Glas Slovenije s sponzorji Malaysia Airline in Donvalle Travell podaril dve letalski vozovnici I.nagrada Katarina Srebotnik polet Slovenija Avstralija in David Murke polel Avstralija Slovenija 2. nagrada 7 dni bivanja za dve osebi v Surfers Paradisu Franku Tralnjeku Leto 5 / S. 112-1 13 --—- Iz olimpijskega Sydneya R99- THE VOICE OF SLOVENIA 20.12.1997 AVSTRALSKI SLOVENSKI NEODVISNI INFORMATIVNI ČASNIK Cena S 2.00 THE AUSTRALIAN SLOVENIAN INDEPENDENT INFORMATIVE NEWSPAPER Rezultati nagradne igre Iščemo naročnike za Glas Slovenije Podelili letalsko vozovnico do Ljubljane in 7 dni za dve osebi na Gold Co as tu Pri Glasu Slovenije je potekala naročniška akcija za zbiranje novih naročnikov od 17. julija 1997. Komisija, v kateri so bili: pater Valerij an Jenko, Nataša in Steve Drummond, Saša Lajovic, A dele in Aleš Zelič in Stanka Gregorič, je določila, da dobi letalsko vozovnico, torej prvo nagrado Katarina Srebotnik, svetovna mladinska prvakinja v tenisu, ki naj bi se udeležila v januarju Australian Open-a. Katarina je na VTV Velenje liŽS "¡i H brala naš časopis in TV hiša ji je pomagala, da je zbrala največ naročnikov pžA /K 1 (13) in to iz Slovenije. Drugi]e David Muršec iz Melbourna (7 naročnikov), BjCT"" " \ 1 tretja Barbara Gerden iz Mildure (4 naročnike). Glede na to, daje letalska vozovnica namenjena smeri Avstralija - Ljubljana, so nam iz potovalne agencije Slovenia Travel/Donvale Travel iz Melbourna sporočili, da se smer potovanja ne more obrniti. Tako je komisija določila Davida Muršeca kot dobitnika letalske vozovnice s tem, da Glas Slovenije najde sponzorje za Katarino Srebotnik in ji vseeno omogoči vozovnico iz Slovenije do Avstralije. Katarina bo po tekmovanju v Melbournu obiskala tudi Sydney, kjer ji bomo pokazali olimpijske objekte in lepote Sydneya. Nagrada 7 dni za dve osebi v Admiral Motor INN motelu Gold Coast - izžreban je bi Y.Frank Tratnjek iz Melbourna. V primeru, da Frank Tratnjek ne bi mogel potovati do Gold Coasta je bila izžrebana kot druga Barbara Gerden iz Mildure, in če tudi ona ne bi mogla sprejeti nagrade naj bi jo dobil Branko Lapajne iz Sydneya. Gospoda Tratnjeka smo o izidu obvestili, nagrado je sprejel z veseljem kot lepo božično darilo. Srečno pot Tratnjekovi na Gold Coast. Povratno letalsko vozovnico Avstralija-Ljubljana so sponzorirali: Glas Slovenije, Slovenia Travel/Donvale Travel. 18. Maturantski ples v Sydneyu Priznanja maturantom in Marizi Ličan Sydney - Mariza Ličan je dolgoletna radijska urednica na SBS-u (letos je čestitala preko radijskih valov Božič dvain-dvajsetič), dolga leta je poučevala slovenščino na državni šoli in bila predsednica Šolskega odbora. Marizi je na 18. Maturantskem plesu, ki je bil 29. novembra v Klubu Triglav predstavnik Slovenske izseljenske matice v Sydneyu Lojze Košorok predal "listino", s katero Matica podeljuje Marizi častno članstvo. Res so bili na Maturantskem plesu v ospredju letošnji ma-turantje (šest jih je bilo) in nji- Marij a Košorok in Mariza Ličan režeta "torto znanja" hove učiteljice ter starši, toda govorniki so se vsi po vrsti dotaknili tudi zaslug Marize Ličan. Več na strani 19 in 20. "Mariza, bila si in si še vedno steber slovenske vzgoje in izobraževanja v naši skupnosti. Hvala ti Mariza za vse in bog ti daj zdravja in močil" Alfred Breznik, častni konzul Glas Slovenije ustanovil Slovenski informativni center Sydney - Glas Slovenije je 20. decembra 1997, na dan, ko je do pričetka Olimpijskih iger še točno 1000 dni, ustanovil Slovenski informativni center -SICA. Center je namenjen predvsem izmenjavi informacij z mediji v Sloveniji in Avstraliji, turističnim agencijam, posameznim obiskovalcem Avstralije in nenazadnje tudi Slovencem v Avstraliji. Glas Slovenije že pošilja v Slovenijo po E-mail pošti fotografije in tu in tam informacije iz Avstralije. To dejavnost smo razširili iz enostavnega razloga, ker radi delimo informacije! Glas Slovenije na Internetu? Ja, čez nekaj mesecev!_ Malaysian Airline podaril letalsko vozovnico Katarini Srebotnik Sydney - VTV Velenje in Glas Slovenije sta se po zaključku naročniške akcije dogovorila, da bosta sponzorirala teniško svetovno prvakinjo do 16 let Katarino Srebotnik, tako da se bo lahko udeležila Australian Open-a v Melbournu. Glavni sponzorje Malaysian Airline, ki se je zavedal Katarinine kvalitete in v kratkem času odobril brezplačno letalsko vozovnico. Malaysian Airline leti od 28. oktobra 1997 na liniji Avstralija (Melbourne-Sydney) - Zagreb. V dogovoru z Republiko Slovenijo bo, po neuradnih podatkih, letel tudi dvakrat tedensko do Ljubljane, direktno iz Avstralije. Sponzorje za vse ostale stroške za Katarino in njenega očeta (tudi za potovanje od Melbourna do Sydneya)še vedno iščemo. Seson's Greetings GLAS SLOVENIJE THE VOICE OF SLOVENIA Ilstanovljen-Established in 1993 Izhaja dvakrat mesečno GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA-EDITOR Stanka Gregorič UPRA VNIK-MANA G ER in/and TEHNIČNI UREDNIK-TECHNICAL EDITOR Florjan A user USTANOVITELJI FOUNDERS: Alfred Breznik, Stanka Gregorič, Dušan Lajovic, Štefan Merzel TISK Glas Slovenije - Sydney Glas Slovenije je nedobičkonosen časnik. Mnenja izražena v njem ne predstavljajo vedno mnenja uredništva. Avtorji sami odgovarjajo za svoje prispevke; uredništvo si pridružuje pravico skrajševanja prispevkov. Vse pravice pridržane. Ponatis ali uporaba celote ali posameznih delov (na slovenskih radijskih oddajah, v drugih časnikih in revijah) dovoljen le kadar je naveden vir (Glas Slovenije) Naročnine Letna naročnina $ 50.00 polletna $ 30.00 letalska letna naročnina v prekomorske države S100.00 Cena posamezne številke s poštnino $ 3.00 Sponzorji Od$500.00 navzgor Ogiasi Cenik oglasov v upravi Mali oglasi Do 20 besed S 10.00 vsaka naslednja beseda 50 centov; fotografija dodatnih S 10.00 Tiskovni sklad (prostovoljni prispevki) GLAS SLOVENIJE lahko naročile na naslov: P.O.Box 411 Harris Park 2150 NSW Australia Telefon/Fax: (02) 9897 1714 Email: o venia@zela. org. au Dopisniki v tej Številki: Jožica Gerden (Mildura)Stankc Gregorič (Sydney) Lojze Kosorok (Sydney) Marjan Peršic (OLD) Barbara Poredoš (Sydney) Renata Susanj (Sydney) 'V . . Mirko Vasle (Argentina) Iz dnevnika Stanke Gregorič urednice Bralcem in prijateljem Glasa Slovenije se zahvaljujemo za zaupanje, za poslane voščilnice in lepe želje. Vsem enostavno nismo mogli odgovoriti. Dragi dopisovalci in mladina, hvala za sodelovanje - ostanite še naprej z nami! Zahvaljujemo se našim zvestim sponzorjem in oglaševalcem! Novim naročnikom, še posebej iz Slovenije, prisrčna dobrodošlica! Naše sporočilo: podarimo si mir, upanje in veselje! Blagoslovljen Božič in srečno 1998 Urednica in upravnik V h i tečem nemiru vsakdanjika smo neopazno odtrgali zadnji list s koledarja pred prvo adventno nedeljo. Kam drviš vse dni, kakšen je svet, ki ga preprosto sprejemaš in mu daruješ vse svoje minute? Kakšen je tvoj današnji dan -poln nemira in naglice - nisi zadovoljen z njim. Nisi bil zadovoljen z včerajšnjim ali boš z jutrišnjim? Kam greš? Kje je cilj, kaj hočeš in kaj pričakuješ, da te vse dni tako žene k njemu, da se še zamisliti ne utegneš? Je to res jutrišnji dan, je to prihodnje leto? Tako malo reči šteje v tem življenju in prav zanje nikoli nimaš časa. In Bog to ve, zato ti jo zagode: pride kot nebogljen otrok in leže na slamo najrevnejših. Ne zato, da bi otroci gojili nežno pravljico -zato, da bi se ustavili odrasli in prevrednotili vrednote. Pred novorojenim je vse naše stremljenje postavljeno v pravo luč; ob tihih adventnih večerih ko je ob plamenu sveč misel plahutala kot nevajena ujeta ptica, si bil začuden, in hvaležen si našel odgovor: zelo preprosto bo, kot bo preprosta sreča, ki bo napolnila nemirno srce. Če seveda še najdeš zapuščeno dete, ki še joka v tebi. /prirejeno po Naši družini/ Za začetek Avstralija Bili so tu, mi pa te sa nismo vedeli Martin Brilej, športnik s presajeno ledvico BRON iz Sydneya V Glasu Slovenije smo pisali o enajstih svetovnih igrah športnikov s presajenimi organi, ki so se odvijale v začetku oktobra v Sydneyu. Del prvenstev je potekal na olimpijskem kompleksu nedaleč od našega uredništva. Takrat, žal, nismo vedeli, da se je tega prvenstva udeležila tudi slovenska ekipa, ki jo je sestavljalo devet tekmovalcev, menedžer in vodja odprave. Slovenski tekmovalec v hitri hoji Martin Brilej iz Litije je sebi in Sloveniji prihodil bronasto medaljo. V njegovi disciplini, hoji na pet kilometrov, je nastopilo kar petindvajset borbenih hitrohodcev, in čeprav je že po prvih sto metrih dobil dva opomina, je zadržal mirno kri tudi, ko gaje na polovici poti prehitel Francoz Gerard, poznejši dobitnik srebrne medalje. Martin ima doma že cel šop medalj in zdaj se pripravlja na dvanajste svetovne igre, ki bodo čez dve leti na Nizozemskem. Je tudi predsednik fundacije Villa Litta in avtor nekaj knjig, med njimi Spomina na Litijo. Od nekdaj je bil navdušen športnik, veliko je plaval, tekel in kolesaril, kasneje pa se mu je iz prehlada razvilo kronično vnetje ledvice. Prav gotovo je vsem nam žal, da nismo mogli bodriti naših slovenskih športnikov s presajenimi organi - iz enostavnega razloga: ker nismo vedeli da na tem prvenstvu nastopajo! #hmA sun'CMie 2a/2J^r Oily, OLIMPIJSKA STRAN 20. DECEMBER 1997 - ŠE 1000 DNI DO OLIMPIJADE V SYDNEYU Syd in Millie - olimpijske maskote sporočajo svetu za leto 1998 Peace Around the World Goodwill to all £OC£ 999 § Diplomatsko konzularna predstavništva Veleposlaništvo Republike Slovenije Advance Bank Centre - Level 6 60 Marcus Clarke Street, Canberra City telefon: (06) 243 4830 fax (06) 243 4827 Pisma in drugo poŠto poslati na naslov: Embassy of Slovenia P.O.Box 284 - Civic Square, Canberra ACT 2608 Veleposlaništvo je odprto vse delovne dni od 9.00 -17.00 uradne ure so od 10.00 - 14.00 * Konzulat RS (Sydney) Častni konzul Alfred Brežnik. Obisk urada izključno po dogovoru (By appointment only) telefon: (02) 9314 5116 fax: (02) 9399 6246 PoStni naslov: P.O.Box 188 Coogee NSW 2034 * Konzulat RS Nova Zelandija Častni konzul Dušan Lajovic Eastern Hutt Road, Pomare, Lower Hutt (Wellington) NZ telefon: (04) 567 0027 fax: (04) 567 0024 Poštni naslov: P.O.Box 30247 Lower Hut NZ Poštni naslov v Avstraliji: P.O.Box 5 Smithfield NSW2164. telefon: (02) 9604 5133 fax: (02) 9604 009 * Konzulat Avstralije Častni konzul Viktor Barajga. Trg Republike 3/XII, Ljubljana 1000, Slovenija, telefon: (61) 125 4252 fax. (61) 126 4721 Blagoslovljene božične praznike, v novem letu 1998 pa Bog daj srečo, zdravja vsem pri Glasu Slovenije Paula Zemljak z družino Vesele praznike vam vsem skupaj želimo Zabkarjevi Glasu Slovenije Vesele božične praznike in srečno 1998 Romana '/.rzut Favier s soprogom Frankom VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE Canberra Vsem Slovenkam in Slovencem v Avstraliji, njihovim družinam in prijateljem ter vsem slovenskim organizacijam želimo vesele praznike ter veliko zdravja in sreče, zadovoljstva in uspehov v prihajajočem letu 1998. Helena Drnovšek Zorko z družino Tina Grosvenor s soprogom Sydney. 1997 Slovenskim rojakom v Avstraliji, Sloveniji in po svetu želim blagoslovljen Božič in srečno novo leto 1998 Alfred Brežnik častni konzul RS z družino Vesel Božič in veliko sreče v 1998 želi Dušan Lajovic častni konzul RS za Novo Zelandijo z družino Vsem Slovenkam in Slovencem ter vsem prijateljem v Avstraliji želim vesele božične praznike in najboljše želje po osebni sreči in zdravju v letu 1998. Skupaj z družino se velikokrat spominjamo na čudovite čase preživete v Avstraliji, še posebej pa pogrešamo naše številne prijatelje. Aljaž Gosnar z družino, Ljubljana To Glas Slovenije Merry Christmas Happy New Year 1998 Australian Honorary Consulate _ Slovenia - Uredništvu literarne revije Svobodni razgovori, uredniku in upravniku ter sodelavcem mesečne verske in kulturne revije Misli, urednicama slovenske oddaje Radia SBS, urednikom drugih slovenskih radijskih oddaj in društvenih listov, učiteljicam slovenskega jezika, verskim središčem, slovenskim društvom in organizacijam želimo lepe praznike, predvsem pa uspešno leto 1998 - Glas Slovenije Vsem prijateljem in znancem, obilico božičnega razpoloženja ter v novem letu vse lepo in dobro ter trdnega zdravja! Vsem kulturnim in društvenim delavcem in vsem, ki se trudijo v naših slovenskih organizacijah in ustanovah za dobrobit naše slovenske skupnosti res veliko uspehov v prihajajočem letu 1998. In ne nazadnje naj veljajo vse najine dobre lelje tudi urednici in upravniku našega lista -GLAS SLOVENIJE! Lojze in Marija Košorok 'CHRISTMAS Glas Slovenije čestita skupini Australian Slovenian Review, ki je trimesečno revijo pripeljala do polnih štirih let. V letu 1998 še več takih številk kot je bila prva v petem letu. Veliko uspeha! Člani Izseljenskega sveta -Slovenske izseljenske . matice- za Slovence po svetu v Avstraliji, žele vsem slovenskim organizacijam, verskim središčem in posameznikom prijetne praznične dni ter uspešno sodelovanje v novem letu 1998. Ivo Leber - Victoria, Lojze Košorok - New South Wales, Mirko Cuderman - Queensland in Vida Končina - South Australia Draga urednica in upravnik Glasa Slovenije! V Iskrena hvala za vaš časopis, ki me tako zvesto obiskuje. Posebej vama čestitam za bogato ilustrirane strani, za prijetno obliko in brezhibno slovenščino. Glas Slovenije mi pomeni veliko več, kot sem si lahko kdaj mislila, da mi bo pomenil katerikoli časopis. Ni le glasnik slovenskega življa z najbolj oddaljene celine, ampak je gotovo najbolj sveži časopisni informator o celovitem dogajanju tukaj, v Sloveniji. Kot bi se slovenski časopisi in revije združili pod eno streho in bi vsak prispeval svojo naj-novico za Glas Slovenije. Kako lahko vsakih 14 dni napolnita 16 strani časopisa z novicami, ki jih je treba najprej izbrati iz velikega kupa in prevoziti velike daljave, da prideta do junakov svojih zgodb? Vse to gradivo je treba preoblikovati v "sočna jedrca", jih razporediti tako, da je za vsakega bralca nekaj. Res sta prava čarodeja! Ali imata v hiši palčke, ki vama ponoči pomagajo delati časopis? V novem letu želim vama, vašim bralcem, da bi imeli čim več novih naročnikov in zvestih bralcev, da bi imel vedno čisto grlo in prodoren, jasen glas, katerega zven naj pride do sleherne slovenske družine v Avstraliji. Srečno 1998 tudi vsem, ki dopisujejo v Glas Slovenije in ki ga finančno podpirajo. Vsem darovalcem plišastih koal za novo Pediatrično kliniko v Ljubljani želim zdravo, mirno, zadovoljno srečno novo leto 1998 s prisrčnimi pozdravi iz zdaj že rahlo pobeljene Slovenije. Naj bodo bližajoči se božični prazniki blagoslov za vsako družino in za vse ljudi, da bo vsak novi dan prepojen z mirom in ljubeznijo v srcih. Srečno - srečno - srečno! Milica Štivan, Ljubljana TISKOVNI SKLAD $ 30.00 Martin Berkopec $ 20.00 Jožica Gerden, Ivan Rudolf $ 25.000 Bewerly and Ljenko Urbančič; $ 10.00 Mara Mericka HVALA -E. Vsem pri Glasu Slovenije želim vesele božične praznike ter srečno novo leto 1998 Lep pozdrav Franc Pečovni k Draga naša Stanka in Florjan, želimo vam vesele praznike in srečno novo leto ter uspeha pri časopisu! Janko, Pamela, Juanita in John Paul - Cooma Uredništvu vašega časopisa prisrčna hvala za petletno podporo naši slovenski oddaji v Geejongu- Radiu 3 YYR z 'gratis' pošiljkami Glasa Slovenije. Vimenu nas z radia in naših poslušalcev vam želimo vesele in blagoslovljene božične praznike ter srečno, bogato, zdravo in uspehov polno novo leto 1998. Ekipa slovenske oddaje Geelong Francka Nek rep David Peršič Rojaki iz Newcastla iskreno čestitamo Slovencem sirom po Avstraliji ob božičnih in novoletnih praznikih Marija Grosman Ivo Klopčič Eleonora White želi vsem Slovencem v Avstraliji vesele božične praznike in vse najlepše v prihajajočem letu. Darovalcem denarja za vse moje akcije za bolnišnice v Sloveniji velika hvala! Na tak način se oglašam zaradi posledic po operaciji oči, saj mi ni mogoče pisati voščilnic. Eleonora White, Sydney Uredništvu Glasa Slovenije in vsem bralcem želim srečen Bočič in Novo leto! Elica Rizmal. Radio SBS Melbourne Uredništvu! Samo par besed da se vam zahvalim za Glas Slovenije v katerem je dosti novic in se nam dopade, ker pišete o celotni Sloveniji in avstralskih Slovencih, predvsem pa dosti s Primorske. Vesele in blagoslovljene božične praznike in polno sreče in zadovoljstva v novem letu vam želita Marija in Ivan H are) iz Tullvia V imenu Slovenskega kluba Perth želimo Glasu Slovenije mnogo uspeha v letu 1998 Pismo iz Slovenije Spoštovana gospa Gregorič! Minil je čudovit mesec, ki sva ga s hčerko Tino preživeli v Avstraliji. Sedaj sva doma, pogovori v družini in s prijatelji pa venomer obujajo spomine in doživetja iz Avstralije. Bilo je enkratno! Upam, da bova lahko drugo leto zopet prišli na turnirje, ki so spomladi in v jeseni (po našem času). O najinem potovanju vas bova pravočasno obvestili, bili pa bi zelo veseli, če se morda oglasite. Želimo vam vesele božične praznike in srečno ter zdravo NOVO LETO 1998 družina teniške igralke Tine Hoj/iik iz Maribora Spoštovano uredništvo časnika GLAS SLOVENIJE! Najprej iskrene čestitke ob urejanju tako zglednega izseljenskega časnika in ob najbolj sodobnem poročanju novic iz sveta in našega izseljeniškega sveta v Avstraliji, se vama zahvaljujem za sodelovanje in vama in naročnikom oziroma bralcem želim vesel Božič, v novem letu 1998 pasi podajmo roke po zgledu avstralskih domorodcev in končno posta-nimo eno - avstralski Slovenci, ki ljubimo in spoštujemo našo Slovenijo in si želimo iskrenega medsebojnega sodelovanja in spoštovanja ter zdravja in sreče, pa tudi odpuščanja. Najlepša hvala za sodelovanje in razumevanje. Mariza Ličan z Radia SBS in možem Milanom, Sydney Odbor Kluba Planica Wollon-gong vošči blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto vsem svojim rojakom. V imenu odbora Margaret Hatežič, tajnica V imenu novega odbora Slovenskega društva Sydney želim vam pri Glasu Slovenije in vsem slovenskim rojakom vesele božične praznike in srečno ter uspešno Novo leto 1998 Za odbor Ivanka Bulovec Spoštovana ga Stanka, vam, Glasu Slovenije in vsem tistim, ki Vam pomagajo pri izdaji, želimo prijetne božične praznike ter mnogo uspehov in zadovoljstva v novem letu 1998 Emil in Marija Grosman, Newcastle KLUB TRIGLAV SYDNEY želi blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto vsem svojim rojakom! Za odbor Karel Pelcar, predsednik Slovenski narodni svet Viktorije "Zdravja, uspeha, medsebojnega razumevanja in spoštovanja!" To je naše sporočilo za vse slovenske rojake, kjerkoli so, v Avstraliji, Sloveniji aH drugod po svetu. Srečen Božič in Novo leto! Štefan Mcrzel - predsednik Vinko Rizmal - tajnik Vsem slovenskim prijateljem in znancem želim za prihajajoče praznike veliko božjega blagoslova in srečno novo leto Galija Čuješ - Svdnev Urednici in upravniku Glasa Slovenije Jezušček Vam naj podari božične sreče in miru, v novem letu pa zdravja in uspeha v vseh naporih, želimo Cvetko Falež in moji, Canberra Spoštovana gospa urednica, čestitam vam na lepo urejenem listu in Vam želim vesele božične praznike ter srečno in uspešno novo leto. Prisrčen pozdrav Martin Berkopec, Crovdon -Viko tir j a Slovenski narodni svet Južne Avstralije želi vsem svojim rojakom blagoslovljen Božič in srečno novo leto 1998 Janez Zagorc predsednik iiWHa Žj$s|J Slovenska pevka Simona Weiss pošilja 1111*1 preko Marize Ličan vsem avstralskim Mfi Slovencem najlepše želje za prihajajoče božične in novoletne praznike Slo JgKO ver^^^edišče sMa^cl r u ž i n allS ela i d e že^pem svoj iiffirojakom b^^gvljen Božič,in veliko Vsem bralcem Glasa Slovenije želim blagoslovljene božične praznike ter srečno in polno uspehov novo leto. Lep pozdrav Mirko Vasle, voditelj radijske oddaje "Okence v svetlkArsentina m o\ i.nije 20.I2.IW7 Vesele in blagoslovljene božične praznike. Vsi dnevi v novem letu pa naj Vam prinesejo obilo zdravja, veselja in osebne sreče v družini in med prijatelji. Vsem, ki ste v d-lovnem razmerju pa mnogo delovnih uspehov še naprej. Vse to Vam iz srca želijo Rudolfovi iz IVollongonga Vesele in blago/sov/jene bžične praznike ter srečno in zdravo ter uspeha polno novo leto 1998 Vam želi Ivo Klopčič, Newcastle Best Wishes for Christmas and the New Year Vesele, blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 1998 Vam želi družina Vodušek, Coobram Avstralska slovenska konferenca Naj vsem Slovencem v Avstraliji, Sloveniji in po svetu božje dete nakloni božičnega miru in sreče, v novem letu pa zdravja, veselja ob delu in mnogo uspehov Jožica Gerden, tajnica Cvetko Falež, predsednik Draga gospa Gregorič, obilo sreče in uspeha Vam želim za Božič in Novo leto 1998. Tako v osebnem življenju, kakor tudi pri urejanju vašega Glasu Slovenije. Maks Namestnik, Perth Pozdravi v Slovenijo Hčerki Bredi Mihevc, možu Filipu in sinu Luku iz Celja (tudi naročniki Glasa Slovenije), od vseh nas iz Avstralije za Božič in Novo leto sreče, zdravja in božjega blagoslova Paula Zemljak z družino Dear Stanka and Florjan, we wish you all the best and a safe and happy Christmas and a fruitful New Year. Thank you for your support of the ASR Best wishes The Australian Slovenian Review Sedma obletnica plebiscita 23. decembra 1990 je naš slovenski narod na plebiscitu z veliko večino 88,5% odločil, da hoče enkrat za vselej postati sam svoj gopodar. Glasoval je za suvereno slovensko državo. Zdaj jo Slovenci imamo! Ob obletnici vsem Slovencem v Avstraliji, v Sloveniji in po svetu z najlepšimi željami po razumevanju in spravi Glas Slovenije Za slovenske časopise v zamejstvu in po svetu ni denarja?! K proračunski postavki Urada Republike Slovenije za Slovence po svetu v zamejstvu in po svetu so poslanci z 38 glasov 'proti' in 29 glasovi 'za' zavrnili dopolnilo, 'težko' skoraj pol milijarde SIT, ki gaje predlagala parlamentarna komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu pod vodstvom Marjana Schifrerja. Iz številk sledi, daje Podobnikova Slovenska ljudska stranka vsaj delno volila proti. Od skupno dvanajstih dopolnil k tej proračunski postavki so poslanci potrdili le vladno dopolnilo v višini sto milijonov SIT ter pet milijonov tolarjev za sofinanciranje radijskih in TV programov za Slovence po svetu ter pet milijonov tolarjev za Svetovni slovenski kongres. Slovencem po svetuje tako namenjeno 1,2 milijarde tolarjev. Aljaž Gosnar na novem delovnem mestu Aljaž Gosnar, bivši odpravnik poslov Veleposlaništva RS v Canberri je od 1. novembra naprej prevzel novo dolžnost v Ministrstvu za zunanje zadeve, kjer je imenovan za državnega podsekretarja, vodi pa Delovno skupino za sodelovanje Slovenije v Varnostnem svetu Združenih narodov. Ustanovitev socialne akademije Slovenski katoliški izobraženci (SKI) so ustanovili s pomočjo Inštituta za filozofijo in družbeno etiko pri Teološki fakulteti v Ljubljani in njenem oddelku v Mariboru socialno akademijo (SAK). Namenjena je vsem, ki se želijo udeleževati javnega življenja, pa bi se radi poučili o pravnih, socioloških, filozofskih in moralnih, teoretičnih in praktičnih temeljih tega delovanja na področju gospodarstva, politike, prava, javnega komuniciranja in na drugih področjih. Take akademije že dalj časa uspešno delujejo na zahodu, posebno v Nemčiji in Avstriji. Kandidati za ljubljanskega župana -volitve 21. decembra Volilna kampanja je v teku, znani pa so že nekateri kandidati, med njimi je Anton Jeglič, univerzitetni profesor, Vika Potočnik, kandidatka LDS, Anton Colarič, kandidat ZLSD, Danica Simšič iz Demokratske stranke, Blaž Svetek, predsednik stranke Naprej, Slovenija. S teharskih grobišč Predsednik Okrožnega sodišča v Celju Andrej Pavlina je pred člani Teharske komisije 17. novembra poročal o dosedanjem poteku preiskave v zvezi z lanskim razkritjem dveh množičnih grobišč na celjskem griču Golovec. Na podlagi posmrtnih ostankov in predmetov so ugotovili, da so v grobišču pri gostilni Kokošec ležali posmrtni ostanki 32 okrutno umorjenih žrtev in da so bili umorjeni pred več kot štiridesetimi leti. Zaradi tega je javni tožilec vložil kazensko ovadbo zoper neznane storilce in jih osumil, da so storili vojno hudodelstvo zoper vojne ujetnike. Določil je zaslišanje osmih in soočenje dveh prič. Drugo golovško grobišče v neposredni bližini osnovne šole Frana Rosa je veliko večje, tožba glasi: storilci so zgrešili kazniva dejanja zoper človečnost in mednarodno pravo, ki z leti ne zastarita - hudodelstvo zoper vojne ujetnike in genocid. Stota operacija na srcu V četrtek, 18. decembra so v Mariboru opravili stoto operacijo na odprtem srcu. Lju-Ijansko-mariborsko sodelovanje je prineslo olajšanje hudim srčnim bolnikom. Operacijo sta opravila dr. Janez Kirbiš in doc. Tone Gabrijelčič iz Ljubljane, asistiral pa jima je Mariborčan dr. Gorazd Košir. Po operaciji je operacijsko ekipo čakala torta, pripravljena v obliki srca. Razrezali jo kajpada niso s skalpom. 100 letnica elektrarne Ob soletnici Mestne elektrarne Ljubljana (MEL), spomenika tehnične kulturne dediščine, je bila na Slomškovi posebna slovesnost; v obliki artistične akcije jo je pripravil Matjaž Berger. Slovenska vojska bogatejša za devet pilatuso v Gre za nakup devetih letal z oznako PC9 in dveh letal tipa PC6. Prva letala naj bi priletela v Slovenijo že prihodnje leto. Slovenija sicer že ima tri letala PC9 (F-16) Letalski hrup nad Slovenijo Novi letalski koridor preko Slovenije povzroča velik hrup na relaciji Lendava-Bogojina-Puconci-Avstrija. Prebivalci se sprašujejo ali bo ta hrup stalen ali zaradi balkanskih vojn samo začasen. Tudi v nacionalnem Triglavskem parku se mora omejiti ali celo prepovedati letalski oziroma helikopterski promet v komercialne, športne in turistične namene. Na nedavni mednarodni konferenci o klimatskih spremembah v Kyotu na Japonskem je potekala mednarodna akcija Prava cena za letalski promet. V akcijo so bile vključene strokovne in nevladne okoijske organizacije iz 15 evropskih držav, med njimi tudi Slovenija. Sodelovale so tudi ZDA, Japonska in Avstralija. 'si.ove.vije 20.12.1997 Za las ušli katastrofi - na pomoč, opera gori! Šestindvajsetega novembraje v ljubljanski operni hiši začelo tleti pod odrom. Dim je že zasegel oder in dvorano z novimi rdečimi sedeži in talnimi oblogami. Na srečo so gasilci hitro opravili z ognjem. Brez znamenite stavbe ljubljanske opere Ljubljana ne bi bila Ljubljana. Dobrodelna akcija za dom v Logatcu V Sloveniji je stekla dobrodelna akcija pod naslovom "1000 glasbenih želja za dom Marije in Marte", namenjena je zbiranju sredstev za izgradnjo in dograditev Doma Marije in Marte v Logatcu. V domu bodo našli bivališče bolni, ostareli in onemogli. Akcijo bo speljal Notranjski Radio, Radio Zeleni val. Jana in Kompas Holidays za praznične dni v Vatikan, na papeževo polnočnico Za praznične dni je tednik Jana v sodelovanju s Komaps Holidays za svoje bralke in bralce pripravila presenečenje: za štiri dni na božično praznovanje v Rim. Na božični večer se bodo odpravili v Vatikan in v veličastni baziliki sv. Petra ob obiskovalcih z vsega sveta prisostvovali enemu najbolj prazničnih cerkvenih dogodkov leta, slavnostni polnočnici papeža janeža Pavla II. Mimogrede, cena prevoza, hotelske storitve, organizacija in vodenje potovanja bo stala 349 DEM. Prevod avstralske \S knjižice "Življenje z Dow novim sindromom " V Sloveniji so pričeli izvajati avstralski program za prizadete z Dovvnovim sindromom. Gibanje nameravajo razširiti in vanj se vpisuje vedno več Slovencev. V delo zgodnje intervencijeje vključenih že 15 otrok. Prevod in priredba avstralske knjižice Življenje z Dow novim sindormom je pred izidom, podprlo jo je ministrstvo za Šolstvo in šport. Pripravljajo tudi dobrodelne koncerte, izdelujejo igrače za terapijo, novoletne voščilnice za sponzorstvo in podobno. Bučijada v Cerkljah V Cerkljah na Gorenjskem so letos že dvanajstič zapored izbirali naj... slovenske buče. Jože Kepic iz Dvorij pri Cerkljah je 197 centimetrsko bučo zmagovalko pripeljal kar s konjsko vprego, Janez Rozman iz Gorice pri Radovljici je ponosno razkazoval največjo bučo, ki je tehtala 88 kg, Kati Marčec z Bleda pa se ni odmaknila od svoje buče, ki sojo sodniki spoznali za najlepšo med bučami. Da bi bili ljubeznivi vse leto Direktorica družbe hotel Ilirija Sonja Černčič Lagervvall, dolgoletna turistična delavka je organizirala 13. decembra Lu-cijin praznik (ki je najbolj priljubljen na Švedskem). Vso zadevo so si zamislili skupaj s slovensko-švedskim društvom, Pikinim festivalom iz Velenja in Zvezo prijateljev mladine iz Šiške. Na programu je bil prodajni sejem, razstava Pika nogavička, peljal je Lucijin vlak. Za vlogo Lucije je bila izbrana Tanja Moškrič iz Dobrunj, ki je glavi nosila krono s svečami. Nobeno kolo se to noč ne bi smelo voziti, kolovrati morajo samevati -takšne so švedske vraže. Švedi so menili, daje 13. decembra najdaljša noč v letu, sveče pa naj bi izganjale mrakobnost zimske teme. Običaj izvira iz leta 1764. Tega dne so jedli kekse, da bi bili ljubeznici vse leto. Postavili smreko prijateljstva Ljubljanski predpraznični utrip so popestrili še v najstrožjem središču glavnega mesta. Pri Prešernovem spomeniku so namreč postavili jelko, ki sojo posekali na tromeji Slovenija-Avstrija-Italija. S tem simbolnim dejanjem želijo vse tri občine na stiku treh narodov, Kranjska Gora, Podklošter in Trbiž, poudariti prijateljstvo med državami in narodi. Morebiti je postavitev praznične jelke tudi zgodnji znanilec skupnih zimskih olimpijskih iger leta 2006, za katere se ogrevajo vse tri države. Potegavščina avstralskega podjetnika iz Pertha v Kopru Večkrat smo že pisali o av- mesečna zamuda pri projektu, stralskem slovenskem podjetniku iz Pertha, ki je hotel v Kopru zgraditi veliki center imenovan Toncity. Zdaj je v Nedelu Dušan Grča zapisal sledeče: Zadnje čase se v Kopru na veliko govori o centru Ton-city. Pa ne zaradi njegovega odprtja, ki gaje na začetku tega leta (mimogrede: nekaj Druga nagrada "Grand Prix de l'Exposition WIPA " slovenski znamki Nagrada "Grand Prix de l'Exposition WIPA" se vsako leto podeljuje najlepši znamki sveta kot spomin na legendarno mednarodno razstavo poštnih vrednotnic. Med najboljšimi znamkami posameznih držav žirija izbere zmagovalca. Žirijo sestavljajo generalni direktor Post&Telekom Avstrija, direktor Osterreichische Staatsdruckerei (avstrijska državna tiskarna) ter znani umetniki in predstavniki- filatelrstičrrega strokovnega tiska. Izmed prispelih 70 znamk, ki so jih posamezne poštne uprave poslale kot svoje najlepše znamke, je žirija izbrala: Prvo mesto je zasedla znamka Združenih narodov, New York, znamka v nominalni vrednosti 0,50 dolarja izdana na temo "Socialni vrh". Drugo mesto je zasedla znamka Pošte Slovenije z nominalno vrednostjo 13 tolarjev avtorice Marlenke Stupica na temo "Zima". Na tretje mesto seje uvrstila znamka Slovaške._ vrednem 160 milijonov dolarjev, in pri zagotovitvi skoraj 1000 novih delovnih mest, je bila povsem razumljiva) napovedal smeli avstralski poslovnež iz Pertha in njegovi partnerji v Sloveniji, ampak zato, ker od vsega ni videti nič drugega kot njegove potopljene temelje. Gradbišče stoji. Načrti za Toncity so bili narejeni, pri tem pa je tudi ostalo. Toncity dolguje občini Koper za zemljišče 360.000 mark, gospodari pa na zemljišču, zaradi katerega se pogreza cesta, ki vodi v Luko Koper. Občina je ugotovila da s Toncity pacifikom pogodbe ne morejo razdreti, bodo pa storili vse, da bodo podjetje, kije obljubljalo pravi preporod mestu, pristanišču in Sloveniji, prisilili k plačilu dolga za zemljišče in popravilo ceste. Zato se danes v Kopru in Portorožu (obljubljena obnova hotela Palače) širijo govorice, da seje preveč verjelo poslovnežu, kije poceni kupil zemljišče in ga bo drago prodal ter tako s potegavščino oziroma prodajo zamisli o obetavnem poslovnem središ&i tržil dobiček. 20 12 /997 Še iz tiska Sky Air Services Agent za Malaysia Airline Poleti direktno Avstralija - Zagreb Zagreb - Avstralija Sydney: (02) 9299 6388 Melbourne: (03) 9699 9355 Perth: (09) 9486 1114 Adelaide: (08) 8221 6638 Ljubeznivi baročni slikar V Šentrupertu na Dolenjskem so se pred kratkim spomnili baročnega slikarja Antona Postla. Na sliki sv. Cecilija iz cerkve Sv. Križa v Jurjevici pri Ribnici, olje na platnu, 78 x 69 cm, restavriral Tomaž Pcrko, 1995 MAG NOVA REVIJA Evropski mesec kulture je bil večja katastrofa, kot se zdi. Župan Dimitrij Rupel je Ljubljančanom in Slovencem nasploh pobral 6 milijonov mark, češ, z manj denarja na Evropo ne moremo narediti nobenega vtisa. Ves denarje nato zaupal neki Lilijani Rudolf, jo razglasil za direktorico in zadeva je bila opravljena. NOVI LIST Uradnih hrvaških odzivov in pojasnil, zakaj je prišlo do črtnaja slovenske manjšine iz hrvaške ustave, ni, vendar pa se je iz neuradnih virov blizu državnega vrha izvedelo, da zato, ker tudi Hrvati v slovenski ustavi niso manjšina, piše reški Novi list. Predsednik Slovenskega kul-turno-prosvetnega društva Bazovica Vinko Žibert je izjavil za Novi list, da so neprijetno presenečeni, ogorčeni in razočarani ter ostro protestirajo zaradi omenjenega postopka. To je stališče vseh slovenskih združenj. Predvsem Slovenci na Reki so stoletja vplivali na oblikovanje hrvaške kulture in mentalitete. CELOVŠKI ZVON Iz uredništva koroške slovenske revije Celovški Zvon so sporočili, da prihodnje leto ne bodo več izhajali. Mohorjeva družba iz Celovca namreč ni več pripravljena pokrivati finančno izgubo te revije. Glavni urednik revi je Vinko Ošlak namiguje, da so v pripravi načrti za novo revijo Mohorjeve družbe. Za Celovški Zvon pa bi bila morda edina rešitev ta, da bi jo prevzele vse tri Mohorjeve in da bi se uredništvo preselilo v Slovenijo. Oblikovalci besedila Ure evropske resnice so na novinarski konfrenci predstavili izjavo z naslovom Odgovor 97, v katerem zahtevajo da državni zbor odločno in z razločnimi besedami obsodi delovanje komunističnega totalitarnega režima v Sloveniji in s tem jasno razmeji demokracijo od totalitarizma. V izjavi ugotavljajo, daje državni zbor 10. decembra zavrnil predlog Resolucije. "S tem je privolil v kontinuiteto s prejšnjim režimom in zavrl slovenski demokratični razvoj." Člani zbrani okrog literarne Nove revije poudarjajo, daje bilo po vojni pobitih več kot 10.000 ljudi, 28.000 državljanov je šlo skozi politične sodne postopke, 200.000 državljanom je bilo odvzeto premoženje. Podpisniki izjave tudi poudarjajo, da gre pri lustracijski Resoluciji za moralno obsodbo komunističnega režima. "V tej državi živijo ljudje, ki bi morali odgovarjati kot vojni zločinci..." je pojasnil Jože Pučnik, kije tudi čustveno komentiral razpravo o lustracijskih dokumentih: "Govorjenje v državnem zboru je bilo napad na temelje kulture, iz katere smo zrasli, napad na smisel življenja in napad na moj smisel življenja." Zločin je zločin, ne glede na to, kdo ga opravi, je poudaril Pučnik. Za razpravo v državnem zboru je še dejal, da je bila "oblika zagovednosti in pokvarjenosti" nasprotnikov predlaganega besedila o obsodbi. Izjavo Odgovor 97 so med drugim podpisali: dr. Jože Pučnik, Janez Bemik, Viktor Blažič, Drago Demšar, Niko Grafenauer, Drago Jančar, dr. Joža Mahnič, dr. Primož Simoniti, mag. Rudi Šeligo, dr. Alojzij Šuštar, Aleksander Zorn in drugi. Dežela svetega pisma na Dunaju Do 18. januarja prihodnjega leta bo v dunajski Kunstlerhaus na ogled razstava Dežela svetega pisma. Prikazuje prerez svetovne in cerkvene zgodovine na območju Bližnjega vzhoda od deset tisoč let pred Kristusom do sedmega stoletja. Na sliki: bajeslovno bitje grif, bližina Nimurde, Asirija, feničanski slog, 800 do 700 let pr. Kr., slonovina, Muzej svetopisemske dežele, Jeruzalem. "" 'Î(uYÏ997 I EUROPE ASIA AFRICA NORTH AMERICA I SOUTH AMERICA I AUSTRALIA Od 18. oktobra 1997 z modernim boeingom 777 polet Avstralija - Zagreb Zagreb - Avstralij a I A wo rid or convenience with departures from seven cities Australia wide. ¿Malaysia Airlines can fly you to over 117 destinations across 6 continents. We also give you the convenience of a choice oF Frequent flights From Sydney, Melbourne, Adelaide, Perth, Darwin, Cairns and Brisbane. Call 1 3 2 6 2 7 'AlFtt-INES .M.,y>aK<; :...«.;>» vo.i. I-et!,Af rA « jvui ..y««. • a.n.. ej .5 .1 pj.inei Global Refolds • L.co.hu No 2IAOOC 530 ARBN: 000 doc 503. .MA0,vuii5:.'i, Kultura Slovenija Ameriški slovar tudi Z zapisi o slovenskih avtorjih V ameriško Ieksikografsko edicijo je uvrščenih devet slovenskih pisateljev. Pri ameriški založbi Gale Research je kot 181. zvezek namreč v zbirki Dictionary of literary biography pred kratkim izšla knjiga South Slavic Writers Since World War II, uredil jo je Vasa Mihailovich, sicer profesor na severno karolinški univerzi. V knjigi je natisnjenih 64 skrbno urejenih biografij in obravnav del južnoslovanskih pisateljev in pisateljic, rojenih med letoma 1898 in 1949, med njimi je devet sodobnih slovenskih pisateljev: Drago Jančar, Ciril Kosmač, Vitomil Zupan, Kajetan Kovič, Andrej Hiengu, Tomaž Šalamun, Gregor Strniša, Veno Taufer in Dane Zaje. Slovenski ambasadorji JAZZA Iz ZDA seje s kar dveh velikih festivalov tradicionalnega jazza vrnilo sedem poklicnih glasbenikov Greentown jazz banda, vrhunske slovenske skupine, ki jo že osem let vabijo na največji jazzovski festival bluesa in svvinga na svetu v Sacramentu. Za prihodnje leto imajo Ljubljančani že vabila za tri velike ameriške festivale take glasbe. Galerija Rika Djbenjaka praznuje Galerija Rika Debenjaka v Kanalu ob Soči praznuje letos 20 letnico z razstavo risb grafika in oblikovalca Pavla Medveščka. Slovesnost ob smrti Ivana Cankarja S-lo\^sktku1tTrmthtam Cankarjev dom je s krajšo slovesnostjo obeležil obletnico smrti velikega pisatelja, katerega ime nosi največji kulturni in kongresni center v Sloveniji. Razstava Ivana Groharja (1867-1911) V slovenski Moderni je Grohar najjasneje profilirana slikarska osebnost. Njegova pot je kratka, vendar je kljub temu mogoče utemeljevati daljnosežnost njegovega razvoja. Razstava s katalogom obsega okrog 50 del, v glavnem iz zadnjega desetletja njegovega življenja. Nagrajen slovenski film Na nedavnem filmskem festivalu filmske produkcije srednje in vzhodne Evrope, je slovenski film Ekspres, ekspres Igorja Šterka prejel kar tri priznanja: nagrado občinstva v vrednosti 1000 DEM, nagrado žirije Študentov v vrednosti 500 DEM in priznanje združenja nemških distributerjev. Glavno nagrado festivala je prejel hrvaški film Kako se je začela vojna na mojem otoku. Opera Josipa Ipavca V mariborksi Operi je bila pred dnevi praizvedba opere Princesa vrtoglavka Josipa Ipavca (1873-1921), najmlajšega izmed štirih bratov iz Šentjurja. Bilje skladatelj in zdravnik ter zborovodja akademskega društva Triglav v Gradcu. Glavno vlogo v operi Princesa vrtoglavka poje Zorica Fatur. Nova laserska plošča skladatelja Pavla Mihelčiča Konec novembra je pri založbi Helidon v okviru cikla Musica Slovenica izšla prva avtorska laserska plošča uglednega slovenskega skladatelja Pavla Mihelčiča, glasbenega kritika, esejista in pedagoga. Sodelujejo znani slovenski instrumentalni solisti. DOMISLICA Naše knjige se ne morejo postaviti prav na noge. Predolgo ležijo na policah. SCHW Janez Puh, človek, izumitelj in industrijalec Na Ptuju je vzniknil zahteven projekt Te dni se Zgodovinski arhiv na Ptuju ukvarja s projektom Janez Puh, človek, izumitelj in industrijalec. Prihodnje leto bodo slavili 85. obletnico njegove smrti. Spomin na Janeza Puha bodo zaznamovali z ureditvijo spominske sobe v njegovi rojstni hiši v Sakušaku v Slovenskih goricah ter z odkritjem doprsnega kipa v Juršincih. Kolesarski klub ptujske Perutnine prireja vsako leto mednarodno kolesarsko dirko, ki nosi njegovo ime, po njem naj bi poimenovali eno od ptujskih ulic. Mladi Janez Puh seje pri dvanajstih letih začel učiti za ključavničarja pri Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah, nadaljeval uk na Ptuju in v Mariboru, učno dobo pa končal v Nemčiji. Po vojaščini leta 1885 se je za stalno naselil v avstrijskem Gradcu. Medtem, ko je popravljal neudobna kolesa je razmišljal o konstrukcijskih izboljšavah in jih kasneje tudi izdelal. Znižal je okvir in ga opremil z dvema enako velikima kolesoma s krogličnimi ležaji, zadnje kolo pa je gnala veriga. * Puh je kasneje ustanovil lastno podjetje Styria, ki seje razširilo z združitvijo tovarne koles Werner. Leta 1901 je tovarno Puch zapustilo prvo motorno kolo z bencinskim motorjem, dve leti kasneje pa je patentiral napravo za nastavljanje vžiga pri eksplozijskih motorjih in izdelal svoj avtomobil. Do leta 1914 je razvil 21 različnih avtomobilskih tipov. Njegovo podjetje je leta 1912 zaposlovalo 1100 delavcev in izdelalo 16.000 koles, 300 motornih koles in prav toliko avtomobilov. AGRFT na južni polobli Sydney - Igrani film študenta AGRFT Janeza Lapajneta z naslovom Smehljaj je bil v okviru predselekcije izbran v tekmovalni spored sedmega avstralskega mednarodnega festivala kratkega filma Flickerfest '98. To bo prva projekcija enega izmed filmov ljubljanske akademije v Avstraliji. Festival bo potekal v Sydneyu od 3. do 11. januarja 1998, nato pa bodo filmi prikazani še v nekaterih drugih avstralskih mestih, so sporočili iz AGRFT. Smehljaj je nastal leta 1996: Janez Lapajne je letos zanj prejel Univerzitetno Prešernovo nagrado in Zlato Diano za študentski film v Avstriji, lani pa še tri Zlatolaske. V filmu so nastopili Matevž Mrak, Demeter Bitenc, Vesna Pernarčič, Sandi Pavlin, Miftar Amagjekaj in D asa Majkič. Janez Lapajne, zdaj absolvent, je pred diplomo na AGRFT. Pravkar je končal svoj doplomski film Črepinjice, ki bo prihodnje leto predvidoma prikazan v Portorožu, Tel Avivu in Muenchnu. Božič Lize Hribarjeve Jaslice iz Krope Dne 18.11.1997 so izšle nove priložnostne poštne znamke. Me d njimi znamka Božič - slika jaslic Lize Hribarjeve. Kdo je bila Liza Hribar: Rojena je bila leta 1913 v Celovcu v umetniški družini. Po študiju kiparstvaje svoje znanje izpopolnjevala na študijskih potovanjih po Evropi, naposled pa si je dom ustvarila v Ljubljani, kjer se je sprva posvečala portretiranju otrok ljubljanskih meščanov. Leta 1947 je Liza Hribar za podružnično cerkev Matere Božje v Kropi izdelala jaslice, katerih detalj je upodobljen na letošnji božični znamki. Jaslicam, ki so postavljene v tej cerkvi vsako leto, je sledila dolga vrsta božičnih in drugih, v glavnem sakralnih motivov za razne naročnike, med katerimi izstopajo kasnejše reliefne upodobitve križevega pota, ki s svojim globoko občutenim ekspresivnim izrazom predstavljajo vrhunec njenega ustvarjanja. Liza Hribarje leto dni po svoji zadnji samostojni razstavi leta 1996 sklenila svojo trnovo življensko pot. V sliki in besedi OC O- =i o. a-5. S Z. o cr^. O < O _ O ~ Illl n ° 2 - 3 n> ^ y w z = < E. < ^ n> P o. ¡11 ffl -' < = os o o oo i__O S S.« = O & 2 £L 3" rt Q>cr = "a o 2!"13 ,=5 -a a. — m cr. a. < 00 ftoN£-olr'OB=,n^B3_ __n a> - • -a^S^aa^^oS» ^m&lsif^islg-it ■>, 0 2 £ — 3 - 000 ~ • o go £ " £ 5 5 zrn' Sr" _ K' < clncSON^-OOSJ n'-• cr c;q 3 00 o tj j-m-o ^r* rt H*^ i^a«!.3-^ 2.8--S SMC-s-SE 2 SE |1£ g-g. — D 1 ojn g? ff l^lofll^ o » S -o <_ g " a. o o n iiN "'o ^ 3 3 c B g" o w ~ t -s s-s-s 1 ^ I a-11 g-13 v-5 — • C0 B- — _ CL • _ O < O -1 — s- ffglls-i^- IS I 0 3 N oo sj ".p (n ; o < w -TI o -r cr ~ p o rr < 3 D. O "i /1 — o c O < (T Č in .— 1. % — O cr in N g O o n< O« "O .-- — o" 52-w "H o ° 5ro M s iS-" 11-o O ? « N. N 3-cn-u c 0 o_ C 3 _ o g P»T3 E3 7T g ^L C3 JJ -• < 3" O n m £3 < N in 0 n iS. cr-o 3' in 0 N 3 in P O N< -a in m iS < rv c Cl < 2 c. 3 2 g< C § w ? g- s o -•3 N-a 5 o ' D-c ^ S- £L W 3 0 ? fD i- Vi ¿z a <— tt S P 3 t/".« " (t iT l/i D. < ° 77-5' ^ » O O O X S3 O £5 (—( C. s- 5" § S < O fD 5 S r-» O O ■a o » m ni . 3 2.3 ^ < ^ : — w — o<- < - 5". O- m -1 3 '— o n n o r/ n a A ft o< o Q. 3 cr cd —. g J o< —--• o 3 3" CL , — O , < < n ts> O« ja - — 7T ni o< ^ 7T n> C2 r-r S. S o T -i 5 — ■ £3 čf: 3 o 2 § 3 < 00 __ 3" o os' N § 0 3 cio'---- < g" -1 ISl o n g o ~ O ^ -k 2* < 3^ cr 3 o _ N o'-a W ta ca -a cr 5-^' I O O —. vo < ^ E o W tt 1 co 0 g* £ 0 § § S S 3 < 5 < CTO < ^ 3 c: Slis^^lsjr.»^ ^ S-J.cS 1 &f °I-g-g &5'ŠssJ C o E" _. ~ P S o o o<3cg ¿s. 3- 3- < - < N o _ = ^ P " 3 a. s 0 s C » p"i i ? N ^ " N 9 3- -1 w < - S-cJ I 7TT3 N O H. » S s-» 7T E.ao n jc o C/Q O < cu < o o« 3 W m l/'< 3 £ ? o."* ZS E o =: S: 3 ~ '(jq n1 tu C;Q 3- w a. S » c < 3 7T 0 O 1 i rS'3 & 5 CN W ni ¡Is-« 3 — n> 3 _ OOOQ O ,3 c o cl ^ p 10 » v>< 10 • O L. 7T O » a. o -o 2. 32 5?? HT ¡3 £0 a ^ o - 3 .-• 3 7T o O ~ oo o — o ■ CL - O" W 7T ^ 3 — • O P o 00 ni £ o ~ cl £ 2. 7T n i/i cro F-o'© o 00 00 7T P COTJ N CL < o »rn < n O p o P n> N< <■ 3 3 cl s sls/»!! * w 00 N O s ^ g-O 3. „ -1 — p rx N a o o^o 7T " O lE. O — 3 o p m n D-< ^ 5 O -3 3- C. =r.oo 7T O 2.-E o' CD — g E^i ^S 3 7T 3 < 7T 2 — «Ti O " E 2 cro ^3 0-1E: H O 2. — 3 — rx o< ni -•¿Trn w N rt tt n c a < o O<"0£ p| o 2 „ _c. n ^ " < o — o g g «F 3 S P GRAFITI, OBTOŽBE .PRITOŽBE Romana P ur kar t z Radia Triglav Jesenice Sydney, 2. decembra - Slovenska oddaja na SBS radiu, Mariza Ličan uvrsti na program poročilo Romane Purkart iz Jesenic, ki med drugim poroča: "... Kulturni dogodek naj bi bila tudi nedeljska blagoslovitev novo obnovljene cerkve v Bohinju. Blagoslov je opravil slovenski metropolit in nadškof dr. Rode. Vse je šlo po načrtu razen pojava dveh grafitov na obnovljeni cerkvi: CERKEV JE MAFIJA, sta pravila. Zakaj je nekdo to napisal na cerkev, na sakralni objekt? Na objekt, ki je na novo prebarvan in obnovljen z denarjem vernikov? Če je bilo to sporočilo namenjeno samo dr. Rodetu, bi se lahko znašlo tudi kje drugje, kjer bi ga dr. Rode lahko opazil. Da ni šlo za navadno vandalsko ravnanje pričajo tudi dejstva, da so storilci za sabo počistili vse sledove, da jih policija ne bi našla. Napis se je pojavil dvakrat, v noči iz petka na soboto, ko so ga potem prebelili, nato pa so storilci napisali na isto mesto še enkrat v noči iz sobote na nedeljo. Takrat pa so tudi krajani pokazali svojo trmo in napis na cerkvi pustili. 'Naj bo storilca sram pred drugimi', so dejali. Dr. Rode je cerkev vseeno blagoslovil, vendar se je neljubega dogodka seveda spomnil v svoji pridigi. Zadevo lahko gledamo vsaj z dveh strani. Ali je morda res šlo za goli vandalizem, ali pa gre nekomu izredno na živce bohotenje slovenske Cerkve? Vem, da so to hude besede, vendar kako bi si sicer razlagali pohlep slovenske Cerkve po slovenskih gozdovih in pa včasih že kar srednjeveškem statusu veleposestnice? Čas v Sloveniji temu pač ni primeren. Morda celo najmanj primeren v vsej zgodovini, kratki sicer, vendar pomembni po letih, ko je Cerkev v Sloveniji spet dobila družbeno, kulturno in vzgojno noto v javnem življenju. Vsi učinki tako imenovane tradicije iz prehoda Slovenije v demokracijo so za navadnega Slovenca pač tako težko breme in morda je nekomu šlo na živce to, da Cerkev hlepi po denarju in oblasti. Po drugi svetovni vojni smo Slovenci živeli v komunistični diktaturi, sicer milejši in bolj demokratični, če lahko uporabim ta izraz, kot države na vzhodu Evrope, pa vendarle je bil ta pritisk dovolj, da drugega nočemo. Pa naj bo kakršenkoli. V spominu starejših Slovencev, naših babic in dedkov, pa je ostala tudi podoba Cerkve iz pred vojnih časov. Moja stara mama se namreč še vedno spominja leta, ko ji je umrla mati. Pisalo se je leto 1936 na Dolenjskem. Družina ni imela denarja za pogreb, lokalni župnik pa je zahteval denar takoj. Prodati so morali edino kravo, ki sojo imeli, iz shrambe so šle vse zaloge hrane, iz hiše pa še šivalni stroj, ki jim je pomenil preživetje. Samo zato, da so jo lahko pokopali. Od tu naprej potem lahko iščemo vzroke zakaj Slovenci Cerkve ne želijo videvati v politiki, šolstvu in podobno... zadnja anketa javnega mnenja je pokazala, da okoli 70% ljudi pravi, naj Čcrkev ostane dušna pastirica in naj skrbi za duhovni blagor Slovencev, ostalo pa naj pusti državi..." Skrunitev komaj obnovljene cerkve v Bohinjski Bistrici Bohinjska Bistrica, 30 novembra - Pisec žaljivega grafita "Hinavci" in "Cerkev je mafija" na novem pročelju farne cerkve sv. Nikolaja v Bohinjski Bistrici še ni odkrit. Mimo napisa s črnim pršilom je šel dopoldne, ob blagoslovitvi cerkve, tudi ljubljanski metropolit in nadškof, dr. Franc Rode, ki je kot prvi slovenski škof sploh maševal v Bohinju. Napis na cerkvi so obsodili bohinjski občani in župan Franc Kramar, v samem naslovu pa tudi pisec tega podnaslova pod fotografijo. /Delo - besedilo in fotografija Mirko Kunšič/ Kaj SO grilfiti?Zagovorniki grafitov trdijo, da so anonimni napisi po stenah ena od najbolj demokratičnih načinov človekovega izražanja, nasprotniki pa pravijo, da je tako pisanje natanko to, kar je pri psih lulanje ob drevesih. Večino grafitov bi literarna teorija mirne duše uvrstila med aforizme in izreke. V Sloveniji so se pred volitvami za predsednika države pojavili tudi sledeči grafiti... Poročanje o slovenski Cerkvi je močno razburilo nekatere slovenske kroge v Avstraliji, med njimi se nam je oglasila tudi Jožica Gerden s svojo kritiko - stran 14 Ja.korjj.1 v:J|«_ J3.«0fj|ia Ja.korai:avciia_ Ja.iaiaj» ml ji Ja.kcra;;j r»li» Ja.sorai» veljJ » ja.tarajia »sija Ja.:ki: msnu? tuoi slcve.i