Poštnina plačana t gotovini. t. Stev. 3. 1929 OEBE mm gifisiio mmmm društva . 2A 5i0V£NW0 Članarina (naročnina) znaša lelno 40 Din (18 Ur. 5 50 šilingov) Vsebina: Vabilo na redni letni občni zbor »Čebelarskega društva za Slovenijo«.........33 Vabilo na 3- redni občni zbor »Zveze čebelarskih podružnic za Mariborsko oblast« ... 34 Čebela in cvet............34 Kratek popis čebelnih pasem.......36 Kako pitam čebele...........39 Vpliv kakovosti rešetke na čebelno delo ... 40 Opazovalne postaje . ..........41 Društvene vesti............45 Podružnične vesti...........45 Drobiž...............47 zajamčeno pristen in čist, kupuje po najvišji ceni vsako količino f. ttirar, veiečebeiarstvo, s*. Peler pri Mariboru Blagovni oddelek Čebelarskega društva ne razpolaga z lastnim osebjem; zato je od 1. januarja 1929 dalje potreba določiti gotove dneve in ure v tednu, ob katerih bo blagovni oddelek odprt, to pa vsled nekih notranjih sprememb v poslovanju Jugoslovanske knjigarne- S tem naznanjamo, da morejo čebelarji v prihodnje v blagovnem oddelku kupiti potrebno blago samo vsak ponedeljek, sredo in soboto dopoldne od 8- do 12. ure. Druge dneve blagovni oddelek sploh ne more prodajati čebelarskih potrebščin. v Čebelarsko društvo za Slovenijo Blagovni oddelek - Ljubljana- GLASILO ČEBELARSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO V LJUBLJANI UREJUJE AVGUST BUKOVEC, LJUBLJANA, GRUBERJEVO NABREŽJE ŠTEV. 14 Sklep za uredništvo 20. dne vsakega meseca. Pisma v društvenih zadevah je naslavljati na „Čebelarsko drušUo za Slovenijo v Ljubljani". Naslovvza denarne in blagovne pošiljke (vosek), naročila na čebelarske potrebščine: Blagovni oddelek „Čebelarskega društva za Slovenijo v Ljubljani", lugoslov. knjigarna V Ljubljani, dne 1. marca 1929. / Številka 3. Letnik XXXII. Vabilo na redni letni občni zbor „Čebelarskega društva za Slovenijo", ki bo v ponedeljek dne 25. marca t.l. ob pol 2 pop. v Marijanišču v Ljubljani. Dnevni red: 1. Pozdrav in otvoritev občnega zbora po predsedniku. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Poročilo pregledovalcev računov. 5. Volitev novega odbora. 6. Slučajnosti. Eventualne predloge in nasvete je poslati najkasneje do 18. marca 1.1. društvu. Prosili smo za polovično vožnjo. O rešitvi prošnje bomo obvestili vse podružnice. Odbor. Vabilo na III. redni letni občni zbor „Zveze čebelarskih podružnic za Mariborsko oblast", ki se bo vršil v nedeljo dne 17. marca 1929 ob 9 dopoldne v Narodnem domu v Celju, Spored: 1. Pozdrav in poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika in blagajnika. 3. Volitev odbora in računskih preglednikov. 4. Slučajnosti. Podružnice vabimo, da se občnega zbora po svojih zastopnikih polnoštevilno udeleže. Za polovično vožnjo po železnici je zaprošeno. O uspehu prošnje bomo podružnice pravočasno obvestili. Odbor, Čebela in cvet. J. Mayer v Dobu. 1. Uvod. rav nalahno se je oglasilo tam na prisojnem bregu. Rahla pomladna sapica je zazibala bel zvončkov cvet, da je veselo pozvanjal preko solnčnega brega. Raz-dMklB legalo se je tja do gozd- nega roba, kjer je v senci visokih jelk še vedno ležal sneg, ki se je solzil, ker mu je neprijetno dela toplota. Dvignile so nekatere cvetke zaspane glavice in mežikale v toplo pomladansko popoldne, Z enim samim očesom je žolta trobentica pokukala izpod ruše. Začudeno se je razgledovala po 'bregu, s katerega je sneg že izginil. Radovedno je gledala v svet in poslušala radostno vabilo zvončka: »Vstanite, sestrice! Čas je že! Zbudite se, zaspanke zaspane! Ali ne čutite toplega solnca, ki nas vabi k novemu življenju? Vstanite in oblecite se praznično!« Neutrudljivo je zvonček pozvanjal preko livade, klical in vabil je cvetice iz zim- skega spanja, pa se niso dale izvabiti! Preveč snega je še ležalo po osojnem bregu... Čez nekoliko dni se je zvonček sam stiskal v zavetje hrastovega lista, ki ga je mrzla burja prignala bog ve odkod. Zmrzoval je in trepetal... Pa je slednjič le zmagal sv, Jurij. Mlado solnce je napolnilo polje in gozd, travnik in breg z blagodejno toploto. In probujale so se cvetice iz dolgega zimskega spanja. Zaspano so si mele očesca, ker jih je zlato solnce bleščilo. Druga za drugo so vstajale, odevale so se v pisane obleke: svatba je bila pred durmi. Bogato je bila miza obložena. Čudovito pisane so bile obleke gostiteljev, In prihajali so svatje, poklicani ter nepoklicani, in pričelo se je rajanje ... Šele noč je svate prepodila. Toda že prihodnje jutro so se vrnili in so se vračali vsak dan za dnem .. , Gostili so se vsi vprek, poklicani in nepoklicani svatje. * * * Naše čebele črpajo svojo sladko hrano iz mnogih, zelo različnih virov. Jeseni, ko je v naravi že zelo malo cvetja, jih vidimo, ko stikajo okoli sadja,, zlasti po hruškah in po grozdju. Iz sadja srebajo sladki sok. Zelo sladke grozdne jagode izpijejo »do dna«. V taki pozni jeseni z lepimi, solnčnimi dnevi se je že marsikak sadjar jezil nad čebelami, ker so mu delale na dozorevajočem sadju občutno škodo. Ne nameravam je, pa je tudi ne morem tajiti, vendar pa bodi v obrambo čebel pribito, da so jih zapeljali drugi sladkosnedeži: ose in sršeni so sladki sad načeli, čebelica pa se je potem na njem znašla le kot nepovabljen gost. Vonj po sladu jo je zapeljal na prepovedana stran-pota. Čebela sama od sebe nikdar ne išče na sadju sladu. Njene čeljusti pač niso tako ustvarjene, da bi lahko načele precej trdo kožico sadja. Za vlom v tuje sladke zakladnice so potrebne vse bolj močne klešče, take, kakršne imajo ose in sršeni. Šele potem, ko je sad že načet, more čebela s svojim mehkim jezičkom do soka. Tudi okoli sadnih stiskalnic se čebele klatijo kaj rade. Posebno opažamo vse to v letih, ko jim cvetice ne nudijo dovolj hrane, da bi si nabrale živež za zimo. Od tega obiskovanja pa ima čebelar sam največjo škodo, saj pogine pri teh obiskih največ čebel. Vrhu tega pa nabrana tekočina pač ni primerna za čebelno hrano. Glivice, ki povzročajo kipenje mošta, utegnejo kaj kmalu pokvariti nabrano sladko tekočino in tedaj postane naravnost škodljiva za čebele in za čebelno zalego. Poznam čebelarja, ki je pred letom po-kladal svojim čebelicam sladki sok od hrušk. Z medom so bile zelo slabo založene, Zato jim je »čebelar« pokladal mnogo te brozge in čebele so jo strastno srebale, S ponosnim obrazom mi je lastnik ubogih čebel pravil o tej svoji modrosti. Naslednjo pomlad so bile vse družine mrtve ... Naš list je že ponovno pisal tudi o drugem mednem viru: o mani. Ob posebnih prilikah in v posebno ugodnih okoliščinah izločajo listi raznih dreves sladko tekočino. Pravimo, da je »padla mana«. Od raznih čebelarjev sem zvedel, da »pada mana« od lipe, jelše in hrasta in da se celo pokaže na travi. Tako mano sem opazoval pod hrasti v Tuhinju, kjer je bila pod drevesi resnična medena rosa, kot bi veter potegnil skozi veje in otresel dežne kapljice. Nabralo se je pa tudi najrazličnejših gostov, skoro bi rekel: »vse, kar leze inu gre«, in bi dostavil še: »in kar leta«. Ob vročih, suhih poletnih dneh nanosijo čebele mnogo smrekovega in jelovega medu. Letos je hoja v Sloveniji medila prav izdatno. Res se polnijo ob taki paši in ob ugodnem vremenu celice zelo naglo, skoro bi rekel, vidno. Razjasnijo se obrazi čebelarjev, ko sučejo točilo in se jim polnijo posode. Obilo je sladkega daru, ki mu pravimo med. Toda to ni med v pravem pomenu besede, med, ki ga na-pravlja čebela iz cvetličnega nektarja. Tudi po kakovosti ne dosega cvetličnega medu. Nekateri trdijo, da ždi po vejicah nešteto malih živalic kaparjev, ki pijejo s svojimi rilčki sladki sok iz dreves. Ti kaparji pa izločajo potem sladko tekočino — smrekov ali jelov med. Predvsem pa so čebelam cvetice skorajda neizčrpen vir sladkega soka. Milijoni in milijoni čašic nudijo sladko pijačo najraznovrstnejšim gostom. Temu soku pravimo nektar in njega predelajo čebele v med najfinejše vrste. Cvetk je spomladi in poleti po naših poljih, travnikih in gozdih na milijone, toda za nas čebelarje pridejo v poštev le tiste cvetice, ki dobro medijo, ki dovolj dolgo cveto in ki jih je v zadostni množini. Le na teh more čebela nabrati dovolj hrane zase in za svojo družino. Ako je vreme ugodno, se medene zaloge v panju naglo začnejo kopičiti in del teh nabranih zakladov pride včasih tudi čebelarju v korist. Torej so cvetice čebelam najizdatnejši vir živeža. Iz nekaterih dobivajo čebele samo med, iz nekaterih pa le obnožino. So pa cvetovi, ki nudijo čebelam oboje. Ko leta čebela od cveta do cveta, vrši nevede nalogo, ki je v gospodarstvu narave zelo važna. 0 tej nalogi hočem pisati bolj obširno. (Dalje prihodnjič.) Važno opozorilo. Podružnice v ljubljanski oblasti, ki želijo tekom leta prirediti predavanja in tečaje, naj vložijo prošnje na oblastno samoupravo ljubljanske oblasti. Vloge so kolka proste, vendar mora biti to označeno : Oproščeno plačanja takse z rešenjem ministrstva financ TBr. 45.273 od 9. IX. 1924. leta. Kratek popis čebelnih pasem. H. Peternel v Bukovem Žlaku, zija, zibelka človeštva, je po vsej upravičeni domnevi tudi domovina čebel. Še danes najdemo tam divje čebelne pasme in je tedaj zelo verjetna domneva, da so se v tisočletjih širile z gorkega azijskega juga v severnejše, mrzlejše kraje in se sčasoma izoblikovale v sedanje pasme, ki so sedaj sposobne, da prebijejo tudi zime ob medenih zalogah, ki so si jih nakopičile v panju. Danes se zaradi svoje pridnosti v nabiranju medu slovite čebele severnejših krajev že prepeljavajo v južnejše zemeljske kraje, n. pr. v Avstralijo, v Južno Afriko, v Južno Ameriko in drugam. Frank Benton, že umrli slavni vodja državne čebelarske šole v Washingtonu v Severni Ameriki, je prepotoval skoro vso zemljo, da ugotovi čebelne pasme. Bil je tudi v Sloveniji in proučeval našo čebelo. Ta je ugotovil sledeče čebelne pasme: 1. Apis dorsata Fabr. (osasta čebela ali orjaška čebela), 2. Apis florea Fabr. (mala čebela), 3. Apis indica Fabr. (indijska čebela), 4. Apis mellifica L. (čebela medarica) s sledečimi pasminami: a) egiptovska, b) ci-perska, c) italijanska, d) črna severna in e) siva jugoslovansko-kavkaška čebela. 1. Apis dorsata Fabr. ali osasta čebela. Ta vrsta čebele je jako blizu ose, zato se mi zdi, da bi bilo umestno, ako jo ime- nujemo po slovensko osasta čebela. Dorsata je največja izmed čebel. Velika je, kakor pri naših čebelah matica, ki ji je tudi po telesu podobna. Dolga je od glave do zadka 15 do 16 mm. Barve je živožolte kakor naša osa. Posebnost te čebele je, da ni mogoče razpoznati čebele od matice in trota, ker so vse tri živali enake. Roj osaste čebele napravi na drevesu ali pod kako skalo en sam velik sat iz voska v izmeri približno 80 X 80 cm, včasih manjšega, včasih večjega. Sat je debel 35 mm (naš čebelni sat je debel 25 mm); vse celice so popolnoma enake. Zaloga medu je neznatna in še ta med je zelo voden ter se kmalu skisa. Ko se izležejo mladice, se družina razkropi. Najbrž se »roj« razdeli v več družin, ki se naselijo vsaka zase. Zapuščene sate nabirajo domačini zaradi voska. Vsi poskusi, da bi to čebelo udomačili, so se doslej izjalovili. Domovina osaste čebele je Indija in sosedno otočje. 2. Apis florea Fabr. ali mala čebela. Ta čebelna vrsta ima zelo majhne čebele. Matica je komaj tako velika, kakor so naše čebele. Dolga je ta čebela od glave do zadka 7 do 8 mm. V prostosti zgradi ta vrsta čebel le eden ali dva sata, v panjiček vsajen roj pa napravi sicer več satov, toda zaman bi pričakovali od njega kaj medu, ker nabira ta čebela le bolj za sproti in je nekaj medu le v tistih celicah, ki so čebele z medom napolnile ob zalegi. Debelost sata ne doseže niti 20 mm (pri naši čebeli 25 mm). Čebelni velikosti primerno je tudi njih majhno želo, s katerim sicer pičijo, a ne povzročijo posebne bolečine, ker želo ne prodre človeške kože. Tudi ta čebela živi v Indiji, odkoder se je razširila na bližnje otoke. Za čebelarstvo nima nikakega pomena. 3. Apis indica Fabr, ali indijska čebela. Ta čebelna vrsta je najbrž mati vseh koristnih čebel. Udomačena je po vsej Indiji ter po južni Kitajski in je razširjena tja do Japonskega. Indijska čebela je manjša nego naša. Dolga je od glave do zadka 8 do 11 mm. Stavi do deset satov, ki so pa v primeri s stavbo naših čebel manj debeli. Razdalja od srede do srede sata znaša malo nad 80 mm. Medu daje malo, ker je meden samo sat ob zalegi. Med ni dobre kakovosti. Barva čebel je v raznih krajih različna: v Indiji svetla, na Kitajskem temnejša, na Japonskem pa temna. Pik te čebele ne povzroča posebne bolečine, dasi so nekatere družine zelo srborite. Ako pridelajo na leto od posamezne družine 3 kg medu je za tiste kraje letina že izborna. Iz raznih okoliščin se da sklepati, da se je ta čebela polagoma naselila tudi v krajih ob Sredozemskem morju ter se je v tisočletjih izpremenila v četrto čebelno pasmo, namreč v 4. Apis melliiica L. ali v čebelo medarico. Pri tej vrsti čebel razločujemo pet pasem, ki so si brez dvoma v bližnjem sorodu, čeprav je razlika med njimi precejšnja. a) Egiptovska čebela (Apis melliiica var. fasciata Latr.). Čebele te pasmine so od glave do zadka le 14 mm dolge. Barve so rdečkasto rumene. Ta živalca je zelo marljiva, toda med opravljanjem, žal, kaj rada pobesni. V Egiptu vsajajo roje v panje, ki so podobni na enem koncu zoženi cevi. Panji so iz lončevine. Na ožjem koncu cevi je žrelo. S tem doseže čebelar, da je plo-dišče čebel nekako omejeno, medtem ko so sati zadi večji. Povprečna širina takih cevi je 20 cm, dolžina pa 80 cm, Zlagajo jih drugo poleg druge v sklade, vmes pa natlačijo ilovke, da so potem vsi panji trdno zvezani kakor zid. Sklad pokrije čebelar zaradi vročega solnca s slamnato streho. Dostopni so taki panji seveda le od zad. Skladi takih panjev nas spominjajo na kranjiče, ki so pri nas v navadi. Med od teh čebel je enakovreden našemu. Egiptovska čebela se je razširila po ubeglih rojih tja do sredine Afrike. Poto-pisci pripovedujejo o besnosti divjih egiptovskih čebel, ki so jih hote ali nehote razdražili. b) Ciperska čebela (Apis mell. var. cypria Pollm.). Ta pasma je še bližja naši čebeli, saj so te živalce od glave do zadka dolge le 15 mm. Barva teh čebel je svetla; prvi trije obročki zadka so rdečkasto rumene barve. Domovina teh čebel je otok Ciper in bližnja Sirija, odkoder jih je (1, 1872.) prvi v svoj evropski čebelnjak dobil grof Ko-lowrat-Krakovsky. Te čebele so zaradi svojih prednosti našle prijatelje širom sveta, žal pa imajo tudi dokaj slabih lastnosti. Matica je krasna žival; rdeče-rumena je do konca zadka. Čebele kaj pridno nabirajo; družine ostanejo precej močne tudi, kadar ni paše. Izreda je besnost razburjenih ciperčank, ki jih ne ukroti ne dim ne voda. Tudi napadejo kaj rade domače čebele in jih izrooajo. Ta pasma se je udomačila tudi na Grškem in v Italiji. Zato ni čudno, da je mnogo ciperskih matic našlo pot tudi k nam: dobili smo jih kot pristno italijanske matice. Radi slabih lastnosti, ki so pri križankah še posebno močno razvite, je ta pasma polagoma iz evropskih in ameriških čebelnjakov izginila. c) Italijanska čebela (Apis mell. var. ligustica Spin). Ni izključeno, da je italijanska pasma le veja ciperske pasme, vendar pa velja danes za posebno pasmo. Čebele so tako dolge kot naše, namreč od glave do zadka 16 mm. Italijanska čebela ima prve tri obročke na zadku rumene, matica pa je rumena na vsem zadnjem delu telesa. Ta barva ni rdečkasta, ampak taka, kakršno ima nebarvano, strojeno usnje. Sicer pa je znano, da imajo to barvo samo tiste družine, ki jih iz Italije izvažajo, medtem ko je v Italiji mnogo čebel, ki se ločijo od naših samo po malo svetlejši barvi. Prvi je dobil italijanke 1. 1853. dr. Dzier-zon. Ker so bile povsem drugačne od domačih, so mu bile dragocen pripomoček za njegova raziskovanja. Mimogrede bodi povedano, da se je dr. Dzierzon mnogo let bavil z rejo čistobarvnih italijank in da je z njimi zaslužil celo premoženje. Italijanska čebela je krotka in pridna. Obnese se dobro v krajih z dobro zgodnjo pomladansko pašo, ker začne zalegati zgodaj spomladi; v kraje s pozno pašo ne sodi, ker neha z zaleganjem prezgodaj. Naše čebele v ničemer ne prekosi, in zato ni za nas. Američani jo cenijo, ker je baje zelo odporna proti gnilobi zalege. d) Črna čebela (Apis mell. var. mell. Liune). Ta pasma je razširjena od planjav v Franciji do ravnin v Sibiriji ter od Alp do najsevernejših evropskih dežel. Velika je kakor naša čebela. Barve je pa temnejše; celo matice so temne. Ker je ozemlje, po katerem je razširjena, zelo obsežno, je naravno, da se med sabo razlikujejo tudi črne čebele raznih krajev, toda razlika je zelo malenkostna. V Franciji in v južni Nemčiji se opaža močan vpliv italijank, na Poljskem in po Ukrajini pa vpliv kavkaške pasme. Vpliv italijanske in jugoslovanske čebele sega do Donave. Vobče so črne čebele pridne za bero. Rojijo le malo, kakor tudi satja ne stavijo rade. Prav zaradi tega so podvržene raznim boleznim. Svoj dom branijo odločno, toda ne tako besno kot ciperske. Ker rojijo te čebele vse premalo, uvažajo v kraje, kjer čebelarijo s to pasmo, čebele, ki se bolje množe, oziroma se v takih krajih v novejšem času pečajo intenzivno z vzrejo matic in z narejanjem rojev. Da te lastnosti črne čebele niso podedovane, ampak so se v teku stoletij razvile zaradi posebnih pašnih razmer, dokazuje liineburška čebela, ki spada k isti pasmi, pa vendar roji zelo rada in tudi rada stavi satje. Paša na jesenskem vresju in mali, slamnati koš kot bivališče sta napravila iz črne čebele neukrotljivo rojivko. e) Siva jugoslovansko-kav-kaška čebela. Od Alp do gorovja, ki sega v severno-grške ravnine, ter ob pobočju kavkaškega gorovja je razširjena siva čebelna pasma. Ločiti kavkaško čebelo od jugoslovanske pomeni, ločiti Ivana od Janeza. Tisti, ki so jo dobili iz Kavkaza, niso mogli najti nikakega bistvenega razločka med obema pasmama. Opis kavkaške čebele je nepotreben. Le tisti, ki niso Jugoslovanom privoščili najboljše čebelne pasme, so segli po kavkaški in hoteli najti v njej nekaj boljšega. Pregovor »vsak berač svojo malho hvali« je sicer pristno slovenski, a na naše čebele smo Slovenci in Jugoslovani sploh še premalo ponosni. Že slavni Frank Benton je tolmačil barvo naše čebele takole: »Vaša zemlja ima dovolj solnca, a zaradi apnenca je videti vsa siva; zato se je vaša čebela v teku stoletij navzela sive barve svoje okolice, kakor je nemška čebela dobila temno barvo od ondotnih igličnatih gozdov.« K temu je pristaviti sledeče: Ostre zime in hladne pomladi so naš čebelni rod utrdile, da nabira že takrat, ko še počivajo vse druge pasme, celo severna črna čebela. Pičla paša, ki jo večkrat pretrga ali huda suša ali dolgotrajna moča, je našo čebelo stoletje za stoletjem silila k čim večji pridnosti. Paša, ki traja od cvetenja rese v najgodnejši pomladi, oziroma še pozimi, do ajde in do jesenskega resja, ki še cvete, ko so noči še mrzle, paša, ki nikdar ni stalna, ampak je vedno pretrgana, je našo čebelo prisilila, da neprestano skrbi za medeno zalogo za svoj zarod. Paša z neprestanimi presledki" je silila matice naših čebel k neprestanemu zaleganju, ker je bilo treba skrbeti za nov zarod, ki naj izrabi nenadoma nastalo pašo. Zaradi tega je postala naša čebela najpridnejša, njena matica pa najrodovitnejša. Bistri rod, ki biva od vznožja Alp do Soluna, zna že stoletja lepo ravnati s svojo čebelo. In tako se je zgodilo, da v teh krajih domača čebela ni čutila v človeku svojega sovražnika in da je spričo vsega postala izmed vseh čebelnih pasem najkrot-kejša. Imamo najmarljivejšo, najrodovitnejšo in najkrotkejšo čebelno pasmo, pa se vendar najdejo tudi pri nas čebelarji, ki iščejo boljšo žival drugod, čeprav je povsod slabša od naše, čebelarji, ki trosijo denar za slabše blago, najboljšega, domačega pa ne znajo ceniti. Vsaj včasih je bilo tako; danes so se čebelarji že izpametovali. Ob sklepu priznam, da se v tem spisu nisem povsem držal Bentonove razdelitve čebelnih pasem in tudi ne sistematike novejših piscev. Zasukal sem jo nekoliko po svoje. Kdor zna to reč bolje, naj o tem predmetu razpravlja dalje. Kako pitam čebele« Anton Dolinski. ako mučno je, pitati čebele spomladi v panjih male mere, je gotovo znano vsakemu čebelarju, ki vsaj nekoliko let čebelari v takih panjih. Seveda, zgodaj spomladi, ko je v panjih še malo živali, pitanje ni težavno. A pravi čebelar ne pita svojih čebel zgodaj spomladi, vsaj redno ne. Primeri se sicer včasih, da zmanjka kakemu pleme-njaku spomladi medene zaloge, a to se ne dogaja pogostoma; pač smo pa pogostokrat primorani, pitati svoje plemenjake konec aprila ali še celo majnika meseca. Takrat je to zelo težko. Kajti panji so ob tem času navadno že nabito polni čebel in če nastopi trajno slabo vreme, moramo čebelam pokladati, četudi skoraj ne moremo panja odpreti, oziroma zapreti drugače, kot da pokončamo mnogo čebel, zlasti še, če se nam mudi in moramo hiteti. Pogostokrat je pa žival tudi sitna ter pika, da je kaj, kar tudi ni baš prijetno. Vseh že omenjenih neprilik se izognemo, če pitamo čebele zunaj, na bradi panja. Meni je to nasvetoval g. urednik »Slov. Čebelarja«. Poskusil sem in moram reči, da se mi je prav dobro obneslo, za kar sem svetovalcu prav hvaležen. Postopam pa pri tem takole: Zvečer, ko nastopi p o 1 u m r a k , pri-čnem pokladati hrano, in sicer tako, da postavim na vsako brado skoraj tik pred žrelo koritce (pitalno posodico). Ker so brade navadno prekratke, jih za ta večer podaljšam s tem, da podstavim kako desko in jo tako pritrdim, oziroma pripnem, da mi je ponoči nobena žival ne odmakne. Da ne hodi v goste sosed k sosedu, je treba napraviti začasno med panji majhne pregraje, oziroma nekakšne ločilne deščice. Jaz sem porabil za to kar pokrovce od škatlic za cikorijo. Ko imam vse pripravljeno, previdno nalijem krmo v vse posodice. Paziti je pa treba, da se kaj ne polije po spodnji deski čebelnjaka. Če se to kljub pažnji le zgodi, je treba z vodo dobro izmiti, da ne nastane naslednji dan ropanje. Ko sem s pitanjem končal, če le mogoče zakrijem vse te panje spredaj s kako desko ali s plahto, da je čebelam, ko pijejo iz pitalnih posodic ponoči, topleje. Kajti ob hladnih nočeh se utegne primeriti, da čebele ne pobero vse nu-dene jim hrane, posebno še, če nastopi tak mraz, da se naredi slana. Takrat se prav lahko primeri, da otrpne kaj živali kar v pitalnih posodicah. To preprečimo, če panje spredaj dobro zakrijemo, kot že zgoraj omenjeno. Najboljšepa je, če obhlad-nih večerih ne pitamo zunaj. Toda ob omenjenem času so mrzle noči navadno že redke. Pomniti pa je, da je treba posode in deske zjutraj še pred solnčnim vzhodom odstraniti, da ne nastane ropanje. Tako pitanje čebel spomladi je zelo pri-poročno, če le niso noči preveč hladne, zakaj na ta način se pokonča najmanj živali, brez česar pa spomladi, ko so panji močni, sicer ne gre. Seveda je nekoliko truda tudi s tem. No, pa saj se »brez muje niti čevelj ne obuje«, še manj pa' čebelari, kar ve vsak čebelar. Vpliv kakovosti rešetke na čebelno delo. A. Bukovec. prvi letošnji številki beograjskega »Pčela-ra« objavlja urednik g. J. Jovanovič uspehe zanimivih poskusov, ki jih je napravil ruski čebelar G. Taranov glede na vpliv velikosti in kakovosti rešetke na odlaganje medu v medišču. Taranov je objavil svoje ugotovitve v lanski 11. štev. uglednega ruskega čebelarskega lista »Pčelovodnoe delo«. Predvsem je ugotovil, da zavzemajo raze (prehodi) pri navadni rešetki iz pločevine na ploskvi v izmeri 400 cm2 40% (187 cm2) površine, prehodi pri rešetki iz žice pa pri isti izmeri ploskve 60% (244 cm2) skupne površine. Za poskuse je odbral 16 panjev, ki jih je popolnoma izenačil, tako da med njimi ni bilo nikake razlike. Med plodišče in medišče nekaterih panjev je dal deščice, v katere so bili vdelani prav mali kosci (4 cm2) pločevinaste rešetke, nekaterim je dal rešetke iz pločevine, ki so bile toliko velike, da so pokrivale plodišče čez in čez, v nekatere pa prav tako velike rešetke iz žice. Ugotovitve so razvidne iz sledečega pregleda. Panj z malo rešetko (4cm2) iz pločevine je nanosil Panj z veliko rešetko iz pločevine ie nanosil Panj z veliko rešetko iz žice je nanosil v medišče 7'93 kg v plodišče 4'75 kg 8-38 kg 2-34 kg 11-65 kg 0-05 kg Ti uspehi kažejo, da nanese največ medu v medišče tisti panj, ki ima najbolj primerno rešetko, to se pravi tako, ki nudi čebelam največ in najugodnejše prilike za prehod iz plodišča v medišče. Tem zahtevam ustreza najbolj žična rešetka, ki sega čez vse plodišče. Taranov pa je napravil še druge poskuse. Pred glavno pašo je opremil polovico panjev s pločevinasto rešetko, polovico pa z žično rešetko. Vse rešetke so bile toliko velike, da so zavzemale vso širino in dolžino plodišča. Nato je opazoval panje ob določenih dneh med glavno pašo in ugotovil sledeče: Panj s pločevinasto rešetko Količina medu v kg v medišču v plodišču 14.6.|26.6.| 2.7. 12.7. 14.6.126.6. 2.7. 12.7. 0 0-30 0-80 2-70 2-20 4 10 6-40 4-20 0 C-70 2-50 0-40 7-05 0'65 11-30 o-io Panj z žično rešetko Količina medu v kg Iz teh podatkov posnamemo, da so čebele v panju s pločevinasto rešetko v začetku paše odlagale med večinoma v plo-dišču, proti koncu paše pa bolj v medišču. V panju z žično rešetko pa so čebele v isti dobi odlagale ves novi med v pretežni množini v medišču. Na podlagi teh ugotovitev sklepa Tara-nov, da mora napreden čebelar uporabljati le žične rešetke in da mora rešetka segati čez vso širino in dolžino panja. Gornja statistika se mi zdi v toliko pomanjkljiva, ker piše Taranov, da je napravil poskuse na 16 panjih, objavlja pa le ugotovitve glede dveh panjev (tabela 2), oziroma treh panjev (tabela 1). Kje so podatki za ostalih 14, oziroma 13 panjev? Tudi se mi zde nekatere ugotovljene množine medu kaj čudne. Kako je mogoče dognati, da ima kak panj v plodišču 5, 10, 30, 40 dkg novega medu? To so tako neznatne količine, da se v velikem plodišču kar izgube in jih oko komaj opazi. Iz spisa tudi ni razvidno, ali so bila plodišča ob začetku glavne paše popolnoma zaležena ali niso bila. Sredi junija so vsi sati v plodišču natrpani z zalego, vsaj pri nas. Ako pride tak panj v glavno pašo, mora odlagati med v medišču. Kam naj ga sicer dene? Ako je pa v plodišču kaj praznega satja, bodo čebele vselej tega najprej zanesle in šele potem začele polniti medišče, to pa ne glede na kakovost in velikost rešetke. To se zgodi tudi, ako v panju ni rešetke, kajti v naravi čebele je, da odlaga med predvsem v bližini zalege, torej v plodišču, šele v sili pa tudi v medišču. Poskus z rešetko v izmeri 4 cm2 pa se mi zdi povsem ponesrečen. V takem primeru sploh ne moremo govoriti o »rešetki«, ker je dejansko ni. Ali naj jo predstavlja že ena sama raza? Pa recimo, da so gornje ugotovitve res točne in da je imel panj z veliko žično rešetko dne 12. julija v medišču 11-30 kg, v plodišču pa samo 10 dkg (glej tabelo 2). Za panj, ki za njim stoji grabežljiv čebelar, je to razmerje prav nevarno. Mnogo bolj mi je všeč panj z veliko pločevinasto rešetko, ki je imel 12. jul. v plodišču 4*20 kg medu, v medišču pa 6'40 kg. Taka družina je v mnogo manjši nevarnosti za vsakdanji kruh, ako mu čebelar medišče izropa. Vsekakor pa je snov, ki jo je načel Taranov, prav zanimiva. Želim le, da bi tudi naši čebelarji napravljali poskuse z veliko pločevinasto rešetko in z žično rešetko. Dosedanja velikost v A.-Ž. panju popolnoma zadostuje. Nam se je pločevinasta rešetka dobro obnesla, sedaj pa poskušajmo še z žično! Ob sklepu bodi omenjeno še to, da so čebele dostikrat za nas nepreračunljive. Pripeti se, da najdemo ob slabih letinah jeseni med raztresen po vseh satih v plodišču in medišču. Če bi bil ves ta med v medišču, bi ga ne bilo zadosti za zimsko zalogo. Včasih pa spravijo čebele ves med v plodišče, medišče pa je popolnoma suho. Nasprotno pa so bile dobre letine, ko so bila medišča natrpana z medom, plodišča pa prav revno založena. Vse te raznovrstne situacije v panjih so nastale pri eni in isti rešetki. Iz tega sledi, da je odlaganje medu odvisno zlasti od stanja plodišča v času paše, šele v drugi vrsti pa od kakovosti in velikosti rešetke. Stara stvar pa je, da mora biti rešetka primerno velika. Prav rad verujem, da čebele rajši prehajajo skozi žično rešetko, ki nima tako ostrih robov, kakor jih ima pločevinasta rešetka. Opazovalne postaje. Jos, V.erbič — Ljubljana. Mesečno poročilo za januar 1929. Čebelarji so ves mesec, posebno pa proti njegovemu koncu težko pričakovali lepega izletnega dne. V skrbeh so bili posebno oni, ki so bili imeli čebele v hojevi paši, pa jim niso izmenjali zadostne množine težko prebavljivega hojevega medu. Njihove goreče želje se niso izpolnile: tre-beža niso pričakali. Kraj z opazovalno postajo Čebele so mirovale v pretekli zimi Opazov. panj je porabil od okt. do marca Čebele so imele za zimsko hrano Njih zdravstveno stanje v tem času je bilo: Mrtvic koncem zimske dobe je bilo Dan prvega izleta 1 o -S S m o O/ O i ° 5 ° Začetek nastavljanja Začetek prestavljanja Število prestavljenih satov Neprestav-ljeni panji so bili godni za rojenje Dan prvega roja | od—do j dni skupaj kg povprečno na dan dkg Ljubljana 6. 11.-7. 1. 61 465 2-5 ajdov med prav dobro malo 7. 1. 19. 2. — 11. 6. po 6 — — Vič pri Ljubljani 6. 11.-7. 1. 61 4-70 2-6 aidov med dobro srednje število 7. 1. 20. 2. — ? po nekoliko — — Št. Vid nad Ljubljano 6. 11.-6. 1. 60 4-60 2-5 ajdov in kostanjev med dobro od 50 do 300 6. 1. 13. 2. 10. 5. 14. 5. po 2—3 koncem maja 4. 6. Tacen pod Šm. goro 6. 11.-7. 1. 61 6'50 3-6 ajdov in dete ljin med 2 panja grižava malo 7. 1. 14.2 19. 3. aprila po 6 koncem maja 30. 5. Škoija Loka 24. 11.-7. 1. 44 6-49 3-6 ajdov med prav dobro prav malo 7. 1. 7. 1. 15. 4. 4 5. po 6 v drugi polov, maja 29. 5. Virmaše p. Škoiji Loki 25.11.-7. 1. 43 7'60 4-2 aidov med dobro malo 7 1. 14. 2. — 3. 5. po 8 sredi maja 18.5. Dobrava-Vintgar 12.11.-7.1. 55 7-76 4-2 ajdov med in sladkor 4 panji grižavi zelo malo 7. 1. 12. 2. v začetku maja 7. 5. po 6 v drugi polov, maja 10. 7. Javornik na Gor. 6. 11.-8. 2. 93 8-05 5-90 4-4 ajdov med dobro po 100— 15U na panj 7. 2. 14. 2. sredi maja koncem maja po 4—5 koncem junija 30.6. Dob 7. 11.-7. 1. 60 3-2 ajdov med zelo dobro srednje število 7. 1. 14. 2. — v začetku maja po 4 in 8 v začetku maja 7. 5. Rova na Gorenjskem 6. 11.-7. 1. 61 4-65 2-5 ajdov med zelo dobro precej 7. 1. 14. 2. — v začetku junija po 6 koncem maja — Breg-Križe 25. 11.-12. 1. 47 62 4-80 25 ajdov med zelo dcbro prav malo 12. 1. 15. 2. — v začetku junija po 8 — ? Vrhnika 5. 11.-7. 1. 496 2-7 ajdov med ? ? 7. 1. 14. 2. ? ? ? ? Cirknica 20. 11.-14. 1. 54 6-45 3'6 ajdov med zadovoljivo zelo malo 14. 1. 28. 3. — 20.-25. maja različno v začetku junija 3. 6. Sv. Gregor pri Ortneku 21. 11.-7. 1. 47 4-10 2-3 med dobro malo 7. 1. 15. 2. — v začetku junija po nekoliko — — Novo mesto 9. 11.-7. 1. 58 4-20 2-3 ajdov med prav dobro mnogo 7. 1 14. 2. — 13-18. maja ? koncem maja 22. 5. Ptuj 16. 11.-15. 1. 60 8-00 4-3 ajdov med nekaj panjev grižavih srednje število 15. 1. 16. 3. — konceai maja po 4—6 v začetku junija 3. 6. Hrastnik 9. 11.-8. 2. 90 4-63 2-5 ajdov med in sladkor dobro srednje število 8. 2. 12.2. 14.2. — 15. 5. po 7 koncem maja 11.6 Sp. Ložnica pri Žalcu 27. 12.-26. 1. 30 6-40 3-6 sladkor in ajdov med dobro večje število 26. 1. koncem maja — — v začetku junija 22. 6. Orehova Vis — — ajdov med dobro malo 8. 2. 15. 2. 1. 6. 5. 6. po 5 koncem maja 3. 6. Veržej 7. 11.-7. 1. 61 6-50 36 ajdov med dobro malo 7. 1. 14.2. koncem maja pred ajdo po nekoliko — — Cezanjovci 7. 11.-7. 2. 92 Poročilo nezaneslijvo ajdov med dobro malo 7. 2. 15. 2 — koncem aprila po nekoliko koncem maja 31.5. Guštanj 6. 11.-7. 1. 62 Poročilo nezanesljivo cvetlični in smrekov med pri treh panjih griža pri zdravih malo 7. 1. 21. 2. — 20. 5. po 4—6 v začetku maja 5. 5. Nedeljica (Beltinci) — — — ajdov med prav dobro zelo malo — — — — — koncem maja 30.5. Kraj z opazovalno postajo Vzreja matic se je začela Matice so se obnovile: v času Glavna paša je bila na rastlinah Opazovalni panj je doma prinesel Med po imenu ki so rastle na zemlji največ dne i kg ob glavni paši kg od aprila do sept čistih kg so frčali je bil po barvi Ljubljana v začetku junija 'matičnike iz najbolj, paniev « je vzredil v prašilekih junija, julija, 'avgusta smreka, pravi kostanj, travniške cvetlice ilovnat', močvirni 6.7. 2-10 39-80 43-20 avgusta, septembra svetel Vič pri Ljubljani junija dodajal in pustil prelegati junija, julija pravi kostanj ilovnati 10.7. 1-70 20-00 31-10 enkrat svetel Št. Vid nad Ljubljano — dodfajal iz rojev in pustil prelegati od maja do septembra pravi kostanj, smreka, ajda peščeni, lapornati 31.5. 1-40 11 50 21-40 junija, juiija, oktobra rjav Tacen pod Šm. goro — pri rojenju junija, julija, avgusta smreka, pravi kostanj, ajda apneni, peščeni 29.8. 1'15 1-20 12-00 14 85 enkrat temen Škoija Loka — pri rojenju in z dodajanjem matičnikov od mbja do avgusta trave, pravi kostanj, ajda apneni, peščeni 9. 6. 23-95 25-25 dvakrat svetel Virmaše p.ŠkoijiLoki — pri rojenju junija, 'julija, avgusta travniške cvetlice, , pravi kostanj, ajda peščeni, ilovnati 9. 6. 1-85 28-00 io-oo trikrat svetel in temen Dobrava-Vintgar — ni obnovil mat e maja, junija travniške cvetlice peščeni 29.5. 1-75 13-70 17-65 enkrat temen Javornik na Gor. — pri rojenju junija smreka apneni 24.6. 1-75 18-15 22-85 trikrat temen Dob — pred rojenjem odstranil stare matice junija, julija, avgusta sadno drevje, smreka, pravi kostanj, ajda apneni, peščeni 30.5. 3-00 33 00 52-60 junija, septembra svetel, temen Rova na Gorenjskem junija s prevešanjem od aprila do avgusta različne Hovnati 25.8. 2-55 2-10 1855 33*05 trikrat večinoma rjav Breg-Križe — — julija, avgusta smreka, ajda peščeni 28.8. 12-30 28-30 trikrat rjav Vrhnika — — julija, avgusta jelka, ajda apneni, humozni 6. 7. 2-40 30-00 33-20 ? temen Cirknica — — julija jelka apneni ? 400 57-40 92-55 štirikrat temen Sv. Gregor p. O. — izmenjal stare z mladimi iz rojev. julija jelka apneni 17.7. 2-20 39-30 53-72 dvakrat temen Novo mesto konec maja dodaial zalego, matičnike in matice iz prašilčkov maja, junija, avgusta travniške cvetlice, mana, ajda apneni 11.9. 2-00 20-60 15-50 enkrat temen Ptuj — pri naravnem rojenju avgusta ajda ilovnati 28.8. 5-00 28-00 ? enkrat temen Hrastnik konec junija ? junija travniške cvetlice apneni 25.6. 1-30 9-40 12-23 dvakrat temen Sp. Ložaica p. Ž. konec maja umetno junija, julija, avgusta travniške cvetlice, ajda različni 28.8. 0-90 ? 20-95 dvakrat r svetlorumen Orehova vas — — julija pravi kostanj peščeni 28.8. 3-10 ? 28'30 trikrat rjav Vržej konec junija vcepljal matičnike, dodajal opl. matice junija, avgusta, sept. lobinija ajda ilovnati 28.8. 1 55 15-33 9-44 enkrat rjav Cezanjovci — pustil prelegati avgusta ajda ilovnati 30.8. 2-80 26-70 22-50 enkrat temen Guštanf — dodajal matičnike maja junija travniške cvetlice, smreka ilovnati, apneni 28.8. 2-95 18-00 22-49 dvakrat temen Nedeljica (Beltinci) junija ? avgusta ajda peščeni — — , — enkrat temen Kraj z opazovalno postajo Medena letina je bila V pašo je peljal V okolici opaz. postaje je bilo v razdalji 2 km panjev približno Uspešno čebelo-rejo so ovirali: Poročevalec doma v na za čas in imel bero Ljubljana prav dobra pod Krim Hrušico jelko ajdo 13. (J.— 18. 8. 1». 8.-14. i). zelo dobro povoljno 150 spomladi dežinmraz Jos. Verbič, prof. v. p. Vič pri Ljubljani dobra Planino p. R. razne kraje jelko a*do 13. 6.-24. 8. n «.—15. 9. prav dobro dobro 400 — Janko Babnik, drž. uradn. Št. Vid nad Ljubljano zadovoljiva — — — — 30 — Ivan Šmajdek, šol. uprav. Tacen p. Š, g. 1 ■ slaba Babni dol pod Krim Vodice spom. cvetlice jelko ajdo marca junija-julija avgusta slabo prav dobro povoljno 170 preveč čebel, bližina Save Ivan Snoj, žel. uslužb. Škofja Loka srednja pod Krim jelko junija-julija dobro 300 spom. slabo vreme Matej Vidmar, pos. in kmet. Virmaše p. Š. L. za silo — — — — 250 slabo vreme Ivan Žontar, pos. in kmet. Dobrava-Vintgar slaba Voklo p. Kranju ajdo 23.8.—11.9. srednjo 226 slabo vreme, griža Janko Ramovž, žel. uradn. Javornik na Gorenjskem dobra Žabnico p. Š L. ajdo 13. 8.-7. 9. dobro 82 hladno vreme, nosema Ivan Šetinc, upravitelj Dob dobra — — — — 70 — Julij Majer, šol. upravitelj Rova na Gorenjskem prav dobra — — — — 60 — Franc Golmajer, župnik Breg-Križe dobra — — — — 50 mraz v maju Janez Golmajer, obrtn;k Vrhnika prav dobra — — — — ? dež in mraz v maju Val. Košmrl, urarin pos. Cirknica izborna — — — — ? — Fran Bečaj, podobar Sv. Gregor p. O. prav dobra — — — — 70 spom. hudi vetrovi Jože Adamič, pos in kmet. Novo mesto slaba Rožni doi Mirno peč spom. cvetlice ajdo maja avgusta dobro dobro 174 spom. mraz, pol. suša Jos. Vales, žel. uradnik Ptuj srednja Pohorje Prekmurie pravi kostanj ajdo junija avgusta srednjo sredr jo 150 dež, brezletnost Anton Polič, žel. uradnik Hrastn!k srednja — — — — 80 slabo vreme Peter Fleimiš, uradnik Sp. Ložnica dobra — — — ■ — 125 preveč hmelja Andrej Piki, čebelarski mojster in kmetovalec Orehova vas srednja — — — — 250 — Janez Rudolf, pos. inkmct. Vržej bolj slaba — — — — 500 slabo vreme Janez Perovšek, sal. duh. Cezanjovci slaba — — — — 500 slabo vreme I. Ribič, posestnik Guštanj prav dobra — — — — 125 v maju mraz Peter Močnik, šol. nadz. Nedeljica (Beltinci) zelo slaba — — — — 126 suša Štefan Bakan, pos. in kmet. Bilo je ves čas zelo mraz. Zima je bila tako huda, da so se v nekaterih primerih vodeni hlapovi dihajočih čebel zgostili na prednji notranji steni in na dnu panja v leden zastor, ki je zaprl žrelo in zadušil čebele, V začetku in proti koncu meseca smo imeli izdatne snežne meteže, ki so pokrili zemljo z nad pol metra debelo belo odejo. Po južnih in vzhodnih krajih so za nameček pogosto brili še mrzli vetrovi. Po dolinah nas je skozi tanko megleno kopreno večkrat pogledalo solnce, a moči ni imelo nobere. Čebele so postajale vedno bolj nemirne in so začele siliti iz panjev; kar je izle-telo, je padlo v rahli sneg, kjer ni bilo rešitve. V okolici Tacna, Valpče vasi in Ložnice so se na bradah in končnicah panjev pokazali barvani znaki griže. Ob koncu januarja so se nam začele vzbujati zle slutnje, da letošnja zima ne bo za vse dobro končala. 1 Mesečni pregled priobčimo skupno s pregle dom za februar 1929. Društvene vesti. Seja širšega odbora, dne 20. decembra 1928. Navzačni gg.: Arrigler, Babnik, Bukovec, Ka-lan, Mesar, Močnik, Okorn, Peternel, Peterlin, Šmajdek, Strgar, Verbič Jo.sip. 1. Zapisnik zadnje seje se je prečiva! in nato odobril. 2. Tajnik je poročal o številu članstva in tekočih društvenih poslih, o uspehu okrožnice podružnicam o zadnjii prodaji medu. Odzvalo se je le mal/o podružnic. Nadalje je poročal o cenah medu, o nakupu ameriškega medu tvrdke Ritzmann v Hamburgu, o tovarni v Novem Sadu, v kateri se ponareja med in prodaja kot pristen, glede nabave novega valjarja za izdelovanje satnic, o podpori Saveza, o podelitvi podpor podružnicam društva od strani ljubljanskega oblastnega odbora ter o gnilobi v Ljubljani. Poročilo se je vzelo na znanje. Debata o tem poročilu je bila zelo živahna, Razpravljali smo o zaščitnih carinah za med v Avstriji in Nemčiji. G. prof. Verbič je predlagal, naj bi društvo založilo ovojni papir s primernim besedilom za steklenice za med. Sprejeto. Daljša debata se je razvila tudi glede kontrole medu. Sklenili smo, da se naj da med iz Novega Sada, ki ga prodajajo tudi nekatere ljubljanske trgovine, preiskati, o izidu preiskave naj se pa obvestijo vse podružnice. Valjar za izdelavo satnic se ¡kupi, dobavo naj izvrši vodja blagovnega oddelka v sporazumu z g. urednikom, kot vodjem delavnice. 3. Blagajnik je poročal o stanju društvene blagajne in o stanju blag. oddelka. Sklenili smo, da se dolžniki izterjajo. 4. Nalog za prvo številko znaša 2500. Prispevki društva za Ustave ilustracije ostanejo. 5. Tajnik je predložil odboru načrt uredbe za zaščito m pospeševanje čebelarstva v ljubljanski in mariborski oblasti. Sklenili smo, da naj uredbo predela poseben odsek, v katerega so sc imenovali gg.: Arko, Modic, Okorn, Kisar, Peternel, Polič, Strgar in Žigon. 6. G. prof. Verbič je poročal o stanju opazovalnih postaj. Vseh postaj je 26. Poročal je, da namerava objaviti' v listu navod za opazovalce, kateri naj bi se potem ponatisnil. Sprejeto. Opazovalnica v Cezanjevcih prosi za novo tehtnico, a se prošnji ne more ustreči. G. Arrigler je predložil odboru načrt Pavli-nove stiskalnice za vosek. Sklenili smo, da se izplača risarju 600 Din nagrade, načrt stiskalnice pa se objavi v listu, poleg tega naj se napravi nekaj kopij risbe v originalni velikosti za naše podružnice odnosno izdelovalce teh stiskalnic. Sejia se zaključi! Jože Okorn, tajnik. Podružnične vesti. Podružnica v Kamniku je imela občni zbor dne 17, januarja t. 1. Udeležilo se ga je poleg častnega predsednika g. J. Virjenta 12 članov. Na predlog g. predsednika se je sklenilo, da bo podružnica na binkoštni ponedeljek, t. j. 20. maja, priredila celodneven tečaj pri čebelnjaku g. Fr. Ručigaja v Dobenem. Izrazila se je tudi želja, da bi čebelarji, ki so člani Čebelarskega društva, imeli tak privilegij, kakor ga imajo člani planin- skih društev, t. j. polovično vožnjo na železnici, in sicer vsaj dvakrat na leto, da bi se lahko udeležili čebelarskih razstav ter občnih zborov in tečajev. Med občnim zborom se je kuhal vosek •— pridelek članov. Blago je dobro. Društvo je polno ambicij in življenja ter gleda z zaupanjem v bodočnost. Miran Mlakar, tajnik. Ljubljanske podružnice redni občni zbor je bil dne 16. decembra 1928. Predsednik, g. prof. Verbič, je po otvoritvenem pozdravu obžaloval pičlo udeležbo in poročal o delu, ki čaka novi odbor v prihodnjem poslovnem letu. Tajnikovo poročilo. V letu 1928, je imela podružnica 58 članov. Odborovih sej je bilo 12, 6 sej pa je imel veselični odsek. Največ dela je zahtevala prireditev čebelarske veselice v hotelu »Tivoliju«, ki se je vršila dne 3. junija 1928 in ki je v moralnem kot v gmotnem pogledu potekla prav povoljno. Odbor je zbiral podatke o ajdovih pasiščih jugovzhodnega dela naše oblasti. Prepeljave čebel tjakaj letos še ni utegnil organizirati. Glede zavarovanja čebel proti požaru in tatvini se je ugotovilo, da jih zavaruje proti požaru lahko vsakdo sam, proti tatvini pa jih ne zavaruje nobena tukajšnja zavarovalnica. Oblastni odbor opozarja vse čebelarje na pojave kužne gnilobe zalege in na tozadevne zakonske predpise, posebno še na zakonito dolžnost takojšnje prijave vsakega pojava in tudi le sumnje kake kužne gnilobe zalege. Blagajnikovo poročilo. Dohodkov je bilo 17.294 Din 67 par, stroškov 15.104 Din 74 par. Preostanek iz 1. 1928. znaša 2189 Din 93 par. Blagajnikovo poročilo je zbor odobril, blagajniku pa izrekel zahvalo za vačnost in za skrbno vodstvo računov. Poročilo o podružn. čebelnjaku in o orodju, G. predsednik je kot gospodar podružničnega čebelnjaka in orodja poročal o letošnjem obratu v čebelnjaku pod Krimom. V letošnji izborni jelkovi paši smo izrabili čebelnjak prav dobro. Občutili smo vse ugodnosti, ki jih nudi društvenikom. Tudi dohodki so bili lepi. Nakupili smo k točilu še čistilnike za med s tremi premičnimi siti, stojalo za odkrivanje satja in vilice. Sklenilo se je, da ostane stojnina v čebelnjaku 3 Din od panja, zunaj čebelnjaka pa 2 Din. Odškodnina za točilo in ostalo orodje ostane 1 Din od iztočenega panja, Izpremenil se je lanski sklep o izposojanju točila v toliko, da ga podružnica posoja članom tudi na dom, toda le po uvidevnosti gospodarjevi. Poročilo o podružn, vozu in o knjižnici. G. Arko je kot gospodar podružn. voza in knjižničar poročal o obratovanju z diro ter o razlogih, ki so pripravili odbor do začasne opustitve nabave podružn, tovornega avtomobila. Zbor je odobril odborov sklep, da se nabavi še ena prav močna dira za 40 do 48 A.-Ž. panjev, stara dira pa se odslej sme uporabljati le za prevoz 20 do 25 A.-Ž. panjev. Sklenilo se je, da znaša pristojbina za 24 urno uporabo nove dire 20 Din, stare dire pa 10 Din. Knjižnica ima dosedaj 18 vezanih čebelarskih knjig, ki so članom na razpolago pri knjižničarju. Nabavile se bodo še sledeče knjige: Alfonsus Muck: Allg. Lehrbuch der Bienenzucht, 'Žnideršič: »Naš panj« in vsi manjkajoči letniki »Slov, Čebelarja«, ki se še dobijo. Volitev pod ružn. odbora. Zbor je soglasno izvolil stari odbor. Na novo sta vstopila v odbor prof. Slavko Raič (Ljubljana) in Sluga Anton, urad, pri direkciji drž. želez, v Ljubljani, Delegati za občni zbor osrednjega društva so po zborovem sklepu gg. Elsner, Lunder, Trink in Stojkovič, Gospodar čebelnjaka in orodja ostane še nadalje g. predsednik prof. Verbič, gospodar dire in knjižničar pa ravnatelj jetniščnice g. Arko. Slučajnosti. Na osnovi izvajanj g. Bukovca je zbor sklenil, da se uvede kontrola medu, kar bo članom nudilo velike ugodnosti. To zadevo naj uspešno uredi novi odbor. Sprejeli so se še sledeči predlogi: Osrednji odbor se pozivlje, da založi ovojni papir s primerno reklamo o koristnosti uživanja medu. Podružnica organiziraj večkratne razstave in razprodaje medu — posebno po ugodnih pašah, osrednji odbor pa se naproša, da te razstave vsestransko podpira. Odbor naj razmišlja o umetnosti vpeljave pločevinastih tablic z napisom: »Prodaja kontroliranega, pristnega čebelnega medu«, katere bi izvešali člani prodajalci takega medu. Osrednji odbor se pozivlje, da naj uvede na platnicah »Čebelarja« oglase o prodaji medu. Ker naša cedila za med večkrat odpovedo, naj podružnica nabavi izvrstno cedilo, kakršno je razširjeno v Švici in katero bi služilo članom za vzorec. Podružnica priredi v tekočem letu predavanje o kužni gnilobi zalege. Če se prijavi dovolj interesentov, naj se naprosi osrednji odbor za predavatelja. Odbor naj izkuša realizirati idejo, da naj bi se velika, v najem vzeta parcela na barju zasadila z akacijo (robinijo) in bi se tako vsaj delno omogočilo pridobivanje cvetličnega medu. Odbor naj razmišlja in potrebno ukrene, da Oblastni odbor in mestni magistrat odstranita ob cestah na Barje vse nemedeče drevje in ga nadomestita z medečim. Tajnik. Podružnica v Velenju je imela občni zbor dne 8. decembra 1928. Udeležba je bila slaba, čeprav so bili skoraj vsi člani pravočasno vabljeni. Mogoče je temu vzrok, da ni nič »dobička«, dasi je bila naša podružnica ustanovljena že 22. VII. 1928. Člani, ki se občnega zbora niso udeležili (po svoji krivdi), naj odprejo 12, štev. (1. 1928.) »Slov. Čebelarja« in naj prečitajo zadnjo notico na zadnji strani! Ko je predsednik Mlinšek navzočne pozdravil, sta podala tajnik in blagajnik svoje poročilo. Članov je bilo 23. Dohodkov je bilo 104 Din, stroškov pa 34 Din 50 par. Poslovno poročilo je zbor nato odobril. Izvoljen je stari odbor. Predsednik je zatem govoril o zazimljenju čebel. Z zanimanjem smo sledili njegovim izvajanjem. Končno se je razvila živahna debata o novem pravilniku za zatiranje kužnih čebelnih bolezni. (Glej članek v 11. štev. »Slov. Čeb.« 1. 1928.!) Pravilnik je treba omiliti, ker je prestrog. Strinjamo se s pripombami gospoda Okorna v omenjenem članku. Vendar pa grinta-vosti ni smatrati za kužno bolezen. A. Bratkovič. Podružnica v Račni je imela občni zbor dne 31. decembra 1928. — G. Okorn nam je predaval o pomladanskih opravilih, o primeru griže, o najbolj praktičnem in zanesljivem načinu prestavljanja^ o izbiri, preleganju in vzreji dobrih matic, o kuhi, čiščenju in pridelovanju lepega voska itd., za kar se mu tudi na tem mestu najtopleje zahvaljujemo. Predlog g. Bambiča, naj sleherni podružnični član za vsak svoj panj vsadi 10 akacijevih enoletnih sadik, ker imamo veliko za to primernih kamenitih goljav po vrhovih hribov, je zbor soglasno sprejel. Izvoljen je stari odbor. Tajnik. Ljubljanska podružnica. Seja odbora, bo dne-12. marca t. 1. ob osmih zvečer pri Nacetu. Drobiž* Kostanjev med baje povzroča grižo, mi ;e nedavno zatrjeval odličen slovenski čebelar. Ker sem že mnogokrat prezimoval čebele na čistem kostanjevem medu, pa niso postale gri-žave, prosim vse čebelarje, ki imajo izkušnje s tem medom, da sporoče uredništvu, ali so jim čebele kdaj obolele zaradi tega medu. Cena vosku je 40 do 48 Din po kakovosti Blago precej ponujajo. Pridelali smo ga samo v Sloveniji. Cena medu (ajdovcu in jelovemu) je nespremenjena. Na debelo ga ponujajo po 15 do 18 dinarjev kilogram. Cvetlični med je na debelo nekoliko dražji. Cene veljajo; za domači trg. Uvozno carino na med so v Češkoslovaški z dnem 8. januarja t. 1. zvišali na 448 Kč (760 Din) za 100 kg. Češka uvaža zelo mnogo ameriškega medu. Z visoko uvozno carino namerava zavarovati domače čebelarje proti tuji konkurenci. Čudovita redilna moč mlečka matične žerke. Takoj, ko se črviček iz jajčeca izleže, telita 0-3 miligrama. Matična žerka (črviček) doseže v petih dneh težo 310 do 400 mg, kar je zavisno od pitanja. Peti dan tehta tedaj 1300 krat več nego prvi dan. Novorojeno dete bi doseglo v istem času in pri enako nagli rasti ogromno težo 5000 kg. — Sedaj pišejo, da so opozorili živilske kemike, naj se zanimajo za izredno redilni sok, s katerim pitajo čebele matično zalego. (Bienenvater.) Akcijo za društveni dom srbskega čebelarskega društva v Beogradu namerava društvo podpreti z veliko loterijo'. Za dom so že na razpolago znatna denarna sredstva. Če se loterija posreči, se bo kmalu začelo z zidanjem. Kako že poje Vodnik? — »Sreča te išče, um ti je dan, našel jo boš, ak' nisi zaspan« ... Ali matica človeka piči? Ne vem, ali bi se našel med slovensko čebelarsko bratovščino kdo, ki bi to vprašanje potrdil, če izvzamem g. Frančiška Rojino, bivšega urednika »Slovenskega Čebelarja«, ki mi je nedavno pravil, da ga je neka matica pošteno oklala. Menda jo je držal za krila in pritiskal na hrbet roke, pa ga je usekala, toda ne enkrat, ampak večkrat zaporedoma. Pravil mi je, da ga je prav malo bolelo, še sence ne tako, kakor po če-beilnem piku. Tam, kjer ga je pičila, so nastale neznatne nabreikline, kakor da ga je opikal komar. — Sicer zna »Cimpermanov Francelj« včasih kako tako debelo povedati, da jo lahko zagrabiš z obema rokama, vendar pa stori to le v lovski družbi. Kar se čebel tiče, pa ne pozna šale. Zato o resničnosti dogodka z matico, ki je pikala, prav nič ne dvomim. Sadite češnje! Izmed vseh sadnih vrst je češnja glede na kakovost zemlje najskromneijša. Raste celo na krajih, kjer drugo sadno drevje ne uspeva. Tudi v suhi zemlji ne odmirje. Vrhu tega pa raste naglo An rodi kmalu. — Češnja je za čebele izredne važnosti. Izmed vseh peč-katih sadnih vnst jo čebele najrajši obletavajo, ker jim nudi poleg obnožine tudi mnogo medu, ako je vreme le količkaj ugodno. Ker sad zgodaj dozori, ga je lahko «pečati, kdor ga ima odveč. — Pri nas češnjo premalo sadijo, oziroma jo ponekod sploh komaj poznajo. Tam, kjer rada pozebe, moramo saditi sorte, ki poizno cveto. Razume se, da ga ne bo čebelarja, ki bi sadil divje češnje (črnice), kajti za majhen denar dobiš najboljše cepljenke, — Sadite češnje, kjerkoli morete! Skrbite, da se ta sadna vrsta razmnoži povsod, kar bo v veliko korist čebelam in — čebelarjem. Zlasti čebelarske podružnice naj skrbe, da se bo nasadila dosti te prekoristne sadne vrste. Grižavi panji utegnejo biti sedaj v mnogih čebelnjakih po Kranjskem, zlasti tam, kjer so lani čebele jelko brale. Zima je bila izredno trda in čebele se dolgo niso mogle otrebiti. Komur so čebele obolele za grižo,, ta naj takoj izkuša rešiti, kar se da. Družine, ki so v zelo ponesnaženih panjih, naj, če le mogoče, predene v čiste panje. Močno s trebežem onesnaženo satje naj izmenja s čistim. Panji, ki so zelo oslabeli, si ne bodo zlepa opomogli. Zalo je najbolje, da jih združimo, matice pa prodamo, ako jiih sami ne potrebujemo. —■ Panjem, ki smo jih osnažili in uredili, je treba dati po en liter mlačne sladkorne raztopine (11 vode na 1 kg sladkorja). Potem jih moramo prav dobro odeti. — Močno od treibeža onesnaženo satje pokuhajmo v vosek. Cena medu v Avstriji je povprečno 3 do 4 šilinge, t. j. 24 do 32 Din. Uvoz medu v Avstrijo. Dunajski »Bienen-Vater« prinaša v lanski 9. štev. statistiko o uvozu medu v Avstrijo. Iz statistike je razvidno, da so med dobili večinoma iz Amerike, Uvozili so ga 6689 meterskih stotov v vrednosti 8,400.000 Din; iz Amerike so ga uvozili okroglo 5300 q, ostalega pa do malega iz evropskih držav, med temi največ (588 q) iz Ogrske. Iz Jugoslavije so ga uvozili le 78 q. . . Žalostna slika za evropsko čebelarstvo, najžalostnejša pa za Jugoslavijo! Vilice ali nož za odkrivanje satja? Pri nas je navada, da odkrivamo satje z vilicami. Le redki so čebelarji, ki uporabljajo pri tem po-z nožem, Dasi so bili moji noži zelo ostri in pripravni, se nisem mogel privaditi nanje. Če ni stala na mizi posoda z vročo vodo, da sem nože ogreval, delo ni šlo izpod rok. Uporabljati sem moral več nožev hkrati, da sem izhlajene medjavall z razgretimi. Cvetlični in ajdov med se je 'dal že še odlkrivaiti, ijelov pa me. Sati, zlasti mladi, M so bili zaneseni z gostim jelovim medom, so se pri trcanju hudo poškodovali, ako sem jih odkril z nožem. — Dobro so se noži obnesli pri odkrivanju manjših satov. Nož sem zastavil na enem koncu in ga vlekel proti sebi, da sem nekako z enim samim rezom odkril vso stran sata. Res je, da sem pri tem odrezal tudi precej medu, toda na ta način sem pridobil dosti več voska, nego ga je dobiti pri odkrivanju z vilicami. — Za odkrivanje velikih satov pa nož ni, ker se ne more vsa stran sata odrezati z enim samim rezom. »Kako pa to, da ameriški čebelarji odkrivajo le z nožem?« bi utegnil kdo vprašati. Zato, ker vilic nikdar niso uporabljali in ker imajo v mediščih tako nizke in dolge sate, da se dado z nožem prav lepo odkrivati. Vrhu tega imajo sedaj nože, ki imajo na ročaju pritrjeno cev iz gumija, ki je v zvezi s parnim razvijalcem. Para, ki prihaja po cevi, neprestano greje nož. Če ni, kar pišejo, ameriška raca, je s takim nožem mogoče odkriti po 250 do 350 kg medu na uro. Tudi brez parnega noža in Rietsche-jevih vilic je mogoče med odkrivati. Za ta posel je nekdo v letošnji jeseni uporabljal navadne vilice in je s tem nenavadnim orodjem odkril 700 kg medu. Ta čebelar gotovo ne pozna izreka »Čas je zlato«. To potrjuje tudi dejstvo, da satja ni odkrival., marveč je pokrovce z vilicami razpraskal. Kaj, ko bi ta način odkrivanja obvezno uvedli? Glavni pogoj za uspevanje čebelarske zadruge je zadosten pridelek medu zadružnikov. Zadruga, ki hoče trgovati z medom, ga mora imeti za svoje stalne odjemalce vedno na razpolago. Ne morem si misliti zadruge, ki bi n. pr, samo 1. 1928. lahko postregla s poljubno množino medu, nato pa več let zaporedoma ne. Odjemalci zadruge bi si meatem morali poiskati novih, bolj zanesljivih virov za nakup medu. Zadruga, ki bi med imela na razpolago le včasih, bi ne bila sposobna za življenje in bi morala prej ali slej zaspati. Na Dunaju so čebelarji ustanovili zadrugo, ki si tjie uredila tudi svojo prodajalno medu. Dokler je bilo domačega blaga na razpolago, je zadruga prav lepo uspevala. Toda prišla so slaba leta, domačega medu ni bilo dobiti in zadruga je — hočeš, nočeš — morala med naročiti z Ogrskega, da ije mogla zadovoljiti odjemalce in se obdržati. Avstrijski čebelarji so zaradi tega zagnali velik krik in so vodstvu očitali, da izpodkopuje temelje domačega čebelarstva, ker uvaža tuj med. Zadružniki so sklicali izreden občni zbor in od vodstva zahtevali, da naj preneha z uvažanjem tujin-skega medu. Vodstvo se pa ni dalo ugnati in je čebelarjem povedalo toliko trpkih resnic, da so nezadovoljneži prav naglo utihnili. Na tem občnem zboru so se najbolj proslavili zadružniki, ki sdcer za čebelarstvo niti mezinca ne-čejo dvigniti. Tudi pri nas se vsakih pet let pojavi želja in potreba po zadrugi za vnov£evan)je medu. Takrat je gotovo izredno dobra letina. Kmalu pa utihnejo glasovi: medu ni več dobiti. N e p o rečem, da taka zadruga ni potrebna, vprašam pa vse tiste, ki si jo žele: Kdo naj jo vodi? Kje naj vzamemo požrtvovalnega človeka, ki bi v sedanjih časih prevzel to izredno težko breme nase? Če bi bil trgovanju res vešč, bi si stokrat premislil, preden bi svoje moči posvetil podjetju, glede katerega ne bi imel gotovosti, da se bo obdržalo. Saj manjka temeljnih pogojev. Tudi čebelarji drugih narodnosti so že poskušali z zadrugami, pa so kmalu odnehali. Edinole ogrska zadruga se drži, ker dobiva od države velike podpore. V Zagrebu imaljo zadrugo, ki posluje marljivo in spretno. Pa vprašajte tam, kako se jim obnaša! Veseli so, če je bilanca aktivna in ni treba doplačati! Pa ne pozabimo, da prodaja zadruga tudi vse čebelarske potrebščine in da izvira zaslužek v prvi vrsti iz te kupčije! Vrhu tega plačuje zadruga med povprečno le po 14 Din kg. Kdo od naših čebelarjev bi dal naši zadrugi med za tak denar na razpolago? Tudi Zveza jugosl. čeb. društev pretresa vprašanje ustanovitve osrednje zadruge za vnovčevanje medu za vso državo. Naše kosti bodo že davno trohnele, pa zadruge še ne bo! Pri nas še nismo zreli za taka vprašanja, oziroma tla za to še niso godna. Dokler bo kmetijsko ministrstvo pospeševalo čebelarstvo na tak način in v toliki meri, kakor ga je doslej, in dokler bo med čebelarji tako malo požrtvovalnosti, idealizma in nesebičnosti ter veselja do dela za skupne interese, kakor zdaj, vprašanja ustanovitve zadruge za vnovčevanje medu ne bomo mogli načeti! Izdajatelj za Čebelarsko društvo za Slovenijo in urednik Avgust Bukovec. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Čeč. Cenili čebelarskega orodja in potrebščin, ki jih ima v zalogi blagovni oddelek Čebelarskega društva za Slovenijo v Ljubljani, Jugoslovanska knjigarna, Pred škofijo (poleg stolne cerkve). Predmet Cena Din P 1. Pripomočki za pomirjen je čebel oziroma za varstvo proti piku. Brizgalnica za roje .................. 120 — Euskol (zavitek).................... 5 — Kadilniki (boljši).................... 60 — Kadilniki....................... 50 — Čebelarska kapa s tkanino.............. 50 — Čebelarska kapa, žimnata....... ......... 46 — Pajčolani...................... 25 — Pajčolani z žimnatim vložkom............... — — Čebelarske pipe (pihalnik Dathe)............' . 55 — Razpršilnik za škropljenje čebel z vodo, navaden....... 6 — Razpršiinik za steklenice, zelo učinkovit, tudi za vrtno porabo . 25 — Čebelarske rokavice................... 60 — Samokadilnik »Vulkan«................. 120 — 2. Pitanje čebel. 8 _ Baloni za 1 liter z odprtim podstavkom za pitanje iz medišča . . . 16 _ Baloni za 1 liter z zaprtim podstavkom za pitanje iz medišča . . . 18 _ Pitalnik za A, Ž.-panj iz bele pločevine........... 14 " — 3. Matica, Barva za označevanje matice, garnitura (štiri barve) ...... 12 _ Matičnice (kletke) raznih vrst..... ....... od Din 2-— do 13 _ Matičnice z oddelkom za hrano za razpošiljanje po pošti .... 3 — 4. Točenje, shranjevanje in konserviranje medu in voska. Čistilnik za med z dvojnim sitom, iz zelo močne pločevine .... 130 — Gonilo najnovejšega sistema............... 200 — Leseni obod za dozo za pošiljanje po železnici........ 10 _ Nastavek s taco za odkrivanje satja ob točenju medu...... 140 — i 10 — 10 — Pločevinaste posode za med, a '/ ■ i u ........... 3 — 4 — Isto a 5 kg...... ............... 8 — Pločevinaste posode za med, za 25 kg.......... 40 — 50 — Odtočna štula....... ............. 70 — Pločevinasto sito za čiščenje medu (dvojno).......... 52 — Stekleničica za pošiljanje medu kot vzorec......... 2 50 Pločevinasto točilo, neemajlirano, z železnim okriljem, za 3 satnike 880 — Pločevinasto točilo za 10 okvirov, obojestransko, za velike obrate 2700 — 80 — Vilice za odkrivanje satja................. 20 — 5. Satnice in žičenje. - 6 — Garnitura za vdelavo satnic (dvojni topilnik za vosek, cevka za lepljenje) .... 30 — Cena Predmet Din P Kolesce za vtiranje žice, navadno................... 14 18 — 40 — Satnice, 1 kg........................... — — Svetiljke za zalivanje satnic »Gratze«.................. 40 — Šilo za vrtanje luknjic......-.................. 3 — Topilnik s svetiljko in žličko za lepljenje satnic »Blitz«.......... 40 — — 40 Žica, najfinejša, v originalnem zavitku, 1 zavitek ... ......... 6 — 6, Panj in njega deli. A. Ž.-panj na 9 satnikov z verando................... 300 _ A. Ž.-panj na 10 satnikov z verando................... 325 — Kovinski deli za A. Ž.-panj: 6 -- b) 2 nosilca za matično rešetko, d Din l-50.......... 3 — c) 2 tečaja za vratca, a Din 1-50 ................... 3 — d) 4 tečaji za brade, a Din —-75................... 3 — 8 — 2 — g) 2 zaporici za zaklopnico, a Din. —'20................ — 40 4 — i) kljukica za vratca....................... — 50 j) rešetka za 1 panj, zelo močna, brušeaa............... 12 — Žična mreža za okenca (pocinkana), kvadratni meter............ 36 — Okvirčki za A. Ž.-panje (nezbiti), za komad................ 1 75 Pločevinasta razstojišča, namesto kvačic, za 9 ali 10 satnikov........ 2 50 Matična rešetka) nemškega fabrikata, kvadratni meter........... 120 — Matična rešetka, najfinejša, sestavljena iz palčic, 34X15 cm......... 18 — Zapahi za žrela; 2 — 1 50 7. Pripomočki za delo v in izven panja. 28 _ 25 — 33 * — 25 — 10 — 8 — 8. Razno, 3 _ Jeklena šablona in zabijač (priprava za pritrjevanje kvačic).......... 24 — 1150 V področju osrednjega odbora se je ustanovil poseben odsek za blagovni oddelek, katerega naloga je organizirati nakup in prodajo čebelarskih potrebščin, voska in medu ter na ta način pomoči tako članom kakor društvu. Imel bo v zalogi le prvovrstno blago po zmernih cenah. Čebelarji! Podpirajte to društveno ustanovo s tem, da svoje potrebščine le pri nje; kupujete. Dobrodošli so odseku vsi dobri nasveti in"misli s strani članov.