i
sprejme denarni zavod
Ponudbe na upravo lista pod „Zadrusa“
7661
Za Božič
spodnje perilo, nogavice, rokavice Vas grejejo m varujejo vlage. Priporočamo naše preizkušene vrste
C. BUDEFELDT. Gosooska ulica
Oglašujte v "Veterniku
ftft
Preselitev
Prva jugoslovanska transportna d. d.
SCHENKER & CO., Maribor
se je preselila in se nahaja sedaj:
Aleksandrova cesta 51
v hiši mlekarne Bernhard nasproti izhodu glavnega kolodvora.
Darujte za Pomožno akcijo1
M Mn i i 8' Mr
za zavese dobite pri
I. Trpin-U' Maribor, Vetrinjska ulica 15.
Veliko izbiro raznih božičnih obeskov
dobite pri
75S8
IVANU LAH “
špecerija, kolonijale in delikatesa TELEFON 25-03 GLAVNI TRG 10
Za Božič
žepne robce, kravate, šale,
moderne vzorce - priljubljena darila prinaša
C. BUDEFELDT. Maribor
Skrivnosti
97
»Bog se me je. usmilil i« mi pošilja pravočasno milost smrti... nisem zastonj upala v njegovo dobroto. Samo eno prošnjo imam še, gospod kurat... Ali boste molili za mojega očeta, da se kdaj snideva pri Bogui?«
Po teli besedah je Blanka smrtno prebledela in omahnila na bližnji stol.
V	celici se je razlegel obupen kril. Eve-rard je opazoval prizor, ki se je vršil pred njim in čeprav ni slišal besed, ki sta jih govorila kurat in Blanka, je vendar dobro vedel, kaj se godi.
Skočil je v prisilnem jopiču pokonci in zaklical ves iz sebe od strahu:
»Blanka! Moja Blanka!«
Blanka se je zganila in odprla oči. Imela je še toliko moči, da se je še zadnjič nasmehnila:
>062,« je rekla z umirajočim glasom, »srečna sem ... Pričakovala vas bom. Bog se bo naju usmilil... to čutim, to
vem...«
To je bilo vse, kar je še rekla.
Njena lepa glava se je nagnila na rame, zadnji vzdih ji je dvignil prsi.
»Mrtva je, mrtva!« je kriknil Everard.
»Tedaj na kolena... in moliva!« je odgovoril kurat.
V	tem hipu so se začuli koraki in vstopili so ječar, jetnišniški ravnatelj in vojaki.
»Ah, torej vendar!«... je vztrepetal Everard.
»Ali ste pripravljeni?« so ga vprašali.
»“Da, pojdimo, gospodje! Ne izgubljajmo časa. Sedaj se bojim življenja in vesel pričakujem smrti. Pojdimo! Z gospodom kuratom se še morava pogovoriti
—	potem lahko gremo.«
Ostala sta nekaj časa z gospod Karlom sama v celici, nato so vsi skupaj odšli.
Na trgu Rokct se je zbrala velika množica. Tisoči pogledov je radovedno čakalo, da se odpre jetnišnica. Množica je valovila, prerivajoč se sem in tja, kakor valovi morje.
Everard pa se ni zmenil za stvari, ki
so se godile krog njega; med potjo se ni niti enkrat ozrl na krvoločno množico. Hodil je trdo — sramotna smrt, ki je bila sprava za njegove zločine, se mu je zdela kakor odrešenje...
Po poti je poslušal tiho besede gospoda Karla, ki ga je spremljal.
Ko je skopil na prve stopnice morišča, je dvignil oči k nebu in zdelo se je, da je vsa njegova duša, tako grešna, a tako trpeča in skesana v tem pogledu. Kurat mu je ponudil križ in Everard ga je poljubil.
Nato je stopil pred krvavi stroj — in minuto pozneje je bil tudi oče pri lepi Blanki v večnosti...
Leon je kmalu potem obhajal dvojno slavje: Svidenje z očetom, ki ga je Eve-rardovo pričevanje pred smrtjo rešilo krivične kazni, in poroko z Armando, lepo dedično bogate gospe Kuran.
Leonov oče je prišel ves obnemogel in postaran iz ječe. Dolga leta mu je težko delo izpodkopavalo zdravje in mu sesalo moško moč, toda še mnogo bolj ga je trla žalost — zavest, da trpi po
nedolžnem, da je njegov obrekovalec brez kazni in da mu hudoben človek ni vzel življenja, marveč tudi dobro ime. Vedel je, da zapušča tudi Leonu sramotni pečat zločinskega sina — pač najhujša dedščina, ki jo lahko otrok prejme od staršev.
Vse to se je v hipu spremenilo, ko je Everard nekaj dni pred smrtjo priznal, da je sam storil zločin, ker ga je podkupil gospod Lauson, ki je hotel s tem, da spravi Gotijejevo družino ob dobro ime, preprečiti poroko bogate Armande z Leonom. Sodišče je še enkrat preiskalo Gotijejevo zadevo in na podlagi Everar-dovega pričevanja so starega mučenika oprostili.
Na svobodi, obdan od nežne sinove ljubezni, je s ta rej kmalu oživel in se Pomladil. Ko je končno še videl, da si jc Leon pridobil poleg izvrstne žene tildi velikansko premoženje in da je družini Gotije zagotovljena krasna bodočnost, je vso trpko preteklost kmalu pozabil. ____________________KONEC.____________
Darujte za azilni sklad PTLI
izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA.
oredstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.
Tiska Mariborska tiskarna d. dH