St. 122. Trsti ir soboto 3. msja 1913. i XXXVIII. IZHAJA VSAK DAN Mi •» mdefjah In praznikih eh 5., «b p«nedeljklS ik 9. zjutraj, fasfcinlftne lt«v. se prodajajo po 3 nvfi. (6 stat.) v m nosili %obaksurnah v Trem in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petra, Postojni, Seiani, Nabrežiai, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-Dornberjru iti. Zastarele fiter. po 5 nvč. (10 stot.) •4K.A8I SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 fe«k>ne. CE.KE: Trgovinski in obrtni oglasi po 3 at. »nm. mnarinice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po »O sfc. mm. Za oglase v tfkstu iista do 5 vrst 20 K, vsak. *oda.ljna vrsta K 2. Mali oglasi po <* stot. beseda, naj-pa 40 8tot. Oglase t-prejema Inaeratai oddelek oprav. *3kiu»osfej". — Plačuje se izkljačno le upravi „Edinosti". Plačljivo In toŽljivo v Trstu. ItjMBSžčSSaiis^^-i^gLi^^---—- -- — - _ ——■—. »most Glasilo političnega društva „Edinost44 za Primorsko. , V edinosti je m•Di VA. kon.Horcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Ediaoat", vpisana zadruga a omejenim poroštvom v Tretm. oiirs Giorgio Galatti štev. 20. Poltno-hrantlnRnl ražun Itev. 841-652. TELEFOfl It 11-57. Okupacija Zadnja intervencija velesil na Cetinju. DUNAJ 2. (Izv.) Zastopniki velesil so danes podali na Cetinju črnogorski vladi enako se glasečo izjavo, v kateri posivljajo Črnogoro, da najkasneje do ponedeljka odpokliče svoje čete is Skadra in preda mesto velesilam, sicer prepuste velesile črno* goro njeni usodi. Nota je pisana v jako ostrem tonu. Pred okupacijo Albanije. DUNAJ 2. (Izv.) Današnji sknpni ministrski svet je, kakor poudarja uradni komunike, odobril ekapoze grota Berchtolda, Po naših intormacijah iz najzanesljivejših virov je postala nova avstrijsko-italijanska pogodba glede Albanije z današnjim dnem perfektna, ker je ministrski svet odobril vse podrobnosti te pogodbe. A ne samo to, ministrski svet se je tudi pečal z možnostjo, da pride v najkrajšem času do izvršitve pogodbe, to je, do okupacije Albanije. Avstrija in Italija sta si razdelili interesne siere v Albaniji tako, da pripade severni del od reke Skumbi pod avstrijsko interesno siero, južni pa pod italijansko. Ministrski svet je danes razpravljal o političnih, vojašk. in finančnih vprašanjih, ki stoje v neposredni zvezi z okupacijo albanskega ozemlja. Zatrjuje se, da se izvrši ta okupacija že v najkrajšem času. Kar se tiče skadrske krize, je Avstrija sedaj detinitivno akceptirala italijansko stališče, da se ima vojaška akcija gibati le na albanskem ozemlju in sme Avstrija le v naj-krajnejšem slučaju zasesti tudi pristanišči Bar in Ulčinj. Avstrija in Italija sta si torej razdelili Albanijo že prej, predno je ta ustanovljena. Obe državi sta najbolj navdušeno zagovarjali princip „Balkan balkanskim narodom" in sedaj hočeta ta princip najprej uničiti. Pričakovati je novih velikih za-pletljajev in skadrsko vprašanje stopi sedaj nenadoma v drugo vrsto, v prvo vrsto pa albansko vprašanje. Gotovo je namreč, da bodo ostale velesile energično protestirale proti temu, da bi se na tak način uvajal mir in red v albanskih gorah. V ponedeljek pade odločitev. DUNAJ 2. (Izv.) Položaj se danes uradno označuje kot nespremenjen. Za Avstrijo je nastopil odločilni trenotek. Odklanjajoči odgovor Črnegore in proklamacija avtonomne Albanije pod tušklm protektoratom, ki jo je Izdal Essad paša, sta dva nova poojstru-joča momenta. Današnji skupni ministrski svet je odobril poročilo grofa Berchtolda o zunanji po- e od strani Avstrijo in Italijo. Cetinju PODLISTEK. Metka in njen greh. Spisal Jos. Vandot. Mavrfc je začutil v duši neko silno hrepenenje. Bilo |e podobno onemu hrepenenju, ki ga |e navdalo včeraj tjm gori na belih gorah. Mehko mu }e postalo v srcu, in sam ni vedel, kaj pomeni vse to. „Kaj se godi z mano?" je pomislil. „Mlad sem in poln moči, pa postajam sentimentalen. Čudno — nikoli nisem Čutil v duši tega... Kaj pomeni to ? Ali sem bolan — ali kali ?" Zaman se je povpraševal; ni si vedel odgovora. Še vedno je gledal na ono meglico, ki je rdela na snežnikovem temenu, in v duši mu je postajalo vedno bolj tesno. Meglica pa je vztrepetala hipoma. Dvignila se je preko bele glave In je izginila kar naenkrat onkraj gore. Zasvetil se je beli vrh in je gledal spet ponosno v globoko dolino. A takrat se je okrenil tudi on. Kajti prišli so kosci, ker so bili medrem že pckosili do konca širno senožet. Vsedli so se kraj Mavrica in so si brisali znojne obraze. lltikl in odobril tudi nadaijne korake, katere namerava ukreniti Avstrija. Tako se glasi uradno zatrdilo o situaciji tekom današnjega dne. Konstatirati je treba, da se za danes napovedana seja kronskega sveta nt vršila, pač pa seja skupnega ministrskega sveta, ki se je deloma pečal tudi z vspehl današnje seje veleposlanlške reunlje. Naknadno se namreč poroča, da včerajšnja seja veleposlanlške reunlje ni končala brez vspeha. Trlpleententa je sicer avstrijske predloge glede Jakojšnje Izvedbe nasilne intervencije proti Crnlgorl odklonljp, a obenem je predložila posredovalne predloge, o katerih bodo poslaniki sedaj Informirali svoje vlade. Seja reunlje je bila preložena na ponedeljek z izrecnim privoljenjem avstrijskega veleposlanika. Posredovalni predlog Anglije, ki je bil stavljen z Izrecnim odobrenjem Rusije, temelji na nazlranju, da je za enkrat vsaka takojšnja nasilna akcija preuranjena, ker je navzlic včerajšnjemu odporu Črnegore še vedno upati, da pride do mirne rešitve krize. Zato Anglija predlaga, naj se uvedeio nova pogajanja In ponudijo Črnlgorl teritorijalne In finančne kompenzacije, ki pa bi Imele le značaj nagrade za brezpogojno predajo Skadra. V slučaju, če se Črnagora tudi do ponedeljka ne uda, potem privoli tripleententa v nasilno akcijo, ki bo ali skupna ali pa avstrijsko samostojna z molčečim odobravanjem vseh velesil. Seveda bl ta nasilna akcija ne bila naperjena direktno proti Črnlgorl, ampak bi imela le namen, Izprazniti Skader. Tripleententa se z vso vnemo trudi pregovoriti Črnogoro, da je sedaj že skrajni čas, da se uda, a tudi na Dunaju se domneva, da bl bila Avstrija konečno vendarle pripravljena razpravljati o kompenzacijah Crnlgorl, zlasti, če „pride do ponedeljka drugačen odgovor Črnegore kot je bil včerajšnji. Proklamacija avtonomije Albanije pod turškim protektoratom. ATENE 2. (Kor.) „Agence d'Athenes" poroča : Essad paša je v Tirani nastavil svojo vlado In proklamlral avtonomijo Albanije pod turškim protektoratom. Razobesil je turško in ne albanske zastave. Grškemu metropolitu v Draču je poslal Essad paša pismo, v katerem Izjavlja, da priznava albanska vlada metropolita kot oblast pravoslavne cerkve, katero bo vedno varovala. Essad paša dalje izjavlja, da nima albanska vlada nobenih sovražnih namenov proti Grški, ker priznava mejno črto, severno od Rimare. LONDON 2. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Krfa: Danes odpotujejo avstrijski, italijanski in francoski konzul v Draču, v Tirano, da se snidejo z Essad pašo. Essad paša je odposlal več oficirjev v Drač, ki so pozvali Srbe, naj izroče mesto. Srbi so odgovorili, da lahko zasede mesto takoj, kakor hitro ga zapuste vsi Srbi. »No, kaj spiš?- ga je podražil stric in je izvlekel iz hlačnega žepa lepo okovano čedro. „Ha, kaj te je zdelala kosa? Kaj?" Mavric se je zasmejal in je pokazal svoje ožuljene prste. „Kako bi me ne?" je odvrnil. »Človek ni vajen, ni vajen. Kaj hočete?... Še celo Šlmnov Tomaž bi se mi smejal, če bi me videl sedaj, in iz srca bi mi privoščil. Jezen je menda name. Včeraj se je kar zadiral vame in je pihal kot maček. Zlato rudo je menda kopal pod Mojstrovko." „A, Tomaž ?" Je dejal Sednik, pa je puhnil zadovoljno dim iz ust. .Seveda, Tomaž vedno koplje zlato rudo. Nihče mu ne izbije tega iz glave. Pravi, da so mu Sojenice sodile tako, da najde zlato rudo... Beštja, pa je kopal Se povsod, pa |e le še ni našel... Saj pravim — najmanj tri kolesca mu manjkajo v glavi. Zanikrn pa je tako, da smrdi za njim. Ima obleko doma — še o Veliki noči mu |o je napravil krojač. Pa mislite, da jo obleče? Ne, raje hodi razcapan okrog. Dela se pa sploh ne dotakne... Nor je, popolnoma nor. Človeku se nazadnje smili tako revše." Kosec, U je ležal poleg Sednika, se je dvignil napol in se |e zasmejal. Kocjanov Janez Je bil, ki je izpregovoril tako-ie: »E, Vsa južna Albanija v oblasti Džavid paše. DUNAJ 2. (Izv.) Iz Valone se poroča: Vsa južna Albanija, do reke Skumbi z Va lono vred, je z rokah Džavid paše. Džavid paša je sicer dobil iz Carigrada ukaz, naj se odpelji s svojo armado v Malo Azijo, a zdi se, da noče o tem ničesar slišati. Veleposlanika reunija. LONDON, 2. (Izv.) Rezultat včerajšnje veleposlaniške konference je sledeči: Velesile tripleentente stoje na stališču, da interesi Italije in Avstrije nikakor niso v nevarnosti, če ostane Skader še nadalje v črnogorskih rokah. Velesile trozveze so nasprotno mnenja, da |e mogoče zboljšati mednarodni položaj le s takojšnjim energičnim nastopom proti Črnigori. LONDON 2. (izv.) Po včerajšnji seji veleposlaniške reunije se je oficijalno naznanilo, da se vdeieži ponedeljkove se}e tudi avstrijski veleposlanik, iz česar se skleoa, da je še vedno mogoča mirna rešitev skadrske krize. O poteku včerajšnje konference se poroča, da je bil od zelo ugledne strani stavljen važen predlog, ki pride v ponedeljek zopet na razpravo. Italija svetuje skupno s tripleentento Avstriji, naj se ne prenagli. V zadnjem času so se vršili med Rimom in Petrogra-dom važni brzojavni pogovori. Tukajšnji merodajnl krogi so prepričani, da pred ponedeljkom Avstrija ne nastopi z vojaško intervencijo. DUNAJ 2. (Izv.) Z ozirom na vesti, da je sklenila včerajšnja reunija poslati Črnigori 48urni ultimatum. Izjavlja dunajski zunanji urad, da te vesti ne odgovarjajo de|stvu. Pač pa se oficijalno naglaša, da Avstrija ni odpravljena privoliti v nobene kompenzacije Črnigori. PARIZ 2. (Izv.) Tukajšnji politični krogi so trdno prepričani, da pride v oonedeijek do mirne poravnave. Poročila s Cetlnja zatrjujejo, da pritiska sedaj tudi Srbi|a na Črnogoro, naj odneha in izroči Skader Albaniji. General Martlnorić — poveljnik Skadra. BAR 2. (Izv.) General Martinovič je imenovan poveljnikom Skadra. DUNAJ 2. (Izv.) Semkaj je došlo preko Kotora poročilo, da je prestolonasledaik Danilo v imenu svojega očeta proklamiraj Skader za glavno mesto Črnegore. Vest se še ne potrjuje. Srbi svare Črnogoro. BELGRAD 2. (Izv.) Srbska javnost stoji na stališču, da je padec Skadra vstvaril fait accompli, katerega morajo akceptirati tudi velesile. Kljub stališču javnosti je vlada čisto drugega naziranja. Srbija je dosedaj vedno vpoštevala želje velesil in hoče to storiti tudi v bodoče. Zato nikakor ne more podpirati Črnegore, Če se npira zahtevam velesil. Pač pa bi smatrala Srbija za svojo zavezniško dolžnost, da se bojuje skupno s Črnogoro proti Avstriji, če bi Avstrija pri- čela z vojaško intervencijo brez evropskega mandata. Mirovno vprašanje. PARIZ 2. (Izv.) Tuka]Šn|i dlplomatiča krogi sodijo, da bo balkanska zveza sicer sprejela predloge velesil in imenovala mirovne delegate, a obenem bo zahtevala, naj se pri mirovnih pogajanjih razpravlja tudi o vprašanjih, katera so velesile izkl|učile, to le o Albaniji, Egejskih otokih in vo|nl odškodnini. Bolgarsko-romunski konflikt. BUKAREŠT 2. (Kor.) Za danes se pričakuje podpis protokola o bolgarsko-ru-munskem konfliktu, katerega je sklenila ve-leposlanlška reunija v Petrogradu. Srbski bojkot. BELGRAD 2 (Izv.) Belgrajski trgovci so že pričeli z bojkotiranjem avstrijskega blaga. Trgovinska zbornica v Belgradu je prejela iz vseh krale* Srbije primanje za uvedbo te akci|e. kaj nor 1 Kdo ne ve tega ? Poglejte Metko tam! Tako vam pravim, da je Tomaž do ušes zaljubljen vanjo... Hehe, ta stara, neumna šleva, pa škili za Metko. Kaj ni že samo radi tega nor? Vprašam vas, ljudje božji." Mavric se Je udaril po čelu. „A sedaj mi Je Jasno," je dejal in se Je smejal obenem. „Glejte, glejte! Ko sem Šel od Tomaža, ki je menda kopal zlato rudo pod Mojstrovko, Je še zavpil za mano ves razjarjen, da naj pustim ongavo Metko v miru. A, zato, zatol Kaj Je res zaljubljen vanjo?" „I, pa kako šel" je odvrnil Kocjanov Janez in je pljunil čik iz ust. „Kar oči obrača in se gladi po prsih, če Jo le zagleda. Pa vsak večer sedi pred Kresnlkovo kočo. Menda ne straži kur — ali kali?" Kocjanov Janez se Je obrisal z rokavom okrog ust; potem pa Je zgrabil čutar-čico, ki Je bila do srede še polna. Napravil Je, globok požirek in Je cmaknil z Jezikom. „Človeka utrudi, in ni slab en požirek takega žganja, da se pride spet k močem,", je zagodrnjal, mašeč si v usta novega to-; baka. Tedaj pa se Je prikazal na senožet Jarem močnih volov, upreženih v dolg voz. Peter je stopal pred njimi in Jih Je vlekel za Skupni ministrski svet. DUNAJ 2. (Kor.) Danes dopoldne se Je vršila pod predsedništvom zunanjega ministra grofa Berchtolda seja ministrskega svefa, kateri so prisostvovali vsi skupni minis ri oba ministrska predsednika in vsi fina* čni ministri. DUNAJ 2. (Kor.) Današnje sele ministrskega sveta so se vdeležili: Grcf Stiirg^h, grof Berchtold, vitez Zaleski, pl. Lukacs, p!. Telecsky, vit. Bilinski in Krobatin. Zapisnik je vodil dvorni in ministerijalni svetnik vitez Guither. Po razpravljanju o raznih tekočih zadevah, je podal grof Berchtold obširno poročilo o sedanjem stan;u mednarodnega političnega položaja. O ekspozeju se Je razvila živahna debata, katere so se vdeležili vsi ministri in Se bilo konstatirano popolio soglasje glede določitve nadaljnega postopanja v zunanji politiki. Tako| po seji ministrskega sveta Je odšel grof Berchtold v Schdnbrunn, kjer je ^il sprejet od cesarja v posebni avdifenci. Popoldne je bil šef generalnega štaba, pl. Hdrzendorf sprejet v avdijenci od prestolona~ slednika. t Josip Unger. DUNAJ 2. (Izv.) Danes je umrl tu v 85. letu svoje starosti dr. Josip Unger, predsednik državnega sodišča, bivši minister ia Jurist svetovnega slovesa. Dr. Unger se le rodil dne 2. Julija 1828 na Dunaju. L. 1853. je postal na duna|skem vseučilišču privatni docent, 1. 1857 redni profesor. V knligi „K rešitvi ogrskega vprašanja" (1861) je zagovarjal dualistični državni ustroj. Bil je več let deželni In dižavni poslanec in poklican I. 1869 v gosposko zbornico, kjer je bil voditelj liberalne stranke. V kabinetu Auersperg je bi! minister brez portfelja, a po padcu Auersperga 1. 1879 se Je umaknil tudi on in postal 1. 1881 predsednik državnega sodišča. Spisal je celo vrsto jurldičnih del O.ne-nimo naj samo par najvažnejšh: „Sistem avstrijskega splošnega zasebnega prava", „Avstrijsko dedno pravo", „Zapuščinska razprava v Avstriji", „Pogodbe na korist tretjih", „K reformi dunajskega vseučilišča" in skupno z Glaserjem knjfgo „Zbirka civilnopravnih odločb najvišjega sodišča na Dunaju". Eno izmed njegovih zadnjih del je „Načrt novega kazenskega zakonika". komat. Tja gori jih je peljal, kjer so nagrabile grabljevke v visoke kupe suho seno. „Alo, fantje!" je tekel tedaj Sednik in se je dvignil. Naložimo še to seno na voz, da ga spravimo domov še pred nočjo. In potem počinemo, hvala Bogu." Kosci so vstali, pa so odšli k vozu. Tudi Mavric je vstal. Toda ni šel za kosci, ampak je skočil preko plota. Šel je proti gozdu, ki je temnel onkra. senožeti. Na pa-robu se je ustavil in se 'je ozri še enkrat doli na senožet. In tedaj je videl prav natanko Metko. Na grablje se je bila naslonila, pa je gledala naravnost nanj. Mavrica je zapeklo to. Naglo se Je obrnil in |e odšel v temni, hladni gozd. Tišina je vladala tam pod zelenimi vejami. Le tuintam je začvrčal samoten ptič, a je utihnil hipoma, ko je zaslišal težke korake. Lepo se |e vila mehka steza med grmovjem, pod visokimi smrekami in vitkimi mecesni. Mavric pa je šel zamišljen dalje. Nič več se mu niso smejale oči, ampak so gledale nekam v daljavo« kakor bi iskale steze, ki pelje daleč, daleč, kjer ni hrepenenja in koprnenja... Do večera Je hodil po gozdu In se je vrnil šele ieda|, ko je zapel večerni zvon. (Dalje.) „fcPlNO«??" ] 22 zatirali diug drugtga?! Mesto slepega med-sebojaega pobijanja naj bi »stopile med nami razmere, ki bi omogočile, da bi se vsak vinar in vsaka telesna sila uporabljala v skupno narodno korist 1 Še ie potem bomo smeli upati, da se nam zjasne vremena. Javnega življenja brez strank si sploh ta kratkomalo ne more misliti. Na) so le in celo potrebne so radi kontrole in vspodbu-Janja k čim iotenzlvsejemu delu na raznih poljih narodovega Javnega življenja. Saj uče «kušnje, da tam, kjer absolutistično vlada le ena stranka, ni zdravega, ne političnega ne gospodarskega razvoja. In če so stranke tudi brez medsebojnega tekmovanja in strankarskega boja ae more biti. Ali vprašanje Je, v kakih oblikah se bije ta boj, in ali ne poseza tja čez ono mejo, kjer ne bi smelo biti boja, ampak skupnodelo za skupno narodno korist. Pa tudi jako neprevidno le, da gospoda tako brezobzirno izkoriščajo slučaj T. o. z., kajti defstvo je, da po velikem delu je ravno radi naših desolatnih in razdejanih domačih razmer gospodarska kriza zajela na vse strani, da |o občutijo trgovci, obrtniki, kmetje — brez razlike strank. In tako bo tudi posledice vsake nove gospodarske nesreče občutila vsa naša skupnost. Prosimo torej gospodo pri „Gorici" v imenu tiste ljubezni do slovenskega naroda, s katero se vedno ponašajo, naj odnehajo že enkrat od tega načina bola, naj nehajo rabiti nož, ki reže v meso — na vse strani!! Novemu političnemu društvu v Gorici pa priporočamo najnujneje, naj se izogiblje kolikor ie možno vsaki vojevitosti fo naj Išče temeljev, na katerih bo moglo vspeŠno delovati za naš narodno-politični in gospodarski napredek. Ljudstvo je sito tega večnega med5ebojnega boja, ki morda koristi pojedincem, a je narodu v neizmerno škodo. Lj ud s t t/o si želi mirnega, pravilnega in zi ste matičnega, zlasti gospodarskega dela. To delo naj pcdjirajo vsi brez razlike strank — na tem delu je prostora za vseh: za liberalce in klerikalce! Za občinske volitve. Volilci pozor! Naši volilci dobivajo zopet naznačila, da je kdo nasprotne stranke predlagal njih izbris. Kdor dobi tako uradno naznanilo, naj se blagovoli zglasiti takoj v naši volilni centrali (Narodni dom), da ukrenemo vse potrebno. * • Vse, ki smo |im posodili volilne imenike, prosimo, da jih prineso zopet v volilno centralo v Trstu (Narodni dom). Domače ve&ti* Odlikovanje. — Cesar je podelil viteški križec Franc Josipovega reda višjemu nadzorniku evidenčnega urada, Franu Veselu. Poroka. Danes se poroči gosp. Josip Van dot, uradnik južne železnice, z g.co Drago Briščkovo. Čestitamo in bilo srečno I Novi poveljnik brigade. Dne 1. maja je prispel v Trst g.m. pl. Alfred Hinke, ki je imenovan za novega poveljnika brigade v Trstu. — Hinke |e blizu 49 let »tar in je bil za maj povišan za generalnega majorja. Na naslov Škofa d.ra Pederzollija piše „Naša Sloga" analogno z nami: Od mons. Pederzollija kakor človeka, ki mu je bil oče Italijan, ne zahtevamo in nismo nikdar zahtevali, niti nočemo, da bi duštl Italijane. Ali, kar zahtevamo od vsakega škofa, je: da svojo pastirsko službo vrši našemu narodu v našem jeziku, da ga ščiti proti mogočnežem, da mu pomaga telesno in duševno. Ob svoji sposobnosti in svojem poznavanju našega jezika bo mogel novi poreško-puljski škcf storiti mnogo dobrega* tudi našemu narodu. — Dal Bog, da bo * tako I „Srbske" demonstracije vVoloskem. Mi smo že pred nekoliko d:.evi zabeležili in zavrnili nabotično budalost, ki jo je poslal v graŠko .Tagespost« neki klevetnik,! češ, da so povodom aabora v Voloskem naborniku vskiikali v velesrbskem smislu in da jih je bilo več njih aretiranih. „Naša Sloga" pripominja : Smešno bi bilo, ako bi hoteli pobijati to švabsko neumnost. Kako hočete dokazati takemu teocu, da je hrtstska ali srbska pesem eao in isto? Nbšl mladeniči niso še, hvala Bogu. tako okuženi po švabščiai, da bi -sploh vedeli, kaj je nemški „Abrug\ Ako so klicali „živio" zmagono-snim bratom na Balkanu, niso storili nič druzega, nego da so dali odduška ali izraza čut>trii pobratimstva in sorodstva, ki ga ne more zabraniti nikak zakon, niti zlomiti nobeno orožje. Dragocena priznanja. „Koln. Volks-zeltupg" je prinesla te dni članek, ki doka-iuje zfcreŠenost avstrijske notranje politike nasproti Slovanom. Čiankar je napisal dragoceno priznanje, da 60 odstotkov skupnega prebivalstva monarhije tvorijo Slovani! A temu sledi drugo priznanje: da sta miii-strska predsednika Blenerth in Sturgkh potisnila Slovaae in vladala v nemškem duhu. Potem gre dalje in priznava, da Je taka politika nevarna z o z 1 r o m na ve like zmage balkanskih Slovakov, ker se je žnjimi m o č S ! o 7 a n s t v a povzdignila na vsej črti. In to tudi — v Avstriji I Računati se bo moralo s tem., da bodo v bodočnosti slovanska plemena igrala važneio vlogo, nego je bilo to pod Taaffejem. A da je bila ravno' za časa tega ministrskega predsednika avstrijska politika prava, to dokazuje dejstvo, da je bila to edina perijoda političnega in financijelnega r e d a. S politiko poiUKanja Sio.anov in viadaa|a v neujštcera duhu je začela doba kriz, iz katere vlada ni vedela izhoda in v kateri si tudi sedanja viada ne ve pomoči'. Tako priznanje v nemškem listu je res klasično in dragoceno. Novo poštno poslopje v Opatiji. — Minoie srede so na slovesen način otvorili novo poslopje poštnega urada v Opatiji. V ta namen je c. kr. dvorni svetnik in predstojnik poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu, g. Hermann Pattay, v spremstvu poštnega svetnika g. I. dr. Viljema Pfeifferja in komisarja g. d.ra Antona Vagaje, pričakoval pred novim poslopjem zastopnike c. kr. trgovinskega rninisterstva, ministerstva lavnih del, občine in zdravstvene komisije, in sicer sekcijskega šefa Adalberta viteza pl. Stibrafa, nameščujočega generalnega ravnatelja za poštne in brzojavne zadeve, tajnega svetnika ekscellenco J d ra Friderika vitez Wagnerja pl. Jauregg, sekcijskega svetnika J, d.ra Evgena viteza pl Pusswald, dvornega sekretarja J. d.ra Otokarja Sku-hravija od trg. ministerstva, minister, svetnika Friderika Leonharda, dr. svetnika Schniellerja, viiega inženirja Emila Wilianika iz ministerstva za javna dela, nadalje bivšega trg. min. ekscelenco baron Calla, župana d.ra Andreja Stangerja, predstojnika zdraviliške komisije, vi. sv. profesorja d.ra julija Glasa, drž. posl. profesorja Vjekoslava Spinčlca, delovodjo inženirja Buiča itd, — ter jih sprovel skozi prostore novega poslopja, ki odgovarja vsem zahtevam. Vsi došli gostje so se laskavo izrazili v novem poslopju. Po obhodu je imel g. sekcijski ?ef R. pl. Stibrai na kontrolorje in oddelne predstojnike p. urada, zbrane pod vodjtvom višjega upravitelja Ignacija Ilieršića, nagovor, v katerem je dal izraza veselju, da prisostvuje tej slavnosti, želeč delovanju urada obilo blagoslova, in se je slednjič spominjal r?tran II Pokojnik je bil, kakor smo že omenili, jurist svetovnega slovesa in izmed avstrijskih juristov je njegov vrstnik le češki učenjak Antonin Raada. Seja klnbovih načelnikov. DUNAJ 2. (Kor.) Listi poročajo: Ssja klubovih načelnikov, katero je sklical zbornični predsednik dr. Sylvester za četrtek, je preložena, ker je dr. Sylvester nenadoma obolel. Češko nemSka spravna pogajanja. PRAGA 2. (Izv.) „Bshemla* poroča iz nemških parlamentarnih krogov, da je smatrati češko-nemška spravna pogajanja na Dunaju za definitivno razbita in se ne bodo več nadaljevala. Pisatelj Henry Pejjre — morilec. PARIZ 2. (Kor.) — Pisatelj Henry Peyre se Je danes spri z svojo ločeno ženo radi otroka. Tekom prepira je zgrabil za samokres in parkr-t ustrelil na soprogo, ki je obležala na mestu mrtva. Morilca so takoj aretirali. Gospodom pri „Gorici". (Dopis iz Gorice) V Gorici se je ustanovilo „Slovensko politično društvo", kakor Je poročala že tudi »Edinost". Tudi „Gorica* je sporočila o tem dogodku, toda na tako breztakteu način, da je napravil na-me najmočnejši utis. Da ima gorišsi list svoje mnenje o novem društvu, oziroma o njego-i potrebi, tega mu ne bo zamerjai nikdo. Kar se mere zamerjati, je tisU porogljivi ton proti osebam, ki so kumovale ustanovitvi novega društva. Naj že bo njihovo mišljenje tako ali tako, opravičeno ali neopravičeno, vsakako pa so to dostojne, poštene osebe, ki se jim ne bi smelo odrekati vsaj osebno spoštovanje. Tako ne bi smel —- kraj vseh političnih razlik — pisati Slovenec o Slovencu. Že radi naših narodnih sovražnikov ae. Naj smo tudi „Janezi iz Železnikov", ali masari tudi upravitelji „T. o. z." — Slovenci in poštenjaki smo vendar-le in pričakovati bi srncll, da krval brat ne bo pisal o nas na način, kakor dela to kveče-mu kak „Graier Tagblatc", ali tržaški „Pic-colo". Naravnost nelojalno Je, da vedno potikajo tisto nesrečno T. o. z. vmes. Kaj je zakrivilo novo političao društvo pri „T. o. z."? 1 To zaletavanje v nesrečno zadrugo je tem grše, ko stoji dejstvo, da pri ustanovitvi „SI. pol. druživa" ni bil poleg niti eden sedanjih upraviteljev T. o. z., kvzemši g. dra. Podgornika, ki pa Je le pravni kon-sulent, in sicer naprošen v to od več strani, da pomore rešiti, kar se rešiti dal Člani likvidacijskega odbora gotovo niso zakrivili nesreče in so Ie žit ve razmer, in jim moramo biti hvaležni tembolj, da so prevzeli težko in mučno nalogo — n e v korist kake stranke, ampak goriške narodne skupnosti. Saj so ven dar med Člani Zadruge pristaši različnih strank, ki bodo strašno trpeli, ako bi prišlo do poloma. Ne priča li torJ) o brezčutnosti, ako se z večnimi napadi otežuje to rešilno delo ?! ! Tudi vsakemu drugorodcu bi morali biti hvaležni, ako bi prevzel to nalogo. Tu pa sumničijo in napadajo lastnega krvnega brata, ki se Žrtvuje, da bi odvrnil nesrečo cd narodne stvari! Gospodje pri „Gorici" naj bi vendar pomislili, da z oviranjem rešilne akcije kopljejo grob materijalni ekzi-stenci lastnih bratov in tudi mnogih lastnih političnih somišljenikov. Če pride do katastrefe, ne bodo pokala samo „liberalna", ampak tudi mnoga klerikalna rebra. Izvzemš! onih, ki jih vodijo kaki osebni nameni, hrepeni vsa Gcriška po tem, da bi vendar enkrat nastopil zopet čas mirnega dela za javni blagor med goriškimi Slovenci. Vsi občutijo na lastni keži, kako se nas zatira od vseh strani — čemu naj bi se še sami PODLISTEK. K poslovilnemu večeru g. Rajnerja. V nedeljo zvečer se s Šamberkovo „Enajsto zapovedjo** poslovi od našega odra Igralec, ki je dal našemu gledališču ono južnotoplo obiležje, kakršno mu gre po miijeju, v katerem vrši svojo nalogo. Naš Rajner, združujoč v vsakem svojem nastopu — !n teh ni bilo malo — temeljiti študij svoje uloge in prav tako poglobitev vanjo z živahnim temperamentom južnjaka, kateremu govori vsaka kretnja, nam je ustvarjal na našem odru tip za tipom s tako naravnim življenjem, da so vse te njegove mnogoštevilne In po svoji naravi tako različne, a vendar vsaka sama v sebi umetniški zaokrožene in dovršene ustvaritve morale obojiti vsakega gledalca. In vse to, kar tam je dajal, je bilo njegovo, pristno njegovo, vzrastlo na njegovi lastni duševni njivi; vsaki svoji ustvaritvi je vtisnil pečat svojega bitja, svoje duše. Rajner je naš. Kot diletant |e posvetil svoje moči našemu gledališču, žnjim se je razvijal, žnjim rastel, a vendar vedno samo- stojen, ves samorasel, kajti ustvarjal je sam, iz svoje moči po svoji spoznaji, ker mu naše gledališče, samo šele v povej h, ni moglo dajati niti pooude niti pouka. In ostal Je diletant, če imenujemo tako one, katerim gledališka uprizarjajoča umetnost ni krušni poklic, ostal Je diletant do zadnjega, toda ne diletant v umetnosti, temveč vzlic svojemu diletantstvu popoln umetnik. Naj ne posegamo po vseh onih mnogoštevilnih ulogah, ki nam jih je podal Rajner tekom svojega večletnega sodelovanja pri našem gledališču, omenimo naj le eno: ministra Pietro Mattel v Rovettovem „Papa Eccelenza". Da Je Rajner dal našemu gledališču edino le svojega „papa ekscelenco", bi bil zaslužil, da ostane njegovo ime v najčastnejšem spominu našega gledališča, saj je s to igro in to ulogo presadil na naša tla znamenito delo italijanskega dramatika, ki ga svet prištela med najznamenitejše, in je obenem tudi vendar enkrat pretrgal oni dotlej nepretrgani niz nam in našemu značaju tako tujih, a vendar tako vs'ljevanih del germanske dramske literature, ki so dotlej skoraj izključno vladala na našem odru. S tem delom se je odprl na-šemu gledaiišču pogled v tako bogato in nam toliko bližjo in toliko razumljive|io italijansko dramsko literaturo, ki more podajati našemu občinstvu neprecenljive, res umetniške duševne hrane. In glavna zasluga na tem gre našemu Rajnerju. Umetniški dovršene so bile uloge, kl nam jih je ustvarjal Rajner v drami, a nič manjšo dovršenost Je pokazal tudi potem, ko se je udomačila na našem odru lahko-krila opereta. Do solz se je moralo naše občinstvo nasmejati njegovemu profesorju v „Ptičarju", knezu Bazilu v „Grofu Luksem-burškem", generalu v Jesenskih manevrih" Itd., vse uloge, ki zaslužijo za svojo dovršeno Izvedbo največjega priznanja. Pevec sicer ni naš Ra|ner, marsikatero skladateljevo noto je ob veselem smešku kapelnikovem zapel po svoje, kar pa nikakor ni Škodovalo stvari, kajti poslušalstvo je ob njegovi izborni igri pozabljalo petja. NI pa bil naš Rajner le prva naša domača moč na našem odru, temveč mu je njegova ljubezen do razvoja našega gieda-lišča naložila v zadnjih dveh letih poteg njegovega sodelovanja na odru še veliko težjo nalogo, mesto intendanta. Velike ljubezni dc stvari je treba in mnogo požrtvovalnosti za posel intendanta pri gledališču, kakor je naše. Tu ni fondov, tu ni podpor — majhne so razmere, v katerih se |e porodila naša gledališka umetnost, In te razmere se niso zboljševale v istem razmerju z napredkom našega gledališča, kakršnega hoče imeti naše občinstvo. '' !!L*E5fctt. ~ 3 maja •: * itradiclicna.nih dobrih lastnosti ?v i,:jskih uradoikc.. Za priznalne besede se mu je zahvalil viši oskibnik Ignacij Iletšič v svojem in imenu vsega osobja. Na to Je povabil ia-stopaik trgovinskega ministerstva goste na dejeneur. Za koncert .Glasbene Matice" iz Ljubljane, na katerem se bo izvajal dr. A. Dvorakov Mrtvaški ženin (Svatebni koŠiie) za so!i mešan zbor in orkester ia ki se bo vršil na biakoštno soboto, d»e 10. majeika ob 8 ia pol v veliki dvorani „Narodnega doma" v Trstu, so vstopnice v oredprodaji pri vratar ici Nar. doma. Sedeži v pritličju so po K 4. 3, 2 50, na galeriji po K 2 50; lože po 20 K. Ker Je pričako vati velikega navala, opezsrjamo slavno občinstvo, da si ta^oj oskrbi sedeže. Zunanj obiskovalci naj pošljejo denar za vstopnice po poštni nakaznici blagajniku trž. podr. „GI. M." g. Karlu Mahkota, ulica P i c c a r d i 28 in ta jim z obratno pošto pošlje vstopnice. Na drugačna naročila se ne ozira. Opozarjamo tudi, da se sedeži ne reiervirajo nikomur. Prošnja do tržaških Slovanov. Za Binkcšti pride v TfSt pevski zbor Glasbene Matice iz LfuDljane. Ker je v teh dneh it < eeltk naval tujcev v naše mesto, ni raogc* dobiti stanovanj za vse pevce po hotel.h Zato se obračamo do tržaških Slovanov s prošnjo, da nem za soboto in nedeljo, 10. in 11. majnika odstopijo k-^ikor mogoče postelj za ljubljanske goste. Število postelj in eventualno ceno |e javiti na naslov: Karel Mahkota, ulica P i c -c a r d i 2 8. Odbor podružnice Glasbene Matice v Trstu prosi, da ne ostane prošnja zaman in da se oglasite z obilnimi prijavami do dane s 3. m a | n i k 5. Iz Bazovice Za die 1. majnika določena javna tombola, katero je mislilo prirediti tukajšnje .Gospodarsko društvo", se vsled neznanih vzrokov ni vršila, temveč se je prenesla na nedoločen Čas. Toliko n.* znanje. Občni zbor ženske podružnice CMD se vrši drevi ob 6 v „Nar. domu" po običajnim dnevnem redui Po zborovanju bo predaval g. F. L. Tum2 o predmetu: »Žena v XX. stoletju". Kritične pripombe k ženskemu gibanju". Slovensko občinstvo toplo vabimo, da se udeleži prireditve v obltnem številu. Jurija za veliko mednarodno kolesarsko cestno dirko okrog „Goriškega Krasa", ki se viši nepreklicno Jutri * nedeljo je takole sestavljena : načelnik Karol Chn-stian, povejnik kolesarske stotnije bataljona št. 20 Krmir.; načelnikov namestnik prof. Ado f Schaup, zapisnikar In številkar Rudcll Drufo ka, časomerec Aleksander Ambrožič, razsodnik nadporočnlk v rezervi Franjo Smutny, Gradec, starter Franjo Kurinčlč, načelntK cilja Josip Kerše-vani, prožni kontrolor Joško Kuštrln, kontrolor plomb porcčuik Aleksander Jakupec, prožna motccikllsta Slavko Šlnigoj in Josip Ivančič, zdravniška polkovn! zdravnik dr. Oskar Koklfurst. Načelniki kontrol v sledečih krajih so: Glavna kontrola v Senožečah : stotnik Adolf Jeršinovic in nadporočnlk Maks Capesins. v Korminu provljantnl poročnik Sttfan Marič, v Zagraju poročnik Vlndko Harif, v Tržiču Teod. Bochesa, v Sežani Viktor Dal. Lggo. Prožna leteča kontrola v avtomobilih in motocikl Ih: Ivan grof Attems, Fara ; aviro motociklista Alojzij Drufovka in Milan De-kleva. ___ Ljubljanska Glasbena Matica priredi v Nar. domu io. t. m. pod vodstvom Mateja Hubada koncert. Izvajal se bo Dvorakov MRTVAŠKI ŽENIN za solif mešan zbor in orkester. Tcž*a Je DOtem naloga intendanta ia treba je dela in truda, in to ne plačanega, da se ne zagotovi samo životarenje, temveč tudi resničen ;azvoj in napredek In naš Rajner je bil kos tef svoji ntlogi. V dveh letih n|egove intendance se je dvignilo naše gledališče na tako visoko stopnjo, da se nismo prej niti misliti upali tako visoko. Imeli smo te dve leti predstav, dramskih i;» operetnih, za katere b* uas lahko zavidalo marsikatero gledališče, in napredek od predlanske „Mam' zeiie Nitouche" do letošnje .Prodane neveste" le tak, da se je treba pokloniti naši intendanci na njem. Za dosego takih uspehov je treba resnega, požrtvoval nega dela moža, ki sam ljubi in tudi umeva veliko kulturno nalogo gledališke umetnosti, in tak Je bil kot intendant naš Rajner. In sedaj se poslavlja Rajner za vedno od našega odra, a upamo vsaj, da ne tudi vodstva našega gledališča: v nedeljo & bomo videli zadnjikrat tamkal, kjer Je dc-»egel sebi tolteo uspehov in podal nam toliko užitka. Težko bo slovo nam, a prav gotovo tudi nJemu, saj se je tako težko poslavljati od tistega, kar človek l|ubl z vso dušo. Če pa že res odhaja naš Rajner. mu moremo ob njegovem slovesu zskllcati edino le: Ne, ne za vedno 1 Redmo si vsaj: Na svidenje, in to čira prej zopet, teru ljubše! —r. " T- 15. tli" 3. m i ja i^lS Daiila so rastavljena za zmagovalce v vnemo deloval v prospeh našega gledališča zložbl tvrdke I. Drufovka Gorica, Gosposka ta po nJem za povzdlgo naše kulture. Ob ulica 3 Kolesarsko društvo „Gorica" .koncu predstave so se ovacije zopet pono- y Gorici * vile in zagrlajalo Je moralo zopet In zopet Podružnica CM družbo štev. V. | P^zen, kajti ploskanja in živioklicev kar ni za I mestai j S to predstavo so se poslovili od oa- majmka. zvečer domačo lega občinstva trije ljubi gostje, ki so >am štveni gostilni AUaNuovaStaz»oae uU -J ^n* fme£n3ve opere. Lazzaretto vecchio št. i, » drugega dejanja so Izročili prima- razne zanimivosti, ^'"^^^donl gci. Rihterfevl krasen cvetlični košek, pošta itd. vstop Prost; Ker Je Pod™^;gg. KTiža|u in Harfner-Karasu pa iavor|eva se zelo mlada je Potrebno da se • I trakovi. Občinstvo Je *jo te prireditve ™ *avedm se bo razvUai «|ube poslavljajoče se goste obsipalo z aa|-okraja kajti le na ta j obilnejšim odobraranlem in smo prepričani, v močno podružnico Se P^^0^ da »i Je le želelo zopet skorajšnjega svi- blagohotna darila, katera »prejema go-. ^^ ^limi. stilničar. -,«,.! O predstavi sami moremo govoriti le po- Nova slovenska trgovina ! V minlolem, h?a|BQ smemo reči> da Je bi!a to na|_ tednu je odprl no, o trgovino kolonialnega j uprj20rjtev opere od vseh štirih. So- blaga na oglu ulice Ruggero Manna tn j lUt|j zbor |n orkester, vse je tekmovalo, da Cec lia naš rojak g. Benjamin Zerjal, rodom ;tudi ^o s svoje Jtran| doprinese svoj del Bcljunčan. Trgovina je kaj ukusno urejena, ?k častnemu večeru svojega kapelnika. Bilo tako, da ne dela časti le g. Zerjalu, ampak j je tQ ref |epo ^o^oženo f|nipno delo, ki tudi nam. j nam je ponovno pokazalo „Prodano nevesto" Našim rojakom, zlasti pa onim v j y vsej njen| divoti TaWh predstav si želimo bližiai, priporočamo to trgovino, posebno , tudi M prodajo sezono, in potem bomo še, ker je g. Ztrjal skozi in skozi poštena |lahko ^ovoji^ z Eajim gledališčem, r. duša — tudi v narodnem pogledu. Odlikovana to~ varna sodaVice IDRIJA SV. Ivan pri Trstu, Via S Cilino št. 541 (edina slovanska in izven kartela) Tel. 566. ae priporoča naj topleje alovanekim gostilničarjem, kavarn ar jem in drugim odjemalcem aodavičarskih izdelkov v mestu in okolici. "ržaška mala kronika- Trst, 2. maja. Tragičen vzrok smrti. V bolnišnici je sacči umrl 80letui starček Jožef Werth, ki Je bil pred nekimi dnevi po pomoti izpil octove kisline mesto zdravila. „Iz službenih ozirov" sta se včeraj sprla in nato precej zmikastila dva uslužbenca pri hldravliških žerjavih v novem pristanišču Franca Jožefa I. Eden je bil tako divji, da Je svojemu tovarišu obečal smrt; cjfga so zaprli. Piše se Andrej Dobrovlč in je doma iz Krka. Tatvina na tramvaju. Sooči Je bila na tramvaju, ki vozi iz Bošseta v Skedenj, ukradena nekemu Renatu Colonnellu iz c-esnega žepa denarnica, v kateri je bilo 40 kron. — Razven tega je pa vzel tat sboiement za tramvaj, orožni list in nekaj fotografij. Poizkušen samomor. Davi je skočil 20 !et stari I. C. s samomorilnim namenom v 20 metrov gioboko rupo ob novi opčln- s .i cesti. Obupani mladenič leži š ici s potolčenim čelom in v bolni-ranjenim * * * V nedeljo, dne 4. t. m. zvečer se bo vršila zadnja predstava letošnje sezone in se uprizori veseloigra češkega avtorja Samberka „ENAJSTA ZAPOVED". S to predstavo se poslovi od našega odra g. R a j n e r, o katerem smo izprego-vorili obširneje na drugem mestu. Za Šentjakobsko delavstvo sklicuje „Narodna delavska organizacija" shod, ki se bo vršil danes, dne 3. majnlka, ob 7 zvečer, v društvenih prostorih pri Sv. Jakobu (blizu „Jadrana"). Na ta važni shod te vabljeno vse Šentjakobsko delavstvo. Člani raznih skupin naj sgitirsjo za obilno udeležbo. Odbor tesarske skupine NDO. — Danes v soboto, cb 7*30 zvečer odbo-rova s-ja. Odbornike sknpin in zaupnike NDO vabimo na sestanek, ki bo Jutri, v nedeljo, ob 10 predpoldne v društveni dvorani, ul. Sv. Frančiška št. 2. Zidarska skupina NDO sklicuje za Jutri, v nedeljo, ob 10 predpoldne javen shod v „Kons. društvu" v Lonjerju. Tovariši, člani NDO 1 Kadar se vam pripeti kaka iz delavnega razmerja nastala V ulici Garradori št. 4 (vogal ul. Nicold Machiavelli) i se je otvorila te «lni nova, velika trgovina drobnarij v kateri se prodajajo vsakovrstne bižute Hje, japonske vaze, posode za kavo, čaj Itd. katere prihajajo naravnost iz Japonske. Odlikovana pekarna in slaščičarna Vinko Skerk - trst š ici s h btom. Samomor. 271etnl Hugo Trevisi, staru loč v ulici Navali št. 14, je spil sinoči v drevoredu pri Sv. Andreju v samomorflnem na strokovoo taj n imenu steklenico strupa. Na lice mesta j NDQ u, Sv.J Frančlika itev. do- . ~ . ---------nedeljah in jt neznan. --| praznikih pa od 10—12 dopoldne. Društvene VMtir ' - Manifestacija narodnega delavsta Akad društvo slov. veterinarjev o>m zdravnik rešilne postaje, ni mogel kon- ™ t—ti drugega negoLrt/vzrok samomora Uradne « objeia^ldh od 10-12 i k nernsn. tr .... . j' .. * < v Skednju. Podružnica NDO v Skednju Je na i priredila v svrho prestave delavskega praz-Dan^ju je izvolilo na svojem I. rednem ob-Snika 1. majnika raan;festaci|ski shod, ki se Čnem zboru dne 26. aprila t. 1. sledeči od- j je vršil ob lepi udeležbi ob 8 zjutraj v pro-bor: Samec Joža, predsednik, Ipavec Rafko, i štorih „GDsp. društva" v Skednju. Shodu podpredsednik, Šribar Mafcso, tajnik, Kunč je predsedoval tov. Ster, o pomenu 1. maj-Josip, blaga|nik, Rojko Makso, gospodar, j nika pa sta govorila strokovna tajnika Mrak Čuden Fran in Kosel Fran, namestnika, Mo- j in Brandner. S&edenjsko narodno delavstvo čiin k Antou in Mihevc Anton, pregiedovalca. i se je takoj po shodu, ki Je uspel kar najsi- Društvo jugoslov. uradnikov denar-! jajneje, pridružilo tržašktm manifestantom. nih zavodov V nedeljo, dne 4. t. m., se j Impozantna manifestacija narodnega vrii v Puli ob 10 dopoldne v Nar. domu delavstva v Sv. Križu. Ob 2 popoldne ustanovni občni zbor krajevne skupine Dru-:smo dospeli na postajo Sv. Križ. Ko smo štva Jugoslovanskih uradnikov denarnih za- i izstopili, nas Je že od daleč pozdravila vodov za Pulo in Istro. Želeti Je, da se modra bojna zastava NDO, ki je plapolala udeleži tega pomembnega ustanovnega obč- j na hribu in pod katero Je bilo združeno nega zbora Čim največje število tovarišev iz'kriško narodno delavstvo. Ko smo se jej Trsta. Natančne]! podatki o odhodu iz Trsta i pridružili, Je zasvirala godba in odkorakali l dr. se izvedo v društvenih prostorih, ul. j smo skupno proti vasi. In med potjo so Torre bianca 41, I. nadstropje. nam pripovedovali kriški delavci, tovariši, --! kako imponzanten Je bil obhod po vasi, ki Iga je priredila z godbo na čelu kriška po-Slovensko gledališče. jSružolca NDO. Sredi vasi sta se srečala Častni večer kaoeltiika £T Mirka sprevoda socialistične in NDO, a bilo je mastni večer KapeiniKa g. mirna vse m|rDO( dJi£i so socija.|sti prerokovali, da Polica. bo pretep. Kons-tatirati pa moramo, da je Predsno^nja, zadnja ponovitev Smeta-1 bil sprevod NDO večji in impozantnejši, nove opere „Prodane neveste", s katero Je ^go socialistični sprevod, proslavilo naše gledališče častni večer svo-I 0^3 popoldne Je ^na vrtu g- Košute Jegd veiezaslužnega kaptlnlka g. Mirka P o- oboril man festacljski shod tov. Sedmak, lića, |e zopet napolnila našo gledališko;Kot prvi govornik je nastopil predsednik dvorano. ; osrednjega izvrševalnega odbora NDO, tov. mesto od orkestra »a ka>etn;iioi/ pu _ štna s cvetom in cenjeni — ga je pozdra- nika Brandner Mra-c. Niuduseaost je oiia Vilo občlti^ivo z dosgoti-ajnira pioskanjem in ^eiika. Po ihodu se Je vršila v gostižn.šklh živ oklici, a po končani ourerturi navdušeno prostorih g. Košute vesela zabava. Tako Je odobravanje in vzklikanje kar ni hotelo pre- naše delavstvo dostojno in slovesno tudi v nehati. Po končanem prvem dejanju jegosp.jS*. Križu oroslaviio prvi majnik. Polič moral na oder, kjer so mu ob vihar-! Kakor se vidi, delavcem Trž. tehn. nem odobravanju izročili razne častne da- zavoda pri Sv. Andreju niti zadnje gibanje rove, med njini Wagnerjeva dela, Strauisova ni odprlo oči, in to vr.lic temu ne, da so na in Verdijeva, srebrno pisalno orodle, zlate lastui koži občutili, kako Je potrebno, da so zapestne gumbe, potne potrebščine in poleg dela cel organizirani. Znalo bi se pripetiti, tega krasen š.)pek in lovorjev venec Ginlen da bi poijetniki omenjene tovarne, videči se je zahvaljeval slavijenec na vseh teh pri- neorganizirano delavstvo, še z večjo silo srčnih dokazih s mpatij in priznanja, ki ga natopili proti delavstvu in poslabšali nje-užlva med našim občinstvom in gledališkim gove razmere. Da ne pride to tega, je pc-osobjem za svo|e brezprimerno vneto in po- tiebno, da se brezbrižnost delavcev cdpravi žrtvo valno de-o^anje in le upamo, da mu in da pristopijo vsi do zadnjega v vrste or-bodo te simpatije in to priznanje le še v ganizaciie. Delavec, ki dandanes, ko |e živ-izpodbudo. da bo tudi še nadalje z enako ljenje delavčevo tako slabo, in organiziran, 10 KO O S o cr o o CL. C3 3 OB ox Trikrat na dan svež kruh. Prodaja vsakovrstnih biškotov, posebno za čaj in bonbonov. Sprejema naročila vsakovrstnih tort, krokantov in vse predmete za peči. Najfinejša moka iz najboljših mlinev po najnižji ceni. Fina inozemska vina in likerji v steklenicah. Brezplačna postrežba na dom. Kruh in sla&čiče se izdelujejo s bigijeniČnvm električnim strojem.__ B " Slavija" ■ ezoj. zarorro. banko o Pn$l Rezervni fondi K S3.7S8J96-24 Izplačane odKkedslne In kapitaH)« Kr»a U5^9Q5Q3 6I. Dividend se je d«slej izpl. K Z^SS.08)*S6. Po vslikosti draga vzajemna urvmr. ui« (kUr« x vseskozi ulov.-naroda« upravo. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po nairazno^rstnejih bombi-nacijah pod L:. godnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno za var. na d< in smrt z manjkajočimi se Zavaruje poslopja in premičnkie proti požarnim škodam po oajniiflli cenah. Škode cenjuje takoj in aaj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Zavaruje tudi proti vlomu. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občno-koristne namene. Glavni zastopnik v Trstu V. ČESMU, Bike Časoma 12, TELEFON it. 31-47. ■ S 8 Velika zaloga beneških otrobov, sena, ovsa, žita in moke lastnik |6arlo Grego j Trst, uliea Raffineria štv. 7 (bivše skladišče Baruch & Co) flizke eene. Najboljša kakovost. Avgnst Trst, ul. Stadion 35 priporeča za birmo sv^jo prodaja no ur vseh vrst, zlatnina in srebrnine ter drugih predmetov. CENE ZMERNE. Lekarna Brelih u Sežani Podpisani priporočam cenj. občinstvu svojo novo GOSTILNO „£i Gacciatori" TRST, — ulica Chiozza 5tev. 5. Toči se domače prvovrstno vino, črno in belo, kraški teran in istrsko. Pivo prve vrste. Kuhinja je vedno preskrbljena z gorkimi in mrzlimi jedili. — Za obilen obisk se priporoča Mih&el Zobec, lastnik. Ribje olje i. vrste I steklenica K 1*20. 3 stekl. po pošti vse franko 4 50 K. Obliž za kurja očes& 20 vinarjev. - fteoporekljivo sredstvo. - ZDRAVNIK spee$alial sa notranje bolezni in sa bolesni na dibsJih (grlo in no«) ordlnaje na tvojem stanovanju v Trstu, Corso it 12 od U Vi do 1 Vi in od 4^/a do popoldne. TELEFOH 177/TV. Zalega ta- Is isezsa. vin špirita llksrjtv M razprodaja oa dreb&o In debsie JAKOB PERHAUC Trst, Via detla Acque it. 6, Trst (Nasproti Oaffe Centrale) Vtilk lsbei francoskega Jam panj ea, peneflh dnei% Dih Italijanskih in avstro • ogrskih vin. Eordeam Bargnnder, renskih vin, Mesella In Ghianti. Boss, konjak, rasna Iganja ter posebni pristni tropfcnovee, ilivovee In brinjevee. ItdelU L vnte, do Sli is tiCnlh krajev. Vsaka naročba se takoj Is vrti. Raspe* lilja se po povsetjn. CJeniki na sahUvo ta fraako. Razprodaja sd pol litra oaprej. >m r >E 3 ženo in vsaka pametna, štedljiva gospodinja uporablja mesto dragega kravjega, kuhinjskega ali namiznega masla boljšo, zdravejšo. redilno izdatnejšo in skoraj za polovico cenejšo margarino l=l ..I SH IL«" s Dobiva se povsod, ali pa se naroči naravnost. Združene tovarne masla in margarine. (Vereinigte Margarine- u. Butterfabriken) Dunaj. XV. Dlefenbaohgasse 59. ?HftMirni nalii I Dro2e 12 odllkogane slovenske tovarne draž. so dosegle dosedal vsepovsod nojboljil sloves, narodnjaki. irSuVlif PBlil S naročajte pri domači tvrdkl, ki vem postreže po konkarenčnm cenaii. - pr;d°.r J. J. SUBAit. Trst G. »osmi 10. Stran IV. „EDINOST" št. 122. V Trstn, dne 3. maja 1913. |e ovira v boju proti gospodarskemu nasprotniku, Je izdafaiec delavskih interesov. Slejkoprej bodo morati priti do tega spoznanja vsi delavci. Da se to v kratkem zgodi, naj poučujejo organizirane! neorgani zlrance, ki živijo z glavo v temi, kaj je nji hova dolžnost. Če delavce trž. tetin, zavoda ni spame-tilo niti zadnje gibanje, je to znak, da nočejo, da bi se njihov obupni položa| izpre-menll, marveč, da radi trpijo, da radi živijo v suženjstvu. Kdor bi se trpljenja rad otresel, naj se organizira. Vesti iz Goriške. Dva vozna reda. Več let je dosedaj izdajal vozne rede dvakrat na leto za svojo reklamo trgovec Teodoro Hribar. Sedaj pa imamo dva vozna reda: Hribarjevega in novi vozni red iz Goriške tiskarne. V slednjem inserirajo razni trgovci in obrtniki. Tak vozni red utegne prav dobro koristiti slovenskim trgovcem in obrtnikom v mestu pa tudi na deželi. § 305. kaz. zak. v Gorici. Obtoženi so: absolviranl gimnazijec Sedej, potem delavec Hafner, ki je delal v Furlaniji pri regulaciji Scče, in neki znan slovenski trgovski potnik, po § 305. kaz. zak. Razprave bodo v kratkem. Vse je radovedno na izid. Prva dva bi bila klicala baje, eden v Gorici, eden v Slorencu, „Živela Srbija", tretjega pa je ovadil neki monter, Češ, da je nekam čudno govoril o tem, kaj imamo Slovenci od Avstrije. Zagotovljena je zgradba jako važne ceste. Zgradba ceste iz Oseka, to je od Sv. Lucije, čez Bazovljak v Prvačino na posta|o, Je zagotovljena. Vlada je dovolila prispevek K 73 000, deželni zbor K 20.000 In cestni odbor K 7000; primanjkljaj pokrijejo občine. Po tej cesti bodo zvezane Podčavenske vasi z železniško postajo v Prvačlni. Cesta pa se zveže tudi z ono na Trnovo, potem bo tudi Trno-ski gozd imel najkrajšo pot do železnice po tej cesti. Za promet s Trstom Je nova cesta izredne važnosti. Največ se Je trudil za zagotovitev ceste vrli gospod župan Furlani v Prvačlni, ki sploh uzorno skrbi za občino, kateri načeljuje. Društvo prodajalcev tobaka v pc- kneženi grofovini Goriško-Gradiščanski bo imelo svoj občni zbor dne 18. maja 1913. ob treh popoldne v dvorani hotela „Pri treh kronah* v Gorici, Gosposka ulica št. 12, pritličje, s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. Poročilo o delovanju društva ; 3. Poročilo blagajnikovo; 4. VoMtev vodstva; 5. Slučajnosti. — Če bi ce bilo cb treh popoldne navzočega zakonitega števila članov, se bo vršil shod pol ure kasneje s katerim-sibodi številom. Priporočamo torej vsem prodajalcem tobaka, naj so že člani sli ne, da se v prospeh stanovskih koristi udeleže zbora v prav velikem številu. Vodstvo društva. Iz Sežane« Deželna podružnica za zavarovanje goveje živine v Sežani št. 80 je imela svo| triletni občni zbor dne 20 aprila t. I. Udom se je obrazložilo stanje tukajšnje podružnice in stasje deželnega zavoda Goriško-Gradiščanske. Zavod je štel v letu 1912. 106 podružnic z 8072 udi, ki so zavarovali 23 000 govedi v skupni vrednosti K 8,328.560. Ker je to lep napredek, se vidi, da se ljudstvo Jako zanima za to prekori stno zavarovalnico. Sklenilo se fe tudi, da dežela ustanovi poleg zavarovalnice za ži»ino, tudi zavarovalnico proti požaru. Ti skupni zavarovanji naj bi se naslanjali na vse kmetske posest nike oziroma posestnike živinorejce. Nadalje se je sklenilo, da je v pokritje morebitnega primanjkljaja zavarovalnice goveje živine naprositi podpore c. kr. vlado, oziraje se sploh na slabe letine (zlasti tu na Krasu), bolezen živine itd. Za podružničnega predsednika je bil izvoljen g. Josip Renčelj p. d. Lah, za podpredsednika pa Fran Bekar hšt. 75. Ples ognjegasnega društva v Sežani se ne vrši dne 3. majnika, kakor običajno, marveč dne 13. majnika t. I. To naznanje in ravnanje. Veliko ljudsko veselico s petjem, godbo itd. priredi prvič „Čitalnica" v Gorici na Blančah na binkoŠtni ponedeljek pri „Fonu« na Solkanski cesti. Priglasilo se je že mnogo si. bratskih društev iz mesta in okolice, ki jih naznanimo v kratkem. Pričakujemo tudi obiska Tržačanov. — Pravijo, da „tata" na postaji prav grdo gledajo na trobojnfco, ki so jo navdušeni fantje kaj zgodaj razobesili na Fonovem Kostanju. Pa se že privadijo! Saj jih bo še več! Kdor hoče slišati teh ptičev glas — naj pride v Piiskovico — v ptičjo vas I Vodstvo velike mednarodne dirke okrog „Goriškega Krasa* naznanja, da bo vozil tramvaj jutri, v nedeljo, dne 4 majLfea t. I. iz Gorice („Rdeča hiša") do Tivoli Občinstvo je vablieno, da se veselice v velikem Števillu udeleži. Načelstvo. Gospodarstvo. „Adria" delniška pivovarna v Trstn. Dne 27. aprila t. I. se je vršil v Trstu ustanovni obČai zbor te delniške družbe. Polno-vplačana delniška glavnica družbe znaša K 1,000.000 in je razdeljena v 2500 temeljnih delnic po K 200 nom. in 2500 prijoritetnih delnic & K 200 nom. Občnega zbora se je udeležilo 32 delničarjev, ki so zastopali 4656 delnic s 430 glasovi. V upravni svet so bUi izvoljeni sledeči pg.: Fran plem. GarzaroIH, Ivan G^riup, Peter Liebmann, Jurij Liebmann, Pavel Liebmann, Oto Pel-lack, Fran Skorkovsky in Ante Topić. V nadzorstveni svet na gg.: Milan Bogady, Fran Brangjollca, Fran Korenčan in Spiro Kvekvić. Na občnem zboru se je obenem sklenilo, izplačati subskribentom delnic za leto 1911/12 5%ne obresti. Druge slovenske dežele. „Slovensko izobraževalno in podporno društvo na Reki priredi dne 4. majnika t. I. na Zametu v prostorih in na vrtu gospoda Finderle pomladansko veselico. Za veselo razpoloženje bo skrbela vojaška godba jelačićevega pešpolka. Iz prijaznosti pa sodelujejo tudi bratska hrvatska in srbska društva z Izbranimi pevskimi In tamburaškim! točkami. Prijavili so se tudi drugi, da bo vsakemu v polni meri ustreženo. Se razume, da plesa ne bo manjkalo. Vstopnina za osebo 1 krono, za obitelj 2 kroni. Začetek ob 3 popoldne. Nov advokat v Postojni. Doznali smo Iz zanesljivega vira, da se v kratkem naseli v Postojni g. dr. Tone Gosak, odvetniški kandidat v LJubljani, kakor odvetnik. OB PRILIKI BIRME! TVRDKA Vittorio Piscnr, Trst opozarja vse svoje cenjene odjemalce, da je sprejela veliko pošiljatev narejenih oblek za moške in dečke v najnovejših barvah in da iih bo prodajala ob tej priliki po tako nizkih cenah, kakor jih še ni b.lo v Trstn. — Oglejte si veliko skladišče, ne da bi morali kaj kupiti. NB. Priporoča se, da trgovine ne zameniate z drugimi, kar bi bilo v vašo škodo. I g MALI OGLASI 8 MALI OGLASI M rataaa|o p* 4 rim. ktHdo. Mutfe UUiii bM* tokrat NajnarJU prtata)Maa « vta. Pliii M tak*] taaarstMM ■ JIH ■ WMM H ■■ U I Fotografa alica 7 Antona JerkiČs nanio* : Trat, nI deiie Posto 10 ; Gorica, Goapoaki 4444 Repentaborska mladina f" ples pii g. Štefanu Ozbiču. Svirala bo Loojerska narodna godba. 849 Anffin Pohlllo Velikidol 69 priporoča svojo nillUH ncuuia obrt, prodajo in izdelovanje maj, nogavic in drugih pletenin. 937 Vlllifl gprcnde 36 se prodaja velika mno- UIILI žina pristnega refoška iz kleti Vincenca Sestans v Vraarjii (Istra) po ceni 88 viharjev liter v točilnici ali na dom. Prekupcem popust — Vodja FernetiČ. 789 Soba z dveira poste-jama se odda, ulica Belve-dere 25, I. vrata 10. 916 Javna tombola v Sežani. vp^pe™° društvo za zavarovanje goveje živine v Sežani pri redi dne 3. majnika t. 1. ca sejemski dan ob 2 popoldne na občinskem trgu v Sežani javno tombolo. 9U QtnnnuOllia 8 3 Bobami in kuhinjo z vodo W lanu valijo 86 odda 24. maja v hiši št. 8 via Amerigo Vespucci (Sv. Jakob). 965 Pnrirnžnira