Ptuj, torek, 14. avgusta 2007
letnik LX • št. 63 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,63 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
<3\
Skupna poraba: 5,0 - 8,1l/100 km. Emisije Co2: 135 - 194g/km Število vozi je omejeno.
Šport
Nogomet • Bo
nedeljska Dravina šestica sodu izbila dno?
Stran 11
Kolesarstvo •
Dopinška afera v slovenskem kolesarstvu
Stran 12
Ml
HOJ]
J MAKATO*
Zabavno fit s kolesom!
Letališče Moškanjci pri Ptuju 8. september 2007
SE
DNI
www.polimaraton.si
H
Foto: Črtomir Goznik
Po mestni občini
Ptuj • V mestu se vendarle nekaj dogaja ...
Stran 3 Po mestni občini
Ptuj • Je bila cena zares previsoka?
Stran 4
Po mestni občini
Ptuj • Hotel Primus za tri predsednike
Stran 9
Po naših občinah Ormož • Za črna odlagališča ni več opravičila
Stran 7 Po naših občinah Mostje • Okupatorjevi sodelavci -žrtev vojnega nasilja?
Stran 24
Slovenija • Nov razpis za podelitev koncesij
Povpraševanje za namestitev
v domove bo vedno večje
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je v teh dneh objavilo nov razpis za podelitev koncesije za opravljanje storitev institucionalnega varstva v domovih za starejše, in sicer za 1200 mest. Razpis bo odprt tri mesece, za prvo polovico prihodnjega leta pa pripravljajo še enega. "Dejstvo je, da kljub relativno velikemu številu mest v domovih kapacitet primanjkuje. Število starejših narašča in že sedaj je starejših od 65 let 320.000," na ministrstvu pojasnjujejo odločitev za razpis.
Razpis je glede pogojev podoben prejšnjim, bodo pa na ministrstvu "favorizirali tiste ponudnike, ki bodo predlagali nove koncepte, nove pristope pri varstvu starejših," so povedali na današnji novinarski konferenci ministrstva.
Glede na potrebe je največ mest razpisanih v Ljubljani in Mariboru. Dodatno so dali v razpisu prednost tistim upravnim enotam, ki še nimajo doma oziroma imajo minimalne kapacitete na tem področju. "S tem računamo, da bomo vzpostavili neko primerljivo število kapacitet v posameznih območjih države in zagotovili, da si bodo ljudje lahko namestitev v domu iskali v tistem kraju, kjer tudi sicer živijo," pojasnjujejo na ministrstvu.
Pokritost Slovenije z domovi za starejše je različna. Trenutno so najdaljše čakalne vrste v Ljubljani in na Gorenjskem, kjer starejši na enoposteljne sobe čakajo od šest do
dvanajst mesecev. Čakalne vrste so tako dolge zato, ker veliko ljudi v domove odda vlogo na zalogo, kar pomeni, da zaprosijo za mesto v domu prej, kot ga potrebujejo, da jim potem ne bo potrebno čakati.
Zasebni domovi nekoliko dražji od javnih
V Sloveniji trenutno deluje 73 domov za starejše, od tega 55 javnih zavodov in 18 zasebnikov, ki so v preteklih letih pridobili koncesijo za opravljanje institucionalnega varstva starejših. Med javnimi in zasebnimi domovi po kakovosti dela ni velike razlike. Razlika je v ceni in opremljenosti. Zasebni domovi so za 10 do 15 odstotkov dražji, so sodobno opremljeni in imajo samo eno ali dvoposteljne sobe. Na ministrstvu pravijo,
Uvodnik
Bomo zmogli preživeti sami sebe?
Glede na dejstvo, da so tako na tuji kot domači medijski sceni še vedno v ospredju predvsem raznorazni politični dogodki, njihovi veljaki in druge dnevne katastrofe, se mi zdi zelo primerno, da bi vendarle resneje prisluhnili tudi grozečim ugotovitvam več kot 2000 strokovnjakov iz 120 držav sveta, ki opozarjajo na možne posledice spreminjajočih se podnebnih razmer v svetu, ki jih je povzročil človek z nevestnim ravnanjem in vse večjo emisijo toplogrednih plinov. Kajti če ne bo človeštvo hitro in učinkovito ukrepalo, se nam lahko kmalu pripeti, da nas bodo zaradi nenehnega globalnega segrevanja ozračja pričele resno ogrožati tudi svetovne katastrofe.
Za sedaj se tega resno zavedajo očitno le okoljevarstveniki, ki so letošnji svetovni teden vode, ki ga obeležujemo prav ta teden, posvetili predvsem vzdržni rabi vodnih virov v svetu. Žal pa mi ni uspelo zaslediti, da bi se s to problematiko resneje ukvarjala tudi kakšna druga državna ali vladna institucija pri nas. Sporočilo omenjenih znanstvenikov, ki jim velja verjeti in tudi prisluhniti, je povsem jasno in zame zelo resno; kajti ne vem, ali se vsi povsem zavedamo posledic, ki nam grozijo v naslednjih petih desetletjih zaradi vse večjih podnebnih sprememb in posledično vse večjega pomanjkanja vode, usodne za obstoj vsega življenja na Zemlji.
Čeprav je dejstvo, da se bomo s pomanjkanjem vodnih virov morali slej ko prej soočiti in verjetno tudi sprijazniti, sem trdno prepričan, da bi s pravočasnimi ukrepi, z zavestnim zmanjševanjem emisije toplogrednih plinov ter doslednim varčevanjem vodnih virov lahko posledice bistveno omilili. Še vedno velja, da je treba najprej pomesti pred svojim pragom (ne pod preprogo), zato je treba ukrepati ta trenutek in si to vtisniti v podzavest ter v tem duhu usmerjati tudi naše najmlajše, ki bodo posledice najbolj čutili.
Kar poglejmo okrog sebe in pomislimo, kje vse in na kakšen način lahko privarčujemo z vodo že kar doma. Ne pozabite, da šteje vsaka kapljica. Zagotovo lahko privarčujete z vodo tudi na svojem delovnem mestu, pri kmetovanju, v društvu, v vašem klubu in še kje. Hočeš-nočeš, zadevo bo treba vendarle vzeti resno in se je čimprej lotiti na pravem mestu, kajti časa ni na pretek; odgovor na vprašanje, ali bomo zmogli preživeti sami sebe, pa je izključno v rokah nas in našega rodu!
Martin Ozmec
da se "cena v javnih zavodih za en dan oskrbe giblje med 12 in 14 evrov, v zasebnih pa
je nekoliko višja in je med 14 in 16 evrov. Za dodatne kategorije oskrbe se doplača,
sredstva za oskrbo in nego, pa za domove v javni mreži zagotavlja Zavod za zdravstve-
Foto: Črtomir Goznik
no zavarovanje Slovenije". Javni domovi so bili v večih primerih grajeni v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja in na ministrstvu se trudijo, da bi jih posodobili.
V program institucionalnega varstva je trenutno vključenih približno 14.400 starostnikov, do leta 2010, ko se bo koncesijska dejavnost najkasneje začela izvajati, bo število naraslo na najmanj 16.600.
Od leta 2006 se lahko za izvajanje institucionalnega varstva registrirajo tudi bolnišnice. Registrirana je bolnišnica v Celju. Na ministrstvu napovedujejo, da se bodo trudili tudi za razširitev obsega pomoči na domu in za oskrbo v tako imenovani drugi družini, kar pomeni, da za dva do tri starejše na deželi skrbi gospodinja. Take družine že obstajajo na Dolenjskem in v Prekmurju.
STA (pripravlja: SM)
Slovenski (ne)politični zemljevid • Državne tarče in tarčice
Poslanci N.Si	Maribor in 15
predlog šestih	občin ustanovilo
pokrajin predstavili	medobčinski
do konca avgusta	inšpektorat
Po DZ v prenovo tudi predsedniška palača
Mlinotest bo za pšenico plačal 180 evrov za tono
V poslanski skupini koalicijske Nove Slovenije (NSi) nameravajo v tem mesecu pripraviti predlog razdelitve Slovenije na pokrajine, ki bo sledil strankini pobudi, da bi državo delili na šest in ne na 14 pokrajin. Kot so pojasnili, naj bi poslanke in poslanci v počitniškem času pripravili svoje predloge in do konca avgusta naj bi poslanska skupina na novinarski konferenci sporočila, katerih šest pokrajin predlaga, takrat pa bodo jasne tudi njihove meje.
Za zdaj konkretneje o tem, v kateri smeri naj bi šle predlagane rešitve in katera območja bodo združena v posamezno pokrajino, še ne želijo govoriti, saj bi radi pred tem preverili tudi razmere na terenu. Pri tem so v poslanski skupni pojasnili, da ne držijo nekatere navedbe, ki se pojavljajo v javnosti, da naj bi sledili cerkveni delitvi Slovenije na škofije. (sta)
Z začetkom avgusta je v okviru Mestne občine Maribor (MOM) pričel delovati medobčinski inšpektorat, ki ureja medsebojna razmerja skupne občinske uprave inšpekcijskega nadzora 16 občin, so sporočili iz MOM in dodali, da omenjeni inšpektorat nima statusa samostojne pravne osebe, pač pa je v skladu z zakonom o lokalni samoupravi ena izmed notranjih organizacijskih enot občine, kjer ima organ sedež, torej Maribora. Sedež medobčinskega inšpektorata je na Partizanski cesti 47 v Mariboru, kjer je bil tudi sedež komunalne inšpekcije, njegovo vodenje pa je prevzel Franjo Švajger. Z začetkom njegovega delovanja je prenehal delovati dosedanji mariborski mestni inšpektorat, iz katerega sta nastali dve samostojni službi - že omenjeni medobčinski inšpektorat in mestna redarska služba.
V sklopu obnovitvenih del pred slovenskim predsedovanjem Evropski uniji (EU) so gradbeni delavci junija začeli z obnovitvenimi deli v parlamentu, sedaj pa je na vrsti tudi predsedniška palača, kjer bodo obnovili vhodno avlo in stopnišče, vzporedno pa bodo potekala še obnovitvena dela v poslovnih in kletnih prostorih. Za obnovitvena dela, ki bodo predvidoma končana do konca septembra, so v uradu predsednika republike namenili 300.000 evrov, so za STA sporočili iz urada predsednika. Vsa obnovitvena dela v avli in na stopniščih izvaja Zavod za varstvo kulturne dediščine, saj je vladna palača, katere del so tudi prostori predsednika republike, razglašena za spomenik kulturne dediščine. Ker je Restavratorski center zavoda v skladu z zakonom o varstvu kulturne dediščine pooblaščen za organiziranje in izvajanje restavratorskih del, javni razpis za izbor izvajalcev del ni bil potreben, so pojasnili v uradu.
Mlinotest bo kmetom za tono pšenice plačal 180 evrov bruto, so v petek sporočili iz Mlinotesta in Kmetijske zadruge (KZ) Vipava. Slednja je za Mlinotest letos odkupila 360 ton pšenice, katere kakovost je bila po besedah direktorja zadruge Branka Tomažiča zelo dobra in je večinoma spadala v kakovostni razred A. Za omenjeno ceno pšenice so se odločili zato, da bi kmete v Vipavski dolini vzpodbudili k pridelovanju tega žita, je poudaril Tomažič.
V Vipavski dolini odkup pšenice iz leta v leto vse bolj upada. To je posledica vse manjše pridelave zaradi nizkih odkupnih cen pšenice v zadnjih letih, kakor tudi prodaje pšenice italijanskim kupcem, ki so pripravljeni zanjo plačati več, je za STA povedal Tomažič. Z višjo ceno želijo zato vzpodbuditi kmete, da bi sejali več pšenice. "V vipavskem prostoru bi lahko predelali in odkupili več kot 1000 ton pšenice," je menil Tomažič.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptujleta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Nevenka Anžel. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR (za naročnike 0,50 EUR), v petek 1,17 EUR. Celoletna naročnina: 85,34 EUR, za tujino (samo v petek) 112,84 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Razmišljanja o ptujskem poletju oziroma ptujskem poletnem festivalu
Na Ptuju se vendarle nekaj dogaja, vendar ni skupne "marele"
Nataša Petrovič, vodja OI JSKD Ptuj, zagotovo sodi med tiste na Ptuju, ki se na organizacijo in kulturna dogajanja v MO Ptuj in širše zelo dobro spozna. V časih, ko je bil kulturni menedžment še tabu, je bila med uspešnimi kreatorji Ptujskih kulturnih srečanj, ki so se ustavila leta 1987 oziroma 1988, ker je nastopilo obdobje, ko je bilo za kulturno dejavnost vedno manj denarja. Ptujsko festivalsko poletje, ki se je pričelo leta 1973 in trajalo dolgih petnajst let, doslej še ni bilo preseženo, kljub nekaterim dobrim poskusom, ki pa so se izjalovili v stilu „plesala je eno poletje". Sodi pa tudi med tiste, ki dogajanje na Ptuju spremljajo z veliko mero kritičnosti. Predvsem pa jo je najti povsod, kjer se dogaja kultura v takšni ali drugačni obliki.
Nataša Petrovič je ena izmed tistih, ki se na kulturna in siceršnja dogajanja n Ptuju zelo spozna. Za njo je dolga „kulturna" kilometrina.
pa je prepričana, da pa v začetnem obdobju ptujski poletni festival potrebujejo pomoč v promociji in oglaševanju, ker bo le tako imel občinstvo in ga bo v nekaterih segmentih mogoče tudi prodati, če vse prireditve ne bodo brezplačne. V času Ptujskih kulturnih srečanj je bil Ptuj prelepljen s plakati, transparenti in tudi viden na televiziji.
Koledar prireditev ni festivalsko poletje, je le vodnik po prireditvah
Na Ptuju je doma veliko dobrih organizatorjev, tako poklicnih kot ljubiteljskih kulturnikov, ki so sposobni pripraviti kakovostne programe, ki jih lahko ponudimo domačinom in turistom, ki prihajajo na Ptuj. Vsi organizatorji, ki so kdajkoli kaj organizirali na Ptuju bi se morali najti za skupno mizo in se pogovoriti ne samo o vsebini, temveč tudi o zagotovitvi infrastrukture, ki bi morala biti za vse skupna. Potrebno bi bilo zagotoviti vsaj del infrastrukure, odre, ozvočenje in osvetlitev. Danes je ta oprema zelo draga, nakup bi se povrnil v dveh letih za vse organizatorje. Koledar prireditev, ki ga je tudi letos izdala MO Ptuj, ni niti festival niti ptujsko poletje, je le vodnik po nekih prireditvah, ki pa zgovorno pove, da se na Ptuju veliko dogaja. Če se hočemo na Ptuju iti turizma, bomo morali zagotoviti tudi denar za promocijo dogodkov, prireditev, ki smo jih na Ptuju sposobni izpeljati, ker imamo ljudi, ki to znajo in so sposobni, potrebujejo pa spodbudo v denarju, je še prepričana Nataša Petrovič.
MG,
Foto: Črtomir Goznik
Ptujska kulturna srečanja so se pričela leta 1973, od začetka so se ponašala z eminentnim programom, na tretjih leta 1975 so med drugim nastopili znameniti Dunajski pojoči dečki. Že kmalu po začetku je festival dobil stalnega pokrovitelja KBM s poslovno enoto na Ptuju, del sredstev je prispevala tudi Kulturna skupnost Slovenije. Leta 1979 so organizirali že sedma Ptujska kulturna srečanja, že šestič pa je bila pokroviteljica KBM. Ob tej priložnosti so s ponosom povedali, da so srečanja našla svoje mesto in pomen v kulturnem dogajanju občine. Kultura je postala izraz in način življenja samoupravnega delovnega človeka. Leta 1981 je program devetih kulturnih srečanj imel 21 vrhunskih prireditev s področja glasbe, gledališča, plesa, razstavne in druge dejavnosti. Prireditve si je vsako leto ogledalo okrog 20 tisoč obiskovalcev. Na Ptuju so v tistem času nastopili umetniki iz Jugoslavije, Sovjetske zveze, Madžarske, ZDA, Tahitija, Japonske, Mongolije ... Po desetih srečanjih so zadeve pričele polzeti navzdol, že v letu 1983 je bilo čutiti, da je samo vprašanje časa, kdaj bo festival utihnil. Nekaj časa so ga še krpali, kot so vedeli in znali. Zveza kulturnih organizacij Ptuj je takrat poročala o hudi denarni suši za kulturo. Leta 1987 so srečanja minila brez večjih in spektakularnih imen. Leta 1988 pa so srečanja, ki so bila zasnovana kot festival in ki so Ptuj postavila zelo visoko v okviru festivalskih mest Slovenije, takoj za Ljubljano, usahnila. Mimogrede, leta 1987 smo na Ptuju prvič organizirali Ptujsko poletno noč, da bi vsaj malo omilili nastajajočo prireditveno poletno mrtvilo.
Poletne prireditve na Ptuju obstajajo, pripravlja jih veliko število organizatorjev. Res pa je, da tega mesto ne oglašuje pod skupno "marelo." Nasploh smo pri promociji vseh teh prireditev tudi zelo nerodni, ugotavlja Nataša Petrovič. Nobeden od organizatorjev poletnih prireditev, ki so bogate po vsebini in raznolike, nima presežka denarja, da bi lahko kampanjo oglaševanja zastavil profesionalno. Pogosto pa se dogaja, da prireditve niso časovno usklajene, včasih tudi sama dobi tri do štiri vabila za prireditve, ki se dogajajo sočasno. Vse to pa še ne pomeni, če dogajanje nima imena, da se nič na dogaja - nasprotno, na Ptuju se zelo veliko dogaja tudi poleti.
V 70-tih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je Ptuj organiziral znamenita Ptujska kulturna srečanja, je bil resnično festivalsko mesto, takoj za Ljubljano. Niti v Mariboru jim v tistem času ni uspevalo to, kar je uspevalo Ptuju, se spominja Nataša Petrovič.
Na Ptuju je nastopilo znamenito japonsko gledališče NO, ki je v tistem času nastopilo samo v Beogradu, Ljubljani in na Ptuju in ki je v svoji tisočletni zgodovini le redkokdaj prestopilo meje svoje države. Po petnajstih oziroma šestnajstih letih se je zadeva izživela, vendar ni izumrla, imamo temelje, ni potrebna nobena posebna znanost, posebna umetnost vse te prireditve, ki jih že imamo, spraviti pod skupni imenovalec, poudarja Petrovičeva, ki
Ovinku se bomo še smejali...
Kakšen pa je pogled z odra na ptujsko poletno Tadejem Tošem, ki vsako poletje tudi sam ne-segmentu skupaj z ostalimi slovenskimi igral-poletju, ko se je na Ptuju še najbolj festivalsko (komediji, ob kateri smo se zvijali in držali za ko je del ptujske kulturne scene pripadal Iva-že naslednje leto priče nadaljevanja Ovinka. kot prepričan.
»Ptuj je fantastična kulisa, ki kar kliče po pose toliko bolj trudijo za dogajanje. Na Ptuju, bogati zgodovini. Prepričani smo, da že samo s veduto, mislimo, da s tem prodajamo tudi vse-želim delati krivice tistim, ki se trudijo, tudi lih stvari, ki jih nihče ne zna skoordinirati ali tri prireditve ob istem času, med-trebuje poletni festival. Imam celo na je predvsem na gledališče, sem različne poletne festivale se ga dalo z malo denarja na-konzorciji za kurentovanje, brez problema lahko razteg-brez sponzorskih sredstev ti. Jaz sem celo s prijatelji kleti ali v katerem od praz-kaj takega, kar bi ljudi pri-je dovolj sposobnih ljudi, naredil predstavo, samo
Ker tisti, ki so veliki, ne vedo, kako so v resnici mali, tisti pa, ki so mali, pa mislijo, da so zelo veliki. To je problem Ptuja, ker ljudje ne vedo čisto točno, kaj so.
dogajanje, smo poskušali izvedeti v pogovoru z igralcem kaj prispeva v ptujsko poletno dogajanje in ki na tem ci s koreninami na Ptuju, še ni rekel zadnje besede. V dogajalo v samostojni Sloveniji, smo se smejali Ovinku trebuh na dvorišču ob dominikanskem samostanu) in nu Braču, ki ga mesto ni cenilo. Tadej pravi, da bomo Da si Ptuj zasluži svoj poletni festival, je Tadej Toš več
letnem dogajanju, mnoga mesta te kulise nimajo, zato tako se mi vsaj dozdeva, zelo prevladuje miselnost o tem, ko turistom in drugim obiskovalcem mesta kažemo bino. Pogosto imam občutek, da se pri veduti poleti, ne konča vse. Poleti se na Ptuju sicer dogaja nekaj ma-pod skupno streho. Pa še takrat se zgodijo dve tem ko se celo poletje ne zgodi nič. Ptuj po-neko idejo, kako bi lahko izgledal. Veza-ker je gledališče moja dejavnost. Videl v bližnji in daljnji okolici, vem, da bi rediti tudi na Ptuju. Ustanovil se je po mojem bi se takšen konzorcij nil tudi na poletje. Takih prireditev iz gospodarstva ni mogoče naredi-iskal prostor, da bi v eni od ptujskih nih ptujskih lokalov nekaj delal, ne-tegnilo, da gredo v mesto. V mestu ki bi lahko nekaj naredili. Jaz sem ena predstava pa ni festival. Mislim
tudi, da Ptuj ne more konkurirati Lentu v nobenem pogledu, niti se ne more primerjati z njim. Ptuj se lahko prej primerja z Avignonom, ali Perrugio. Z množico malih prireditvenih prostorov, ki so na Ptuju, bi se dale delati neke komorne zadeve, dve ali tri na teden z manjšim ali večjim številom obiskovalcev. Tudi z etnologijo, glasbo in še marsičem bi se dalo uspešno nagovarjati mednarodno občinstvo," na glas razmišlja igralec Tadej Toš.
Veliki ne vedo, kako so v resnici mali ...
V samostojni Sloveniji je bilo najboljše poletno dogajanja takrat, ko ga je organiziral Ivan Brač, ki ga nihče v tem Ptuju ni cenil, in ki je dejansko vso energijo vložil v to, da so ljudje na Ptuj prihajali na bazi prijateljstva, brezplačno. Takrat je bilo najbolj živo, vsak večerje bilo nekaj, na različnih lokacijah in bilo je avtorsko. „Prepričan sem, da ta trenutek na Ptuju živi dovolj ljudi, ki tudi poznajo dovolj ljudi in ki imajo dovolj prijateljev, da bi lahko ptujsko poletno dogajanje skupaj naredili na nekomercialni bazi, drugače se na Ptuju ne da nekaj organizirati. Ker tisti, ki so veliki, ne vedo, kako so v resnici mali, tisti pa, ki so mali, pa mislijo, da so zelo veliki. To je problem Ptuja, ker ljudje ne vedo čisto točno, kaj so. Na Ptuju po mojem mnenju manjka neke kulture druženja v mestu, zato se ljudje raje družijo na svojih zelenicah domapred hišami, zakaj bi hodili v mesto, če je doma boljše. Mesto morajo narediti boljše tisti, ki imajo mesto v rokah. Samo barvanje fasad ni dovolj. Ptuj je genialno mesto za poletno dogajanje, svojo poletno predstavo z igralci, ki izvirajo iz Ptuja, bi moralo ohraniti, ker je to edinstveno v Sloveniji, le da ne pride to tega, da bi se ti potenciali pričeli koristiti.
Povezovalni člen mora biti politika
"Povezovalni člen med tistimi, ki imajo denar in tistimi, ki imajo ideje, mora biti politika. Ptujski župan se mora „odpreti" proti ljudem, ki imajo ideje, teh pa je na Ptuju veliko. Velik potencial za ptujska poletna dogajanja se skrivajo tudi v poletnih festivalih partnerskih mest," je sklenil svoje razmišljanje o ptujskem poletnem festivalu igralec Tadej Toš, ki svojo idejo o ptujskem poletnem festivalu že močno pili.
Ptuj • Zakaj sta kapitalni lokaciji se vedno nezazidani
Je bila cena zares previsoka?
Ptujski mestni svetniki skoraj na vsaki seji nekaj prodajajo, včasih tudi po pretirano visokih cenah. Zaradi tega naj bi dve kapitalni lokaciji že več kot leto dni neuspešno prodajali.
Če bo šlo s takšnim tempom naprej, počasi ne bodo imeli več kaj prodajati. Tudi na majski seji leta 2006 so sprejeli nekaj sklepov o prodaji stvarnega premoženja oziroma sklepov o prodaji nepremičnin. Med drugim so odločili, da gresta v prodajo dve kapitalni parceli. Prva je gramozirano parkirišče pri mostu za pešce na Zadružnem trgu, ki se je v preteklosti uporabljalo za prireditve (za kurentovanje, za tradicionalno razstavo ptujskih obrtnikov). V bližini so tudi Terme Ptuj, zaradi čudovitega pogleda na veduto Ptuja pa bi morala imeti lokacija tudi posebno ceno.
Drugo kapitalno zemljišče se nahaja med železniškim mostom in mostom za pešce, kjer je tudi nekaj let zapored stal pustni šotor in kjer naj bi že večkrat doslej „gradili" ptujsko večnamensko dvorano, a vselej, žal, neuspešno. Za parceli naj bi bilo povpraševanje veliko, je takrat pojasnil ptujski župan dr. Štefan Čelan tistim svetnikom, ki jih je skrbelo, da bosta loka-
ciji morebiti prodani pod ceno, „neznanemu" kupcu za gradnjo poslovno-trgovskih objektov.
Dober mesec po majski seji je bil v Uradnem listu RS objavljen razpis za pro-
dajo stvarnega premoženja v lasti MO Ptuj z javnim zbiranjem ponudb; pripravila ga je komisija za vodenje in nadzor postopkov razpolaganja s stvarnim premoženjem MO Ptuj, ki jo vodi mag.
Janko Širec, članici pa sta še Marjeta Eberl in Dragica Šteflič. Pri postavljanju cene je komisijo vodilo predhodno veliko povpraševanje po obeh lokacijah, zato je bila v razpisu postavljena izho-
Foto: Črtomir Goznik
Lokacija med dvema mostovoma, kjer Ptujčani že nekaj časa neuspešno gradijo večnamensko dvorano, naj bi potencialnega kupca, če bi ostalo pri izhodiščni ceni 200 evrov na m2 brez DDV, stala kar okrog 2,2 milijona evra (blizu 526 milijonov tolarjev).
diščna cena nepremičnine 200 evrov na m2 brez DDV. Po ocenjeni vrednosti je bila znatno nižja 75 oziroma 120 evrov po m2 brez DDV. Na Zadružnem trgu je bilo v prodaji za poslovno dejavnost in parkirišče blizu 6 tisoč m2, kar je skupaj zneslo skoraj 1,2 milijonov evrov ali blizu 286 milijonov tolarjev. Pri drugi nepremičnini, zemljišču med dvema mostovoma, namenjenemu večnamenski dvorani in poslovni dejavnosti, je šlo skoraj za 16 tisoč m2 veliko zemljišče, za katerega bi kupec moral odšteti brez DDV blizu 2,2 milijona evrov ali okrog 526 milijonov tolarjev.
Čeprav so pred javnim razpisom potencialni kupci oblegali Mestno hišo s takšnimi ali drugačnimi ponudbami za odkup obeh nepremičnin, odziva na razpisu, na katerem bi komisija pri izboru najugodnejšega ponudnika kot edini kriterij upoštevala višino ponujene kupnine, ni bilo. Nobeden izmed predhodno „zelo zainteresiranih" kupcev ni oddal ponudbe, kar si lahko razlagamo, da le
ni bilo takšnega zanimanja za lokaciji, da bi ju nekdo tudi v resnici kupil. Neuradno pa je bilo slišati, da je bila cena previsoka.
V Mestni hiši naj bi razpis za prodajo obeh lokacij ponovili, pri čemer bodo glede na predvideno lokacijo krožišča na Zadružnem trgu od prve morali nekaj m2 zemljišča izvzeti. Zato v tem trenutku z razpisom še čakajo.
Ne glede na ceno, po kateri bosta prodani parceli, so bodoči investitorji zavezani zahtevam prostorskouredit-venih aktov, ki opredeljujejo pozidavo na teh lokacijah, prav tako pa tudi nekaterim drugim zahtevam okolja, kot so celostna podoba mesta, načrtovane infrastrukturne investicije in javne potrebe mesta. Kot že ob investiciji na Ormoški (Qlandia), bodo investitorji morali zagotoviti javne parkirne površine, izvesti rušitve in ureditev starih objektov na svoje stroške, prav tako tudi ureditev cestne infrastrukture.
MG
Ptuj • Po sledeh neke zdravstvene zgodbe (nadaljevanje)
Izredni strokovni nadzor odkril le »motnje« v komunikaciji
Trinajstega julija letos smo v Štajerskem tedniku pisali o pritožbi zaradi zdravljenja in odnosa. Napisala jo je Zofija Walner Satorius iz Berlina, ki ni bila zadovoljna z zdravljenjem svoje mame Marije Šešerko, pa tudi odnosi osebja do pomoči potrebnih naj ne bi bili skladni z etičnimi načeli zdravstvenih delavcev, je takrat povedala in tudi zapisala v svoji pritožbi.
tudi zdravljenje z morfijem. Strokovna zdravstvena nega je bila primerna. Očitno pa je prišlo do motenj v komunikaciji med zdravniškim in negovalnim kadrom ter skrbno hčerjo zelo bolne mame s kroničnim srčnim popuščanjem, so še zapisali v odboru za strokovno-me-dicinska vprašanja. Direktor bolnišnice Robert Čeh je že ob prejetju pritožbe povedal, da ne dvomi, da zdravljenje ni bilo strokovno, če pa je bilo kaj narobe v odnosu zdravnikov in medicinskih sester, se lahko opraviči.
V teh dneh pričakujemo tudi odgovor Zofije Walner Satorius, ki je ob pisanju pritožbe povedala, da bo šla v tej zdravstveni zgodbi do konca. Če bo treba, se bo odločila tudi za izkop matere, da bo dokazala, da so jo v ptujski bolnišnici nepravilno zdravili, predvsem pa ji ni jasno, zakaj so ji dajali morfij.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Interni in izredni strokovni nadzor nista odkrila odstopanj v zdravljenju gospe Marije Šešerko od veljavne medicinske doktrine za srčno popuščanje.
Na pritožbo gospe Walner je najprej odgovoril predstojnik internega oddelka ptujske bolnišnice doc. dr. Mitja Letonja, dr. med., spec. internist. Povedal je, da je zdravljenje potekalo popolnoma v skladu s slovenskimi in mednarodno priznanimi smernicami za zdravljenje srčnega popuščanja. Vsa terapija je bila ustrezno dnevno prilagojena pacientkine-mu stanju in zmožnostim zaužitja hrane in tekočine, nikakor pa ni bila vzrok poslabšanj psihičnega oziroma fizičnega stanja. Tudi interni strokovni nadzor, ki ga je opravila komisija v sestavi Karmen Pišek - Šuta, dr. med., spec. anesteziologinja, Borut Kostanjevec, dr. med., spec. kirurg, in Anita Kek Ljubec, dr. med., spec. inter-nistka, ni odkril nepravilnosti. Strokovno, vestno in humano so bolnico obravnavale tudi medicinske sestre, kar je razvidno iz dokumentacije zdravstvene nege.
V dneh objave članka pod
naslovom Pritožba zaradi zdravljenja in odnosa se je vedelo tudi že za rezultate izrednega strokovnega nadzora, ki ga je na podlagi pritožbe Zofije Walner Satorius odredil odbor za strokov-no-medicinska vprašanja, ki ga pri Zdravniški zbornici Slovenije vodi prof. dr. Andreja Kocijančič, dr. med., višja svetnica, in za katere smo si pri zbornici zaman prizadevali kljub ustnemu in pisnemu zaprosilu. Odgovor na pritožbo je te dni posredoval direktor ptujske bolnišnice Robert Čeh, ko smo se tudi v bolnišnici zanimali za rezultate izrednega strokovnega nadzora. Iz njega je razvidno, da so člani odbora za strokovno-medi-cinska vprašanja pri Zdravniški zbornici Slovenije po daljši razpravi sprejeli sklep, iz katerega izhaja, da je bila gospa Marija Šešerko zdravljena v skladu z veljavno medicinsko doktrino za srčno popuščanje, ki vključuje
Dornava • Pred velikim lukarskim praznikom
Kdo bo imel letos
najdebelejšega?
Na Čušekovi domačiji v središču Dornave je bilo minuli četrtek spet zelo živahno. Člani in članice TED Lukari so namreč že štirinajstič zapored izvedli javno predstavitev priprave slovitega rdečega dornavskega luka za tržo.
„Letošnja letina je količinsko kar dobra, ne moremo se pritoževati, je pa res, da so glavice luka nekoliko drob-nejše kot lani, ko je bilo res posebno leto," je povedala dolgoletna predsednica društva Marija Belšak. Vendar pa zato uveljavljeno tekmovanje, kdo bo na praznik prinesel najdebelejši luk, nikakor ne bo odpadlo, zmagovalec pa bo seveda primerno nagrajen!
Osrednji lukarski praznik bo to nedeljo, 19. avgusta, z uradnim pričetkom ob 14. uri
in tudi letos bodo obiskovalci lahko videli ves program; od kulturnih in glasbenih nastopov, v okviru katerih bodo nastopile Ljudske pevke in godci, mažoretke, lukarski podmladek (Mladi lukarji), pihalna godba ter mažoretke in dornavski oktet, do etnografske razstave in razstave lukovih jedi ter tekmovanja v spletanju „lukovih kren-cev" za prodajo. Seveda pa bodo vsi imeli možnost tudi kupiti rdeči luk, saj bodo na prizorišču dogajanja (športno igrišče ob vaškem domu)
tudi tradicionalne prodajne stojnice.
Kako se luk pripravi za prodajo - po starih običajih, pa je bilo možno videti prejšnji teden. Povedati je treba, da je glavna pri tem opravilu res ženska roka, da pa tudi brez moške pomoči ne gre. In da vse skupaj sploh ni tako enostavno, kot se morda komu zdi na prvi pogled, saj je za dober luk, ki se bo tudi dobro prodal, potrebnega veliko dela; najprej na njivi, potem pa še doma.
SM
Dornavske lukarice iz društva TED Lukari so se tudi letos zelo potrudile, da bo nedeljski osrednji praznik izzvenel tako, kot je treba.
Foto: SM
Ptuj • Eva in Vita sta pridobivali glasbeno znanje 10 let
Glas violin za romantično vzdušje
Eva Hojski in Vita Lunežnik, letošnji maturantki, že drugo poletje zapored z glasbo dopolnjujeta večere na terasi restavracije Ribič. Njun glasben instrument je violina.
Eva in Vita sta osnovno glasbeno znanje pridobivali v glasbena šoli Karol Pahor na Ptuju, ki sta jo uspešno zaključili po šestih letih. Želja po širjenju glasbenega znanja ju je pripeljala na Srednjo glasbeno in baletno šolo v Mariboru. Eva jo je letos zaključila, Vito pa jeseni čaka vpis v 4. letnik. Ob tem sta obiskovali še ptujsko gimnazijo, ki sta jo letos junija obe zaključili z uspešno opravljeno maturo. Eva je celo ena izmed desetih zlatih maturantov na ptujski gimnaziji.
Tudi nastopanje jima ni tuje. Že v nižji glasbeni šoli sta namreč igrali v godalnem orkestru pod vodstvom Metode Gregl Trop, ki je igral na številnih revijah, podali pa so se tudi v Srbijo. Igrali sta še pri folklorni skupini Bolnišnice Ptuj in v tamburaški skupini. Še več glasbenih izkušenj sta si pridobili v času srednje šole, ko sta bili del godalnega orkestra, ki je vsako leto pripravil večji koncert v mariborski dvorani Union.
»Skupaj smo začele igrati kot trio konec prvega letnika
gimnazije na željo tamkajšnjih učiteljev. Z nama je bila še sošolka Klara Šmigoc. Nastopale smo na šolskih in občinskih prireditvah ter na odprtjih razstav, še posebej v knjižnici Ivana Potrča na Ptuju. Vabili pa so nas tudi na rojstnodnevne zabave in poroke, kjer še zdaj najraje igrava,« je Eva povzela skupni začetek. Že kar nekaj časa pa sta si po tihem želeli igrati na terasi pri Ribiču, priznava Vita. Lani sta se opogumili in se pozanimali, ali bi bilo to izvedljivo. Od takrat naprej so
zanju trije ali štirje večeri v tednu v poletnih mesecih rezervirani za igranje na terasi pri reki Dravi, kjer poskrbita za romantično vzdušje.
Njun glasbeni repertoar zajema četvorke, valčke, klasična dela in priredbe zimzelenih melodij. Nastopali sta tudi že v Velenju in Ljubljani, ki bo od oktobra naprej njun drugi dom, saj sta obe izbrali študij v okviru Univerze v Ljubljani. Pravita pa, da violini tudi v Ljubljani ne bosta počivali.
mat
Eva Hojski in Vita Lunežnik najraje igrata na porokah.
Foto: MT
Ljutomer • Tretji Grossmannov festival filma in vina
Norvežanom glavna nagrada
Kulturno-turistično društvo Festival Ljutomer, Filmska praksa Plan 9, Prle-ška razvojna agencija Ljutomer in občina Ljutomer so pripravili 3. Grossmannov festival filma in vina, ki je v minulem tednu potekal v Ljutomeru.
stična kmetija Hlebec. »Vinskega šampiona hudi maček so izbrali naši gostje. Obiskali so vse ponudnike vin, ki so sodelovali v izboru za nagrado, ter izpolnili poseben vprašalnik. Na podlagi zbranih točk
smo dobili letošnjega zmagovalca - to je Turistična kmetija Hlebec s Koga," je povedal organizacijski direktor Gross-mannovega festivala Peter Beznec.
Niko Šoštarič
V petih dneh festivala si je okrog 3000 obiskovalcev ogledalo 20 filmov iz 14 držav, organizatorji pa so podelili številne festivalske nagrade. V tekmovalnem programu so se za nagrado hudi maček 2007 potegovali filmi Zlomljeno (Broken, Velika Britanija), Hladni plen (Fritt Vilt, Norveška), Zlo (To Kako, Grčija), Hladna ura (La Hora Fria, Španija) in Poultrygeist: Noč kokošje smrti (Poultrageist: Night of the Chicken Dead, ZDA), komisija v sestavi Franci Slak (predsednik), Gorazd Trušnovec in Dimitar Anakiev pa je odločila, da nagrado prej-
me norveška srhljivka Hladni plen. Nagrado je prejel scenarist in producent Thomas Moldestad, ki je med drugim povedal: "Nagrade nisem pričakoval. Vedel sem, da bo zabavno in prijetno kot na vseh večjih festivalih, nisem pa se nadejal zmage."
V konkurenci 12 kratkih filmov iz Hrvaške, Kanade, Srbije in Slovenije je nagrado mladi hudi maček dobil Vladimir Mančic za srbski 23-minutni film Rakete (Rockets).
Iz rok Branka Durica Dura je nagrado stari hudi maček za življenjsko delo prejel srbski režiser filmskih uspešnic
Maratonci tečejo častni krog in Kdo to tam poje Slobodan Šijan, programski direktor Grossmannovega festivala Tomaž Horvat pa je posebno festivalsko nagrado podelil Američanu Lloydu Kaufmanu, lastniku pred več kot 30 leti ustanovljenega Trominega studia.
Po lani premiernem ocenjevanju pridelovalcev vina so se tudi letos le-ti potegovali za prestižni naslov in kipec vinski šampion hudi maček. V konkurenci so bili: Dveri pax, Jeruzalem Ormož VVS, Radgonske gorice, Vino Kupljen Jeruzalem, Miro vino in Turi-
Milan Hlebec, dobitnik vinskega šampiona
Podlehnik • S četrte izredne seje
Kdo bo koga?
Vzrok za sklic četrte izredne seje podlehniškega občinskega sveta so bile pritožbe na sprejeti osnutek prostorskoureditvenega plana občine, ki so ga svetniki sicer pred iztekom zakonskega roka za pripombe občanov že potrdili pred dobrim mesecem in pol. Ker pa so bile pripombe oz. pritožbe na PUP podane še po njihovem sprejemu akta, toda v zakonsko določenem roku, je bilo seveda nujno ponovno sklicati svet, da se odloči, ali podane pripombe upoštevati ali ne. In za kaj je pravzaprav šlo?
V osnutku sprejetega podlehniškega PUP-a je jasno zapisano, da mora imeti živilskopredelovalni obrat MI Zerak pred morebitnim širjenjem poslovanja urejeno čiščenje odpadnih voda oz. lastno čistilno napravo. Podjetnik Anton Zerak se sprašuje, zakaj ta pogoj ni zapisan za vse podjetnike v občini ...
(in omejevati lasten podjetniški razvoj) nedoločen čas ali pa sam, na lastne stroške, postaviti svojo čistilno napravo. Druga stvar, ki je hudo razjezila Žeraka je dejstvo, da se takšen pogoj postavlja samo za njegovo podjetje v celi občini, čeprav je podjetnikov več: „V kolikor občina ne uspe poiskati ustreznejših rešitev za določitev pogojev, ki bi jih povzeli tudi prostorskouredit-veni akti, zahtevamo, da se v predmetne akte eksplicitno
-	tako kot za naše območje
-	navedejo vsi javni in gospodarski objekti na območju občine Podlehnik z določitvijo enakih pogojev!" Povedano naravnost: če se z izgradnjo čistilne naprave pogojuje širjenje mesnopredelovalnega obrata, potem naj se enak po-
goj postavi za vse podjetnike v občini in ne samo zanj.
Druga „boleča" točka PUPa je umestitev gostišča Gorca med kulturnozgodovinske spomenike občine. Glede tega vprašanja je Žerak v pripombi zapisal, da takšna opredelitev pomeni preveliko omejitev za uspešno in rentabilno funkcioniranje oz. poslovanje v pogledu celovite gostinske in prenočitvene dejavnosti, ki jo je nameraval realizirati, ter da bo s tem objekt po začetni obnovi spet prepuščen propadanju. V nadaljevanju lastnik še navaja, da sploh nikoli ni bil seznanjen, da naj bi bila Gor-ca kdajkoli sploh evidentirana kot kulturno-spomeniški objekt, da se je sicer v preteklosti nekaj govorilo o „zidanici Gorca", da pa nikoli ni bilo
eksplicitno navedeno, za katero stavbo gre in da še danes v zemljiškoknjižnih izpisih ni nobenega zaznamka, da naj bi bila Gorca označena kot spomenik. Sicer pa Žerak navaja še, da postopek evidentiranja in uvrstitve gostišča Gorca v državni register kulturnih spomenikov ni bil speljan pravilno, saj kot lastnik ni bil o tem nikoli obveščen, prav tako mu ni znana niti osnova oz. utemeljitev, zakaj naj bi objekt spadal med spomenike.
Nagajanje ali zakonska nujnost?
Občinski svet se z danimi pripombami, ki sta jih na seji podrobneje predstavila župan Marko Maučič in Stanislav
Konkretno za dve pripombi na dva člena PUP-a. Obe je podal podjetnik Anton Žerak, nanašali pa sta se na pogojno omejevanje širjenja njegovega podjetja in na gostišče Gorca, ki je prav tako v njegovi lasti oz. v lasti podjetja Mesoizdel-ki Žerak. Po dikciji osnutka prostorskega akta, ki ga občina sprejema, je namreč jasno zapisano, da je morebitno širjenje njegovega proizvodnega obrata na sedanji lokaciji pogojeno z izgradnjo čistilne naprave, gostišče Gorca pa je evidentirano kot kulturnozgodovinski spomenik.
V pisnih pripombah na takšno vsebino PUP-a je Že-rak med drugim zapisal: „Ob-stoječi živilskopredelovalni obrat v Podlehniku zagotavlja vse potrebne predhodne faze za čiščenje odpadnih voda. Kljub poznavanju oko-ljevarstvenih predpisov in terminov za ureditev ravnanja z odpadnimi vodami na območju lokalnih skupnosti je umestitev takega pogojnika med prostorskoureditvene pogoje preveč omejitvena, saj so na drugi strani premalo definirane rešitve odvajanja odpadnih voda oz. izvedbe kanalizacijskega omrežja na našem območju. Takšna omejitev za vsakršno širitev oz. gradnjo na območju, kjer se odvija gospodarska dejavnost, na drugi strani pomeni zaviranje obstoječega gospodarstva." Iz nadaljevanja oz. dopolnitve te pripombe še z dvema dodatnima pojasniloma je razvidno, da Žerak opozarja na dejstvo, da občina nima urejenega kanalizacijskega omrežja in da tudi nima nobenega časovno konkretno opredeljenega plana, kdaj naj bi se to vprašanje uredilo, kar po drugi strani pomeni, da je zaradi tega kot
podjetnik ali prisiljen čakati Nekoč znano gostišče Gorca je po novem osnutku PUP-a evidentirano kot kulturnozgodovinski spomenik.
Napast, ni posebno temeljito ukvarjal. Napast je v zvezi z obema pripombama povedal naslednje: „Mislim, da gre za precej čustveno obarvan odziv gospoda Žeraka, ki se pač čuti prizadetega. Vendar pa moram povedati, da pogoj postavitve čistilne naprave pred morebitnim širjenjem podjetja ni pogoj, ki ga postavlja občina, ampak državna zakonodaja, in če tega ne bi zapisali v PUP, slednji ne bi bil odobren s strani ministrstva. Po zakonu je zdaj za vsako novogradnjo nujno imeti rešeno vprašanje čiščenja odpadnih voda, sploh to velja za gospodarske in javne ustanove oz. podjetja. To pomeni, da mora vsak podjetnik, ne glede na to, ali je to zapisano v PUP-u ali ne, pred gradnjo objekta imeti urejen priklop na kanalizacijsko omrežje ali pač zgrajeno lastno čistilno napravo. In to velja za vse podjetnike v občini, saj brez tega ne more nihče dobiti gradbenega dovoljenja! Razlog, da je v podlehniškem prostorskoureditvenem aktu posebej izpostavljen omenjeni živilskopredelovalni obrat, pa leži v tem, da podjetje v tej coni še razpolaga z zemljišči, na katerih je predvideno širjenje obrata. Pri drugih podjetnikih tega razloga ni oz. niso predvideli širjenja dejavnosti, dejstvo pa je, da bodo tudi ostali podjetniki v primeru širitve svoje dejavnosti morali upoštevati ta pogoj, saj ga nalaga državna zakonodaja!"
Napast je kasneje na naša nekoliko podrobnejša vprašanja še povedal, da za gradnjo manjših oz. pomožnih objektov ob obratu ni potrebno zgraditi tudi čistilne naprave, pač pa je slednja nujna le, če bi se širila osnovna, torej mes-nopredelovalna dejavnost. Anton Žerak pa na takšna pojasnila na drugi strani pravi, da gre za zavajanje oz. metanje peska v oči: „Dejstvo je, da je za vsak, tudi pomožni obrat oz. novogradnjo, potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, tega pa je možno dobiti samo na osnovi rešenega vprašanja čiščenja odpadnih voda, torej v konkretnem primeru izgradnje lastne čistilne naprave. Zakon namreč ne ločuje namembnosti bodočega
objekta. To pa za naše podjetje konkretno pomeni, da bomo morali pač sami zgraditi svojo čistilno napravo, kljub milijonskim prispevkom, ki jih naše podjetje je in jih še plačuje za ureditev kanalizacijskega omrežja s čistilnimi napravami v občini!"
Seveda obstaja še druga možnost, na katero je opozoril Maučič, in sicer da podjetnik počaka (in posledično ne širi oz. dopolnjuje svoje dejavnosti) na ureditev kanalizacijskega omrežja na tem območju; kdaj točno pa naj bi se to uredilo, zaenkrat še ni časovno določeno. Zadnji rok po zakonodaji je zaenkrat leto 2017, lahko pa bodo v Podleh-niku kanalizacijo uredili tudi prej. Trenutno tečejo dela na veji od osnovne šole proti naselju individualnih hiš.
Gorca pod spomeniškim varstvom
Glede „zadeve Gorca" pa je Napast povedal, da s tem občina pravzaprav nima kaj dosti opraviti, vsaj v sedanjem trenutku ne: „Gre za to, da objekte med spomenike pregle-juje in uvršča najprej Zavod za spomeniško varstvo iz Maribora, pobuda, da se to stori tudi v občini Podlehnik, pa je bila dana že s strani bivšega župana leta 2001. Dve leti kasneje so bili vsi evidentirani objekti že v obravnavi takratnega občinskega sveta in ne vem, zakaj se takrat nihče ni 'spotaknil' ob Gorco, saj je bila že evidentirana, svetniki pa so gradivo dobili v vpogled. Glede samega postopka uvrstitve v register je možno, da ima gospod Žerak prav, vendar pa je Gorca zdaj že zavedena v register kulturnega ministrstva, in če lastniku to ni po volji, potem mora pripombo oz. zahtevek za izvzem poslati na ministrstvo, ne pa na občino, ki s tem nima nič oz. ne more storiti nič, saj to ni v njeni pristojnosti!"
Anton Žerak pa ima o tem drugačno mnenje: „Nikakor ne bom naslavljal zahtevka za izvzem Gorce iz registra kulturnih spomenikov, saj bi to pomenilo, da je bil postopek evidentiranja izveden pravilno. Žal ni bil in zato takšen zahtevek ne pride v poštev. Gotovo pa bom zadevo reševal drugače!"
Svetniki so Napastovo razlago sicer sprejeli; slišati je bilo le nekaj mnenj, da bi morda lahko pomagali Žeraku tako, da bi pač poskušali vplivati na omilitev zahtev spomeniškega varstva pri nadaljnji obnovi, kar pa je bilo bolj „pihanje v prazno", česar so se tudi zavedali. Obnova in tudi samo poslovanje objekta, ki je pod spomeniškim varstvom, je namreč hudo dražja in omejena. Na koncu je tiho razmišljanje zbranih morda še najbolj direktno povedal podžupan Ivo Ban:"Sicer pa se lahko objekt še vedno tudi proda, če je nekomu v preveliko breme!"
Kaj se bo zgodilo in dogajalo z Gorco vnaprej, ostaja tako odprto vprašanje - svetniki namreč nobene pripombe niso upoštevali in so sprejeli osnutek PUP-a, kot rečeno, v prvotni obliki.
SM
Foto: SM
Foto: SM
Ormož • Ekološki otoki in zbirni center so se prijeli
Za črna odlagališča ni več opravičila
Pred letom dni so se v občini Ormož odločili za ločeno zbiranje odpadkov in v ta namen uredili 40 ekoloških otokov, na odlagališču Dobrava pa so uredili zbirni center, na katerem je mogoče odložiti prav vse odpadke. Po prvem letu navajanja Ormožanov na nov način ravnanja z odpadki, so v Komunalnem podjetju Ormož zadovoljni.
Konzerve je pred tem, ko romajo v smeti, potrebno izprazniti in po možnosti splahniti, saj je čas, ki preteče do predelave, dolg. Zato prihaja do neznosnega smrada.
Preden vržete plastenko v smeti, jo je treba pohoditi in namestiti čep nazaj, da se zmanjša volumen.
Tekoči ostanki hrane ne sodijo v biološke odpadke! Vozilo namreč odpadke stisne in tekočine tako tečejo iz avta po mestu. Če sodi to med vaše navade, jih čim prej spremenite, kajti drugič se vam lahko zgodi, da bodo smetarji posodo s tekočimi ostanki hrane lepo pustili stati ...
Foto: vki
Ludvik Hriberšek: „Pomembno je delati na ekološki osveščenosti ljudi. Zato smo lani sodelovali z vrtci in šolami, kjer so se otroci navajali na ločeno zbiranje odpadkov."
„Strategija ravnanja z odpadki je takšna, da naj bi se čim več odpadkov v obliki ločenih frakcij naprej snovno predelalo, posledično pa bi se odložilo čim manj odpadkov v odlagališče. Zato smo v bivši občini Ormož postavili 40 ekoloških otokov s 1100 litrskimi posodami za papir, plastiko, kovino in steklo. V začetku so občani v te posode odlagali manj odpadkov, v zadnjem času pa opažamo, da je vedno večji poudarek in rezultat na ločeno zbranih frakcijah, količina zbranih frakcij se je potrojila in se še povečuje," je povedal Ludvik Hriberšek iz Komunalnega podjetja Ormož. Očitno so uporabniki spoznali, da z ločenim odlaganjem povečujejo prostor v svoji posodi za mešane odpadke. Tako sedaj iz 40 otokov mesečno zberejo 7 do 10 ton papirja, 2 toni plastike, 12 ton stekla.
Ravnanje z odpadki obravnava več uredb in pravilnikov. Določenih vrst bioraz-gradnjivih odpadkov, zaradi varovanja okolja, ni več dovoljeno odlagati v mešane odpadke, saj pri razgradnji nastajajo škodljivi toplogredni plini. Država je vsem odlagališčem po Sloveniji izdala okoljevar-stvena dovoljenja in določila delež in količino boiorazgrad-ljivih odpadkov, izvajanje pa nadzira tudi inšpekcija. Zato se moramo vsi počasi navaditi, da v posodo za mešane odpadke odlagamo le ostanke, ki nastanejo v gospodinjstvu. Odlaganje odpadkov bo v prihodnosti vedno dražje, zato je tudi s stroškovnega stališča za uporabnika ločeno zbiranje bolj atraktivno. Prebivalci Frankovcev, Lešnice, Ključa-rovcev so že izrazili željo po dodatnih otokih in ta želja se jim bo najverjetneje uresničila. Po veljavnih predpisih pri-
pada en ekološki otok na 500 prebivalcev, pripravlja pa se nova uredba, po kateri bo ta kriterij najverjetneje spuščen na 300 in bo omogočil upoštevanje želja krajanov.
V komunalnem podjetju se zavedajo, da je ekološko zavest najlažje privzgojiti mladim, zato so lani sodelovali z eko-šolami in vrtci po občini. Pripravili so različna predavanja, namestili dodatne zabojnike za ločene frakcije, otroci pa so jih popisali in porisali. V novem šolskem letu bodo s tovrstnimi akcijami nadaljevali, razmišljajo pa, da bi k sodelovanju pritegnili tudi starše
otrok.
Odložiti je mogoče prav vse
Vsi imetniki odpadkov, ki so v treh občinah vključeni v odvoz odpadkov, se imajo možnost posluževati zbirnega centra na odlagališču Dobrava. Pripeljejo lahko gume, kosovne odpadke, vso elektronsko opremo, nevarne odpadke, akumulatorje, embalažo škropiv, lakov, barv. In kar je najbolje, stvari je mogoče odložiti vsak dan med 7. in 16. ter v soboto med 7. in 12. uro popolnoma brezplačno.
V treh občinah je v odvoz odpadkov zajeto 95 do 97 % prebivalstva.
Zbirni center je aktiven od sredine lanskega leta in v začetku ni bilo velikega odziva, sedaj pa se količine bistveno povečujejo. Posebej v zadnjem času opažajo, da ljudje pri čiščenju domov ne čakajo več na zbiranje kosovnih odpadkov, ampak odpadke pripeljejo takoj. Res pa je, da se te možnosti bolj poslužujejo okoliški prebivalci, manj pa tisti s Koga, Bresnice, vendar se stanje izboljšuje. Škoda je, da ljudje dotrajane televizije in štedilnike še vedno odlagajo v potoke in gozdove, saj za to sedaj zares ni več nobene potrebe.
Previdno z azbestno kritino!
Na odlagališču nenevarnih odpadkov Dobrava je mogoče odložiti tudi azbestno cementne plošče, oziroma „salonit-ke". Uslugo je potrebno plačati, cena pa z davkom in vsemi dajatvami znaša 67 evrov na tono in je določena z državno uredbo. Hriberšek je povedal še, da plošče s streh do 200 kvadratnih metrov lahko pospravijo lastniki v lastni režiji. Takim strankam svetujejo, da plošče pred demontažo rahlo ovlažijo, ne polivajo. Plošče je potrebno zložiti na paleto in jih zaviti v folijo, da se prepreči prašenje azbestno cementnih vlaken v okolje, saj lahko že eno samo vlakno povzroči raka pri človeku. Za strehe večjih površin so pristojni krovci, ki imajo za opravljanje tega dela pooblastilo ministrstva za okolje in prostor ter dovoljenje agencije za okolje. Hriber-šek zagotavlja, da so lastniki že ozaveščeni in seznanjeni z nevarnostjo, zato so časi, ko so lastniki plošče dobesedno metali s streh, zgodovina. „Ves salonit lastniki na odlagališče pripeljejo na paletah, drugače ga ne sprejmemo. Če pa kdo pripelje nezavitega, mu ga zavijemo in to tudi zaračunamo, seveda pa je lastnik že kršil uredbo." Glede salonita so navajeni tudi na redne inšpekcijske kontrole, saj so jih imeli že večkrat. Poudariti pa velja tudi to, da ni nobenega predpisa, ki bi lastnikom nalagal,da bi se morala salonitna kritina zamenjati. Je le priporočeno, ker so življenjske dobe te kritine okrog 20 - 30 let, je marsikje v fazi, ko je potrebna zamenjava. Dokler se azbestna kritina na strehi ne začne luščiti, ni nevarna za zdravje. Ko pa začne cveteti in veter odnaša fine delce v okolico, pa je lahko že prepozno.
Viki Klemenčič Ivanuša
Od tod in tam
Ptuj • Kosci in čistilci na piano
Foto: Črtomir Goznik
Trinajstim in več priznanjem Ptuju za urejeno okolje so v posmeh vsi takšni primeri, kot je na fotografiji krožišče pri Puhovem lepotcu, kjer tudi nihče ne skrbi za urejenost. Na širšem območju mesta jih je veliko, zato ni tako neumna ideja izpred nekaj let, da bi mesto moralo imeti zeleno policijo. Dela bi imela dovolj, za začetek bi lahko prečesala območje mesta in popisala številna kamnita korita, iz katerih raste plevel, in so tudi sicer koši za najrazličnejše odpadke. Na čistilno akcijo kliče tudi okolica nekdanje lekarne Budina-Brstje, prav tako pa tudi okolica hiše na Belšakovi ulici, kjer so Ptujčani prvotno nameravali urediti varno hišo.
MG
Ptuj • Muzejska noč z grajskim vrtičkom
Foto: Črtomir Goznik
V praznične prireditve MO Ptuj se že po tradiciji vključuje tudi Pokrajinski muzej Ptuj, ki je petkovo dogajanje obogatil s programom Muzejske noči. Začeli so jo otroci, ki so v delavnici Grajski vrtiček ustvarjali umetnine iz pisanih koruznih valjčkov. V novem razstavišču Salon umetnosti so odprli razstavo Ptujski slikarji in kiparji 20. stoletja, do 24. ure pa so vabili tudi na ogled muzejskih zbirk na gradu. Ogled je bil brezplačen od 18. ure dalje, ob 21. uri pa so po zbirkah vodili vodniki.
MG
Ptuj • Likovna sekcija DU ob prazniku
Foto: Črtomir Goznik
V praznovanje 12. praznika MO Ptuj se je vključila tudi likovna sekcija Du Ptuj. Odprli so dve razstavi, v prostorih gostilne Pri pošti in v razstavišču blagovnice Mercator. S 44 slikarskimi deli se predstavljajo Branko Gorjup, Franc Simonič, Mihaela Omladič, Tonček Šoe-men, Marija Gregorc, Vojo Veličkovič, Bogomir Jurtela, Jože Ekart, Stanko Zamuda, Rozina Šebetič, Oto Mesa-rič, Cecilija Bernjak, Emil Štoeger, Milivoj Radin, Jože Špicar in Frida Brenčič. Razstavi bosta na ogled do 24. avgusta.
Palermo • Policija izvedla nočno akcijo
V protimafijski operaciji na Siciliji aretirali 14 ljudi
V Palermu in okolici je policija v noči na minuli četrtek izvedla proti-mafijsko operacijo, v okviru katere so aretirali 14 ljudi, med njimi dva poslovneža in župana majhnega mesta Baucina Rosaria Bardonara. "Več pomembnih članov" mafije, ki nadzoruje predmestje Palerma Boccadifalco, je bilo aretiranih, navedbe neimenovanega sodnega vira povzema francoska tiskovna agencija AFP.
Med aretiranimi je tudi Calogero Caruso, ki velja za vodjo mafijske skupine Torretta, ki deluje v okolici Palerma. Po navedbah preiskovalcev naj bi bil Caruso tesno povezan z mafijskim šefom Lojem Piccolom in drugimi šefi. Aretirani so osumljeni mafijskega združevanja, organiziranega gangsterskega izsiljevanja in pranja denarja.
Pred tednom dni je policija aretirala vodilnega mafijskega vodjo na Siciliji Franca Franzeseja, ki je bil med 30 najbolj iskanimi ljudmi v Italiji in ki ga prav tako povezujejo s Piccolom, so še povedali preiskovalci, poroča AFP. (sta)
Foto: internet
Bruselj • Zaskrbljeni za zdravje evropskih atletov na OI
V Pekingu preveč onesnažen zrak?
Foto:internet
Evropska komisija je danes izrazila zaskrbljenost zaradi onesnaženosti zraka v kitajski prestolnici in izrazila skrb za zdravje evropskih atletov na olimpijskih igrah v Pekingu prihodnje leto, poroča nemška tiskovna agencija dpa. "Kakovost zraka na Kitajskem je zelo slaba in seveda smo zaskrbljeni tudi za zdravje športnikov," je danes v Bruslju dejala tiskovna predstavnica evropskega komisarja za okolje Stavrosa Dimasa, Barbara Helfferich.
Kot je še dejala, je komisija svojo zaskrbljenost zaradi kakovosti zraka v Pekingu že večkrat omenila kitajskim organizatorjem olimpijskih iger. "Toda ne moremo veliko storiti," je dejala, pri tem pa še pristavila, da Kitajci vendarle napovedujejo "drastične ukrepe", med drugim tudi začasno ustavitev nekaterih tovarn, ki najbolj onesnažujejo zrak.
Toda na koncu se bodo morali športniki, trenerji in gledalci sami odločiti, ali bodo sprejeli to tveganje za zdravje. "Odhod na olimpijske igre je vendarle osebna odločitev," je še poudarila Helfferichova.
Evropska komisija pa na drugi strani vidi določeno izboljšanje na področju človekovih pravic na Kitajskem. Kot je povedala tiskovna predstavnica evropske komisarke za sosedsko politiko in zunanje odnose Benite Ferrero Waldner, je na tem področju "prišlo do napredka", še poroča dpa. (sta)
EU • Slovensko-hrvaški odnosi so dvostranska zadeva
Slovensko - hrvaški ali evropski problem?
Odnosi med Slovenijo in Hrvaško predstavljajo dvostransko zadevo med državama, zato Evropska komisija spodbuja obe strani, da v duhu do-brososedskih odnosov najdeta rešitev za odprta vprašanja. Tako se je danes v Bruslju Evropska komisija za STA odzvala na pismo, ki ga je evropskemu komisarju za širitev Olliju Reh-nu poslal prvak SNS Zmago Jelinčič, ki je sicer napovedal kandidaturo za predsednika republike.
Na Evropski komisiji so za STA potrdili, da je komisar Rehn prejel Jelinčičevo pismo. Komisija je pri tem poudarila, da "razume", da si obe strani še vedno prizadevata za reševanje odprtih vprašanj.
Komisija se je odzvala tudi na stališča Jelinčiča glede pristopanja Hrvaške EU. Jelinčič je namreč prepričan, da bi morala Hrvaška v unijo vstopiti skupaj z ostalimi državami Zahodnega Balkana - BiH, Srbijo, Črno goro, Makedonijo in Albanijo -, sicer bo zavirala njihov vstop v EU. Kot pa so poudarili v Bruslju, se vsako državo pri vstopanju v EU ocenjuje glede na njene dosežke pri izpolnjevanju pristopnih pogojev.
Jelinčič je ta teden že drugič pisal komisarju Rehnu in zahteval enako obravnavo Slovenije v EU pri njenih odnosih s Hrvaško. Kot je dejal prvak SNS, mu je Rehn na njegovo prvo pismo v zvezi z odnosi med Slovenijo in Hrvaško konec julija zapisal, da je to dvostranski problem. "To pa je skregano s tem, da problem Poljske in Estonije ni bil njun bilateralni problem z Rusijo, ampak je bil evropski problem," mu je Jelinčič odgovoril v drugem pismu, ki mu ga je poslal v ponedeljek. (sta)
Bratislava • Kriza na slovaški nacionalni TV
Informativni program razpada
Foto:internet
Informativni program slovaške nacionalne televizije STV zaradi političnih pritiskov razpada. Zapustila ga je že tretjina novinarjev, po oceni nadzornega sveta pa televizija ne izvaja več z zakonom predvidene vloge javnega servisa, ob sklicevanju na pisanje slovaških medijev poroča srbska tiskovna agencija Beta.
Zaradi domnevne cenzure in političnih pritiskov v korist vladajoče koalicije, na čelu katere je socialdemokratska stranka Smer premiera Roberta Fica, je dalo do srede odpoved že enajst novinarjev informativnega programa STV, na odhod pa se jih zaradi nevzdržnih razmer pripravlja še več, poroča slovaška tiskovna agencija Tasr. "Če bi ostal tu, se ne bi smel več pogledati v ogledalo," je za dnevnik SME po poročanju Bete povedal eden od novinarjev.
Ko se je pokazalo, da zaradi odhoda tretjine novinarjev razpada, je o izrednem stanju na nacionalni javni televiziji v sredo razpravljal nadzorni svet te institucije. Ta je ocenil, da nacionalna televizija ne izpolnjuje več svoje vloge javnega servisa, in generalnega direktorja STV Radima Hreho pozval, naj reši probleme, ki so nastali.
Aktiv STV se pritožuje, da je po prihodu novega vodstva STV pred osmimi meseci občutno naraslo število brezpredmetnih potovanj slovaških politikov, ki jih morajo novinarji STV spremljati, navajajo pa tudi povsem konkretne primere, ko so imeli težave z objavo prispevkov, ki so bili kritični do vlade. Trdijo tudi, da so bili prisiljeni opravljati pogovore z različnimi politiki, za katere ni bilo nobenega razloga ali opravičila. Za svoje trditve sicer, kot priznavajo, nimajo konkretnih dokazov.
Generalni direktor Hreha in urednik informativnega programa na STV Jan Šmihula zavračata vse obtožbe novinarjev o cenzuri in političnih pritiskih, vendar nista izrecno zanikala, da do tega prihaja. "Od prvega dne te televizije velja -čigar kruh ješ, tega pesem poješ," je po poročanju Bete izjavil Hreha. Jan Šmihula pa je po poročanju Tasra dejal: "Novinar sem že 25 let in se še vedno lahko pogledam v ogledalo."
Kot poroča avstrijska tiskovna
agencija APA, je bila STV v letih 19931998 pod močnim vplivom takrat vladajočega Gibanja za demokratično Slovaško (HZDS) tedanjega premiera Vladimirja Mečiarja. Potem ko je HZDS prešel v opozicijo, so morali novinarji, ki so bili povezani s to stranko, televizijo zapustiti. Tudi pod naslednjo des-nosredinsko vlado premiera Mikulaša Dzurinde je bil pritisk na nacionalno televizijo precejšen. (sta)
Tokio • Protijedrsko sporočilo
Nagasaki obeležil 62. obletnico napada
V japonskem Nagasakiju so minuli teden obeležili 62. obletnico ameriškega napada z jedrsko bombo. Na slovesnosti v mestnem Parku miru se je zbralo okoli 5500 ljudi, župan Nagasakija Tomihisa Taue pa je japonsko vlado pozval, naj ostalemu svetu posreduje sporočilo, da nobena država ne bi smela imeti jedrskega orožja. Japonski premier Šinzo Abe je zagotovil, da bo Japonska vztrajala pri protijedrski politiki, poročajo tuje tiskovne agencije.
"Japonska kot edina država, ki je izkusila jedrsko bombardiranje, ima odgovornost, da ostalemu svetu pripoveduje o tragediji, ki sta jo povzročili jedrski bombi," je poudaril Abe. Pred tem se je žrtvam jedrskega napada opravičil za izjave svojega nekdanjega obrambnega ministra Fumia Kjume, ki je dejal, da bombardiranja leta 1945 ni bilo mogoče preprečiti in da so ZDA napad izvedle, da bi končale vojno. "Soočamo se s krizo v smislu zloma strukture jedrskega neširjenja," pa je opozoril župan Nagasakija. Poleg uveljavljenih jedrskih sil - ZDA, Rusije, Velike Britanije, Francije in Kitajske - je ošvrknil tudi Indijo, Pakistan in Severno Korejo, ki imajo jedrsko orožje "pod pretvezo samoobrambe". Taue je opozoril, da sta strukturo neširjenja jedrskega orožja na Bližnjem vzhodu zamajala Izrael, za katerega je znano, da ima orožje. "Uporaba jedrskega orožja ne more biti dovoljena in sprejemljiva ne glede na razlog," je poudaril.
Ameriško letalo je 9. avgusta 1945 na Nagasaki odvrglo plutinojevo bombo, imenovano Debelinko (Fat Man), pri čemer je umrlo več kot 70.000 ljudi, za posledicami bombardiranja pa do danes že več kot 143.000. Podobno usodo je tri dni pred tem doživela Hirošima, kjer je življenje izgubilo 140.000 ljudi. Japonska je 15. avgusta 1945 kapitulirala, s čimer se je končala druga svetovna vojna. Japonska je edina država na svetu, ki je doživela napad z jedrskim orožjem, ZDA pa so edina država, ki je uporabila to smrtonosno orožje. (sta)
Foto: internet
EU • Velika Britanija ostaja visoko rizična
Slinavka in parkljevka spet
na pohodu
Stalni odbor Evropske komisije za prehransko verigo in zdravstveno varstvo živali je danes v Bruslju soglasno potrdil, da ostaja celotno območje Velike Britanije zaradi izbruha slinavke in parkljevke visoko rizično. Ob tem pa so v Bruslju dovolili prevoz mesa iz Severne Irske - ta ne velja za visoko tvegano - preko ozemlja Velike Britanije, vse dokler veljajo strogi previdnostni ukrepi, je po koncu sestanka omenjenega odbora sporočila Evropska komisija.
Velika Britanija je vse članice EU v odboru obvestila o trenutnem stanju v povezavi z boleznijo. Po tem, ko je izločila vse živali na okuženem območju, vzpostavila trikilometrsko zaščitno območje ter desetkilometrsko nadzorno območje okoli žarišča izbruha bolezni ter prepovedala prevoz vseh prežvekovalcev in prašičev na ozemlju Velike Britanije, je danes zatrdila, da so obe farmi, kjer se je bolezen pojavila, "temeljito očistili in razkužili". V Bruslju pa so še potrdili, da so v nenehnem stiku z britanskimi oblastmi, ki še vedno opravljajo raziskave, da bi odkrili natančen sev virusa.
Na Otoku so prvi primer slinavke in parkljevke po letu 2001 odkrili v petek na neki kmetiji v bližini mesta Guildford, čez nekaj dni pa so potrdili okužbo še na drugi farmi v južni Angliji, v neposredni bližini prve kmetije. Danes so britanski veterinarji odredili uničenje živine še na tretji kmetiji znotraj okuženega območja, kar pa naj bi bilo zgolj previdnostni ukrep. Da se okužba ne širi, naj bi dokazovalo tudi odločitev britanskih oblasti za olajšanje omejitev transporta živali izven zaščitnega območja, kar bo mogoče od polnoči naprej.
Izvoz živali - goveda, ovac, koz in prašičev - ter mleka in mesnih izdelkov iz Velike Britanije pa ostaja prepovedan, kar je Evropska komisija potrdila v ponedeljek, ko je celotno ozemlje Velike Britanije razglasila za zelo tvegano. Danes sprejeto odločitev na odboru za prehransko verigo in zdravstveno varstvo živali bo Evropska komisija potrdila v prihodnjih dneh, veljala pa bo do 25. avgusta. Komisija bo za pregled in oceno razvoja dogodkov 23. avgusta sklicala nov sestanek omenjenega odbora.
Za Slovenijo izbruh bolezni po navedbah Veterinarske uprave RS ne predstavlja neposrednega tveganja. (sta)
FRANKFURT - Evropska centralna banka (ECB) je v pomoč bankam, ki jih je prizadela kriza na ameriškem trgu hipotekarnih kreditov, intervenirala z rekordnimi 94,8 milijarde evrov. S tem je ECB presegla dosedanji rekord 69,3 milijarde evrov, ki jih je dala v obtok po šoku svetovnih finančnih trgov zaradi terorističnih napadov v ZDA 11. septembra 2001. Po navedbah ECB je 94,84 milijarde evrov, ki jih je banka ponudila kot hitro kreditno pomoč za povečanje finančne likvidnosti na trgih, sprejelo 49 bank.
DUNAJ - Raiffeisen International, ki upravlja mrežo avstrijske Raiffeisen Zentralbank v srednji in vzhodni Evropi, med drugim tudi v Sloveniji, je v prvi polovici leta nadaljeval z rastjo. Konsoli-dirani dobiček se je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečal za 38,8 odstotka na 401,4 milijona evrov. Dobiček pred davki se je povečal za 44,1 odstotka na 606,6 milijona evrov, dobiček po davkih pa za 43 odstotkov na 477 milijonov evrov, so sporočili iz banke.
KRAGUJEVAC - Skupina večinskih delničarjev srbske zavarovalnice Takovo osiguranje prodaja najmanj 51- in največ 90-odstot-ni delež zavarovalnice. Ponudbe lahko morebitni kupci pošljejo do 7. septembra, zanimanje za lastništvo pa je veliko. Interes za nakup naj bi od 3. avgusta, ko je bila ponudba objavljena, izkazalo 13 tujih podjetij, med njimi tudi dve slovenski. Sedem podjetij je tudi že poslalo pisne ponudbe, je navedbe direktorja zavarovalnice Dragana Jovoviča povzela srbska tiskovna agencija Tanjug. Za nakup deleža se lahko potegujejo banke ali zavarovalnice, ki v eni od evropskih držav obvladujejo vsaj 20-odstotni tržni delež. Vsota bruto premij zavarovalnice mora znašati vsaj 50 milijonov evrov, banka pa mora imeti vsaj 200 milijonov evrov bilančne vsote.
BERLIN - Nemški telekomunikacijski velikan Deutsche Telekom je v drugem letošnjem četrtletju ustvaril 608 milijonov evrov čistega dobička, kar je 40,3 odstotka manj kot v drugem četrtletju lani. V podjetju so kot vzrok za upad dobička navedli izgubo strank, pa tudi višje davke in stroške amortizacije. Prihodki od prodaje Deutsche Telekoma so se sicer v primerjalnem obdobju zvišali za 1,8 odstotka na 15,6 milijarde evrov.
FRANKFURT - Nemški proizvajalec športne opreme Puma je v drugem četrtletju v primerjavi z drugim lanskim trimesečjem znižal dobiček za 9,9 odstotka na 45,2 milijona evrov. Puma je med letošnjim aprilom in junijem zabeležila slabe rezultate predvsem v ZDA. Prihodki od prodaje družbe v drugem četrtletju so znašali 542,8 milijona evrov. Prihodki od prodaje v ZDA so se v primerjavi z drugim lanskim četrtletjem znižali za 20,3 odstotka na 145,3 milijona evrov. Medtem so se prihodki od prodaje v Evropi, ki je Pumin najmočnejši trg, povečali za 8,7 odstotka na 282,9 milijona evrov.
TOKIO - Japonski proizvajalec pnevmatik Bridgestone je v prvi polovici letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem lani zabeležil 61,3-odstotno povečanje čistega dobička, in sicer z 200 milijonov dolarjev na 445 milijonov dolarjev. Dobiček iz poslovanja se je povečal za 21,3 odstotka na 857,7 milijona dolarjev. Podjetje je zabeležilo 13,5 milijarde dolarjev prihodkov, kar je 13 odstotkov več kot leto poprej.
BUDIMPEŠTA - Madžarska naftna družba Mol je v drugem četrtletju letos v primerjavi z enakim lanskim obdobjem zabeležila 70-odstotni padec čistega dobička na 107,6 milijona evrov. Dobiček iz poslovanja se je zmanjšal za 14 odstotkov na 353,7 milijona evrov. Prav tako se je za 14 odstotkov zmanjšal prihodek družbe, in sicer na 2,4 milijarde evrov.
PRAGA - Češki energetski koncern ČEZ je zmagal na razpisu za postavitev 600-megavatne plinske elektrarne v Moskvi, katere vrednost naj bi dosegla do 740 milijonov evrov, poroča češka tiskovna agencija ČTK, ki se sklicuje na sporočilo omejene družbe. Dogovor o gradnji naj bi ČEZ z mestnimi oblastmi podpisal čez šest mesecev, postavil pa naj bi elektrarno, ki naj bi imela tri bloke, vsak z močjo 200 megavatov. Elektrarna, ki naj bi stala na severu Moskve, bo poleg elektrike dobavljala tudi daljinsko ogrevanje za okoliške prebivalce.
SINGAPUR - Cene nafte so se, potem ko je redno tedensko poročilo o zalogah nafte in bencina v ZDA pokazalo ponoven upad zalog, nekoliko povišale. Za sod (159 litrov) zahodnoteksaške lahke nafte z dobavnim rokom septembra je bilo tako danes potrebno odšteti 72,30 dolarja, kar je 15 centov več kot ob zaključku trgovanja v sredo. Severnomorska nafta brent se je podražila za 11 centov na 71,10 dolarja za sod.
NUERNBERG - Nuernberško delovno sodišče je prepovedalo stavko, ki so jo delavci nemškega železniškega operaterja Deutsche Bahn, združeni v sindikatu GDL, napovedali za ta četrtek. Prepoved velja do konca letošnjega septembra za vso državo tako za potniški kot tudi tovorni promet, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Razlog za prepoved naj bi bila prevelika škoda, ki bi jo zaradi stavke utrpelo nemško gospodarstvo, saj bi stavka potekala ravno v času največje turistične sezone. Sindikat je na sklep sodišča že napovedal pritožbo, še poroča dpa. Za stavko so se v GDL v ponedeljek odločili zaradi neuspelih pogajanj s predstavniki nemških železnic glede dviga plač. Deutsche Bahn je ponudil 4,5-odstotno povišanje osnovnih mesečnih plač, kar pa so v sindikatu zavrnili, saj pričakujejo, da se bodo plače povišale za 27 odstotkov. Julija letos je sicer že prišlo do opozorilnih stavk strojevodij, ki so povzročile številne odpovedi in zamude v železniškem prometu v državi.
MOSKVA - Belorusija je izvedla še zadnje plačilo, s katerim je ruskemu energetskemu gigantu Gazpromu dokončno poplačala 460 milijonov dolarjev vreden dolg za dobavo plina v prvi polovici letošnjega leta, poroča ruska tiskovna agencija Itar-Tass. Poplačilo dolga je potrdil tudi Gazprom. S tem je konec skrbi za Evropo, ki so ji zaradi plinskega spora grozile motnje v dobavi omenjenega energenta. "Gazprom potrjuje, da je (beloruski operater plinovoda) Beltransgaz izvršil še zadnje plačilo za dobavo plina v prvi polovici letošnjega leta," je v izjavi zapisal ruski državni gigant. Belo-rusija bo sicer morala že v nekaj tednih po plačilu dolga za prvo polletje zagotoviti tudi denar za poplačilo dobav plina v juliju.
Ptuj • Z gradbišča hotela Primus
Hotel za tri predsednike
Čeprav je bil 32. Dan Term moker (10. avgusta leta 1975 so bile Ptujske toplice odprte, leta 1976 pa so praznovali prvi Dan Term), saj je deževalo kot iz škafa, to ni moteče vplivalo na dela, ki potekajo na gradbišču hotela Primus (v glavnem v notranjosti) in so v zaključni fazi.
Foto: Črtomir Goznik
Vhod v hotel Primus bo krasila edinstvena fontana, velika 100 m2, preplet termalne vode, svetlobe in zvoka, ob kateri bo gorel večni ogenj, simbol iz rimskih časov. Ko je ogenj gorel, je bilo mesto živahno, vojaški tabor je živel v vsej svoji moči.
Kot je povedal vodja gradbenega nadzora v Termah Ptuj Jože Gašperšič, so prepričani, da bodo v roku izpeljali vsa dela. Do zaključka investicije
jih loči še dober mesec in pol. 9. avgusta lani so zemljišče predali izvajalcu del, podjetju SCT, d.d., Ljubljana. V trinajstih mesecih in pol naj bi bil
Foto: Črtomir Goznik
Jože Gašperšič, vodja gradbenega nadzora v Termah Ptuj, in Andrej Klasinc, direktor Term Ptuj, sta zadovoljna s potekom del. Na fotografiji je bazenski kompleks, ki ga bodo te dni že napolnili z vodo in preizkusili. Tretjega septembra pa bo pričela delati celotna hotelska ekipa z več kot petdesetimi zaposlenimi.
hotel Primus zgrajen, zasijal bo v svoji rimski zgodbi, ki bo tako po opremi kot vsebini edinstvena v Sloveniji, je povedal direktor Andrej Klasinc. Čeprav bo imel štiri zvezdice, bo po opremi, notranji in zunanji ureditvi ter sami ponudbi močno prekašal pet-zvezdični hotel Livada Prestige v Moravskih Toplicah, ki je edinstven le zaradi črne vode v hotelskih sobah. Investicija v hotel Primus bo veljala 18 milijonov evrov, od tega je nekaj nad dva milijona evrov nepovratnih evropskih sredstev.
Že ime (primus pomeni prvi med enakimi) pove, da sta jih že pri projektiranju in sami gradnji vodila inovativ-nost in kreativnost, saj bo med prvimi, če že ne edini hotel v Sloveniji, ki bo že od temeljev govoril svojo tematsko zgodbo, grajeno na rimski zgodovini. Iz
+1 %
#lt
Foto: Črtomir Goznik
Hotel Primus bo pripovedoval rimsko zgodbo, ki bo razvajala goste in Ptujčane. Ponudbo so zasnovali tako, da bo privlačna tudi za domačine, hotel naj bi postal stalno mesto njihovega druženja.
nje izhaja tudi vsa ponudba, od oblek, storitev v hotelu in delno tudi infrastrukture, s katero zapolnjujejo dosedanje vrzeli v turistični ponudbi Ptuja. Dodajajo velik seminarski del, vodne površine z velikim savna in Wellness centrom ter kletne prostore, namenjene ptujskemu mestnemu življenju, saj želijo, da bi hotel postal tudi mesto srečevanja Ptujčanov, ki jih vabijo tudi v bazene, savne, Wellness center in veliko hotelsko avlo. Vse to so namreč prostori, ki so namenjeni tudi enodnevnim gostom.
Na vrhu 250-posteljnega hotela so trije predsedniški apartmaji z vsem udobjem, kar pomeni, da bo lahko Ptuj po novem gostil tudi najzahtevnejše goste, tudi tri predsednike hkrati. Upajo, da se bo to zgodilo čimprej. Primus leži v neposredni bližini igrišča za golf, do tja bodo iz hotela vodile urejene poti, pa tudi sicer je namenjen Wellness gostom in golfistom.
Prve goste bodo v hotelu namestili v začetku oktobra letos, do takrat bo hotel za javnost zaprt. Prve testne goste pa bo dobil že od 3. septembra, skupaj z njimi bodo iskali morebitne pomanjkljivosti, ker si želijo do odprtja odpraviti vse morebitne napake, je ob 32. »mokrem« dnevu Term za Štajerski tednik povedal direktor Andrej Klasinc.
Edinstven začetek in edinstven ognjemet
Hotel Primus, prvi med enakimi, se bo zapisal kot prvi hotel v Sloveniji, ki so ga za goste odprli po poprejšnjem testiranju. Najprej ga bodo
Pa brez zamere
Tiri realnosti
Železniške meditacije
Prejšnji teden sem se spet peljal s prevoznim sredstvom, ki mi je v študentskih letih prišlo preko glave, tako da sem kasneje že ob omembi tega pomagala za premagovanje večkilo-metrskih razdalj nejevoljno in sumničavo namrščil obrvi. A kot pravijo, čas je najboljši zdravnik, saj (za)celi vse rane. Tako sem tudi jaz po nekaj letih abstinence prejšnjo sredo ponovno sedel na vlak. Zaradi katerih okoliščin se je to zgodilo, pravzaprav tukaj ni pomembno, a za vse tiste med vami, ki vam firb-čnost ne da miru, naj povem, da sem peljal svoj motor na redni servis pri 30.000 kilometrih in da moj serviser svojo dejavnost opravlja v majhni vasici, ki je severno od prestolnice, tam proti Gorenjski, posejani vzdolž lokalne ceste. Simon je največji slovenski mojster za znamko motorja, ki ga imam v lasti. In čeprav je za spoznanje dražji od ostalih, mi niti na misel ne pride, da bi menjal serviserja. Tako, zdaj je verjetno firbčnost tistih ta firbčnih vsaj delno nahranjena.
Ker pa sem motor pustil pri Simonu, sem nekako moral priti domov. Sicer je bil tako prijazen, da me je dostavil v center Ljubljane, a vseeno je pot domov bila še dolga, alternativnih prevozov pa bore malo ali skoraj nič, tako da se je kot cenovno in časovno najugodnejša opcija ponujal prevoz z vlakom. In tako sem se spet znašel na vlaku, obujajoč spomine na študentska leta in vse kilometre, ki smo jih z nahrbtniki, polnimi oblačil in hrane od doma med nogami, preživeli na vlaku.
Tokrat nisem bil otovorjen z nahrbtnikom in ostalimi pripomočki za študentsko življenje, ampak zgolj z eno izmed motorističnih revij, ki sem jo po nekaj kilometrih vožnje sklenil prebrati doma, sam pa se posvetil opazovanju okolice, ki je brzela mimo drdrajočega vagona. Ker sem potoval na navadnem lokalnem potniškem vlaku, ki seje ustavljal skoraj na vsaki železniški postaji, sem imel obilo priložnosti opazovati ta prizorišča, stičišča usod, karakterjev in življenjskih zgodb ljudi. Tako sem na neki lokalni postaji, ime sploh ni pomembno, opazil naslednji prizor: ko je vlak že skoraj speljal, je okoli vogala prisopihala okrogla moška postava, nekje okoli 25 jih je moral imeti, in s težkim so-pihajočim korakom zacopotala proti vlaku. Očitno je bilo, da je malo zamudil in da zdaj z zadnjimi močmi lovi vlak, ki se je pripravljal na odhod. Sopihajoč copot se je kmalu spremenil v mešanico hitre hoje in teka, izraz na obrazu pa je od zadihanega prešel h grimasi neznosne bolečine, razočaranja in fatalistične vdanosti v usodo, saj so se vrata na vlaku namreč že zapirala in okrogla postava je, čeprav je bila od vlaka oddaljena le kakih pet metrov, od sprevodnika (ki mu je kazal hrbet) pa le kaka dva, očitno obupala in se z neko meni nedoumljivo poslušnostjo in fatalizmom pogreznila nazaj v svoj vsakdanji obup in potrpežljivo eksistenco. Sicer se je še pomikal proti vlaku, saj je pač vztrajnost njegovega telesa narekovala gibanje naprej, a več kot očitno je bilo, da je kapituliral. Zdelo se je, kot da ga je skoraj sram, da si je sploh upal pomisliti na to, da bi lahko ta vlak ujel, ko pa je bilo več kot očitno, da se vlak pripravlja odpeljati. Da sije sploh drznil upati...
Smo mar res prišli tako daleč? Je velika večina ljudi (razen tistih, ki smo neprilagojeni, čudaki, umetniki, samosvoje duše, sanjači in tako dalje) res že (pre)vzgo-jena v biološke stroje, katerih edina naloga je jesti, piti, se razmnoževati in delati za ta sistem, oskrbovati ga s profitom, drugače pa topogledna poslušnost in vdanost v usodo? Z vsem srcem upam, da temu ni tako. In da nikoli ne bo. Čeprav dejstva govorijo svoje.
Gregor Alič
P.s.: Osebku se je potem vseeno uspelo vkrcati na vlak, saj ga je kot po nekem čudežu opazil sprevodnik ter zaustavil na odhod pripravljajoči se vlak.
testirali vsi zaposleni. Dvajset novih sodelavcev so zaposlili s prvim avgustom, preostali, več kot trideset jih je, pa bodo pričeli delati prvega septembra. Zatem bodo njegovi »preizkuševalci« nekateri zaposleni iz Panonskih term in Savine skupine Turizem, vabili bodo tudi novinarje in druge, ki so povezani s turizmom, ki lahko svetujejo in pomagajo, še dodaja Klasinc.
Sočasno z zaključnimi deli v hotelu se v Termah Ptuj intenzivno pripravljajo na otvoritveni ceremonial, ki bo potekal več dni konec septembra, povezan pa bo s svetovnim dne-
vom turizma, 27. septembrom. Začel se bo z gala večerjo za 150 povabljenih, drugi dan bo uradna otvoritev za 400 povabljenih gostov, poslovnih partnerjev in zaposlenih, še isti dan pa tudi velika zabava v amfiteatru za Ptujčane in Ptuj-čanke, med katere bodo razdelili dva tisoč kuponov za hrano in pijačo. Ob 20. uri pa se bo začel 32-minutni ognjemet, kakršnega Ptuj še ni doživel.
Ker je 10. avgusta, na 32. dan Term, deževalo, na veliko zabavo z nočnim kopanjem in ansamblom Ekart vabijo nocoj ob 20. uri.
Kungota pri Ptuju • Arheološka odkritja na trasi hitre ceste
Našli rimski vodovod Fram-Poetovio
Skupina arheologov Zavoda za varstvo kulturne dediščine Maribor je med arheološkim izkopom na trasi bodoče avto ceste Slivnica-Draženci v Kungoti pri Ptuju odkrila dobro ohranjen kamnit rimski vodovod Fram-Poetovio ter več drugih zanimivih najdišč iz rimskega obdobja.
Foto: M. Ozmec
Arheologinja Marija Lubšina Tušek ob 165 m dolgem odkritem delu kamnitega rimskega vodovodu v Kungoti pri Ptuju. Dno vodovodnega kanala je iz dravskih prodnikov, ki so zaliti z apneno malto, obdano pa je z večjimi kosi kamenja iz okoliških kamnolomov.
Kot je povedala arheologinja Marija Lubšina Tušek, ki je preventivna izkopavanja vodila, so bila na odseku od Kungote do Dražencev do sedaj znana že tri arheološka najdišča iz rimskega obdobja; in sicer rimski vodovod v Kungoti pri Ptuju, rimska naselbina na ledini Pocelje v Dražencih ter ostanki rimske naselbine ob Selski cesti. V okviru predhodnih arheoloških pregledov in preiskav na trasi bodoče avtoceste Slivnica- Draženci pa je skupina 10 tehnikov in arheologov ter okoli 20 študentov od lanske jeseni odkrila še štiri nova najdišča, in sicer na območju Srednice, Štukov, Njiverc pri Kidričevem ter na območju Gjače.
„Na teh novo odkritih arheoloških lokacijah smo med izkopavanji našli ostanke prazgodovinskih naselbin od srednje do pozne bronaste dobe ter iz rimskega obdobja. V glavnem gre za ostanke keramičnih posod, v Njivercah pa smo našli tudi bronasti novec, sicer kar precej poškodovan, a po vsej verjetnosti datira v drugo ali tretje stoletje. Našli smo tudi ostanke lesenih hiš preproste stojkaste gradnje, ponekod tudi ostanke brunaric in redko ostanke ognjišč. Vse te najdbe pa pričajo o kar gosto poseljenem podeželju južno od velikega mesta Poetovione," pove arheologinja Marija Lubšina Tušek.
Za javnost je vsekakor najzanimivejši rimski vodovod v Kungoti, ki je videti razmeroma dobro ohranjen ...
„Vsekakor, glede arhitekture je tako za nas kot za javnost
najzanimivejši kamnit rimski vodovod, zato smo ga tudi odkrili kar v dolžini 165 metrov. Žal je v celoti ohranjen le še kanal, ki ga oklepajo večji kosi kamenja. Dno vodovodnega kanala je grajeno iz dravskih prodnikov, ki so zaliti z apneno malto, obdano pa je z večjimi kosi kamenja, ki so ga lomili v nekaterih pohorskih, haloških in slovenjegoriških kamnolomih. Žal pa manjka dobršen del zidovja in kamnitih plošč, ki so ta vodovodni kanal pokrivale. Po vsej verjetnosti so očitno že v srednjem veku in kasneje služile kot kamniti material za pozidavo stavb v okoliških vaseh, denimo Gerečje vasi, ki se omenja že sredi 12. stoletja, kungoškega dvorca, ki se omenja že v 13. stoletju kot pristava vurberških gospodov, in podobno."
Kakšna usoda pa sedaj čaka to zanimivo najdišče, saj je na območju bodoče avtoceste?
„Izredno zanimivo arhitekturo rimskega vodovoda v Kungo-ti smo natančno dokumentirali na zelo sodoben način in ga fotografirali tudi iz zraka, tako da bomo lahko pozneje izvedli simulacijo v trodimenzionalnem modelu. Sicer gre za del trase rimskega vodovoda Fram-Po-etovio, ki so ga zgradili rimski vojaki v drugi polovici prvega stoletja za dovod pitne vode do vojaškega tabora in mesta, ki je bilo tedaj na desnem bregu Drave, na območju Spodnje Hajdine. Del kamnitega rimskega vodovoda, ki smo ga odkrili v Kungoti, predstavlja najdaljšo odkopano dolžino do sedaj; ker pa bo na tem območju kmalu zgrajena avtocesta, bomo okoli
4 metre kamnitega vodovoda v celoti preselili na Spodnjo Hajdino, kjer nameravamo v kratkem urediti arheološki muzej na prostem. Za preostali del rimskega vodovoda na tem območju pa se bomo z gradbinci poskušali dogovoriti, da bi ga prekrili z gradbenim filcem, saj ga bodo do nadaljnjega žal morali pač zasuti."
Arheologi so tako na tem območju bodoče avtoceste svoje delo dokončali, vsekakor nad-
vse uspešno; do jeseni pa jih čaka še veliko dela, kajti Ptuj in bližnja okolica po dosedanjih odkritjih sodeč skrivata pod zemljo še veliko zanimivih najdb iz rimskega in drugih obdobij. Ne glede na dejstvo, da arheološka izkopavanja povečujejo ceno investicij, bi bila v imenu zanamcev nepopravljiva škoda, če te priložnosti ne bi izkoristili.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Okoli 4 m kamnitega rimskega vodovoda bodo v celoti preselili v bodoči arheološki muzej na prostem na Spodnji Hajdini.
Na knjižni polici
Francis Wheen
Kako so prodajalci megle zavladali svetu
Ljubljana. Mladinska knjiga, 2007
Čeprav se boste težko spopadli z veliko nasičenostjo besedila britanskega pisca, knjigo skorajda morate prebrati. Nabita je z mnogimi sporočili, poznavanjem, proniclji-vostjo, z dogodki, ki jih niste tako analitično poznali ali osebami, ki niso take, kot se kažejo ali jih predstavlja ljudska domišljija, skratka o prodajanju megle in napadov moralnosti in to dvesto let po temeljnih načelih razsvetljenstva. Bojevita politična praznina je megla na pohodu.
»Ne vem, ali bomo sploh kdaj dosegli zrelo odraslost,« je napisal Michel Foucalt ob misli, da zgodovinski dogodek razsvetljenstva iz nas ni napravil odraslih. Razsvetljenci so vztrajali pri intelektualni avtonomiji. Naslednjih dvesto let je razum ohranil svoje mesto kot razsodnik resnice. Ko je razum zaspal, so se v zadnjih dveh desetletjih prerinile v ospredje mnoge pošasti.
Wheen prične svoje razmišljanje v letu 1979, ko je ajatola Homeini začel vrteti svoj čas v srednji vek, Margaret Thatcher pa se je namenila vzpostaviti viktorijanske vrednote. Imam in špeceristova hči sta predstavljala močni mesijanski veroizpovedi. Odlaganje demokratične reforme je podlaga za nasilje. V osmih letih v Beli hiši je Reagan zvezni primanjkljaj iz devetsto milijard dolarjev povzdignil na več kot tri trilijone. Bil je nepoboljšljiv fantast. Težava s konservativci je v tem, da nikoli ne zavrtijo ure nazaj, niti za pet minut. Thatcherjeva je do delavskih sindikatov gojila do takrat še nevideno sovraštvo. Friedrich Scheller je nekoč zapisal, da so proti norosti množice še bogovi nemočni. Ko je Peters napisal svojo uspešnico V iskanju odličnosti, se je vsula poplava podobnih del: 7 navad zelo uspešnih ljudi, Prebudite velikana v sebi in podobne, ki so se prodajale na tone. Kaj je še bolj trapastega kot nasvet: »Kadar so posledice vaših dejanj pretežke, da bi jih lahko prenesli, poiščite drugo možnost.« Ko pa so pisci ugotovili, da si vsak ne želi postati Donald Trump, so pričeli izdajati Kurje juhice, Ljubezen in duhovno rast in Bog hoče, da ste bogati in tudi leposlovje, kot je na primer Celestinska prerokba. Meto-distični duhovnik Norman Vincent Peale je postal s knjigo Moč pozitivnega mišljenja eden največjih gurujev po Carnegieju. Mistika, združena z denarjem, je dosegla vrh v delih Deepaka Chopra, ki združuje dialektiko vzhoda in zahoda, kot bi bila poroka med Karmo in Coca-colo. Če te kliče Bog, dvigni slušalko! »Televizijskemu« Johnu Grayu, ki prodaja nasvete ameriškim gospodinjam, seje samo leta 1999 nateklo v blagajno deset milijonov dolarjev. Hillary, bodoča predsednica, »klepeta z duhovi.« Ko priložnost potrka, je podjetnik vedno doma! Na mnogih ameriških univerzah so vzpostavili neke vrste hegemonijo, ki jo vzdržuje mreža evangelistov, svečenikov in ink-vizitorjev. Vatikan nove veroizpovedi je univerza Yale. Akademska moda ima pogosto večji ideološki pomen, kot je videti na prvi pogled. Plinske celice Auschwitza in gulagi niso fikcije, čeprav se uradni zgodovinarji teh območij to trudijo dokazati. Gallupova študija iz leta 1993 je pokazala, da samo enajst odstotkov Američanov sprejema posvetno verzijo evolucije, petintrideset odstotkov, da se je razvila v milijonih letih z božjo pomočjo, sede-minštirideset odstotkov jih verjame, da je Bog ustvaril človeka v zadnjih deset tisoč letih.
Dva odstotka Američanov naj bi že ugrabili nezem-ljani, sedeminštirideset odstotkov jih verjame v NLP-je, oseminštirideset odstotkov delničarjev na Wall Streetu se za nakup ali prodajo delnic odloča na podlagi horoskopa. Naraščajoča popularnost šušmarskih napojev in zdravljenj v zadnjih letih je le še en dokaz umika od razuma in znanstvene metode. Tako kot homeopatija je večina alternativnih terapij bliže mistiki kot medicini. Obdukcijo iz Roswella sta na skednju v Angliji 1994 posnela dva šaljivca, v vlogi kirurga je nastopil vaški mesar! Teorija zarote temelji na predpostavki, da ni nič nemogočega. CIA je 1991 zamenjala rdeče sovražnike za rumene. Še francoska premierka Edith Cresson je Japonce označila za »rumene škrate, ki cele dneve tuhtajo, kako bi nategnili Američane in Evropejce.« Ko je tudi rumena nevarnost minila, je prišel prav Husein.
Velike države nimajo trajnih načel, temveč trajne interese! Začetek telekomunikacijske industrije je financirala zvezna vlada, internet je ustvaril Pentagon. Iščemo človeške obraze na Luni in vojske v oblakih. Shakespearove drame je napisal Francis Bacon, na pisalnih strojih pa so mu pomagale štiri opice! Globalizacija se ni začela v osemdesetih letih, izvira vse od svetovnih odkritij v petnajstem in šestnajstem stoletju.
Kolesarstvo
Mitja Kvasina pretrd oreh za »protourovce« Stran 12
Atletika
Kolaričeva trinajsta na Univerzijadi v Bangkoku Stran 12
Nogomet
Dež ni pokvaril nogometnega praznika v Zavrču Stran 13
Boks
Dejan Zavec septembra spet z Mirando
Stran 13
i t '
> , 4 *
«SM i
»t «t 11
. .: ■ .i' » ® * */ i, "
Odbojka
Prvi trening ptujskih odbojkaric
Stran 14
Šah
Na Ptuju v bodoče tudi odprti šahovski turnirji Stran 15
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
MIK CM Celje - Drava 6:0 (2:0)
Strelci: 1:0 Beršnjak (16), 2:0 Schwantes Rogeri (25), 3:0 Sešlar (55), 4:0 Šterbal (avtogol, 58), 5:0 Rusič (60), 6:0 Gorinšek (71)
MIK CM Celje: Šeliga, Križnik, Pečnik (od 72. Biščan), Rusič (od 78. Benič), Beršnjak, Gorinšek, Gobec, Sešlar (od 78. Urbanč), Radulovič, Travner, Rogeri. Trener: Pavel Pinni
Drava: Dabanovič, Emeršič, Šterbal, Prejac, Kelenc (od 46. Ogu John), Bošnjak (od 75. Tisnikar), Drevenšek, Grižonič, Horvat, Kmetec, Zilič (od 62. Grbec). Trener: Dražen Besek
Rdeči karton: Drevenšek (70, drugi rumeni karton)
Rumeni kartoni: Beršnjak, Radulovič; Drevenšek, Zilič, Prejac, Horvat.
Andrej Prejac (Drava) in Dejan Rusič (MIK CM Celje)
PrvaLiga Telekom Slovenije, 4. krog:
Primorje - Koper 2:0 (1:0); strelec: Bunderla 4., 52.
Interblock - HiT Gorica 0:1 (0:1); strelec: Šuler 10.; R. K.: N. Kovače-vič 78./HIT Gorica
Maribor - Livar 3:2 (1:1); strelci: Mihelič 41./11m, 67., Brulc 89.; Kre-menovič 35., 71.; R. K.: Lulic 42./Livar
Nafta - Domžale 0:6 (0:3); strelci: Kirm 29.,43., Zahora 32./11m, 66., Ljubijankič 79., Dvorančič 80.; R. K.: Ošlaj 32./Nafta
1.	MARIBOR
2.	MIK CM CELJE
3.	KOPER
4.	HIT GORICA
5.	PRIMORJE
6.	DOMŽALE
7.	INTERBLOCK
8.	NAFTA
9.	DRAVA
10.	LIVAR
0
9:6 9:2 4:3 4:3 5:4 7:1 2:4 3:8 4:11 3:8
Nogomet • 1. SNL, PrvaLiga Telekom Slovenije, 4. krog
Bo šestica sodu izbila dno?
Foto: Črtomir Goznik
Gorazd Gorinšek (MIK CM Celje) je svojim nekdanjim soigralcem s prodori povzročal obilo težav. Na sliki ob njem Mitja Emeršič (Drava, beli dres), v ozadju pa Miljenko Bošnjak.
Foto: Črtomir Goznik
NOGOMET - 1. SNL LIGA TELEKOM
Rezultati 4. kroga: MIK CM Celje - Drava 6:0 (2:0), Nafta - Domžale 0:6 (0:3), Maribor - Livar 3:2 (1:1), Interblock - HIT Gorica 0:1 (0:1), Primorje - Koper 2:0 (1:0)
Glede na tekmo 3. kroga proti Interblocku doma je trener Drave Dražen Besek v prvi postavi izvršil eno zamenjavo: namesto rahlo poškodovanega Poljaka Soske je od začetka zaigral Marko Drevenšek. Po dinamičnem začetku na obeh straneh je prvi zapretil Zilič, ki je lepo streljal s kakšnih 20 metrov, a je žoga zletela mimo gola. Med 10. in 15. minuto so se prvi dve pravi priložnosti ponudile domačim nogometašem, vendar so bili napadalci Celja premalo natančni. V 16. minuti pa so po izredno lepi akciji domačini vendarle povedli: Gobec je na boku preigral nerazpolože-nega Šterbala, natančno podal v sredino do samega Beršnjaka, ki je rutinirano potisnil žogo pod vratarjem Dabanovičem v gol. Drava je v teh trenutkih igrala premalo zbrano v obrambi, saj so napadalci Celja prelahko prihajali pred vratarja Drave. Posledica te slabe igre je bilo vodstvo domačinov 2:0: po podaji iz kota je z glavo iz bližine zadel Schwantes Rogeri. Naslednjo lepo priložnost je za domačine zamudil Gorinšek, ki je streljal mimo praznega gola, na drugi strani pa sta obetavni akciji Drave preslabo zaključila Zilič in Kmetec. Drava je šele v zaključku prvega polčasa prevzela rahlo terensko pobudo, vendar si zares pravih priložnosti ni priigrala, čeprav je najboljši igralec Drave Lucas
Horvat večkrat poskušal z uporabnimi podajami razigrati svoje soigralce.
Trener Drave je ob polčasu v slačilnici pustil Dorisa Kelen-ca, namesto njega pa je v igro vstopil mladi Nigerijec Ogu John. Ptujčani so tudi z njegovo pomočjo odlično začeli drugi polčas in si že v drugi minuti nadaljevanja priigrali odlično priložnost preko Bošnjaka, ki pa je neoviran streljal preko vrat, isto je tri minute kasneje storil še Zilič. Igro Drave je v tem trenutku odlično vodila dvojica Ogu John / Horvat, ki je s svojimi domiselnimi pre-igravanji spodbudila ptujsko navijaško skupino do glasnega navijanja. V trenutkih te premoči Dravašev pa je kapetan domače ekipe Simon Sešlar zadel iz prostega strela s kakšnih 18 metrov, ki ga je z nespametnim prekrškom zakrivil Prejac. Tri minute kasneje je z nespretnim posredovanjem pred svojim golom žogo v lastno mrežo zabil še Šterbal. Da je bila mera polna, je dve minuti kasneje zadel še domači napadalec Rusič, kar je pomenilo visoko vodstvo Celja 5:0. Kakšnih 2000 domačih navijačev na stadionu Arena Petrol je v teh trenutkih že začelo slaviti zmago svoje ekipe, ki je še naprej igrala izredno kombina-torno. Posebne ovacije so bile namenjene trenerju Pinniju, ki je zares odlično nastavil igro
svoje ekipe. Dražen Besek na drugi strani ni našel recepta za preobrat v igri, čeprav je v 62. minuti nerazpoloženega Ziliča zamenjal z Grbcem, nekoliko kasneje pa še Bošnjaka s Tis-nikarjem. Ogu John in Horvat pa sta v naslednjih minutah dvakrat lepo poskusila, a je vratar Šeliga odlično posredoval. Zaradi drugega rumenega kartona je bil v 70. minuti izključen Marko Drevenšek, tako da so Ptujčani do konca tekme igrali z igralcem manj. Piko na i k zmagi svoje ekipe je v 71. minuti postavil Gorazd Gorinšek, ki je uspešno zaključil še eno hitro akcijo. Po polletnem premoru, ko je prekinil pogodbo z Dravo in čakal na dovoljenje za prestop v Celje, se je Gorinšek
Pavel Pinni, trener MIK CM Celja: »Prikazali smo eno najboljših predstav v zadnjem času, kar je bilo dovolj za visoko zmago. Nikakor nas sedaj ne sme zajeti evforija po nekaj dobrih rezultatih, ampak moramo trdo delati še naprej.«
Dražen Besek, trener Drave: »Čestitam domači ekipi, ki je naredila absolutno vse, da bi na tej tekmi zmagala. S svojim pristopom so si zaslužili še večjo zmago. Na drugi strani je preveč igralcev moje ekipe igralo nedopustno nezrelo, kar se v prvi ligi ne bi smelo zgoditi. Zagotovo nas čaka buren teden!«
odlično vklopil v novo okolje in se zelo izkazal s svojimi hitrimi prodori po bočnem položaju. S pol ducata zadetkov v mreži Dabanoviča jo je Drava na koncu še »dobro odnesla«, saj so si domačini do konca tekme priigrali še nekaj lepih priložnosti. Da je bilo v ptujski ekipi na tej tekmi nekaj hudo narobe, je še najbolje pokazala poteza Mladena Dabanoviča, ki je žogo izpred svojega gola namerno poslal v stranski avt.
Igralci Drave so na tej tekmi igrali premalo zavzeto, preslabo so pokrivali domače igralce, ki so z lahkoto prihajali do priložnosti in jih tudi izrabljali. Šest prejetih zadetkov pa je za to ekipo vendarle preveč in trener Dražen Besek bo moral pred navijači in upravnim odborom Drave (seja UO bi naj bila v torek) pojasniti vzroke za takšno stanje. Psihološko so njegovi igralci v tem trenutku povsem na dnu, pri tem pa mora svoj del odgovornosti prevzeti tudi trener. Slednji je tudi ta, ki postavlja igralce na igralna mesta in jim določa naloge v igri: le-teh pa Dravaši v prvih štirih tekmah nikakor niso uspeli zadovoljivo izpolniti. Posledica tega pa je trenutno predzadnje mesto na prvenstveni razpredelnici.
Jože Mohorič
2
1
1
0
2
1
1
0
0
Kolesarstvo • Pariz - Corezze, Francija, 2.1. UCI
Matija Kvasina pretrd oreh za »protourovce«
Na kolesarski dirki Pariz - Corezze v Franciji je skupno zmago s še enim prvim mestom potrdil Norvežan Edvald Boasson Hagen. Drugo mesto v skupnem seštevku je osvojil Italijan Oscar Gatto, tretje pa Hrvat Radoslav Rogina (Perutnina Ptuj).
28 - letni Varaždinec, ki že več kot desetletje brani ptujske barve (eno sezono je preživel tudi v dresu italijanskega moštva Tenax), je bil po sredinem tretjem mestu dan kasneje deveti. Najvišjo letošnjo uvrstitev je s 16. mestom osvojil Kristjan Burasek (Perutnina Ptuj), med mladimi kolesarji se je Roginin someščan zavihtel visoko, na sedmo mesto.
Največji osmoljenec dirke je bržkone Matija Kvasina, ki je že prejšnji teden na dveh enodnevnih dirkah v Nemčiji pokazal, da gre v drugem delu sezone računati nanj. Zagrebčan je bil v 159,4 kilometra dolgi etapi v begu že od uvodnih kilometrov. Z 28 minutami zaostanka za Hagnom ni bil
nevaren v skupnem seštevku in je dobil zeleno luč za dolg pobeg. V petih krogih v okolici kraja Chaumeil je bil edini, ki je vseskozi vztrajal v ospredju. Na zahtevnih gorskih cestah mu niso bili kos niti francoski »proturovci« Menghin (Française des Jeux), Roche (Credit Agricole) in Bessy (Cofidis), še najdlje se ga je držal Japonec Arashiro. Žal pa se mu tudi tokrat ni izšlo po željah, saj ga je glavnina ujela le sto metrov pred ciljem. »Na dirko sem prišel brez posebnih zmagovalnih ambicij, saj sem se med tednom zastrupil s hrano, kar mi je pobralo precej moči. A sem se v tej etapi počutil zelo dobro. Potreboval bi le kanček sreče, da bi naredil odličen rezultat, zdaj pa ni od tega čisto nič,« je bil jezen Kvasina. Malo sreče mu je zmanjkalo tudi na gorskih ciljih, kjer je osvojil drugo mesto za domačinom Plouhincem (AG2R Prevoyance).
»To so prve dirke po počitnicah, zato še nismo točno vedeli, kaj lahko pričakujemo. Vesel sem, da so se fantje
ujeti, na koncu so skakali en preko drugega, žal pa je takšna narava tega športa. Zadovoljni moramo biti s tretjim mestom Rogine, kar je nedvomno velik uspeh,« je dejal ptujski strateg Srečko Glivar.
V nadaljevanju sezone čakajo Ptujčane daljše etapne dirke. Čez dva tedna bodo nastopili na petdnevni dirki druge kategorije na Slovaškem, nato jih čaka po dolgem času oživljena dirka po Hrvaški. Za razliko od prejšnjih sezon tokrat ne bodo nastopili na prestižni dirki Tour de l'Avenir v Franciji, saj je ta letos rezervirana za reprezentance do 23 let.
Nekaj kolesarjev pa čaka še nastop na svetovnem prvenstvu konec septembra v Stuttgartu v Nemčiji. Gregor Gazvoda je, kot je potrdil selektor Martin Hvastija, gotov potnik v disciplini posamičnega kronome-tra, na seznamu kandidatov za cestno dirko sta Matej Stare in Mitja Mahorič. Hrvaška reprezentanca praktično predstavlja ptujski klub, na kronometru bo bržkone nastopil državni prvak Kvasina, na cestni dirki pa lahko pričakujemo Buraska (kategorija do 23 let), Rogino in Kvasino (člani Elite), oba sta nastopila že lani.
Uroš Gramc
brezkompromisno borili, kaj drugega nam v takšni drušči-
ni niti ne preostane. Kvasine Pro tour moštva niso mogla
7. dirka Pariz - Corezze, 2.1 UCI, 8.-9. avgust 2007
Četrtek, 2. etapa: Vigeois-Chaumeil, 159 km:
1.	Edvald Boasson Hagen (Nor, Team Maxbo Bianchi) 4.10.20
2.	Steven Tronet (Fra, Roubaix Lille Metropolle)
3.	Christopher Sutton (Aus, Cofidis)
9. Radoslav Rogina (Hrv, Perutnina Ptuj), vsi isti čas Končni vrstni red:
1.	Edvald Boasson Hagen (Nor, Team Maxbo Bianchi) 8.38.55
2.	Oscar Gatto (Ita, Gerolsteiner) +0.12
3.	Radoslav Rogina (Hrv, Perutnina Ptuj) +0.14
Kolesarstvo • Dopinške afere
Dopinška afera v slovenskem kolesarstvu
Dopinškim škandalom v športu ni videti konca, letošnje poletje se na žalost selijo tudi na slovenska tla. Prah okrog Jo-lande Čeplak se še ni prav polegel, ko je ponovno završalo. Mnogi bi rekli: Kje drugje kot v kolesarstvu. Najnovejši primer je povezan z imenom Novo-meščana Tomaža Noseta. Dolenjec naj bi si s prepovedanimi sredstvi pomagal na lanski dirki po Sloveniji, kjer je zmagal v dveh etapah in bil najboljši tudi v skupnem seštevku. Zmago mu je antidopinška komisija pri Kolesarski zvezi Slovenije že odvzela, v rumeno pa se bo za arhive, kot kaže, odel Perut-ninar Jure Golčer.
Podrobnih uradnih informacij o tem, kar se trenutno dogaja, je na voljo bolj malo. V petek zvečer se je na straneh Kolesarske zveze Slovenije pojavilo uradno sporočilo Anti-dopinške komisije omenjene panožne zveze. TN-ju, kot je s kratico imenovan Tomaž Nose, je bila izrečena diskvalifikacija z lanske dirke po Sloveniji, v skladu s tem pa mora v roku petnajstih dni organizatorju dirke vrniti vse prejete nagrade. V nadaljevanju sporočila je TN-ju prepovedano sodelovanje na kolesarskih tekmovanjih v obdobju dvajsetih mesecev (od 6. novembra 2006 do 5. julija 2008). Z dirke je bilo v primeru številka tri izključeno celotno moštvo Adrie Mobil (v sporočilu omenjeno s kratico AM), ki mora prav tako vrniti vse nagrade. (Manj medijske pozornosti je v sporočilu ADK dvignil primer št. 1, kjer je mladinski kolesar prejel zgolj ukor in diskvalifikacijo s tekmovanja brez prepovedi nastopanja na naslednjih tekmovanjih.)
In s čim naj bi si Nose prav-
Jure Golčer letos kolesari v Italiji. A bo za fotografe, kot kaže, poziral v rumeni majici zmagovalca lanske dirke po Sloveniji z velikim znakom P (Perutnina Ptuj) na prsih.
zaprav pomagal do zmage? Po neuradnih informacijah naj bi uporabljal hormon testosteron, s katerim se povečujeta moč in mišična masa športnikov. Za njegovo uporabo naj bi sicer imel certifikat, ki mu leto dovoljuje, saj naj bi bolehal za osteoporozo. Za vsako uporabo sredstev s seznama prepovedanih so si kolesarji dolžni pridobiti certifikat, ki je izdan na podlagi kliničnih ugotovitev in ga priznavajo svetovna antidopinška agencija WADA ter Antidopinški komisiji pri OKS in KZS. Kot pravi Nose v izjavi za osrednjeslovenski dnevni časopis, je trenutno miren, saj ima vsa ustrezna zdravniška potrdila. Nose in Antidopinška komisija pri KZS, ki je izrekla ukrep, trenutno ne dajeta komentarjev, kolesar bo svoje stališče predstavil na tiskovni konferenci (op. p.: ta je
bila včeraj, po zaključku redakcije Štajerskega tednika).
Na podlagi trenutno razpoložljivih uradnih informacij je več vprašanj kot odgovorov. Na primer; zakaj je bil suspenz izdan po več kot letu dni od konca tekmovanja. V svetu gre v tem primeru za edinstven primer. Kaj so v tem času počeli na Kolesarski zvezi Slovenije, saj so rezultati vseh antidopin-ških preiskav znani nazadnje že po treh tednih, tudi ni znano. Zanimivo bo zvedeti, zakaj se Nosetu prepoveduje nastop na kolesarskih tekmovanjih šele s šestim novembrom in ne v času tekmovanja, ko so ugotovili, da si je do boljših rezultatov pomagal s prepovedanimi sredstvi.
Več bo znano v prihodnjih dneh, obeta se napeta javna debata. Tiste, ki jih manj zanimajo afere in bolj kolesarski šport, najbolj zanima, kako se na novo piše zgodovina, saj si nekateri zaključki ne sledijo v logičnem zaporedju, ampak so mnogi že v naslednjem koraku kontradiktorni sami sebi. Kot po »kalnih vodah pluje« pisana zgodba, je »kalna« tudi zgodovina dolenjskega kolesarja. Ta ga je že stala dresa švicarskega moštva Phonak, saj je bil pred dvema letoma zaradi pozitivnega rezultata na internem dopinškem testu izključen iz moštva. Za trenutek se še vrnimo na slovensko pentljo, kjer je bilo odkrito kršenje anti-dopinškega pravilnika. Nose po izrečeni kazni ne bi smel nastopiti na letošnji dirki. Novice bo najbolj vesel Italijan Vincenzo Nibali, ki bo zapisan kot zmagovalec dirke. A za potrditev raje počakajmo kakšno leto ali dve.
UG
Atletika • 24. Univerzijada v Bangkoku
Kolaričeva trinajsta!
Foto: Črtomir Goznik
Ptujčanka Nina Kolarič (AK Keor Ptuj) je na univerzijadi v Bangkoku doskočila do 13. mesta
Ptujska atletinja Nina Kolarič je prejšnji četrtek in petek nastopila na 24.pole-tni Univerzijadi v Bangkoku. Študentka prava je na tem velikem tekmovanju osvojila končno trinajsto mesto v skoku v daljino, sicer pa je v tej disciplini je skupno tekmovalo triintrideset atletinj.
Kvalifikacijska norma za nastop v finalu je bila 620cm in to normo je odlični atletinji Atletskega kluba Keor iz Ptuja tudi uspelo doseči, potem, ko je že v prvem poskusu skočila 630 centimetrov. S tem je Ko-laričeva izpolnila svoj osnovni cilj, vendar je med trinajstimi finalistkami v skoku v daljino pričakovala malo boljše mesto in vsekakor, glede na prikazano v tej sezoni, tudi kakšen daljši skok. Najdaljši skok v finalu je za Kolaričevo meril 616 cm, kar je kar precej manj kot meri njen letošnji najboljši rezultat in hkrati tudi osebni
rekord 657cm, ki ga je dosegla na Ptuju. S to dolžino ali takšnim skokom bi mlada atletinja osvojila celo bronasto medaljo. Na tekmovanju je zmagala Kazahstanska atletinja Olga Rypakova, ki je pristala kar pri 685 centimetrih, sledili pa sta ji Rusinja Elena Sokolova s skokom, dolgim 661 centimetrov, in Grkinja Stylianih Pilatou s skokom 652 centimetrov.
Nina Kolarič je svoj nastop v Bangkoku opisala takole:"Na moj slabši rezultat je vplivalo dolgotrajno čakanje med skoki in malo tudi zelo vroče vreme. Vsekakor sem razočarana, saj sem v kvalifikacijah z lahkoto skočila normo 630 centimetrov in sem v finalu pričakovala precej več, saj sem bila pripravljena skočiti še dalje." Za Nino Kolarič je bila Univerzijada eno izmed njenih največjih tekmovanj v karieri in že z uvrstitvijo v veliki finale skoka v daljino je dosegla zelo velik uspeh, hkrati pa gre
za velik uspeh ptujske atletike in v končni fazi tudi ptujskega športa nasploh. To je vsekakor še en dokaz, da v Atletskem klubu Keor Ptuj izredno dobro delajo in da je Kolaričeva zares pravi potencial ter hkrati še, da je „tiha" kandidatinja za nastop na Olimpijskih igrah prihodnje leto v Pekingu. Letos je Ptuj-čanka zelo napredovala in ji do norme za nastop na največjem tekmovanju na svetu manjka samo nekaj majhnih - ali zelo velikih - centimetrov. S kvalitetnim treningom in malo sreče Nini Kolarič to lahko uspe v naslednji sezoni in nastop na Univerzijadi je zanjo prav gotovo nova dobra izkušnja še za večja atletska tekmovanje v prihodnje.
Rezultati:
1.	Olga Rypakova (Kaz)	685 cm
2.	Elena Sokolova (Rus)	661 cm
3.	Stylianih Pilatou (Grč)	652 cm 13. Nina Kolarč (Slo)	616 cm
David Breznik
Foto: UG
Nogomet • 2. SNL
Dež ni pokvaril nogometnega praznika v Zavrču
Foto: Črtomir Goznik
Tekma je potekala v težkih vremenskih razmerah na razmočenem igrišču.
Eden od vrhuncev enajstega občinskega praznika v občini Zavrč je bila nedvomno premierna drugoliga-ška tekma med domačini in Aluminijem iz Kidričevega. Veliki sosedski derbi je bil odigran pred polnimi tribunami (na njih so sedeli vsi pomembnejši občinski možje, na čelu z županom Miranom Vukom), kljub temu, da je bilo vreme bolj primerno za vodne športe kot pa nogomet.
Velike količine dežja pred in med samo tekmo (močno je namreč deževalo tudi v prvem polčasu) so zelo otežile pogoje
za igranje nogometa; le-ti so bili namreč na meji regularnosti, še najbolj pa je s tem izgubila „naj-pomembnejša postranska stvar na svetu" in številno občinstvo, saj nogometne igre v takih pogojih ni bilo moč razviti.
Kljub temu, da predvsem v prvem delu igre nismo videl kaj dosti nogometa, pa igralcev obeh ekip ne smemo kriviti za to, saj so pokazali veliko želje in borbenosti, kljub zares izredno zahtevnim pogojem. V prvem polčasu velja omeniti zgolj tri situacije. Prva se je zgodila v 20. minuti, ko je gostujoči branilec Gašparič skoraj dosegel avtogol, potem ko je nespre-
tno posredoval z glavo. V 30. minuti so rdeči po zmedi v domačem kazenskem prostoru povedli. Najbolj priseben je bil Purišič Dejan. Domači so ob koncu prvega dela igre ostali brez Gorana Šnajdera, ki je prejel še drugi rumeni karton in si tako prislužil pot v slačilnico.
Boljšo predstavo smo videli v nadaljevanju, ko je tudi prenehalo deževati. Domači se kljub deficitu igralca niso predali, skušali so napadati, vendar so izkušeni gostje odbijali vse njihove poskuse. Po polovičnih priložnostih za obe ekipi je bil v 65. minuti zaradi grobega štarta neposredno iz-
ključen še gostujoči igralec Ma-rinič in tekma se je popolnoma razživela. Najlepšo priložnost za izenačenje je za domače v 75. minuti zapravil Golob, potem ko je po hudi napaki vratarja Aluminija Bratuška žoga »plesala« na črti gola, vendar jo je nato gostujoči čuvaj mreže naposled le ujel. Pri domačih sta bila v tem obdobju najnevarnejša »rezervista« Buzeti in Murat, ki sta zelo poživila igro. Hladen tuš, toda tokrat ne v obliki dežja, je za številne domače privržence prišel v 86. minuti, ko je po prodoru Vračka pre-finjeno, z dobrih dvajsetih metrov, zadel prekaljeni Težački. Murat je nato znižal, prav v zadnjih vzdihljajih tekme pa bi že omenjena Buzeti in Murat lahko domačim zagotovila točko, vendar je bil strel Prekmurca prešibak.
Nogometni praznik je kljub kislemu vremenu uspel. Zmagovalci so, glede na razmere, igralci obeh ekip, ki so s srčnostjo zadovoljili okus večsto-glave množice. Kljub porazu domačini ne smejo biti nezadovoljni, saj so novinci v ligi, izkušenj bo iz tekme v tekmo več, tako da bo na fante iz male haloške občine vsekakor treba resno računati. Na drugi strani se jasno vidi, da je Aluminij izkušena drugoligaška ekipa, ki ni doživela prevelikih sprememb glede na preteklo sezono, tako da se lahko letos nadejajo precej boljših rezultatov kot v lanski sezoni.
Tadej Podvršek
Nogomet • 2. SNL
Začeli tudi drugoligaši
Ta konec tedna so svoje prvenstvo začeli tudi igralci druge lige. Ta bo letos predvsem zaradi nekaterih »padlih stalnic slovenskega nogometa« (Mura 05, Rudar, Krka) zanimivejša, in upamo, tudi kvalitetnejša. Z veseljem lahko ugotovimo, da ima MNZ Ptuj v tekmovanju kar dva svoja predstavnika.
Kluba z našega območja Aluminij iz Kidričevega in novinec Zavrč sta se pomerila že v soboto v prvem krogu, ko so slavili izkušenejši »rdeči«, in tudi v prvenstvo vstopata kluba s povsem različnimi ambicijami. Medtem ko pri Kidričanih hočejo čimprej pozabiti slabo
lansko sezono; tudi zato se ekipa ni preveč spreminjala, in se zavihteti proti vrhu lestvice, so želje Zavrčanov skromnejše. V ligi ne želijo nastopati le ene sezone, če pa bodo igrali kakšno vidnejšo vlogo, pa bodo zelo veseli. O kadrovskih spremembah naših klubov smo že obširno poročali, tako da se bomo tokrat dotaknili še drugih klubov.
V soboto je bila odigrana še ena tekma, in sicer sta se na stadionu Matija Gubca v Krškem pomerila domači ligaš in stari znanec prvoligaških zelenic Bela krajina. Nekoliko presenetljivo so slavili domači z 2:1. Do-
2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
REZULTATI 1. KROGA: Zavrč - Aluminij 1:2 (0:1), Triglav Gorenjska -Mura 05 2:1 (1:0), Zagorje - Bonifika 1:4 (1:2), Krško - Bela Krajina 2:1 (2:0), Rudar Velenje - Krka 7:0 (2:0)
1.	RUDAR VELENJE
2.	BONIFIKA
3.	ALUMINIJ
4.	TRIGLAV GORENJSKA
5.	KRŠKO
6.	ZAVRČ
7.	MURA 05
8.	BELA KRAJINA
9.	ZAGORJE
10.	KRKA
7:0 4:1 2:1 2:1 2:1 1:2 1:2 1:2 1:4 0:7
Danilo Klajnšek
mače je še pred začetkom tekmovanja zapustil (podobno kot v Zavrču) trener Marjanovič, ki tako na uradni tekmi sploh ni debitiral. Ekipa drugače ni doživela bistvenih pretresov, tako da se tudi letos nadejajo zgornji polovici prvenstvene tabele. Na drugi strani je Bela krajina doživela kar precej sprememb. Kljub številnim odhodom imajo na papirju še vedno zelo dobro ekipo, ki so jo okrepil še nekateri znani igralci: Čauševič (v minuli sezoni strelski kralj druge lige), Zore ... Njihov cilj je jasen: ekspresna vrnitev med prvoligaše.
V Kranju je visokoleteči Triglav premagal najatraktivnejše ime v ligi, soboško Muro 05. A triglavčani imajo vsako leto visoke cilje, a jim praviloma podležejo. Letos, pravijo, bo drugače. Kakovost (Plastovski, Andjelkovič, Robnik ...) za to vsekakor imajo. Mura je v lanski sezoni komaj obstala v ligi, letos pa si želijo mirno plovbo brez pretresov, zato so pripeljali prekaljenega Bozga, ki naj bi bil podaljšana roka trenerja Osmanoviča, znanca naših zelenic, ki je prav tako novinec med črno-belimi.
Favorizirana Bonifika je v gosteh prepričljivo ugnala Za-
gorje, ki bo verjetno bilo hud boj za obstanek med drugoli-gaši, kljub okrepitvam iz Velenja (Ibrahimovic, Hojnik ...). Toda pri izkušenemu Jožetu Prelogarju se nikoli ne ve. Mlajši brat z Obale pa po zadnjih pretresih pri prvoligašu očitno postaja prva violina v mestu. Poslovnež Ostojič ne bo več sedel na dveh stolih in bo deloval le še pri drugoligašu, okrepitve z Jakominom in Peršičem na čelu pa sicer prikrito, a vendarle kažejo, da želijo doseči tisto, kar jim lani ni uspelo.
Velenjski Rudar slavi povra-tek »izgubljenega sina« Safeta Jahica, ki se je vrnil iz beograjskega Partizana, napad je okrepil Mujanovič, trener Oblak pa se spogleduje z zgornjo polovico lestvice. Kvaliteta ni vprašljiva, kar je nenazadnje v prvem krogu občutila Krka iz Novega mesta, ki se počasi vrača tja, kjer je nekdaj že bila. Trener Zildžovič ima na voljo precej mlado zasedbo, toda obstanek po njegovem mnenju ne bi smel biti vprašljiv. Prvo zmago so igralci Krke dosegli že pred prvenstvom, ko jim je uspelo vrniti mladega upa Bar-boriča, ki ga je nadvse hotela tudi Bela krajina.
Tadej Podvršek
Boks • Dejan Zavec
Najverjetneje septembra spet z Mirando
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec: »Poškodovana arkada se je po mnenju zdravnikov lepo zacelila.«
Dejan Zavec se po junijskem dvoboju z Argentincem Jor-gejem Danielom Mirando v medijih ni veliko pojavljal. Poškodba arkade, ki mu jo je pri trku z glavo povzročil nasprotnik, je pač zahtevala mirovanje, zato se je Dejan z družino najprej odpravil na morje. Po vrnitvi v Slovenijo pa je že pričel s kondicijskimi pripravami na nov dvoboj.
»Stanje arkade po poškodbi je že zelo dobro. Veliko mi je pri tem pomagal dr. Vogrin v Lenartu, h kateremu sem hodil na terapije z laserjem. S tem mi je utrjeval tkivo globinsko, da bi se tudi globinsko rana čim bolje zacelila,« je o stanju poškodbe povedal Dejan in nadaljeval: »Takoj po dopustu sem že pričel s treningi, saj od prejšnjega dvoboja nisem bil preveč utrujen. Kondicijske priprave so doslej potekale pod vodstvom Tomija Jagarinca, s katerim stalno sodelujeva.«
Veliko je bilo že ugibanj o tem, s kom, kdaj in kje bo njegov naslednji dvoboj. »Zaenkrat je najbolj zanesljivo to, da bo prišlo do povratnega dvoboja z argentinskim boksarjem Mirando, o čemer sta se najina
Dejan Zavec
23 dvobojev, 22 zmag (13 s K. O.), 0 porazov
Dvoboj Zavec - Miranda se v statistikah vodi kot dvoboj brez odločitve (ND).
Svetovni prvaki v velterski kategoriji v različnih verzijah:
WBO: Antonio Margarito (Mehika), 4. Zavec
WBA: Miguel Cotto (Portoriko), 6. Zavec
IBF: Kermit Cintron (ZDA) WBC: Floyd Mayweather (ZDA)
menedžerja načeloma že dogovorila. Tudi časovno smo že dogovorjeni, da bo dvoboj najverjetneje konec septembra ali v začetku oktobra. Največ je še neznank o tem, kje bo ta dvoboj, saj so odprte praktično še vse možnosti: od Slovenije, Nemčije in tudi Argentine; slednje je še najmanj verjetno. Ko se bom po dopustu srečal z mojim menedžerjem Ulfom Steinforthom, bo verjetno že več znanega,« je a aktualnih dogajanjih spregovoril Dejan.
JM
Karting
Nastop Dominka v Avstriji
V Avstriji na dirkališču A1 Spedword je na kvalitetni in množični dirki nastopil mladi voznik kartinga Matjaž Do-minko, sicer član AMD Ptuj, v kategoriji Rotax Max Juniors Challenge. Od 67 - ih voznikov v njegovi kategoriji je mladi Ptujčan osvojil 45. mesto in se ni uspel uvrstiti v finale, v katerega se uvrsti prvih 35 tekmovalcev. Po mnenju Domin-kovih je bila za njih dirka kljub temu uspešna, vsaj veliko bolj kot na predhodnih dveh, ki sta potekali v Franciji (Slabris) in v Nemčiji (Wackersdorf).
Danilo Klajnšek
Matjaž Dominko
1
1
0
0
1
1
0
0
1
1
0
0
1
0
0
1
1
0
0
1
1
0
0
1
1
0
0
1
Foto: DK
1
0
0
1
Nogomet • 3. SNL - vzhod
Neugoden poraz Stojnčanov
V prvem krogu 3.SNL -vzhod, kjer z našega območja tekmuje samo ekipa Stojncev, so nogometaši poskrbeli, da je bilo bolj pestro, predvsem pa zanimivo. Po pričakovanjih so visoko zmago v Rušah slavili nogometaši Dravinje iz Slovenskih Konjic, ki jih izpad iz dru-goligaške konkurence ni pre-
več prizadel, saj so ekipo celo okrepili in s tem pokazali resno namero, da se že po tej sezoni vrnejo v 2. SNL. Majhno presenečenje so v Črenšovcih pripravili nogometaši Trgovin Jager, ki so v zadnjih štirih minutah dosegli dva zadetka, kar je bilo dovolj za njihovo prvo zmago v novem prvenstvu. Razburljivo
3. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - vzhod
1.	DRAVINJA
2.	MALEČNIK
3.	MU ŠENTJUR
4.	TRG.
5.	ODRANCI
6.	TEHNOSTROJ
7.	PALOMA
8.	STOJNCI
9.	KOROŠKA DRAVOGRAD	1
10.	ROMA	1
11.	ČRENŠOVCI	1
12.	ŠMARTNO 1928	1
13.	KOVINAR ŠTORE	1
14.	POHORJE	1
5:0 3:1 2:0 2:0 2:1 1:0 1:0 1:2 0:1 0:1 0:2 0:2 1:3 0:5
je bilo v Sladkem Vrhu, kjer je domača Paloma proti Romi šele v zadnjih trenutkih srečanja dosegla zmagovit zadetek, gostje pa so končali na igrišču s samo devetimi nogometaši.
V edinem nedeljskem srečanju pa so nogometaši iz Stojncev izgubili na domačem igrišču proti ekipi Odrancev. Po prvem delu je domačim dobro kazalo, saj so povedli z zadetkom Davorina Fridauerja. Takoj na začetku drugega polčasa so gostje izid izenačili, sedem minut pred koncem pa dosegli še drugi, zmagovit zadetek, ki je je pomenil veliko veselje no-
gometašev iz Odrancev.
Vsi ostali izidi so bili v okviru pričakovanj. Sodeč po prvem krogu, bi letošnje prvenstvo v 3. SNL- vzhod lahko bilo zelo zanimivo, vprašanje pa je, katere moštvo bo lahko spremljalo močno in izkušeno Dravinjo v borbi za prvo mesto. Rezultati 1. kroga: Stojnci
-	Odranci 1:2, Tehnostroj - Koroška Dravograd 1:0, Črenšov-ci - Trgovine Jager 0:2, Pohorje - Dravinja 0:5, MU Šentjur
-	Šmartno 1928 2:0, Malečnik
-	Kovinar Štore 3:1, Paloma
-	Roma 1:0
Danilo Klajnšek
STOJNCI - ODRANCI 1:2 (1:0)
STRELCA: 1:0 Fridauer (11), 1:1 Tkalec (47), 1:2 Zvet (83) STOJNCI: Starčič, Rižnar (od 74. Zagoršek), Milošič, Fruk, Janžekovič, Rumež, Kuserbanj Topolovec, Gaiser ( od 84. Mulej) Žnidarič, Fridauer. Trener: Miran Klajderič.
DK
Odbojka • Prvi trening ptujskih odbojkaric
Čakajo še na Američanke
Foto: Uroš Gramc
Zgornja vrsta od leve: Štefan Vrbnjak - menedžer, Aleksandra Jovič, Maja Žitnik, Ana Kutsaj, Sara Vidovič, Anja Cvirn, Maja Bilanovič, Nina Ravnjak, Sergeja Lorber - trenerka; spodnja vrsta od leve: Barbara Zafošnik, Maja Geršak, Maja Lipovnik, Monika Golob, Mateja Golob, Mateja Mihelač, Želj-ko -Toradi.
Kot je bilo napovedano, so se ptujske odbojkarice 10. avgusta zbrale na prvem treningu pred novo sezono, do katere je še slaba dva meseca. V petek je bilo v športni dvorani ptujske gimnazije zraven trenerke Sergeje Lorber še trinajst
Rokomet
igralk. Od zdaj znanega moštva sta manjkali le Saška Zupanič in Dolores Ljubec, Ptujčanke pa še vedno iščejo dve ali tri igralke.
»Ena igralka iz prve lige je že na našem spisku, a o imenu še ne bi govorili, saj je potrebno urediti nekatere zadeve, zdaj
Jeruzalem - Drava 37:19 (18:9)
Jeruzalem: G. Čudič, Cvetko; Belšak 7, Korpar, Krabonja 3 (1), Halilovic, Radujkovic 4, Bogadi 3, R. Bezjak 5, B. Čudič 2, Sok 6, Hebar 1, Pisar 3, Sam. Korez 3, Potočnjak. Trener: Saša Prapotnik.
Drava: Balent, Dogša, Bez-jak; Kelenc 1, Mesarec 6 (3), Halilovic 1, Skaza, Luskovič 3, Bračič 1, Predikaka 1, Kafel 4, Mesarič, Pislak, Bedenik, Be-drač, Longhino, Kokol 2 (1). Trener: Marjan Valenko.
Sedemmetrovke: Jeruzalem 1/5, Drava 4/5.
Izključitve: Jeruzalem 6,
Drava 2 minuti.
Ormožani so proti ptujskemu drugoligašu odigrali svojo prvo pripravljalno tekmo. Trener Saša Prapotnik na srečanju ni mogel računati na mladinska reprezentanta Marka Bez-jaka in Roka Žurana. Ormoški publiki so se prvič predstavili Primož Krabonja, Iztok Korpar, Robert Bezjak in Matjaž Pisar. Kljub visokemu porazu ptujska vrsta na Hardeku ni razočarala, boljši del drugoligaške ekipe pa so bili vratarji Dogša, Balent in Bezjak.
UK
že lahko tako rečem, z njenim bivšim klubom. Pričakujemo še okrepitev z eno ali dvema ameriškima igralkama, o katerih se bomo odločili v roku dveh tednov. Pri tem bomo potrebovali tudi nekaj sreče,« je dejala Lorberjeva. Za preizkušeno kvaliteto z območja Balkana na Ptuju ni dovolj ugodna finančna klima, pa vendar v vodstvu novopečenega prvoli-gaša ostajajo pri zadanih ciljih sezone - sredini prvenstvene lestvice.
Rokomet
O dveh novih igralkah, ki sta okrepili ptujski ženski odbojkarski klub, Mariborčanki Nini Ravnjak ter Prevaljčanki Aleksandri Jovič, smo v Štajerskem tedniku že poročali. Povsem sveže ime je 25 - letna Mariborčanka Maja Geršak, ki bo zaigrala na mestu libera. Absolventka primorske univerze je leto dni igrala tudi v Izoli, sicer pa je več kot deset let nosila dres mariborskega drugoligaša Tabora: »Prvi vtisi o ptujskem moštvu so zelo dobri. Malce sem imela treme, a od prej poznam Nino in Aleksandro ter na videz še nekatere druge in verjamem, da sem bom hitro vklopila. Meni tekmovalnih ambicij ne manjka, komaj že čakam, da se začnejo prve tekme,« je dejala Geršakova.
Prvi trening je bil, bolj kot treniranju, namenjen spoznavanju, saj je nova skoraj polovica ekipe. Obvezni del, ki spada na prvi trening, je tehtanje igralk. Te so se pred počitnicami obvezale, da bodo po kilogramih ostale vsaj tam, kjer so sezono zaključile. »To se ni povsem uresničilo. Pri nekaterih je kar kritično, te zdaj dobijo poseben program, da se znebijo odvečne teže. Mislim pa, da pri tem ne bo večjih težav,« je povedala Sergeja Lorber. Za to bodo poskrbeli tudi naporni pripravljalni treningi. Najprej kondicijski in nabiranje moči v fitnesu, skupaj petkrat na teden. Prve pripravljalne tekme sledijo predvidoma šele ob koncu meseca, ko naj bi bila ekipa popolna. Trenutno so vse igralke zdrave, nekaj težav z gležnjem ima le veteranka Ana Kutsaj.
Uroš Gramc
Vesna Puš ostaja na Ptuju
Rokometašice ptujskega ŽRK Mercator Tenzor marljivo vadijo in izkoriščajo možnosti za vadbo v domačem kraju. Dekleta se zavedajo, da je temelj vseh uspehov dobra telesna pripravljenost in zato izpolnjujejo zahteve trenerja Nikole Bistroviča. Prišlo pa je do nekaj sprememb v igralskem kadru. Vesela novica je ta, da Vesna
Puš do nadaljnjega ostaja na Ptuju, medtem ko sta se vratar-ka Darja Rajišič in zunanja igralka Vanja Raškovič poslovile in bosta v naslednji tekmovalni sezoni igrali drugje. Prav tako pa ne bo mladinske reprezen-tantke sanje Potočnjak, ki je polovico lanske sezone igrala v Žalcu.
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
Nogomet
OB 40-LETNICI NK GEREČJA VAS
Ob visokem jubileju ŠD iz Gerečje vasi so člani tega društva v sredo 15. avgusta pripravili bogati nogometni dan, kjer se bodo predstavile vse njihove selekcije in veterani. Ob tem jubileju pa so v goste povabili Maribor in sosednji Aluminij iz Kidričevega. 12.00 U-8 Gerečja vas : Aluminij 13.00 U-12 Gerečja vas : Aluminij 14.30 NK Gerečja vas do 40 let : NK Gerečja vas nad 40 let 15.30 uradna otvoritev: pozdrav gostov, nagovor predsednika društva in pogostitev gostov 16.30 NK Gerečja vas UNUKŠPED : NK Aluminij 17.30 NK Aluminij : NK Maribor Branik 18.30 NK Gerečja vas UNUKŠPED: NK Maribor Branik
POKAL MNZ PTUJ - 1/16 FINALA
PARI - SREDA 15.8.- 17.00: Videm - Stojnci, Rogoznica - Spodnja Polskava, Pragersko - Podlehnik, Grajena - Hajdina, Apače - Tržec.
Danilo Klajnšek
Nogomet • Turnir v Apačah
Pokal ostal doma!
Zmagovalna ekipa NK Apače
Nogometni klub Apače je v soboto organiziral tradicionalni nogometni turnir v počastitev preminulega predsednika Franca Turnška. Poleg domače ekipe so nastopili še Hajdina, Skorba in Lovrenc. Kljub nekoliko slabšemu, predvsem deževnemu vremenu, je turnir uspel, saj so nogometaši vseh štirih nastopajočih ekip prikazali všečni nogomet, predvsem pa trenutno dobro pripravljenost. Prvo mesto je osvojila domača ekipa, ki je v finalnem obračunu premagala sosede iz Hajdine, tretje mesto pa Skor-ba, ki je ugnala Lovrenc. Vsa
Nogomet
srečanja sta sodila Rok Mlina-rič in Iztok Milošič.
REZULTATI: Hajdina -Skorba 5:4 (1:1) po streljanju 11 - metrovk; Apače - Lovrenc 4:0. Tekma za 3.mesto: Skorba - Lovrenc 5:2.Tekma za 1.me-sto: Apače - Hajdina 2:0.
POSTAVA ZMAGOVALNE EKIPE: Simonič, Murko, Metli-čar, Kurež, Kraner, Predikaka, D. Širovnik, Bauman, Vidovič, R. Širovnik, Skrbinšek. Igrali so še: Lendero, Vajsbaher, Brun-čič, Vaupotič. Trener: Branko Krajnc.
Danilo Klajnšek
3. svetovno prvenstvo Slovencev po svetu
Prejšnjo soboto se je končalo 3. svetovno prvenstvo Slovencev po svetu. V finalni tekmi so Slovenci, ki živijo na avstrijskem Koroškem, premagali argentinske zdomce. Slednje smo na ptujskem Mestnem stadionu dodobra spoznali v nedeljski tekmi Drave in Interblocka, ko so s svojim navijanjem zelo pripomogli k odličnemu vzdušju na tribunah.
Nogometna zveza Slovenije, izseljensko društvo Slovenija v svetu in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu so uspešno izpeljali 3. svetovno prvenstvo Slovencev po svetu. Osem ekip iz Argentine, Avstrije, Belgije, Kanade, Ma-
kedonije, Nemčije, Slovenije v svetu in Srbije se je v dveh predtekmovalnih skupinah pomerilo na igriščih Ilirije in za Bežigradom, otvoritvena in finalna tekma pa sta bili odigrani na stadionu v Šiški. V odločilni tekmi so odločale enajstmetrovke, kjer so Korošci pokazali več spretnosti od zmagovalcev prvega prvenstva 2002, Slovencev iz Argentine. Tretje mesto so zasedli Slovenci iz Nemčije, natančneje iz Berlina, ki so prispevali tudi naj strelca Anžeta Podgorška, bolj od športnih rezultatov pa so udeleženci poudarili druženje in povezovanje z matično domovino.
UR
0
0
0
0
0
0
0
1
1
1
1
1
1
1
Foto: DK
Šah • 2. mednarodni šahovski turnir Ptuj Open 2007
Na Ptuju v bodoče tudi odprti šahovski turnirji
V Narodnem domu je bila v nedeljo otvoritvena slovesnost ob odprtju 2. mednarodnega šahovskega turnirja Ptuj Open 2007, ki se ga udeležuje okrog 50 ša-histov iz Slovenije in Hrvaške. Med udeleženci je tudi zmagovalec prvega turnirja Domen Krompačnik. S podelitvijo denarnih nagrad (nagradni fond je 3500 ev-rov) ga bodo zaključili v nedeljo, 19. avgusta. Za člane ŠD Ptuj Veplas Velenje je ta turnir hkrati društveno prvenstvo za letošnje leto.
Predsednica organizacijskega odbora turnirja Silva Razlag je ob otvoritvi v imenu organizatorja, ŠD Ptuj Veplas Velenje, pozdravila vse igralce in igralke v mestu tisočerih priložnosti; ena teh je tudi letošnji šahovski turnir, ki je, čeprav še nima tradicije, že privabil veliko število ljubiteljev igre na 64 poljih različnih starosti in obeh spolov. ŠD Ptuj je od
leta 1987 organiziralo že dvajset različnih turnirjev, na vseh pa je sodeloval Janko Bohak, tudi častni član ŠD Ptuj, ki so mu ob drugem častnem članu Martinu Majcenoviču namenili
poseben pozdrav.
Nedavno tega je Majceno-vič kot vodja šahovske sekcije Zavrč organiziral že osmi tradicionalni šahovski turnir v Zavrču, ki so ga letos posvetili
Foto: Črtomir Goznik
V Narodnem domu na Ptuju poteka 2. mednarodni šahovski turnir Ptuj Open 2007, ki bo trajal do nedelje, 19. avgusta. Na fotografiji Silva Razlag, predsednica organizacijskega odbora, in glavni sodnik (mednarodni sodnik) Boris Žlender. Namestnik glavnega sodnika je Branko Orešek (državni sodnik), pomočnik pa Dušan Klajderič (državni sodnik).
tudi 11. prazniku občine Zavrč. Nastopilo je 44 igralcev, zmagal je Viktor Napast iz ŠD Ptuj Veplas Velenje, med ekipami je s 25 točkami slavila ekipa ŠD Ptuj, druga je bila ekipa Žetal s 23,5 točke, tretja pa završka z 22,5 točke. Med mladinci je zmagal Žan Belšak, ŠD Ptuj Ve-plas Velenje.
V imenu MO Ptuj je udeležence letošnjega turnirja pozdravil direktor občinske uprave mag. Stanko Glažar. ŠD Ptuj Veplas Velenje je eden od izstopajočih športnih kolektivov v MO Ptuj, je med drugim povedal. Ko se delijo priznanja za uspehe na športnem področju, so ptujski šahisti, ki imajo že več kot 70-letno tradicijo, vedno med dobitniki. Igralcem je zaželel veliko dobrih iger, gledalcem pa obilo užitkov ob gledanju posameznih partij.
Igralce je pozdravil tudi Vinko Kuder, direktor podjetja IMP promont klima iz Ljublja-
Foto: Črtomir Goznik
Turnirja se udeležuje tudi Viktor Napast (desno), zmagovalec letošnjega že osmega tradicionalnega turnirja v šahu v Zavrču, ki so ga posvetili 11. prazniku občine Zavrč in na katerem je igralo kar 44 šahistov. Turnir je organiziral Martin Majcenovič (na fotografiji levo), vodja šahovske sekcije v Zavrču, ki je tudi častni član SD Ptuj Veplas Velenje, organizatorja mednarodnega šahovskega turnirja Ptuj Open 2007.
ne, ki se je prvič udeležilo tako močnega šahovskega turnirja v vlogi generalnega sponzorja. Skupaj z magistrom Stankom Glažarjem je pri častnem članu ŠD Ptuj Janku Bohaku opravil častno potezo turnirja, s katero so tudi oznanili njegov začetek.
Glavni sodnik turnirja Boris Žlender, tudi mednarodni sodnik, je predstavil turnirski pravilnik, sestavljen na osnovi razpisa. Turnir bo v devetih krogih.
Glede na to, da gre za začetke odprtih turnirjev na Ptuju, je udeležba dobra. Napredek
od lanskega leta je viden, že na tretjem prihodnje leto pa pričakujejo več kot sto igralcev. Nastopajo štirje mednarodni mojstri, plejada mojstrskih kandidatov, prvokategornikov, starejši, mlajši igralci, skratka pisana druščina, kar bo po mnenju glavnega sodnika Borisa Žlendra prispevalo k temu, da bo letošnji drugi odprti šahovski turnir izredno zanimiv. Povejmo še, da na turnirju letos prvič igrata dva slepa in slabovidna igralca, ki si poteze zapisujeta v Braillevi pisavi.
MG
Fit na kolesu
Vrtoglavo hitri kolesarski spusti
Poseben čar kolesarjenja nI samo umirjena vožnja po neokrnjeni naravi s prekrasnimi razgledi, temveč tudi občasno drvenje po bregu navzdol, ko nam ob nori hitrosti piha v obraz in začutimo povečan adrenalin v krvi. Fantastičen občutek! Večina si nas takšne spuste privošči le občasno, kot del svoje kolesarske ture. Nekateri pa nenehno hrepenijo po novih dozah kolesarskega adrenalina, ki jih prinaša strma vožnja po hribu navzdol, po možnosti čez številne ovire, ki jih lahko s kolesom preskočijo. Seveda govorimo o spustih z gorskim kolesom (ang. downhill) in o »spustaših«.
Drvenje po gozdnih strminah
Gorsko kolesarjenje velja za enega najbolj priljubljenih športov v Sloveniji, pri čemer pa še pose-
bej narašča zanimanje za spust z gorskimi kolesi, kjer kolesar drvi po strmini navzdol na prav posebnem kolesu, prilagojenem za to vrsto kolesarjenja. DH kolesa so namenjena hitremu spuščanju in so prilagojena za večje hitrosti in zavoje. So nižja in težja od navadnih koles, imajo hidravlične disk zavore, gume s širšim profilom in so popolnoma vzmetena. Posebnost DH koles je tudi ta, da imajo samo zadnji menjalnik. Rekreativno ali tekmovalno ukvarjanje z DH kolesarjenjem predstavlja precejšen finančni zalogaj, saj se cene novih DH koles gibljejo nekje med 3000 € in 7700 €. Dodaten strošek pri DH kolesarjenju predstavlja zaščitna oprema in redno vzdrževanje kolesa. Ob morebitnih padcih je treba zamenjati določene dele, DH kolesarjenje pa zahteva tudi pogosto menjavo gum.
»KOLESARSKI IZLET TEDNA«
Predlagajte kolesarski izlet in kolesarska nagrada je lahko vaša!
V svoj predlog vključite: ime izleta (poimenujte ga sami), regijo, težavnostno stopnjo po vaši oceni (ocena - 'za začetnike', 'za občasne kolesarje', za 'profije'), približno dolžino poti ter kratek opis poti (izhodiščno točko, poti in ključni zavoji).
Vaš predloge pošljite na e-mail naslov info@polimaraton.si s pripisom »Kolesarski izlet tedna«. Ne pozabite zapisati tudi vaših podatkov (ime in priimek, naslov, davčna številka, telefon), saj bomo vsak teden objavili najboljši predlog in ga kolesarsko nagradili.
Nagrajenec rebusa iz prejšnje številke Štajerskega tednika, katerega rešitev je 5. POLI KOLESARSKI MARATON je MATIJA PUŽ, Mestni vrh 57 A, 2250 Ptuj.
Kako se je vse skupaj začelo
Za domovino spustov z gorskimi kolesi veljajo ZDA, saj je prva spust tekma potekala v Kaliforniji 21. oktobra 1976. Tekme se je udeležilo 10 kolesarjev, vendar je le enemu kolesarju uspelo prevoziti progo do konca. Prva za spust specializirana kolesa so začeli proizvajati šele v 90. letih 20. stoletja in takrat je zanimanje za gorsko kolesarjenje tudi začelo naraščati. V Sloveniji je ta vrsta gorskega kolesarjenja prisotna že dobrih 10 let in število navdušencev iz leta v leto narašča, še posebej v kategoriji amaterskih »spustašev«.
Pri strmih spustih brez ustrezne zaščitne opreme ne gre
Ena glavnih prioritet pri spustih je varnost, ki jo je mogoče zagotoviti z ustrezno zaščitno opremo. »Spusta-ši« nosijo posebne kolesarske čelade s ščitniki za zaščito obraza. Poleg ščitnikov za komolce in kolena nosijo tudi posebne ščitnike za ramena in hrbtenico oz. kar za celoten trup. Takšen varovalni oklep varuje kolesarje pred usodnimi posledicami padcev. Poškodbe so pri spustih precej pogost pojav in skorajda ni tekmovanja, kjer se vsaj eden izmed tekmovalcev ne bi poškodoval. Med najpogostejšimi poškodbami so zvini, izpahi in tudi zlomi.
Vaditi, vaditi, vaditi ...
Recept, da postaneš dober »spu-staš«, je preprost. Veliko je treba vaditi. V zimskem času si je treba nabirati kondicijo, v kolesarski sezoni pa opraviti čim več voženj po strminah navzdol in si tako nabrati novih izkušenj. »Spustaši« lahko svoje spretnosti hitre vožnje po bregu navzdol urijo v posebnih parkih za gorsko kolesarjenje, tako imenovanih MTB (mountain-bike) parkih. V Sloveniji so trenutno
štirje - na Pohorju, v Kranjski Gori, na Črnem vrhu nad Idrijo in na Kaninu. Za vadbo si kolesarji izbirajo tudi in lokalne proge v svojih krajih, kjer pa se pojavijo težave s prevozom na vrh vzpetine. Za razliko od lokalnih prog so v MTB parkih na voljo gondole, ki omogočajo enostaven vzpon na vrh.
Svetovni pokal v gorskem kolesarjenju letos tudi v Mariboru!
Mednarodna kolesarska zveza (UCI) je potrdila gorsko kolesarjenje s spustom kot legitimno obliko gorskega kolesarjenja ter ga vključila v Svetovni pokal v gorskem kolesarjenju. Letos bo zadnja tekma za svetovni pokal v gorskem kolesarjenju s spustom 15. in 16. septembra potekala v Mariboru v tamkajšnjem gorsko kolesarskem.
Kdo bo hitrejši
Če hočeš biti fit
Če si želiš zabaven dan
Če ti je kolo užitek
tekmovalce z licenco in na amaterje. V tekmovalnih krogih se v Sloveniji trenutno giblje okoli 100 »spustašev«. In, opa - med njimi tudi ena žen-
ska! Seveda je število »spustašev« še bistveno večje, če upoštevamo tudi amaterje, ki se tekmovanj ne udeležujejo in vozijo predvsem za lastno veselje.
Kolesarski užitek tudi na 5. Poli maraton!
Nekoliko drugačnih kolesarskih užitkov, kot jih prinašajo spusti z gorskimi kolesi, pa bomo deležni vsi, ki se bomo 8. septembra 2007 zbrali v Moškanjcih pri Ptuju. Tam se bo že petič zapored zgodil največji rekreativni kolesarski dogodek v Sloveniji - Poli maraton. Doze kolesarskega adrenalina, ki jih prinašajo kolesarski spusti po gozdnih strminah, bo zamenjalo sproščeno kolesarjenje v dobri družbi, življenjski optimizem, zabava in odlična hrana. Zabava z rekreacijo torej! Preživite z nami čudovit dan in napolnite baterije za jesenske delovne dni!
V Sloveniji vsako leto poteka tudi Slovenski pokal v gorskem kolesarjenju in Državno prvenstvo v spustu z gorskimi kolesi. Tekmovalci se delijo v dve osnovni kategoriji, in sicer na
Ime kolesarske ture: KLOBASA OKROG DONACKE GORE (DRAVSKO POLJE - HALOZE - PTUJSKO POLJE) Predlagatelj: Bojan Petek, Kidričevo Približna dolžina: 73 km Čas vožnje: 3 ure
Zahtevnost: Zahtevna - za rekreativne kolesarje Ravninsko gričevnat teren
Kažipot: Start proge se začne v Kidričevem, kjer sprva zavijemo proti Strnišču, preko Župečje vasi proti Ptujski gori (manjši vzpon). Pot nadaljujemo proti Majšperku, kjer zavijemo v smeri Breg in nadaljujemo proti Stopercam. Kolesarimo po lepi dolini pod Donačko goro, v smeri Strmec pri sv. Florjanu (večji vzpon). Na vrhu sledi spust proti Rogatcu. Pri tabli Žetale in Ptuj zavijemo proti Žetalam. Vozimo se skozi Gaberje, Grol, Čer-možiše in že smo v Žetalah (tri cerkve). Pot nadaljujemo proti Podlehniku in po stari cesti do Tržca, kjer zavijemo desno proti Vidmu pri Ptuju. Peljemo se skozi krajinski park Šturmovec, čez Markovce (pogled na Ptujsko jezero z veduto Ptuja), nadaljujemo mimo mlina v Zabovcih do Ptuja. Tu se peljemo preko novega - Puhovega mostu - pri bencinski postaji zavijemo v smeri Turnišče. V križišču nadalje zavijemo desno za Dražence. Pot nadaljujemo skozi vas proti Kidričevemu, kjer je tudi cilj trase.
M A K^ATO f*
www.polimaraton.si
Zabavno fit s kolesom!
Letališče Moškanjci pri Ptuju 8. september 2007
Največji rekreativni kolesarski dogodek v Sloveniji!
Upravna enota Ormož
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA NATAKAR - M/Ž, NDČ, dvo ali več izmensko delo, predvideno plačilo: 580,00 EUR neto, delovno mesto je prosto po dogovoru poskusno delo 3 mes, komunikativnost / delo z ljudmi. HRŽIČ SILVESTER S.P. - PRODAJALNA IN OKREPČEVALNICA "JURIJ", MIHOVCI PRI VEL. NEDELJI 25, 2 274 VELIKA NEDELJA. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA PRIPRAVA DELOVNEGA MESTA, šivanje, likanje - medfazno in končno, čiščenje niti, pakiranje izdelkov, čiščenje in pospravljanje delovnega mesta - M/Ž, določen čas 1 leto, enoizmensko delo, poskusno delo 3 mes., delovne izkušnje 2 leti, komunikativnost / delo z ljudmi, oster vid, ročne spretnosti. ORM-KROJ D.O.O., SKOLIBROVA ULICA 7, 2270 ORMOŽ. GRADBENI TEHNIK VODJA SKLADIŠČA IN SKLADIŠČNI DELAVEC - M/Ž, lesarski tehnik, strojni tehnik, NDČ, eno-izmensko delo, predvideno plačilo: 580,00 EUR neto, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 6 mes., voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, slovenski jezik - dobro, urejevalniki besedil - zahtevno. ŠTAJERLES TRADE D.O.O., OSLUŠEVCI 49, 2273 PODGORCI. EKONOMSKI TEHNIK PRODAJALEC GRADBENEGA MATERIALA - M/Ž, srednja poklicna izobrazba, NDČ, enoizmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru poskusno delo 3 mes., delovne izkušnje 3 leta, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost / delo z ljudmi, oster vid, ročne spretnosti, angleški jezik - dobro, nemški jezik - dobro, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno. INVEST TRGOVINA D.O.O., HAR-DEK 44 B, 2270 ORMOŽ. PRODAJA STAVBNEGA POHIŠTVA IN TALNIH OBLOG IN SKLADIŠČNI DELAVEC - M/Ž, gradbeni tehnik, višja strokovno izobrazba, NDČ, eno-izmensko delo, predvideno plačilo: 580,00 EUR neto, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 3 mes., voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, slovenski jezik - dobro, urejevalniki besedil - zahtevno, delo s preglednicami - zahtevno, komunikativnost, sposobnost prodajenatančnost,pri-jaznost...ŠTAJERLES TRADE D.O.O., OSLUŠEVCI 49, 2273 PODGORCI. DOKTOR MEDICINE SPECIALIST PSIHIATRIJE
DOKTOR MEDICINE SPECIALIST PSIHIATER- diagnosticiranje, zdravljenje in rehabilitacija bolnikov na hospitalni in specialistični ravni - M/Ž, NDČ, eno-izmensko delo, delovno mesto je prosto takoj, poskusno delo 4 mes., fizična moč, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, slovenski jezik - tekoče, strokovni in specialistični izpit iz psihiatrije, zdrav. licenca s podr. psih.; stanovanje na razpolago, vloge pošljite neposredno delodajalcu. PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA ORMOŽ, PTUJSKA CESTA 33, 2270 ORMOŽ.
Upravna enota PTUJ
DELAVEC BREZ POKLICA MONTER SUHOMONTAŽNIH ELEMENTOV - gips plošče - M/Ž, določen čas 1 leto, enoizmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, delovne izkušnje 1 leto, kandidati so lahko iz Ormoža, Maribora, Slovenske Bistrice, Lenarta.
Delo je na območju Ptuja in Maribora. BRANKO GLAŽAR s.p., HAJDOŠE 106, 2288 HAJDINA. POMOŽNA DELA V GRADBENIŠTVU - nizke gradnje - M/Ž, določen čas 1 leto, enoizmensko delo, delovno mesto je prosto: po dogovoru, voz. izpit kat. B. ELEKTROINSTALA-CIJE KAISER FRANC S.P., MIHOVCE 47, 2326 CIRKOVCE. ENOSTAVNA ANTIKOROZIJSKA DELA - M/Ž, NDČ, gibljiv/nestalen urnik, predvideno plačilo: 520,00 EUR neto delovno mesto je prosto: takoj, fizična moč, oster vid, ročne spretnosti, sposobnost za delo na višini. PLESKAR D.D., ULICA HEROJA LACKA 5, 2250 PTUJ. MONTER - M/Ž, MONTER KONSTRUKCIJ, določen čas 6 mes., eno-izmensko delo delovno mesto je prosto takoj poskusno delo 3 mes., voz. izpit kat. B, fizična moč, vloge pošljite neposredno delodajalcu. SUKA JEVŠOVAR TOMAŽ S.P., ŠIKOLE 64 A, 2331 PRAGERSKO. OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA SLIKOPLESKARSKA IN POMOŽNA SLIKOPLESKARSKA DELA -M/Ž, določen čas 3 mes., predvideno plačilo 500,00 EUR neto, delovne izkušnje 1 leto, vsaj eno leto delovnih izkušenj, kandidati so lahko tudi iz Ormoža.
ERJAVEC IZTOK S.P.- SLIKOPLE-SKARSTVO, FORMIN 52, 2272 GO-RIŠNICA
VARNOSTNIK - FIZIČNO VAROVANJE DELO NA PTUJU - M/Ž, certifikat varnostnik/varnostnica, določen čas 1 leto, dvo ali več izmensko delo delovno mesto je prosto: po dogovoru, poskusno delo 3 mes., voz. izpit kat. B, komunikativnost / delo z ljudmi, slovenski jezik - tekoče, nekaznovanost. G7, D.O.O., ŠPRUHA 33, 1236 TRZIN.
SESTAVLJANJE IN PROIZVODNJA PLASTIČNIH IN KOVINSKIH DELOV - M/Ž, delavec brez poklica določen čas 3 mes., enoizmensko delo, delovno mesto je prosto takoj, delovne izkušnje 3 leta, voz. izpit kat. B, komunikativnost / delo z ljudmi, ročne spretnosti. ROTECH-ROP D.O.O., ZAGREBŠKA CESTA 109, 2250 PTUJ.
MONTER - OPRAVLJANJE MONTAŽNIH DEL V SLOVENIJI IN TUJINI - M/Ž, določen čas 3 mes., eno-izmensko delo predvideno plačilo: 550,00 EUR neto, delovno mesto je prosto takoj, ročne spretnosti, kandidati so lahko tudi iz Ormoža, Murske Sobote, Ljutomera, Maribora. SAŠO ŽULA S.P., PRISTAVA 12 D, 2282 CIR-KULANE.
OBDELOVALEC KOVIN DELAVEC ZAČETNIK - III. stopnje strokovnosti (usposobitev za samostojno delo) - M/Ž, pridobi-valec in predelovalec kovin, določen čas 6 mes., dvo ali več izmensko delo, delovno mesto je prosto takoj delovne izkušnje 1 mes., zahtevana usmeritev in poklic: IKV - Obdelovalci kovin, IKV - Mehaniki in strojniki, IKV
-	Metalurgi, IKV - Elektrikarji, USO program, IKV program. TALUM D.D. KIDRIČEVO, TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO.
MIZAR
MIZAR - M/Ž, lesar, obdelovalec lesa, slikopleskar, NDČ, enoizmensko delo, poskusno delo 2 mes., delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B, ročne spretnosti. IVAN ARNUŠ S.P., MARIBORSKA CESTA 27 B, 2250 PTUJ. TALILEC-LIVAR
DELAVEC ZAČETNIK - IV. stopnje strokovnosti (usposobitev za samostojno delo) - M/Ž, strojni mehanik, določen čas 6 mes., dvo ali več izmensko delo, delovno mesto je prosto: takoj, delovne izkušnje 1 mes., voz. izpit kat. B, Zahtevana usmeritev in poklic: KV - Metalurgi, KV - Mehaniki in strojniki, KV - Obdelovalci kovin, KV - Elektrikarji, KV
-	Kemiki, KV - Administratorji in sorodni, - in podobno. TALUM D.D. KIDRIČEVO, TOVARNIŠKA CESTA
10, 2325 KIDRIČEVO. PREOBLIKOVALEC IN SPAJALEC KOVIN
MONTERSKA DELA NA TERENU
-	M/Ž, določen čas 3 mes., gibljiv/nestalen urnik, delovno mesto je prosto po dogovoru, delovne izkušnje 2 leti, voz. izpit kat. B, fizična moč, nemški jezik - zadovoljivo. BAUKOM D.O.O., ZADRUŽNI TRG 8, 2250 PTUJ. KLJUČAVNIČAR KLJUČAVNIČAR - VARILEC - M/ Ž, NDČ, enoizmensko delo, delovne izkušnje 3 leta, voz. izpit kat. B, oster vid. ZEMLJARIČ KONRAD S.P.
-	KLJUČAVNIČARSTVO, ZABOVCI 100 A, 2281 MARKOVCI PRI PTUJU. ELEKTRIKAR ENERGETIK ELEKTRIKAR - M/Ž, določen čas 2 mes., gibljiv/nestalen urnik, delovno mesto je prosto po dogovoru, delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B, fizična moč, nemški jezik - zadovoljivo. BAUKOM D.O.O., ZADRUŽNI TRG 8, 2250 PTUJ. ELEKTROINSTALATER - M/Ž, elektrotehnik, določen čas 3 mes., enoizmensko delo, delovno mesto je prosto takoj. IZTOK MILOŠIČ S.P., POTRČEVA CESTA 28, 2250 PTUJ. ELEKTRO MONTER- delo je na terenu v tujini - M/Ž, elektrotehnik, določen čas 1 leto, enoizmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru. poskusno delo 2 mes., delovne izkušnje 3 mes., voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, ročne spretnosti, poznavanje dela na terenu. MZK ELEKTRO D.O.O., DO-RNAVSKA CESTA 18, 2250 PTUJ. ELEKTROINŠTALATER
ELEKTROINŠTALACIJE - M/Ž, elektrikar energetik, elektrotehnik, srednja poklicna izobrazba, srednja strokovna ali splošna izobrazba, določen čas 1 leto, delovno mesto je prosto takoj, voz. izpit kat. B. ELEK-TROINSTALACIJE KAISER FRANC S.P., MIHOVCE 47, 2326 CIRKOVCE. ZIDAR
ZIDAR ZA ZIDANJE IN OMETAVA-NJE ali za pomožna dela v gradbeništvu - M/Ž, delavec brez poklica, določen čas 4 mes., enoizmensko delo, predvideno plačilo: 500,00 EUR neto, delovno mesto je prosto takoj fizična moč. VIDOVIČ JANKO S.P. - GRADBENIŠTVO, REPIŠČE 51, 2285 ZGORNJI LESKOVEC. VOZNIK
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA
-	M/Ž, določen čas 1 leto, enoizmen-sko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru poskusno delo 3 mes., delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. C,E. MIRKO PETEK S.P., GRAJENA 2 A, 2250 PTUJ.
PRODAJALEC
PRODAJA KRUHA IN PECIVA na ustaljenem terenu v potujoči trgovini nedelje in prazniki prosto - M/Ž, ekonomski tehnik, NDČ, enoizmensko delo, delovno mesto je prosto takoj, poskusno delo 3 mes., voz. izpit kat. B, komunikativnost / delo z ljudmi, urejevalniki besedil
-	osnovno. MARIJA METLIČAR S.P., ZGORNJE JABLANE 30 A, 2326 CIR-KOVCE.
PRODAJALEC - M/Ž, določen čas 3 mes., dvo ali več izmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, delovne izkušnje 1 leto, fizična moč, komunikativnost / delo z ljudmi, oster vid, ročne spretnosti, prošnje poslati na naslov: Poslovni sistem Mercator, d.d, Pot k sejmišču 32, 1231 Ljubljana- Črnuče (kadrovska služba). MERCATOR, D.D. TRGOVSKI CENTER PTUJ, ŠPINDLERJEVA ULICA 3, 2250 PTUJ. KUHAR
KUHAR - PRIPRAVA MALICE, pizze, hrane po naročilu, sladic
-	čiščenje osnovnih sredstev in prostorov - M/Ž, NDČ, deljen delovni čas, delovno mesto je prosto takoj, poskusno delo 1 mes., delovne izkušnje 2 leti, fizična moč, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, ročne spretnosti,
veselje do dela v gostinstvu. JELKA SCHRAMM ČOH S.P., SELSKA CESTA 37, 2250 PTUJ. NATAKAR
NATAKAR - M/Ž, delavec brez poklica, določen čas 6 mes., dvo ali več izmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo
1	mes., delovne izkušnje 6 let, voz. izpit kat. B, komunikativnost / delo z ljudmi, ročne spretnosti, angleški jezik - zadovoljivo, nemški jezik - zadovoljivo. MEMORIA D.O.O., VINARSKI TRG 5, 2250 PTUJ. NATAKAR - STREŽBA - M/Ž, srednja poklicna izobrazba, določen čas 8 mes., dvo ali več izmensko delo, predvideno plačilo: 530,00 EUR neto, delovno mesto je prosto takoj, poskusno delo 1 mes., delovne izkušnje 1 leto, komunikativnost / delo z ljudmi. VIOLETA ROTVEJN S.P., ČUČKOVA ULICA 6 A, 2250 PTUJ.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
TOČENJE PIJAČ IN STREŽBA V BARU - M/Ž, NDČ, enoizmensko delo, delovno mesto je prosto takoj, poskusno delo 1 mes., delovne izkušnje 6 mes., komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, ročne spretnosti, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami
-	osnovno. ALENKA ILEC s.p., LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU 3, 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU. STREŽBA PIJAČ - M/Ž, določen čas 6 mes., enoizmensko delo, delovno mesto je prosto takoj, komunikativnost / delo z ljudmi, ročne spretnosti. BERNARDA SAKELŠEK s.p., POLJSKA CESTA 30, 2250 PTUJ. VETERINARSKI TEHNIK VETERINARSKI TEHNIK - M/Ž, določen čas 4 mes., enoizmensko delo, predvideno plačilo: 650,00 EUR neto, delovno mesto je prosto po dogovoru, fizična moč, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, vodenje večjih skupin. EWI MESARSKI TEAM D.O.O., NA POSTAJO 31, 2250 PTUJ.
ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK ELEKTRONIK, delo z diagnostičnim aparatom za vsa tovorna vozila, diagnosticiranje ter odprava napak - M/Ž, določen čas 3 mes., enoizmensko delo, delovno mesto je prosto takoj, poskusno delo 3 mes., voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, angleški jezik - zelo dobro, urejevalniki besedil - zahtevno, delo s preglednicami
-	zahtevno, delo z bazami podatkov
-	zahtevno, programiranje - zahtevno, poznavanje računalniških omrežij
-	zahtevno, poznavanje operacijskih sistemov - zahtevno, računalniško oblikovanje - zahtevno. GOMIK D.O.O., KLEPOVA ULICA 39, 2250 PTUJ. TAJNICA
ADMINISTRACIJA, delo tajnice, delo s papirji, delo z računalnikom - M/Ž, ekonomski tehnik, določen čas 1 leto, enoizmensko delo, voz. izpit kat. B, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, ročne spretnosti, angleški jezik - zadovoljivo, nemški jezik - tekoče, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno. RADIX D.O.O., LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU 37 B, 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU. POSLOVNI SEKRETAR, NIŽJI POSLOVNI SEKRETAR - M/Ž, srednjaednja strokovna ali splošna izobrazba, NDČ, enoizmensko delo, delovno mesto je prosto takoj, poskusno delo 3 mes, delovne izkušnje
2	leti, voz. izpit kat. B, angleški jezik -zelo dobro, nemški jezik - zelo dobro. INTER EXPO D.O.O., SLOVENJA VAS 75, 2288 HAJDINA.
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA GRAFIČNI OBLIKOVALEC - M/Ž, določen čas 6 mes., enoizmensko delo, delovno mesto je prosto takoj, delovne izkušnje 1 leto. EKART DE-
SIGN D.O.O., SPODNJE JABLANE 19, 2326 CIRKOVCE.
ZAVAROVALNI ZASTOPNIK ZA PODROČJE PTUJA Z OKOLICO
-	M/Ž, določen čas 3 mes., gibljiv/ nestalen urnik, delovno mesto je prosto takoj, voz. izpit kat. B, komunikativnost / delo z ljudmi, slovenski jezik - zelo dobro, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami
-	osnovno, neobsojenost zaradi kaznivih dejanj v gospodarstvu, urejenost. SLOVENICA ŽIVLJENJE D.D. V ANGL. J.:SLOVENICA LIFE PLC, CELOVŠKA CESTA 206, 1000 LJUBLJANA.
POSLOVNI SEKRETAR (VIŠJI) (VSŠ)
POSLOVNA SEKRETARKA, delovne naloge obsegajo analizo podatkov, komunikacijo s strankami, pošiljanje ponudb, kontrolo dokumentov, vodenje poslovne korespodence. - M/Ž, poslovni sekretar, določen čas 1 leto, enoiz-mensko delo, delovno mesto je prosto takoj, poskusno delo 3 mes., voz. izpit kat. B, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, vodenje manjših skupin, angleški jezik - zadovoljivo, nemški jezik - zadovoljivo, urejevalniki besedil - zahtevno, delo s preglednicami - zahtevno, delo z bazami podatkov - zahtevno, možnost zaposlitve za NDČ., vloge pošljite neposredno delodajalcu. PA-NAP D.O.O., ROGOZNIŠKA CESTA 33, 2250 PTUJ.
VIŠJA STROKOVNO IZOBRAZBA POSLOVNI SEKRETAR - tajniška dela večina v nemškem jeziku
-	M/Ž, visokošolska strokovna izobrazba, določen čas 1 leto, enoizmen-sko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 2 mes., delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, angleški jezik - dobro, nemški jezik - tekoče, urejevalniki besedil - zahtevno, delo s preglednicami - zahtevno, nemški jezik pisno in govorno tekoče. MZK ELEKTRO D.O.O., DORNAVSKA CESTA 18, 2250 PTUJ. DIPLOMIRANI INŽENIR AGRONOMIJE (VS)
SVETOVALEC ZA PODROČJE KMETIJSTVA - priprava občinskih programov za urejanje kmetijskih zemljišč, priprava strokovnih podlag za varstvo in urejanje kmetijskih zemljišč, statistične, evidenčne in analitične naloge za področij kmetijstva, vodenje upravnih po, diplomirani ekonomist (VS), določen čas 1 leto, enoizmensko delo, delovno mesto je prosto, po dogovoru, delovne izkušnje 7 mes., komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno, strokovni izpit iz upravnega postopka, vloge pošljite neposredno delodajalcu. MESTNA OBČINA PTUJ, MESTNI TRG 1, 2250 PTUJ. UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE PRODAJNI INŽENIR - s samostojnim delom v prodaji. oseba bo odgovorna za prodajo programa avtomatizacije zgradb (BMS) ter sistemov upravljanja - M/Ž, diplomirani gospodarski inženir (VS), določen čas 1 leto, enoizmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 3 mes., voz. izpit kat. B, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, vodenje večjih skupin, angleški jezik - dobro, hrvaški jezik
-	dobro, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, programiranje - osnovno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno, poznavanje operacijskih sistemov
-	osnovno, računalniško oblikovanje
-	osnovno, samostojnost pri delu , sa-moinciativnost , možnost zaposlitve
za NDČ. PROTRADE INTERNATIONAL D.O.O., MARIBORSKA CESTA 13, 2250 PTUJ.
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST
RAČUNOVODJA (organizacija, vodenje in nadzor del na področju finančnega knjigovodstva, priprava podatkov in poročil, izdelava letnih finančnih načrtov, izračunavanje cen... ) - M/Ž, diplomirani ekonomist (VS), določen čas 1 leto, enoizmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, delovne izkušnje 5 let, fizična moč, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, vodenje večjih skupin, slovenski jezik - tekoče, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno, poznavanje operacijskih sistemov
-	osnovno, računalniško oblikovanje -osnovno, potrebnih je 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delovnih mestih, nudimo zaposlitev za določen čas 12 mesecev z možnostjo podaljšanja,zaželjeno je poznavanje predpisov s področja socialnega varstva, vloge pošljite neposredno delodajalcu. DOM PTUJ, VOLKMERJEVA CESTA 10, 2250 PTUJ. KOMERCIALIST, lahko tudi pripravnik. delo obsega izdelavo ponudb, pridobivanje novih strank, obiskovanje strank na terenu. prodaja se blago za dom in gospodinjstvo. - M/Ž, univerzitetni diplomirani ekonomist za komercialno dejavnost, NDČ, enoizmensko delo, delovno mesto je prosto takoj, poskusno delo 3 mes., voz. izpit kat. B, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, angleški jezik - zadovoljivo, nemški jezik
-	zadovoljivo, urejevalniki besedil
-	zahtevno, delo s preglednicami - zahtevno, vloge pošljite neposredno delodajalcu. PANAP D.O.O., ROGOZ-NIŠKA CESTA 33, 2250 PTUJ. DIPLOMIRANI EKONOMIST ZA MARKETING (VS) SODELAVEC V ODDELKU MARKETINGA, lahko tudi pripravnik skrbel bo za pripravo in razvoj novih promocijskih artiklov, organizacijo oglaševanja in zakup medijev - M/Ž, določen čas 1 leto, enoizmensko delo, delovno mesto je prosto takoj, poskusno delo 3 mes., voz. izpit kat. B, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, angleški jezik - zadovoljivo, nemški jezik - zadovoljivo, urejevalniki besedil - zahtevno, delo s preglednicami - zahtevno, računalniško oblikovanje - osnovno, možnost zaposlitve za NDČ., vloge pošljite neposredno delodajalcu. PANAP D.O.O., ROGOZNIŠKA CESTA 33, 2250 PTUJ.
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK
SVETOVALEC - svetovanje pri reševanju pravnih vprašanj, nu-denje pravne pomoči, urejanje premoženjskopravnih zadev, pomoč pri pripravi predpisov in drugih zahtevnejših gradiv, opravljanje drugih nalog podobne zahtevnosti - M/Ž, določen čas 1 leto, enoizmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, delovne izkušnje 7 mes., komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, poznavanje računalniških omrežij -osnovno, vloge pošljite neposredno delodajalcu. MESTNA OBČINA PTUJ, MESTNI TRG 1, 2250 PTUJ.
Silvester Vogrinec • Nerešene skrivnosti sveta (20)
Faraonovo prekletstvo
Ko sta 24. novembra 1922 arheolog Howard Carter in njegov pokrovitelj lord Carnarvon odkrila bajno Tutan-kamonovo grobnica, nista niti slutila, da bo v naslednjih šestih letih zaradi faraonovega prekletstva umrlo 22 ljudi. Skrivnostne smrti in nezgode, povezane s tem otroškim kraljem, pa so se vrstile tudi kasneje. Celo potopitev največjega parnika Titanika so povezovali s prekletstvom egipčanske mumije.
Kdo je bil Tutankamon?
Tutankamon je bil naslednik »velikega heretika« Ehnatona
(1375 - 1360 pr. n. š.), ki je kot prvi egipčanski vladar častil enega samega boga, in sicer boga sonca Atona. Zapustil je staro prestolnico Tebe in si drugje postavil glavno mesto. Njegovo ljudstvo je novo religijo sovražilo, saj je verjelo v bogato plejado starih živalskih bogov in ni prav nič žalovalo, ko je bil Ehna-ton mlad umorjen. Nasledil ga je njegov sin /ali zet/ Tutankamon, ki je bil v času, ko je zasedel prestol, še otrok. Pri 18. letih je umrl zaradi udarca v glavo (ne ve se, ali zaradi padca ali od morilskega udarca). Njegov edini dosežek je bil obnova starega verovanja in selitev prestolnice nazaj v Tebe. Nasledil ga je veliki svečenik Aj, ki se je poročil s 15-letno Tutankamonovo vdovo Anhese-namon. Egiptu je vladal slaba štiri leta, potem pa ga je s prestola vrgel vojskovodja Horemheb, ki je postal pravi tiran. V svoji maščevalnosti je dal izbrisati imeni Tutankamona in Aja z vseh uradnih napisov ter uničil celo grobnice njunih dvorjanov. Čudno je le to, da se Horenheb ni niti dotaknil Tutankamonove grobnice in njegovih zakladov, čeprav je po vsej verjetnosti vedel, kje se nahaja. Ali se je bal Tutankamono-vega prekletstva?
Odkritje
Tutankamonove
grobnice
Howard Carter je v Egipt prišel v najstniških letih. Še preden mu je bilo trideset let, je že bil generalni inšpektor za spomenike Zgornjega Egipta in Nubije. Zaslužen je bil za odkritje grobnice Horemheba, kraljice Ha-
čepsut (pred kratkim so s foren-zično metodo identificirali njeno mumijo) in Ehnatonovega deda Tutmozisa IV. Po njegovem nasvetu je Američan Theodore Davis začel l. 1902 z izkopavanji v Dolini kraljev. Leta 1914 je bil Davis prepričan, da je ta predel z arheološkega vidika že izčrpan, zato je svojo dovolilnico prodal lordu Carnarvonu. Pod njegovim pokroviteljstvom je Carter 1. novembra 1922 začel na novo izkopavati južno od grobnice Ram-zesa IV. Tri dni kasneje so odkrili dvanajst stopnic in zapečatena kamnita vrata. Carter je poslal brzojavko Carnarvonu v Anglijo in ta je v dveh tednih dopotoval v Egipt. Skupaj sta vdrla skozi vrata in razburjena ugotovila, da sta odkrila še neizropano grobnico. Našla sta zlato, drage kamne, bisere, zaklade, ki si jih je bilo težko zamisliti. Krsta, v kateri je počivalo balzamirano truplo Tutankamona, je bila iz čistega zlata. Slavna je postala tudi Tutankamonova zlata maska. V grobnici pa sta našla še svareč napis: »Smrt bo pobrala vsakogar, ki vznemiri faraonov sen.«
Skrivnostne smrti
Dva meseca po odkritju faraonove grobnice je lord Carnarvon nenadoma umrl v hotelu Continental. Njegov sin se je spominjal, da je tisto noč v celem Kairu zmanjkalo elektrike in so molili ob svečah. Kasneje je umrl tudi lordov sin, Carnarvonova žena in lordov polbrat. Kmalu zatem je v istem hotelu umrl ameriški arheolog Arthur Mace, eden vodilnih članov odprave. Tožil je zaradi utrujenosti in padel v komo. Zdravniki niso ugotovili vzroka smrti. Archibalda Reida, ki je z rentgenskimi žarki slikal Tutanka-monovo truplo, so poslali nazaj v Anglijo zaradi izčrpanosti. Hitro zatem je umrl. Richarda Bethella,
osebnega Carnarvonovega tajnika, so našli mrtvega v njegovi sobi. Menda mu je odpovedalo srce. Britanski industrijalec Joel Wool je bil eden prvih obiskovalcev grobnice. Kmalu zatem je umrl zaradi skrivnostne vročice. V šestih letih po odkritju Tutan-kamonove grobnice je umrlo 12 ljudi, ki so bili kakorkoli povezani z odpravo. Po sedmih letih pa sta bila živa samo še dva od prvotne skupine. Nič manj kot 22 ljudi, ki so sodelovali pri izkopavanjih, je umrlo predčasne smrti. Začu-da pa je preživel Howard Carter (1873 - 1939), ki je vse do smrti zbijal šale na račun faraonovega prekletstva.
Toda Tutankamonovo prekletstvo je še leta pozneje zahtevalo svoj davek. Leta 1966 je egiptovska vlada zaprosila Mohameda Ibrahama, direktorja muzeja v Kairu, naj organizira Tutankamo-novo razstavo v Parizu. Ibraham je imel grozeče sanje, kmalu zatem ga je do smrti povozil avto. Tri leta kasneje se je edini še preživeli član odprave, 70-letni Richard Adams, prikazal na britanski televiziji z namenom, da »razkrinka mit o prekletstvu«. Ko se je s taksijem vračal domov, je doživel prometno nesrečo. To je bilo že tretjič, da je Davis plačal za norčevanje. Ko je prvič govoril o tem, mu je čez 24 ur umrla žena. Ko je drugič javno nastopil, si je njegov sin zlomil hrbtenico v letalski nesreči.
Strah pred faraonovim prekletstvom je oživel spet l. 1972, ko so se v Kairu pripravljali za prevoz Tutankamonove posmrtne maske v Britanski muzej v London. Za to je bil zadolžen Ibrahamov naslednik dr. Camal Mehrez. Le-ta je trdil, da ne verjame v prekletstvo, a je še isto noč umrl. Za prevoz faraonovih relikvij so izbrali letalo Kraljevega vojnega letalstva. V naslednjih petih letih je kar šest članov posadke dolete-
la nesreča ali smrt.
Usodni tovor na Titaniku
Leta 1912 je preko Atlantika plul parnik Titanik. Na krovu je prevažal egipčansko mumijo, prerokinjo, ki je živela v času, ko je vladal Emenhotep IV, Tutanka-monov tast. Napis na mumiji je svaril: »Prebudi se iz sna, ki ga spiš, in slavil boš zmago nad vsem, kar ti nasprotuje«. Mumijo so dali v kabino ob poveljniškem mostu, na katerem je stal kapitan Ernest Smith. Parnik je trčil ob ledeno goro in se potopil s 1513 potniki.
Razlage
Egiptolog Philip Vander-
burg, ki je vrsto let preučeval legende o faraonovem prekletstvu, je ponudil kar tri razlage. Prvič, grobnice v piramidah naj bi bile idealno gojišče za bakterije, ki bi lahko skozi stoletja ohranile svojo aktivnost. Drugič, stari Egipčani so bili pravi mojstri za pripravo raznih strupov, ki so jih uporabljali pri pleskanju zidov v grobnicah, ki so jih potem zapečatili in hermetično zaprli. Ti strupi so bili za človeka pogubni že ob dotiku s kožo. Zato so plenilci grobov najprej zvrtali luknje v stene, da je vanje prodrl svež zrak. Tretjič, piramide zaradi svoje oblike vsrkavajo določene kozmične energije, ki so lahko škodljive za človekovo zdravje.
Atomski fizik prof. Louis Bulgarin pa je menil, da so stari Egipčani zastrupili svoja svetišča z radioaktivnim sevanjem. Tla grobnic naj bi prekrili z uranom, možno pa je tudi da so grobnice zidali z radioaktivnimi kamni. V Egiptu so namreč že pred tri tisoč leti kopali kamenje, ki je vsebovalo zlato in uran. Takšna sevanja bi danes lahko ubila človeka.
Kaj bomo danes jedli
TOREK
bučke s tuninim nadevom*, solata SREDA
polnjena paprika, pire krompir ČETRTEK
krompirjeva ponev z gobami in slanino**, paradižnikova solata

RECEPTI

Foto: AS
PETEK
mesno-zelenjavna enolončnica, palačinke s čokolado SOBOTA
rižota z mesom, solata NEDELJA
porova juha, pleskavice na žaru, pečen krompir, kumarična solata
PONEDELJEK
zelenjavna juha, gratinirane testenine, solata
*Bučke s tuninim nadevom
Jedilna bučka, tuna v konzervi (cca. 130 g), 20 - 25 dag sira, žlica kisle smetane, 4 žlice pasiranega paradižnika, 2 rezini sirčka v lističih, zeliščna sol.
Bučko razpolovimo, olupimo in ji izdolbemo meso (peške). Posolimo in malo počakamo ter odlijemo nateklo tekočino, ki joje bučka spustila. Vvsako polovico razporedimo rezino sirčka v lističih, čez naložimo nadev. Za nadev zmešamo tuno, ki smo ji odlili olje, dve pesti bučnega mesa, pasiran paradižnik, kislo smetano in 5 do 10 dag naribanega sira. Po okusu dosolimo. Bučko naložimo na pekač (lahko na peki papir) in pečemo 30 minut na 200 stopinj. 5 minut pred koncem obložimo s preostalim sirom, damo nazaj v pečico in sir stopimo ali za-pečemo.
**Krompirjeva ponev z gobami in slanino
6 - 8 srednje velikih krompirjev, 1 manjši por, 1 mala pločevinka gob v slanici, 5 dag prekajene slanine, 2 žlici graha, sol, poper, šopek peteršilja, 1/2 lončka kisle smetane
Krompir skuhamo, olupimo in narežemo na rezine. Na olju prepražimo narezan por in slanino, ampak samo toliko, da zadiši. Dodamo krompir, grah, solimo, popramo in duši-mo 5 - 10 minut. Na koncu zalijemo s kislo smetano, ki jo prej malo zmešamo, da postane bolj tekoča. Pražimo še 5 minut in dodamo peteršilj.
Alenka Šmigoc
Na valovih časa
Torek, 14. avgust - Danes goduje Demetrij
1385 so Portugalci dosegli odločilno zmago pri Aljubarroti v boji s Kastilci in si tako dokončno zagotovili neodvisnost.
1893 je policijska uprava v Parizu uvedla prve vozniške izpite na svetu.
1934	so v pripeljali v Dachau, približno 20 km oddaljen od Münchna, vlaki s prvimi taboriščniki iz Nemčije, političnimi nasprotniki Hitlerjevega režima.
1941	je bila objavljena Atlantska listina, ki govori o temeljih svetovnega reda po zmagi zaveznikov v drugi svetovni vojni.
1945 se je z japonsko vdajo končala druga svetovna vojna.
1980 je 17.000 stavkajočih poljskih delavcev zasedlo Leninovo ladjedelnico v Gdansku.
Sreda, 15. avgust - Danes goduje Marija, Marijino vnebovzetje
1083 je umrl Štefan I., prvi kralj Madžarov, ki ga imajo tudi za ustanovitelja madžarske države.
1274 je umrl v Parizu francoski teolog Robert de Sorbon.
1534 je španski cerkven reformator Ignacij Loyola ustanovil Jezusovo družbo, to je jezuitski red.
1769 se je rodil v Ajaccio na Korziki francoski vojskovodja, državnik in car Napoleon Bonaparte.
1771 se je rodil škotski pisatelj Walter Scott, začetnik modernega zgodovinskega romana.
1821 je v osvobodilnih bojih proti španskim kolonizatorjem Panama razglasila svojo neodvisnost.
1888 se je rodil Edward Thomas Lawrence (lorens), imenovan Lawrence Arabski.
1914 so odprli Panamski prekop.
1935	je Hitler prepovedal judovsko-nemške zakone.
1947	sta postali Indija in Pakistan neodvisni državi.
1948	je postala Južna Koreja republika.
1965 se je nastop liverpoolske skupine Beatles na newyorškem stadionu Shea razvil v največji dogodek v zgodovini rocka.
1980 so našli ostanke Titanica.
Četrtek, 16. avgust - Danes goduje Rok
605 p.n.š. se je vrnil v Babilon Nebukadnezar II. in zavladal babilonski državi.
1904 se je rodil japonski mornariški častnik in politik Genda Minoru.
1904 se je rodil ameriški biokemik Wendell Meredith Stanley.
1947 je Velika Britanija razdelila indijski dominion med Indijo in Pakistan ter obema priznala samostojnost.
1956 je umrl ameriški filmski igralec madžarskega rodu Bela Lugosi, najbolj znan po vlokgah grofa Drakule.
1960 je postal Ciper pod vlado nadškofa Makariosa neodvisna država.
1977 je umrl v Memphisu pevec rock and rolla Elvis Presley.
Petek, 17. avgust - Danes goduje Pavel
1629 se je rodil poljski kralj Jan III. Sobieski, ki je zadnjič v vsem sijaju obnovil poljsko - litvansko kraljestvo.
1786 je umrl pruski kralj Friderik II. Veliki, ki je z vrsto zmag zagotovil Prusiji položaj evropske velesile.
1807	je zaplul po reki Hudson zaplul prvi parnik Clermont konstruktorja Roberta Fultona.
1876 se je rodil srbski vojaški častnik Dragutin Dimitrijevic - Apis, vodja skrivne teroristične organizacije Črna roka, ki je izvedla tudi atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda.
1887 se je rodil Marcus Garvey, ki je z geslom "Afriko Afričanom" sprožil v ZDA nastanek tako imenovanega drugega črnskega nacionalizma.
1893 se je rodila ameriška filmska in gledališka igralka Mae West, seksualni simbol prve polovice 20. stoletja.
1940 so začeli Nemci s totalno blokado Velike Britanije.
1942	je prišlo do prvega napada ameriških bombnikov v Evropi.
1945 so razglasili neodvisno republiko Indonezijo.
1958 se je začelo zasedanje politbiroja KP Kitajske, na katerem je kitajski državni in partijski voditelj Mao Zedong uveljavil politiko treh rdečih praporov: zgraditev socializma, veliki skok naprej, ustanovitev ljudskih komun.
1999 je v rušilnem potresu z močjo 7,8 stopnje po Richterjevi lestvici umrlo v severozahodu Turčije 15.135 ljudi, 23.983 pa je bilo ranjenih.
Sobota, 18. avgust - Danes goduje Helena
1227 je umrl mongolski vojaški voditelj ter eden najslavnejših vojaških osvajalcev v zgodovini Džingiskan.
1439 je po izdatni pomoči Turkom naklonjene srbske stranke po trimesečnem trdem obleganju klonilo Smederevo.
1503 je umrl papež Aleksander VI. Borgia.
1812 je Napoleon pri Smolensku premagal rusko armado in nadaljeval pohod proti Moskvi.
1830 se je rodil zadnji Habsburžan, cesar Avstro-Ogrske, Franc Jožef I
1896 si je Francija priključila Madagaskar.
1914 je ameriški predsednik Wilson razglasil nevtralnost ZDA v prvi svetovni vojni.
1960 je prišla na ameriški trg prva kontracepcijska tabletka.
Nedelja, 19. avgust - Danes goduje Ljudevit
14 je umrl Gaj Julij Cezar Oktavijan, imenovan Augustus.
1646 se je rodil britanski astronom John Flamsteed (flamstid).
1691 je prišlo pri Slankamenu v Sremu do velikega spopada med turško in avstrijsko vojsko v katerem so bili Turki strahovito poraženi.
1741 je ruski raziskovalec Vitus Bering priplul do kopnega, ki ni bilo vrisano na noben zemljevidu. Bering je deželo imenoval Aljaska.
1808	se je rodil angleški izdelovalec strojnega orodja in lokomotiv James Nasmyth, ki je prvi izdelal parno kladivo za kovanje železa.
1819 je umrl je škotski inženir James Watt, ki je leta 1765 izumil prvi zares uporabni parni stroj.
1883 se je rodila francoska modna ustvarjalka Gabrielle Chanel -Coco Chanel (šanel).
1934 so dali Nemci Hitlerju neomejena pooblastila pri upravljanju države.
Ponedeljek, 20. avgust
1779 se je rodil švedski kemik, eden od ustanoviteljev znanstvene kemije Joens Jakob Berzelius.
1914 se je s porazom Avstrije končala Cerska bitka.
1988 je po osmih letih vojne na iraško-iranskem bojišču obveljalo premirje.
1998 so ZDA v povračilo za atentate na ameriški veleposlaništvi v Keniji in Tanzaniji izpeljale raketna napada na domnevna oporišča teroristov v Sudanu in Afganistanu.
AvtottSOM
Volkswagen predstavil novega golfa najprej v karavanski izvedbi
Ni čisto logično, zakaj so novega golfa v karavanski različici predstavili pred tri in petvratno izvedbo, saj so kupci nanjo čakali kar tri leta. Predvidevam, da so Volkswagnovi strokovnjaki ugotovili, da trga karavanov v Evropi ne velja zanemarjati, pravzaprav imajo pri najožji konkurenci vsak svojega predstavnika in kaj pokazati. Karavane pri Volkswag-nu imenujejo variant in imajo pri tem nemškem proizvajalcu dolgo tradicijo, kajti v 45 letih so jih izdelali šest milijonov, od tega dobro šestino golfa v karavanski različici. Novi model je kljub vsemu tukaj, ob tem pa moram dodati, da je njegovo bistvo prikrito očem in se začne šele za tretjim karoserijskim stebričkom. Tretja generacija karavanske različice golfa je dobila zajeten prtljažni prostor; vanj lahko zložite od 560 do 1500 litrov raznovrstne prtljage in pestro ponudbo motorjev: dva turbodizla in tri bencinski agregate.
Po izvedbi z večjim prtljažnikom naj bi segli predvsem tisti, ki jim način življenja narekuje potrebo po bolj prilagodljivem prostoru v avtomobilu in obilici prostora. Nekako ne morem mimo dejstva, da so pri Volkswagnu na vsak način skušali ustvariti čim večji prtljažnik, manj pa se jim je zdela pomembna oblika vozila, ki je kratko rečeno dolgočasna in zadržana. Prednji del je sposojen pri jetti, od B stebrička dalje je karoserija res nekaj bolj samosvoja, tako da vas zadek ne bo spomnil na nobenega od Volkswagnov in zato velja za še najbolj razburljiv del vozila. Kot sami pravijo pri Volkswagnu, naj bi nova generacija njihove inženirje spodbujala k bolj drznim oblikovalskim pristopom predvsem v zadnjem »variant« delu golfa.
Bistvo takega avtomobila je njegov prtljažnik in vse se vrti okoli njega. Za-
Zdravstveni nasveti
torej: ob postavljeni zadnji klopi in s prtljago naloženo pod prtljažnim rolojem, je prostora za 560 litrov, s postavljeno varovalno mrežo in tovorom naloženim prek roba zadnje klopi, je mogoče peljati pet ljudi in 690 litrov prtljage, različno zlaganje zadnje klopi pa omogoča, da v golfa zložite za kar 1500 litrov tovora. Če vas ta podatek ne prepriča, potem je na voljo še večji passat z dodatnimi 230 litri prostora. V prtljažniku najdemo kar nekaj priročnih rešitev za enostavno nalaganje in zlaganje tovora, kar se odraža v preprosti prilagodljivosti prtljažnika, v različno velikih odlagalnih prostorih in nenazadnje v dvojnem dnu prtljažnika, kamor lahko ločeno spravljate recimo umazano in ostalo prtljago. Uporabnost karavanskega golfa je mogoče povečati s preprostim preklopom sprednjega desnega sedeža, kar omogoča prevoz daljših predmetov, kot so jadralna deska ali glasbeni instrument. Seveda je asimetrično zložljiva tudi zadnja klop, ki je opremljena z zanimivo podrobnostjo: ob sestavljanju klopi vas rdeča oznaka opozori, če je niste dovolj zapahnili.
Pravilu, da novi modeli »rastejo«, se ni izognil niti novi variant in je tako s 455 cm dolžine od predhodnika daljši za skoraj 16 centimetrov, od običajne različice golfa pa za kar 35 centimetrov, čeprav imata enako medosno razdaljo.
Paketi opreme so pri golfu dobro poznani in še naprej nosijo oznake trendline, comfortline in sportline. Vstopna oprema trendline zraven 16 palčnih koles vsebuje še samodejno klimatsko napravo, zavorni sistem ABS z elektronsko porazdelitvijo zavorne sile EBD, šest zračnih varnostnih blazin, radijski sprejemnik, ki zna predvajati klasične zgoščenke in tiste, na katerih so shranjene datoteke mp3 ter večino električnih pomagal za pomik stekel, ogledal in za osrednje zaklepanje vozila. Comfortline dodaja še komfortne prednje sedeže, sredinske zračne reže za zadnji del vozila, večfunkcijski prikazovalnik, meglen-
Moje cvetje
ke in poklopen naslon sovoznikovega sedeža. V kolikor vam serijske nastavitve vozila ne ustrezajo, lahko izberete paket sportline, ki za centimeter in pol dodatno zniža podvozje, doda 16-palčna platišča iz lahkih kovin, športna prednja sedeža in usnjen volan. Doplačilne opreme je pri Volkswagnu zmeraj dovolj in za večino okusov, še posebej pa velja omeniti panoramsko stekleno streho, ki je velika dober kvadratni meter. To »novost« Volkswagen uvaja prav z novim variantom in jo bo kasneje razširil še na ostale modele.
Ponudba motorjev je široka in se naslanja na tri oziroma petvratnega golfa aktualne generacije ter obsega tri bencinske ter dva dizelska štirivaljnika: začenja se pri 1,6-litrskem bencinskem agregatu z 102 KM, medtem ko več stavijo na 1,4-litrski TSI motor v dveh izvedbah s 140 KM oziroma 170 KM, ki je podprt s turbinskim polnilnikom. V dizelsko paleto so vtaknili 1,9-litrski TDI s 105 KM in 2,0-litrski štirivaljnik s 140 KM. Medtem, ko so ročni menjalniki pet ali šeststopenjski, je proti doplačilu moč naročiti še šeststopenjski DSG menjalnik z neposrednim prestavljanjem.
Čeprav je imel karavanski golf v preteklosti zveste kupce, Volkswagen kar tri leta ni ponudil te različice svojega najbolje prodajanega modela. Prodaja tretje generacije golfa z obilnejšim prtljažnikom je že stekla in te dni lahko pričakujete, da boste kakšnega srečali tudi na slovenskih cestah. Uradni zastopnik pričakuje, da bo v polnem prodajnem letu naštel vsaj 250 kupcev- celostno gledano so načrti uresničljivi, saj je variant kakovostno izdelan avtomobil, ki bo brez posebnih težav zapeljal kakšnega kupca več kot prejšnja izvedba. Le pri obliki bi lahko uporabili nekaj več domišljije, vse drugo je nemško predvidljivo in uniformirano.
Danilo Majcen
Pomoč pri opuščanju kajenja (i. del)
v v ■
V prvih avgustovskih dneh je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov. Sprememba zakona je uvedla prepoved kajenja v vseh zaprtih delovnih in javnih prostorih ter zvišala starostno mejo za nakup tobačnih izdelkov iz dosedanjih 15 let na 18 let, enako velja tudi za tiste, ki prodajajo tobačne izdelke. Zakon na embalažo tobačnih izdelkov poleg drugih zdravstvenih opozoril uvaja še telefonsko številko za pomoč pri odvajanju od kajenja- 01230 73 70.
Cigaretni dim vsebuje preko 4000 zdravju škodljivih snovi, nikotin pa je tista snov, ki povzroča zasvojenost. Odvisnost od nikotina je po mednarodni klasifikaciji opredeljena kot bolezen in bolezen je potrebno
zdraviti. Zato kadilcev ne smemo obsojati, ampak jim moramo nuditi pomoč. Kadilcu lahko damo nekaj nasvetov, kako postopoma opustiti kajenje in sicer naj čimbolj poveča razmike med posameznimi cigaretami, preneha kaditi v postelji, v avtu, v prisotnosti otrok, naj ne kadi navsezgodaj in ne pred zajtrkom. Ob odločitvi prenehati s kajenjem je pomembno, da ima kadilec na voljo več oblik pomoči pri opuščanju kajenja, med katerimi lahko izbere zase tisto obliko, ki mu bo najbolj ustrezala. K večjemu uspehu pripomore lastna odločitev posameznika, da to zmore in seveda strokovna pomoč. V Sloveniji je na voljo več organiziranih oblik brezplačne pomoči, ki se izvajajo pod okriljem CINDI Slovenija:
Foto: Črtomir Goznik
Nataša Kirbiš Sitar, mag. farm.
1.	Svetovalni telefon »CIN-DI - pomoč pri opuščanju kajenja« - 01230 73 70
2.	Pomoč v zdravstvenih domovih po Sloveniji: Skupine za pomoč pri opuščanju kajenja in individualno svetovanje
3.	Mednarodna akcija
Opusti kajenje in zmagaj.
Pri opuščanju kajenja imajo pomembno vlogo tudi zdravila, ki so kadilcem v pomoč v procesu odvajanja. V Sloveniji imamo trenutno na voljo nikotinsko nadomestno terapijo, bupropion in varenikiliin.
Nikotinska nadomestna terapija (NNT)
NNT je učinkovita pomoč pri poskusu opustitve kajenja. Z uporabo NNT dobi kadilec nekaj nikotina, kar zmanjša odtegnit-vene simptome. Količina nikotina, ki ga na ta način dobi kadilec, je nižja, kot jo običajno dobi s kajenjem, nikotin iz NTT pa v telo pride tudi veliko počasneje kot iz cigarete. NNT tudi ne vsebuje ostalih škodljivih snovi, ki se nahajajo v cigaret, kot je npr. katran. V učinkovitosti posameznih oblik NNT ni pomembnih razlik.
Nataša Kirbiš Sitar, mag. farm. Lekane Ptuj
Čas za razmišljanje o novi sezoni
Dolgo obdobje visokih temperatur in nato spet padec na nižje je nekatere rastline nekoliko hitreje pripravil do tega, da so pričele kratek poletni počitek. To pa je tudi čas, da pričnemo vzgojo novih rastlin za naslednje cvetoče poletje. Prejšnji teden smo delali potaknjence lesnatih okrasnih grmovnic, popenjavk in - zakaj pa ne - tudi dreves. Danes bomo razmnožili še sobne rastline, pripravimo pa si vse potrebno tudi za razmnoževanje balkonskih lepotic.
SOBNE RASTLINE
Med njimi imamo prav gotovo kar nekaj plazilk ali pa velike fikuse, monstere pa še katera druga bi se našla, ki je prerasla prostor, ki smo ji ga namenili. Tudi te rastline lahko sedaj porežemo in iz porezanih delcev vzgojimo nove rastline. Pri tem si ravno tako pomagamo s hormonskimi pripravki, ki vzpodbudijo hitrejši nastanek in rast novih korenin. Večje liste prikrajšamo, tako da preko njih rastline ne bo izgubljala vlage. Če rastline tvorijo zračne korenine, jih izkoristimo. Ne pozabite, steblo odrežemo tik pod kolencem oziroma listom s poševnim rezom. Pomočimo ga najprej v vodo, nato v hormonski prašek, nato pa ga damo v zemljo. Okoli lončka naredimo podoben rastlinjak, kot sem ga opisala že prejšnji teden. Uporabimo prozorno plastično vrečko, ki jo z gumico pritrdimo na lonček, v vrečko pa z ostrim predmetom naredimo nekaj manjših luknjic. Postavimo na severna okna, kjer je svetlo, a sonce ne peče po novih rastlinah.
OKRASNE GREDICE IN BALKONSKO CVETJE
Na okrasnih gredicah cvetenje enoletnic redno motijo padavine. Po vsakih takih padavinah je dobro preveriti, ali se ni zemlja okoli rastlin preveč zbila. Če se je, vam bodo rastline izredno hvaležne, če jo boste ponovno prerah-ljali. Letošnje padavine povzročajo tudi veliko izpiranje hranil iz zemlje. Zato je dobro, da tudi gredice s cvetjem pognojimo. Izberemo hranila z dolgotrajnim delovanjem, ki pa ne smejo vsebovati preveč dušika (ta je na pakiranjih označen s črko N). Še bolje pa je, da gredice zastiramo z organskimi zastirkami, ki ob razpadanju tudi hranijo rastline. Take zastirka je lahko tudi pokošena trava z vrtnih zelenic.
Foto: Misa Pušenjak
Zelo dobra zastirka v letošnjem poletju je tudi žitna slama. Slama sprejema toploto sonca podnevi in jo v letošnjih premrzlih nočeh oddaja rastlinam. Te so nam za toploto zelo hvaležne.
Mnogi imamo težave s polži, ki jih bo zdaj spet veliko. V tem primeru pomešamo med ostale zastirke rastline, ki smrdijo polžem, z zastiranjem tal z njimi bomo te škodljivce vsaj delno pregnali z našega vrta. Seveda pa je potrebno take zastirke v tako deževnem vremenu, kot smo mu priča letos, redno obnavljati. In s katerimi rastlinami si lahko pomagamo? Med rastlinami, ki jih lahko najdemo v naravi, so bezeg, vratič in gozdna praprot. Vratič ravno sedaj cveti in ga boste zdaj najlažje našli in prepoznali. Je na sploh zelo uporabna rastlina v ekološkem vrtu. Te rastline kar pokosimo, rahlo posušimo, nato pa z njimi zastremo tla okoli rastlin.
ZELIŠČA
Vratič sodi tudi med tiste rastline, ki bi jih bilo možno uporabljati v zdravilstvu. Ker pa je tudi strupen, je bolje, da ga uporabljamo samo za zdravljenje rastlin. Kot smo že lahko prebrali, smrdi polžem. Iz cvetov in listov lahko pripravimo škropivo, ki odpravlja pršice, deluje tudi proti rji in celo peronosporam in fitoftoram, to pa so ravno bolezni, ki nam sedaj delajo največ težav. Pol kg listja in cvetov čez noč namočimo v pet litrov vode. Naslednji dan še nekaj listja in cvetov prekuhamo z nekaj vode. Nato vse skupaj umešamo, precedimo in rastlinske ostanke damo na kompost. Tekočino razredčimo še z dvakrat toliko vode in s tako pripravljenim pripravkom škropimo prizadete rastline. Ko ga že nabiramo, ga lahko naberemo več, saj si lahko pripravek naredimo tudi iz suhih rastlin. PRIPRAVEK JE STRUPEN, zato pazite na otroke. Z njim lahko poškropimo tudi tla okoli grmov rododendronov.
Miša Pušenjak
torek • 14. avgusta 2007
Zanimivosti, mladi pišejo
ŠtajerskiTEBKlK 19
Mednarodni projekt Gimnazije Ptuj (2. del)
Kulturni kalejdoskop -Kuala Lumpur - Malezija
Gimnazija Ptuj je bila lansko leto kot prva gimnazija v Sloveniji povabljena, da sodeluje v projektu ASEF (evropsko-azijska fundacija), katere glavni cilj je spodbujati sodelovanje med evropskimi in azijskimi izobraževalnimi ustanovami z namenom spoznavanja različnosti izobraževalnih sistemov, sprejemanje in razumevanje multikulturnosti in graditi mostove med mladimi za boljši jutrišnji svet.
Torek smo začeli s predstavitvijo naše države, mesta in šole na Garden International School ter navdušili dijake in učitelje. Slovenijo, Ptuj in Gimnazijo Ptuj smo predstavili slikovito, zanimivo, dinamično in zabavno ter z veliko mero ponosa. Medsebojna predstavitev je bila zelo zanimiva in poučna, saj smo izvedeli veliko o ostalih sodelujočih državah, mestih in šolah naših partnerjev v projektu.
Po opravljenem delu v šoli smo se popeljali z Eye on Malaysia, ki je podobno angleškemu ' velikemu očesu" (Big eye). Le to je postavljeno v letu 2007, ko Malezijci praznujejo 50. obletnico svoje nacionalne samostojnosti.
Sledil je ogled dveh znamenitih stolpnic Petronas Twin tower, ki sta z višino 452 metrov drugi najvišji zgradbi na svetu. Višji je le tajvanski nebotičnik Tajpej 101. Sprehodili smo se tudi po mostu, ki ju povezuje med 43 in 44 im nadstropjem na višini 170 metrov. Pogled na stolpnice in s stolpnic na razgibano in s parki in jezeri prepredeno mesto je resnično navdušujoč.
Popoldne smo preživeli v najbolj živahnem delu mesta, na tržnici v Chinatownu. Mravljišče trgovcev, ki prodajajo vse, a resnično vse, najbogatejša pa je ponudba čevljev in oblačil. Cene so smešno nizke, a če si vešč barantanja, lahko ceno različnih izdelkov znižaš tudi za 80 odstotkov. Žal je večina izdelkov ponaredkov, najdejo pa se tudi originali. Zanimivo je opazovati trgovce s pasovi, ki z vžigalnikom kurijo pasove v želji, da dokažejo originalnost usnja. Melodijo najrazličnejših jezikov prekinjajo vzkliki:'Rolex, rolex, original, 100 % original,'' ali pa: ''Versace, Versace, no China, no China, from
Islamska vera ima stroga pravila oblačenja.
Italy."
Drenjajoče, glasno, pisano, predvsem pa sproščeno in zabavno.
V sredo smo imeli delavnico slikanja na svilo. Spoznali smo batik tehniko slikanja na svilo, tradicionalno malezijsko tehniko, ki te s svojo barvitostjo in bogastvom vzorcev očara. Vsa tradicionalna oblačila so izdelana v batik tehniki na svilo, lahko pa tudi na bombaž. Tudi naši umetniški izdelki so bili čudoviti in so sestavljali mavrico narodov na malezijski način.
Popoldanski čas je bil namenjen bogastvu okusov,vo-njev, barv in načinov priprav - 'Tasting Extravaganza". Pet različnih držav, pet predjedi, glavnih jedi in sladic. Kuhali smo in se potili ter z radovednostjo pričakovali odzive na naše jedi in okuse predvsem filipinskih in vietnamskih mojstrovin, saj nam je italijanski okus poznan. Mi smo pripravili 'oljov luk", žgance s kislo repo, potico in sadni kruh. Vse je pošlo s slastjo, le
Parada narodnosti
kisla repa ni nikomur preveč dišala.
Tako skupno kuhanje in de-gustiranje je enkraten način za spoznavanje drugih kultur.
Malezijsko kuhinjo smo spoznavali skozi vsakodnevno prehranjevanje pri družinah, pridobili pa smo tudi lastno izkušnjo priprave pekočega piščanca. Kuhali smo v petih skupinah in piščančku dodajali velike količine curryja, čilija in... sladkorja. Vsi smo
Kuhali smo slovenske jedi.
kuhali po enakem receptu, pod vodstvom iste mentorice, a so okusi bili popolnoma različni.
Hrana v Maleziji je zelo zanimiva in posebna za naš okus. Ker je Malezija islamska država, večina ljudi ne uživa svinjine, želatine in alkohola. Pojedo zelo veliko riža, pripravljenega z omakami na tisoč različnih načinov, in perutnine, ki ji dodajo dosti čili-ja ali curryja, ki dasta jedem pekoče-sladkoben okus, ki je značilen za Azijo. Pojedo tudi veliko sadja in spijejo ogromne količine kokosovega mleka. Mango, ananas, banane in še veliko drugih sadežev zelo svežega okusa in zanimivih barv ter oblik smo pojedli. Tudi nam znani sadeži imajo drugačen okus kot pri nas, veliko boljši. Razlog je v svežini utrganega sadeža, medtem ko je to, ki ga kupimo pri nas, pobrano zeleno in že več tednov stoji v zorilnicah ter se mesece prevaža do naših trgovin.
Večer je minil v znamenju kulture. Dijaki Garden International School so nam pripravili nastop tradicionalnih plesov in glasbe. Prava paše za oči zaradi bogastva kostumo-grafije in koreografije.
(se nadaljuje) Mateja, Niko in Darja
Zanimivosti
Poroka Melanie Brown v strogi tajnosti
Las Vegas (STA/AFP) - Nekdanja članica britanske pop skupine "Spice Girls" Melanie Brown se je junija na skrivaj poročila s filmskim producentom Stephenom Belafontejem, izhaja iz podatkov iz registra porok v Las Vegasu. Vest o poroki je prišla na dan medtem, ko se je Mel B. borila, da bi ameriški igralec Eddie Murphy priznal očetovstvo hčerkice Angel, ki jo je Mel rodila aprila. Igralec je sicer šele pred tednom dni priznal očetovstvo deklice in privolil v plačilo preživnine zanjo. Sicer pa je zakon z Belafontejem drugi za 32-letno Mel B., ki ima iz prvega zakona z Jimmyjem Gulzarjem osem let staro hčerko.
Na Nizozemskem močno narašča število porodov doma
Haag (STA/AFP) - Na Nizozemskem kar 30 odstotkov žensk rodi doma. Ta način podpira tako zdravstveni sistem kot bodoče mamice. Kot je povedal Sjaak Toet, porodničar in predsednik nizozemskega združenja "pametnih žensk", ima Nizozemska v primerjavi z ostalimi zahodnimi državami najvišji odstotkov porodov doma. V Veliki Britaniji, Franciji, Belgiji in Nemčiji potekata doma le dva odstotka porodov. Sicer pa na Nizozemskem ostalih 60 odstotkov žensk rodi vporodniš-nicah, 10 odstotkov pa v posebnih klinikah, ki jih zapustijo takoj po porodu. Po nizozemskih zakonih nosečnost ni bolezen, zato zdravstvene zavarovalnice ne pokrijejo celotnih bolnišničnih stroškov, razen v primerih rizične nosečnosti. Ženske menijo, da je porod doma bolj prijeten, ker jim ni treba hiteti v bolnišnico in se potem v naglici po prhanju vrniti domov. Na Nizozemskem mati in novorojenček, če je vse v redu, še isti dan po porodu odideta domov, je pojasnil Toet. Nizozemsko ministrstvo za zdravje porod na domu podpira.
V Kragujevcu najdaljši grafit na svetu
Kragujevac (STA/Tanjug) - V parku v Kragujevcu je 250 mladih iz Srbije, Hrvaške, BiH, Italije in Nemčije izpisalo 605 metrov dolg in 1,5 metra visok grafit. Dosegli so nov Guines-sov rekord, ki so ga imeli doslej Norvežani s 507 metrov dolgim grafitom. Grafit, ki so ga pisali 24 ur, je sestavljen iz sporočil miru in protifašističnih gesel. Akcija za nov Guinessov rekord je bila organizirana v okviru mednarodnega kampa prijateljstva, pisanje pa je nadzorovala štiričlanska komisija predstavnikov lokalne skupnosti. Dva metra grafita, ki je bil narejen na platnu, bodo s posnetkom, ki potrjujejo nov rekord, poslali pristojnim za potrditev rekorda, ostanek grafita pa bodo ponudili zainteresiranim za simbolno plačilo, ki ga bo vsak sam določil. Sredstva bodo namenili Domu za otroke "Mladost" v Kragujevcu.
Ameriški otroci imajo raje hrano z McDo-nald'sovim znakom
Washington (STA/AFP) - Ameriškim otrokom, starim od tri do pet let, se zdi hrana boljša, če jo dobijo skupaj z znakom verige restavracij s hitro prehrano McDonald's, so ugotovili ameriški znanstveniki. Znanstveniki z univerze Stanford in otroške bolnišnice Lucile Packard v Kaliforniji so skupini 63 otrok ponudili dva obroka s piščančjimi medaljoni, hamburgerjem, pečenim krompirčkom iz McDonald'sa ter korenjem in mlekom. Prvi obrok je bil zapakiran v embalažo z McDonald'sovim znakom, drugi pa je bil v običajni embalaži. Otroci so morali pojesti oba obroka, ki sta bila povsem enaka, nato pa so morali povedati, kateri se jim je zdel boljši oz. če sta imela enak okus. Večina otrok je povedala, da so bili piščančji medaljoni, krompirček, korenje in mleko z znakom McDonald'sa boljšega okusa. "Vpliv znamke je zelo močan celo pri otrocih, ki so stari komaj tri do pet let," je dejal vodja raziskave, zdravnik Thomas Robinson iz bolnišnice Lucile Packard. To je po njegovem mnenju rezultat McDonald'sove-ga agresivnega oglaševanja. V ZDA ima več kot 20 odstotkov otrok težave s prekomerno težo, njihov delež pa seje v 40 letih povečal za trikrat.
Panda, ki naj bi bila moškega spola, povila dvojčka
Peking (STA/AP) - Panda, za katero so nekoč po pomoti domnevali, da je moškega spola, je povila dvojčka. Ko se je Jinz-hu leta 1996 rodila, so ji določili moški spol, zdaj pa je v naravnem rezervatu za pande Wolong na jugozahodu Kitajske skotila dve samčki. Znanstveniki so svojo napako odkrili šele leta 2000, ko so jo poslali na Japonsko, kjer naj bi se sparila s samico. Pandi za to nista pokazali nobenega interesa, kar je znanstvenike pripeljalo do ugotovitve, da "Jinzhu nima penisa". Leta 2005 so znanstveniki poleg tega ugotovili, da ima Jinzhu jajčnike na napačnem mestu in šele po dveurni operaciji je postala "normalna ženska".
Arheologi odkrili 8 milijonov let star gozd
Budimpešta (STA/AFP) - Madžarski arheologi so pod zemljo v Bukkabranyju na severovzhodu Madžarske odkrili osem milijonov let star gozd cipres, ki je dobro ohranjen. "Odkritje je izjemno, ker so drevesa ohranila svojo goznato strukturo, niti eno drevo ni zoglenelo ali se pretvorilo v kamen," je dejal Tamas Pusztai, izvršni direktor in vodja arheološkega oddelka v lokalnem muzeju Otto Herman, ki je nadziralo izkopavanje. Prvi so sicer podzemni gozd opazili rudarji v bližnjem rudniku rjavega premoga.
Foto: Arhiv
Foto: Arhiv
Foto: Arhiv
Smeh ni greh
Iskrice
Več veš, več boš pozabil.
-k-k-k
Pogumen človek misli nazadnje nase. •k-k-k
Rože ne vedo, da bodo ovenele. -k-k-k
Da spozna rožo, nekdo uporabi geometrijo, drugi pa metulja.
-k-k-k
Težko je protestirati s polnimi usti. -k-k-k
Nazori posameznega človeka so mnogo manj neumni kot bi bili, če bi mislil sam. -k-k-k
Z nazori je tako kot s hlačnicami: nekaj časa so v modi ozke, potem široke, nato spet ozke in tako naprej.
-k-k-k
Glave si rešimo samo tako, da to oblast postavimo na glavo!
-k-k-k
Lažje se da kimati s prazno kot s polno glavo.
-k-k-k
Vse kar pride po smrti, je brez pomena. -k-k-k
Smrt ne odkrije skrivnosti življenja. -k-k-k
Povedal vam bom svoje mnenje o človeškem rodu prav na kratko:
njihovo srce je na pravem kraju, njihova glava pa je popolnoma neučinkovit organ.
-k-k-k
Svoje nepopolnosti se oklepam kot svojega smisla, da obstajam.
-k-k-k
Zakaj se bati zadnjega dne? Ne prispeva več k smrti kot vsak drug dan.
-k-k-k
Po smrti ni ničesar in smrt sama je nič. -k-k-k
Treba je razstaviti vesolje, če hočemo razumeti slamnato bilko.
-k-k-k
Nič tako nesmiselnega ni mogoče reči, česar ne bi bil že rekel kakšen filozof.
Mraz
Starejša dama v vlaku je rekla mladeniču: "Mladi mož, ali lahko zaprete okno?"
"Zakaj pa?"
"Ker je zunaj tako mraz!"
Mladenič je zaprl okno, nato pa vprašal: "Kaj mislite, da sedaj zunaj ni več mraza?"
Kitajski zid
Mongoli in Kitajci so bili v vojnem stanju. Mongoli so uspeli nagnati Kitajce nazaj do kitajskega zidu, nato pa so pozivali Kitajce: "Kitajci! Vdajte se! Precej več nas je kot vas!"
"Koliko vas pa je?" so se zanimali Kitajci.
"Tristo tisoč!"
"Iz katere ulice pa ste?"
Bik
"Gospod Koren, tožena stranka vam je rekla, da ste bik. Ali je to res?" "Ja, res je!"
"Zakaj ga pa potem toži-
te?"
Slon
"Mitja, katera žival ti je bila najbolj všeč v živalskemu vrtu?" vpraša mama.
"Meni slon, očku pa tisti kebrček iz blagajne."
Čarovnik
"Kaj ste po poklicu?" "Čarovnik. Ženske žagam na polovico!"
"Imate kakšno sestro? Vaš priimek mi je namreč znan!"
"Imam dve polsestri!"
Pilule
Sodnik: "Obtožujemo vas, da ste prodajali pilule večne mladosti. Kaj pravite na to?"
"Pravim, da nimam sreče. Zaradi tega sem bil obsojen že leta 1765,1876 in 1927."
Pivo
Boksarje na terasi restavracije naročil pivo. Ko ga je natakar prinesel, mu je tudi povedal, da ga kličejo k telefonu. Boksarje vstal in odšel v notranje prostore restavracije, pred tem pa je ob pivu pustil listek, na katerem je napisal: "To pivo pripada prvaku v boksu!"
Ko se je vrnil na teraso je bil vrček prazen, na njegovem listku pa pripis: "Pivo odnesel prvak v teku!"
Poroka
"Si slišala, da se je Tončka poročila z rentgenologom?" "No, končno eden, ki je ne-
ŽENSKA
PRI
PLESU
RASTLINA LISIČJI REP
OČKA
AMERIŠKI PISATELJ HUNTER
SLABSALNI IZRAZ ZA MOŽA
OTROČARIJA
FRANCOSKI MEHKI BELI SIR
GALERIJA V LONDONU
SPREJ PROTI MRČESU
OSTRIVEC
ČESKO MOŠKO IME
PEVEC PLESTENJAK
REKREACIJA
LOJZE ARKO
RUSKA REKA
NAJDIŠČE V INDIJI
KONICA
ANGLEŠKI PEVEC DURY
KAREL TOMAN
VELETOK V
PAKISTANU
PEVKA DEŽMAN
IGRALEC
ODBOJKARICA
VERA ALBREHT
OLGA MEGLIČ
NOBELIJ
MANJŠA SOVA, ČUK
VSA DELA KAKEGA AVTORJA
NEMŠKI PISATELJ (PETER)
SEVERNOAMERIŠKA DRŽAVA
AMERISKI FILMSKI IGRALEC DAMON
KRAJ PRI JURŠINCIH
IZ
BESEDE MARTON
kaj našel v njej!"
©©©
Tašča
"Na vrt sem postavil strašilo iz slame, toda ptice še vedno zobajo semena kot prej!"
"Jaz imam pa srečo, da je moja tašča stalno na vrtu in
imam pred pticami mir!" ©©©
Čežana
"Mihec, povej mi, kako bi mama svojim desetim otrokom lahko razdelila šest jabolk!" je rekla učiteljica.
"Preprosto! Naredila bi jabolčno čežano!"
©©©
Alkohol
Dva vinska bratca ste se srečala in eden je rekel: "Pustil sem alkohol!"
"Kje pa?" ga je vprašal drugi.
©©©
Kamenje
"Mihec, povej, zakaj si v sosedovega Tončka metal kamenje?"
"Ker ima virozo in nisem upal iti bliže njemu, da bi ga
z rokami namlatil!" ©©©
Abortus
Miha je zagovornik abortusa. Prijatelju, ki abortusa ne zagovarja, je rekel: "Če je abortus umor, potem je samozadovoljevanje genocid!" ©©©
Mama
"Zakaj si se poročil ravno z mojo mamo?" sprašuje sin očeta.
"Vidiš," se mož obrne k ženi,
"tudiotroku to ni jasno." ©©©
Pepelnik
Milijarderjev sin prosi očeta: "Oče, kupi mi nov avto!"
"Kje pa je tisti, ki sem ti ga kupil pred tednom dni?"
"V tistem je pepelnik že čisto poln ... "
©©©
Prijatelj
Gost je leta in leta prihajal v gostilno in vedno naročil dva konjaka. Enega zase, drugega za prijatelja, ki pa ga ni bilo. Tako je vsakič popil dva konjaka. Nekega dne pa naroči samo en konjak.
"Vašega prijatelja ne bo?" se pošali natakar.
"Bo, bo, ta je za njega. Jaz sem pa po priporočilu doktorja prenehal piti!"
Rešitev prejšnje križanke:
vodoravno: Dasko, Inter, skeda, Karr, spornost, Al, prelomina, vkovanost, lihoprst, Carpentier, AG, Paet, SA, Bogaerts, moralka, krmila, Ne, Eri, TA, volan, SA, BD, nitka, zdrs, ščet, mur, Kser, globe, ermitage, Atri, Goran, Kvalfoss. Ugankarski slovarček: EGERVARI = madžarska telovadka (Marta, 1956 - ); ENSIKAT = nemški pisatelj in kabaretist (Peter, 1941 - ); KALONCE = prenašanje otroka na plečih (Tolmin); LAGAT = kenijski tekač (Bernard, 1974 - ); RAID = sprej proti mrčecu - dolg letalski napad; ROSOPAS = ljudsko ime za rastlino lisičji rep; ROT-MAN = kraj pri Juršincih; TATE = slikarska galerija v Londonu.
Govori se ...
... da so nekateri učinki pro-tikadilskega zakona premo sorazmerni z družinsko srečo, saj tisti kadilci, ki ne seksajo več tako pogosto kot nekoč, zaradi vsesplošnega pomanjkanja aktivnosti enostavno nimajo kaj početi. Oni niso krivi, da ribe še vedno ne prijemljejo, da gobe še vedno ne rastejo ter da si ob špricarjih ne smejo več privoščiti cigarete. Kakšna krivica, da jih partnerice ne razumejo, povrhu vsega pa še užaljeno vesijo svoje nosove.
... da če bi Kitajci svoj zid gradili s tako hitrostjo, kot gradijo Ferdotovi delavci krožišče na Zagrebški, ta nikoli ne bi bil viden iz vesolja, saj bi še danes bili pri prvih desetih metrih.
... da ni slučaj, da so si v praznujoči in ne preveč bogati haloški občini tokrat privoščili celo koncert prve damo hrvaške estrade, saj naj bi vse skupaj financiral prvi mož občine - in to iz lastnega žepa.
... da je najlepši gol premočenih ptujskih žogobrcarjev v Ce-
lju dosegel veteransko razgreti Šterbal. Škoda le, da žoga ni končala v nasprotnikovi mreži.
... da je trener poraženih ptujskih žogobrcarjev takoj po tekmi v Celju ogorčen izjavil, da bo ta teden zelo buren. Žal pa se še ne ve, ali bo burja odnesla njega ali koga od igralcev, kajti za burjo je značilno, da je vedno nepredvidljiva.
... da Ormožane spet močno farbajo. Poleg rumenih, belih in modrih con so ob zakupu parkirišč na javnih površinah tudi
številke na parkiriščih. Te so se iz	ACfn>	A N^iHi fZivliUp*
bele spremenile v modro barvo,	t/OH^ "Ul l\aJUI I CiZ.1 lr\KZ
bele spremenile v rdečo pa so si baje preventivno prišparali za tiste, ki ne bodo poravnavali najemnine ...
Vidi se ...
... da uspešen ptujski podjetnik in prvi mož praznujoče haloške občine ne verjame najbolj v iskrenost čestitke znanega prekmurskega humorista, saj si je ta sredi Haloz upal trditi, da je lačen kot Vuk, čeprav je bilo ob prazniku v izobilju vsega zastonj.
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Sliki se razlikujeta v desetih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 17. avgusta, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili CD.
Nagrajenka iz prejšnje številke: Eva Kolarič, Spuhlja 106a, 2250 Ptuj. Nagrado ji bomo poslali po pošti.
Pa veliko zabave!
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu "jpg" in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Današnja fotografija je nastala na Djerbi v Tuniziji, na obali pred hotelom LTI Holliday Beach Hotel. Posneta je bila v petek, 27. julija letos, avtor Roman Janžekovič s Polenšaka pa jo je poimenoval "Ku, ku!".
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04t3
www.radio-tednik.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
	2			5			8	
6	9		3	4			5	
7						6	2	3
	8							
2	3		1		6		7	5
	6		9			1	3	
9		6			1			2
		3					1	9
8					5		6	7
Anekdote slavnih
Slovenski humorist, igralec in pisatelj Frane Milčinski - Ježek je ob neki priložnosti rekel, da bi bilo potrebno postaviti na Kolpi visok zid med Slovenijo in Balkanom - in se znašel v zaporu. Ko so ga spustili iz zapora, je povedal, da je spremenil svoje mnenje. V visoki zid bi namreč vgradil lino, ki bi jo odprl enkrat letno in skozi njo zaklical. »K ... vas gleda!«
Ko se je rimski cesar Neron javno poročil s svojim lepim sužnjem, je Seneka dejal." To bi moral narediti že njegov oče." Neron je kasneje ukazal Seneko umoriti.
Ko so švedski kraljici Kristini prišli povedat, da so Angleži svojemu kralju odsekali glavo, je samo skomignila z rameni in rekla: »Tega jim ne zamerim, saj Karel tako ali tako ni vedel, kaj bi počel z lastno glavo!«
Pisatelj George Orwell je ocenil angleškega pisatelja Rudyard Kipling takole: "Pri trinajstih sem ga oboževal, pri sedemnajstih se mi je gnusil, pri dvajsetih sem ob njem užival, pri petindvajsetih sem ga preziral, zdaj pa ga spet občudujem. Samo nekaj pri njem ni mogoče: kdor ga je bral, ga nikoli ne more pozabiti."
Slovenskemu humoristu, igralcu in pisatelju Franetu Milčinskemu - Ježku se je znanec potožil, da nima doma niti elektrike niti drv. Ježek mu je svetoval naj gre po drva v gledališče, ker jih imajo tam zastonj.
"Kako zastonj," se je začudil znanec.
"Seveda jih imajo, saj imajo toliko polen, da jih mečejo drug drugemu pod noge.«
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	vvv	©©	€€€	00
Bik	vv	©©©	€	0
Dvojčka	v	©	€€€	000
Rak	vv	©©	€€€	0
Lev	vvv	©©	€€	00
Devica	vv	©©©	€	00
Tehtnica	vvv	©©	€€	000
Škorpijon	vv	©	€	00
Strelec	vvv	©©	€€	0
Kozorog	v	©©	€€€	00
Vodnar	vv	©	€	000
Ribi	vvv	©©	€€€	00
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 14. avgusta do 20. avgusta: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Počitniška reportaža • Molat, sanjski otok sredi zadarskega arhilpelaga
Oaza miru, borovcev in zelenih lagun
Molat je eden manjših, a prečudovito zelenih otokov v severnem delu zadarskega arhipelaga v osrednji Dalmaciji, jugovzhodno od otoka Ista. Njegova površina zajema le dobrih 22 kvadratnih kilometrov, dolžina obale pa 51.539 m. Na otoškem reliefu sta izrazita dva vzdolžna gričevnata hrbta, eden od teh je najvišji vrh Knežak, ki sega le 142 m nad morsko gladino.
Za otok Molat je značilno, da je eden najbolj zelenih otokov v zadarskem arhipelagu, saj je skoraj ves porasel z borovci in makijo. Njegova v glavnem nizka obala, ki je bolj izrazita na severovzhodnem delu, je zelo razčlenjena in prepredena s številnimi zalivi in zalivčki, največji med njimi pa je Jazi. Na otoku so le tri naselja oziroma ribiška mesteca: Molat, Zapuntel in Brgulje. In vsako od teh mestec ima na vrhu svoj center z zvonikom in cerkvijo, ob obali pa svoje dokaj dostopno pristanišče, ob katerem so se razvili manjši ribiški zaselki.
Še pred desetimi leti je bilo po uradnem popisu na Molatu nekaj čez 200 prebivalcev, danes pa naj bi po pričevanju domačinov imel le še nekaj nad 100 duš, čeprav je zagotovljena dnevna povezava s katama-ranom ali trajektom do Zadra.
O zgodovini otoka vedo domačini povedati, da je v sredini 14. stoletja Molat postal last zadarskega benediktinskega samostana sv. Kerševana, od leta 1409 pa so oblast prevzeli Benečani, a so otok oddajali v najem premožnejšim družinam iz Zadra. V času med drugo svetovno vojno, od leta 1942 do 1943, je imel italijanski fašistični okupator na otoku koncentracijsko taborišče, obdano s tremi pasovi bodeče žice, skozi katerega je šlo prek 20.000 otočanov in drugih zavednih Hrvatov, od katerih naj bi jih nekaj čez 1000 umrlo, večina od lakote, precej pa so jih fašisti tudi pobili.
Danes Molat poleg številnih naravnih lepot, skalnatih pečin, v eni od njih naj bi po pričevanju domačinov med križarjenjem po Dalmaciji našel zavetišče tudi angleški kralj Edvard VII., nudi predvsem otoško neokrnjen mir, ob katerem se človek resnično izključi in si ob pesmi škržatov ter žu-borenju valov, ob pogledu na smaragdno zelene in modre lagune lahko res odpočije.
Na vrhu osrednjega mesteca Molat stoji velik zvonik, s ka-
Foto: M. Ozmec
Barba Nikša, amaterski knjižničar in uspešen pesnik Fahrudin Nik-šič, je vsak dan na voljo domačinom in turistom v svoji bogati knjižnici, v kateri je med 15.000 knjigami tudi prek 2000 slovenskih.
terega se ob lepem vremenu lepo vidi okoli 60 morskih milj oddaljena italijanska Ancona. Sprehodi po ulicah med starimi kamnitimi hišami z vonjem po lavandi, smokvah, sveže pečenih ribah in še čem pa so nepozabno doživetje. Zgoraj, v neposredni bližini zvonika, je center Molata s pošto, trgovino ter prosvetnim domom, v katerem so lepo urejena knjižnica, trgovina in upokojenska točilnica. Vse je tako domače in prisrčno, domačini pa izredno gostoljubni.
Knjižnica barbe Nikše
Dopustnika prijetno preseneti predvsem izredno bogata knjižnica, ki jo v prvem nadstropju vaškega prosvetnega doma iz leta 1926 že nekaj let zagnano ureja in vodi 78-letni Fahrudin Nikšič, upokojenec iz Mostarja v Bosni in Hercegovini. Barba Nikša, kot mu pravijo prijatelji in domačini, se rad pohvali, da je v molatski knjižnici kar 15.000 knjižnih enot, kar je za otok z nekaj nad 100 stalnimi prebivalci oziroma domačini nad svetovnim povprečjem; kajti redki se lahko pohvalijo, da imajo 150 knjig na prebivalca, saj česa podobnega ne pomnijo nikjer drugje na svetu. Posebej pa je presenetljivo, da
na desni strani knjižnih polic človek najde tudi prek 2000 slovenskih knjig, od Cankarjevih, Jurčičevih in Kersnikovih zgodovinskih romanov do sodobnih stvaritev slovenskih pisateljev in pesnikov ter slovenskih prevodov svetovnih literarnih uspešnic. Barba Nikša se rad pohvali, da so mu jih v glavnem podarili Slovenci, ki prihajajo na Molat čez poletje, pa tudi, da ima med znanimi Slovenci veliko znancev in prijateljev, največ jih je iz Ljubljane in Gorenjske, precej pa jih pozna tudi iz Ptuja in bližnje okolice. Mnogi zahajajo na Molat že dvajset ali trideset let, med domačini pa se vedno
Foto: M. Ozmec
Osrednji del ali center Molata leži ob starem vaškem prosvetnem domu, ki se ponaša z letnico 1926, v njem pa domuje tudi ena najbogatejših otoških knjižnic.
znova potrjuje znana trditev, da se, kdor enkrat obišče Mo-lat, skoraj zagotovo kmalu spet vrne.
Barba Nikša pravi, da mu je Molat prirasel k srcu že leta 1965, ko je delal na bližnjem zadarskem letališču in sta se z ženo pogosto vračala nanj po mediteranski mir in počitek ob bistrem morju. Tako močno jima je prirasel k srcu, da sta se na ta, kot pravi, sanjski otok za vedno preselila leta 1991. V pogovoru med bevan-
do pa barba Nikša pove še kaj zanimivega, med drugim tudi, da je bila knjižnica na Molatu ustanovljena že leta 1936, a so jo leta 1941 italijanski okupatorji popolnoma uničili, knjige pa zažgali. Po letu 1946 so jo napredni domačini spet obnovili in jo pričeli zalagati s knjigami.
Poleg tega da je barba Nik-ša nadvse zagnan amaterski knjižničar, pa je tudi nadvse uspešen pesnik, saj je do sedaj objavil že kar 29 svojih
pesniških zbirk. Zadnja leta veliko sodeluje tudi s slovensko založbo Didakta, v okviru katere je izdal že pet svojih pesniških zbirk; najbolj znane so predvsem Pismo materi, Vonj po dežju in Pismo z juga. Tudi zadnjo, ki nosi naslov Ali se še spomniš? ali v izvirniku Sječaš li se?, je izdal pri ljubljanski Didakti, kjer so mu obljubili, da jo bodo slovenski kulturni javnosti predstavili v začetku oktobra v Ljubljani.
M. Ozmec
Kljub turističnim jadrnicam in jahtam ostaja Molat oaza miru sredi borovcev in neštetih smaragdno zelenih zalivov.
Foto: M. Ozmec
Prireditvenik
Torek, 14. avgust
21.00 Ptujska Gora, sv. maša, ki jo bo daroval novomašnik Ciril Čuš, po maši pete litanije in procesija z lučkami
Ptuj, igrišča v Ljudskem vrtu, Hura, prosti čas - poletne počitnice 2007 Ptuj, Pokrajinski muzej, na ogled so zbirke fevdalne stanovanjske kulture, stalna muzejska zbirka pustnih mask, zbirka glasbil, grajska galerija, zbirka orožja, etnološka zbirka ...
Ptuj, dominikanski samostan, na ogled so razstave, srednjeveški in novoveški lapidarji, antični lapidarji z rekonstrukcijo II. in V. mitreja, numizmatična zbirka ...
Ptuj, razstavišče Stari zapori, na ogled je zgodovinska zbirka Ptuj z okolico v 20. stoletju
Velika Nedelja, na gradu, na ogled je etnološka zbirka Ptujska Gora, ogled Marijine cerkve
Ptuj, Miheličeva galerija, na ogled je razstava 5. mednarodne likovne kolonije „Art Stays 2007"
Ptuj, galerija Florjan, Mestni trg 3, na ogled je razstava akademskega slikarja Albina Lugariča in fotografa Bogomirja Lugariča Ptujska Gora, galerija Paleta, razstava izdelkov umetne obrti Karmen Menoni in Veronike Rakuš
Ormož, izlet na Triglav in Sedmera jezera - prilagojeno za vse starosti, organizira PD Ormož
Ptuj, povabilo na ogled grafita, ki ga je izdelalo 13 mladih pod mentorstvom Saša Fenosa, grafit je na betonski ograji ob Dravi med Miheliče-vo galerijo in mostom za pešce.
Sreda, 15. avgust
10.00
10.00
Ptujska Gora, slovesna sv. maša, vodil jo bo nadškof metropolit dr.
Franc Kramberger ob prazniku Marijinega vnebovzetja
Turški Vrh, Dnevi odprtih vrat vinske kleti Turčan
Središče ob Dravi, žegnanje s sejmom domače obrti
Svetinje, postavitev klopotca
Kog, dnevi turizma na Kogu
Četrtek, 16. avgust
17.00
Kog, v osnovni šoli, otvoritev likovne razstave Rozine Šebetič s Ptuja Ptujska Gora, Rožmarin Fest 2007, otvoritev razstave haloških dobrot
Kolosej Maribor
Torek, 14. avgust, ob 17.00 Ratatouille. Ob 16.20, 18.20, 20.20 in 22.20 Divji valovi. Ob 17.20 Gospa Henderson predstavlja. Ob 19.20, 21.45 in 00.05 Zlom. Ob 19.30 Moško-ženske zadeve. Ob 19.05 in 21.40 Napumpana. Ob 16.40 Prekletstvo zlate rože. Ob 16.30, 19.10, 21.00, 21.50 in 23.40 Umri pokončno 4. Ob 18.50, 20.50 in 22.50 Simpso-novi - podnapisi. Ob 16.50 Simpsonovi - sinhronizacija. Ob 15.20, 17.10, 18.10, 20.00 in 23.00 Harry Potter in Feniksov red. Ob 16.45 Izdajalec. Ob 21.35 in 23.35 Kako se poročiti in ostati samski. Ob 19.00 in 21.55 Oceanovih 13. Ob 16.30 in 18.30 Shrek Tretji - sinhroniziran. Ob 20.30 Pirati s Karibov: Na robu sveta. Ob 16.30 in 18.30 Shrek Tretji - sinhroniziran. Ob 20.30 Pirati s Karibov: Na robu sveta.
Sreda, 15. avgust, ob 12.15, 14.40 in 17.00 Ratatouille. Ob 12.20, 14.20, 16.20, 18.20 in 20.20 Divji valovi. Ob 17.20 Gospa Henderson predstavlja. Ob 19.20 in 21.45 Zlom. Ob 13.00, 15.10 in 19.30 Moško-ženske zadeve. Ob 14.00, 19.05 in 21.40 Napumpana. Ob 14.10 in 16.40 Prekletstvo zlate rože. Ob 13.50, 16.30, 19.10, 21.00 in 21.50 Umri pokončno 4. Ob 18.50 in 20.50 Simpsonovi - podnapisi. Ob 12.50, 14.50 in 16.50 Simpsonovi - sinhronizacija. Ob 12.30, 14.15, 15.20, 17.10, 18.10 in 20.00 Harry Potter in Feniksov red. Ob 16.45 Izdajalec. Ob 21.35 Kako se poročiti in ostati samski. Ob 19.00 in 21.55 Oceanovih 13. Ob 12.30, 14.30, 16.30 in 18.30 Shrek Tretji - sinhroniziran. Ob 20.30 Pirati s Karibov: Na robu sveta. Ob 12.30, 14.30, 16.30 in 18.30 Shrek Tretji - sinhroniziran. Ob 20.30 Pirati s Karibov: Na robu sveta.
iPoîluïajU naí
na ívttoüYiíM íjiLtul
RADIOPTUJ
ft<n ¿filetee
www.radio-ptuj.si
OBČINA SVETI TOMAŽ Sveti Tomaž 37 2258 Sveti Tomaž
Na podlagi 8. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji (Uradni list RS, št. 41/07 ) in 37. člena Statuta občine Sveti Tomaž (Uradni ve-stnik občine Ormož 7/07) objavlja župan občine Sveti Tomaž
POGOJE
za plakatiranje med volilno kampanjo
i.
Občina Sveti Tomaž brezplačno zagotavlja organizatorjem volilne kampanje naslednja plakatna mesta:
-	1 oglasni pano na avtobusnem postajališču v Sv. Tomažu ( obojestranska površina )
-	1 oglasni pano v Savcih pred gasilskim domom ( obojestranska površina )
2.
Občina Sveti Tomaž zagotavlja dodatna plakatna mesta na kandela-berskih obešankah, ki so organizatorjem volilne kampanje na razpolago proti plačilu stroškov postavitve in odstranitve po ceniku upravljavca reklamnih tabel.
3.
Plakatiranje zunaj navedenih plakatnih mest je dovoljeno s soglasjem lastnika oz. upravljavca reklamnih tabel, stavb, drugih objektov ali zemljišč.
4.
Vsakemu organizatorju volilne kampanje je na vsaki brezplačni oglasni površini zagotovljen 50 x 70 cm oglasne površine.
5.
Organizatorji volilne kampanje morajo zahtevo za plakatiranje poslati na Občino Sveti Tomaž Sveti Tomaž 37, Sveti Tomaž, najkasneje do 30.08.2007.
Oglasne površine na posameznem plakatnem mestu iz 1. točke teh pogojev bodo organizatorjem volilne kampanje dodeljene na podlagi žreba, ki bo dne 03.09.2006 ob 10. uri v prostorih Občine Sveti Tomaž. Sveti Tomaž, dne 09.08.2007
MIRKO CVETKO ŽUPAN
Mali oglasi
STORITVE
SERVIS ZAMRZOVALNIKOV, montaža klimatskih naprav, šan-ki, ledomati, hlajenja kleti. Bojan Čeh, s. p., Biš 55, Trnovska vas, tel. 031 230 379.
KMETIJSTVO
PRODAM traktor Steyer 18 in silos kombajn SIP silo 80. Telefon 041 5 8 8 741.
PRODAM visoko breje telice simen-talke. Tel. 031 539 431.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. Številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
www.tednik.si
NESNICE, mlade, rjave, pred nesno-stjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAM bukova drva z dostavo. Inf. na tel. 041 723 957.
PRODAM razkalana metrska bukova drva, z dostavo. Tel. 02 740 80 17 ali 041 312 621.
PRODAM haloške in slovenjegori-ške klopotce. Tel. 74 5 6 3 51.
UGODNO prodam več sort kvalitetnega grozdja Lendavskih goric - večje količine. Inf. na tel 041 653 378; Zdenka.
BIKCE simentalce, stare 10 dni, in dvobrazdni Oltov plug prodam. Tel. 041 936 157.
SUHA KALANA HRASTOVA DRVA prodam, cena od 40 do 50 € za meter, s prevozom. Tel. 02 8181 240
UGODNO prodam suha bukova drva. Tel. 041 914 263.
KUPIM seme oljne ogrščice ter rabljen, dobro ohranjen mulčer. Tel. 041 968 031.
DRVA in kozličke prodam. Tel. 041 783 224.
NEPREMIČNINE
PRODAM vikend z vinogradom in sadovnjakom pri Cirkulanah. Inf. na tel. 02 799 03 24, zvečer.
V RABELČJI VASI prodam gradbeno parcelo 7,4 ara. Tel. 041 7890 527.
PRODAM stanovanjsko hišo na Kogu v izmeri 50 m2, cena cca 55 tisoč €. Tel. 040 422 426.
MOTORNA VOZILA
vsak crrrrek ob 20.00 uri
POSKOČNIH
1.	ZAPELJIVKE - Kdo je koga zapeljal
2.	Ans. PRIMOŽA KELENCA - Otroški dnevi
3.	Ans. BUM - Še vedno me ljubiš
4.	Ans. HLAPCI - Na sodišču sreče
5.	MLADI PETELINI - Pridi v brege dčva
6.	Ans. CEGLAR - Mreža dveh ljubezni
7.	Ans. ORION - Abraham
A
t
POP 7 TOP
1.	WERNER & KLAPA NEVERA - Ne gane me
2.	MANCA ŠPIK - Baila, Baila, Baila
3.	ELA - Nima smisla
4.	KOŠTRUNI - Glej jo glej
5.	MAMBO KINGS - Hauba party
6.	PLATIN - V dobrem in zlu
7.	PETRA SLAPAR - Naj ljubezen vrne se
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Ime in priimek: Tel. številka:
Glasujemza: Naslov:
Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Nagrado prejme: Jakolič Majda Brstje, 2250 Ptuj
PRODAM PEUGEOT 206, letnik 1999 srebrne metalik barve (klima naprava, dve zračni blazini, električl-ni pomik stekel in ogledal, tonirana stekla, meglenke, lita alu platišča z novimi gumami, ter radio s CD in MP3 predvajalnikom). Telefon 031 635 558.
DELO
TAKOJ ZAPOSLIMO MESARJA sekača - prodajalca za nedoločen čas. Potrebne so delovne izkušnje iz prodaje in razseka mesa. Mesarstvo Sirc, Podgorci 24, tel. 041 380 189.
KREDITI
- mobilno bančništvo -
* POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI (do 8 let)
(Tudi za prihodka manjše od 417 €)
STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI (do 30 let)
8VET0VANJEna : 051 804 324
INOVATIVA, Milana Prapotnik a.p, Pivkova ulica 18/a, 2250 PTUJ
Kako srčno si želela, da med nami bi živela, a smrt je hotela, te prezgodaj nam je vzela. Vse, kar storila si za nas nekdaj, v spominu bo in hvala ti vekomaj. Rada si imela vse ljudi okoli sebe, jih razveseljevala in spoštovala, sovraštva in zlobe nisi poznala. Zdaj ni besed več tvojih in stiska rok, ostal je le spomin nate in trpek jok.
SPOMIN
16. avgusta mineva 10 let, odkar nas je zapustila draga
Angela Bukvič
IZ ŽETAL
Hvala vsem, ki se je spominjate.
Vsi njeni
Si kot sonce življenja sijala, za vse svoje ljubezen razdala, odslej boš kot zvezda svetleča, naj ti v nebesih dana bo sreča. Ko imaš nekoga rad, nikoli ne umre samo nekje daleč, daleč je...
ZAHVALA	MTifc
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in tašče
Katarine Plohl, roj. Čuš
IZ SENČAKA PRI JURŠINCIH 32
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali in ste se prišli poklonit njenemu spominu, darovali cvetje, sveče, za svete maše in izrečena sožalja ter jo v tako lepem številu pospremili k večnemu počitku.
Hvala vsem sodelujočim pri opravljenem obredu pogreba.
Z žalostjo v srcu: vsi njeni
Kje so tisti zlati časi, ko vaju smo imeli? Srečni skupaj smo bili, a zdaj odšla za vedno sta tja, kjer konec je trpljenja, dela in skrbi.
V SPOMIN Franc Grosek
IZ LOČIČA 20
1934-2006
15.	avgusta je minilo leto žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedi, brat in tast.
Franc Grosek ml.
IZ LOČIČA 20
1959-2002
16.	septembra bo minilo pet let, odkar smo se poslovili od tebe, dragi sin, brat, boter in svak.
Zahvaljujemo se vsem, ki postojite ob njunem preranem grobu, jima prižgete svečko in jima poklonite lepo misel.
Žalujoči vajini najdražji
Nikoli več te sonce ne zbudi, sedaj te nič več ne boli, kjerkoli si, naj te angel čuva, ker nate bomo mislili mi vsi.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža in očeta
Martina Mikša
IZ ZAMUŠANOV 75
Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter za izrečeno sožalje. Hvala gospodu župniku, cerkvenim pevcem, vnuku in vnukinji za lepe besede. Hvala gospe Mariji za molitev ter pogrebnemu podjetju Mir.
Žalujoči: žena in otroci z družinami
Mostje • Dan spoštovanja vrednot NOB
Okupatorjevi sodelavci - žrtev vojnega nasilja?
Osrednje spominske slovesnosti ob 65. obletnici poslednjega boja Slovenskogoriške-Lackove čete se je v petek, 10. avgusta, v spominskem parku ob gozdičku Laze v Mostju udeležilo okoli 300 udeležencev s širšega ptujskega območja, med njimi tudi veliko mladih. Slavnostni govornik Tone Polšak je ostro zavrnil nekatere poskuse, da bi status žrtve vojnega nasilja lahko pridobili tudi sodelavci okupatorja.
Zbranim ob spomeniku padlim borcem Slovenskogoriške-ga-Lackovega odreda v Mostju, med katerimi so bili poleg članov združenja borcev vrednot NOB Ptuj tudi pripadniki ptujskega območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo, policijskega veteranskega društva Sever iz Maribora, kluba brigadirjev iz Ptuja in skupina 38 brigadirjev iz občine Laško-Radeče, je v imenu domačinov zaželel dobrodošlico župan občine Juršinci Alojz Kavčič, ki je ob tem izrazil željo, da se spomin na dogodke iz NOB ohranja v naši zavesti in podzavesti.
Slavnostni govornik Tone Polšak, član glavnega odbora Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja, je uvodoma ugotovil, da se je družba, za katero so zastavili svoje mladostne ideale in znanje srednjih let, znašla v kulturni, zgodovinski in psihološki praznini, ter med drugim dejal: "V takšnem duhovnem ozračju se po poskusu tako imenovane lustracije pred deset in nekaj leti pri nas še sedaj kar ciklično pojavljajo poskusi popolnega razvrednotenja NOB in njenih pridobitev. Vse to se dogaja s prikritim ali neprikritim prizadevanjem, da bi se moralno, pravno in zgodovinsko opravičila kolaboracija z okupatorjem. Tem poskusom se pridružujejo še težnje po enostranskem lastninjenju odločnih in vsestran-
sko javno podprtih dejanj naše osamosvojitve leta 1991, za kar naj bi bile zaslužne nekatere politične elite, ki so trenutno na oblasti. Tako se je v zadnjem času virus prikrojevanja in prilaščanja zgodovine razširil od zanikanja zgodovinskih dejstev v času druge svetovne vojne celo na obdobje med našo osamosvojitvijo. Pri tem nekateri celo ustvarjajo umetno dilemo o tem, kdo je v vojaškem smislu bolj zaslužen za organiziran odpor proti agresorju JLA. Na srečo velika večina članov tako zveze združenj borcev kot veteranov vojne za Slovenijo in policijske organizacije Sever temu odločno nasprotuje. Za pripadnike vseh teh veteranskih organizacij so junaški boj slovenskih partizanov v času druge svetovne vojne ter odločnost pripadnikov Teritorialne obrambe in policije leta 1991 nerazdružno povezan del ene celote, ki jo pojmujemo pod imenom svoboda in samostojnost slovenskega naroda."
Potem ko je spomnil na nekatere usodne dogodke med NOB v času od leta 1941 do 1945, je Polšak povedal, da bo letos v Sloveniji več kot 300 proslav, osrednja pa bo 8. septembra v Novi Gorici. Kritičen pa je bil tudi ob pogledu na današnje razmere: " Pri nas se dogaja, da se sicer zaradi večinskega javnega mnenja in mednarodnega ugleda in prispevka slovenskih partizanov v veliki
Delegacija z juršinskim županom Alojzem Kavčičem na čelu je k spomeniku padlim borcem skogoriške-Lackove čete položila venec.
: M. Ozmec
Sloven-
Foto: M. Ozmec
Tone Poljšak je v imenu borcev za vrednote NOB ostro zavrnil poskuse, da bi status žrtve vojnega nasilja ahko pridobili tudi sodelavci okupatorja.
protihitlerjevski koaliciji le malokdo upa frontalno napadati naš boj proti okupatorju, zato pa so si zagovorniki sodelovanja z okupatorjem izmislili geslo: NOB -DA, vendar vodilna vloga Komunistične partije v njem-NE. Vendar drži, da enega brez drugega ne bi bilo. Pri tem naša organizacija zastopa stališče, da so bila samovolja posameznikov in ideološko motivirana nasilna dejanja, predvsem pa izvensodne usmrtitve po končani vojni madež naše skupne zgodovine. Ta pa ne more odločujoče prekriti svetlih dejanj izročil in vrednot našega boja, prav tako pa ne more biti alibi za rehabilitacijo kolaboracije."
Posebej oster pa je bil Tone Polšak do aktualnih poskusov enačenja bojev partizanov in kolaborantov: "Prav v zadnjem času smo priča enemu od poskusov enačenja bojev partizanov proti okupatorjem ter služenja v okupatorjevih pomožnih policijskih enotah, kar je domobranstvo dokazljivo bilo. Za to provokacijo stojijo prepoznavne, trenutno vladajoče skupine in posamezniki in ni možno zanikati, da
Če velika maša (15.) mokri, mala maša (8. septembra) praši.
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Predvsem sredi dneva in popoldne bodo krajevne plohe ali nevihte, kakšna pa lahko tudi prej. Zjutraj bo po nekaterih kotlinah kratkotrajna megla. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 16, ob morju okoli 18, najvišje dnevne od 21 do 28 stopinj C. Obeti
V sredo in četrtek bo sončno in precej toplo.
bi zanje sedanji politični vrh ne vedel. Tik pred parlamentarnimi počitnicami in mimo dogovorjene procedure so v parlamentarni proces podtaknili predlog zakona, ki bi ob samovoljnem tolmačenju posameznih upravnih organov omogočal, da bi status žrtve vojnega nasilja pridobili tudi sodelavci okupatorja. Glede tega so stališča Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije nespremenjena: soglašamo, da pridobijo status žrtve otroci enega ali obeh staršev, ki so jih kot civiliste usmrtili organi ali enote NOB, saj otroci niso krivi za dejanja staršev, soglašamo, da pridobijo status begunca osebe, ki so morale med vojno od doma, ker jim je bila hiša požgana ali porušena, kar seveda ne velja za povojne begunce; ne nasprotujemo, da pridobijo pravice žrtev vojnega nasilja mobiliziranci v nemško vojsko, razen tistih, ki so imeli čin nemškega oficirja ali podo-ficirja; odločno pa zavračamo možnost, da bi status žrtve vojnega nasilja lahko pridobili sodelavci okupatorja. Pri tem je treba spoštovati odločitev Ustavnega sodišča, da bi priznavanje statusa žrtev vojnega nasilja osebam, ki so sodelovale z okupatorjem, lahko bilo v
neskladju s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in s tem v neskladju z ustavo Republike Slovnije."
Čeprav se borčevska organizacija vse bolj stara, se jim vsako leto pridružujejo novi člani, tudi mladi, ki podpirajo in spoštujejo vrednote NOB. Predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Ptuj dr. Mitja Mrgole in Stanko Lepej sta izročila članske knjižice 11 posameznikom, ki so se jim pridružili v tem času, v imenu novosprejetih pa se je borcem zahvalila Branka Bezeljak-Gla-zer. Pretresljivi so bili spomini, ki jih je prebrala Marica Visenjak, članica borčevske organizacije iz Gorišnice. Ko so članice pevske skupine KUD Stane Petrovič s Hajdine zapele nekaj partizanskih pesmi, pa jim je spontano pritegnila tudi množica.
Potem ko je tročlanska delegacija na čelu z juršinskim županom Alojzem Kaučičem k spomeniku padlim borcem Slovenskogoriške-Lackove čete položila spominski venec, pa so slovesnost nadaljevali s prisrčnim tovariškim srečanjem ob obujanju spominov na usodne dogodke slovenskega naroda.
M. Ozmec
Osebna kronika
Rodile so: Svetlana Vau-potič Vuzem, Bresnica 1/b, Podgorci - Larisso; Nataša Gojkošek, Lancova vas 63/ a, Videm pri Ptuju - Jana; Silva Zabavnik, Slovenska cesta 5, Središče ob Dravi
-	deklico in dečka; Zdenka Zelenik, Rimska ploščad 20, Ptuj - Aneja; Milena Kramberger, Bišečki Vrh 62, Trnovska vas - Kevina; Tatjana Svetelšek, Lutrje 13, Ponikva - Lauro; Natalija Kovačič, Ješovec pri Kozjem 38, Kozje - Nino; Gabrijela Damevska Kaučič, Podgorci 15 - Bora; Silva Ilešič, Hvaletinci 17, Vitomarci
-	Katjo; Melanie Cebe, Na Devcah 2, Orehova vas
-	Luciana; Mateja Črešnik, Spuhlja 119/a, Ptuj - Tio; Marjetka Potrč, Ločki Vrh 28, Destrnik - Žano.
Umrli so: Mladen Raca, Tovarniška c.6, Kidričevo, rojen 1959 - umrl 5. avgusta 2007; Janez Janžekovič, Sveti Tomaž 35/b, rojen 1957 - umrl 31. julija 2007; Karolina Makovec, rojena Hren, Trubarjeva ul. 3, Ptuj, rojena 1917 - umrla 3. avgusta 2007; Frančiška Žgeč, Kvedrova ulica 4, Ptuj, rojena 1934 - umrla 2. avgusta 2007; Ivan Bervar, Ulica Šercerjeve brigade 2, Ptuj, rojen 1963 - umrl 3. avgusta 2007; Angela Brmež, rojena Cesnik, Gubčeva ulica 38, Ptuj, rojena 1932 - umrla 5. avgusta 2007; Franc Pintarič, Pacinje 15, Ptuj, rojen 1923 - umrl 7. avgusta 2007; Feliks Kurnik, Podvinci 117/a, rojen 1929
-	umrl 8. avgusta 2007.
Poroke - Ptuj: Srečko
Kmetec, Polenšak 34, in Tatjana Škofljanc, Formin 3. Drago Plohl, Markovci 35, in Irena Vajda, Bukovci 91. Martin Kukovič, Suha veja 7, Ptuj, in Aleksandra Skuk, Lancova vas 15/d.
Poroke - Ormož: Tomis-lav Majhen, Stjepana Radi-ča 147, Majerje, Hrvaška, in Polona Kolmačic, Hardek 24, Ormož. Jože Lupnik in Darja Lah, Žvab 17, Ivanjkovci.
Foto: M. Ozmec
Spominske slovesnosti v Mostju se udeležuje vsako leto več udeležencev, letos jih je bilo že okoli 300.
Črna kronika
Zasegli konopljo
Policisti Policijske postaje Go-rišnica so na podlagi odredbe za hišno preiskavo preiskovalnega sodnika okrožnega sodišča na Ptuju 1. 8. v zapuščeni stanovanjski hiši v naselju Pohorje opravili hišno preiskavo. Pri hišni preiskavi in ogledu zemljišča je bilo najdenih in zaseženih 142 rastlin prepovedane droge canabis velikosti 50 do 150 cm in razni predmeti, ki so služili kot pripomočki pri izvrševanju tega kaznivega dejanja. Zoper lastnika bo podana kazenska ovadba na Okrožno državno tožilstvo zaradi suma storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili.
Zasegli kup pasatov
Med 3. in 7. avgustom so policisti PMP Gruškovje zasegli več osebnih avtomobilov, saj so pri temeljiti mejni kontroli ugotovili, da so identifikacijske številke šasije ponarejene. Vozila so bila ukradena na Češkem, Poljskem in v Nemčiji med letoma 2005 in letošnjim majem. V vseh primerih je šlo za VW pasate.