^Danica" izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za celo leto 4 gld. W kr, za pol leta si 40 kr . za ."•M»-rt ieta 1 tri. 30 kr. ~ " ta l grl.; ako zadene na ta .lan praznik, izide ..L>*uk»'' dan poprej. t tiakarnici sprejemana za celo leto 4 gl., za pol leta 2?)., za «ertert leta Tečaj XXXVII. V Ljubljani, 14. listopada 1884. List 46. Salve Reg-ina. (Cešena si Kraljica. Bodi češena, o Kraljica, Milosti mati, našo življenje, Ti tolažnica za terpljenje, Sveta Devica! Ti nam uteha, morje sladkosti, Vžaljenim milo si hladilo. Ranjenim up in voljno mazilo V vsaki bridkosti. K tebi vpijoči v joku terpimo V solzni dolini vboge reve, Sinovi, hčere tožue Eve K tebi bežimo! Daj pomočnico se skazati. Svoje obličje nam odgerui, Mile o<*i ti na nas f.berni, Smiljena Mati! Ko se življenje h koncu pomika, Takrat odpri nam svete nebesa. Sad nam pokaži svoj'ga telesa — Odrešenika! Milost naj tvoja nas obsija, O milostiva, mila in blaga, Vselej dobrotna, sladka, predraga Mati Marija! V. O sveta Božja porodnica. Prosi oh za nas, Mati Devica! O. Da bomo bedni Vslišanja vredni! Molimo. O Bog, naše pribežališč in moč! Poslušaj pobožne prošnje svoje Cerkve, in dodeli, da na posredovanje častitljive in brezmadežne Marije Device. Božje porodnice; svetega Jožefa; tvojih ss. a postelj nov Petra in Pavla, in vsih Svetnikov: kar v sedanjih stiskah ponižno prosimo, v resnici dosežemo, po ravno tistem Kristusu, Gospodu našem. Odg. Amen. •S - r. Premišljevanja in molitve za vse stanove. (I)alje.) Jezusovo darovanje. Nekaj posebnega beremo o Jezusu, ko ie bil 40 dni star. TaKrut namreč, tako piše sv. evangelist Lukež t '¿'21, ko so bili dopolnjeni (štirdeseteri) dnevi Ma-riiuega očiščevanja po Mojzesovi postavi, so ga priuesli (njegovi staiiši' v Jeruzalem, da so ga postavili pred Gospoda (Kakor je pisano v postavi Gospodovi: Vse per-vurojeuo možkega spola boni posvečeno Gospodu), in da so opravili dar. kakor je rečeno v postavi Gospodovi.— Jezus se je teiaj dal 4'). dan po svojem rojstvu od svojih st.irišev Bogu darovati, pa se je ob enem tudi sam radovoljuo daroval (ker ie po Božji uaturi že takrat popolnoma sp »znal pomen tega djaiija . On se pa ni samo 40. dan daroval svojemu nebeškemu Očetu, temveč daroval se ie vse dni svojega življenja, dokler te daritve ni dokončal s svojo smertjo na križu. Je/.us ni bil dolžan iu zavezan k tej daritvi; kose je pa vender daroval, je to storil iz tistih razlogov, kakor pri obrezovanji, posebuo pa nam v zgled, da se tudi mi Bogu darujmo. Cc je zatajevanje poglavitna dolžnost vsacega kristjana, ni nič manj tudi darovanje, ki je s tem sklenjeno. ' Vprašanje pa je: a) kaj naj darujemo, b) kako naj darujemo, c) kdaj naj darujemo V a) Kaj naj darujemo'.' — Ker nimamo življenja sami od sebe. ampaK nas je On vstvaril ue in telesne moči. K temu nas opominja sv. Pavel, ko Rimljanom piše: Prosim Vj brutjc. pri usmiljenji Božjem, dajte svoja telesa^,* ^ svet in Bogu dopadljiv dar. da bo vaša služba po pameti (12, lj. Svoja telesa pa Bogu darujemo, če vse svoje telesne moči v Božjo čast obračam«», če s svojimi telesnimi močmi nikoli kaj tacega ne storimo, kar bi bilo Bogu zoperno. Vemo pa tudi, da pri daritvah stare zaveze je moralo živalsko truplo zaklano iu umorjeno biti; tako so tudi naša telesa le tedaj Bogu dopadljiv dar, če jih mertvimo, krotimo in v sužnjost devljemo. Nikar ne mislimo, da bi Bog mogel nad našimi telesi dop 'dajenje imeti, če jim vse dovolimo, če jim brezinéruo btrežcmo. ali če jih celo v grehe obračamo, kakor v nečistost. mehkužnost. nezmérnost, obrekovanje itd. Ali samo naše telo ni še popolnoma dar, ako tudi zraven še svojega duha I»"gu ne darujemo. S tele-uiin darom mora biti sklenjen tudi dušni dar, kakoišoega je Kristus Bo. i oar val. Ou ni samo svojega telesa nebeškemu Očetu v Klavni da;- daroval, ampak je tudi svojo voljo v^ikuar pi.dver^ci volji svojega uebeŠKega Očeta, kakor jt saii» zaterjeval. rekoč: Jest tie iščem svoje volje, ampak v; lin njega, kteri me je poslal Jan. 5. oOj, iu ko je noliî: Oče. ne moja, ampak tvoja volja naj se zgodi, (l/.k. 22. 42.) Mi tedaj svojo voljo Bogu darujemo, če •ie Morimo tega. kar je nam prijetno in ljubo, kar se naši spaéeni naturi prilega ; ampak kar je po Božjiii zapovedih. če iii naui tdlo še tako zoperno in težavno, lu rr-vi.o to podv.TŽenje naše volje v Božjo voljo je t ista d .r tt-v. ki jo B<>n od n ¡s tirja iu brez ktere tudi telesna ii? i t « - v nič ne veî'â. Ko bi človek tudi vse svoje pre-il« /« nje ubogim razdal. ko bi tudi svoje telo dal. ua bi po(to )e, se prav hudo meitvil iu pokoril), ljubezni v, l>i ne imel , Božji volji se ne podvergel); bi mu vse i ič s.e p' toa'Jalo. (1. Kor. lo. li.) To je spoznal že ci k Ii.»vi l v starem zakonu. ko je no lil: Ako bi b.i, 0 i'» ii daritev hotel (namreč še več v lov in ovnov, ka-lv..r ihti j.h jc bil že daroval), bi ti jo bil rad dal ; ali ■ s- t -i žgavuiuti (vna njimi) darovi nimaš dopada- : B gu (prijeten dar je prež«ljeu duh; potertega o ž « ga serca, o B--g! ne boš /avergel. (Ps. 5'), V.t » i v; ko naj darujemo? 1. Tako, da bo naš oar uogoče lep. čist. dragocen in popolnoma. Ce ' •; : ' K*'tiiu prikupiti, ga počastiti, mu ne smemo ) ; . .. . oar piioesti, ali kaj tactga. kar sami ne j o . česar se radi /ne< ¡uio. io bi bilo naj veči •. • /ato ji- iu) Abrahamov dar Bogu tak«» pri- j.-f •: . . r ,c naj ljubše daroval, kar je imel, namreč sv in*. .no svoj dar z radovoijmm iu veVi.m ser- 1 it; ^ 1 i., /.a», a j ie veselega darovalca B"g ljubi. {•» " i» i, ) • ■ ti v gnadi Božji. vsaj brc >nn-rio«ga . -— / t Iv .. .» «lar ni iul i» ju dnp.tdljiv. «ur ni . .o naj iiciiš»g;« prid« i»\a B<*gu da- li- '. u . ¡.i - poit žnim. ii v.> i c/. u mu tit ravnim i., .ii ie !):!•! -jo h njt^"V živijrnie t • „ji-cu'^i n:a a \'»ei!i >. X ¡o 11 u naše i* ut o >•» ■;«•»» • lijive. ker o > ,io,- reč» . ¿n ... .u M-n c iti d.i r «i (fino. — . .» Jti •• iKjrlltu sVoje llii -ll i"; /filc, če f 4 ^ • . , .• . / «'I jr ■:« b a-V 1\: | ]■«•.♦ ;ga. V Im -r i* čt • j».■ ir n Mat » : i\ i i |>- •»-.»■_* a i» _•» -¡a; t.¡«-lito it t*. • »-š .t i \ i - I ii ki lil . » _ i" d t v • č -1. • « i i "... ll i • i i? .1 t . : -I- od vas obračam svoie oči; zakaj vaše roke so polne kervi (ker sto hudobni» (Is. 1. 13. 15'. c) Kdaj «e moramo darovati? Po zgledu Jezusovem «e moramo vse oni svojega življenja Bogu darovati; to je, brez prenehanja, bre^ zaderžka. Ali ravno v tem se tolikokrat pregrešimo, ko včasih kako reč Bogu v dar prinesemo, potlej pa ravno tisto reč zopet nazaj tirjarao, nazaj jemljemo. Mi vsi smo se že pri sv. kerstu Boga darovali, smo se njegovi službi posvetili, iu mu terdno obljudili. le njemu služiti. n|egove zapovedi vselej spol-novati. Ali koliko jih je, da bi to obljubo zare* spolnovali ? Le prevtčkrati kdo svoj dar prekliče in namesto Bogu služiti, se poda v službo sa a novo. ktereinu se je vender odpovedal; in služi svetu, k'eremu se je odrekel. Svoje čverste in zdrave ude. ktere mu je vender Bog dal, v službi hudobnega duha končuje, prelepe zmožnosti duha posvetnemu veselju žertvuje; še le. ko telo peša, ko dušne zmožnosti slabe, nekteri ¿opet pride iu to, kar je od svetne službe še ost;ilo, Bogu v dar ponuja! Ali ni to naj hujši ra/.žaijenje? Ali bo pač hotel Bog taki dar sprejeti? Molitev. O vsigamogočui, večni Bog! Tvoj edinorojeni Sin Jezus Krintus je na svet prišel, da se je Tebi popolnoma dat oval in da je tudi meni zgled zapustil, da se Tebi darovati moram! O moj Bog, kaj Ti hočem v dar prinesti? Vse. kar setu in imam, je od Tebe; Tebi tedaj v*e zopet izročim, v Tvojo službo vse posvetim. Darujem Ti svoje telo z njegovimi počutki vred. pa darujem Ti le s pokoro kaznovano iu v sužnjost djano telo! Darujem "1 i svojo voljo, ki naj bo vedni Tvoji sv. volji podveržena, da bom le to delal, kar je Tebi dopadljivo. vselej pa opustil, kar e Tebi zoperuo. Darujem Ti naj ljubše, kar imam, ali imeti želim: čast, imeuituost. zložnost iu vsako zemeljsko prijetnost; darujem Ti vse to orez prideržka i:» brez obotavljanja, z veselim, radovoljnim sercem. Pripravljen sem. li darovati tudi svoje zdravje iu življenje. Če pa že svojega življenja ne morem darovati v grozno smert. kakor Tvoji sveti materniki, ga hočem vsaj darovati v Tvojo sveto službo, da se bo v Tvoji službi povživalo vse dni do srečne smerti! Žal mi je, da sem kdaj svoje iiušne in teiesne moči v službo sveta in hudobnega duha daroval! Odpusti, o Gospod, od zdaj se ln»čem le Tvoji služoi posvečevati. Vsak dau hočem zjutraj in zvečer, kakor duhovni stare zaveze. Tebi daritev opravljati. Tebi v službo vse dušne iu teiesne moči posvečevati. I o če tudi vem. da ne morem vredne daritve prinesti, vender upam. da potertega iu skesanega serca ne boš /avergel. Iu da Ti bo moja daritev dopadljiva, jo h,čem vsaki dau skleniti z daritvijo Tvojega božjega Sina. ki jo je 40. dan po rojstvu v tempeljuu, potem umirajoč na križu opravil, iu ki jo še vsaki dau opravlja pri sv. maši. Amen. ti. v i« »i ). : • > • • 111 * • :er Modroslovje. XI. Ako hočemo razumeti, kako da se ie razvijalo po-imi.sk«! modioslovje po Platonovi lil Aristotelovi dobi, o o: lino v.-deti. oa je postalo motiroslovje tu.ii šolski nauk. Ji r .i oi ne bili nikdar povzdignili do one občudovane omike, -.o iu ne bili sKerheli za poduk svoje mladine in si napravili primernih šol za niže in više izobraževal je. ."e ve. da so idle te š de v^e .irug.ičue. kakor -c ti.jo. moreOiti celo Ooijše. a tulo je tt-crat tu ii društ-v« i. Zivijenje vse drugačno, kakor je dandanes. To žMijniie je sicer pri iier.\ili zadoj.i t/i stoletja pr. Kr. / Uo pn padalo, vendar pa je teinu na iarjenemu narodu ostala neka želja — recimo potreba, da je bistril svojega uma moči. zlasti z modroslovjem. Saj je pač težko, celo protinaravuo, udušiti nebeški plamen uašega duha, ki se dviga proti višavam — proti večni resnici. Zraven govorništva učilo se je mnogo gerških mla-deničev iu tudi odraslih mož modroslovja. deloma iz veselja do te vednost», ali pa. ker so si hoteli pridobiti spi('šuo omiko. V ta namen so se zbirali krog kakega slovečega urenil a. ter ostali pri njem, dokler se niso izurili oo dobrega misliti, razgovanati. dokazovati itd. Kaj prije uo je bilo v takih šolah. Med učenci in uče-nikom je vladala ljubezen iu odkritoserčuost. kakor med sinovi in očetom. Učenik je za zmožueje mnogokrat imel celotna poučevanja, ali daljše govo»e. ki so bili včasih tako krasni, da so jih celo govorniki hvalili. Med poučevanji pa so se razgovarjali o raznih predmetih iz modroslovja. V razgovorih je učenik svoje besede po-jasuoval, učence je vadil iskati resnice, zagovarjati svojo misel iu druge pobijati, v.idil zlasti v natančnosti pri takem duševnem delu. Tako so se učenci učili iu vodili iu tudi dosegali namen, ki ga ima modroslovje: bister um in ter len značaj. Take šole so uueli že sofisti, na ta način podučeval je Sokrat, ki se je vendar naj raje razgovarjal s svojimi učenci: siovečo šolo vstanovil je Platon, ki se je imenovala a k a d e m tja. po nekem logu. posvečenemu id& iku Akademu: Aristotel je učil v liceju iu njegova šola se je imenovala p er i p a t e t i č 11 a , t j. sprehajavna. Aristt tel iu njegovi uieuci so se namreč navadno med podučniini razgovori sprehajali v prijetnih logih zraven učilišča. Obe šoli. akademija in peripatetičua šola ste se v/.deržali d« Igo časa v Atenah, poglavitnem gerškcm mestu, iu imeli so pruv sloveče učenike in učei.ce. Go-tovo pa mi bralec ne zameri, ako teh mož ne naštevam, ampak le še omenjam, da posebne veljave v navadnem življenji to modroslovje ni imelo. Bilo je za tadanji svet preveč vzvišeno in zato pravi Ciceron. da modrijani sami niso spoluovali tega. kar so učili. Zato so pa toliko bolj ugajale druge šole. ki so podajale učencem lahke in prijetne ipučutne, mesene) nauke, po katerih ni težko živeti iu se umerjc brez strahu. Take verste monro-slovna šola je bila Aristipova v Cireni. ki je učil, da je človek ua svetu samo /a veselje iu vživanje, in pozneje Epik u rova. Epiku «341—270 pr. Kr.) je ter lil, da ni bogov, spluh nič nadčutnega. in da je edina človekova sreča ta, da vživa svetne prijetnosti. Imel je veliko učencev in njegova šola je cvetela dolgo časa. Njegovi nauki so bih znani vsemu olikanemu (počut-Deinii) svetu, ki se je kaj rad po njih ravual (k «k<»r inehkoživci o vsih časih . Zlasti za časa rimskih cesarjev je bilo veliko epikurejcev; pozna jih tudi sv. pismo. (Dj. ap. 17, 18.) Ni pa težko prepričati se, daje veselja ua svetu le malo in da ne more biti popoluoma srečen, kedor išče samih prijetnosti. Kaj toraj kader objamejo človeka bridkosti, žalost, terpljeuje? Na to prašanjeje odgovarjala stoična s« •! i : da se moramo zmerom enako vesti, enako počutiti se. bodisi v vesolji, bodisi v bridkosti. To šolo ie vstanovil Zeuon (okoli 1. 308 pr. Kr.) v Atenah, v pisani dvorani, ali pa gerško: st<>a. za 10 so se imenovali učenci te šole stoiki. Njihov nauk o Bogu in svetu ni dosti vredeu: toliko bolj pa so se ponašali s svojim nravoslovjem. t. j. z naukom, kako je treba prav živeti. V čedno.-ti je naj viša sreča in edino le za Čednost se je treba prizadevati. Kedor si je pridobil pravo krepost, on je m«.nor. Samo modri je res prust. je brez strasti, gospodar samega sebe. — Tudi stoična š«da je imela precej privržencev, večidel resnobnih mož iu ne morem tajiti, da nam kaže mursikak lep značaj v propadli zadnii doni poganstva, u. pr. cesar Mark Avrelij; sužnik Epiktet, ki je učil zntrno nTavno pravilo: eustine, ab«tiue. t. j. prenašaj, zderžuj se; zlasti pa sloveči Seneka. ki je živel od 1. 3 — 1)5 po I\r., in ki je ueKi s sv. Pa\iom po-govorjal se v Rimu. „Modroslovje uči, prav delati in ne govoriti; modroslovje ui zabava, ampak zdravilo, uči Seneka. In britko toži o človeški slabosti in spridenosti, zato pa da je smert za nas tolaživna, rekši: „oni zadnji dan, katerega se bojiš, je rojstvu dan za večnostu. V prihodnjem življenji bode še U: sreča in večni mir. — Tako je pripravljal ta modrijan pot kerščanstvu, ki uči nebeško, razodeto resnico. Da, prestopili smo že v kerščansko dobo, pa nismo še pogledali vsegB pogauskega modroslovja, kajti to je živelo in se razvijalo šc štiri sto let po (iospodo-vein rojstvu. Ker je pa keiščanska vera vedno krepkeje preganjala zmoto, skušala se je vpirati poganska modrost. V tretjem stoletji po Kr. je oživela novo-platonska šola in glavni ujeu učenik Plotiuje učil dolgo časa v Rimu (244—201 po Kr.) iu v svojih čudnih naukih je hotel razkriti svetu vse skrivnosti božjo. Ne da se tajiti, da je Plotin tudi vnet in goreč bil za to, kar je vzvišeno in blago : ali zastonj je bilo ustavljati se kerščauski resnici, ki je ffb« žja moč in božja modrost*4 (I. Kor. 1. 421. Pogansko modrost so učili do I. 020 v Atenah še v poganskem smislu; to leto pa je dal cesar Justinijaii to šolo zapreti. Zraven te modrosti pa je cvela že prav zgodaj v kerščauski dobi modrost kerščanska. Ako se ozremo seduj na pot, katero smo prehodili, opazujemo, da se poganski modioslovci iu sicer tisti, ki so resnično hrepeneli po pravem spozna nji. res tudi marsikaj prav spoznali in prav učili. Saj je dal jiui Bog razum, „da naj iščejo Boga, da bi ga dobili, saj ui daleč od nas" (dj. apost. 17, 27). „A tudi oui, ki so veljali za naj hi od rej *e. so se v mnogih rečeh zelo motili. Kajti, kolikrat so učili neresnično in nespametno, negotovo in dvomljivo o Bogu. o začetku vseh stvari, o previdnosti božji —. o pečetku zle a. o namenu človekovem, ter o drugih zadevah, katere je treba človeku vedeti: (Encycl. Aeterni Patris 4. aug. 1871.).) Trudili so se torej poganski modroslovci. da bi spoznali vse tUte resnice, katere moramo gotovo spoznati, a ko hočemo prav živeti: za m ogli pa nis^o; za to ni bila dovolj močna ne Aristotelova pamet l'o neskončni dobroti Božji pa nam je prisijala luč resnice od zgoraj, in v tej svetlobi bodemo videli od sedaj ra*ti iu cvesti modroslovje. Kraljeva svetnica. Pervega malega serpana. ko so bili sveti oče Leon XIII navzoči, ie bila preiskava o zelo znamenit.h last-i o-tih služabnice božje Marije Kristine r a vojske, žene kralja Ferdimnda II .Sicilskega iu matere Frančiška II, kateri je bil od svojega strica Viktor Emauuveia. kralja sardinskega. ostudno pahujeu s sedeža. Ilo naznanilu nieniii starejših sestra, vojvodine Modenske. in v tem letu ii.oerlc in v pob »žuosti iu dobrotljivosti odlične avstri-iau-ko cesarice Marije Ane, soproge cesarja Ferdinanda I. Bila je Kristina od naj perve mladosti obdarjena z nenavadnimi božjimi milostmi. Njena reduica iu družica priča, da ie kraljičina leto za let'-iu v čednostih dojemala do naj višji po;K#lnamosti. Vsi. kteri so na dvor zahajali, so jo čislali za pravega angelja. Ako so (i služabnice ponudile žlahtnega sadja, je zavernila in je rekla, oa u*ga mati ne vidi rada. Kraljičina bila je beihka. oi.h »vita ni liubljenka svoje tuatee. kraljice Marije Tc-re-ije, katera bi Ji oila radika\o veselje napravila. Toda. ako je svoio hčerko vprašala, kal bi rada. ter ji hoče d.,ti. je odgovorila: rK r je Vam. mati všeč, je v>eč tioii meni/ * Marija Kristina je bila neizrečeno ponižna. Njene služabnice ne pomnijo, da bi bila kterikrat kaj od njih zahtevala, razen le prav prijazno, vljudno in spodobno. Proti svojima sestricama, iu posebuo proti naslednji cesarici Mariji Ani, je bila vedno silno prijazna in podložna; nikdar se ni slišala med njimi kaka jezna ali neprijazna beseda, ali kaka uepriljudnost; temveč vladala je med sestrami prav posebna ljubezen, prijaznost, postrežljivost. Pobožnosr kraljičiua je presepala njeno starost. Ena njenih služabnic je pričala: „Kolikorkrat sem jo vidila moliti, je pobožno, zbrano in nepremakljivo klečala." Ko je njen oče leta 1821 vsled prekucije krono odložil, je to kraljica svojim hčeram z naslednjimi besedami sporočila: „Vaš oče. kralj, so se kroni odpovedali. Zdaj smo le še prosti zasebniki in Boga hvalimo, da nam je vest iu čast ohranil." Marija Kristina, ne da bi zato kaj žalovala, je samo tolažila, da so očeta zoper-nosti zadele. Potem, ko je postala zaročnica kralja Na-politanskega, Ferdinanda II, je bila zgled za vse kraljice, in dasiravno so jo tolike časti dohitele, je svojo visoko čast popolnoma zedinjala s ponižnostjo. Nečimurnost je tako malo pozuala, da kadar so jo opletale, je kake svete bukve brala, ali pa prošnje revežev pregledovala. Bila je do revežev ljubeznjiva in velikoserčna. kakor sv. Elizabeta Turingiška. Za uboge je dala veliko nad 100.000 lir na leto, pa vedno je tožila, ker ne more več dati. Ko je velika Božja služabnica leta 183t j v Gospodu zaspala, objokovalo jo je vse ljudsivo, in jeli so jo precej častiti kot svetnico, in v resnici tudi zdaj je o vsakem času najti ljudi, ki molijo na njenem grobu. Preiskovanje, da bi se za blaženo razglasila, bilo je za Pija IX D. mal. serp. 185'J nasvetovano od č. g. Cesare-a; vodijo preiskovanje pa nadškofje Napoljski, Ge-nuveški in Modenski. Imeuitne čednosti božje služabnice in spomina vredni čudeži, kateri so se zgodili na njeno priprošujo, so poterjeni z mnogimi ueoveržljivimi spri-čevanji. Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. Nadvojvoda Karol Ljudovik se je v nedeljo ob 6 zjutraj pripeljal z Dunaja. Ob D je bil v nunski cerkvi pri sv. maši preč. gosp. generalvikarja dr. Henrika Pavkarja. Spodbudno obnašanje presijajuega nadvojvoda je bilo močuo giuljivo za pričujoče. Spre-jemši potem c. kr. deželnega predsedniKa bar. Vinklerja, vojaškega poveljnika in več osebstev iz družbe rudečega križa za ranjene vojake je ogledal naprave omenjeue družbe. V Ternovski jezdarni so možje transportne kolone predstavljali bojišče in pobiranje ranjenih vojakov, pri čemur sta občno priznanje dobila gg. Mihalič, načelnik veteranov, in Bišof, pervomestnik pri transportni Koloni, in popolno prizuanje od visokega gostu tudi stotnik Hubšman. Pred svojim odhodom je visoki gost obiskal še novo cerkev presv. Jezusovega Serca. V ponedeljek opoldne se je odpeljal v Terst. Dolenja Istra, sv. Martina dan. Taudem ali-quando habemus Pontificem! Znano je sedaj, da je za našo. t. j. poreško skotijo izvoljen za najvišjega pastirja dr. Iv. Flapp, profesor cerkvenega prava na osrednjem semenišči v Gerici. Mož je še mlad, ker nima še popolnoma 40 let. Kakor se čuje. je resen gospod, učeu iu dobrega zp-ičaja. Dolgo je žalovala uboga škofija po pastirji, dokler ga ni dobila. Težavno je breme duhovnikovo, in kako veliko odgovornost bo moral dajati enkrat od svojih ovčic. Veliko, pravim, je breme iu velika odgovornost duhovnova. a toliko večje breme teži rameni škofovi. Da to čuti vsak škof. je istina; to čutilo bode našemu prihodnjemu škofu toliko bolj od drugih, ker težave in zapreke se ne bodo zmanjševale na njegovem pastirskem potu. Naj večja težava in britkost za škofa mora biti, ako vidi. da nima delavcev v vinogradu Gospodovem. in to je gotov«) pri nas. Poglejmo samo ▼ šematizem iu vsak b> moral reči: žalostna vam majka. Toliko starih gospodov, a morajo se mučiti vsako nedeljo in praznik ter po uro daleč iti maševat drugo mašo, ker tu v naši škofiji v jako mnogih krajih du-hovuik po 2krat mašuje. Stari, pravijo, morajo umreti, mladim je namenjeno. Stari nam bodo opešali od prevelikega truda, a miadih ni. Kaj početi? Res, da imamo neki kouvikt v Kopru, kjer se mladeuči odgojajo in pripravljajo za duhovski stan, a treba je čakati, in to še jako dolgo; res, da 6, 8 let ni ravno toliko, a za nas pol stoletja. Ako bi vse po sreči šlo, v 7 letih bi dobili od tam 5 mladih moči, a pomislite, kaj se more v 7 letih spre-oberniti, iu upanja nimamo od nikoder. Zavoljo tega bode imel novi škof mnogo teživ; Bog mu dodeli svojo moč in obiluo pomoč! Laških duhovnikov nam ravno ne manjka toliko, a hervaških — teh ni. V prejšnjih časih se je še tu in tam oglasil kak Sloveuec v to škofijo; novejši čas ni nobenega.*) Druzega ne morem reči, nego: Bog nam pomozi in razsvitli našega pastirja, da bode modro vladal svojo čedo. Umerli so nam sledeči čč. gg. sobratje: Ivan Pavi šič. kaplan v PoreČu; Dominik Deluca, koop. in učitelj v Orsaru; Mihael Tomšič, župnik v Vizinati. R. I. P. Prestavljeni so bili čč. gg.: Novomašuik Luk. Ki-rac nastavljeu je za kaplana v Marčano; Bernard Ma-luša postal je admin. v Vizinadi; Jernej Rukonich, admin. v sv. Nedelji pri Labinu. Ivan Vel nič je že devet mescev v začasnem pokoji za rad bolezni. — Tit Schufflav, Zagrebčan, odpuščen je iz škofije. — Sarajevo, 4. novembra. V sv. Terezije god blagoslovil je presvetli nadbiskup sestram iz družbe hčera božje ljubezni novo sozidani del hiše s prelepo kapelico. Imamo tukaj 24 sestra, med njimi so 4 Slovenke, 2 iz Radoljice na Kranjskem, 2 iz Štaiarske. Na zemljišču blizo Sarajeva dela 10 sestra, 1 je Slovenka. Sv. Oče so lotos družbo prav posebno pohvalili, kar je pervi korak do odobrenja. V prazuik darovanja Device Marije bo 16 let, odkar se je družba vstanovila; letos bodo ta dan perve sestre storile večne obljube. V decembru, dan ne-ueomadežnega Spočetja se prične v njihovem zavodu pribežališče za služabnice, ki so brez službe. Ni odveč, da tudi Slovenke to znajo, ker Sarajevo je za brezpo-selue ljudi jako nevarno. Ali bi še kaka Slovenka hotela v družbo pristopiti? Posebno učiteljic bi želeli. Naša stolna cerkev se marljivo zida; temelji bodo skoraj gotovi; siluo globoko so morali kopati, namreč *) Pred kaj časom je Kranjska dajala mladenčev v vse sosednje škofije in bili so osmošolci sami prevideni, pa pomagali so ob enem svojemu bližnjemu k oliki, k časnemu in večnemu blagru — s tem, da so si duhovski stan izvolili. Zdaj so razun neprijaznih šolskih okoliščin in vladajočega liberalizma tudi sem ter tje, kakor se «iiši, celo nekaki „šurki", ki mlade ljudi nalaš zapeljujejo iu po raznih potih Qd.djjr hovskega poklica odvračajo Kolike krivice taki goljufi vsemu slovenskemu narodu delajo, ni popisati; narod ostaja brez pastirjev mnogo zapeljanih šolskih mladenčev pa se sterg&nih in izstradanih brez službe okrog potika in ravno pri duhovnih išejo pomoči, ki bi si jo lahko sami prislužili, ako bi svojega poklica ne bili zavergli. Kadar pride dan pravice in povra-čevanja, bi pač ne bilo dobro biti v koži tistih, ki poštenim mladenčem poklic do duhovskega stanu zatirajo. Vr. do 8 metrov.*) — Za nekoliko dni bo gotova konjska železnica iz Sarajeva, ravno spred naše stolne cerkve do kolodvora. — Tiskarnici imamo dve; ena je vladina, «na pa osebna (privatna), kteri je na čelu Ljubljančan. Novin političnih imamo tri: lv nemškem jeziku, 1 v turškem, in 1 v zemaljskem (deželnem) jeziku z latinico in cirilico. — Vstanovilo se je društvo za muzej. Pravila so se od začasnega odbora poslale vladi, da jih pregleda in poterdi. Domačini in ptujci so za to zelo vneti; veliko starin bosanskih je že nabranih. Oglas in prošnja. Za hervaške in nemške dekliške šole v zavodu sestra božje ljubezni trebamo ka-teheta. Bi li kteri goreč iu požertovalen slovenski duhoven to lepo službo sprejeti hotel? Natančneje podatke glede posla in plače more podpisani dati. V Sarajevu, 4. listop. 1884 Dr. Anton Jeglič, kanonik. Kaj pomeni beseda „liberalen"? ali sedanji liberalizem res ljubi prostost? (Konec.) Enako krivično kot s Cerkvijo, dela liberalizem tudi 8 šolo. Možje liberalnega kopita se pehajo in pote, da bi popolnem predrugačili kerščanske šole. Boga jim ni treba več v šoli; pravijo, da človeška naj je šola. Kako nasprotuje tako ravnanje prepričanju vseh kerščanskih ljudstev do daues; kako nasprotuje mislim vseh onih, ki imajo le količkaj še kerščauskega duha in prave ljubezni do ljudstva; ono nasprotuje razvitku šol, nasprotuje vesti mater iu očetov, ki hočejo, da se otroci ker-ščansko, bogaboječe odrede; saj bodo morali dajati ne-kedaj od njih nataučen odgovor! Bog, stvarnik nebes in zemlje, naš naj večji dobrotnik, hočejo ti hinavci, naj se izterga mladini iz serca. izterga ediua tolažba, edina zaslomba v žalostnih sedanjih časih! Ta glas se je glasil po vseh evropskih deržavah. Kako tožijo kerščanski očetje, kerščanske matere, ako se hoče uzeti otrokom naj dražjo dedšiuo, čut blažeče vere! Pa. kar je terma liberalska. to mora veljati, če je tudi proti vesti! Veljati mora, ako sklene tako nekaj brezverskih poslancev, veljati mora bolj kot glas Božji, kot glas vesti! Ko se kak jud sklicuje na svojo vest, mu kličejo hvalo iu mu pomagajo k pravici; za kerščanske misli pa nimajo človekoljubja; liberalizem nima ušes. da bi slišal glas kerščanskih starisev: ali ni to očitno znainuje daje liberalizem delo hinavsko, delo satanovo? Je mar to človekoljubje? Ali ni to pravo suženjstvo 19. stoletja, terše kot telesno suženjstvo, ker kuje v železje duha in vest! Kakor smo omcuili, terdi liberalizem: jaz delam na to, da sme porabiti vsakdo svoje zmožnosti v korist človeštva." Kaj pa je 8 to terditvijo? Poglejmo malo. se li on res kaže tako pravičnega, kakor govori? Nikakor ne! Pravičen je le še včasi proti bogatiuom; ti se smejo okoristiti s svojim bogastvom in zatirati uboge; kapitalisti s svojimi tovarnami pogosto uničujejo obert in kupčijo srednjega stanu; na eni strani se množi bogastvo kupona, na drugi strani ima delavec tako malo zaslužka, da strada sam, strada njegova družiua; tej neenakosti posledica je splošna brezserčnost; telesno iu dušno lezejo narodi v prepad. Keao je temu vzrok ? Liberalizem s *) Za zvonove nove stolne et-rkve v Sarajevom se bode pričelo bolj resno delati berž, ko se pobirke za domače zvonove v Ljubljani malo pozabijo. Znana je namreč beseda, ki je bila v tem oziru sprožena še o življenji ranjoega £r->sp. dr. J. Gogala v ljubljanskem semenišu. Toliko zdaj, ker se je že vprašalo zastran te reci. Vr. svojimi „blazimi* nauki ; vsakdo se smé okoristiti s svojimi močmi ; kako se more okoristiti s svojimi močmi, kako se more okoristiti boren delavec, mali obertnik, kako se z delom svojih rok preživiti? Povsodi ga prehiti bogatin s svojim cenim tovarniškim blagom. Kerščanska ljubezen mu je zginila iz serca. po liberalnih načelih pa sme uničiti malega moža. Po vsi pravici terdimo: vir današnji bedi je liberalizem, ki kerščausko ljubezen spod-kopuje. Iu vender ravno marsikteri oškodovani sami so liberaluhi, ki svojo lastno vero sovražijo! Kje je pamet? Dalj časa se liberalizem že šopiri po svetu in pravi, da je sreča družbe! Pridobil si je moč po vseh deržavah, delal je s pomočjo deržavnih zborov in razširil svojega strupa mnogo med ljudstva. „Koristiti si smé vsakdo po svojih močeh.'* Kako naj se to stori, to nam je pokazal liberalizem sam v deržavi nemški, in zlasti na Laškem. Pobrali «o cerkvam premožeuje, posestvo, brez kacega pravnega razloga, zraven tega pa še ljudstvu vedno davek množili. Kaj ne, to je lepo pravicoljublje? Iu veudar pravi liberalizem, da ljubi pravico. Videl je liberalizem, kako so začeli po njegovem načelu delati, bogatini zatirati uboge delavce, žugati jim je jel vsestranski pogin. Da bi na zunanje pokazal zopet svoje človekoliubje, se je začel takemu ravnanju ustavljati iu zagovarjati stau delavcev; snoval je delavske družbe. Pa kjer ni prave kerščauske ljubezni, oudi tudi ni mogoče pomagati. Najpervo so se poprijeli naukov liberalizma bogatini in so ž njimi skušali zvekšati svoje bogastvo. Pa tudi delavcem ^ vcepila strupena kal liberalizma, kerščauski nauk so jim liberalni možje ter-gali iz serca iu jim podali svoje nauke. Kaki sad se je pokazal? Delavci so se oprijemali nauka: enakost v vseiu iu prostost; mi zahtevamo, da se deli delo in zaslužek; premožeuje naj se razdeli ! Itodil seje socijalizem; njegov oče je liberalni nauk. No liberalizem. sedaj pa ti kroti množice delavcev, ki se vzdigujejo proti kapitalu, umiri zbore delavske in uduši upor! Sedanji časi so resni, zelo resni; bojujejo *e moči svetlobe iu moči pekla, kerščanstvo in pogauski liberalizem stojita na bojišču. Liberalizem, ta pekleuski uatik, stopa po konci ter hoče uuičiti vero. ktero nesramo psuje z vražo iu nazadujaštvom ! On se kaže kot srečo iu blagoslov narodov, kot ljubeči oče ljudi, kot jutranja zarija novega časa; on se ¿tuli za uhj lepše in naj boljSe, kar je kedaj zemlja vidiia. Tedaj hoče biti liberalizem čednost, in ne to, kar se izdaja iu kaže po svojih delih! Je li ima pa take čeduosti. ko zatira prostost ouha in vesti, ko spodkopava srečo iu blagostanje? Nje uu se očita po vsi pravici prevzeti,ost. laž. surovost, \lado-hlepuost m jeza zoper razodeto rcsnico. in to naj bi bila čednost? In to nazdévuo čeiu'»st vsiljuje katoličanom in jim govori: Bodite tudi vi litieralui: saj to že čas zahteva; ako tega ne storite, ste mračnjaki ! Pa. vprašam, ali more kedo ostati še katoličan, ako podpiše namene liberalizma? Na to je le en odgovor: to ni mogoče. Načelo katoličanu je vse drugačna liberaluost, ktero imenujemo keršč msko IjuOezeu. \ *i naklepi iu tudi dobri nameni liberalizma visé v zraku; oni ne morejo pospeševati človekoljubja, to je vstani le nauk miru. kterega je prinesel Zveličar na svet. Kato-ličau tudi ne more priterditi onemu liberalizmu, ki hodi nekako h red njo pet med odločnim liberalizmom iu ka-to!ičanst\oui. To polovičarstvo li dobro. Kes so njegova načela prikupljiva. lepa sama na sebi. pa poglejmo nasledke! Na verski čut niso zidaua taka načela, zato so zidana na pesek ! Svet je blizo propada'. Cerv razjeda srečo iu blagostanje posamezuikov iu družine, rtzjeda veljavo deržav in pravičuost zakonodajavstva; razdira se ljubezen pod- ložnikov, tudi no deržave zabredle v dolgove, pravega miru zastonj iščeš: vsakdo, ki ima serce za človeštvo, gleda z nekim strahom v prihodnjost. Poprej je zader-ževala ljudi vsaj vest, čast; sedanji ne poznajo meje, nič jih ne more zaderžavati; pregrehe se odevajo z lepim plaščem: časniki uče javuo uenravnost. Kaj se godi na gledaliških odrih in plesiščih, o tem raje molčim. Naše stoletje bi prav lahko imenovali stoletje zlobe. Tako daleč je pripeljal liberalizem človeštvo; to je njegov napredek. Iu kam bo pripeljal človeštvo? Ako mu bodo ljudje še tako pokorni, kot kažejo na Francoskem, Laškem, potem jih bo vedel do deržavnege pogina, do verskega pogina, do časnega pogina in do pogina — večnega. Velika nevarnost preti tudi vernim Slovanom; žuga tudi nam ta liberalizem samim; kaže se v lepi obliki, vsiljujejo vam ga možje, ki so prijazni liberalnim načelom; bodite čujoči, previdni; liberalizem je lep. kot »o lepe barve strupene rastline. Varite sc ga in pomnite, kam da pelje — do pogina časnega in do posina večnega. F. R. Frančiškanski mesečnik „Acta OrdinisMinorum" T Rimu piše: Aracoeli. 4. oktobra. — Sedanji vladni načelniki v tem slavnem mestu so določili, da veliko predništvo (frančiškanskega reda) mora starodavno to svoje prei»i-vaJiše zapustiti, in sicer zato, da ua tem častitljivem kraju, kjer so uasleduiki sv. Frančiška skoz več stoletji imeli svoj sedež, naj bi se postavil spominek Viktor Emanuelu (nesrečnemu kralju, pod kterim so framasuui Rim ugrabili in ki je tako žalosten konec storil)! Zelo se je bilo bati, da že to leto se omeujeui sklep utegne zveršiti. Dobri Bog pa nam je milostno dodelil, da s«.j pričujoče leto bomo v svojem prebivališu še zamogli ostati. Torej smo praznik Našega svetega očeta Frančiška zamogli z navadno slovesnostjo še v svoji častitljivi aracelski cerkvi obhajati, ktera slovesnost je bila to leto znamenito povišana. Ta dan namreč so preza-«lužni zavetnik našega reda prevzvišeni in prečast. kar-diual gosp. Janez Simeon prišli v Dašo cerkev uekervavo Daritev na alta rji sv. Frančiška Bogu darovat, in veliko družuikov tretjega reda .ho med sv. mašo obhajali. Po sv. maši pa so sami prevzvišeni kardinal pri ravno tem altarji pred velikim delegatom prečast. O. Andrejem Lnpori-em po navadnih obredih slovesno storili obljubo tretjega reda. Pri tem častitljivem in spodbudnem opravilu sta bila dva škofa našega reda, pa vsa družina aracclska in muogi družbeniki obojega spola iz tretjega reda. Prečastiti P. delegat so pred djanjeui obljube vse pričujoče goreče opominjali, da uaj nasledvajo zglede sv. Frančiška, po storjeni obljubi pa so vsim papežev blagoslov puueiili. Nekaj o dvobojih. Dvobrjniki in vsi. ki se dvoboja vde^é, so od sv. Cerk\e izobčeni. Eden francoskih listov je v tem pri-ne-el še bolj natanko določilo. E-ien francoskih gene-ralvikar]ev je namreč v R;imi prašal: 1. če smé zdravnik, uaprcšeu od dvobojnikov, s tem nanieuom pri dvoboju pričujoč biti. da se boritev prej konča, ali pa le. da bi rane obezoval 111 célil; 2. ali zamore v bližnji hiši ali bližnjem kraju biti pripravljen, da pomoč skaže dvo-bojnikom. ako bi bilo treba; iu 3. kaj je misliti o sj>o-veuniku v ravnu teb okolišinah? Odgovor je na 1. vprašanje. da ne su é in da bi ga začelo papežu prideržauo izobčenje; ravno tako pa tudi v drugem iu tretjem pii-nér'ieju. ako se to stoii vsieii dogo\ora, si namreč tudi .zobčenje nakoplje. —Po tem takem le. ko bi zdravuik Mi spovednik biez uog» vora ah naprošnje iz lastne go- rečnosti za telesno ali dušno pomoč od daleč ali iz kacega posloplja opazoval boritev in bi v nevarnosti hitel pc moč skazovat, bi ne zapadel v izobčeuje. Vzrok je očiten, ker potem bi hudobueži še z večo prederznostjo dervili ee bližujega klát in morit, češ: sej bum imel telesno. imel dušuo pomoč pri rokah! Dvobojuik, ako v boju »smem umerje, se ne smé cerkveno pokopati. (Cone. Trid. sess. 25. c. 19. de Reform.) Po rimskem obredniku se ne smej . cerkveno pokopati, če tudi so skesanje pokazali (etjnxía Bullaio Beued. XIV, licet obsoluti fuerint). Aso pa znamenje skesanja pokažejo zunaj burišuega kraja. n. pr. doma, ali ko se z boriša nesó, se smejo cerkveno pokopati. (Not. In Gallia prihibitio de jure connuuni ita prmili nas in ubogih u mirajočih. Oče uaš, Češeua Marija, Čast bodi. Opomba. Dobro je, si te molitvice prepisati, jih v molitvine bukve djati. ter jih večkrat moliti, n. pr, tudi pri sv. maši, kadar je spomin za žive. Razgled po svetu. Rim. Sv. Oče Leon XIII so na prošnjo Ekvadorske republikanske vlade izvolili za škofa v Guaquaqillu jezuita preč. O. Perva; preč. gosp. Arsenija Audraue-a za škofa v Rio-lianibi; preč. g. Mih. Leonra pa za škofa v Kuenci. — Iz Jutra se grozne reči na/.nanujejo, ki jih počenjajo divji Kitajci zoper katoličane. V Kantouu so oropali in razdjali več katoliških kapel, več keršanskih h:Š požgali, keršausko Ijuusivo pobijali in skrunili, ako niso h( tli malikom darovati. Iz Kani na je v Hongkong pii-bezalo 3C0 kristjanov, 2 škofa, 30 misijonarjev.—Čudo ni sicer, da pogani tako strahotno počenjajo, ker mnogi kristjani niso dosti boijši. Iz Lincn. (Konec škofovega pojasnila o Rohrweckovi zadevi.) Veliko teh mož se je upcrlo pr 'ti svojemu škofu, kateri je le svojo dolžnost storil, kateri je to storil z naj večjo milostjo in krotkostjo, kateri je med drugim pisal Rohrwecku očetovsko plsm), da bi se ne pogubil, vendar se oni neolikano vedejo proti njemu. Le poglejmo „Lehrerzeitung". v kateri neotesano plujejo škofa, kateri je le svojo pravico in dolžnost storil. Iu število onih, kateri tako delajo, je, žali, zelo veliko. Dragi m< žje! Kaj bode nnši osoda, ako br>de to žolstvo svoje hudobno del nadaljevalo leti iu leta? Omenjen; časopis „Lehrerzeitung" se je leta 1876 prederznil reči. da je stara gola imela nalogo, iz ljudi kristjane zobraziTi; novejša ]•? ima nalogo iz kristjanov ljudi z obraziti; t j pravi s.?. ]-ristjr n-tvo v mladini ¿atreti. D ^gi dba v Le.anfeMu je rito pojavi jeaje. ka-košua da inn biti nab ga n ve šole. Nova šola se mno-gokrat. res trudi iz kristjan« v ljudi napraviti. Naša šolska postava k* zrl" nesrečna, ona je ena izmed postav cd leta 18(38. katc-re ko ranjki sv. Oče papež Pij IX sp »zinili k"t slabe za sv. vero. Vendar pr. ima ta postava valilo: „V iloga šole je. otroke izg« ;e i ti versk-.«ravno. Pri tem pa se nek uda d učitelj prc-?erzne to vodilo popolnoma prezirati ia ni :pravlja !> ! f.vsij. nelne nepristojnosti. katere so v 5 >]i d '->č " prepr.vediiLC in si stavi drug namen, namreč, humanitet«. „Nemškemu č >rp!?u" :»»» Duuuji je pi«"!, : -gi šole je. učiti o humauiteti. <*'!•_ vekoliiHj" ;c k<"f \ :'r vosek, iz katerega se poljubna 'Hira or; . .v?, da je o za čet n ku protestanti 1 7.;t g v ril. k-?- pro-testantje so sovražni, da jih !r»v*; ne Ijobtjo in -e mu je toraj potrebno zdelo • meniti, du so oni tu i; ' } i ljudje, da jih ne smerne- ¡i,'evaf. i. f. d Dragi m-žje! Mi žirm-o med protesti nt?, 'ifore pa kdo reči, da se je '.Veien.u \ - t(-f ? ' ■ ' o v ' : !V Vem. da nobenemu ne. Kar zadeva otroke v L o foMti. \ <:■/. rj.) ' i testante le toliko, lira- sj o njih " " " okraji ni n benega protestanta. Iu tr. .-e !i ti v-"' u potrebno priporočati, da e n.- a •■ p ravnati! Akoravno sen; vas i? «V iv>]!1. ■ V ■ • - v'- V ■ ne!), \eudarvas še vpr.-.š?m, !: .1 se f r ' ' ' ? Jaz pravim: da dobro {Vrv \ i r r !) '' f s • bode dobro izšli. k«r oirm, 1 'i T> V na dobro oberne; n tj i», ij~e -t i ; i *'■>. o < Rohrweck, kateri je ime! sl^-v-" / - *' • ° 1 v. k tetnu pa ie !;il c o ' dr-gjli <•' * n h J ' ■ se bode zopet s«,re Vern i. ' •• • ' ' r sem vam prav i je e* ¡ ' ' * •■< ' uekoliko iine\i piI, t . ' j ' upam, da «:a bode ir.il ? V pot pripeljal. Ako h: ¡¿e t • » e ^¿ : 1 . ' ' ■ ' " h wecka kaznoMti. in b ' ' 1 ' ' ' ' bode nazaduje, le d - !:-.• • • 1 • .. » ' > t • v . pojasnila naše šol -*v , J 1 1 niso do se laj verjrli. kako d dee «mo ž - ]» ^ :o l»i se to ne bilo zgodilo, bi ' ^ ! : ' ' j • ' cd inalo čedo. Gotovo se h:.-!? ' !•' * '"' y ' ' r ta dogodek mu ge c.č !. ' ; 'j'!' !j ' da bodo delovali na t , •!.;: ' : r n: . ' : =-;-va sostavila. postava, !. tt s ; j ;d op-» 7r ' • ' ' t ' jane katoliška. D« V' . •«' • j / ' sedaj še b(dj vterj. n . V predgla ji (; ' r«(!;?) K*;'. • ' '»•. kateri je na le>u > n.' 'g. l. bil e tu«o »o; !*• n ;t h^m; in to jo hudobni duh. J.z so u tuli anit «m up-»], i.« bode hudobni duh v šoli premagan. Oa je v šoli zmagal, in ona zmaga je bila strašaa; ou bode pa tudi šoli v premagan. ako dobimo boljšo postavo, in potem bode sploh zmagan. Rekel sera vara. predragi, aa so vprašali oni možje, kateri so prišli k meui 13. t. m.: „Ali smo mi katoliški možje priiuorani pošiljati otroke v šolo, v kateri je njih vera v nevarnosti ?u Jaz h<'čem ravno taki odgovor dati, kakor so ga dali sv. Oče Pij IX na enako vprašanje nadškofa Frei-burškega, namreč: „Katoliški stariši niso primoraui pošiljati otrok v šolo. v kateri se njihova vera spodkopava." Lahko se razume, zakaj so gv. Oče tako odgovorili. „Očetje, izrelajte svoje otroke v veri in strahu Gospo-rifvem*. pravi sv. Pavel. To je bo?je poslanic, katero imajo stariši; t oaj ja nemogoče, da bi oni pošiljali otr ;ke v šolo. kjer se njih vera spodkopava. To sem reke! in Se pristavil: „Rtzmere ua Avstrijskem še. hvala P» g t. niso take, da bi potem ravnali; veudar pazite oa (tro\e, katere !i uke dobivajo v šedi iu ako zopet kaj tsce;; z*.p»zite. naznanite mi precej. Up im. i < pri .as v Avstriji, ki ima šekatolišk značaj, ne b;- treba p T.ibijevuti tega vodila. O < ;;. d pre ive«iuik deželnega šjlskcga sveta je re-k« !: , Ti ;vr-jj!e s«* po postavah." Ako bi bil jaz pri de-¡) iV:cij;, o:! bi \p išal: po kak'»šoih postavah naj se \o? pi ]' »-t«ve so Bužje iu človeške. Postave Č' ' • š-. g.».-«po--e. moramo p tov« spoluovati. Dolžni > . c v ii iu »-jegoNiiii namestnikom darovati vse. še c 1 ! e :]e. R.ziiu človeških postav imamo še tudi '< ¿je. Ako «e pa «leržavue postave z IJožiimi • :' / ¡>0 katerih se nam je tedaj ravnati? Zgi>-<1 'i., ^v. C«v. kv«> p; a vi, da je že od nekedaj veljalo ) v ?!i r » H'«ka bolj poslušati, kakor pa ljudi. \ i.o ¡!i višji, kateri so bili tudi svetovna ■;»: ¡> e -i Jezusov nauk razširjal, «la, še c' • laie ao«'!i«ivati; vendar so aposieljui od- ": ]* s.-'it uni: :«li bi hilo prav. da bi mi ljudi 1 * V. ¡ -.r "."ga V Hi«gu ie treba bolj p.tkorniiu r p« !; tiem. Ta nauk imamo tudi v našem \\ ' ,.!»'• J>;iti /. Rožjiuii. Ako se pa ne stri-j i i r • m. /.-> «(¡te sa'ni; odgovor ni težak, ka-iiior.ni * »• tvin spolo«»vatl. ra .: reee-.f. < 1 na Av<; ri-skem ne bode nikoli {____ : .;». it; n si. .>e o o pomočmi, da bode Avstrija »!'la. • ." ] :{. -. '.džoost sem si štel o tem 1 • t n i.t sn prepira povzročilo, . ! 1 i»:.č4,o reš:l«», »ovoriti s kato- - . i. a-a.ravno ne « fieijelniiiii. ■ n '«•in t udi o ptiiioilujost, ah ncč.hj. x ' ' ; : z-i oprosti. t <1 r. Jakop alisija <• !, i ./. iu •■¡•i U i»u • I » L u»«iI »I:-k ua Kdaj h •*...,.- 'i , ¿¡j -¡.Ke-ai vvoii v V Mariboru je letos 43 gg. bogoslovcev. V 1. leto so pristopili gg.: Al. Arzenšek iz Stranic. Jožef Alten-eder od sv. Martina pri slov. Gradcu, Jakop Berglez iz Dromelj, Fr. Cerjak iz Rajhenberga, Jakop Čiuglak od Sluke gore. Jož. Kravjčič iz Rečice, Jak. Kitak iz Rogatca. Fr. Lekše iz Rečice. Jak. Marinič iz Selnice. Jak. Mere od sv. Barbare v Halozah, Pečevnik Herman od sv. Lenarto v Slov. goricah, Fr. Vračun iz Koprivnice, Fr. Vodušek iz Rogatca. Slovaki hočejo lOOOletnico sv. Metoda s tem pre-slaviti. da bodo 1. 18b5 na svitlo dali sv. pismo v slovaškem jeziku. Dokončal ga je 26. kim. sloveči pisatelj Fr. Sasinek. vodnik pri usmiljenih sestrah r Pragi. Do-veršil ga je tedaj ravno tisti dan, ko je , 1 pred 1000 leti sv. Metod dokončal pervo prestavo sv. pwma. V (incinatu v Ameriki je nedavno u ni pri bogatin Dragotin W. West in je svoji domačiji zapustil : za starčke čez 100.000., ubožnicam v 4 mestih po 10.000 dolarjev, dvema drugima ubožnicama po 5.000 dolarjev. — Skoda, da ta dobri gospod ni vedil za „študentov-sko kuhinjo" v Ljubljani. Bog mu daj večni mir. Kraljeve besede. Poljedelstvo je red niča deržave. Zavoljo tega so si vsi dobri in umni vladarji močno prizadevali kmetijstvo povzdigniti in kolikor mogoče kmetom stan zboljšati. «Ne smete mi ljudstva tlačiti in mučiti", dejal je francoski kralj Henrik IV. svojim podložnim vradniKom, „s čim namreč bi vas mogel plačevati, ako mi kmete uničite V" Nekemu ministru pa, ker je Henrika zelo nadlegoval, da naj davek pomnoži, je kralj lepo odgovoril: „Za Boga milega, gospod miuister. nikar ne govorite zopet o višjem davku! Pustite rajši moje ljuustvo pri miru!" F „Vaše veličanstvo", pristavi minister, „Vi imate sicer prav, pa vendar pravi pregovor, da je na najsla-bejem mestu tisti, ki mora deržati ročaj pri ponvi". «Neumnost!" pravi kralj, «na naj slabejem mestu je po mojem mnenji vendar le oni, ki se v ponvi peče." _________l„Missbl."> Dnhovska služba.*) Duhoven — deficient ali penzijonist — se išče k po d far i sv. Križa v kortah na Koroškem. Prihodkov ie na leto 300 — 400 gld. gotovine in pridelek od dveh oral zemljišča. Več se zve pri č. g. župniku na Obirskem. pošta Železna Kapla lEiseukappel), Koroško. Koledar za prihodnji teden: K», listopada. S. Gregorij. čudodelnik. — 18. S. Odo. — 11». S. Lizabeta. vdova. — 20. S. Feliks Val. — 21. Marijino dar-vanje. — 22. S. Cecilija. — 23. Pet-indvajsta nedelja po Bsnk. S. Felicita. preklinjevanje in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. To bodi pred vsim drugim priporočeno v brat. molitev. — Sreča pri nekem opravilu. — Gospa priporočuje hudo bolno mater bratom iu sestram N. lj. G. v molitev za p^omoč. — Za zdravje in potem primerno službo. — Zena priporoča moža. ki je postal zelo hudovoljen in brezbožen, da bi se poboljšal. — Za srečno premenenje stanu, da bi po priprošnji Marije prečiste Device dobil pošteno, pobožno, iu mirljivo tovaršico svojega življenja;, in v dober namen. -- Hratovwkf» zndeve. V molitev priporočeni: Na milost I jive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega »Serca. sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotno odvemi od na