DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE
Sejni zapisi
6. izredna seja (9. februar 2009)
Dokumentacijsko-knjižnični oddelek Ljubljana, 2009
DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE 6. izredna seja (9. februar 2009) Sejo je vodil dr. Pavel Gantar, predsednik Državnega zbora. Seja se je pričela ob 14.00.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam 6. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.
Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Darja Lavtižar Bebler, Franci Kek in Cvetka Zalokar Oražem.
Na sejo sem vabil predstavnike Vlade. Vse prisotne lepo pozdravljam!
Prehajamo na določitev dnevnega reda 6. izredne seje Državnega zbora.
Predlog dnevnega reda ste prejeli s sklicem seje 4. februarja 2009. Predlogov za širitev dnevnega reda nisem prejel, zato prehajamo na določitev dnevnega reda. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.
Prehajamo na glasovanje. Prosim, proceduralno? Prosim.
FRANCO JURI: Gospod predsednik, ta zbor je 29. januarja razpravljal in glasoval o dokumentu, ki ga imamo danes spet v obliki izredne seje. Mene kot poslanca zanima poslovniška razlaga oziroma pravna razlaga takega ravnanja Vlade in tudi Državnega zbora, ob dejstvu, da glasujemo o istem dokumentu, in po Poslovniku ne vidim nobenih razlogov za to, da bi ponovili glasovanje o že izglasovanem zaključnem računu. Torej, ker so bili že izpostavljeni nekateri dvomi na samem odboru in so nekateri poslanci izpostavili dejstvo, da ni poslovniških temeljev za tako sejo, me zanima, kakšna je pravna in poslovniška razlaga. Ne zanimajo me politične razlage, zanima me samo, ali za današnjo izredno sejo, ki je presedan v zgodovini naše parlamentarne demokracije, vsaj v taki obliki, obstaja razlog v Poslovniku. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Odgovor je enostaven. Poslovniška določila nikjer ne preprečujejo, da o zakonu ali aktu, ki ni bil sprejet v Državnem zboru, ne bi opravili ponovne obravnave in potem tudi glasovanja. Opozarjam, da je v vprašanju napačno predpostavljeno, da gre samo za ponovno glasovanje. Ponovno glasovanje tu ni primer, gre za ponovno obravnavo aka, ki je
bil sicer na eni od drugih sej zavrnjen in s tega vidika poslovniško ni nobenih ovir, da tega akta ne bi obravnavali na izredni seji in tudi o njemu glasovali. Hvala lepa.
FRANCO JURI: Eno proceduralno vprašanje oziroma opozorilo. Vi ste ravnokar rekli, mi danes ne ponavljamo glasovanja, ampak, da gre v bistvu za nov postopek. Če gre za nov postopek, se sprašujem, zakaj ni danes pravice do razprave za poslance. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Zelo enostavno. Kot rečeno, Kolegij predsednika Državnega zbora se je soglasno opredelil, da bo to obravnava po drugem odstavku 67. člena in s tem bil določen tudi terminski načrt dela na tej seji. Hvala lepa.
Zboru torej predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.
Prehajamo na glasovanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje svoje glasovalne naprave, in sicer mora na desni strani vložene kartice goreti oranžna lučka. Glasujemo. Navzočih je 78 poslank in poslancev, za je glasovalo 66, proti 6.
(Za je glasovalo 66.) (Proti 6.)
Ugotavljam, da je dnevni red 6. izredne seje zbora določen.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKLJUČNEGA RAČUNA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2007.
Predlog zaključnega računa je v obravnavo zboru predložila Vlada. Besedo dajem predstavniku Vlade za dopolnitev obrazložitev predloga zaključnega računa. Besedo ima državna sekretarka mag. Helena Kamnar. Prosim.
MAG. HELENA KAMNAR: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani poslanci, spoštovane poslanke!
Glede na to, da Državni zbor na prejšnji seji zaključnega računa proračuna za leto 2007 ni sprejel, je zaključni račun proračuna potrebno, ga je potrebno ponovno obravnavati. Prvo fazo je storila Vlada na ta način, da je obstoječi zaključni račun obravnavala na svoji seji 30. januarja. Na tej seji je ugotovila, da zaključni račun proračuna za leto 2007 izkazuje v splošnem delu proračuna bilanco s presežkom. Hkrati se je seznanila z revizijskim poročilom Računskega sodišča, ki nakazuje, da proračunska bilanca knjigovodsko ni ustrezno izkazana, zato je tudi rezultat drugačen, kot bi po mnenju Računskega sodišča moral biti. Vlada je ugotovila, da Računsko sodišče v svojem poročilu Vladi ni naložilo popravka zaključnega računa, prav tako Komisija za nadzor proračuna v Državnem zboru ni naložila sklepa, s katerim bi Vlada morala popraviti zaključni račun. V pravnih aktih, ki urejajo tovrstna vprašanja ni rešeno vprašanje, kako ravnati v tem primeru. Zato je Vlada med svojimi ugotovitvami sprejela
sklep, da bo to pravno praznino v najkrajšem možnem času odpravila in dorekla postopek ravnanja Vlade v podobnih situacijah.
Nadalje je Vlada ugotovila, da med postopkom revidiranja niso bile odpravljene pomanjkljivosti, ki so bile na koncu izkazane v poročilu Računskega sodišča, zato je ocenila, da ne more Državnemu zboru predlagati drugačnega besedila zaključnega računa proračuna, kot tistega, ki je že bilo obravnavano. Ne glede na to pa je sklenila trdno zavezo, da bo pri pripravi zaključnega računa za leto 2008, in seveda pri rebalansu proračuna za leto 2009 v celoti upoštevalo priporočila oziroma ugotovitve Računskega sodišča in izkazovala bilanco na način, kot ga zahteva Računsko sodišče.
Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Predlog zaključnega računa je obravnavala nadzor javnih financ.
Besedo dajem predsedniku mag. Andreju predstavitev poročila komisije.
Prosim.
MAG. ANDREJ VIZJAK: Spoštovani predsednik Državnega zbora. spoštovani predsednik Vlade. Kolegice in kolegi.
Res je. Danes ob pol desetih je zasedala tudi Komisija za nadzor javnih financ, ki je ponovno obravnavala to točko. In v razpravi poslank in poslancev je bilo čutiti tudi to nejevoljo, zakaj ponovna diskusija o isti stvari. Tu je bilo tudi že danes pojasnjeno, da gre za ponovni postopek in ponovno obravnavo gradiva, ki je bilo ponovno vloženo v Državni zbor. Zato se je potem v nadaljevanju zopet odprla razprava glede same vsebine in različnih interpretacij določb zakona, ki je pravzaprav na nek način povzročil to ključno dilemo. Moram poudariti, da je Vlada predložila identičen tekst, in da je komisija s šestimi glasovi za in dvema glasovoma proti tudi sprejela sklep s katerim na podlagi 168. člena Poslovnika predlaga Državnemu zboru, da po obravnavi Predloga zaključnega računa sprejme sklep, da Državni zbor sprejema zaključni račun proračuna Republike Slovenije za leto 2007.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima gospa Breda Pečan, v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov. Prosim.
BREDA PEČAN: Dober dan! Hvala za besedo, gospod predsednik. Dober dan poslankam in poslancem, dober dan vsem ostalim prisotnim in seveda dober dan predstavnikom Vlade!
Stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov do zaključnega računa proračuna za leto 2007, ostaja
Komisija za Vizjaku za
nespremenjen. Še vedno smo prepričani, da je Vlada v prejšnjem mandatu sistematično ignorirala revizijska razkritja Računskega sodišča, ki ga je tako kot Komisijo za preprečevanje korupcije, Varuha človekovih pravic in Ustavno sodišče štela za nebodijihtreba, ki jih je treba upoštevati samo takrat, kadar se njihove ugotovitve skladajo z mišljenjem vladajoče ekipe. Tako ni nič nenavadnega, da v času revizije zaključnega računa proračuna za leto 2007, ko je Računsko sodišče že tretjič zapored, podobno je bilo tudi v reviziji zaključnih računov za leti 2005 in 2006, opozorilo na izogibanje Vlade pravilnemu prikazu odhodkov v splošnem delu proračuna in zadolžitve v računu financiranja, ko Ministrstvo za finance ni izvedlo popravkov in ni že v času revizije zagotovilo transparentnega in poštenega prikaza dejanskega stanja državnega proračuna, to je 9. milijonov evrov primanjkljaja in ne 37 milijonov evrov presežka. To je tudi edini korekten in zakonsko sprejemljiv način popravljanja zaključnih računov. Podobno se je zgodilo tudi v reviziji zaključnega računa za leto 2005, ko v bilanci prihodkov in odhodkov ni bilo izkazano financiranje javnega zavoda Onkološkega inštituta Ljubljana, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, za katere je država prevzela dolg, in ker prevzem dolga ni bil izkazan kot zadolževanje države v računu financiranja, ponovilo pa se je tudi v zaključnem računu za leto 2006, ko niso bili izkazani tekoči transferji za plačilo odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja v obliki prenosa kapitalskega deleža Splošne plovbe Portorož in investicijski transferji Stanovanjskemu skladu Republike Slovenije. Razlika je le v tem, da je bil v letih 2005 in 2006 zaradi sicer zelo podobnega manevra prikazan manjši proračunskih primanjkljaj, medtem ko je za leto 2007 prišlo do fiktivnega proračunskega presežka.
Naj ponovim. Med tekočimi transferji v letu 2007 niso izkazana izplačila sredstev upravičencem za vlaganje v javno telekomunikacijsko omrežje v znesku več kot 43 in pol milijonov evrov, prav tako pa tudi niso izkazani tekoči odhodki iz obresti za založena sredstva in zaračunani stroški Slovenske odškodninske družbe v znesku skoraj več kot dva in pol milijona evrov. Seveda pa je temu primeren potem končni rezultat bilance prihodkov in odhodkov proračuna za leto 2007, če upoštevamo ta dva podatka, negativen, v višini 9 milijonov in nekaj tisoč evrov. Tako so prejemki v računu financiranja prenizko izkazani, ker založena sredstva Slovenske odškodninske družbe za izplačila sredstev upravičencev za vlaganje v javno telekomunikacijsko omrežje in obresti ter zaračunani stroški Slovenske odškodninske družbe niso izkazani kot prejemki iz zadolževanja v znesku preko 46 milijonov evrov. Na ta način je bilo prikrito dejstvo, da razlika med zadolževanjem in odplačilom dolga ni znašala več kot 73 milijonov evrov v korist odplačila dolga, temveč samo nekaj
čez 27 milijonov evrov. Zato je reagiranje prvaka SDS, ki v svoji neskončni užaljenosti in prizadetosti popolnoma naravno odločitev poslancev, da enkrat le postavijo mejo ignoriranju opozoril Računskega sodišča, razglasi za ideološki revanšizem popolnoma v skladu s siceršnjimi navadami nekdanje največje vladne stranke in njenega vodje. Naravnost smešno je tako prozaičino stvar kot je zahteva za pravilno računovodsko prikazovanje posameznih poslovnih dogodkov označiti kot ideološko ravnanje in revanšizem. Če nič drugega tega zagotovo ni mogoče pripisati trenutni največji vladni stranki, ki do sedaj ni vodila niti nobene koalicije in niti ni imela nobenega ministra za finance. Še bolj otročje je trditi, da je bilo leto 2007 prvo leto v zgodovini, seveda samostojne Slovenije, ki ga je država zaključila s proračunskim presežkom. Človek si ne more kaj, da bi ne pogledal nekaj let nazaj in zbral podatke o še kar nekaj proračunih iz slovenske zgodovine samostojnosti, ki so se končali s proračunskim presežkom. Tako na primer proračuni v letih 1992, 1993, 1994, 1995 in 1996. Nič pretresljivega, kajne. Zakaj bi bilo potem tako pretresljivo dejstvo, da se zgodovina v letu 2007 ni ponovila in se igrica s številkami, ki jih je Ministrstvo za finance izvedlo vsaj trikrat zapored, kot rečeno, zaključnih računih leta 2005, 2006 in 2007, ponovno niso posrečile, čeprav je ministrstvo že tretjič ignoriralo večkrat ponovljena opozorila Računskega sodišča, a tokrat s krasnim uspehom, zajetnim proračunskim presežkom. Mnogo bolje kot v letih 2005 in 2006, ko je napačna prikazovanja zadolževanja prineslo samo zmanjšanje proračunskega primanjkljaja. V vseh treh letih je Računsko sodišče Vladi Republike Slovenije in s tem tudi Ministrstvu za finance izreklo za predlog splošnega dela zaključnega računa mnenja s pridržkom in vsakokrat tudi ugotovilo manjše ali tudi precejšnje razlike v višini proračunskega primanjkljaja. Seveda v smeri povečanja negativnega rezultata in ne obratno. Zato seveda tudi nič nenavadnega, če prvak največje opozicijske stranke, ki ne zna prenesti najenostavnejše resnice, če ta ni po njegovi volji, poudarjam, da je vladajoča koalicija strank v mandatu 2004/2008 sprejela zaključne račune celo za leti 2003 in 2004, čeprav je tedanja vlada Antona Ropa v tistih zaključnih računih skrivala za 70 milijard tolarjev luknje. Spet v nasprotju s pravo resnico.
Prvič. V letu 2005, ko smo 22. februarja sprejemali zaključni račun za leto 2003, ki mu je za splošni del Računsko sodišče prisodilo pozitivno mnenje, ne drži, da je koalicija sprejela zaključni račun. Popolnoma vsi prisotni poslanci in poslanke SDS in NSi so brez izjeme glasovali proti sklepu o potrditvi zaključnega računa. Soglasno so se jim pridružili prisotni poslanci in poslanka SNS. Medtem ko so poslanci DeSUS in SLS iz razumljivih razlogov glasovali skupaj s poslankami in poslanci opozicije, razen SNS, zanj. Rezultat je bil 43 za in 40 proti, samo zato, ker so pač člani takratne koalicije,
ki so bili pred tem člani v predhodni koaliciji, menili, da ne gre zavračati zaključnega računa proračuna, ki so ga sami sooblikovali.
In drugič. Ob glasovanju o sklepu v zvezi s potrditvijo zaključnega računa proračuna za leto 2004, ki ga je v celoti pripravila že nova oblast, se je situacija identično ponovila. S to razliko, da je bil rezultat še tesnejši. 22 proti 21 ob sedeminpetdesetih prisotnih. Se pravi, da kar 16 prisotnih poslancev ni izreklo svojega stališča. Proti so glasovali izključno poslanke in poslanci SDS, NSi in SNS. Nihče iz teh treh skupin ni glasoval za. Zanimivo pa je pogledati, kateri so bili izbranci, ki so smeli pritisniti kvorum. Sama smetana v SDS. Tisti, ki so morali glasovati proti, naj si danes pogledajo izpis tistega glasovanja pa bodo videli, kdo je v tej dvorani bil pred štirimi leti upogljivec in kdo ne. Vse naštete nepravilnosti in prikrivanja dejanskih rezultatov upravljanja državnega proračuna v letu 2007 so nas poslanke in poslance v Poslanski skupini Socialnih demokratov privedli do zaključka, da je predlog zaključnega računa proračuna za leto 2007 netransparenten in v neskladju s področno zakonodajo. Ker pa se zavedamo odgovornosti do naše domovine, do naših sodržavljanov in sodržavljank pa tudi do mednarodne skupnosti, predvsem pa želimo naši državi utrditi njen mednarodni položaj in ugled, bomo poslanke in poslanci Socialnih demokratov glasovali o zaključnem računu proračuna za leto 2007 tako kot vedno, odgovorno in državotvorno.
PREDSEDNIK DR.
gospod Jože Tako demokratske stranke.
PAVEL GANTAR: Hvala v imenu Poslanske Prosim.
lepa. Besedo ima skupine Slovenske
JOŽE TANKO: Hvala lepa. Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovani predsednik Vlade, kolegice in kolegi.
Zaradi neresnega in nezrelega obnašanja vladne koalicije na seji Državnega zbora pred nekaj dnevi, moramo danes ponovno opraviti razpravo in glasovanje o zaključnem računu za leto 2007. Mirno lahko rečemo, da ima koalicija danes popravni izpit in naša poslanska skupina vam želi, da ste pri tem uspešni.
Zaključni račun, ki ga je v nespremenjenem besedilu ponovno predložila v Državni zbor Pahorjeva vlada je spričevalo dela prejšnje vlade za proračunsko leto 2007, za leto v katerem so se opazno spremenili in izboljšali razvojni trendi Slovenije. Po več kot desetih leti in prvič odkar se naše javne finance merijo po evropski metodologiji je bil saldo prihodkov in odhodkov pozitiven. Država je porabila manj denarja kot ga je zbrala. Presežka pa leta 2007 ni imel samo ožji proračun, ampak celotne javne finance. Država kot celota je poslovala pozitivno. Ko je prejšnja koalicija, konec leta 2004 prevzela Vlado je podedovala osnovni primanjkljaj v višini tristo petintridesetih milijonov evrov, poleg tega pa
še nekje zabeležen kapital za mesec učiteljskih plač in prav tako skriti več deset milijonski primanjkljaj na državnih železnicah. Leta 2007 pa je pod novo vlado Slovenija kot celota že zabeležila presežek in to kljub temu, da smo leta 2007 znižali dohodnino, davek na dohodek pravnih oseb ter odpravili polovico davka na izplačane plače. Če teh davčnih razbremenitev gospodarstva in prebivalstva ne bi bilo, bi bil javnofinančni presežek leta 2007 še za milijardo evrov večji. Poudariti pa je potrebno, da se zaradi tega ni zatresel noben javni sistem, ne šolstvo, ne zdravstvo, ne sociala. Nasprotno, na vseh področjih je bilo sredstev več.
Pri tem dosežku Vlada ni posegla po raznih proračunskih trikih kot na primer leta 1997 nekdanji finančni minister Gaspari, sedaj vodja krizne skupine ministrov, ko je z enomesečnim podaljšanjem prihodkovnega dela proračunskega leta za silo zakrpal proračun. Kljub tej finti pa je Gaspari tedaj še vedno ustvaril en odstotek primanjkljaja. Janševa vlada pa je leta 2007 še krepko znižala javni dolg države, ki je padel precej pod raven prejšnjih vlad. Če je znašal javni dolg leta 2004, ko je krmilo prevzela Janševa vlada, še 27,2% BDP, pa je bil leta 2007 samo še 23,4%. Takšnega zmanjšanja deleža dolga v bruto družbenem proizvodu v tako kratkem času ni dosegla nobena druga država članica Evropske unije. To je bilo možno, ker se je Slovenija zaradi speljanih reform hitreje razvijala, pa tudi zato, ker se je zniževala javna poraba, ker so se začele racionalizacije pri uporabnikih proračuna, ker so se zmanjšala slepa črevesa v katera se je prej neproduktivno iztekal denar, ker se je marsikaj poenostavilo, ker so se odpravile nepotrebne nalepke in druge birokratske ovire, ker se je ljudi prazaposlilo na produktivnejša mesta in ker se je zmanjševalo število zaposlenih v civilnem delu javne uprave. Reforme na davčnem, delovnem, socialnem, administrativnem in drugih področjih, so bile realizirane leta 2006 in 2007, tudi ob delni, na nekaterih področjih ob zelo solidni podpori nekdanjih opozicijskih strank. Če bi bilo sodelovanja v preteklem mandatu še več, bi lahko storili tudi več in rezultati, s katerimi se danes po tujini hvali sedanja koalicija, bi bili lahko še boljši. Visoka gospodarska rast je temeljila na visokih rasteh investicij in izvoza. Rasti zaposlovanja in plač sta bistveno izboljšali socialno podobo države. Stopnja in število brezposelnih sta opazno upadli. Obe sta bili najnižje po osamosvojitvi in še bi lahko naštevali.
Če s spominom posežemo nekoliko nazaj, v čas pred letom 2004, ko so dominirale LDS-ove vlade, večinoma s trdno podporo Socialnih demokratov, zažari znana parola "Zgodba o uspehu", ki jo je ena od političnih strank; v resnici pa vsi njeni sateliti; uspešno prodajala na političnem trgu. Kljub stalnim in visokim proračunskim primanjkljajem, kljub akrobacijam v bilancah, kljub netransparentnim in nezakonitim privatizacijam ter rasti javne porabe, se je lansirala "Zgodba o uspehu". Zato se sedaj koaliciji postavlja vprašanje; Kako opredeliti
leto 2007, pa leto 2008 oziroma cel pretekli mandat, ko pa so bili dosežki za vas tako nezaželene vladne ekipe dejansko "zgodba o uspehu" in to z realno podlago. O tem nedvoumno pričajo stvarni rezultati, o tem govori zdrava pamet. Evropa trdi isto, zato je nekdanji finančni minister dobil dve visoki evropski priznanji za javnofinančne dosežke Slovenije. Tudi sedanji premier se s svojo krizno ekipo ministrov na evropskih turnejah hvali z gospodarsko trdnostjo Slovenije, s stabilnimi javnimi financami in z uspešnim predsedovanjem. Finančni minister Križanič tudi govori o odločni finančni podlagi prejšnjega mandata.
Kaj je torej vodilo koalicijo, da ni omogočila sprejema zaključnega računa za leto 2007? Je bila to bojazen, da ne boste dosegli takih rezultatov? Komu se je porodila takšna ideja? Je bil to morda minister Gaspari, ki je v prejšnji vlogi kupoval obveznice propadle Lehman Brothers, še prej pa pripravil ustavni zakon o Novi ljubljanski banki, ki je slovenskemu gospodarstvu prinesel strateško škodo in še dodatno obremenil odnose med Slovenijo in Hrvaško in ki je v Banki Slovenije hkrati ob prenašanju dela funkcij na Evropsko centralno banko namesto racionalizacije zaposlil dodatne ljudi v breme davkoplačevalcev. Absurdno je, da tak minister soli pamet pretekli vladi glede zaključnega računa za leto 2007. Še bolj absurdno pa je, da je nekdo, ki je ob izbruhu svetovne finančne krize prvi zapravil javno premoženje, glavni reševalec in strateg izhoda iz krize.
Spoštovani poslanci vladne koalicije! Pred vami je danes popravni izpit in predlagamo vam, da ga vzamete resno. Seveda lahko berete tudi časopise v preddverju, se vzdržite ali glasujete za to, da je 2 + 2 = 3. Vendar pa boste v tem primeru pokazali, da niste sposobni prevzeti odgovornosti niti za najbolj preprosto glasovanje, kaj šele za spremembe. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima gospod Vili Trofenik v imenu Poslanske skupine Zares.
VILI TROFENIK: Hvala za besedo in lep pozdrav vsem prisotnim! Zaključni račun državnega proračuna, največji od štirih javnih blagajn, v dobršni meri odraža izvrševanje pomembnega dela politike. Zaradi tega je nujno potrebno, da ob odločanju o zaključnem računu ocenimo stopnjo skladnosti med načrtovanim in realiziranim, seveda, evidentiranim na zakonit način. Vsako drugačno ravnanje je nesmiselno in nedopustno. Ker smo svoja stališča do predlaganega Predloga zaključnega računa za leto 2007 enkrat že posredovali in se do predloga zaključnega računa tudi že opredelili, je nesmiselno ob ponovnem odločanju ponavljati že ugotovljena in posredovana dejstva, ki se ne bodo spremenila, pa če bi odločanje odlagali v nedogled. Vsekakor pa je možno dodati posamezne poudarke oziroma ugotovitve, ki doslej pri obravnavi zaključnega računa
sploh niso bila opažena ali pa so bile tako ali drugače prezrte. Pri obravnavanem Predlogu zaključnega računa za leto 2007 ne gre samo za problem pomanjkljivosti z vidika nezakonitega evidentiranja prihodkov in odhodkov državnega proračuna in posledično za napačno prikazovanje rezultata po ugotovitvah Računskega sodišča, ampak gre tudi za neustrezno načrtovanje tako proračunskih prihodkov, v še večji meri pa proračunskih odhodkov. Če predlagatelj proračuna za leto 2007 ni znal ali pa ni mogel v celoti predvideti dogajanj na strani proračunskih prihodkov in odhodkov ob njegovem sprejemanju v novembru 2006, je bil dolžan to storiti ob predložitvi poročila o izvrševanju proračuna za leto 2007 na podlagi njegove šestmesečne realizacije, ki jo je bil dolžan pripraviti v skladu s 63. členom Zakona o javnih financah in je tudi to poročilo posredoval Državnemu zboru 31. julija 2007. V tem poročilu je Vlada Republike Slovenije napovedala izpad dohodkov iz naslova dohodnine za simboličnih 5 milijonov evrov, v resnici je realizacija presegla plan za 28 milijonov evrov. Nadalje je bil napovedan nesprejemljiv dohodek iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb, v resnici je bil realiziran presežek v višini 86 milijonov evrov. V poročilu je bil napovedan povečan priliv iz naslova davka za dodano vrednost za 16 milijonov evrov, v resnici je znašal realiziran presežek 72 milijonov evrov in tako naprej. Davčni prihodki so presegli načrtovano višino za 270 milijonov evrov in praktično več kot pokrili celoten izpad sredstev iz proračuna Evropske unije. Čeprav poročilo Vlade Republike Slovenije ugotavlja na podlagi šestmesečne realizacije v letu 2007 izredno slabo realizacijo pri črpanju sredstev iz EU-ja; ki so bila v prvem polletju obravnavanega leta načrpana le v višini četrtine načrtovanega, iz strukturnih skladov na primer le 8%, iz kohezije le 3,4%; pa je bil napovedan izpad do konca leta na področju strukturnih skladov 36,8 milijonov evrov. Po oceni Vlade v resnici znaša ta izpad 176 milijonov evrov, na področju kohezije je Vlada načrtovala izpad 28,6 milijona evrov, dejansko znaša ta izpad 66 milijonov evrov. Med razlogi za slabo realizacijo se ponavljajo ves čas zapozneli, citiram, zapozneli razpisi in načrtovana realizacija v drugem polletju, le nobenih ukrepov za izboljšanje stanja v poročilu ni bilo zaznati. Namen priprave medletnega poročila o realizaciji proračuna je namreč v tem, da se ocenijo prihodki in odhodki do konca leta in se na podlagi ocene pripravijo ustrezni ukrepi. V končni konsekvenci tudi rebalans. Očitno je, da so bile predložene ocene neustrezne. Tako na strani prihodkov, kot na strani odhodkov. Vlada je na strani prihodkov napovedala, da bodo ti realizirani v višini 7 milijard 706 milijonov. Realizirani so bili v višini 7 milijard, 799 ali 93 milijonov več. Vendar je bil napovedan presežek davčnih prihodkov le v višini 25 milijonov. V resnici je bil davčni presežek iz naslova davčnih prihodkov 270 milijonov evrov. Izpad sredstev iz naslova EU je bil napovedan v višini 65,4
milijonov evrov. V resnici je realiziran izpad 235 milijonov evrov. Ocena odhodkov je znašala 8 milijard in 30 milijonov. V resnici je realizirana za 268 milijonov nižjem znesku. V tem poročilu je Vlada še vedno, 31. julija 2007, napovedovala javnofinančni primanjkljaj v višini 1% bruto družbenega proizvoda.
Na podlagi povedanega ne gre samo za nezakonito evidentiranje in posledično neverodostoj en rezultat in pomanjkljivosti pri izvrševanju proračuna po ugotovitvah vrhovnega revizorja, ampak gre pri zaključnem računu za leto 2007 tudi za neustrezno prizadevanje, da ne rečem zavajanje Državnega zbora tako pri sprejemanju proračuna v novembru 2006 kot ob predstavitvi poročila ob njegovi medletni realizaciji oziroma napovedi gibanja proračunskih prihodkov in odhodkov do konca leta 2007, ki so bili posredovani Državnemu zboru, kot že povedano, 31. julija 2007. To je v danem realnem makroekonomskem okolju, ki je bilo sicer bistveno ugodnejše, kot so bile napovedi in je bilo z rebalansom možno ustrezno sankcionirati realno stanje oziroma gibanja. Ob tem pa je potrebno poudariti, da gre v letu 2007 za prvo leto veljavnosti novele Zakona o financiranju občin, ki je imela za končno posledico znižanje globala sredstev namenjenih občinam, in sicer iz 5,14% bruto domačega proizvoda v letu 2006 na 4,96% bruto domačega proizvoda v letu 2007 ob istočasnem izpadu investicijskih transferjev iz državnega proračuna namenjenim občinam, ki znaša 146 milijonov evrov ali pretežni del izpada vseh investicijskih transferjev v državnem proračunu, ki predstavlja tudi največjo odstopanje pri realizaciji proračunskih odhodkov, česar ni možno opravičevati samo z izpadom sredstev iz naslova EU. Rezultat je seveda v tem, da so občine nezadovoljne in vedno večja zadolženost občinskih proračunov.
Problematika zaključnega računa za leto 2007 je bistveno širša kot je okvir na nek način vsiljenih diskusij o verodostojnosti prikazanih podatkov. Na žalost tudi pri ponovljeni obravnavi ni možno prikazati bistva problematike v vsej njeni širini, zmotno pa je tudi prepričanje, da je evidentiranje prihodkov oziroma odhodkov edini problem zaključnega računa za leto 2007, ampak bi bila vsaj toliko potrebna tudi ustrezna presoja z vidika kvalitetnega načrtovanja proračuna, o katerem bomo danes ponovno odločali.
V	danih razmerah, seveda, se bo v naši poslanski skupini vsak izmed kolegov odločal po lastni presoji pri ponovnem odločanju o zaključnem proračunu za leto 2007. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima gospod Vili Rezman, v imenu Poslanske skupine DeSUS. Prosim.
VILI REZMAN: Hvala lepa gospod predsednik.
V	imenu Poslanske skupine DeSUS smo se odločili, da ne bomo preveč aktivni pri teh poskusih obmetavanja z blatnimi
kepami preko jarka, ki loči koalicijo in opozicijo. Tudi ne bomo naštevali vseh mogočih številk, rezultatov in neuspehov in preteklosti, ne vem iz katere zgodovine vse jih lahko potegnemo, ker ocenjujemo, da nas to pravzaprav, to zakrivanje bistva problema ne vodi k rezultatu, ki je željen.
Mi ocenjujemo, da bi pravzaprav bilo najboljše, če te seje ne bi bilo, kajti ta današnja seja ni zaradi zaključnega proračuna, ampak je seja zaradi političnega prestiža, ki si ga želijo seveda vsi. Vprašanje je pa ali morajo številni zaradi tega, recimo temu tako, trpeti to nepotrebno funkcioniranje.
Obžalujemo zagato v katero smo zašli, želeli bi, da bi izšli iz tega s čim manj polemike, da bi preprosto spoznali nekaj osnovnih resnic in da bi vendarle ugotovili, da nas ne ločijo toliko rezultati zaključnega računa, ampak morebiti preskromna politična kultura, da bi lahko tisto, kar je dobro, vzeli za dobro in kar je slabega, vzeli za slabo. Se iz tega kaj naučili in stopili korak dlje.
Nesporno za nas je, da zaključni račun za leto 2007 govori o dogodkih, ki so se takrat dogajali, torej v letu 2007, v poslovnih dogodkih, njihovem knjiženju in tako naprej. Kakšen post festum "make up" je lahko samo kamuflaža, ki v realnosti ne spremeni ničesar. Nesporno je, da so nekateri rezultati, o katerih govori ta zaključni račun, zelo dobri in v Poslanski skupini DeSUS, ki je sodelovala v prejšnji koaliciji, smo na tisto, kar je dobrega, tudi ponosni. Nesporno je, da je tisto, kar je ugotovilo Računsko sodišče, treba tudi pripoznati kot slabo, kot napake. Navsezadnje tudi kot možnost oziroma poskus manipulacije z nekaterimi dejstvi in številkami. To nič ne govori o tem, da bi bilo dva in dva prepoznano za tri, govori pa nekaj o tem, da je dva krat dva štiri, pa so nekateri zaradi tega nesrečni. To je en simptom politične nevrotičnosti, ko nas resnice bolijo, pa ni prav, da nas. Bolje bi bilo, da bi resnice priznali, da bi tudi grehom rekli greh in jih poskušali odpraviti.
V Poslanski skupini DeSUS nimamo potreb, da bi tarnali, kot se je dogajalo, kot smo lahko prebrali iz nekaterih drugih strank, ki so govorile o tem, kako se je treba zdaj žrtvovati, da bomo lahko sprejeli zaključni račun. Morebiti bo kdo terjal še kakšen spomenik za žrtev zaključnega računa 2007. Nimamo potrebe, da bi tarnali nad tem, kako smo zdaj tukaj tisti, ki moramo potrpeti, da bomo v tujini ubranili ugled države, ki smo si ga, seveda, če smo si ga, zapravili na prejšnji seji zaradi slabe politične kultiviranosti. In nimamo nobenih predsodkov potrditi ta zaključni račun, saj smo ga že v prvem poskusu v polovičnem številu podprli. Je pa res, da ga niso podprli vsi. Morebiti tudi zato ne, ker so bila nekatera sporočila iz vladnih služb zelo nerodna. Češ, saj je itak vseeno kaj storite. Radi bi povedali, da je vsaj za nas prišlo tudi do tega, da se je zlorabilo nekatera določila Poslovnika, zlasti tisto določilo, ki govori o obstrukciji, o odsotnosti. Kajti to govori, citiram, zato sem ta list prinesel s seboj:
"...da se ta odsotnost napove v okviru obravnave posamične točke dnevnega reda in da se to obrazloži." In to, kar se je zgodilo z napovedano obstrukcijo na prejšnji seji, je približno nekaj takega, zgodilo se je namreč to, da se je zaključni račun povezal z deklaracijo o Albaniji in Hrvaški, nekaj takega kot če bi z deklaracijo o Hrvaški in Albaniji povezovali zakon o otroškem vrtcu ali kakšnim drugim zakonom. Torej, to ni bila korektna uporaba instituta obstrukcije. Zato menimo, da bo treba zdaj prepoznati, da smo bili nevešči, da smo bili nespametni, da smo zašli v situacijo, ki nikomur ni v korist. In morebiti se bo danes treba še enkrat zamisliti nad glasovanjem in nad našo politično modrostjo proti koncu te seje. Zlasti zato, ker dvomim, da je zelo korektno se podpisati pod zahtevek za sklic izredne seje, katere edini namen je, da se potrdi zaključni račun, obenem pa najavljati, da bo tisti, ki je podpisan, glasoval proti. To se pravi, da se v preteklih dneh kaj veliko iz tega, kar se je dogajalo, nismo naučili. Upam, da bo današnja razprava k temu le kaj pripomogla.
Poslanska skupina DeSUS bo skušala pripomoči k temu s tem, da bo podprla zaključni račun; pri tem dopušča vsem svojim poslancem, da se odločajo po svoji vesti. Zagotavljamo pa, da ne bo med nami nikogar, ki bi nasprotoval sprejetju zaključnega računa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima gospod Zmago Jelinčič Plemeniti, v imenu Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke. Prosim.
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI: Lep pozdrav vsem skupaj! No, danes se bomo vprašali, ali imamo demokracijo ali nimamo demokracije, ali imamo pravno državo ali imamo kaj drugega. Kajti to, kar se dogaja danes, je daleč stran od neke demokratičnosti, evropske demokratičnosti, in zelo blizu nekaterim totalitarnim režimom, kjer se je o določenih zadevah glasovalo toliko časa, dokler ni bilo izglasovano tako, kot je bilo pogodu vladajoči strukturi. Sprašujem se, kolikokrat bomo še glasovali, če danes zopet ne uspe zadeva. Ali bomo glasovali do takrat, dokler rezultat ne bo pravšnji? Ali kaj bomo delali? Kolikokrat bo potreben še popravni izpit? Mislim, da že gre za popravni izpit demokracije. Tako se ne sme delati. Tako se v demokraciji ne počne.
Rečeno je bilo, da je bil institut obstrukcije zlorabljen. Ni bil zlorabljen. Institut obstrukcije je legitimen in nihče ga nima pravice postavljati pod vprašaj. Če se neka politična opcija odloči za obstruiranje, ima za to pravico. Volivci so ji dali legitimnost in to počne po svojem razmisleku tako, kot ona misli, da je prav. Drugače gremo nazaj tja, kjer smo bili -, ko bomo vsi sedeli tukaj notri, eden bo rekel, kako naj pritisnemo in tako bomo pritisnili. Kdor bo pritisnil drugače, ga bodo odpeljali ven in ne bo več
prišel nazaj. Jaz nisem za take "špile", ki so nekoč bili. Zato sodim, da je prav, da se v parlamentu krešejo mnenja, da so obstrukcije, da misli eden tako, drugi drugače. Pogojevanje je druga stvar. Pravzaprav pa se posredno vprašamo, zakaj pogojevanje. Kaj pa, če to pogojevanje lahko prinese kaj dobrega?
Danes je bilo rečeno, da trpi ugled države Slovenije v svetu. Lepo vas prosim! Ugled naše države je hudičevo nizek v svetu. Ravno zaradi tega, ker si ne upamo reči bobu bob, ker se vedno klanjamo levo, desno in smo vedno pripravljeni na nekakšne korake nazaj, samo da bodo sosedje veseli, samo da bomo pridni, samo da nas bo kakšen kilavi sekretar oziroma kilavi komisar iz Evrope potrepljal po rami, rekel, saj si priden. Potem bo šel pa z drugimi na kosilo, nas pa ne bo več pogledal, ker nas ne rabi. Hlapcev ne rabijo. Hlapci so zato, da ti očistijo škornje, potem jih pa pošlješ nazaj v kot. In tako nas pošiljajo nazaj v kot. Govori se o mednarodnem položaju Slovenije. Pa, lepo vas prosim! Hrvaška ima sto petdesetkrat močnejši mednarodni položaj kot ga ima Slovenija, ravno zaradi tega, ker se ne pusti, ker jim je njihova domovina sveta. Nam so svete pa mednarodne pogodbe, pa hlapčevanje, pa lezenje nekam. Hrvatje vedo, kaj hočejo. Ko že govorimo o odgovornosti in državotvornosti Republike Slovenije, bom prebral samo en stavek, ki ga je objavil Jutranji list 30. 1. letošnjega leta na strani 5. Že v naslovu piše takole, bom prebral v hrvaščini in potem prevedel: "Zagreb je podoban za Nato i ondje priložene karte niso sporne. U slučaju ulaska u Europsku uniju iste su karte najveći problem." Skratka, z drugimi besedami: Hrvatje sami priznavajo, da so enake zemljevide vložili v dokumentacijo za Nato pakt, kakor v dokumentacijo za EU. In kako bo slovenska država imela kredibilnost, če lastna vlada laže lastnim ljudem? Naš vlada je trdila, da ni bilo zemljevidov. Naša vlada je skrivala dokumentacijo. Kakšna kredibilnost? Kakšen popravni izpit? To je za vreči iz šole, ne pa da se dela popravni izpit. To je sramota, da smo pripravljeni lasten nacionalni interes prodati za to, da bomo nekomu všeč in da bomo tukaj kupčkali, koliko glasov bo šlo na eno stran pa koliko glasov bo šlo na drugo stran. Ja, Madona santa! Slovenci smo ponosen narod, ki je v vseh vojnah zmagal pa v vseh vojnah izgubil. Po vsaki vojni smo izgubili marsikaj in zdaj bomo spet zgubljali ali kaj? Pa ali vas ni sram? Mene je sram! Mene in Slovensko nacionalno stranko je v dno duše sram zaradi marsikoga izmed vas. V NOB-ju so naši ljudje izgubljali življenja za take stvari. Zato, da se bo tukaj nekaj ljudi, po domače rečeno, poscalo na ta spomin. Grozljivo! Grozljivo, sramotno in ne vem kaj bi še rekel!
Pri tem glasovanju se človek tudi vpraša ali sploh potrebujemo Državni zbor, da bo glasoval oziroma ponavljal glasovanje v neskončnost. Dokler pač ne bo po godu tistemu, ki je zahteval vse skupaj. Ali potrebujemo Državni zbor? Ne
potrebujemo. Ukinimo ga. Dajmo, ukinimo ga! Saj smo imeli takšno zadevo pa smo se baje odločili za demokracije. Baje smo se odločili za večstrankarstvo in to zdaj vsem skupaj hodi narobe. Pa naredimo novo, ni treba, da je komunistična, lahko je nukomistična partija, da ne bo čisto enako. Pa sedimo tukaj notri, pa kimajmo, pa hodimo na proslave, pa ploskajmo, pa si čestitajmo - eden drugemu, pa si delimo odlikovanja, čestitke in ne vem kaj še vse. Pa bo tako, kot je že vse bilo. In vsi bodo srečni. Vključno s slovenskimi volivci, za katere upam, da bodo enkrat spregledali, da jim bo pamet udarila v glavo in ne pa ne vem kaj.
Mislim, da smo tukaj zašli v nek internacionalizem. Nazaj v internacionalizem. Proletarci vseh dežel združite se! Zopet je to in zopet moramo bratom Hrvatom pomagati, pa bratom tem, pa bratom tistim. Naš interes ni pomemben. Ni pomemben pri pridobivanju finančnih sredstev, ni pomemben pri pridobivanju nacionalnega duha patriotizma, ni pomemben pri tem, da bi lahko dobili tudi zdaj še kakšen del slovenskega nacionalnega ozemlja nazaj, ker so nam ga kradli zgornji, spodnji, levi in desni. Ne! Mi bomo pridni. Dogovorili se bomo, da bomo rekli: "Ja." In če nas bo kdo udaril, bomo srečni, če bo drugič morda zgrešil z bičem. Kot kaže je to značilnost pri nas. Da smo srečni, ko nas tepejo in še bolj srečni, ko morda vsak deseti udarec zgrešijo. Pa kaj res nihče ne bere Cankarja? Pa kakšnih drugih slovenskih literatov, ki bi lahko o naši duši in duhovnosti povedali marsikaj? Pa res nihče ne bere zgodovine, da bi videl, da je imel slovenski narod tudi ponosne dni in ne samo hlapčevske, kakršen bo, eden od teh dni, tudi danes. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima gospod Janez Ribič v imenu Slovenske ljudske stranke. Prosim.
JANEZ RIBIČ: Dober dan! Predlog zaključnega računa proračuna Republike Slovenije za leto 2007. Stališče Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke.
Spoštovani gospod predsednik Državnega zbora, spoštovani gospod predsednik Vlade, spoštovani gospe in gospodje poslanci, pozdravljeni ponovno na temo zaključnega računa proračuna Republike Slovenije za leto 2007.
Proračun za leto 2007 je bil sprejet v letu 2005, ob koncu leta 2006 so bile sprejete njegove spremembe, nakar je bil juliju mesecu narejen njegov rebalans. Sedaj pa je pred nami zaključni račun, ki je postal glavna politična tema in problem tega obdobja. Gospodarska in finančna kriza realnega gospodarstva, Hrvaška in tako dalje so teme, ki so v tem trenutku popolnoma nepomembne. Največji problem naše države je v tem trenutku vprašanje, ali zaključni račun izkazuje 9 milijonov evrov primanjkljaja ali 37 milijonov evrov presežka. Sploh, če pogledamo primerjavo z vsemi preteklimi proračunskimi presežki oziroma primanjkljaji. Po našem mnenju
gre v tem kontekstu za popolnoma nepomembno vprašanje, za prepir o oslovi senci. Se pa strinjamo, da gre za prestižno vprašanje. Odgovorno od trenutne koalicije bi bilo, da evidentne dosežke pretekle vlade prizna. Vsekakor bi bila to dobra popotnica za uresničitev napovedi predsednika Vlade o korektnem in konstruktivnem sodelovanju z opozicijo. Ker vladna koalicija vztrajno ponavlja neresnico o slabem črpanju evropskih sredstev, naj si vzamem čas in na tem mestu ponovim nekaj neoporečnih dejstev. Računsko sodišče v posebnem poročilu o sredstvih Evropske unije v zaključnem računu ugotavlja, da je bilo iz naslova evropskih sredstev realiziranih le malo manj kot 60% načrtovanih prihodkov. Ta podatek ne odraža dejanskega stanja. Edino relevantno obdobje za ocenjevanje uspešnosti črpanja evropskih sredstev je obdobje, ki zajema celotno programsko obdobje, ne pa podatki o črpanju sredstev znotraj posameznega proračunskega leta. To vprašanje so na takšen način rešile tudi že nekatere druge članice Evropske unije. Po podatkih, ki so nam na voljo za datum 31. 12. 2007 je Slovenija za programsko obdobje 20062008 na nivoju strukturnih skladov realizirala delež izplačil iz proračuna v višini 94%. Delež zahtevkov za izplačilo posredovan na plačilni organ Evropske unije pa je na ta dan znašal 80%, ob podatku, da je delež podpisanih pogodb na ta datum znašal 107%. Situacija danes se verjetno približuje maksimalnemu izkoristku, vendar točnih podatkov od Vlade še nismo dobili. Iz kohezijskega sklada pa je bilo na področju prometa na ta datum porabljenih 51% sredstev, na področju okolja pa 37% ob tem, da morajo biti sredstva porabljena do konca leta 2010.
Tudi podatki za programsko obdobje 2007-2013, s tega dne, kažejo, da je bilo razpisanih oziroma potrjenih že za 1,5 milijarde evrov projektov od skupno 4,1 milijarde sredstev, ki so na voljo za celotno obdobje. Seveda je pa sedaj odgovornost vladne koalicije, da zagotovi nadaljevanje črpanja preostalih sredstev. Neuspeha na temu področju vladna koalicija ne bo mogla naprtiti prejšnji koaliciji.
Torej, nikakor se ne moremo na podlagi teh podatkov iz dejstev strinjati z oceno Računskega sodišča in s pavšalnimi ocenami, ki se pojavljajo v javnosti, da Slovenija slabo izkorišča črpanje evropskih sredstev. Še manj lahko na podlagi teh dejstev govorimo o izpadu prihodkov iz Evropskega proračuna. To je čisto zavajanje javnosti. Vsekakor tudi ni utemeljeno govoriti o tem, da je Slovenija neto plačnica v evropski proračun.
V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke ocenjujemo, da je bila realizacija proračuna v letu 2007 uspešna. Poslanci Slovenske ljudske stranke bomo zaključni račun ponovno potrdili. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima mag. Borut Sajovic v imenu Poslanskega kluba Liberalne demokracije Slovenije. Prosim.
MAG. BORUT SAJOVIC: Hvala lepa, predsednik, za besedo. Spoštovani gospod mandatar, kolegice in pa kolegi.
Nisem verjel, posebej po teh obrazložitvah glasov, da je takšen dan v slovenskem parlamentu možno doseči. Da nekateri razmišljajo, da bomo opravljali popravni izpit, jaz mislim, da morajo danes popravni izpit opraviti tisti drugi, ki so vso to zgodbo zakuhali, ne tisti, od katerih se to zahteva.
Včeraj je bil za Slovence pomemben in pokončen dan, kulturni praznik, in ena od Prešernovih pesmi, Elegija, svojim rojakom v zadnji kitici pravi takole: "Tiho pesem! - bolečine ne razglašaj naših ran, če nečast te naša gine, domu, Kranjc moj, zvest postan!" In za to gre - domu in dani besedi moramo ostati zvesti.
V Poslanskem klubu Liberalne demokracije Slovenije ne opravljamo nobenega popravnega izpita, nobene poprave. Mi smo proceduralno, v skladu z vsemi pravili in vsemi zakoni, svojo nalogo, tako kot nam velevata naša vest in prepričanje, opravili na prejšnji seji. Glasovali smo v skladu s svojo vestjo in obkrožili "proti". Zakaj smo obkrožili "proti"? Zato, ker ima ta država določene institucije, katerih odločitve in dejanja se ne komentirajo, pač pa se jih spoštuje. To na eni strani velja za Ustavno sodišče, na drugi strani pa gotovo za Računsko sodišče. Računsko sodišče je institucija, ki ima svoj ugled, svojo avtonomijo, tista, ki ji v primeru finančnih sporov in nerazčiščenih situacij Slovenci moramo verjeti. In ji tudi verjamemo. In če Računsko sodišče reče, da je nekaj narobe, da je bilo narobe knjiženo, da je minus minus, potem je temu tako. O tem se ne razpravlja in s tem se ne trguje in s tem se ne parlamentira. In v Poslanskem klubu Liberalne demokracije Slovenije smo se na podlagi tehtnih razmislekov Računskega sodišča odločili tako, kot smo se, in danes ni nobenega razloga, da bi glasovali drugače.
Kaj je povedal predsednik Računskega sodišča? Predsednik Računskega sodišča je povedal, da so njihove ugotovitve o Predlogu zaključnega računa proračuna enake, kot so bile ob prvotni obravnavi. O predlogu splošnega dela zaključnega računa je Računsko sodišče podalo mnenje s pridržkom. Glavni dve pripombi, ki ju je podalo na splošni del zaključnega računa, sta se nanašali na prevzem dolga Javne agencije za železniški promet in povračilo sredstev upravičencem po Zakonu o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Če bi bile vse obveznosti knjižene tako, kot Računsko sodišče meni, da je pravilno, bi po njihovih izračunih zaključni račun izkazoval za 9 milijonov evrov primanjkljaja, ne pa 37 milijonov evrov presežka. In to je bistvo te zgodbe, pa tudi tisto, na čemer je temeljila naša odločitev.
Vesel sem, da je Vlada, ki je postala talec neke izsiljevalske zgodbe, zmogla vsaj to, potem ko nam je enak zaključni račun poslala ponovno v parlament, da je obljubila in jasno zapisala, da bo praksa te vlade drugačna. Namreč, odločila se je, da bo ugotovljene napake popravila pri zaključnem računu za leto 2008. Ta trenutek se namreč pogovarjamo ne o lanskem, ampak o predlanskem snegu in zaključnem računu za leto 2007.
S strani Računskega sodišča v zadnjih 14 dneh nismo dobili nobenega drugačnega mnenja, da je spremenilo mnenje o zaključnem računu, da se je zmotilo ali kaj podobnega. Tudi ni na meni, da bi razpravljal o strokovnosti in kvalificiranosti odločb kateregakoli sodišča. Na nas kot državljanih, poslancih, je enostavno samo to, da zakone in odločbe teh sodišč spoštujemo, tudi tiste, ki nam mogoče niso všeč. Na takih ravnanjih ostane ali pa pade pravna država. Če se nam poslancem zdi, da je kakšen zakon slab, ali da smo ga dolžni spremeniti - za to so nas namreč pooblastili državljani - da takšnega zakona ne spremenimo in ga spoštujemo, ali da predlagamo drugega.
V	Poslanskem klubu smo o zaključnem računu za to nesrečno leto 2007 že odločali. Svoje smo povedali in nobenega razloga ni, da bi odločanje ponavljali v nedogled, zato pri takem glasovanju ne bomo glasovali. Je pa mogoče ta trenutke prilika, da popravni izpit uspešno opravijo tisti drugi, tisti, ki so to zgodbo zakuhali. Vesel sem, da jih je evropska, svetovna, predvsem pa slovenska javnost jasno spoznala in pokazala s prstom. Ti so pa na potezi, da svojo odločitev o izsiljevalski zgodbi, kjer so se začasne notranjepolitične koristi postavile pred pomembne interese države in pa pred rešitev nekega spora. Ti pa danes lahko naredijo velik korak k popravku nazaj in s tega vlaka na katerega so neprevidno izskočili, izstopijo. In to je sporočilo te zgodbe in tudi sporočilo včerajšnjega dne, ko je bil praznik, kjer je šlo za domoljubje, domovino in pa ponos, da vsi tisti, ki mislimo, da je prav, ravnamo tako, kot smo ravnali tudi zadnjič.
V	Poslanskem klubu Liberalne demokracije Slovenije še enkrat obsojamo to sramotno izsiljevalsko dejanje in svoje odločitve na srečo Slovenije, upam da, v ničemer ne spreminjamo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Prehajamo na glasovanje zbora. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje svoje glasovalne naprave, in sicer mora na desni strani vložene kartice goreti oranžna lučka.
Glasujemo. Želite obrazložitev glasu? Morate se javiti. Jaz sem toliko počakal... Želi katerega poslanska skupina obrazložitev glasu? Odpiram prijavo za obrazložitev glasu v imenu poslanskih skupin.
Besedo ima mag. Andrej Vizjak.
Prosim.
MAG. ANDREJ VIZJAK: Hvala lepa.
V Slovenski demokratski stranki bomo podprli zaključni račun proračuna za leto 2007, kajti prepričani smo, da tako revizijsko poročilo Računskega sodišča kakor tudi številke v zaključnem računu pričajo o izjemno uspešnem letu. In še več. Ko smo tudi poslanka in poslanci na matičnem delovnem telesu 15. januarja obravnavali zaključni račun proračuna za leto 2007, ni bilo niti enega glasu proti. Na matičnem delovnem telesu je bil zaključni račun proračuna leta 2007 soglasno podprt. To pomeni, da je vsebinska diskusija, ki je trajala kar nekaj časa, podkrepljena tako s stališči Ministrstva za finance kakor tudi Računskega sodišča pokazala soglasno podporo zaključnemu računu 2007. Kaj se je zgodilo od tega glasovanja od te obravnave pa do plenuma? Ne vem, očitno pa je prišlo do nekih političnih odločitev, da to ne velja storiti na plenarnem zasedanju. Jaz si drugače, spoštovani predsednik Vlade, tega ne znam razlagati.
Strokovna, neka mirna utemeljena diskusija je pokazala soglasno podporo, kasneje pa je prišlo do sprememb stališča, tudi poslank in poslancev, ki so drugače glasovali na plenumu, kot pa so prej na komisiji. Zato ni res, da obstajajo kakršnikoli strokovni argumenti za zavrnitev zaključnega računa. Šlo je za politizacijo, politizacijo uspešnega gospodarsko, finančno in javnofinančno še posebej uspešnega leta 2007, kar se je na koncu odslikavalo skozi zavrnitev zaključnega računa, in to prvič v zgodovini Slovenije. In kamen spotike je bilo različno stališče Ministrstva za finance od Računskega sodišča glede knjiženja tega transferja, povezanega z vračili vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Iz magnetograma seje delovnega telesa je več kot očitno, da si je Ministrstvo za finance vseskozi enako tolmačilo določbe zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje in je pri tem vztrajalo tudi na samem odboru. Računsko sodišče je dalo mnenje s pridržkom in ni zahtevalo popravka. Torej ni nikakršnega razloga, da bi danes glasovali drugače, kot sprejeli ta zaključni račun.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Odpiram prijave za obrazložitev glasu v imenu poslank in poslancev. Prosim. Besedo ima gospod Damijan Perne. Prosim.
DAMIJAN PERNE: Hvala lepa. Spoštovane kolegice in spoštovani kolegi! Zadnjič, ob tisti prekinjeni seji, sem enkrat že glasoval. In takrat sem glasoval proti. Mislim, da se v tem času do danes ni zgodilo prav nič takega, da bi spreminjal svoje mišljenje. Se pa zavedam odgovornosti. Danes je bilo nekaj že rečenega o odgovornosti, pa mislim, da se vseeno vsi na tej strani zavedamo, da imamo odgovornost, da
neke naše notranje razprtije, slaba volja in razočaranost ne morejo biti vzrok temu, da neka pomembna vprašanja postavimo na stranski tir ali celo ogrozimo normalno glasovanje o tem. Temu nasprotujem, zato bom danes požrl grenko slino in ne bom glasoval "za", bom pa pritisnil "kvorum", ker menim, da sem enkrat že glasoval in s tem povedal, kaj menim o tistem zaključnem računu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima gospod Franco Juri. Prosim.
FRANCO JURI: Gospod predsednik, spoštovani poslanci! Glasoval bom tako, kot sem o istem zaključnem računu že glasoval pred desetimi dnevi. Ne razumem, čemu bi morali danes spremeniti stališče, po tistem, ko je postalo še bolj jasno v teh desetih dneh, da je zaključni račun za leto 2007 v neskladju z ugotovitvami Računskega sodišča in celo z dokumentacijo, z 9-milijonsko luknjo vred, ki je bila posredovana Evropski komisiji. Glasoval bom proti, ker se ne počutim in nočem biti talec nikakršnega izsiljevanja. Ko gre za etiko in doslednost, ne moremo biti niti talci domnevno ogrožene širitve atlantske zveze. Glasoval bom proti, ker tisti, ki grozijo z oviranjem oziroma ki pogojujejo ratifikacijo širitve Nata, blefirajo, hudo blefirajo in prozorno blefirajo.
Moj glas "proti" ne bo le glas proti takšnemu zaključnemu računu, saj sem ga že dal v obrazložitvi na prejšnji seji. Moj glas proti je glas proti politiki izsiljevanja in še bolj proti politiki takšnega nečastnega popuščanja, proti politiki izigravanja resnice in žaljenja dostojanstva in pameti nas poslancev in poslank ter državljank in državljanov, ki nas opazujejo in od nas pričakujejo resnost in verodostojnost. Zato bom dosledno s svojo vestjo glasoval "proti".
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima gospod Lojze posedel. Prosim.
LOJZE POSEDEL: Hvala za besedo, gospod predsednik.
Tudi sam sem na prejšnji seji že obrazložil in glasoval, tako kot sem prepričan, da je prav ob glasovanju o zaključnem računu. Danes bi povedal samo to, kar je bilo prej pri predstavitvi povedano, da smo člani matičnega odbora Komisije za nadzor financ glasovali soglasno "za", potem pa spremenili svojo odločitev in glasovali na seji parlamenta "proti". To, gospod Vizjak, ne drži. Mi smo na razpravi v matičnem telesu izpostavljali stališče Računskega sodišča in glasovali za takšen proračun, ob predpostavki, da se ugotovljene nepravilnosti popravijo. Prosim, če pogledate...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Ni polemike kolega Posedel, ne sme se polemizirati.
LOJZE POSEDEL: Se opravičujem, pa vendar s strani, ki nas je pripeljala do tega, da se danes pogovarjamo, kdo bo dobil prestiž, kdo bo tukaj zmagal, je tudi prav, da povemo, da smo že na tisti seji matičnega odbora, na seji parlamenta in danes, poslušali stvari, ki ne držijo, zato ni nobenega razloga, da bi spreminjal svoj glas, tako kot sem ga dal na prejšnji seji. Mogoče samo v razmislek, če v športu dobiš tekmo, te to peče celo življenje. Če pa tekmo izgubiš, pa te peče oziroma si užaljen samo do naslednje tekme.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima gospod Ivo Vajgl.
IVO VAJGL: Spoštovane kolegice in kolegi! Spoštovani gospod predsednik, spoštovani predsednik Vlade! Odbor za zunanjo politiko, ki mu predsedujem, je 26. 1. s potrebno dvotretjinsko večino sprejel Predlog zakona o ratifikaciji protokola o pristopu Hrvaške in Albanije k Nato zvezi. Na seji Državnega zbora 29. januarja zakon ni bil obravnavan zaradi napovedane obstrukcije, z obrazložitvijo in motivi, ki niso imeli ničesar skupnega s tem zakonom. Prišlo je do nesprejemljivega povezovanja in pogojevanja, ki po mojem trdnem prepričanju znižuje demokratične standarde in škoduje mednarodnemu ugledu in verodostojnosti naše države. To gotovo ni zadnje glasovanje o mednarodno pomembnih zadevah v Državnem zboru, kjer bo potrebna dvotretjinska večina. Zato se čutim obvezanega, da izrazim svoj protest in opozorilo s tem, da ne bom sodeloval pri glasovanju o tej točki dnevnega reda.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima gospod Franc Pukšič.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa. Kolegice in kolegi! Gospod predsednik Državnega zbora, predsednik Vlade! Vesel sem, da tako kot v 13 letih tudi tokrat mi ne bo treba spreminjati svojega stališča zaradi takšnih ali drugačnih pritiskov. Vedno sem za svojimi odločitvami, pa četudi niso bile vsem po volji, stal. To se mi je zdelo edino pravilno.
Zadnjič sem potrdil zaključni račun, in to z veseljem. Ta zaključni račun je izkazoval presežek, ker je bilo zaželeno z druge strani prikazati primanjkljaj na račun vračanja v javno telekomunikacijsko omrežje. 10 let je bilo potrebno, da smo to zgodbo spravili z dnevnega reda. Po 10 letih, kljub zavlačevanju državnih pravobranilcev, vsaj nekaterih, nekateri so bili ekspeditivni in so svojo nalogo opravili odlično, vsaj za ptujski del lahko rečem, nekateri pa še danes tega niso naredili, je Vlada v prejšnjem mandatu zagotovila delež v Sodu ob trenutku, ko se bo Telekom prodal.
Drugič. Vesel sem, da je prejšnja vlada končno po nekaj sramotnih mandatih spremenila tudi zakon o financiranju občin.
Prvič se je zgodilo, da so občine v prejšnjem mandatu imele več investicijskih sredstev in so lahko zagnale svoj razvoj. Zato bom tudi tokrat podprl ta zaključni račun.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima gospod Franc Bogovič. Prosim.
FRANC BOGOVIČ: Spoštovani predsednik parlamenta, spoštovani predsednik Vlade, cenjene kolegice, kolegi! Še enkrat bom glasoval za zaključni račun za leto 2007, kakor sem že tudi na prejšnjem zasedanju. Danes smo slišali, da je bilo to leto dobro leto, z druge strani pa, da glasujemo o zadevi in o predlanskem snegu. Leta 2007 ni imelo samo predlanskega snega, ampak je bilo tudi fiskalno zelo uspešno leto, leto v katerem se po različnih interpretacijah Računskega sodišča in služb na Ministrstvu za finance ukvarjamo s tem ali imamo 9 milijonov minusa ali 36 milijonov plusa v državni blagajni. Tudi zadnjič sem opozoril, da bi želel tem službam dati čim prej možnost, da se zelo resno in odgovorno začnejo ukvarjati in urejati finance leta 2009, ko bomo govorili po napovedih rebalansa o 1100 ali 1200 milijonih negativnega stanja v državnem proračunu. In zame in za vse Slovence in Slovenke je po mojem prepričanju ključno to, kako bomo mi v teh težkih situacijah gospodarili in se na nek način tudi z veseljem spomnili leta 2007. Še enkrat mi je žal, da zamujamo to priložnost, da bi tudi na tem proračunu povedali, da je finančno stanje te države kljub težkemu stanju zdravo in da imamo zdrave javne finance. Danes so bile tu izrečene tudi besedo o popravnem izpitu in tudi o odgovornosti. In tu se popolnoma strinjam s tistimi, ki so že pri tej točki povezovali naslednja glasovanja. In, spoštovane kolegice in kolegi, tam ravnajte odgovorno, kajti tam ne bo več popravnih izpitov.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Prehajamo na odločanje o naslednjem predlogu sklepa: Državni zbor Republike Slovenije sprejme zaključni račun proračuna Republike Slovenije za leto 2007. Glasujemo. Navzočih je 78, za je glasovalo 59, proti 9.
(Za je glasovalo 59.) (Proti 9.)
Ugotavljam, da je zaključni račun Republike Slovenije za leto 25007 sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Zaključujem tudi 6. izredno sejo zbora. Obveščam vas, da bom čez pol ure, to je ob 15.50, nadaljevali s prekinjeno 2. sejo zbora. Hvala lepa.
(Seja je bila končana 9. februarja 2009 ob 15.20.)
VSEBINA
Določitev dnevnega reda......................................2
FRANCO JURI..................................................2
FRANCO JURI..................................................3
1. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKLJUČNEGA RAČUNA PRORAČUNA
REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2007 (RZ2007), EPA 170-V.........3
MAG. HELENA KAMNAR...........................................3
MAG. ANDREJ VIZJAK...........................................4
BREDA PEČAN..................................................4
JOŽE TANKO...................................................7
VILI TROFENIK................................................ 9
VILI REZMAN................................................. 11
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI.................................... 13
JANEZ RIBIČ................................................. 15
MAG. BORUT SAJOVIC.......................................... 17
MAG. ANDREJ VIZJAK.......................................... 19
DAMIJAN PERNE............................................... 19
FRANCO JURI.................................................20
LOJZE POSEDEL...............................................20
LOJZE POSEDEL...............................................21
IVO VAJGL...................................................21
FRANC PUKŠIČ................................................21
FRANC BOGOVIČ...............................................22
SEZNAM GOVORNIKOV
B
BOGOVIČ, FRANC..............................................22
J
JELINČIČ PLEMENITI, ZMAGO................................... 13
JURI, FRANCO..........................................2, 3, 20
K
KAMNAR, MAG. HELENA..........................................3
P
PEČAN, BREDA.................................................4
PERNE, DAMIJAN.............................................. 19
POSEDEL, LOJZE..........................................20, 21
PUKŠIČ, FRANC...............................................21
R
REZMAN, VILI................................................ 11
RIBIČ, JANEZ................................................ 15
S
SAJOVIC, MAG. BORUT......................................... 17
T
TANKO, JOŽE..................................................7
TROFENIK, VILI............................................... 9
V
VAJGL, IVO..................................................21
VIZJAK, MAG. ANDREJ......................................4, 19