Naj Teč j i tlovemki dnevnik t Združenih drza. v ali VeU« m v»e teto . . • $6.00 i! Z* pot leta.....$3.00 |? Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leti $7.00 M i ' ■ - ■ ^ ■ : , * GLAS NARODA List slovenskih.delavcev y Ameriki. Tbe largest Slovenian Daily in the United States. lasued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON; CHELSEA 3»7t___Entered ma jewal Class Matter September tl, UH, at the Port Offlc« at New York, N. f, iate Act ef Camww »f March t, 1»7» TELEFON: CH£U»4 Ml* no. gyr. — štev, m.__new york, friday, december i9. 1930. — petek, 19. decembra 1930 yolumb ixxvrn — letni* m?© LASKE MIZERIJE JE KRIVA AMERIKA—PRAVI BENITO ITALIJANSKI NAROD SE MORA V VSEH 0ZIRIH OMEJITI, SAMO ZA ARMADO MORA BITI DENAR Laški ministrski predsednik zatrjuje, da svet govori o m. ru, pri tem £e pa mrzlično cborožuje. — Zasmehljivo je omenil proslavljeno prosperite- to Združenih držav. — Pogodbe, sklenjene leta 1919 in 1920 ne bodo večno veljavne. RIM, Italija, 1 8. decemb ra. — Danes je govoril pred italijanskim senatom italijanski ministrski predsednik Mussolini ter rekel, do se morajo Italijani v vseh ozirih omejiti, edinole za armado, mornarico in zrakopiovstvo mora biti potreben Jenar na razpolago. Oboroženi moramo biti in pripravljeni. Svet sicer govoriči o miru, pri tem se pa mrzlično pripravlja na vojno. — Italija je v slabem finančnem položaju, česar je v prvi vrsti kriv ameriški borzni polom, ki se ie za vršil jeseni lanskega leta. Borzni polom v Ameriki, ki je bil podoben eksploziji ogromne bombe, je prinesel Italiji narodni primanjkljaj v znesku petdeselih milijonov dolarjev. Naša bitka pa ni izgubi jena. Varčevati moramo ter« se izogniti vsaki skušnjavi novih izdatkov. Ko smo izvedeli o polomu na newyorski borzi, smo bili presenečeni, pretreseni in potrti kot je bil potrt svet, ko je izvedel za Napoleonovo smrt. Rečeno nam je bilo, da so Združene države dežela prosperitete. V Združenih drža vah je bilo vse bogato. Vsak osmi prebivalec, je i-mel avtomobil, vsak četrti radio, vsak tretji telefon — Vsi s£> igrali na borzi. Cene akcij so rasle. _j ljudje so jih kupovali po dvajset in prodajali po sto. Lensko jesen so se pa začeli vrstiti črni dnevi, drug za drugim cena akcij je padla za dvajset, trideset, petdeset odstotkov. In črni dnevi se še vedno nadaljujejo. Namesto prosperitete so v Združenih državah dolge vrste revežev, ki čakajo pred poslopji dobrodelnih organizacij na košček kruha in na krožnik juhe. — Ta nenadna izprememba je imela tudi na Italijo porazen vpliv. Se lani je imela Italija 65 milijonov lir prebitka. Ta prebitek se je pa izpreme-nil v dvesto milijonov lir primanjkljaja. Vsledtega moramo napeti vse sile, da nadomestimo, kar smo izgubili. Glede splošne gospodarske krize v Evropi je rekel Mussolini: — Nihče ne more misliti, da bi bile pogodbe, sklenjene leta 1919 in 1920 večno veljavne. Svoj govor je zaključil z besedami: — Italija bo pa tudi to krizo uspešno prestala Ce bo italijanski narod vztrajal pri svojih ciljih, bo mo vedno gospodarji bodočnosti in mojstri usode našega naroda. BREZVESTNI TATOVI j ORANGE, N. Jv 17. decembra, — j Tukajšnja policija poizveduje po ro- ' parjih. ki so odnesli iz neke gara-ji že na Cecil Lane za tritisoč dolar- ] jev čevljev., obleke In igrač, katerej 1 zbral neki dobrodelni klub za mest- j] ne reveže. J J Zaenkra tn: o tatovih še nobenega J sledu. : LEGUIA JE BOLJŠI LIMA, Peru 18 decembra. — Zdravstveno »tanje Augusta B. Le-guia, odstavljenega predsednika republike Peru, *e je znatno izboljšuj a Danes Je te zaraogei vstati ter » iitffccliko sprehajati po kaznil- i ZNAČILNA ŽENSKA UNIJA KODANJ. Dansko. 17. decembra. Tukaj so ustanovili "Unijo za zašči-jt.o puoienih žensk". Članice te u-nije imajo nalogo nadzorovati poročene molke ter o vsaki nepravilnosti, ki jo napravijo, poročati nji-jhovim ženam. Med te "nepravilnosti' spada v prvi vrsti zakonska ne-! zvestoba. Poročeni molki so v zameno ustanovili slično unijo, ki bo nadzorovali obnašanje poročenih žensk. i I OttS'W) 0K-" dret >W> Gli. čOTOlfi SIV Ifarettto M M "Gtaa NtrHa- -ujrežj) liamikJ inentik v Ura- 1 < ,r * -■.. MACD0NALD DOBIL PIČLO I ZAUPNICO —--:---------r j V poslanski zbornici se je mcgel vzdržati le s pome č jo šestih glasov. —' Le vsled odsotnosti dva-! najstih konservativcev je bil obvarovan pred porazom. LONDON, Anglija, 18. decembra. Le s šestimi glasovi več ne, ki ;e najmanjša, kar jih je dobil tekom vsega svojega uradovanja, je izšel kabinet Ramsay MacDonaida v poslanski zbornici :z beja. Po tem g l-j.se van ju je bil položaj tak, kot da je bil dejanski že poražen. Glasovanje se je izvršilo radi amendmenta k predlogi, katero je že sprejela zbornica lordov, ki je sklenila p: daljšati čas zu uvoz barv na eno leto. Iz tega vzroka je zahceval Mac-Donalc*. naj poslanska zbornica glasuje proti tej predlogi. Tj je storil-a z 244 glasovi proti 233. Poslanika zbornica se je pokorila želji vlade, in predloga je bila vrnjena višji zbornici, da razmišlja o nji. V dobro inform ranih kro?ili pa; je prevladovalo danes zvečer nazi-ronje, da bo zbornica lordov, oju-načena od neznatne vežine, vztrajala pri amendmentu. N3daljna rfložnrst kabineta pa bi obstajala v tem. da zadrže predlo- 1 g-o. Vslcd tega bi prišel kabinet zopet v težkoče. Vlada bi si morala dobiti podporo vse poslanske zbornice. česar pa ni mcgo?e. NAPAD NA j SKLADIŠČE VLY0NU Veliko opustošenje je bilo povzročeno, a nihče ni bil ranjen vsled eksplozije. 1 LYON, Francija, 18. decembra. — Na tlaku pred veliko prodajalno na Place do la Republique se je zavr-šila danes zjutraj bombna eksplozija, ki je predramila iz spanja prebivalce vsega mestnega dela. Velika izložbena okna trgovine so bila razbita in drobci so frčali po zraku. Ker ni bilo nik;gar zu^iaj, ni bilo nikakih izgub. Očividci so izjavili, da so videli t nekega moža. ki je položil paket na j tla ter odhitel z n^co črno oblečeno i žensko. Policija je sporočila, da so j bili v zadnjih par mesecih vprizor- | jeni različni poskusi, da se poškoduje privatno lastnino. Pel cija ne veruje, da bi imela eksplozija kaj crpravka s sedanjo stavko na pouličnih železnicah. __. I ---- _ t ŽENA S09NIXA LINDSEYA NEVARNO BOLNA LOS ANGELES. Cal., 18. decembra. — Žena sodnika Lindseya. kar-terega je dal newyorski škof Manning takorekoč vreči iz katedrale," ker je ugovarjal njegovi pridigi, je nevarno zbole>a. Njeno stanje je tembcij o pašno, ker ima v kratkem postati mati. Bolezen je povzročila skrb za njenega soproga. Sodnika Lindseya je te dni oprostilo newyoriko sodlftče vsake krtv- ŠTRAJK PO I VSEJ ŠPANIJI Petstctisoč delavcev stavka. — Jetnišnice so prenapolnjene. — Vojaške oblasti vladajo pod voj-I nim pravom. i MADRID, Španska, 18. decembra. Več kot pol milijona ljudi stavka, in v številnih krajih so se pripetili danes zopet nemiri. vencž\r pa e bila vstaja pr;-5i vladi navidezno popolnoma zatrta. Krona kralja Alfonza je z:pet zaenkrat varna. K;ulj sam ima vso moč v rokah ter je v stalnem stiku s kab net cm ter vojaškimi oblastmi, ki viadajc Španski p:d vojnim pravom. Ministrski predsednik Berengeur trpi na vnetju žlez ter mora biti v postelji. Zdravniki izjavljajo, eri bo po par dneh firu zopet popolnoma o-kroval. Vsled tega so civilne oblasti izročile av.oriteto vojaškim oblastim in • vojaštvo ima zasedene vse strate- i gi:ne točke mest. V razna mesta S3 prišli danes le-giicnarji španske Legije tujcev, in prebivalstvo jih je navdušeno pozdravilo. Iz tega se sklepa, da so se ljj_dje naveličali nemirov. Ai tile ri j a je zasedla v - e mesto Barcelono. 1 {. V pouličnem boju v Ovieio s bi- ! le ubite š:iri osebe. V Santander, Valenciji. Alicante. I?la Cr stina so ;se zavriili sp:padi med državi;ani i ler vojaki. V Huelvi so se branili pristaniški delavci pogasiti požar na t nekem ribiškem čolnu in tovor so , kenečno vrgli preko krova Splošna stavka se je razkrila rudi na D Ibao in San Sebastian, vendar pa ni prišlo v teh mes.ih. K. so skrbno zavarovana od vojaštva, do nikakih nemirov. Jetnišnice dežele so prenapoinj2-;ne. Jf.mike spravljajo v kino-sle-, dižia, ki si b la za te dni zaprta za, I javnost. j Vsa znamenja kažejo, da bodo dobili celo voditelji vstaje le lahke zaporne kazni. ______ POLICIST ARETIRAL SVOJO ŽENO Newyorski policist W. j. McElroy je včeraj -aretiral svoje ženo ter jo j privedel v policijski glavni stan. 1 1 Rekel je, da je prišel prejšnji dan precej pvizne domov. Ona ga je ne- * kaj časa zmerjala, zatem pa od- ' ši-a v njegzvo sobo, se vrnila z nje- 1 govim revolverjem ter oddala nanj dva strela, ki- pa k sreči nista za-•dela. ——————— - ! 25.000 NEMŠKIH ' i ŽELEZNIČARJEV | j BO ODPUŠČENIH j BERLIN, Nemčija, 18. decembra. Uprava nemških državnih železnic bo dne 1. februarja odpustila 25,000 delavcev., ker so se razbila pogajanja med zastopniki družbe ih za-iStopniki železničarske unije. J Unija zahteva za delavce osem-: urni delovnlk brez skrčenja plač. Uprava ni stem zadovoljna I - I SNEG V ŠESTIH ' JUŽNIH DRŽAVAH ATLANTA, Ga., 18. decembra. — Par inčev debel sneg je .pokril tobačne in bombažne nasade na Jugu prav do Auguste in Macon. Ga. Vse ceste so bile pokrite z ledom. Sne- I žilo je ▼ državah: Virginiji, Missis- j sippi, obeh Carol'mah, Qeorgiji in Alabami. Najnižje temperaturo ao sasnamovali t Aahvllie, n. c., ki je natela dvajset stopinj nadl ničlo.' VSEM NAROČNIKOM, ClTA-TELJEM IN PRIJATELJEM Z^r* ŽELIMO VESELE BOŽIČNE ' r^ PRAZNIKE. Uredništvo in upravništvo "GLAS NARODA". MATI -MORILKA NA SVOBODI Sodnik ni hotel obsoditi ženske, ki je ustrelila svojega s na. — Obtožena je bila umora po prvem redu. ALBANY. N. Y., 18. decembra. — Okrajni sodnik Eurl M. Gallup je danes spustil na svobodo Mrs. Helen j H. Donohue, ki je us.relila svojega štirinajstletnega sina Thomasa. Obtežena je bila umora po prvem redu in je sama oriznalu, da je kri-va. Sodnik Gallup je rekel, da ga je ustrelila najbrž po nesreči. Izjav 1 je tudi, da bi ne bilo nikomur po-maj?no, če bi poslal morilko v ^eeo. I Nejn zagovornik je poudarjal, da je storila svoj grozni čin v duševni zmedenosti. Zadnji dve leti se ji je strašno slabo godilo. Obiskovala jo je nesreča za nesrečo. V zadnjih dveh lotih je izgubila pet otrok. I ------ NEMŠKI POSLANIK POZVAN NADVOBOJ BUKAREŠTA, Romunska. 18 decern b:-a. — Bukareška družba je v razburjenju radi poziva 11a dvoboj, I katerega je poslal M. Filipescu, 'predsednik American Telephone Co. nemškemu poslaniku, dr. Gerhardu I von Mutiesu. i Izziv je v zvezi z nekim pismom, katerega je poslal nemški poslanik ' nekemu žurnalistu. V pismu žali Mironesca ter za-! sramuje kneza Stirbeya, ker je dovolil povratek sedanjega kralja Ka-! rola. j P lipescu je dal priobčiti pismo' ter zaht eva odpoklic nemškega poslanika. j ___ POINCAREJUSE < I OBRAČA NA BOLJE ---1 PARIZ, Francija. 18. decembra. Zdravstveno stanje bivšega franco-'skega predsednika Raymonda Poin-jcareja se cb.uča na bolje. Zdravni-:ki pravijo, da bo v par--dneh že 'lahko zapustil posteljo. EKSPLOZIJA V FRANCOSKI TOVARNI TOULOUSE, Francija. 18. dec. — ; V neki tovarni za karbid v bližini St. Gaudens je nastula silna eksplozija. Ž tir. deset delavcev je pokopa-' zilh pod razvalinami, in bati se je, j da so vsi mrtvi. Šestdeset nadalj-nih delavcev se je zamoglo pravočasno rešiti. LAŠKI LETALCI ŽE POČI VAJO RIM, Italija, 18. decembra. — Po-| let dvanajstih laških zrakoplovov, katerim poveljuje laški minister za' zrakoplovstvo, Italo Barbo^in ki na-[mera vajo poleteti v Južno Am eri-ko, je bil sakasnjen. FW Balearskih otokih so sažii v bud vihar ter so ^ morali pristati pri ipanaki mornariški bazi blizu Kutifene. j GUATEMALA IMA NOVEGA PREDSEDNIKA Vojni minister je bil ubit v pouličnih bojih. — Strašna zmeda vsepovsod. — Orellana je pro-vizorični predsednik. GUATEMALA CITY, 18. dec. — Po vstaji, ki se je pričei-a včeraj, je b la danes zopet strmoglavljena vlada. ki je pričeiu poslovati šele potekli petek. Sedanji provizoričm predsednik je general Manuel Orellana. Orellana je vodil vstajo. Omogočena je b la s tem, da so vojaki, ki so stali pod njegovim poveljstvom, držali ž njim. Po ulicah je prišlo v očki-a t do ostrih bejev. Dosedanji vojni minister general Mauro de Leon je bil ubit v enem zmed spopadov. Danes zvečer je vladati v menu mir. Provizorična vlada je objavila, da bo jamčilu vse ustavne pravice. Malo potem ko .je odstopil predsednik Baudillo Palma, je odstopil t.'d: celokupni kab net. Glasilo se je. da je Palma zahteval povsem prosto roko pri vodstvu državnih pesi:.v ter pravico, da imenuje vse člane kabineta. Palma je bil v petek imenovan predsednikom, potem ko je predsednik Chacon nevarno zbolel ter izjavil, da ne more več nadalje vod ti predsedniškega urada. NEMŠKI KOVINARJI SOZASTRAJKALI BERUN, Nemčija, 18. decembra. V Torgelcw na Porr.eranskem je zu-st-avkalo danes tisoč kovinarjev. Za-štrajkali so. ker jim je tovarna znižali plače za deset procentov. HITLERJU STOPAJO NA PRSTE V New Yorku so izsledili dovzdevnega posredo-med Hitlerjem in Mu s-solini jem. — Vsa fašistična zborovanja prepovedana. MAGDEBURG, Nemčija. 13. d \ Tukajšnja policija se je bala, dra t > prišlo pii nagovoru Adolfa Hitlerja do spopadov med nemškimi nerednimi socijalisti ter pristasi diu-gih strank ter ji prepovedala zbe -rovanie in nagovor. , To je bil prvi slučaj, da so urac'-no zapečatili ust*a vrhovnemu fa - , stu. Komunisti ter člani ' R?i h-bar-nerja" so za L: i i večer sk.icali protestno r*'" Policija je prepovedala v a zb r -, vanja ter obhode do 5. janu i- i . Tokom z-adnjih par dni je govor l Hitler v različnih nemških mc ' i . ter privabil takrat veliko nv.v : U , ljudi. Werner Abel, prejšnji pribični r narolno-socijalistične stranke je 1, -javil, aa je dool Hitler večkn^ podporo in denar od nekega zasio; -nika Musclinija. Hitler je izjav l nato. da so te govorice zmišl-t-r. v ter naperil proti Abelu t^žbo. v ka-jteri ga je pozval, naj imenuje dc-jtičnega posredovalca. j Po dolgem iskunju se je kcn£?;-i > posrečilo razkriti tega moža v New Yorku. j Abel je prišel v Ameriko in včt -raj so ga konfrontirali z d?z;l:vni:i odposlancem Mussoiinija. ___ i ADVERTISE IN "GLAS NARODA ' Negledle kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužn jete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro domovino. Naša nakazila se izplačujejo na zadnjih poitah naslovi j encev točno v polnih zneskih, kakor so izkazani na pri na3 izdanih potrdilih Naslovljene! prejmejo toraj denar doma, br« xamad* rasa, brea nadaljnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene • podpisom naslovijencev in žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega Izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike v slučaja nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v raznih slučajih tudi na sodni j i v stari domovini. Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarjev nam Je tačasuio potreba poslati za označeni znesek dinarjev aH lir V Jugoslavijo V Italijo Vm 500 ............................ S 9.40 Ll* 100.................« 5.7S - 1000 ----------------------- S 18.60 .. ,00 . " 2000___________________________s 37.00 2 0 ----------$u 3® - 2500 ........................... S 46.25 1 " 500--- 5000 ____________________ S 91.50 I " 50«_______S27.4« ' 10,000 .............................s181-80 i » 100»___________s54.25 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH^ Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno naka. žilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35 70 rem^ $40.— 80 centov, za $45.—- 90 centov, za $50.— $1.—, jm $100.— $2»—, za $200.— $4.—, za $300.— $6.—. Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih. Urah aH dolarjih, dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam pismenim potom sporazuma-te glede načina nakazila. Najna nakazila izvršujemo po Cable Letter za pristojbine 78 eeato* SAKSER STATE BANK O CORTLANDT STREET NEW XOBX* & & Telephone Barclay 06S0 — 0881 NEW YORK, FRIDAY, DECEMBER 19, 1930 -int. »>» |M UlbBST ILOTIHI DAILY h C, I. & | "STNarodaF"'™"'] Owned and Published by •LOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation J Prank SaJuer, President L. Benedik, Treas. Place of business of the corporation and addresses of above officers: II« W. 18th Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA" (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays 7-a calo leto velja Ust za. Ameriko Za New York za celo leto $7.00 ln Kanado --------------------------$6.00 Za pol leta ....................................$3.50 Za pol leta ...............................„..$3.00 Za inozemstvo za celo leto........S7.00 Za ^etrt leta .............................. ..<1.50 Za pol leta ....................................$3.50 ______Subscription Yearly $6.00^__________ Advertisement on Agreement. ____"Olos Naroda" izhaja vsaki dan_ lzvzernši nedelj ln praznikov._ Dopisi brez podpisa ln osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ae nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3878 VSTAJE NA ŠPANSKEM V zadnjih par m«*w«'ih skuro ni bilo tedna, da hi br-zojav nt' poročni o vojaških vstajah ali vidikih sirajkar-skih pihanjih na Španskem. Nemir v narodu, ki s«' na ta način izraža, ima ve<* vzrokov. Tehten vzrok je vsekakor splošna depresija, ki >e je pojavila skoro j»o vsem svetil. Trgovska in y:o>podar>ka depresija ji>n vzrok, drugi vzrok je pa notranjepolitični položaj, kateri se je razvil izza rasa, ko je bi! uvedel na Španskem diktatur > general Primo de Rivera. Primo de Hivera je uuirl, diktatura j«' pa ostala. General Da maso Bemigtier jo bas tako strogo izvaja k«j! jo je njegov prednik Rivera. Obljube, da T »odo narodu vrnjene gotove «vob »;<-iiie, -rbno pozornost dva dogodka. — V hližini Madrida s«i se uprli letalci pod vodstvom oboževanega avijatika lonnana Kraiira. v malem obmejnem mestecu J ara se je pa spuntala eela garnizijii. Obe vstaji sta bili zatrti. Značilno da s«- je za vršila vstaja ba^ mestet-u Jaea, kajti to nu»>-te«-e jr zgodovinskega p-»mena. V dara namree i>risegajo španski kralji zvestobo španskemu na-rodu. Zastopnik naroda pravi kralju: — — Mi in ti siuo enaki. Za kralja te sprejmemo le }><».je smo se udeležili: Mr. in Mrs: Margaret h Kcsel Mr. in Mrs. Stare z družino. Mrs. in Mary Ross, Mr. in Mrs. Na krst, Miss Jerica Soberl, Miss Jennie Frances Krai, Mr. John Prelov:šek, M. Maks Ko-privsek in veliko drugih znancev in priiateljev. Dalje se moram zahvaliti Mrs. Popovič m njeni hčerki. Va^a spretno.^ v kuhinji omcgočii^da je bilo vsi* raka okusno prirejeno in , vs c res v coilju z j je^ti in za suha orla. Zuto ee meram o pa zahvaliti Mr. Vencu Pop ;vič. ker sc je urnih kerakev sukal pa stopnicah in g?, i prinašal iz kota. Čast in hvala mu! D?.1 le se zahvalimo Johnu Fliss i:i Lcj'su Wesei. ker 3ta take spretno igrala na n: hove vesele valčke in polke, c?a je čas hitro potekel. Vsa čast in hvala vsem skupaj. Bog vas živi! Vesele božične praznike in veselo Novo leto želimo vsem čitate-jljcm! Eden navzočih. Kokoma, Ind. Tu kuj je urr I splošno znan rojak Frank Jerina. rej en v vasi Blatni Erezovec. pc^' : Vrhnika. S:ar je bi' 65 let. Pokopali ;mo ga 15. decembra na ka*. iiško pokopališče. Vesele božične praznike i:i srečno Novo loto! 1. H amove. I Toronto, Ont„ Canada. j Ko t it am iz raznih krajev dopise v Glas N j roti.'. ■ ms je polastila misel, da se tu:i. ;z oglasim s par 'es^eami iz rnrzk Canade. j Delavke r;.:n :e so jako slabe, prvebno ^a naš: ljudi, ki sc nahaja-, j3 v tej deželi. J malo je Slovencev, kateri inv 'o stalno delo. I Vreme . mo imeli jako lepo. sc-idaj s: nos začele obsipavati bele [m hz, katere n< n bdo r^ajalc tja cfo mcseca aprira. Ker mi bo v kratkem pošla naročnina. prilagam S3 < Money order» :i I ; i. i Vesele praznike in srečno Novo lete vsem čitateljem Glas Naroda! Antony Kozlevčar. Noranda. Que.. Canada. Cenjeno ureaniitvc! Pošiljam vam Money order za nadaijno r.aroC--ninc Glas Naroda. Prilagam tudi 50c j ~a Koledar 1931. i DcIriVik h razmer ne bom coiso-jval, kfr so prav pod ničlo kot po-jvs:d. Zimi iiramo tudi še precej ! ugedno. | Končno veščim vsem znancem ši-jrem Canade in Amerike vesele bo-j žične praznike kaker tudi zadovolj-novo leto. Enak- tudi vsem znanim Ribničanom. Seveda tudi Petru 2231\ in njegovim Marjancam. Tebi uredništvo pa iplim mnogo r-arečnikov. Lovro Bregar. KNJIGE i VODNIKOVE I DRUŽBE i za leto 1931 % SO DOSPELE J Zbirka štirih zelo za41 * i i nimivih knjig stane 1 ?1.35 I knjigarna 1 i "GLAS naroda 3 L 21« W. 16th STKEET . g JOŽE ZELENC: * WAUKEGANSKE IN DRUGE NOVICE Zcfi: je Bcž.č tu. O takih praznikih - čl:vek tako rad spominja č?s'v nazaj v svejem rojstnem kraju. Pr.pravlyali smo v otročjih časih pa '.:rJke za jaslice, nabrali le-F2ga zelenega mahu. starci pa so uredili v ketu lepe jaslice. V fantovskih letih smo prišli o 2cžiču ci vojakov na depust. Bilo! je vpr?v.nikih pred Bučarjevo hišo' dcrr uč::: fpntov vojakov v lep.h uniformah razncv:s:nih barv. Najbolj js . -: a vili rlragonci. pa tudi. "zibcen:irji" nismo bili za v zadnje vr- Razumeli smo se c takih prilikah * urluaburji" četudi različnih p>olkov zelo dobro, in če smo se fesi: sk. >aj v kaki gostilni, ie bil3 prav vr-°Io in zabavno, posebno na sv. Štefana dan, ko so se v gostilnah oglasile ^^pet harmonike. Dozdev.i se mi, da cd onih časov ni ta-: dolgo, vender je minulo od takrat že dvajset Božičev. Ka- j kc hitro beži čas. T di !<■• os kot prejšnja leta bo- . do bučaie orgije veličastno pri pol- i nočnici v farni cerkvi sv. Pavla na i Vrhr.ki. > rganist g. Grum pa bo iz- , vabi d - njih prijetne božične melodij.'. N -gov izvežban pevski zbor. pa o:'pc" božične pesmi, da bi sc jih lov t . nikoli ne naveličal po-slusa'i. • V-.ij tako se mi dozdevalo par • Brž: rev zaj, ko sem bil v rojstenm kraju. Č 'Ud: človek uživi v razmere v tu .ni. "kih speminov iz življe- ja .:e p n nikoli. Tti:'. v An., riki v nekaterih kraljih p.av . . - jo o Božiču polnočnico. V sle ver cerkvi na os.r.i cesti v Ne\v Yc-.:.u sem 'cll cb taki priliki vc:k -t r. zz}. Bilo je res vselej lepo, t :!a Ameriki nima praznovanje : litih .:razn:kov one ]r-*>? nu-ravnf pr vnčnos.i kakor v starem j kraju. Tu/ je poznan Božii le bolj radi t >21 . h daril. Zel;> pr ten utis napravijo tudi Ic. . nčar.u božična drevesa, kamera j '.le videti ,r bDljših razmerah k . v vsaki hiši. i z Up j m pa, du se božična voščila pri it . 7 uresničijo vsaj v to- l:kc. c sv razmere do velikonočnih i i -.zrijKOv -j na bclje obme.o, ,^er drueare e ve, kako vesel ba pri-hodnj: Bo/: če istega dočakamo se- . veda Kak r z ■ več ict nazaj, sem za i priliko bo učnih praznikov zbral, j tudi letos :.:d vrhniškimi rojaki! kljub 'lab'.m razmeram prav lepo j vsoto za m.;I priboljžek najpotrab-nejšin-. ir r.akcm na Vrhniki in jer to 25 dolarjev, katero vsoto j i sem že odposlal kot vedno na .sLri-| i ca Frank Jcsenkcta za razdelitev ; I ' Nav. Ir.o .n zrral nek:"iko v ; -;t. i ne mer. :u:' o Veliki noč": za plrhe. ' jteda sporot-ll sem. naj povedo reve-: tžem, da za Veliko neč ne i-icii | jslaolii d::. , kih raz.ner nob?ne • i zbil kc, pa: pa s psi priiicdnji Bož\i. če c-do racu^rc kaj bolj po volj ne. ' Pr"sr:vk2 lftošnjc božičnico rev: žen. na Vrhniki sc izročili iz različnih krayjv Sedeči rojaki in rojakinje: Po $5 00: Mrs. Melka Zular, Forest City, Pa.; Ježe Zelene, Waukcgan, 111. ; po 4.00: Ijnac Krašovec, R'acine, Wis.; po $2.00: Mrs. Jennie Kančnik Frak H:dni'i. Waukegan, 111.. Alois Mesec, Chicago, 111.; po $1.00: Mrs. Mici Lušin. Cleveland, O Ma:. Cukale, Cicero, 111., Paul D-artel. Frank. Opeka. Waukegan, HI . Mri. Frances Kirn, North Chicago. Darovalcem >e v imenu vrhniških revežem najlepše zahvalim, kateri ^c bili ra te padpere deležni, bom objavil k j dob m tozadevno obvestilo. Včasih mi je že eden ali drugi pri- —--T--- Nič več želodčne nerednosti. "Brantford, On t., Canada— Hvala Bogu. jaz se pečutim boljše. Lahko jem, nimam več neprebavnesti in vse to sem dosegel z uživanjem Trinerjevega Grenkega Vina Kanadska hrana in zrak ni pristo-jal mojemu zdravju in je povzročal nered, ampak sedaj sem dober in priporočam vaše zdravilo z veseljem vsem, ki .trpe z neprebav-noatjo. George Abramcmch". Tri-nerjevo grenko vimo i« brezprimer-no xa slab apetit, zaprtnico pline, ClMPboljin izgubo spanca. VeiQto ap^nikor gs priporoča. V DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRlFliDSTI VESELICE, ZABAVE OGLAS U J T E "GLAS NARODA" ne čiU urno vaie članstvo, pač pa vii Slovenci v vali okolici. CEHE ZA QCLASE Sft?flU8Wv. . - — ' -7 ' •• -T v-oba... -j;«.: m »m I Peter Zgaga | Oče je rekel fanta, ki ?e snubil njegovo hčer: — Po poroki bo doo ia meja h*i pahio'.vo za pet aob, po moji m::; bo pa dobila dcii*. tioOb dolarjev. Fant je nekoliko pomislil m rekel: — Ali bi ne bilo mj-ioče .ako mnndirat., da bi dob:la pj poros. de-et tisoč dolarjev in po vaši :nr-ti pohištvo za p.-' sob. | -r- Ženitovanjski egent je hvalil v t-jo r>bo reke č: — Nadalje imam na razpolago vdovo, ki ni prav posebno lepa. impale je lastnica lepe hiie. katera ima devet sob. Ženitbmi kandida jc male poiiii-:lil ter odvrnil: —I, če ni drugače, jo bom pa v • -I. V dove Lih sobah se ji bom žc na .a ali eni nač:n izognil. X, — K ohko ča a že l 'i;ji v ; -govina? — j-o vprašal! v i m jih slabih časih t - ;..v - Nc vem. kolik'/.".; i ct ' 1 rh me tudi nič ne brni T. i . koliko ča^a bu še o'ci .ijala Lcrc! M iycr Thcm--R ' L vcrpo-n je re:;1?!, di A:v-,! :a in ;\:i;:riki ni.-ta vedne enakih na. ..\v, 1!" daj. ee bi L 1:1 Služabnic i je reki:- go-; — Vaš nnž 5e je pa in:.::, prišel domov. /imc':i Mi.$}il ' ste vi. pa som bila — Ali te je morda peljubil? ;e vprašala go ;pa jezno — Ne. ni me poljubil, ampak strašno me je ozmerjal. Iz. Brooklyna mi p:.sc neka M:.r-janca: Dragi Peter Z^iga V tvoj: koloni že.-n . it^la, da je neki sodnik v Plnladeiph4ji ; .-I javil, da t:.-::a žena, ki iv:je:r.u možu ne pripravi prave a n ■.• -čtrje. zasluži, da ja mož pretepe. Jaz p:i Tebe vp;*.>am. v i sicer precej zbadljivo, teda r« -nično pišeš svoje predsodke o nar ženekuh in vas mo?kih. Kaj biti rekel, onrema iuikšca :ia-.rvet bi dal ti?ti žei: ki, ki svaje-m:* možu postavi veano / pravem času dobro večerjo na mizo in irr.M tuai pošteno vinsko pi-ja?o doma narejeno, a i ni h na ža-1^=* tudi dedca, da se ca Bo^ u-smrll. Dtdtc pa m samo d^dec. i amrak je tudi neke vr ;tc div. ak. Kudar je kje v družbi, s: mor napolniti želodec, pa ne iz ■clede. ampak najprej iz glažka, potem pa iz glaža. Ko gre ta kG napolnjen domov, ga mora žena v.so j pot drLuti in podp rati, da se p~.d kak avtomobil ne zaval!. Ko prideta domov, žena že prej pripravljene večerjo hi:jo pestavi na mizo. on pa začne suknjo" slačiti in Čevlje sezuvati. Saj menda veš. ko se človek slači v takem položaju. Žena ga opominja, naj ?re j jest, cn pa zagodrnja: — Nisem lačen, žejen sem. glaž v.na mi daj. petem grem pa spat. Čudo ' božje, celo pcpcldne samo pili, nič jesti, pa še žejen biti. A če ♦ bi pa ne bilo večerje na mizi. bi vzrojil in zaropotal: — Hej. kje je meja večerja? Vedi. dragi Zgu-ga, da se jaz prav nič ne vlečem za ženski spol, kajti dobro vem. da je prav v mnogih slučajih sama ženi kriva, da je mož tak kot ravnokar navedeno. Gola resnica je. pa. ds. če žena preveč gleda na moža ter mu untreže. se mež preobje vsega dobrega, ker | je nameri že pozabil, kako je bi-j lo. ko je bil še ledik ter je hodil ; po restavrantih jest neužitno brozgo. Sam ne vem, kaj bi odgooril na to pismo in kakšen svet bi Ji d^. Izražrm samosvoje vpanje, da njMi preljubi mežiček ni tak kot je c^. pomnil, z?'.-ij vedno samo o Vrhniki in Vrkničaniih pisarim zakaj ne b: napisal kaj c Rak t ni. aru^i je zopet bil mnenja, naj oi enkrat ep.- 1 sal Blatno Brezovico. Jaz sem mnenja, da ako že zamorem napisati; kaj pohvalnega c Vrhniki in Vrhai- i čaarlh, da velja to tudi za vso vrh- j niško okolico sploh. Saj spadamo' vendar vsi skupaj pod en "J;-cirk \ ! Kaj pa merem jaz. uko zmožni Vrhr.;čanje v Ameriki dos?žc;o naj- j važnejša mci-.a v druttvsnem živ-! 1 jen ju. kakor ravno letos, ko imamo v naši naselbini Waukegan. No. Ch;'.3go dva glavna predsednika dveh društvenih sloven-kih podpor- | n:h jednoL in to cba rojena Vrhni- 1 čana. Mr. Frank Opeka za K. S. K J. in Mr. Pavel Bartel za J. S. K. J. Kako ne bi človek zapihal kaj take- j o svejih cžjih rojakih. Saj je to i .udi *ne vrste rokurd. ker ni je slovenske naselbine v Ameriki, da bi premogla dva glavna predsednika j in povrhu še oba iz enega kraja. Mr. Frank Opeka je tu Ln tudi v ! drugih državah unije splošno znan I in priljubljen. Kot trgovee in po-i štcnj-.ik ima ugled v naselbini pri; ljudeh tor pri oblastih. Z uspešnim \ pe? redov a nje m je rešil že m« rs:- i katereg? cblu.ne ko7iii /adi kakega j pv: : top k a p: ;.av;. Že kf. fant v roj-tnom kv;j ; !e bil izvrsten p:ve3 in igralec na o- ! dru društva rokodelskih pcmočnikov. Spominj-am se ga še cd takrat • n-kc'.'kc. V na-:: na>e]'a:ni pa je bil Op?ka baje prvi slovenski tr^cvoc.1 KcMk:m j? bil za p.ičo ameriškega; državljanstva. na:br '? n.':l sam ne • v:. Pri Jeiinoti je oil večkrat i2v j- | ljen v glavni cdbar. nazadnje v nadzornem odboru. K. S. K. J. je lahko penesna. aa je izvolila m zad-nii k'.-'veneiji v Wankeganu moža kot je Frank Opeka z.i svojega gl. predsedniku. Kdo p?, je Pavel Bartal? No r:ko!'ko njegovega življenjepisa mi je pre.? lahko napisati, ker z njim sv? trgala hlnče .;kunno ž? v klopeh prvih roired v Ijui ke ^1? na Vrim ic': ,er na .kalati :naj-:e šote pod mostom. Nru :m'?;ena pas^ p: učitelj : S.ojea ter prijazen o-bras iti le:ccir nt)kojn:g;a učitelju Lev tika nam niku^r :>c izgi-nego iz spomina. Mnogo rojakov v Dcrai . Cleveland ali Ely. Minn, pozna sedanjega predsednika -T. S. K. J. osebno, druzod iz njegovih stvarnih c! pi-sov v glasilu. Spominjam se. d t je pred 20 leti Pavel napi -il tudi v Glas Naroda vačkrat d~pi5, ker Glas Narod i jc bil takra* udi glasilo Jedncte. Njegova rojstna hiša v t,*isi za Svetim Lenartom je bila prema ■ ima z"> vzdrževanje št^v":lne drj::ine. Moral je že kot enajstletni dc-iak r:3 dema zz kruhom. Njegova prva °lužba je bil-i na Storževem z\ .x3S':ria. Razgled z griča na Vrhniko je ::nci kro-en, teda njegovo ctrceje srce .ci je želelo bližje do- VESEL BOŽlC in SREČNO NOVO LETO ! 93 I vsem rojakom sirom U. S. A. želi JAKA GORJANC LJUBIJiVNA zastopnik parobrodne družbr Miklošičev^, cesta 15 Cosulich Ltne mače hiše. in lahko si mislimo, kako! do»go je b:lc prve ieta. ialero je; prei.el v tej služb:, katero je pre- j menil in sluiil ^atem dve leti pri I biižrrjih kme:ih .ia Vrhniki in na-' to eno leto in p:I p:, opekarni, kjer je bil že ppmočnik kurjača, i V šestnajstem letu je za ! njegovim bratom v Ameriko, ter je ■ .al takoj ilan Je dno te ter dru- j | -'tveni zastavonoša. Kct sem zvedel je bil na društvenem polju v nase'b'mi Waukegan j I vedno zelo ugilen. Bil je 4 leta taj- i n:k 31cv. K'ar^dnega Dcma več let ita-jnik pevskega društva "Ljubljan- 1 j Ca", rtarcs.a Sokola, ter 4 ic a pred-Jsednik druStva sv. Reka. Privatno pa je v službi že osmo leto pri enem gespod-arju. kjer zavzema važno in i j c d1^ verno mesto. I Tudi članstvo J. S. K. Jednotc je jlehko pontsno. da je Pavel Bartel injen glavni predsednik. Od delavskih razmerah sploh ni predno do bi opisoval, ker vsak vo. da se sučejo okrog ničle kot sedanje zimsko vreme. Ljudje rabijo -j clike. obuval-1, predvsem pa hrane ;in kupiti kmalo ne codo mogli za ! kaj. | Veliko so si delavci v tovarnah kjer se je dobro zaslužilo, pokvari-, j i i tudi sami. Razume se, da je mo- : : ral eden ali dru?i trdo delati, ko• j? \ |zaslužit 10. 12. do očle 25 clarjev i :w dan. Kapitalisti s: mis'd'i: j kam pa bo to prišlo, če ta delavec ; •'uži* t: lik o na dan od k .sa. Utr- ; gali r-o ptoče. t».r je moral dr iovL-^ jr-.Ttavi.i isto delo kot prej. a zi .:o- ; lov:?o manjšo plačo. Sreča) in g - !v:ril sem z bi zpe selnlm: v.sako- ! vrstnih strok kot stavbeniki, ki -o zaslužili svoj čas SI.50 n.. r.: .. i jc. da bi žet ^da- rad ?>.a. i _a 30 centov na ur:, ter n:. d -v i naslov za ;luoaj. da bi i^ved^. : i kake delo njegove s rc:-:e. KapitaKsti bodo -edaj še čakali da 5e delavstvo pep:lno:r.u ir tre:* plače bedo še boij znižali, potem bode pa razmer m d zastal'., m kupovanjem potrebščin : »:te k:* starem kraju, kjer zasluži navad n dela ve 2 35 dinarčkov nu dan. /a p . čevljev pa rtom p' ča • ecz 2JO dinarjev. Zo dobro cbloko pa si niti v c-aem meseor r.: rj: služi. V '.°m je t oko i kdor deta te v: rrr-r t :!-. odšel iz na na-jsrlbtnc v star. domovino Mr. J '.n Lomovec in njegova žen.i .- parni-kom "He de Franco" s posredovanjem £*jksEr State Bank. To ;e ž njegovo tretje potovanje v stari kraj , P ve jn . Tako srečen je pač malokaterl rojak. da bi si mogel privoščiti tako piio^to potovanje. Sedaj je prodal tu sveje posestvo, ter se namerava leisr'lti na Dolenjskem za s talno, Ter s: pertaviti m-ierno hišico. Ja:' ra rem mncr.jo. da čez kako leto že zepot vid mo tu v Wa"keganu. K '- ki epu vem prijate,jr,'n in znancem vesele božične prazivke in 5rečno Nove lr,to! ♦ i "f m M * 'A Skrivnost Družine F. S. Finžgar | ET LE HE M sumi. Od vseh vetrov ga polnijo množice popotnih: jež in peš. Avgustovi pisarji praska, jo, pišejo, popisujejo. Gneča pred oblastnim dvorcem gradi' cesto. Z visokih kamel kličejo trgovci iz dajnih dalj: 11 Pozdravljeno rodno mesto!". In srečujejo se oni iz Aleksan-drije z onimi iz Mezopotamije. Po* zdravju In družini, po kupčiji in blagu se sprašujejo. Prenočišča in gostišča sc polnijo. Vse vre, vse kliče, vse plačuje in troši. Imajo, ki na svetovnem trgu pletejo, voz-lajo, vežejo in režejo niti trgovine.* In da bi prišli samo zaradi Avgu-stovega povelja? Kaj še! Za blago in profit barantanja, zaroke skle-j pajo: Rahelo Jakobu in Abraha-; mu Saro. Tako kaže gospodama misel. Betlehem šumi. Mrak lega; trudni pisarji zvijejo pergamente in papiroae Trume legajo za mize In segajo po časah. Krog mesta plapolajo ogenj č ki, krog katerih leže gonjači kamel in si pripoved jlje jo prerokbe: "O mladiki iz Jesetove korenine, o NJem, ki ne bo sodil po videzu, ampak bo sodil po pravici revne in se bo poganjal zaj krotke. — Tedaj bo prebiral volk pri jagnjetu. leopard bo ležal pri kozličku; tele in lev in ovca bodo skupaj hodili In majhen deček jih bo gomil....** V ta večer sta prišla Onadva: tesar z osličkom na povodcu in Devica-2 ena Iz Nazareta. Betlehem umira. Onadva trkata, prosita. Od vrat od vrat. Gneča ju ne vidi. Vsak ima zase in s sabo toliko koristnih skrbi. Odplove ju ljudska reka v predmestje. Tam so bajtarji, pastirji. Lovijo rimske denarje, sami leže pred kočami, da prenočujejo tujce. Vsak zase, vsak sebi. — Mimo zadnje kočice gresta Onadva in še mimo ognjev, mimo tistih, kjer si hlapci in sužnji pri-1 povedujejo prerokbe o Cvetlici iz Jesetove korenine. In sedaj sta na betlehemskih gmajnah. Z neha hrepene zvezde s tihim sojem za njima. Razjokale bi se. Nad možem, ki se mu trese roka od skrbi in se; mu gla-va sklanja na prsi. Nad De-vico-Ženo, ki se, vtopljena_ vase, smehlja In prisluška drobnemu kladivcu: pod srcem utriplje, rahlo, a se vendar čuje do zvezd, da trepetajo in se na gosto utrinjajo na pot, koder se spotika trudni osliček. In zadjci — kar trije u-trinkl hkrati se zabliskajo. Hribec j zažari. Mož dvigne glavo in se o-' zre. V hribeu je votlina. Mož kre- j ne vanjo. V njej Je hlevec. Z uepo- ; pisno ljubeznijo pomaga mož ženi' t oslička. Samoten volek vstane iz1 kota, zamrši in Jih pozdravi po, svoje. Mož pospravlja po hlevcu, zbira z jedi sena in slame, pogrinja borno posteljico. Nabere še suhlja-dl, poklekne h kupčku, kreše, da lete iskre in mrmra: • k* nis' nas hotlo jerpergvat. .. OJ ti mesto betlehemsko. Ozre se na Devico, ki se smehlja In gleda v daljine brez meje. On utihne in se zazre v te oči. Mimo nJega gredo, ven, daleč, iz večnosti v večnost, po vsej zemlji; vsa srca vidijo, vsa revna in obremenjena srca. In iščejo lačnih in žejnih pravice in hromih ln gluhih in slepih in gobavih. Mož jo gleda in gleda. Ne ume. Odvezuje popotno torbo: "Kaj bo za večerjo?" ga skrbi. "Saj večerje treba ni," ga tolaži Devica. "Naša jed je, da s polnimo voljo Očetovo." Mož zadrgne popotno torbo in se sključi k ogenjčku; nad suhljadjo mirno gori plameiiček, izpod nje žare oči oglja. Volek in osliček se ne ganeta, pajek pod stropom se je razkoračil v mreži in le gleda, gleda. Niti ogenj se ne upa prasketati. Pusti okleščki gore kakor olje v svetil j ki: tiho gore in svetijo. Mož v snu ponavlja besede Device:— "Naša jed Je, da spoinimo besede Očetove....** Tedaj se odpre nebo. Zvezde vztrepetajo in od groze preblede. Rimska cesta se razkolje in iz nje se usujejo trume duhov, ki zaraja-jo nad gričkom. Luč ognja vtone v svetlobi nebes. Volek in osliček skloneta glavi do tal, mož se zbudi iz sanj in omahne pred jasli, kjer se mu smehlja nebogljeno Dete: Da spolnimo voljo Očetovo..." In že se gnete pred votlino vse polno lačnih in žejnih pravice: — pastirji in hlapci in dekle, tovorniki ln poganjači, možje in žene, deklice in dečki. Nebo žari, hribček gori, zvezde poj o glorijo. In glorija predrami v Jutrovi deželi kralje. Kamele sedlajo, na poti se napravljajo: da spolnijo voljo O-četovo — po Baalamu razodeto. Nebo in zemlja se zlijeta v eno, sveto občestvo prevzame vse: nihče sebi in zase ne živi: Mož za vse. Devica-Žena za vse. Dete za vse, pastirji in kralji — ne zase. Zanj in po Njem za vse. za sveto, božjo občestvo.... Sveta noč svetega občestva... Betlehem pa šumi. Vse se gnete vse se peha, vse hiti, vse skrbi — in vse sebi, vse 7 V zgneteni občnosti — nobenega občestva. — Avgust zase, krč mar zase, pismar zase ln Jakob in Abraham in Iz-mael — zase. Ne Očetova — naša volja bodi. Volja sle. volja koristi, volja mogočnih, volja svete sebičnosti Zemlja, samo zemlja — nič nebes ... Pastirji in hlapci in dekle pa gredo od votline in z njimi hodijo nebesa. Prerokbe si ponavljajo: ' Njegovo ime bo Emanuel — Bog z nami." In tako se je izpolnilo: "V prilikah bo odprl svoja usta in drugače, nego v prilikah, jim ne bo govoril." Spregovorila je sveta noč v priliki in razodela skrivnost družine Čemu Jožef Mariji, čemu Marija Jožefu, čemu oba Detetu? Za sveto občestvo. Družina je sveto,, temeljno občestvo človeštva. Toda bo2je rojstvo (Stara Slovenska) Kakor soncc skoz glaž gre, glaž ta se te razbje: glej, tako je rojen bil JEZUS OD MARIJE. Kakor lue od luči gre, sonce svojo svetlost spusti, vendar v njeni ostane: glej, tako BOO od BOGA gre. BOG OCE SINA rodi, večno v Njem prebiva. Ko sneg pokrije zemljo... NA SVETI VEČER Vinko Bitenc Vsa tiha božja zemlja je v čudu zastrmela: najlepšo zvezdno haljo je sebi noč nadela. A polja so dejala. v obleki snežnobeli: ' Prišla'je, ki od vekov najhujše rane celi." Gozdovi so vprašali: Nocoj li noč je tista, ki v njej povsod na svetu kraljuje sreča čista V "Oj, blažena ti, sveta!" -srce je k njej molilo, vse vroče hrepenenje nocoj se je izpolnilo. itiioir NEW YORK, FRIDAY, DECEMBER in. in fffe* LARGEST SLOVENE DAILY »H O. I. 1 M U g Božično Drevo, g ^ Gustav Strniša jg r^3|NŽENJER in veleposestnik Milan Stopar je živel na fggl svoji prazni graščini, ki je bila par ur oddaljena od velemesta. Baš pred bož čnimi prazniki je moral po opravkih. Gospa, s sinoma Milančkom in Ve, lenčkom je ostala sama doma. Divji Lovec. Spisal Fr. TROHA, Barberton, O. POD BREGOM na koncu vasi je stala lesena ter s slamo krita koča gozdarja Stezarja. Malo vstran se je nahajal boren leesn in isto tako s slamo krit hlev, zavetišče domačih živali, ki sta jih imela gozdar in njegova družica. Namreč: dve kozi, prašiča ter nekaj zajcev in kokoši. To je bilo vse njuno imetje. Koča, hlev in malo vrta je bilo vse skupaj ograjeno s kamenito ograjo. Gozdar Jernej Stezar je bil š3 mlad človek. Njegova starost se je nagjbala šele v trideseto leto. Kot sin edinec, je podedoval svoje t skromno posestvo ,po stariših. ka-I teri so mu umrli v času, ko se ie . nahajal pri vojakih. Tisto je bil njegov najhujši udarec, kar jih je i doživel dotedaj. I Ko je odslužil vojaško dolžnost, se je podal v osamljeno kočo, katero sta mu zapustila oče in mati. ! Kakor brez uma je taval sem in tja. ne vedoč kaj bi ukrenil. Napravil je načrt, da bo kočo prodal ln odšel v tuji svet. v mislih Je imel Ameriko. Pa se je na prigovarjanje svojih prijateljev pre-, mislil in ostal v domačem kraju, j Kočo in hlev je nekoliko popravil. i ona ne vzklije iz gole sle, na požene iz koristnosti, ne utrdi se v j sveti sebičnosti. Ona je prečudovito } dobro, nagvečje socialno dobro. Ona zmaga občestvene misli nad vsako mislijo, ki poganja iz sebe le za sebe. Ona je triumf skupno-ti. cm je izraz enotnosti volje, — v naj-gorji strasti ukročene. Čemu mož ženi? Cemu žena mo-, žu? Zgolj zaradi sebične, sladko-I bridke sle? Zaradi nje. ki danes vriska, jutri joče? Danes omamlja, 1 jutri grenko trezni? Ki cianes d.u-ži, Jutri trga na dvoje? Ki danes občestvo snuje, da ga jutri truje? Kakšna je volja Očetova? Prilika z betlehemske gmajr? odgovarja: Družina je skrivnost svetega občestva. Je ognjišče, na ka-| terem zgoreva sebični, hladni jaz, < in s katerega greje ljubezen, vsa polna žrtev. Jožef za Marijo. Mari-! jo za Jožefa, oba za Dete. Za Dete ; bomost v hlevcu, za Dete darovi kraljev, za Dete beg skozi puščavo, 1 za Dete delo in borba za kruh: Dete pa vsemu vesoljnemu člove • štvu, svetemu občestvu. Počeščena skrivnost družine, raz- ' odeta na bctlehemski gmajni. i nato je bila pa njegova prva želja, i da si poišče družico. j i j Po enem letu in nekaj mesecih, < 1 odkar se je je bil vrnil od vojakov, I j se je zaljubil v čedno dekle rev- < ' nega stanu. Dekle iz boljših krogov ] j ga ne bi bilo vzelo, kajti v tistih ; j časih se je bolj na premožen'e in i i doto oziralo nego na ljubezen. j - Ko je Stezar pripelje.! nevesto ' na svoj dom, mu je postala zvesta ; : družica ter je prenašala vestno ž njim trpljenje in dobrote. Slednjih nista imela posebno dosti. kajti ; znano je, da skromen gozdar ne more nuditi svoj: druž;m p ieb- j nega razkoš;a. On jc redno delal v ; gozda, .rano odhajal ter ce v mraku vračal dampv. Siromašno živ-1 Ijenje je bilo kolikor toliko prijetno, in dnevi so jim gladi: p ka-ll. j Nekako po dveh leun akcaske-ga življenja, se jima je rodila dete moškega spola. Z ro:s:vom otro- ; ka. je nadaljni žarek veselja po-sijal v njuno življenje. Ko ;e je vrnil z dela, je bilo njegovo prvo j vprašanje po otroku. Ona n i je večkrat z otrokom v naročju hitela naproti in pa nekaj p ljub.h sta : se vsa srečna podala v kočo. kjer je bila ž? pripravljena skromna večerja. Nekaterih trdijo, da sreča v bogastvu in v izobilici. Tega | se ni moglo trditi pri S.ezar u in njegovi družici, kajti biia s-, .srečna in vesela, kljub s-, emu siro-' masnemu življenju. Kakor se plevel vrin me žitno ; klasje, tako se je neke- di. oprijela strastna želja Stezarja ki s je ni mogel več otre.-'i V uuzdu t je že neštetokrat videl gra ,ice in 'druge lovce v lepi iov.-.-ii c. remi i puškami na rameh. Z el raz-mišljcvati, aii ne bi tu . ja lahko j ustrelil srno. i o skri\ mesel j domov, pa bi b.lo do\ ij ..^.su za 1 več dni. Od zasluška se je ie malokdaj dalo odtrgati zu priboljšek v mesu. Nekega večera je svojo željo razodel ženi. Ona se je kar ustrašila njegovega pripovedovanja,! kajti znano ji je bilo. da je že več lovcev postalo nesrečnih. On pa hoče celo divji lovec postali; kar streslo jo je. ko je pomislila na to. Kako nevarno bi bilo, kako sra-f motno, ako bi ga zasledili Ne, je odločno zavrnila njegove besede, tega ne smeš storiti. Boljše je, da imamo skromno življenje s pičlo hrano, nego uživati meso v večnem strahu, poleg tega se pa še podajati v nevarnost. Ne, tega. ne smeš storiti in ubogati me moraš. Ko je to izrekla, ga je tako proseče pogledala v oči. da ni imel nikakega odgovora, s katerim bi zavrnil njeno svarilo. Preveč jo je ljub.l. zato jo ni hote! več žaliti s svo iai namenom. Toda strast, ka-l tero se mu je vkovala v srce, sej mu ni dala več vtrgati. Navidez se jc delal, kot da je odstopil od svojega načrta, ampak v srcu je ostalo. za kar se je zavzel. Ko se je vršil tejem v bližnji vasi. se je tudi on podal tja, da nakupi potrebne stvari zase. ženo ter otroka. Na sejmu se je sestal s svoji;- starim znancem in prijateljem. katerega je kupil lovsko' puško. Ko ... ie v noi-i vrnil domov, je puiko ne opaženo skril v hlevu. Tedaj se je prvič zgodilo, da je nekaj skrivnega napravil. Kadar mož nekaj pred svojo ženo skriva, tedaj njegova duša ni mirna, zato ne more tajiti. Njegova žena je zapazita kcj naslednjega dn?. da je postal nekam raztresen v besedah in nič več tisti, kot je bil. Začela je že s strahom razmišljati: M rda .-'.e je njegova ljubezen ohiudiia do nje? Začela je stranema zr ti v bodočnost in v temne dni. kateri jo čakdfjo. Teh misli se je pa zopet otresla, kajti je bila pre ve- prepr.čana o njegovi l.vubezm. Z. ■> predstavljala diUgr* vzr nje-' ve razstreseno-s'/i. ker ver.; ti ::: 'v.ogla, da bi se ipobezen ci_- nje tako hitro in tako Iznenadeno ohladila. Dl i'40 pa 1 ni i:.učilo tisto raz- ( pek,: -nje. k.< .'i v nekaj dneh je prišla st'.%ri do cir.j. V hlevu je i neki d:..-. • imela opravilo; pri živalih. .. . urito puško. Ta-| uo -e e b.i.i pre Liasila tiste najd-i be. da je skoro omedlela. V njeni j duii se je pa vse drugo odigralo j kot bi kdo mislil. On se ji je na- j enkrat v srce zasmilil ter je vzklik- ( nila samo pri sebi: — Ubogi siro- j mak? Svciip strasti ne more ukro-! titi. Tedaj je dobro vedela, da jej zadnjič radi tega odstopil od svojega namena, ker je ni hotel več žaliti. Preveč rad jo je imel in videl je. kako je bila v strahu zanj.l Ko se je zvečer vrnil z dela. mu je povedala o čudni najdbi v hlevu. (Nadaljevanje na 6. strani.) — Otroka! Božič se bliža. Hlapec Tomaž nam je te dni zbolel. Ne vem, kako bo z božičnim drevescem"1 Božiček vaju pač ne bo pozabil — Toda drevesca vama ne bo sam vlačil iz gozda! Toliko ne moremo od njega zahtevati. Tomaž bi pač pomagal drevo nesti. če bi bil zdrav! — je rekla gospa otrokoma Milanček je že hotel reči, da i-majo v domačem gozdu dosti delavcev, da bi lahko kak delavec prinesel drevo. Tedaj se je pa o-glasil mali, krepki Velenček: — To pač ni nič hudega, mamica! Če si zadovoljna, pa pojdeva midva po devesce. Morda bo Božič -ku ugajalo! — Škoda, da nimava prikladnih sani! Prav lepo prosiva mamica, priporoči naju dobremu Božičku, da nama jih prinese! — je zaprosil Milanček. — Vaiju bom že priporpčila. Če gresta po jelko, pa vzemita kar one večje sani, s katerimi vozi obič&j-no Tomaž. Bomo pa prosili gospoda učitelja, da vama bo pomaeal. — odvrnila gospa in se ozrla v domačega učitelja Drganca. — To pa z največjim veseljem! — se je odzval učitelj in se prijazno poklonil. Naslednji dan sta se otroka too-lo oblekla. Mamica jima je dala za južino poleg kruha, vsakemu tudi kosec sira. Učitelj je veselo korakal poleg | dečkov. Sani so kar škripale v sne-j gu, ko so vsi trije korakali v do-! mači gozd. — Kam, pa kam? — se je ogla -i sila na visoki veji veverica, ko je ; zagledala pridna dečka s sanmi — Veš veverička! Midva nisva j več otročička! Delat grevo v ho-I sto! — se je pohvalil mali Velen-I ček. — Hi, hi. hi! — se je smejaia ve-j verica s tenkim glasom. j — Vendarle je res! Jelko greva iskat za božično drevesce. Sicer še ne veva, če bo ugajala dobremu Božičku, ampak pripravila mu jo pa bova vendarle! — je zavrnil veverico Milanček. — Kdor rad dela, vživa srečo! Tu vama dam jedrca sreče! — je zacvilila veverica in vrgla vsakemu dečku orehovo jedrce. PovžiV- sta jedrca. Tako tople in sladko jima je postalo pri srcu | Res sta začutila neznano srečo, ki j jo podari ljudem delo. Dospeli so v gozd. — Dober dan! — sta otroka pozdravila domače delavce. — Kaj pa vidva? — so de!avci prijazno povprašali. — Jelko bova podrla! — sta se otroka odrezala. — To vama bomo pa kar mi posekali !— so se ponudili delavci. Ne! — je resno odvrnil učitelj. — Sama naj jo odžagata! Otroka sta vzela svojo ročno ža-gico in izbrala nizko, košato dre- vesce. Takoj sta pričela žagati deblo pri tleh. Počasi je šlo. Šc suknjiče sta morala odložiti. Znoj jima je kar curljal po obrazu. Ko sta se utrudila, sta se nekoliko odpočila. — Delo rodi veselje! :— se je o-glasil v bhžini jež s koškom na hrbtu in jima ponudil drobne med ved je hruške: — Pokusita jih! Dobro vama bodo tekmic! To je skromni, a bogati sad veselja! Povžila sia nekaj hrušk in čtiii • la, da ju navdaja vedno večje veselje. Kar zavriskala sta Nato sta pričela spet delati. K > je bilo drevo že skoro odžagano, jn je opozoril učitelj Drganc na južino. Pričela sta jesti Pa sta opazila, da stari Jernač, ki ie že težko delal. n:ma druge ju-žine. kot kos ovsenjaka. Takoj mu je dal Milanček svej kruh, a Velenček pa sir. dočim sta si ostalo južino razdelila. — Tako je prav. čisto prav! Kdor dela. čuti usmiljenje! — se je oglasil na vaji nad njima sivi škorec in jima prav spotljivo pokimal. Pa je prijel učitelj drevesce pri vrhu. ki se je že sumljivo zibal. — Dečka sta še parkrat potegnila z žago. Drevesce je že ležalo na tleh — Ju. ju. hu. hu! — ga že imava! sta se vzradostila otroka. Delavci so se jima smejali in ju pohvalili. Naložila sta drevesce na sani. Preje sta še napravila v deblo ozko zarezo, da bi kesneje vedela, če je Bažiiek res sprejel njuno smrečico. Veselo so odhiteli proti domu. Prihodnji dan sta otroka o mraku .postavila smrečico za vežna vrata m odšla v svojo sobo. Jaz se kar bojim! Morda pa najina smrečica ne bo ugajala Božičku! ' —■ je rekel Velenček. — Darove nama bo že prinesel. Potrudiia sva se. kolikor sva 3e mogla! — je ugovarjal Milanček. Dolgo, dolgo sta se še pomenkovala. Pa so se odprla vrata. Vstopila je mamica: — Otroka! Pojdita: Božiček je že odšel in pustil svoje darove Oba sta hitela v družinsko sobo in kar ostrmela: Sredi sobe je stala krasna jelka. polna lučk in okraskov. Pod njo so bili razvrščeni darovi. Takoj sta spoznala, da je to ona jelka, ki sla jo sama pripravila dobremu Bo-| žičku. | — Nekaj pa vendarle pogre -šam! — je šepnil Velenček Milan-čku. i — Tudi jaz. Sani nisva dobila. Sva bila pač še premalo pridna! — je pripomnil Milanček. Tisti h;p so se odprla vrata in na pragu se je pojavil stari Jernač. Prijazno je pozdravil in dejal dečkoma: (Nadaljevanje na 4. strani.) G L A 9 NARODA** »h-—"1.....mtm^mrn^mmm ........■■■ '■■MrtM VIZIJA PRIHODNJE SVETOVNE VOJNE NTW VQEK FRIDAY, DECEMBER 19, JMI Tht LARGEST SLOVENE DAILY la r. 9. A. WAUKEGAN NORTH CHICAGO, ILL. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE ŽELI - JOE ZELENC, zastopnik "G N.' Dr. Wm. Levin DENTIST Phone Majestic 1S17 GO * — 10th STKEKT WAt'KEdAN Wetzel C8h Peterson POGREBNI ZAVOD Privatne ambulance z a bolnike. PHONE MAJESTIC 95 WAUKEGAN. ILL. NORTH SHERIDAN ROAD 108 ' » W. B. Durkin & Company PRVOVRSTNI STAVBENI LES in MATERIJ AL VSEH VRST Telephone: Majestic 665 1?07 — 10th STREET Poleg North Shore Želcznice DILGER m FLORIST VSAKOVRSTNE ROŽE ZA ŠOPKE IN VENCE "Say it with Flowers." TOČNA IZVRŠITEV NAROČIL 219 CARNATION COURT WAUKEGAN. ILL. Telephone Majestic 11G V tem časa so C< ho.-vlova.ki vpo-s aviii na Dunaju svojo upravo in j ji i Jion oddelk: so od Liratislave i prnko Dunaja dospeli do Semrne- i Dunajsko prebivalstvo v ko-l.kor ni čehosiovasko je močno prizadeto. Protlžldovske pogrome zu-du Ujo Cehoslovaki najodločneje. Prebivalstvo je v »talni opasnosti pred bombardiranjem mesta od strani italijanskih letalcev. Pf.tega mobilizacjskega dne ara.je-dtjo čatiot.lova&ke čete po ostrih borbah Linz in napredujejo ob-1 enem peko Češkega lesa na Bavar-r.fco ter pctLsneJo .sedmo nemško di-vi-fyo iva južni breg Dunava. Odločilna, billca bije v Južna Nt rnjiji. A med tem co tudi ze Poljaki pričeli s .svojim vpadom \ VThoain Pru-ijo. Na poljsk.o-ro-munki in ru^ki meji se vršijo obmejne borbe le v manjšem obsegu Iz Ludend«.rffove brošure o bodoči svetovni vojni povzemamo se naslednja poglavja, ki opisupejo razvoj odločilnih borb in popolno uničenje evrepske civilizacije: Po ;,rvih operacijah bn vojna slika .akaie: Sovjetska ln romunsko-polj^ka orjnada draga pr^t: drugi na mejah svojih držav. • Italijanska vojaka: v Albaniji po-jučena z albanskimi trupami, dal*e v severni Italiji in -pojavna z nemilimi, av-irijskimi in madžarskimi cddeiki v Av triji in Južni Bavarsu. Niej n i preti stojijo; Ju'.o ;iuvarii.ka vojska v Črni go-»•i. B .ii. na Hr/atKsvm in južnem z ve i n oddelki na italijanski meji vzlvodno ci Tr ta; t v.v -1 vaška vojska .s središčem --»Konec « - južno m južno-za pa dno od Dunaja ter pri Linzu; francoska vojska s svojimi napredujočimi predhodnici! oddelki in glavnimi -ilami v Južni Nemčiji na liniji Ba'sel-Rodensko jezero in ob Meni. Ostanek francoske vojske in belgijske armade je severno ob Rem do holandške meje z istočasno na vzhod prodrajs-'imi ciddelki katerih namen je upničenje nemške narodne obrambe v zvezi s Čehi, ki so vpalli na Saško in Hlezijo, da nu-. dijr, pjmodr Poljakom. N.ipr;'m njim stoje: Angleška armada v Hol.^teinu. v katere ekriije je v i'.opita tudi.nem-ika narcina tramoa. Armade skušajo otezevatl napre-1 d'j . ijf jvnizmka z o ;rim bom-1 bardiranjem i/ zrak-; 0->obi'.o kon- { cen t racij ska .središča so pod silovitim ognjem, zaradi katerega seveda trpi tudi nedolžna prebivalstvo, i Tak; m> v Nemčiji prizadela mesta v dolnjem P jrenju od strani angle-j -kih letalcev, ki prihitevajo iz Ha- i no^Ta bodensko prebivalstvo pa od i strani i aiij a nsk i h letalcev, priha- j jajočih iz Bavarske, a bavarsko pre- ; biva 1stvo zopet od strani francoskih letalcev. prihitevajočih od Bo- ' dena m iz Alzacije. Z vzhodne stra- j . i pa sc pojavljajo čehosfcvaški le- R&zdirajoče kolo vojne se uničujočo vali preko Evropa. Ritka na jl.froslovansko-italijanski meji -? -,.k ueuje dvanajsti dan po mo-.1. -j ijL v prid Italijanov. Italijanka armad j ie tu v veliki številčni premoči. Jugoslovanske čete se bo- j r;jo f.i :io in i^-vzročinjo sovraž- niku velikanske izgube, naposled pa se vendar umikajo v pravcu prot. Zagrebu, kjer se je bilo utuborilo j jedro jugoslovanske armade. j To je težak udarec za italijansko ; vrhovno poveljstvo, ki na jugoslo- j vanski fronti ni moglo doseči po-i polnega uspeha, ker so se Jugoslovani odločili k temu. da svojih čet, j niso razporedili vzdolž vse meje. temveč da s celotno svojo silo spre-! jemajo odločilno bitko pri Zagrebu. 1 V istem času se razvija bitka j lužno-zapadno od Dunaja in čeho-slovaki o5wa jajo ozemlje okrog Gradca in Semmeringa. Franccike čete prodirajo cd Bo-dena in severne c'o Reni na liniji Pr ie dr ichsha f en - W uerzburg. Vzdolž Rena zasedajo francoske čete vt-a j nemška mesta. Težišče vojne se z j vso silo prenaša na vojno ozemlje j v Južni Nemčiji. Borbene sile za odločilno bitko so razporejene takale: italijanska vojska 5.000.000 mož; albanski pomožni korpus, merda okrog 20,000 mož; nemške, avstrijske in madžarske čete 180.000 mož. skupne 5.200.000 mož. Na drugi strani pa: franccska vojska 4,250,000 mož; jugoslovanska 2.000.000 mož; tehoslovaška 1.000,000 mož; .skupno 7.250.000 mož. Od slednjega števila pa odpada 100.000 Jugoslovanov, angažiranih na bolgarsko-grški meji. 50,000 Ceil-s leva kov na Saškem in v Šleziji! ter 750.000 Francozov, ki operirajo I v Severni Nemčiji. Potemtakem si torej sovražni j fronti stojita nasproti v naslednjem j številčnem iznosu: 5.200.000 Italija-i n;>v s pomožnimi četami zavezni- j MODERNI NAMIZNI GLOBUS vam koristi pri čitanju časopisov iu knjig, poda vam bolj živahno iu enotno sliko dežel, o katerih slišite, pomaga o-trokom pri učenju, razvija njihovo znanje o svetu, na katerem živimo, po-. veča zanimanje z.i ' > . zrakoplovne polete, /. potovanja in ekspe- .' dicije. / # TA LEPO NAPRAVLJEN GLOBUS kaze v pravem razmerju vodovje in suho aemjo. na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi u. ^-Shfe* ceči se mladini. S < " n^Pk. tem globusom vam ^ / j e Pri rokah svet vzgoje in zabave. KRASNO \ BARVAN TRPEŽNO IZDELAN MODERN VZOREC i m ^Jm POTREBEN V v - pr VSAKEM DOMU ŠOLI ali PISARNI V premeru meri globus li iin ev j«.4 30 i ur e v n a . Ta lepo izdelan globus kaže v finiii pestrih barvah dežele rn vodovje, morske i'' y cdliostl toke, smeri ladij, mednarodno dnevno črto itd. Zemljevid je tiskan v šivih barvah, je na lepem stojalu in je ves polakan s prvovrstnim lakom. Globus je • • ix posebne snovi, ki se ne da razbiti ter je bolj trpežna kot katerakoli snov, ki glObUSa ^ "Porablja za globuse te velikosti. Stojalo je iz takozvane "art moderne" 5 kovine v kristalni izdelavi ter jako lepo. Na severnem tečaju je kovinsko ka- zalo, s katerim lahko določite dnevni čas v kateremkoli delu sveta. To je edini globus te velikosti s tako pripravo. KIJASKN PKKDMKT. KT J K KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM M<>iU*t*tii namizni globus vrinlen vsa k eg; a doma i n vsake pisarue. Vaši prjja-tt li IkkI«» obeiulovali, vi iu Mani vaše družine se boste di»sti naučili iz nje«Wi. Cena s poštnino vred — ^ 1 • ... : ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO za GLAS NAHODA 1 7r OZIROMA SE NA GLAS NARODA NAROČE, GA DOBE ZA X • nj AC ivr A td nn a 216 w mh UJ-//IO 1 Ti rVl\VJJL/rV New York, N. T. kov in 6.350.000 združenih jugoslovanskih. čchoslovaških in franco-sk.h bojevnikov. Kakor rečeno, se vsa ti ogrcmiia množina ne bij o na istem oorbenem trsnu, vendar se milijoni pre .i milijonim borijo na nemških tleh. Razen omenjenega je za p:hod v Severno Nemčijo določenih 75v/.000 Francozov in 1 milijon 200.000 Belgijcev. Del severne Nemjije so zasedli Angleži, katerih vrhovni poveljnik biva v Kielu in so p^d njegovim poveljstvom udi nemške čete. Ostali del je prepuščen na milost in nemilost sovražniku, ki z drakonienim uničevanjem odpora prebivalstva neumorno napreduje, želeč čimprej nuditi pom Poljakom. 16. d. n u^ mobilizaciji preidejo Francoz: v stmeni fronti v južni Nemčiji v ofenzivo med Dunavom in 3ode:iskim jezerom. k.jer že nekaj dni besni ogorčena borba z Italijani, p^jacenimi z nemškim oddelki. j i Poiaz italijanske armade. Strah vit.i aitka se odloii na Du-'navj. Moč indijanskih čet se izčr-'pava v obrambi pred francosko ar-Imado. ki najprej prodira severno J !cd Bodenskega jezera preko Ulma. iS prihodom no-vih francoskih čet i p-s.aja italijanski cclpor vedno | slabši. Istočasna nastopajo Čeho-j |slcvaki vzh.dao od Alp v pravcu j proti Gradcu Vsa jugoslovanska armada prehaja v ofenzivo. Proti koncu petega tedna od dneva do mobilizacije je italijanska armada potisnjena v Alpe med Bo-denskim jezerom in Solnogradom. V Alpah se zdaj vodijo borbe za linijo Solnograd-Gradec. Po močnem pritisku sovražnika se Italijani umikajo pred jugoslovansko armado na cbmejne utrdbe. Zmagovalci so vsepovsod v napadu. Toda odtegujejo posamezne oddelke iz borbe in jih odpošiljajo v razorano Madžarsko, da bi jih čini prej upotrebili proti sovjetski Rusiji, ki je resno pritisnila na Poljsko in Romunijo. Borba se je na obeh straneh vodila strahovi.o ogorčeno in z o-gromnlm potreškom municije. Zmaga francoskih, jugoslovanskih in feehoslovaških čet rrad italijanskimi v obeh straneh Alp ter poleg herojske obrambe Nemcev in Madžarov ne sme presenečati, če nam je pred očmi številna nadmoč in moralna vrednost francoskih in z njimi združenih čet. Italijanska vojska severno Alp je popolnoma uničena. Poraz italijanske vojske dob- svoj odmev takoj tudi v Italiji Narod vstane proti fašizmu in rimski cerkvi. Rezervne čete v Italiji se pridružujejo prebivalstvu. Ostra nasprotja se pojavijo f&ed fašizmom in armado. Italijanski prostozidarji se pojavljajo ponovno ler obilno podprti od italijanskih Židov in vsestransko pozdravljeni prevzemajo vodstvo delavskih množic Proglasijo republiko ter rušijo fašistični sistem, kraljestvo ln papeštvo, vršeč nečuven teror. Jezuitskemu general (Musso-liniju) in papežu uspe, da z letalom pobegneta preko Sardinije v Španijo. Na nekaterih mestih zavzema italijanska revolucija boljševijke o-blike. Preko Alp na jug in od jugoslovanske strani v Benečijo prodirajo jugoslovanske in francoske čete teh fK>dnetajo revolucijo. Edino Sardinija ostane fašistična. Tu je tudi zbran del kr. italijanske mornarice. V zmagovalnih državah Franciji. Belgiji, Jugoslaviji in Čehoslo-vaški se proslavlja zmaga, katero pa motijo poročila o hudih izgubah. Razen tega prispevajo resne vesti z vhodne fronte, kjer so Ru- ! si spravili Poljake in Romune v kri- i tični poležaj. Bolgarska je takisto pričela s sovražnostmi proti Jugoslaviji. Ni:i v zmagovalnih državah samih položaj ni ugoden. Pojavlja se glad in razne bolezni. Komunistična propaganda rovari neumorno, j V francoskih in angleških kolonijah besnijo upori. Francoski narod čuti, da je uspeh, ki ga je priboril, i v stvari Pirova zmaga in da mu o-sromne vojne žrtve odvzemajo življenjsko silo. Nova razdejanja. Toda vojna besni dalje. V Nemčiji vodi prebivalstvo guerilsko vojno pr~ti scvranižkom. Kazni so strašne. Nemčija je pretvorjena v puščavo. Mesta in vas v območju be.'be so žrtvovane požaru, polja so razriia. Uničeno je vse. kar je nemška kultura ustvarila v stoletjih. Strašne ruševine S3 ostanki o-onih krajev, kjer je nekcč cvetelo [življenje. Čim gosteje so bila mesta naseljena v miru. tem hujša uso-! da jih je zadela. Berlin je »ostal [drobnica. Električne centrale v Lu- I žici, ki so ekrbovale Berlin in dru-!ge dele Nemčije z elektriko, so bile j porušene že v pričetku vojne furi-jje. Sledilo je rušenje plinskih in vo-odvodnih naprav. Življenjskih potrebščin v Berlinu že davno ni. Plačkanje v Berlinu in okoliških mestih je na dnevnem redu. Vse zaman, oskrbovanje je nemogoče. 'Francoske čete, ki hitijo Poljakom 'na pomoč, ne morejo ničesar osta-j viti, ker komaj zase premorejo do-Ivolj. Čehoslovaški domobranci so ■obkolili Berlin in neusmiljeno od-I vračajo begunce. Prebivalstvo Berli-jna umira, najbolj seveda otroki, ka-ikor vedno ... Zaradi take bede, a tudi zaradi bojazni pred naglo razširjenimi kužnimi boleznimi, osvojevalci nočejo s četami vkorakati v nemško prestolnico. Zadovoljujejo se samo z zasedbo hudo prizadega Potsda-ma. prestolnice pruskih kraljev. V kraljevskih dvorcih gospodarijo če-holovaške in francoske čete. Francija zaradi uporov v kolonijah ne more nadomestiti velikih izgub s kolonijalnimi četami. Tudi na Čehoslovaškem se občutijo vse strahote svetovne vojne. Sovjeti pripravljajo neusmiljeno plačilo. Jugoslavija — v tem primeru bivša Srbija — je tam. kjer divja vojna. popolnoma porušena. Najboljše sile njene armade so krvavele na bojiščih. A od dne do dne se še preliva kri. Preden Jugoslavija po zmagi nad Italijo uspe zbrati zadostne sile na vzhodu in južni meji, vpa-dejo bolgarske, nemške in turške čete na njeno ozemlje. Po obupnih spopadih potisnejo jugoslovansko vojsko z meje. Jugoslovansko vrhovno poveljstvo posije v borbo svoje naboljše sile, toda uspe ji sovražni naval zadržati šele na liniji Črna gora—Beograd. Romunska vojska ni v stanu, da bi vdržala Unijo Bukarešta-Karpatski grebeni, zato zapušča Romunijo ter se v priključku s Čehoslovaki utrdi na visokih položajih v Erdelju. Poljska vojske se jedva vzdržuje, oprta na številne utrdbe ob Sanu in Visii. I Prične se vojna v strelnih jarkih. ki objenra vso srednjo Evropo od se- J vera na jug. od vzhodnega morja 1 preko Gdanska. Poljske, Čeliosio- ; vaške in Jugoslavije do Jadrana. To 'je vojna med francoskim "Velikim j lOrientom" in sovjetskim sistemom. , i Boj Pariza z Moskvo. Sile so enako močne. Francoska. j jugoslovanska, čehoslevaška in bsl- i gijska armada so oslabljene po borbah proti Italiji, a tudi ruska vojsk?. hudo trpi. Nu razpolago ji sto-je bolar^ke in turške moči, Nenadoma pa ji vojnega materijala, ki ga ima Francija še vedno dovolj '.na razpolago. Istočasno se vodi vojna v strelskih jarkih v zapadni Nemčiji in sicer med belgijskimi in angleškimi četami. Slednje podpirajo Nemci Nove nemške generacije, vojaško vzgojene v Rusiji in Angliji, pri- ! spevajo na bojišče in dele usodo i svoje domovine. V Italiji je državljanska vojna v polnem razmahu. Revolucija, izzvana od strani franco-ke ].že "Veji- : kega Orienta" besni ludi v Španiji' in na Portugalskem. Jezuitski gene-; ral in rimski papež, ki sta iu našla: zatočišče, padeia kot žrtvi uporni-j kov. Učinki vojne furije se vedno straš- ' nejše čutijo po vsem svetu. Indija S2 punta. Mezopotamija. , Sirija in Palestina priznajo nad-. oblast Turčije. V Palestini se vršijo i protižidovski pogromi. Francoske 'čete v Siriji so uničene. Bolgari in j Grki se obračajo proti Turkom, ki so zagospodarili na balkanskem polotoku. Egipt proglaša popolno neodvisnost. Ameriške države pozdravljajo propast svetovne velesile Anglije. Toda tudi one s strahom čutijo, da se jim vzhodna Azija izmika iz rok. Popolna propast Italije in uničenje Nemčije sta hudo prizadeli vse njihove trgovske interese. Združene države Severne Amerike se pod silo okolnosti vpleto v vojni 1 l direndaj. L j Življenska moč redko preostalih \ Nemcev. Madžarov. Poljakov. Ro- ► 'munov in Jugoslovanov, se komaj ; > j opaža. V Čehoslovaški se narodi punta proti vojni. V Franciji in Bel-r giji se pojavljajo državljanska kr- ■ voprelitja, V Rusiji nastaja upor proti boljševiškemu režimu. GPU se ■ s vsemi sredstvi prizadeva ostati • gospodar položaja, toda narod spo-l zna svoje uničevalce. Židi in pred- ■ stavniki sovjetske oblasti postaja- • jo žrtve strašnega maščevanja. Nove strahote meščanske vojne pusto- ■ šijo Rusijo. Krščanski narodli izumirajo. Zdaj ! so drugi na vrsti. Vodi se vojna vseh • proti vsem. Ni zmožnosti da bi se Sklenil mir. Narodi Azije in Afrike " stopajo na pozorišče. Vojna in re-f vclucija dalje pustošijo Evropo ... Kako dolgo? i Na to vprašanje general Luden-( dcrff ne odgovarja. Z opisano grozotno vizijo popolnega" razdejanja Evropje in požara po vsem svetu zaključuje svoja vojna razmišljanja ter ponovno preklinja izvendržavne sisteme kot upropastitelje evropske , civilizacije: A to so: prostozidarstvo, , Židi, boljše viki in katoliška cerkev. I NAPRODAJ KROJAŠNICA , dobro stoječa. — mala najemnina, i l $2&M mesečno. — -Vprašajte: 637 { Bergen tit, Brooklyn, N. Y.' I I9x m BOZlCNO drevo (Nadaljevanje s 'i. Ntraui.i — Mi smo reveži! Vendar sta vajin atej in mamica zelo dobra ?, nami. Tudi nas jc obiskal Božiček in pustil nekaj za vaju. Pojdita in poglej ta! Otroka sta odšla i starčkom pred hišo in samega veselja kar poskočila. Kako tudi ne? Pred njima so stale dvojne krasne nove sani. majhne in mečne. Lepo sta se zahvalila prijaznemu starčku, ki je sani pripeljal. mamica ga je poklicala v kuhinjo na čaj. Naslednji dan sta pa Milanček in Velenček na novih saneh veselo drevela čez dru in strn. ZAKAJ SE MODERNA DEKLETA NE MOŽE Najstarejša hčerka angleškega ministrskega predsednika «I-hdei Ma^Donaldova še zdaj ni poročena čeprav ni več posebna mlada in čeprav je imela že mnogo imeni" nih snubačev. Nedavno so priredile neporočene Angležinje v Londonu razstavo in pri otvoritvi j? MacDonaldova hci prasnila, zakaj se moderna oekieta ne može čeprav bi se lahko in povrhu še debro. — Vedno me je jezilo. —je dejala. — če je kdo trdil: To je lepo dekle, iz te bi bila idealna žen,'.. Zakaj se ne omoži? Taki ljud.ie ne razumejo, da .>e poštenemu in lepemu dekletu prav nič ne mudi o-možiti se s prvim moškim, ki jo zasnubi. Vsako dekle more imeti pravico svobodne izbire. Svetov n1. vojna je sicer to pravico občutno skrčila, odpravila je pa ni. Vojna vihra je pokosila milijone moških j v najlepših letih. To je tudi vzrok ; zakaj se mnogo dekleta ne omož-j, , Drugi vzrok je v tem. da so mno-! go dekleta zadovoljna s svojim poklicem in se ne morejo odločiti j da bi zamenjala svojo sigurno ek-| sistenco in pne^obitno svobodo 2 nesigurno usodo, kd bi jih čakala v zakonskem življenju. POZIV! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naproseni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava lista. SAKSER STATE BANK 12 CORTLANDT STREET NEtf YORK, N. T. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost •vojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Potlaiajmo h vsi bra isjono, to stare bi stanovitne iommfte tanke. A NEW fOBK, FRIDAY, DECEMBER W^O LŠKGK9T HU»TFJI1 DAtLt Jo 1 " A KRATKA DNEVNA ZGODBA ROBERT MICHEL: B^ata se letos kar ni mogla od- j lccit. za božično drevesce. Tcda se-' dcmletna Francka je čedalje ■bolj i i lila vanjo z vprašanji in prošnja-, mi, vsai: dan je prihajala z novimi pri povestmi o bližajočih se praz- i ni ki h ;z šole domov. In včeraj ko j ta bila otroka že v postelji, ie Beata tlišala, kako je Francka pri-jjovedevaal triletnemu Štefanu, da prinese letošnji Božiček mogoče tudi njihovega papana, ki ga od lanskega Božiča nista biia več vide Brata se je nasmehnila. N. ; hotela več opominjat: njega, ki ii jc ob dogorevajocih svečicah bo-v, -nega drevesca priznal, da mora nja in ctrcke zapustiti, ker ljubi drugo. Bilo ji je nepopisno hudo, da mora ta usodni dan svojega za-kena obhajati kot praznik. Naj-ia .*a bi bila za vedno izbrisala U koledarja, iz spomina. Ko pa se ■ • /. nagli k-raki bližal Sveti večer, r:'* je končno vendarle odločila, da nakupi nekaj fctvaii za Božič. BI-, i bi pač preveč mučno zanjo, ce; bi morala na sveti večer gledati; ! - :t:ie obraze svojih otrok. i Za Francko je kupila punčko., knjigo pravljic in žogo. za fantka: i lesene vojake in živali, treoen-t j ln viak; razen tega še jabolka, <.rehr:. pomaranče in slaščice. Hi-j tdla je cd prodajalne do prodajal-' ne; mrzel zimski zrak ji je pordečil 1 ce. Vonj jelkovih drevcsc, prelest Lciičncga trga jo jc omamila. Spominjala se je svoje sreče in v očeh ji je zagorela nova nada, novo hreni nje po nečem velikem, lepem.' Ko <;e je sklenila k dreveščku, da • ga og'.eda predno ga kupi, ji je nenadoma zdrknila vrvica z zavojema in iz njega ee je zakotalila ve-l.ka žoga po t-lth. Pohitela je za :• da oi jc pobrala; pri tem pa i p tleh. Pohitela >e za sii; nezgode Toda že se je sklo-. : nek: gospod «n t pobral zavoj-B ati se je zahvalila in sku-j" iti zavojčke za vrvico na me rskf G. pod se je vzravna' ia j. pokloni. Vprašal jo je. če i ~ne pjsnagati Beat a ga je , ;«iala nrkcLko v zadregi Oo-.) o pa se je drugič poklonil in se . prestav,!: Moje ime je Samec. Samec--Samec? Brata se jc na-. :r.-hnila. — Na vso srečo ne rta -nu *m daleč, -r- Zame pa je to velika škoda, "e cl^ovoril eo pod Same-. Or. jt znal govonti žen*kam o tistem, kar rade sliš.jo. čeprav je bil ostal to. kar označuje nje'eve ime. — Doki ^r je drugih dcvclj za ženite v BOŽIČNO DARILO se meni še ne mudi, — je po navadi odgovarjal prijateljem, ki so ga hoteli na vsak način vpreči v zakonik: jarem. Ko sta nekaj časa hodila, se jc Beata ustavila. — Nekaj moram šc kupiti, mogoče bi nie vendar ne... — O. sedaj pa ne odstopim ra-dovoljno, ko ste mi enkrat dovolili, da vas spremim. Tudi drevesce vam bom nesel, cenjena gospodična. Nehote jo je nagovoril z gospodično in je bil neizrekljivo srečen, ko je videl, da "gospodična" ne odklanja tega nagovora. Ni pa o-pazil rdečice, ki je oblila Beatino lice — Drevesce, ki ga je biLa izbrala Beata. je bilo zelo majhno. Gospod Samec ga je stisnil pod pazduho, misleč si pri tem: — Če bi bila poročena. pač ne bi kupila tako majhnega drevesca. Bil je zadovo-povedoval ji je. da od zadnjega vojnega leta v strelskih jarkih še ni praznoval spodobnega svetega večera. Beata ga je pogledala so-čuotni m veselo obenem. — Prispela sta do hiše. — Tako, zdaj sem pa doma. Naj-prisrčnejša hvala, gospod Samec. Nekoliko iznenaden po toli nenadnem slovesu, je začel gospod Samec s skoro smerno vljudnostjo podajati Beati zavoj za zavojem, nazadnje pa še drevesce. — Žal, da ne bom z vami, ko bo^te prižgali božično drevesce." Rosnična bol je zvenela iz njegovega glasu. To pa tii nemogoče. Lahko pr.dete, ko bocio avečke prižgane. Stanujem v levem pritličju. T povabilo bilo izrečeno tako pra:rne-:tno, -pod Same.: ni tedel. ali naj mu ...fitrdi al: ne Prccdn je mogel >e kako besedo i/preg - variti, ;e i*.- B"»:Uu izginila v vvži — • K« pa ze je prr-f lo mričlti. j • tal go.Tpod z veiikim sep- kc a >?l:ii rož pr . i stanovanjem Bca niT. Skozi b?le gar.i ne na oknih je videl, ksko so zascrelt-f rečice na maiem božičnem dri veš-eks Pozvonil je Majhna deklica jo ocV:r:a dur: :n racuden > p^ledih tu — Ma-irica se je zaklenila v bo. kj«,r pričaku p božička. — je dihala važno in hotela viata zopet zapreti. Ttdajci pa plane majhen dečko proti iznenad se odprla vrata .obe. Na pra-gu je stala gospa Beata. Svetla luč je padala skozi duri na gospoda Samca. — Francka se je zaman trudila, da bi dokazala malemu Štefanu, da tuji mož ni njihov papa. Njemu jc bilo postale ime oče in božično drevesce narazdružljiv ■pojem. Glasno vriskaje je zgrabil gospoda Samca za rokG in ga po -tegnil za seboj v sobo. Pri večerji je sedel go pod Sa-mec med otrokoma. Vsa vesela sta ga venomer vpraševala c tem in onem. Beata ,ki je smehljaje se o-pazovala ljubili prizor, ni imela niti prilike. da bi razloždu možu. ki ji je kot prijatelj sedel na-pre-ti, vse gorje svojega življenja. Goapod Samec je odhajal. — Al bom smel prihodnji Božič s»pct i-grati očetovo vlogo? — je ci j al ko mu je Beata odprla vrata in mu ponudila reko v slovo. — Če vas veseli, smete priti coio pred b-ž.čcni. — še letos? Beata je zardela in ni odgovorila. — Mogoče jutri? — Da, mogoče jutri, — jc zacepetala, se nasmehnila in naglo od tegnila roko. Prav tako hitro ji* zaprla vrata, ker ni hotela, c1? bi on že sedaj opazil veliko srečo v n-en:h očeh. i Pre vel V. Bit/: no. Zaradi umora Ltubice 5 let \ Pred sodiščem v Kovinu se je zagovarjal 40-letn: Josip Zimermaa, ki jc 22. avgusta med p^e^irom ustrelil svoj o ljubico Terezo ScL-neider. ki gra je hete!^ zapustiti. Pred prvo instanco je bil Zimzrman r'nsc-jen na 2 le^i ječe in na desotletnc izgubo častnih pravic, nevesadsko vzkiicno sodEs'e mu ie pa tc dni kar^n. rv.< aio na pt-1 iet Svojim cdjemj tfn po šim Amtr;>' n--xnan>m. da aerrt že (rit?: i i.jati dsn -•o'j«"- preksjeno — CiC i.-Ve. Pečeta i it |.-e*t3nna£e * čc«*©t-i .■»arejn-e KLOBASA V X3 C" tud; vMkcvr t « njravrsst ir I-UVRI: C. Oni ••unkai.i. kkiiu o.n in plere-ifai jc foul. JOHN BAUSK ^t. ( lair .ivr^ Clevclajid. t*. PRVOVRSTEN KOVAČ IČZ DKLO V GOZDARSKIH KAM-PAH Ninnn te pis»:o na naslov: "K ( v a t**. Box lir«. Chestnut llid;*'\ Pp. • 2x *19&20» Vam li nagaja želodec? Ai m irpiti- vslul iM^trrluVMiKti, Kil«: •ekMJm, ria.'iiij^ v itl'ulcu :iJj rr. vili, k ..-»!;il»»t >..'<*J..<, .tli . »iteih :»«retl-»i«.f.lj. If-laj IvTti««!,- naA .'i pravi!iu» ix-rrv >• v Nucb-Tiiw, t i va*" !jt-r:j». Ui m.vv- e ■ I«l«1M-RU at.1 \;ijt Jf):;a-TniM« vs. l»uj»- n.-kaj ri.ij .Ij^:?! ■uravilnili fi..r\i jc.! prnv«. zi1rav.» rti.?«-. .. ki i. <>■ < -t: jt* in |v>i>ravi |*r< ? a,viKjKt. «a>;i •!:•> ;fi mr,-;--ib«. m-ruti ttrčnmu Nintemu. .\»kj-T<>.;.-I»!tri( podlaga oblitiMano ali tn«htirn.-ir!u «r:tt*-njii. V.v-dl «"r*v.i <^i»ruvi zaprtnic... pret. ,* twin :jtrujxi<»s'. \ J^;!-<>. t«r va i pf-vrr;e p^fltrvo KVtiujof** sjvinjf Xu®a-T"»i«* naredi t<> kt-r oitteiir U.«!.-;:' i ®«>.k-čl t/rrrmof-i:.- «trui»- to stimulira iti oja. a \anJ»- \'i iKtiko dolnte \u;a-T»nH kjerkr.li i»r»>-dijaji. zdrav:'a Aku vaš lifirvw 4:1 nima v rei-it,- mu., naj na- ror! za va* nj.-i; >vt-ga prekujK-«. valcit —Adv't. I SLOVENSKO-AMERIKANSKI KOLEDAR ZA LETO 1931 it CENA 50c j Po zanimivem č t i v u presega vse dosedanje. BLAZNKOVE 1 j PRATIKE || za leto 1931 CENA 20 CENTOV | ! * GLAS NARODA" j j 216 W. ISth Street ... M Cttj . . p P i i ■ .n i ___i ALI TUDI VI gled te za posebne vrednosti to ieto? Dosti boste dobili za svoj denar, če boste kupili električne darove! Električne priprave so VREDNI darovi—nc pa samo cenenosti, dasi so nekatere potrebščine, ki jih vidite tukaj, tudi cenenosti. Vredni darovi, ker so praktični in trajajo \v leta. Vredrsi darovi, ker z njimi d:.ste tisto. ka. hočejo ljudje. To bodo darovi, ki jih boste z veseljem poslali—in jih boste radi imeli! Vredni darovi so resnično razkošni darovi—ne resnično dragi, toda razkošni, ker so rr-zcljivi, cenjeni. ČEKIRAJTE svoj seznam darov—Tukaj so ELEKTRIČNE POTREBŠČINE v skupinah p° udobni rei Električni DAROVI ]>u $5 L i H ErHtr. tn. Ta^tc S3.95 S.mp'ex Kroryiski Likalnih Universal KaJrrlrik $" Svet. Ve-b • rcirs^e. vsn.ty in nariizne svetilke Namizna vveti.ko (levo; $3.S3 Nst gaiti .moik J^/'O Električni i AROVJ. $10 «i.. 320 3-svsčnp namlzie m taJ^e svetilke—sv. eni senčntt « (posebno) J' i-.-Un.vers.il Tr piotn j B zimca 'Vj Robeson-Flochcstcr Puc, lator $e.?5 Ni COMtiiraiio Everhct Kul>.i" S 0 Hanki :r,iti Kulij; z.', $5.50 Teiscrrcn K - . . $0.7" E' ; k t r i č n i V f s k — - a odvisna, kar i-Ijt te .vi:4'it: jili zamer, t. i lahka .dpiu*:!;. Električni DAROVI De Luxe Sunbeam Mešale; S2t..7> Električni Re'riQei-$ 173.EO n v- Te.schron Piy."icu;>i S'.t oče', vska Ura z V.'cr.t:r>i-r.'®tršk;m Zv -nenjOiTi <5^5.00 Fii leo F3,Ti)y Crard Rvjin za izmenjaini tok Brez tub S-:9.CC S t.ibanii $68.00 Kupit*- ji it /.atiutr-i- sv, lul k.i .^pla ila IpVK* M,' Zf: , mm >—- I™ The New York Edison System Th« New York »on Company E_oo» yi Ed »on Compoiy, Inc. Th« un !ta €;«rc?ric 1 ghf and P;«*r Company N»« YoHt cd Oum->i t gnt and Pew*' Conpan/ Tre Y onitors r'tcific L -jkl and Powtr Co*np3r | ■■"'I. ■■■ tiflM " I >'• I i i ZANiMSVl in KORISTNI PODATKI FOKEir.N LAN ti IT AC. K INFORMATION SERVICE—Jugoslav Bureau ___ A R O P A* > ——— I____ | Naj bo vesel j Božič ———————————i—. [ \jl dolge vrste preteklih let v bančnem po- [ slovenju, pridobili smo izkušnjo, ki nas i uči, da dobrosrčnost naših rojakinj in ro- j jakov tudi v slabih časih ne pozna meje za j dobra dela. I Na podlagi te izkušnje smo uverjeni, da j se boste tudi letos spominjali svojih dragih v stari domovini, z večjem ali manjšim t denarnim darilom za Božične Praznike. J Z najboljšimi zvezami, smo popolnoma r pripravljeni za točno izvršitev vseh naro-E čil, vendar prosimo ne odlašati s pošiljat-[ vami, da nam bo mogoče nakazane zneske dostaviti obdarovancem pravočasno. | Sakser State Bank 82 Čortlandt Street SLjS .i-iiiž^f -liiiiii-"T ' " ' j New .York, N. Y. V prvem letniku '■Social Wo.:'. : Year Book", k: iz. ^ja Russeil j Sage Founda• :: r.ahaja izrr.ia drugih jeko z - li razprav čla- | nek o .icine.ii delu v industriji-• Ta letnic, črvi svoje vr^te, e p -j dc-bi:i kaki enciklopedij; :.. vsebu-! je 187 člankov o raznih s.: alr.:h vprašanjih, spisan.h ud 137 piscev izmed katerih je vsak kuvn.uk v svoji stroki. ; Članek o aočnsm delu r.avaj-i poročilo jednote amec.čk inže- Inirskih društev, iz itater^ .. razvidne. da 40 na.ro.;: .^Ju-j stri j obratuje neprene'..D oč m' j dan, bodisi skozi vi>. i;-. vsaj sezonalno. V nei^iteriii . . draah delajo delavci v treh, v drugjji pa v dveh šib ".ah. V slučaju civeh iiht delajo deiiivci po dnevu navadno po ur oni po noci po 13 ur. razmerje med številom delavcev ; po dnevi in po noči je različno: od 10 odstotkov do 100 odstotkov. V j mnogih drugih industrijah se v višini sezone dela "overtime". Delo čez uro utegne trajati do polnoči in tudi več. Nočno delo obstoja tu-S di v mnogih ne-tovarniskih potcli-j clh, kot na primer v plinarnah, j elektrarnah, restavracijah, hotelih in zabaviščih. ttai neomejeno nočno delo je so-. eQatao škodljivo, je prt poznano šajo odpraviti največje zlo nočne- ^ ga dela z ozirom na ženske in c- ! troke. Ta državna kouirola v splo- ' šnem jemlje v obzir nekatere izmed ] teh štirih skupin ali pa vse: otroke 1 pod starostjo 16 let, moške nedo- < letnike v starosti od 16 do 18 let < ženske nedoletnice v starosti 16 do j 21 let in odrasle ženske. Prvi zakon o nočnem delu je bil sprejet v 1 državi Rhode Island 1. 1853 in je < prepovedal zaposlovanje otrok v starosti 12 do 15 let v ; očnili arah ] med 7.30 zvečer i:: 5. cjutraj. Leta < 2890 je država Massachusetts vza- 3 konila prvo postavo c nočnem delu glede odraslih ženss. Ko se je < razpravljalo o teh zakonih, ugo- i varjalo se je, — kot po navadi, — , : da industrija ne bi mogla prenašati takih omejitev. Zagovorniki so trdili, da država ima vrhovni in- ] teres čuvati zdravje ženskih delavk,! 1 ker one utegnejo biti matere, in ' da otroci so varovanci države in \ vpravičeni dc varstva s strani države. . i1 ' :v Obstoječi zaičitm zakoni pojav- j ljajo skupno karakteristiko. Inte- < resi človeštva — tudi v onih zako- < nih, ki jih hočejo zaščititi — šo < vedno podrejeni interesom indu- 1 stri)«. Kaivišji standard je oni, ki ] & predpisan zs dirlavte — otipkej J pod starostjo 16 lep, ali celo za to- Nočno delo v industriji. j kakega zakona o nočnem delu in . v osmih državah je delo otrok do- • voljeno do 8.. 9. in celo 10. zvečer. ; Lna drža,va le pr?pcvedu;e zapo-I slovanje otrok pod 14. letom v pro-\ dajalnicali po 7. uri zvečer in I osmih državah se slična prep-v d j nanaša le na tovarne. M no i; o ; zakonov ima polno .zjem. zla.s-. v : pri konservni industriji. Razun ka. se tiče odredb gieae gledališki1.: predstav in službe brzojavnih slov. le sedmorica držav in D.strict or Columbia imajo omejitve nočneg:-. dela za dečke in dekleta, v sta: ;. med 16. do 18. leta. Sestorlr« dri- ■ I gih držav je r ■ziz.uv.i2. zaščito zakona o otroškem delu č:itleta do 18 leta. ali ne pa na dečk^ čez lo let. V osmih drugih državah je prepoved nočnega de;a za dekleti čez 16 let zaopadena v splošni prepovedi nočnega dela za ženske v nekaterih poklicih. D^rasL deč'?;; čez 16 let morejo v 41 drža"ih de-, lati, kadar koli je in deklt .a č«3 j 16 let ravno tako v 27 drž?, ah. Zakonito urejevanje nočnega de-I la žensk je napravile le počasen i napredek. Največji udarec je do-: bil ta socijalni napredek leta 1907 ko je prizivRo sodišče države Nev: York proglasilo neustavnim zaken : o nočnem delu žensk od leta 1S03 ■ Posledica tega.je bilo zakašnjenje razvoja socijalne zakonodaje tu- ; di v drujjih državah. Le države ] Connecticut, Pennsylvania in South Carolina so sprejele zakone o noc- j nem delu v L 1912 in Oregon je! potom svoje industrijalne komisiji« uredil tako edlo v trgovskih j i podjetjih. Vsled nove pritožbe.; 'predložene s strani L. D. Brandeis in Josephine Goldmark. je new- yorsbo ;:riZivr.-. scoi če *eta 1914 ovrglo svojo -ttdem iet staro od-11 p- znalo uitavuo-.i drža -. nega zakonu od i. i 03. Šestnajst držav it pr pn'odaio zaposlovanje žensk non • nie'1 10. uro zveč.-r 5. • v . inačenih poklicih iii clvc drui;. d. :\d £ ur '.:zirom2 na 43 u: r.^ t -d.a. V treh izmed t-h !8 držav ^ prepoved nanaš-j na tako maio poklicev, da za večino ien-k. nin sploh nikakega zm*sla V držav. Ohio se prepoved nožnega dela na naša le na prodajalke vstopnic, v državi Washington le na operato-1 ice dvigalnikov in v S.ath Car iini le na trgovska podje ja. Posledice napornega nočnega d^-ia - dandanes bo:j u- dne. i: ke.iaj. kajti čim dalje več žensl: nadaljuje v mdustri.'alnem delu tudi po om ožit vi Svrha omejevalne zakonodaje je prvič, da se čuva zdravje mladih delavcev — dečke/ in deklet -f tako da morejo dozo-reti brez oslabujočih po.Iedic nezadostnega spanja in prenaporv, in drugič da se zaščiti zdravje delavk, ki utegnejo biti ali so matere prihodnje generacije ameriških državljanov. Kar je nedavno pisalo v zvezi s štrajki v tekstilni in-; dustriji, je pokazalo, kake razme-f re nastanejo, ako se dovoljuje neomejeno notno delo. bodisi ker ni j zakona o tem ali ker se zakon no I izvršuje. Dolge ure. pomanjkanje počitka al! odmora za kosilo in niz--j ke mezde na Jugu pokazujejo so-; cijalno zlo, ki nastane, ako države ne labranjujt; tako iarabljan).-. Za Drevesce Betienems'ta Zvezia za v tj. d' Za Drevesce Sk-jp^s B~iičn Sv-.' k S v stusiri ort l^Ci ^^ i ] t, NEW YORK, FRIDAY, DECEMBER 1», 135» •M LASO nT ILOTin P U1Y li D. ft & Carovniško zlato. I WHHE223 ROHAN IZ tlTUIKJ/L I I jLiVn Za Glas Naroda priredi! G. P. 37 < Nadaljevanje. > l! ! — Kaj se je zgodilo? — je vprašala začudeno. < Gcapa Volgemut je pove dala in obe ženski sta si ogledali nastalo odprtino. I|| Ea m H ' • Z lahkim krikom »ta skočili nazaj. „ jI obraz Jim j je rrl nasproti. j - Jeta se je takoj ojunaciia ter privlekla na dan masko. Malce sta ■ -r spo^ledau. ' : Ju'a je j-.iiaia tako Sleda kot mriica v Jetin.h rokah. Jeta je pc- < -^niL. masko zerpet na njeno mešto. Pri tem je potisnila črno obleko' .n zagleGala spodaj rjavite no koverto. Tak h leaver* se je posluževal grof Ravenau! . j Kot razodetje je prišlo Jeti: i 1 Tukaj je dokument! Tudi ee bi bilo njeno življenje odvisno od tega, bi se ne premaknila z mesta! Httela se Je prt pri. a ti. Hitro Je potisnila obleka nra stran ter potegnila koverto S tre očima rekama jo je pomolila Juti pod oči. Juta je čitaJa sko- ■ t a mehanično: Moji vnuk nji, Ulriki Sofiji Jutiv grafici Ravenau. i — Dckumenti, k.ntesa to so dokumenti, ki so izginili? — je vp**a- J Jeta pritajeno. j . Juta se je s silo rešila okorenelesti. i Preiskala bom. — je rekla pritajeno. Hotelu je odhiteli iz sobe. a «c Je ie enkrat obrnila: Kje Je moja mati? Odpeljala se je z gospodom Scnfeldom v Schonrode! J a tu je prijela Jeto za roko. Ali se lehko zanesem na vas, gospa Volgemut? Kontesa mi lahko zaupa. Moje življenje pripada z zadnjim vzdi- ' liom moji dobrotni. mladi gospodinji! ( Ja a ji je zopet stisnila roko. - Poslušajte me naiunčno. To tukaj, — in pokazala je na steno, — i mora biti spravljeno takoj v red. Lahko obesite sliko nekoliko višje, da bo dc bila nove opore, ter zaenkrat pokrila škodo. Skrbite, zalo. da se ' ^o to zgodilo takoj! Na vsak na?:n hoč-em preprečit. da bi moja mu ti \ kaj .'zvedela o tem. Do njenega povntka morajo izginiti vsi sledovi! — Zelo dobro, kontesa! Torej poiuiite te. Spcrocitc mi le. da je vse v redu! f Ju.r Volgemnut je hitro cd^la pc stopnicah, Juta pa proti svoj: j robi. ' K., ie dokumente je ie na kratko pregledala, da se prepriča, če so ' res pravi. Nato jih je zaklenila v svojo pisalno mizo. Prestati jih ni mogla Ko' udare; z kladivtm je cbčutila gotovost, da je njena lastna ma- j ti ukiudla dekumente. Dozdaj je «mela vsaj dvomiti o tem. — a zdaj ji je bil odvzet tudi | f-vo:n nad nepoštenim početjem svoje matere! Premagana od s.rašnega daživljaja. se je naslonila r»u okno ter zrlr ' na t rajsko dvorišče. Slikati je bilo neumorno ropotanje. Opravljali sc u katrane delo. Jeta Vclgemut je poveljevala vsemu! Nekako pol ure pezneje je Jeta zopet potrkala ter sporočila, da je vse | urejeno. Juta se ie prepričala, da ni bilo videti več razpokane stene. Slika Kaiurine Sarlc.e je pcpolnoma zakrivala škodo. Le. da je vi- j sela nekako višje, a te°a ni zapazil nikdo. IXoro je. hvala vam. gespa Volgemut! Če bosta prišla domen, j .neja n -.ti ter tnoj zarc . cne;. recite, da me glava bol: Recite jim, da sem I Ua spat! Kot ukažete. kontesa! Ali naj prinese mal prigrizek? — Le čaic čaja. ničesar drugega! Je 3 je zrla zelo iulcstno. Juta je zapazila skrb v očeh sfare gospo- j cunje ter jc vprašala: Torej prinesite par toa. tov — ljuba. *x>iU:/i cluia. je rekla pri-:jj€nj ler ^e napotila repet v svojo sobo. Jeta je pr pravila v kuhinji skrajno ckuscn prigrizek ter ga odnesla *uma navzgor. Juta je ivklenila za njo vra.a ter sedla na zafo. Cele ure je sedela, ne da bi se dotaknila jedi. Str sno mučno razpoloženje jo je davilo. Še sedaj se ni mogla od- 1 ločiti, da bi čilula zr-puščer.e spomine starega očeta. Bala se je neprikrite resn ce. Trdno je bila prepričana, da vsebujejo ti listi vso resnico glede ma-j lire. Sedaj bi ns mogla glečuti še nadalje mirno v obraz matere ter ni vedela, kaj se bc zgod.lo pozneje. Ne zrrtren pred materjo, Heroertom in pred bodočnostjo je pjlnil njeno srce. Vedela si niti svetovati in pomagati. Le en kraj je bil na svetu, kamor lahko zbeži s svojim jadom. — C erlprlJuusen! la prrad.ž pa ji je bi zaprt, ker je postala Hcrberiova lic es/a! Ni smela izdati Gcttzu. kako brez tolažbe ga ljubi. Če ga bo '•id«-La. bo konec njene sam^viade. to je dobro vedela U spa Stemeck in Herbert sta se vrnila demov razigrane volje. Poročilo gospe Volgemut. da je Jutu malo bolna, je ni presenetilo, pege«>to se je namreč pripetilo, da se je na ta način umaknila. Teta in nečak sta večerjala najboljše volje. Ostaia sta na to s^ nadalje skupaj ter kramljala. Smatrala sla namreč za dobrodošlo odsotnost Jute. Ko sjjl si želela proti enajsti uri dobro noč. sta sc dogovorila, da st bos a jutri zopet peljala v Schcnrode. Nato sta šla spat. 4 * Gospa 3terneck in Herbert sta imela navado dolgo spali. Juta ta pr. je poraotla jutranje ure za izprehod po parku. Naslednjega jutra je vstala neob-tujno zgodaj ter končno našla do-tolj peguma, da prečita puma. Kaj je cbčutila pri tem. so kazala njena odprta usta ter hitro dihanje. Slednjič je bila končana strašna lektura! Juta je vedela vse iiT ničesar ji ni ostalo prikrito od krivde njene i c.uterc. Kaj naj stori? Zdelo se ji Je. da bi morala posti kot mrtva na tla. če bi megla le ša' enkrat pogledati mater. Ali naj obvesti Herberta? Ta bi Ji no mogel pomagati in raz ven tega zakaj bi mu povzročala' nepotrebne bolesti? Herbert je ljubil ter spoštoval svojo teto in o njeni nič v rednost i i ni iinel mkakega pojma. F rte stvari pa Je bila Juta go lova: Njena mati mora proč z Ravenuaua. to je bila dolžna spominu svo-' jefcu očtta ter starega očeta. ^rv^eivtffefc »e sme motiti navzočnost te ženske, ki jima Je nekoč' zastrupila življenje. : •• ^ (Dalje prihodnjič.) f zM* • S.Jakž - .. ■ - Občinski bondi, bondi za javne potrebščine, zemljiški in korporacijski bondi OTIS & CO. Ustanovljeno 18)9 CLEVELAND John F. Perico* zastopnik Mali Oglasi j imajo velik uspeh Prepričajte se! Reklu mu je:—Poglej. Jernej, našla -em pu.',*o v hlevu, kaj bi r--kcl, kdo i j je skril tam in koliko' časa je 1/iJgla že tam biti? V njim se je moralo nekaj pj-sebne/a odigrati, kajti napravil Lraliovilo čuden obraz. H!pno j ,ia pričei do prepričanja, da b ored ženo težko kaj skrivati. Obj> 1 jo je. ter ji rekel: — Odpusti, mo. t ljubljena, brez tvoje vednosti sen. delal, mc a strast je prevelika, tebe nisem hot?l več vznemirjat ker s?m videl, kako se bojiš za me. Stdaj je pa vse razkrito in moj; načrti so se razbili. V njeni glavi so se pojavile zc pet druge misli. Rekla mti je: — Nebom Ti vec branila, ako ne mer: krotiti svoje strasti. Delaj kakoi veš, toda čuvaj se. —- Ne boj ser draga, vse bo dabr. ka.jti nisem tako neizkušen človek krt misliš. Znan mi je gozd. znano mi je orožje, za to se ti ni tre ba bati, da se mi bo kaj hudega pripetilo. Ko je to izrekel, jo je zopet poljubil. nato je pa stopil v sobo in •/zel otroka v naročje. Vse je bilo pozabljeno, m poznal tuge in gorja in niti malo se ni počutil utrujenega, čeprav je težk:> delal ves dan. Nastopili -o kratki, mrzli pr?d-božični dnevi. On je odhajal na delo v gozd. ko je b:la še tema i:: istotako se je v temi vračal. Na predbožični dan, si je p^- pravil ! puško, razdii jo na dva dela, da jo je lahko skril pod vrhnjo suknjo.j Ženi je r<.-ke! pred odhodom: — Morda me ne bo cb času domov zato ti ni treba bit-: v stiahu za! me. ka.ti brez plena ne bom pri , šel. Mi moramo pa tudi Božič pra- i znovati kot drugi ljudje, ki so bolj premožni. Nje se je pa ponovno lotila čud-; na bojazen, že enkrat mu je rekla j ter ga hotela odvrniti od njegovega! sk'epa. On i je pa šo samo to cd-1 govoril : - Bo-g ni ustvaril divjačine samo za ene 1 udi. tudi za nas n:o:a bit: nekaj. Nato se ie poslovil od nje in o-troka: naglo prestopil prag in odšel v temni gozd. Pj vasi jc bilo ve.s dan splošiu vrvenje. Vse se je pripravljalo na sveti večer in na božične praznike. Odrasli dečki so norili iz gozda božična drevesca in mah. V trgovinah je kar mrgolelo kupcev, ta so s' kupovali potrebne st\ari Gorpe din je so se sukale okoli peči, šle iz ene sebe v drugo ter pripravljale potrebno jedačo za praznike. Istotako je tudi Stezarjcva M ri pripravljala kolikor si je pač mogla nabaviti. Ni imela tako v-ega na razpolago kot druge žene. toda vseeno je hotela napraviti vesel in zadovoljen Božič sebi, mežu in o-treku. Ni p«, imela tistega veeslja kot ga je nekoč, neka tajna sila jo je zahirala, da ni imela istega u-speha kot si ga je želela. Ko se je dan nagibal h koncu, jc soaice še enkrat krasno posijalo ter rasprostrlo svoje žarke v slovo zerrJjanom. kot bi jim hotelo reči: Vesele praznike Vam želim vsem skupaj. Praznujte jih kakor Vam srce poželi. Ko je nastala temna noč, je ona Divji Lovec. (Nadaljevanje s 3. strani.) v strahu hodila prisluškovat na v žni prag. ako bo začula odmev iregovih korakov, toda vselej je šla obupana nazaj v sobo, kajti o r.jem ni bilo ne duha ne sluha. i Na nebu je zamigljaio brez š^e-\ila zvezd. V zvoniku se je začulo b čieno zvonenje. Iz vasi je cdme-% .j petje mladine in lajanje p:cv. V mi ljudje so pokkkali okoli sto-!■ :n molili rožni venee. Kjer so b. . bolj pjbe-žni. se celo v e tri dt- zmolili. nato so pa pričakovali ;>olnočnice. Mladina se je zbirala yo hišah, prirejala zabavne igr? in s: pripovedovala pravljice in" d-u.3 pripovedke. Mnogo jih je bilo k. - so veselili pclnočnice, kc je pa p irioč naetepila, jih je zaspanec on.agal in šele zjutraj so se spomni... da so zaspali polnočnico. Za-m x se ni dala več popraviti, zato e bilo treba čakati drugega Božiča. E,žičnega miru pa ni bilo v Ste^ za revi koči. Njega ni in n: hotel«1 bit: :z gozda. Ura za uro je brzela naprej. Ona je vse pripravila. Čakal. ga je jed. postavljene so bile jaslice in mala oljnata lučka je ;a pred njimi. Ona je opravi.-a svo^ > molitev, katera je bila zelo raztresena in pretrgana, kajti hodil. je neprestana, morda desel- prisluškovat, ako se vendar ee vrača. Toda nič! Nastopila je polnočna ura. zv^.n je naznanil, da se je pričela pol-noč:nc:a. Solze so jo oblile. ko se e >omniia. kako je v>e lupo i-nel zasnovano. Sklonila se je k L.tn .a, ga vzela v naročje, stopila pred razpelo ter vzdihniia: — Križani Jezus, nocoj prazna- , •emo tvoje rojstvo, vrni mi ga živega m zdravega. T :a vse zaman, njega ni bilo. Ura -? je zopet pomaknila naproj Nje -e je pelaščaia groza. Otroka • p< ložila zopet na pc-steljo. sklo-: ia e je k njemu ter začela brit-' ko ihteti. ■ '^ nkral je pa omagala. Oma-j m;lo j je kratko .panje, i zkate-i a o jo sirašne sanje prebudi-! Ie. 5'resla sc je po v;em životu, n.- \ .'.gč ali so sanje, ali je živa rem ca. Sa.: alo se ji je. da se ji je n)-k . p zraku bl žalo. Prikazen se j. zdela .-cot angelj z rasprostrtim: krili. Ko se ji je pa približal, se l je naenkrat izpremenil v smrt. pra- ; vo k -eno smrt, z belim plašt-em. . :ate::;n jo je hotela cbjeti. Stre la se je ter cdsk^čiia oc poet j je. Okoli hiše je zažvižgal p:> burje .Počelo je biti hladneje P -pravila, je cgenj v pečici, nate se pa zop t podala pred vezna vrata n prisluškovala. Začelo je sneži* : v nočnem metežu. Njo je stisnile j p:, sr u.~mi5.lila je da ji bo kar! po :Io od prevelike tuge. Upanje jt :zgub.la, pomislila je- na strašm sa: e. Slepila je v sobo. kot blazna pi.fla otroeička ter začela! gli no kričati: On je mrtev, on jej mr.ev! otrok moj. izgubil si očeta # Prit :ala ca i° na prsi. hodili po -ob: in začela misliti, kam bi s* cb::iila za pomoč. Groznih trenutkov n: mogla več prenašati sama Za :la f? otroka, ga stisnila k sebi ter se podala k svoji prijatelj • ci v vas. Grozno so se jo prestrašili ko seje tako rano pojavila in vso, objokana. Iaprašcvali sc jo, kaj ji jo> .n kaj se je zgodilo. V nji je pa divjal boj. Bala se je povedati resnico. Pomislila je zopet; morda je pa še živ, ne smem ga izdati. Kaj bi bilo. ko bi se izvedelo, da je b 1 postal divji lovec. Vedela je da bi n:u kazen r.e izostala, zato je sklenila molčati o puški in njegovem ; namenu.. Sosed je bil pa mož. katerem so ; bile znane marsikatere razmere in zato je začel sam ugibati, da s. ne bi kaj sličnega pripetilo, ko: 5 se je že divjim iovcem. Zalo ni n: ti malo civcmil, da se ni tudi Jerne 4 lotil nepostavnega lovenja divjačine in se pri tistem cpravllu ponesrečil. Obupano žensKo je potolažil. Počakati treba, da se" napravi dan , : P 'tem ako ga še ne bo od nikoder. • bo treba zbrati potrebne može in i ga iti iskat. Ko se je napravil dan in so 1 ljudje zopet zbrali pri jutra ni maši. je že napočil glas. da je Jernej Stezar se ponesrečil nekje v gozdu Odločni možje so se zbrali in s« podali v gozd. Iskanje je bilo pu vse zaman. ^Tsako morebitno sled i je pa še sneg izbrisal, ki je v rane- j mu jutru zapadel. Gozdarja niso mogli najti. Ko; bi se vdrl v ze:nijo. ni bilo ne duha ne sluha o njeni. Pretekli so dnevi, tedni in meseci, gozdarji in lovci so neštetokrat pregledali, hribovje in doline, za Siezarjem se ni pa našla niti najmanjša slea. — j Ljudje so vse ugibali, toda njih u-j gibanje je cetala prazna bajka, n.i drugega. Nesrečna žena je le še to rekla. — Ko me je Bog tako strašno kaznoval. naj bi mi dal vsaj znamenje, da bi vedela kakšno smrt je storil moj ljubljeni nesrečni mož in da bi saj vedela kje l?že njegove kosti. To je bila njena še edina žzlja, katora se ji je pa končno izpolnila. Ko je nastopila zopet hladna jesen, so v hribov.tem gozdu gozdarji obsekovali smrekove hlodi ter jih spuščali v dolino. Nekega dne jim je hlci zdrsni, po strmini ter telebnil v biižr.j: prepod. Eden gozdarjev pravi. — Kam je pa tega vrag zakotalil. na -brž je izgubljen za vedno. Vseeno se je hotel prepričati kako globoko je telebnil. Previdne se je približal breznu, se prijel za malo drevesce ter se sklonil nad globocmo. Tedaj se je pt> hipno nazaj odmaknil od strašne gi>;-, ze! V prepadu je ležal okostnjak j Hlod. ki se je zakotalil in pad i * prepad, je telebnil na Okostnjak in ponovno pretrl že tako nesrčn ' kosti. Istočasno je bila smrt gozdarja! Stezarja pcjainjena. Gozdarji s odšli domov in sporočili ljudem .r. orožnikom, kaj so našli. Dospeli sc s potrebnimi vrvmi ne- ' ; kraj prepada in spustili na vrveh j dva moža v prepad, ki sta pobrala nesrečno iztrohnelo truplo Ste-zarjevo. V prepadu je b:l tudi živalski okostnjak, poleg je pa ležala tudi zarjavela in od lilcda raz- j : bita puška. I Tedaj je bila cela stvar pojas- j njena. Ponesrečeni Stezi^r je bil ustrelil srno. V svoji zmedenosti in skrivanju pred drugimi lovci in gozdarji s? je vračal mimo prepada s plenom domov. Tedaj ga je pa zadela britka u^oda. Na sneženi skorji je najbrž spodrsnil in strmoglavil v globočino. Vsakdo s: mora misliti, kako strašna in grozna je oila njegova smrt. zlasti še, ako ni bil takoj mrtev. Kretanje Parnikoi — Shipping Newt — v » 3. decembra: Ali/trt 1!.. :l»n. Cherbourg. H>mt>urg 4. de c en? t >-a: Xm>rita Ch»-rbt>urB. Hamburg IVrti. UaAre 16 decembra: Mi.v. il * •■ Cherbourg, Hamburg tT. urg !. januarja: Vt "tii « i ■ rho'irs, i:r-. !is< :i U Or. - »Ive r. I r- .u:«. ii •:.!••. t 5. jam .i rja : -N- vi t* r«S.i •!», ;:•• f jr Mm. I Ji- J. - ru .m - janusrja: 1 • ■ 1 i t , t:, .; li.uul- I iS Jan. »rja: Salu. :i: t Trsi 10. januarja: M,., »,.-. f ^rl-..ursr •. i. »I!.. : .. iry. Haii 'liirg 12 Januarja: E'ii»l».i, Ciii-rlxjutK. i:r«*n:«-n "4. jani:,-!ria: A iTRt stu«. \"ap».Ii Cd„,va I.«, v; .th •?:. Ch-r. « 15. januarja: Stut! U.; t I'll, t • I i! v 16. Januarja: 1' .-v llavrc ^ l.nti s, s. Haml-'.iiK 17. janua-ja: A»|UH ■ !.'••. C1 • fl<' l! ■ c — l*r«*Kideitt Hiiiilir.«: «.' •«•! 1» .urs liani bur;,- 9 DNI PREKO OCfAHf j Najkrajša in najbolj i,g dna pet potovanje na ogromniti parnakih: PARIS 24. dec.; lfi. jan. (4 P. M > 16 P. M.) I lie t'e France G. f- b.; 27. feb. j <7 P. M.) «4 P. M » i N ;k-ii J.i ; -t 1», 7< !• zni : V 'k.!., 1» v r>,,:«lei r:in;! itdoltri' >lrni. — rija»"a m -I - v r, ft «n-co.-k;i kuiiirij.i lzt< in i. : ^ Vj.r t Jj^ ^ FRENCH L NE v- state street jbl^hl new york. v. ------; Ko so prenesli ponesrečencev okostje v mrtvašnico ter ga poio-žtli k večnemu počitku na vi."kcr,. pokopališču, se je mar_.kcrr.u ču dno zdeic. kako, da nI nikomur v glavo pv.dlo, da bi tudi nevarne lu tno prei-kali. akoravno je vsat doma ln vedel zanj. Vse so bili pre-. kali, raniO na brezno so bi]i pozabili. Žc-lja se je torej Stezarjevi vdo vi izpolnila, ker ii je neprestano želela razkri* a tajenstvene smrt. moža Toda razkritje 'e b:lo strašno ter jo je še glob -o pahn:lo . žalost. Vsa vas je sočustvovala ž njo Z.lar ikdo ji je priskočil na pomoč z eno m drugo stvarjo. Pomanjkanja ni trpela, dobrohotni ljud.'' so j: prinesli mnogo darov Toča njena tuga ji je o.tala vkovana v srcu do sT.Ki. Njenega ljubljenegr ničla, ji ni mogel nadomestiti n: h jo več. kajti preveč ga je l"ub. la. Nesrečnik je s svojo tragi, n j smrtjo zagrenil tudi njeno živi e ; nje. Ostala mu je zvesta, dokler n | tudi nje doletela smrt. 21. j.-inuarja: !"»•• wit-n, CliiTbuurf, I'.rim^ti ri,- '.Viinhingt >n, Chi-rt"-urt;, H a tabu rg .\.u L LluU:u. Chcrbomg, H.mibu S 2'J. ]iiu.ir,'a: Ii:n.utni, Cli«-rb<>uiK, <\niueri i n 2P Jan ar- V. ■ Uii-.bc.u. lil", re 29. januarja: J .!• I « .> rimuie. Ur-m. n 30. januarja: i: v..i n-.'- Cberb'juig, l:x- -ije:! Z fet>ruarja: I m- < ;: - - •. Havre 1. Xai'olj. ij- :. 'v i 4. februarji: i . -.m. 1.1 K •»Jt vrlt. Cherbourg, 11 irn- bur ii 1» ■ Ch«rrb«njrg. Harnburt; b. fee- arja: 1 • rui.tf, Havre 7. fetsruar..«: A-l j:'at) Cherbourg 9. februarja: t j. m. n. Clurbuurg, CreiiKii ■ tetir u * r ja : I Aimrna. ChtrUxtrg. JfirnliT« Nevi "i v. k. Ciiei HaUil» .:»f 12. februarja: S-.ttKaM, Ch. tbourg. Br. m. i 16. februarja: Kutcpa. Cherbourg, Llitint-u 17. februarja: l...f > r t*. Ha v r«? i>. .x,»|». 'i. <:*ti -v a t ii februarja: 1'nf. .rut HalUiug, Cli ti tiK. Iiaiu-burg -Vli rt ralllu C^rbojirij : i; 19. februarja: i:- ■ • ..ki .-..t M lir u,. ir 20. februarja: 1 V i ris llaviv i-K-. CiLTlHiurg 2». febr ,iar ja • X W \t. - t. Mlaiti. i: .1 K ■ ■ Si M-r. ku! ! !'«l l'i| 2; ff Sr..arja-. Ilr.ui, s. <1 ^rli. -M c. I-.i.jt.'H »: \V. .- n. ■ ' I . I! . !- boi 2t. f ebri.i ar ! ">: -i Cherl... 27. 1- .i-•.•arja: iT.- .i l i. n . Hti'.rp .-i » :. • atf." i H. M «f 2-. febr t ar i: A l . • .:. a. Clit.1 b C Kako se poti) je v stari kraj h nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati * *t»r| kraj, je potrebno, da je poučen » potnih listih, prtljagi in ra7ni t drugih stvareh. Ysl( d naše dolgoletne izkušnje Vam mi zaniorcrnj Jati najboljša pojasnila In priporočamo vedno le prvoTistne brr«t-pamike. Tudi nrdržavljani zamorejo t>«>-tovati t stari kraj na obivk. tor* t preskrbeti vi mora o dovoljenje 11 povrnitev (Return Permit) iz Wa.si -fngtona, ki je veljaven za eno Je' i tirez permita je sedaj nemogo- e priti nazaj tudi v tekn 6. mesec r in isti se ne pošiljajo več t sta i kraj, ampak ga mora vsak prosil' o osebno dvigniti pred odpotova-njera ▼ stari kraj. Prošnja za per. mit se mora fložiti najmanje ed« i mesec pred nameravanim c«1p«t"-vanjem in oni, ki potujejo prel^ t New Torka je najbolje, da ▼ prošnji označijo naj se jim pošlje m Barge Office, New York. N. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila •% Te« tjavo z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljence f letno, a kvotnl vizeji se Izdaja > samo onim prosilcem, ki imaio prednost t kvoti in ti so: Stari i ameriških državljanov, možje meriških državljank, ki so se po i. juniju 1928. leta poročili; žene ii neporočen! otroci izpod IS. >e< t poljedelcev. Ti so opravičeni do pr%e polovice k-eote. Do druge polod«« pa so opravičeni žene in neporočeni otroci lipod 21. leta onib nedr-žavljanov, ki so bili postavno pri« paščeni v te deželo sa stalno bivanj« . Za vsa pojasnila s« obračajte na poznano in sane&Ijivo 0AKSER STATE BANK 92 COBTLANDT STREET KXW YOKE