SLOVENSKI
UČITELJ.
Glasilo »Učiteljskega društva za slovenski Štajer."
Izhaja 6. in 20. vsakega meseca na celi poli in velja do konca sočega leta 2 gld Naročnino ln dopise sprejema odbor »Učiteljskega društva za slovenski Štajer“ v Ljutomeru.
Štev. 14. V Mariboru 20. decembra 1874. Letnik II.
O ženskih ročnih delih.
Sola mora pripravljati za življenje. To je že staro pravilo, ki se dan danes meuda ne prezira več tako, kakor neke-daj. Učitelji so že po večem sprevideli, da morajo učiti za življenje, za prihodnje življenje učencev. To se pa tedaj zgodi, ako se otrokom vcepljujč taki nauki, katere morajo Čez nekoliko let, ko šolo zapustč, praktično porabiti. Nekedaj so otroke učili večjidel samo čitanja, slovnice, te zlasti v veliki meri, posebno mnogo pravil in lepopisja po prav dolgočasni metodi, s posebnim ozirom na to, da se je kolikor le mogoče počasi pisalo. Da so učenci od tega le malo koristi pozneje imeli, to je dovelj znano. Na kmetih se po našem mnenji tedaj podučuje za praktično življenje, če se kolikor mogoče pri realnem poduku ozira na razne panoge kmetijstva. To velja za dečke, a nekoliko tudi za deklice. Za te pa je, če se ozira na praktično življenje, v pervi versti potreben nauk o gospodinjstvu in o ženskih ročnih delih. Koliko in kako naj se o gospodinjstvu v narodni šoli govori, to bodo naši častiti čitatelji posneli iz posebnega spisa o gospodinjstvu, katerega.^ hočemo v prihodnjem tečaji našega lista priobčevati.
Zenske rokotvore je mogoče učiti le na onih šolah, katere imajo vsaj po eno učiteljico, ali pa ondi, kjer ta poduk druga zmožna ženska prevzame. Po sočih postavah mora učiteljica, ki ima že kot taka svojo plačo, v ženskih delih zastonj podu-čevati, ako s temi vred število njenih tedenskih ur ne preseza 30. Vsaj je že to za žensko obilno; 25 ur na teden je popolnem dovolj veliko breme, ker ima ona še doma s popravkom raznih teh del mnogo opravila. Po navadi so zdaj šolske oblasti in občine učiteljicam za to podučevanje dajale posebne nagrade. Takih nagrad so bile učiteljice gotovo vredne, ker so bile
UB* DenaŠnji Številki je pridejan ,,naslovni list“ in ,,kazalo‘‘ letošnjega „Slov. uSitelja.“
mnogokrat več naprežene nego učitelj, pa slabše plačane. Da bi pa katera zasebna ženska brezplačno ta zamudni poduk prevzela, tega nej pričakovati, se manje pa terjati. Učni ukaz od 20. avg. 1870 govori v § 73., da imajo okrajna in krajna šolska svetovalstva o ustauovljcnji delavnih šol določevati. Ako je pa že nameščena učiteljica dolžna brez posebne naredbe šolskih oblastij poduk v ženskih rokotvorih prevzeti, tega ne moremo iz dotičnili ne določilnih paragrafov povzeti, vendar nej dvombe, da ne bi bila za to obvezana.
Po našem mnenji so za kmetske in gospojske deklice ženska dela skoro tako važna in koristna, kakor pisanje, čitanje ali številjenje. Zastran tega bi mi svetovali, da bi bila na vsaki šoli, kjer je treba po 3, 4 ali več močij, vsaj tudi 1 učiteljica. Na vseh drugih manjših šolali naj bi prevzela poduk v ženskih rokotvorih kakovšua druga ženska, ki je za to zmožna.
Katera dela naj se učč v rokotvorni šoli, to nam učni ukaz od 20. avg. 1870 v § 78. našteva, namreč treba je učiti: „plesti in včsti, v razni porabi tega dela; šivati, posebno belo tkanino; kerpati nogavice in tudi vsakoverstuo tkanino; znamovati preobleko;
urezovati vsako stvar, katera se uči v šoli delati.
Posebno se je ozirati na tisto, kar je v gospodinjstvu najpotrebneje; umetčljna dela smejo samo potlej na versto prijti, kadar so dekleta še dovolj izučena navadnih ženskih del.u
Tako tedaj veli ministerski ukaz, po katerem se je vse kako ravnati. Po istem ukazu ne sme nobena učiteljica ob enem nad 40 deklet podučevati. Poduk se more že z deklici v 1. razredu pričeti.*) V Lj. se deklice v vseh razredih po 2 uri na teden v tem poduČujejo. 1. in 2. razred, ki imata po nad 50 deklic vsak posebej, 3. in 4. pa, v katerih je okoli 50 deklic, obadva skupaj. Pred seboj imamo učni čertež in sicer razdelitev te tvarine na posamezne razrede na zagrebški dekliški šoli. Ta nam kaže, da se ondi v 1. razredu vadijo plesti ter izdelovati male nogavice za-se in za svoje male sestre ali brate. V 2. razredu se včžbajo v izdelovanji večjih ženskih in moških nogavic. Tudi se v tem razredu začenja poduk v kackanji ali kvačkanji (sekljanji). Od časa do časa se vadijo tudi v zašivauji in popravljenji (krpanji) nogavic. V 3. razredu se učenke vadijo v zaznamovanji ali bilježenji z volno. V tem razredu se pričenja tudi poduk v šivanji. V 4. razredu se podučejejo tudi že v šuplikanji (Schlingen); Kazun tega se deklice vedno vadijo tudi v prejšnjih delih, namreč v pletenji, kackanji, bilježenji in šivanji. V viših razredih se potem uče tudi razna oblačila (perilo, obleke) delati, ter mr ožiti, vezi ti itd. Na navadni ljudski ali dekliški šoli se pa ne more
*) Po štajerskih učnih načertih v 1. šolskem lotu ne.	Ur.
toliko storiti, kar je lehko razumno. Tu je pa5 le šivanje in pletenje poglavitno delo.
Pri ženskih delih so težki, mej Slovenci malo navadni izrazi. Zavoljo tega smo tu poskusili, sestaviti za naše učiteljice najpotrebnejšo terminologijo za potrebne izraze za dela, snovi, obleke in njih dele pri ženskih rokotvorih; ta terminologija ni baš temeljita; hoteli smo jo strokovnjakom v pretres izročiti, toda stvar bi se s tem zavklekla, in boljše je vsaj nekaj, nego nič.
Ablassen, spuščati (pri pletenji), ausflthren, izveršiti, doveršiti, abnehmen, pojemati, ausbessern, popravljati, aufputzen, olišpati, aufwinden, namotati, iirmel, rokav.
Blousse, (jacke), jopa, jopič,
baumvvolle, pavola, drevesna volna, bombaž,
bUgeln, gladiti, likati,
bUgeleisen, gladež, likavnik, tibla,
barchent, barhant,
besatz, obšiv.
band, trak,
borde, porta,
Durehziehen, skozi vleči, potegniti, darliberziehen, prevleči, decksticb, pokrivajoči šiv.
Einsatz, vložek, vloga, einsaumen, zarobiti, endeln, čez perste šivati.
Form, oblika, način, farbe, barva,
flacbstickerei, vezenje na plosko,
falte, guba,
flanell, flanela,
futter, podvleka.
faden, nit,
fleck, kerpa.
Garn, preja,
goldstickerei, vezenje z zlatom, gUrtel, pas,
gegensticb, nasprotni šiv.
Haekeln, kackati. kvačkati, ključkati, bžicknadel, kacka, kvačka, ključka, hiickelarbeit, kackanje, hintersticb, zadnji zabod,
handtucli, obrisača, terača, haftel, zapona, bineinstechcn, ubosti, hilfstih, pomožni ubod.
Kn&uel, ldopčič, klopka, kloppeln, klekljati, kragen, vratnik,
knopf, gumba, zapetnik — (na niti: vozel, bet),
kettelstich, verižni ubod,
kehrseite, notranja stran,
kettmascbe, verižno oko,
kreuzstich, križni ubod.
Leinvvand, platno, lein8tofl‘, platnena roba. lUckerlsaum, rob z ljuknjicami, luftmasche, zračno oko, lžingenfaden, podolgosta nit,
Masche, oko, (mašna), feste masche, trdo oko, verkelnte, (linke), narobe, glatte, (reckte), pravo, muster, obrazec, merken, bilježiti, zazuamnovati, masche aufnehmen, oko pobirati, massnehmen, mero jemati, pomeriti, merktuch, bilježua rutica, musterband, izgledni trak,
Netz, mreža,
— gerades, ravna mreža,
— gewbhnliclics, navadna mreža, niihen, šivati,
niibstich, ubod, zabod, (šteli), nalit, šiv, netzen, mrežkati, uahmasebine, šivarski stroj, n&hnadel, šivanka, niibtisch, šivarska miza,
Polster, blazina, perlstickerci, vezenje z biseri,
Oluerfaden, poprečna nit,
Ranft, rob, (kraj) pri nogovicab,
Stricken, plesti, pletenje, strunipf, nogovica,
socke, kratka ali možka nogovica (obujek), sticken, veziti, vesti (Stikati), vezenje,
stopfen, zašivati, zamašiti, zakerpati, stieb, ubod,
stickrabmen, okvir za vezenje, stickerei, vezenje,
seblingen, zanjkati, petljati (suplikati),
seide, svila,
stoff, snov, tvarina,
strumpfband, podveza,
spange, spona,
stricknadel, pletenka,
scbnitt, kroj,
streifen, kos,
steppen, prešivati (stepati), saum, rob,
steppsaum, štepasti rob,
strahne, štrena (motek, pasmo),
spinnen, presti,
spindel, vreteno,
spitzen, zobci,
serviett, pertič,
schlinge, zanjka, petlja,
steeknadel, (spennadel), bucika, gumbišnica,
scbnur, žnura, vervica,
sammt, žamet,
scboss, krilo,
stabcbenmascbe, podolgosto oko, sticknadel, vezilna igla, schuittkante, prerezni rob,
Trennen, parati,
Uebernaht, preživ, nadživ, tibenvindluugsticb, ovijalui šiv, umscblagen, naviti, namotati, umscblingen, osukati, zasukati, untersticb, spodnji šiv,
Vorzeichnen, narisati, uačrtati, vorbang, zagrinjalo, vordersticb, sprednji zabod, vorderseite, lice.
w iiscbe, perilo, weissniihen, šivanje belih reči, watte, vata.
Zwirn, konec (cvirn), sukanec, zuschueiden, - prirezati, urezati.
Pogled v zemeljno notranjost.
(Konec.)
Poleg redovnih vulkanov nahajajo se še mnogi samostalni vulkani. V historične) dobi se jih šteje vseh okoli 163 (po nek-terih 300). V Evropi se jih nahaja 12, v Afriki 6, v Aziji 32, v Ameriki 61 in v Avstraliji 52 motajočih vulkanov, kateri na sto let dva tisočkrat mečejo. Celb novi so nastali, kar nam svedoči vulkanski otok Ferdinandea, ki je še le leta 1831 začel metati. Vidi se, da so vse verste kamenja, od najstarejih do najmlajših tufov prerite s vulkani. Grozepolna in najstrašneja pa je prikazen, kadar začne vulkan metati. Navadno se vidi nad žrelom dim, ki se vzdiguje v podobi stebra, in kvišku vali. To velja za povod grozepolnemu nasledku. Ta dim se potem na okolico vleže, kjer ostane več dni vse v dimu zakrito. Kmalu na to čutijo sc bolj lahkotni potresi; podzemeljsko šumenje in brušenje, enako slapu, ktero se čedalje bolj bliža, glasneje in glasneje postaja,	ter končno v strašno	gromenje	preide,	kteremu
je grom topov le	mala in slaba podoba. Zemlja	sc toliko strese,
da zidovje poka.	Zdaj pa napravi iz	žrela dvigajoči	se vodni
par nad njim oblak belo bliščece barve, v kterem se razvijajo grozne električne prikazni. Velik ognjeni steber ali plamen vzdigne se 8 — 10,000 čevljev visoko, čegar verh ali konec je navzdol obernjeu. Neprenehoma šviga blisk, grom ga spremlja, goreče iskre švigajo na	vse strani, ktere se	sicer ne	vidijo	večje od
graha, v resnici pa več čevljev merijo. Nektere so beložareče, iz njih švigajo majhine strele na vse strani. To je gmota raztopljenega kamenja, kar se tudi lava zove. Druge so pa takrat, kadar se vzdigujejo le rudeče in Černe, kadar nazaj padajo, so pa luknjičasta gmota. Na to pa prihaja počasi žareča mehka gmota, kot lavinski prod, ter se razliva čez obrobek žrela po-končujoč vse, kar se jej na pot stavi. V zraku pa se neznano veliko vulkanskega pepela verti, ter zatemni dnevno svitlobo z dimom vred. Droban, pepelaste barve prah pada iz zraka, ter pokrije enako mertvaški obleki na široko in dolgo bližnje kraje, morč ljudstvo in živalstvo. Ako se pa ta pepel združi s pari, kteri se dvigajo iz žrela, tedaj pa nastane pravi vulkanski pepelnati dež, kteri je še nevarnejši in strašneji od goreče lave. Taki vulkanski pepel zasul je 79 let pr. Kr. bogata in lepa mesta Herkulanum, Pompeji in Shabiao. Med strašnim gromom privre žareča lava iz žrela, ter se razliva po dolini vse pokon-čujoča v enem trenotku, kar je pridnost človeških rok več let vstvarjala. Vendar pa doseže pri visocih vulkanih lava le malo-kedaj žrela, da iz njega teče; dostikrat se odprč na strani špranja, da se skozi privali lava. Ali s tem je pa tudi najstraš-neji trenotek revolucije skoraj pri kraju. Pari so ušli, znotraj je postal mir, lava zunaj ^ teče počasi, naposled se ustavi, se
sterdi, znotraj pa vpada v globočino. Samo vodni pari, žveplena kislina i. dr. dvigajo se še iz žrela, topli viri nastopijo okoli njega v dokaz, da tam notri še tli. Prav imenuje Humboldt vulkane varovalne zaklopnice zemljine skorije. Tako toraj vlada tudi pri najstrašnejših prikazkih narave doverševanje in popol-novanje.
Pravega plamena iz žrela pa nikdar ni, in ognjen stolp, ako ga po noči gledamo, je samo lesk ognjene lave, ki se sveti v vzhajajočih parih in oblacih. Dokaz temu je to, da še hujši veter ravnega ognjenega stolpa ne omaja ali pripogne, kar bi se pri plamenu gotovo zgodilo. — Vnanja podoba vulkanov je precej pravilno kegljasta. Zdolej so kakor mehurji napuhnjeni, navzgori se pa prišpičijo in na verhu so votli, kjer imajo žrelo. Okolico vulkanov pokriva starejša in mlajša lava, ki sperhnivša daje menda nenavadno rodovita tla; zato obdaja bujno rastlinstvo dolnji del vulkana in kljubu vsaki nevarnosti najdemo več vasic blizo Vezuva v krogu njegove pogubne činnosti. Ko je 1. 1868 zopet jel metati, so ubogi prebivalci morali vse zapustiti in več ur daleč bežati pred lavo, ki je pokrila ne samo hiše, ampak tudi dosti ljudi in živali. Kaj pa je uzrok, da vulkani mečejo ?
Da mora biti jedro zemlje goreče — raztopno, smemo si misliti, od kod bi sicer prišla goreča lava? Vendar pa ogenj in vročina še ne pronzročujeta bobnenja, gromenja in metanja. Kaj žene iskre strelovito na kviško, kaj meče maso lave in kamenje visoko v zrak, kaj preterga zemljo in goni lavo iz globočine ? Kdor je kdaj že videl ali slišal, ko razpoči in raznese hlapnik, bode lahko razumel silovito parno moč vode in kdor se spominja na vodni par, iz žrela vzhajajočega, bode verjel, da je vodni par kriv, da vulkani mečejo. Voda namreč pride do žareče mase vulkana in pari silne prožnosti nastanejo. Ta zapert par pa v vulkanih neprenehoma rine žarečo gmoto navzgori. Parni mehurji se vedno vzdigujejo ter zopet upadajo, včasih se preter-gajo in prerinejo skozi. Vse to pa spremlja potres celih pokrajin in strašno šumenje, ki je včasi gromu podobno, ki zdaj bobni zdaj na enkrat udari. Gmota jo s tem dospela verh žrela. Skorijo preterga, ter jo visoko v oblake verže kot kosce in pepel, kterega včasi vetrovi ženč na več milj daleč kot vulkanski pepel.
Ako podzemeljski zaperti par poti ne najde, t. j. ako ni blizo vulkaua in je zemeljska skorija na tistem kraju debela in brez vsake odpertije, toraj se poskušajo pari silne prožnosti razpeti ali vzdigniti in tresejo včasih velike pokrajine. To pa so strahoviti potresi, ki so še grozovitniši kot vulkanov metanje, in ki se navadno čutijo predno začne vulkan metati. V 18. stoletji pokončana je bil Lisbona in v najnovejšem času so potresi grozno v južni Ameriki blizo Kuito razsajali. Vednega
spomina vredna pa je katastrofa, t. j. grozopolni potres v Lisboni 1. 1755, ki je razdel mesto, zagrebil 20.000—60.000 ljudi iu pretresel prostor 7U0.000 geografičnih štirjaških milj na široko. Bilo je namreč 1. listopada 1755. 1., ko je smertni angelj v petih minutah večji del lepega mesta razdjal in nad 60.000 ljudi pre-nesil iz zemlje v večnost. Okoli 9. ure zjutraj se je čutil pervi potres, kteri je le 1/10 minute trajal, pa zadosteval, da jo vse cerkve, samostane in kraljevo palačo, kakor tudi četerti del drugih poslopij razdjal in v razvalino spremenil. Toda ne le Lisbona, ampak tudi vse gorovje Portugalsko bilo je v svojem temelju najstrašneje pretreseno. Veliko zidano prirečjc ali obrežje, iz mramora sezidano, pogreznilo se je z vso množico ljudstva, ktera je bila na njem, kot bi trenil, in le eno mertvo truplo se ni več našlo. Ves strah in grozo pomnožilo pa je še morje; toliko se je nazaj potegnilo, da je bil en del morja suha zemlja. Potem pa se je zagnalo kot sestradani tiger nad 50 čevljev nazaj na deželo, ter je povsod pokončujoče razsajalo, kamor je prišlo. Pa tudi vsa Španija in severna Afrika čutili so strah tega potresa, 8 milj od Maroke odperla se je naenkrat zemlja, ter po-žerla vas z 8—10.000 prebivalci za vselej. Pa ta potres se je se dalje raztegal; vso plan Finlandije do kandiskili jezer severne Amerike, od Skandinavija do kapverdskih otokov, tedaj skoraj 13 del vsega poveršja cele zemlje obsegal.
V najnovejšem času pa je neki učenjak o potresih drugačno misel izrekel, o tem pa o priliki. *)
Zgodovina v narodnej šoli.
(Janko Žirovnik.)
VIII.
Trojanska vojska.
Kakor sc zgodovina vsacega naroda pričenja s pravljicami, tako tudi gerškega. In če tudi imajo te pravljice sem ter tja zgodovinsko podlago, vendar so se v teku stoletij tako spremenile, da prevaguje v njih sedaj poetični element. Te pravljice nam pa kažo, da so uže v pcrvih časih Gerki složno postopali proti sovražniku. Ena teh pravljic je baš ona v trojanskej vojski. Ta pravljica ima pač zgodovinsko podlago, a povod tej vojski in njena veršitev sta bila tako poetično okinčana, da iz nju nej mogoče istine pozvedeti. Mi imamo le dve pesni, koji nam popisujeti omenjeno vojsko iu to sti Ilijada in Odiseja, koji je baje zložil Homer, ki jo okolo 200 let po njej živel.
Povod tej vojski, njeno veršitev in konec nam Homer takole pripoveduje.
*) Prosimo.
Uredništvo.
Ko so se tri boginje prepirale, katera izmcj njih je najlepša je Cevz Paris-u*) prepustil razsodbo. Pariš pa se nej brigal niti za gospodstvo, kojega mu je ponujala H er a, niti za modrost, s kojo gaje vabila Atena, temveč za srečo v ljubezni, kojo mu je obljubila zapeljivo-krasna Afrodita, ter je njo imenoval najlepšo, lladi tega mu pa ona obljubi najlepšo žensko na svetu — Heleno, ki je bila sopruga špar-tanskega kralja Menelaja. V svojem času pošlje trojanski kralj Priam svojega sina P a risa na čelu necega poslanstva h kralju Menelaju. Spartanski kralj gostoljubno sprejme poslance. Afrodita, zvesta svojej obljubi, pa užge ljubezen do Paris-a v heleninem sercu, kojo (krasno Heleno) Pariš odpelje potem v Trojo. To pa strašno razjari vso Grecijo in radi tega se hoče maščevati. Menelajev brat Agamemnon zbere torej gerške junake (baje nad 100.000). Med njimi so se najbolje odlikovali (razuu Agamemnona) A h i 1 e j, P a t r o k e 1, D i o m e d , Ajaks Mali, Ajaks Telamonski, Nestor, Odisej, Fi-1 oktet, Protezilaj in Ter z it. A — radi pomanjkanja vetra nejso mogli odjadrati*). Ko je potem nastal veter, so odjadrali proti Troji. Vojska je trajala 10 let. Gerki se na obalih morja utaborili a na redno oblego Troje niti misliti nejso mogli, ker je bila z močnimi zidovi uterjena in z globokimi rovi obdana. Sicer pa Gerki tudi nejso imeli nobenega nadvojvode, ki bi bil vodil vso operacijo, temveč so se skupno posvetovali v kacem početji in so se tudi često razdvojili. Večji del se pa še vojska boja udeležila nej, temveč so se mej sabo bojevali posamezni vodje.
Največji razdvoj pri gerkih je bil oni mej Agamemnonom in Ahilejem. Prišla sta navskriž radi necega Ahilejevega izleta, kojega je beržje ko ne radi tega naredil, da si je pri sosednih narodih živeža naropal. Nasledek tega razdvoja je bil, da se Ahilej nej več udeleževal boja. To je pa Gerke spravilo jako v zadiego, kajti od tega časa so bili vedno tepeni. In Trojanci so uže upali v gerški tabor. Toda Patroklu se jamb njegovi rojaki smiliti in radi tega jim prihiti v Ahilejevej bojnej opravina pomoč, pred kojo je Trojancem serce kar v hlače zlezlo in so se umaknili do mestnega ozidja. Le Hektorju serce ne upade; on se Pseudo-Ahileju zoperstavi, ter ga tudi umori.
*) Pariš jo bil eden izmej petdeseterih sinov trojanskega kralja Priama.
**) Radi tega bajč vetra nej bilo, ker je Agamemnon necega Dijani posvečenega jelena ustrelil ter jo s tem užalil. In gerški vedeževalec je dejal, da preje ne bode vetra, dokler Agamemnon svoje lastne hčere užaljenej boginji no daruje in jo s tim utolaži. In res veli Agamemnon svoje hčer pripeljati z izgovorom, da jo hoče Ahileju za ženo dati. Potem jo on hoče sam darovati. A v trenotku, ko jo hči imela umreti jo Dijana odpelje v oblaku v svoj tompolj ter jo naredi svojo duhonico.
Zdaj pa se zopet jame Ahilej bojevati, da bi maščeval svojega prijatelja (Patrokla). Njega so se pa Trojanci tako bali, da so kar v mesto pobegnoli in le Hektor se nej hotel umakniti, kojega je pa potem junaški Gerk usmertil. Kmalu potem je pa tudi Ahilej pkl kojega je bila zadela Parizova pušica. Kedo bode po Ahileju njegovo orožje podedoval? so se Gerki jako prepirali; Agamemnon ga je prisodil Odiseju. Odisej je tudi šel po Filokleta*), ki je imel Horaklejeve pušice in s katerih pomočjo je bilo baje edino mogočo Trojo premagati. Sicer je pa zviti Odisej v družbi z Diomedom tudi tako-zvani Paladij iz srede mesta — ukral.
Paladij je bila podoba Palas-Atene, ki je baje pala z neba in imela to lastnost, da je mesto, v kojem je bila in dokler je bila, bilo nepremagljivo. Odisej in Diomed sta šla preoblečena v mesto in sta Paladij srečno prinesla h Gerkom. Konečno je še Filoklet Pariza z neko Heraklejevo pušico usmertil.
Tako se je bližala zadnja ura Troje. Zč zvijačo so Gerki Trojo dobili v pest. Gerki so namreč naredili velicega lesenega konja, v čegar trebuh se je skrilo nekaj junakov. Potem so pa šli na svoje ladovje in se na videz hoteli domov verniti. Toda eden izmej njih je baje kot ubežnik zaostal in lagal Trojancem, da so njegovi rojaki ž njim nespodobno ravnali in se torej hoče maščevati. Pravil je tudi, da so Gerki na povelje bogov naredili tega konja, ki ima Paladij nadomestovati. A naredili so radi tega tako velikega, pravi, da ga Trojanci ne bodo mogli skozi mestna vrata v mesto spraviti in jim torej ne bode mogel, kot drugi Paladij, služiti.
Trojanci so pa temu sleparju vse verjeli in so poderli še zidovje, da bi le mogli konja v mesto spraviti. Ko je pa prišla noč, so oni	junaki iz konja izlezli in prav	takrat	so	na videz uže domov	odišli Gerki zopet	prijadrali,	pritisnoli	skozi
odperta vrata v mesto ter tam morili in požigali, da je bilo groza. Le malo kardelce prebivalcev je rešil Aneja; drugi so bili pomorjeni ali pa v sužuost odpeljani. Mesto so pa Gerki popolnoma razdejali.
Polog teh	pravljic v trojanskej	vojski se	nam	je	pa še
ohranila ona v	Odisojevej vernitvi v	domovino.	Ona	nam pri-
poveduje v Odisejevih potili po raznih deželah in po morji in njegov konečni prihod v svojo domovino in je mojstersko obdelana v Odiseji.**)
*) Filokleta so namroč pustili Gorki mej potjo radi bolezni na otoku Lemnu.
**) Žalibože! da prostor ne pripušča obsirnejoga popisa omenjenih potov.	Pis.
Dopisi.
S Kranjskega 23. novembra. Če človek dandenes prebira razne časnike, najde v njih jako veliko o šolstvu. Vsak časnik hoče sicer po svojem ka\UpU imoti šolstvo ne menč se, je-li njegov kalup ugoden, ali utemeljen, ali pa le iz — papirja. Eni terdč, da šola brez verske podlage je — brez verska, in drugi zopet hote šolo sozidati na absolutistična tla. Vsem tacira *pro“ in „contra“ jo težko odgovorjati. Pervim radi njih ekskluzivnega stališča in drugim radi njih plitvosti. Baš radi te borbe jo vedno po časnikih čitati, da gre naše šolstvo rakovo pot. In stranke ena drugej očitajo, da ovira šolstvo. Kcd6 prav za prav šolsto ovira, je jako težko razsoditi radi prevelike kombinacije. A smelo rečem, da baš stranka (vladna), ki so naziva liberalna, meče dokaj polčn razvijanju narodnega šolstva pod noge. Pripovedovalo se mi je, da so bili na Kranjskem kmetje povabljeni od c. k. okr. glavarja, naj se.opraviče, zakaj svojih otrok nejso redno v šolo pošiljali. Kmetje so dejali, da jim detca doma pomaga delati itd. in so bili nevoljni, da morijo tako pot delati radi te stvari. C. k. okr. glavar jih je pa tolažil in dejal, da bi tega skorej ne trebalo. A da morajo priti, so učitolji krivi, ker zamude vsacega pol meseca naznanjajo, kakor veli postava.
Zopet v drugem kraji sc mi je pripovedovalo, da je tamošnji kr. š. svčt uže meseca maja bil izžreban in bi se bil torej mogel nov voliti uže junija. A sedaj ko smo uže v drugej polovici meseca novembra še fun-gira izžrebani šolski svčt z izžrebanim svojim predsednikom. In zakaj šo nej nove volitve? — Zato ker je sedanji predsednik nemčur ter trobi v rog tamošnjega okr. glavarja. Glavar se pač boji tega svojega slugo izgubiti in radi tega ga toliko časa uzderžujo na mestu, za katero je popolnoma nesposoben. Njemu pač nej mar za šolo, ker mu ne donaša dobička. —
Čuti so pritožbe tudi o nerednem plačevanji učitoljev na Kranjskem. Toda kako hoče izplačevanje reduo biti, če baš ljudje, koje sem preje omenjal, nič zato no storč, in še celo to ne, da bi naznanili višjim go-sposkam, kedaj kodo službo nastopi. Baš mojemu kolegu se jo to zgodilo, da je bil uže dva meseca skoraj v službi pa še okr. š. svčt nej vedel za to.
Temu komentara menda ne troba. To so lo nekatera fakta, kako šolski napredek ovirajo tako zvani „verfassungstroulerji“, kojem nej dru-zega mar, kakor gormaniziranje našega naroda, ter njegov propad. A to se jim bogme ne bodo posrečilo.
iz Rajhenburga 17. novembra. Da našo učiteljsko društvo za okraje Kozjo, Sevnica in Brežico verlo naproduje, svedoči nam zopet zadnji shod 12. novembra v Rajhenburgu, kojega udeležitev pri tako snežnem in deževnem vremenu — i še posebno glede na tukajšne, shodom jako zavčrno okraje — se sme obilna imenovati. Predsednik, g. Jamšek pozdravlja navzočo izrazovaje svojo zadovoljnost nad toliko množno udeležbo. Naznanja pa tudi takoj pismono oproščenje blagajnika g. Repotočnika, kakor tudi ono g. Kokota, koja se radi bolezni udeležiti nejsta mogla. Po prečitanji zad-
njih dveh zapisnikov se takoj oglase gospodična Sventnar, gg. Volavšek in Matko, žuleči k društvu pristopiti; ta poranožaj društva se radostno sprejme. — Na tablo narisana razdelitva šolskih ur (stundenplan) po zahtevi! ministerskih učnih čertežev bila nam jo pervi predmet posvetovanja. Dalje predsednik razdeli moj navzočo več knjig raznega obsega kakor: „Eino Wandorung durcli die alte Steiormark von Dr. Kronos.“ „Errichtel Schulgarten!“ ect., ki so mu bile v ta namen od štajer. „Lehrerbunda izročene. — Temu ste sledili poročili; *) a) o delovanji društvenem in b) o II. skupščini hervatskih učiteljev v Petrinji. Ker je nam čas prehitro pretekel, trebalo je poročilo odposlanca k stajersk. Lchrorbundu na prihodnji shod odložiti, i prestopiti k volitvi novoga odbora. Voljeni so:
Gr. France Jainšok, predsednik,
„ Ivan Ornik, predsednikov namestnik,
„ Jožef Volavšek in Ivan Matko, perovodji,
„ Jožef Poljanec, blagajnik,
„ Ivan Kunstič, pevovodja,
„ Jožef Klino, France Boheim in Jakob Ulčar, odborniki.
Novi odbor je obljubil marljivo delovati za napredek i korist društva, i če bi trebalo tudi sč žertvami.
Skupni obed, petje i napitnico pri obedu opisovati mi liže nej več v navadi; hočem le mej obedom došli telegram, c. kr. okr. glavarja g. Josecka iz Podčetertka omeniti, ki se glasi:
Schulinspector Jamšek — Reichenburg.
„Begriisse von Landsberg aus herzlichst den in Reichenburg tagen-den, sehr eifrigon und orsprieslich wirkenden Lehrerverein“. Joseck.
Na to, za nas častno pozdravljene se je skupščina takoj odzdrav-ljšje zahvalila tako-lo:
„Dem schul- und lehrerfreundlichcn Vorsitzenden ein donnerndes Hoch! und Živio! zum Dank ftlr die so schmeichelhafte und ohrende Bo-griissung“.	Die	Versammlung.
Udeležitelji shoda so izrekli, da	hočejo, dokler je tako	kratek dan,
zborovati bolj ob železnici	— v Rajhenburgu ali pa na Vidmu	— ker bode
tako vsaj nekaterim mogočo shoda udeležiti sc.	V.	Jarc.
Poročilo
o delovanji učiteljskega društva za okraje Kozje, Sevnica in Brežice v pretečenem letu 1874.
V drugem letu svojega obstanka je bilo omenjeno društvo v rokah sledečega odbora:
1)	G. France Jamšek,	c. kr. okr.	šolski nadzoritelj in	nadučitelj v
Rajhenburgu, načelnik društva.
2) „ Janoz Ornik, nadučitelj v Brežicah, načelnikov namestnik.
*) a) poročilo o	društvenem	delovanji prinesemo	nižjo. Ur.
b) g. Poljanca, poročevalca o II. skupščini hrvatskih učiteljev, pa uljudno prosim, da voli sam omenjeno poročilo javno oznaniti, ker bi utegnilo marsikoga zanimati.	Pis.	i	uredn.
3) „	Valentin Jarc in
4) „	Jožef Poljanec, perovodji.
5) „	Luka KepotoČnik, blagajnik.
6) „	Blaže Tramšek, pevovodja.
7) „	Tomaž Dernjač,
8)	Stefan Vezenšek,
9) „	Jožef Kline, odborniki.
Društva članovi so dalje:
10) P. n. g. Ludovik Joseck, c. kr. okr. glavar v Brežicah.
11) G. Matija Šuštaršič, posestnik na Vidmu.
12)	„	Jurij Bdheim,	učitelj	v Podčeterku.
13)	„	France Čeh,*) „	„	Zdolah.
14)	„	Jožef Člžek „	„	Pilstanji.
15)	,,	Jožef Drozg „	„	Koprivnici.
16)	,.	Antonllribarnik „	„	Dobovi.
17)	g.	Anton Knežar učitelj	v	Sent-Petru.
18)	„	Anton Kokot „	„	Pišeeah.
19)	„	France Kramar „	„	Kapelah.
20)	„	Boštjan Kregar	„	pri sv. Antonu.
21)	„	Ivan Kunstič	„	v Brežicah.
22)	,,	Franc Lesjak	„	na Planini.
23) „ Boštjan Sirk**) „ pri sv. Vidu.
24) gča Placida Tomič, učiteljica v Brežicah.
25)	g.	Jakob Ulčar, učitelj	v	Dobjem.
26)	„	Anton Eberl	„	„	Polji.
27)	„	France Bdheim	„	„	Kozjem.
28)	„	Jakob Vodlak	„	,,	Sevnici.
29)	„	Ignac Zidar	„	„	Bučah.
30)	„ Ferdinand Kaligor, učitelj v Sevnici.
Skupaj toraj 30 članov in sicer 28 pravih in dva podporna. Zavoljo razsajajočih koz (osepnic) jo imelo društvo	lo	pet glavnih
skupščin.
t) Glavna skupščina dnč 6. oktobra v Itajhenburgu.
2)	„	„	„	22.	januarja,,
3;	„	„	„	5.	marca	„	Sovnici.
4)	„	„	„	2.	julija	„	Brežicah.
5)	„	„	„	6.	avgusta	v	Sent-Petru.
Prednašali so gospodje: a)	France Jamšek:	1) Zomljepisje v ljudskej šoli.	2)	Isto dalje.
(3 Isto daljo. 4) Isto dalje. l>)	Tomaž Dornjač: 1) Kabellegung. 2) Berichterstattung	Uber dio Wie-
nor-Weltaustellung. 3) Geschichte Steiermarks. ej	Janez Ornik: 1) die Anathomio.
iij	Jožef Polanec: 1) Toplomer (praktično).
ej	Ivan Kunstič: 1) O zgodovini Slovencev.
*) Ga nej več v Zdolah.
**) Je sedaj v Slivnici.	Pis.
f) Jakob Ulčar: 1) O nazornem nauku.
g) Boštjan Kregar: 1) O čebeloreji.
h) Anton Kokot: 1) O vinoreji.
Tedaj je bilo 9 slovenskih in 4 nemški, skupaj 13 predavanj, toraj za dve več nego vlani.
Društvo je odposlalo g. Franca Jamšeka k zboru štajerske učiteljske zveze (Lehrerbund) dne 21. in 22. septembra na Ljubno (Leoben) in g. Jožefa Polanca k drugej skupščini hrvatskih učiteljev v Petrinjo.
Društvo jo tedaj v resnici bilo delavno in vspešno, življenje mu je zagotovljeno, če le marljivost č. članov no opeša in se mu potrebna ma-terijalna podpora no odreče.
Da nam je društva potrebno, ko ribi vode, tega ne bode treba še posebej dokazovati. Prcčitajmo samo normalno učne erteže, in priznati bomo morali, da se sedaj od ljudskega učitelja silno veliko zahteva, kar doseči bo le najmarljivojšemu mogočo. — Treba bo todaj pridno čitati in premišljevati, in se v zborih eden od druzega učiti, drug druzega navduševati, zakaj „v družbi jo moč.“ —
Bratovska zveza naj velja!
Šolske novice in drobtine.
(„Učitoljsko društvo za slovenski Štajer"). Osemmesečno delovanjo našega društva dokazuje, daje bilo takega društva treba, a da ga je tudi zdaj in za prihodnjo čase treba. Naše društvo spravilo je zopet na svitlo „Slovenskega učitelja11, ki z velikim trudom nabrano in skerbno uredovano gradivo slovenskim učiteljem po dvakrat na teden do-naša; našo društvo bilo jo tudi „pcrvi zbor sloveusko-štajerskih učiteljev11 osnovalo, s čemur se jo bilo prikupilo nazočim in nenazočim slovenskim učiteljem in domoljubom. To sta dva čina — no da bi so hvalili, — ki sta nam priznanje pridobila. V tem smislu pa, kakor smo pričeli, hočemo tudi nadaljevati svoje delovanje. Vendar bi utegnili opešati, ako bi vsi naši udje, zlasti pa odborniki marljivo ne podpirali našega podvzetja, ako bi nam matorijalno in duševno no pomagali. Zavoljo tega se danes uljudno obračamo do vseh gg. družabnikov našega društva, osobito pa do gg. odbornikov, da nam gledč materijalne podporo vsi zvesti ostanejo, in da nam gg. odborniki še novih družabnikov pridobivati si prizadevajo. Vsled sklepa občnega zbora znaša društvenina družabnikov, pravih in podpornih, za leto 1875 4 gld., a v tem je pa zaračunjona tudi naročnina za .Slovenski učitelj", katerega jemati jo vsak družabnik obvezan. Ako bodo društvo v dobrem gmotnem stanji, mogoče mu je duševno čversto in vspošno delovati. In ako bode matorijalno uterjeno, hoče svoje delovanje poleg izdavauja svojega organa razširiti še na marsikaj druzega, kar so nam razni naši prijatelji svetovali. Toda o tem prihodnjič več.
Predsedništvo.
(Iz štajorskega deželnega šolskega sveta.) V sejah 5. in 19. novembra se je v zadevi narodnega šolstva o temle dogovorilo: Ukaz ministerstva o tajnosti pri sejah okrajnih šolskih svetov poslal se je tira za točno spoltiovanje. ltekurzi o napravi novil šol so se zavernili. Predlaga so ministorstvu razdelitev štipendij na učiteljiščih v Gradci in Mariboru. Dovolila se je začasna zistemacija pomožnega učitelja na mariborskih šolah in vpeljava poduka v francoščini na narodni šoli pri s^v. Andreji v Gradci. Predlog o eksposituri na neki šoli na gornjem Stajerskom se je odobril in imonovanja vočih učiteljev so so izveršila.
(Iz deržavnega zbora.) Za narodno šolsvto so se za leto 1875. sledeče deržavne podpore dovolile: za Tirolsko 28.000 gld., za Koroško
10.000 gld., za Kranjsko 10.000 gld., za Goriško 8000 gld., za Istro 8000, za Dalmacijo 18.000. Za pospeševanje nemščine (!) na isterskih šolah 5000 in za nemški dekliški šoli v Teistu in Gorici 7000 gld. Učiteljišča veljajo po vsem Avstrijskem 1,280.000 gld., gimnazije 2,424.000 in realko
1.432.000 gld.; razne druge, zlasti obertnijske sole 389.000 gld. Vseučilišča stanejo 4,118.000 gld. Novo nemško (!) vseučilišče se bode delalo v Bukovini, kjer je narodno šolstvo še skoro najslabše v vsej Avstriji. Torej se bode hiša začela pri strehi zidati. Slovanski poslanci so z odločno besedo odkrivali krivice, ki se godijo slovanskemu šolstvu.
(Nova slovenska šolska knjiga.) Ljutomerski nadučitelj Lapajne je doveršil prestavo nemške knjige: »Kloine illustrirte Naturge-schichto" od prof. dr. Evg. Netolička. Založila jo bo v kratkem knjigarna Bušak in Irgang v Bernu. Ker jo original od ministerstva za rabo v narodnih šolah dovoljen, nadjamo se, da se bodo tudi prestava dovolila. O obsegu nemške knjigo spregovorimo prihodnjič.
(O pri viligirani nemščini) po slovenskih šolali se »Narodu" iz slov. Stajerja piše: „Kakor je znano, hotela jo vlada pri učiteljski skupščini v Gradci strašno veliko nemščine slovenskim šolani vriniti, in da seje temu največ učiteljev upiralo, ie profesor g. Robič jo igral čudno rolo. On nij sicer zagovarjal vladni načort, a grajal je predlog slovenskega odseka. V »Padag. Zcitschr.“ pa zdaj beremo, da je skupščina na Robičev predlog sklenila, da so imajo okrajno konference pri novem načertu ozirati na vladni plan. To moramo »Pad. Z." popraviti. Niti g. Robič tega predlagal nij, da bi se namreč učitoljstvo na načert deželnega šolskega sveta oziralo, niti skupščina tega sklenila nij. Le uradni šolski list na korist priviligirane nemščine tako enostransko poroča."
(Deželni šolski nadzornik — politični agitator). Ljubljanski »Slovenec" pripoveduje o g. Pirkerju, da je nekemu učitelju pisal, naj pri volitvah za nemškutarje deluje. Žalostno je, da se mož, ki tako važno mesto zavzima, v tako reči vtikuje in s tem učiteljstvo neznano demoralizuje. Ali je pri kranjskem šolstvu vse v redu že, da ima g. Pirkor za tako reči čas? Kam pridemo po tej poti?
(Madžarizacija) slovenskih šol na Ogorskom (Prekmurskem), kjer morajo že mali slovenski otroci, ki so komaj v šolo vstopili — v ter-dem madžarskem jeziku Boga moliti, bodo se v prihodnjo že nekoliko urneje veršila, kakor „Gosp.“ poroča ; kajti ponujajo se v revni ogerski deželi premije po 20—50 gld. učiteljem, ki pridno madžarski učč in u-čencem po 5—10 gld.. ki se je marljivo vadijo.
(Vabilo). Odbor »Učiteljskega društva za slovenski Štajer" ima v četertek, l>. januarja 1875 sejo v Ormuži, in sicer dopo-ludnc ob 9. uri. Razgovor bodo o raznih zadevah. Odborniki, kateri se ne morejo osebno seje udeleževati, naj blagovolč pismeno svoje nasvete staviti.	Lapajne, predsednik.
(Vabilo). Šmarsko učit. društvo ima 7. januarja prihodnj. 1. zbor. Dnevni red: 1. Poročilo odbora o delovanju društva v pretečenem letu, 2. Volitvo novega odbora.
(Vabilo). Okrajno učiteljsko društvo v Ljutomoru ima v sredo, 30. novembra občni zbor v Ljutomeru. Na dnevnem redu je razen nekaterih naznanil in manjših pogovorov: 1. O izpeljavi novih učnih načortov; 2. Razlaganje iz geometrije z ozirom na novo moro. Začetek ob 10. uri v sobi 1. realke. Uljudno so vabijo učitelji ljutomerskega in bližnjih okrajev.	Odbor.
(Prošnja.) Založništvo lanskega in letošnjega »Učitelja" prav uljudno prosi vse gg. naročnike, ki so še kaj naročnine dolžni, naj jo vendar v kratkem poslati izvolč, da bodo mogočo račune v tiskarni poravnati, kajti vsa dolžna naročnina od lani znaša nad 150 gld. in za to-
koče (1874. leto) pa okoli 200 gld. Prosimo vse gg. dolžnike užo radi tega, da nam ne bo treba z listnicami jih opominjati, kar nam nov trud in nove stroške dela.
Vabilo k naročbi.
Z denašnjo številko dokončujemo uže drugi tečaj »Slovenskega učitelja." Z zadovoljenjem pregledujemo svoje dosedanje delo, in vidimo, da smo marsikateri koristen spis in marsikatero tehtno besedo v minulem letu slovenskim učiteljem spregovorili, in mislimo, da so bili njim in slovenskemu šolstvu na prid in spodbudo. Da se o tem ne varamo, to nam dokazuje mnogo pisem slovenskih učiteljev, v katerih so nam ti svoje priznanje izrazili, to nam pa tudi naš mnogo razširjen list spričuje. — Z našim časopisom ne bomo letos nikakor ne prenehali, kakor se je bilo lani po neprevidnim storilo. Vsaj letos tega tudi treba ni, ko ima list dovolj duševne podpore in ko mu je tudi glede materijelne podpore življenje s tem zagotovljeno, da je lastnina in organ dovolj močnega društva, kakoršno je baš „Učiteljsko društvo za slovenski Štajer." „Slovenski učitelj", pa vstreza vsemu slovenskemu učiteljstvu, ker prinaša spise, dopise in novice, zadevajoče učiteljstvo in šolstvo po sveh slovenskih pokrajinah.
Radi tega se „Slovenski učitelj" tudi za bodoče leto prav živo in lepo priporočuje vsem slovenskim učiteljem in šolskim prijateljem ter domoljubom našim. Uredovan bode tudi v prihodnje v istem duhu, kakor v minulem letu. Njegovo načelo je namreč vedno isto: Delati za napredek slovenskega narodnega šolstva na narodni podlagi, zagovarjati pravice slovenskega učiteljstva ter vnemati je za napredovalim izobraževanje. —
Celoletna naročnina na „Slovenskega učitelja" znaša v letu 1875. tri gld., poluletna I gld. 50 kr Izvoli naj se jo blagajniku »Učiteljskega društva za slovenski Staj er" pošiljati, namreč gospodu Štefanu Kovačič-u, nadučitelju v Središči. (Polstrau).
V Ljutomeru, 12. decembra 1874.
Odbor »Učiteljskega društva za slovenski Stajer:1
liiipnjnr, predsednik.
Lastništvo »Učiteljsko društvo za slov. Štajer. “
Za uredništvo odgovoren Ur. Lorene. — Tiselc »Narodne tiskarne11 v Mariboru.