Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta št. 18 Poštno ček. račun: št. 9-12410 Cena: Posamezna št. L 15 Naročnina: Mesečna L 65 Za inozemstvo: Mesečno L 109 Leto II. - Štev. 3 Gorica - 18. januarja 1950 - Trst Izhaja vsako sredo Ce žab c se ctvožavRi Dvoživke imenujemo one živali, ki toliške volivne liste, Ti so toliko so zmožne živeti v vodi in na suhem. Tozadevno so nam najbolj znane žabe. Nekaj časa prežive v vodi in dihajo kot ribe s nekaj časa pa na suhem in dihajo s pljuči kot suhozemske živali. Riba pa se zaduši na zraku, kaj kor se ptič zaduši v vodi. Kakor pa so žabe dvoživke, tako imamo tudi med našimi sorojaki precej dvoživk, ki živijo v vodi in na suhem, ker bi bili istočasno radi komunisti in katoličani. Saj ne trdi* mo, da so to izšolani in absolutni komunisti, pač pa njihovi sopotniki, prijatelji, sodelavci in volivci. Če bi te dvoživke v našem javnem življem n ju predstavljale majhno družbico sovjetskih kalinov, bi se nanje ne ozirali, ker bi predstavljali pač ve= liko manjšino. Ker pa tvorijo te vr: ste ljudje močan kader komunistič--ne sile med nami, je treba, da tudi o njih spregovorimo. To ne bo prvič, pa morda tudi ne zadnjič, ker so to posebno trdoživa bitja. Vprašal me boš, kdo so te žabe med nami. 1) Prvič so to tisti, ki bero ko* munistične liste, ali pa tudi take, ki širijo komunistične nauke. In teh je največ! Danes je učeča cerkev tozadevno jasno spregovorila. Najs prej papež kot vesoljni poglavar sv. cerkev, nato naši škofje z jasno in odločno besedo ter navedbo listov, ki so prepovedani in jih nikdo iz* med katoličanov ne sme brati brez dovoljenja. Za pravega katoličana je to končno odločilna beseda. Pa dobiš še vedno ljudi, ki hodijo k maši in spovedi, pa te liste stalno bero in naročajo. In vendar je tukaj listi uradni: ali si ali nisi. Za vernika tu ni izgovora. Če kdo pravi, da mora pa vedeti kaj pišejo, je podoben onemu, ki je sklenil, da mora vedeti, kako je na onem svetu ter šel in se na hišne duri obesil. Res je izves del, kako je na onem svetu, toda vmes je bil samomor. Zopet dobiš ljudi, ki vedo za prepoved pa zani: kajo Cerkvi pravico tozadevno odločati. Ti so že toliko okuženi, da zanikajo Cerkvi učeniško in postavos dajno oblast in so tako že izven Cerkve, če ravno še vedno silijo vanjo. Vsem tem kličemo: le žabe so dvoživke! 2) Drugič so to tisti, ki sodelujejo pri komunističnih prireditvah, igrah in društvih. Izgovarjajo se največ> kral z delom za narod. K lem »zves st im« narodnim delavcem spadajo zopet skoro večinoma le tisti, katere smo označili pod prejšnjo točko. Kdor njih listov ne bere, za to delo ne ve. Pa tudi če bi to ne bilo res, vprašajmo se, ah toki ljudje res delajo za narod? Karkoli komunist, prirejajo in javno delajo, ne delajo in prirejajo za okrepitev narodne za= vesti, ampak za širjenje komunizma na svetu. Vse jim je le sredstvo za to idejo! To vedo danes ie vsi za* vedni katoličani. Le žabe, ki so dvo« Živke, se tega ne zavedajo! 3 Tretjič so to tisti, ki gredo z jut truj k maši, potem pa na volišče, kjer oddajo svoj glos od komuni: stov določenim kandidatom, čeravno imajo na omreženi od komunistične propagan; de, da ne vedo, da s tem korakom uničujejo sebi in potomcem socialno, škrgami, \ narodno in versko dobrobit. Človek bi ne verjel, da je to mogoče pri ljudeh, ki molijo Boga, ljubijo svojo zemljo in pravo socialno pravičnost na zemlji. Ptice, svobodne kraljice zraka se zaduše v mokrem kraljestvu vode. Le žabe so dvoživke! 4) četrtič so to tisti, ki skrbe za svoj ljubi vsakdanji kruhek. Kdor me plača, temu služim! Če je to njihova življenjska vodilna ideja, so že najmanj upravičeni smatrati se v srcu za katoličane. Zaradi tega mat terialističnega pojmovanja živi jen ja so v bistvu docela pravi komunisti in jim ime dvoživk ne pri sto ja več. 5) Na zadnjem mestu so strahopetci. Da se kdo boji, ki je že pod knuto komunistične države, to razumemo. V demokratični državi nam je pa ta strah nerazumljiv. Zalo, da greš lahko obdelovat zemljo onkraj državne meje, ti ni treba brali kot munističnih listov, peti na komuni: stičnih odrih in voliti komunističnih kandidatov, kar je itak tajno, Tudi zate velja: le žabe so dvoživke! Bodo pa še drugi vzroki, ki jih du-nes nočemo preiskovati. Rečemo pa tole: v eno izmed gori navedenih kategorij spada še veliko naših ljudi. In vedno bolj se nam vsiljuje pre--pričanje, da to niso več dvoživke, ampak že pravi brezverski in meds narodni komunisti, k’ pa se ne moret jo še otresti popolnoma vseh starih tradicij, kar jim partijci odpuščajo, ker upoštevajo dedno obremenjenost, katere se bo rešil šele prihodnji rod. Vendar pa naj se vsi ti zavedajo: le žabe so dvoživke/ Raznarodovanje slovenske dece in uničevanje slovenskega šolstva Ravnatelji slovenskih šol v Gorici so dne 16. jan. prejeli sledeči odlok: Prosvetno ministrstvo z ukazom št. 110/76 od 13. jan. soglaša, da so to šolsko leto 1949-50 izjemoma lahko vpisani v zadnje razrede raznih osnovnih in drugih šol s slovenskim jezikom (peti razred ljudske, tretji strokovne, tretji srednje, peti gimnazije, tretji liceja in četrti učiteljišča), ki poslujejo v tej pokrajini, učenci otroci optantov za italijansko državljanstvo. Učencem, ki obiskujejo druge razrede je nasprotno vpis prepovedan in mora Vaše blagorodje v teku 18. januarja poskrbeti za njihovo odstranitev. Ti učenci se lahko všolajo na enake šole z italijanskim jezikom. Šolski skrbnik Zgornji dekret, ki je že po svoji sestavi neprijazen in oduren, nas je užalostil in presenetil. Užalostil nas je, ker v bistvu odklanja vse naše stvarne in tehtne objasnitve k nesrečnemu ukazu od 25. nov. 1949, s katerim se pričenja rušenje slovenskega šolstva v Italiji. Namesto prijateljskega razumevanja — trda zavrnitev. Presenetil nas je, ker je z grobo kretnjo razgalil vse namere, zatajil vsa svečana zagotovila o zaščiti naših manjšinskih pravic in presekal vse možnosti sožitja in znosnega sosedstva. Sklicujoč se na formalizem mirovnih pogodb pred vso svetovno javnostjo sankcionira raznarodovanje slovenskih otrok. Ne bomo iskali besed, da bi obsodili to krivico, — obsodila jo bo zgodovina. Razgled po svetu o njegovo šesto ministrstvo. De Gasperi je šel takoj na delo. Najprej je imel povetovanja vodilnimi osebami lastne stranke. V nedeljo popoldne je pa začel razgovore z liberalno, republikansko in socialistično Sa-ragatovo skupino, ki so tvorile skupaj z demokrščansko stranko prejšnjo vladno koalicijo. Ti razgovori in številna druga posvetovanja se sedaj nadaljujejo. De Gasperi želi ustvariti trajno vlado, zalo hoče doseči sporazum v vseh bistvenih točkah vladnega programa. Poleg tega delovnega programa povzroča precej preglavic tudi določitev posameznih oseb; tudi v tem pogledu je mnogo spornih točk. Zato bo razplet krize trajal najbrže še več dni. De Gasperi sam se je baje izjavil, da bo za sestavo nove vlade potreboval 10 dni. Ital. vladna kriza v ameriški luči Ugledna »New York Herald Tribune« razpravlja o vzrokih, ki so dovedli do sedanje italijanske vladne krize in pravi: »Odstop ministrskega predsednika De Gasperija in njegove vlade ne pomeni za Italijo nobene resne nevarnosti, ker je kriza, ki so jo zavlačevali že od odstopa socialističnih članov vlade v lanskem oktobru. De Gasperijev položaj je nenavaden. On sam ima v parlamentu večino že zaradi moči svoje stranke in zanimivo je, da je kljub temu sestavil koalicijsko vlado popolnoma prostovoljno in ne morda iz kakšne potrebe. Medtem ko se dan ji položaj v parlamentu ni nič kaj posebno nevaren, pa so toliko bolj težavne druge zadeve, ki jih mora Italija rešiti. Poleg tega pa je v različnih italijan skih strankah stalno trenje in preosnavljanje in je zato v veliko državno korist, da si Italijani zagotovijo vladno politiko na čim širši osnovi. Komunisti so doživeli v Italiji Razplet vladne krize Naša domneva, da se bo zaradi Somalije pričetek vladne krize zavlekel, se ni uresničila. Vprašanje o upravi Somalije, ki je bilo v razpravi pri pododboru Varnostnega sveta v Ženevi, se je izkazalo za bolj zamotano kot | J)e Gasperiju ostavko, je izgledalo. Šele te dni se je v tem pododboru dosegel sporazum glede ustavnih pravic, ki jih bodo imeli Somalci pod za- bila zadnja seja min. svita, na kateri je bil odobren finančni proračun za leto 1950-51 in je notranji minister Scelba poroča o dogodkih v Modeni, kjer je bilo pri komunističnih demon straeijah ubitih 6 delavcev. Po končani seji so vsi ministri pred razne neuspehe deloma zato, ker je Italija pretežno katoliška dežela, deloma pa zaradi enotnosti njihovih nasprotnikov, ki so vsi zbrani okrog močne krščanske stranke.« Volitve v Angliji Kot je že pred dnevi razglasil angleški ministrski predsednik r se bodo volitve v angleški drž. zbor vršile 23. februarja. Volivne priprave so zato v polnem teku. Stranke so imenovale že nad 1800 kandidatov, med katerimi je okoli sto žensk. Pričenjajo se volivna zborovanja, prav tako pa se pojavljajo volivni lepaki in letaki. Ker so volivna okrožja precej spremenili, je še težje napovedati volivne izide kakor sicer. Volivna okrožja so namreč zaokrožili tako, da bo vsak poslanec po možnosti predstavljal 60.000 volivcev. Schuman v Nemčiji Francoski zunanji minister Schuman je obiskal zapadno Nemčijo. V nedeljo 15. t. m. zjutraj je dospel v Bonn, kjer je sedež nemške vlade. Posetil je parlament in univerzo, na kateri je svoječasno študiral. Pozneje je imel na gradu Emrich, kjer stoluje francoski visoki komisar za zapadno Nemčijo, dolg razgovor s predsednikom nemške republike Adenauerjem. Predmet lega zaupnega razgovora, pri katerem ni bilo nobene priče, je bilo po poročilih listov vprašanje Posarja, vprašanje Porurja in sprejem Nemčije v svet Združene Evrope. Iz Bonna se je odpeljal Schuman v Berlin, kjer se je med drugim sestal z vodilnimi osebnostmi vseh štirih okupacijskih sil. Schumanov obisk Nemčije ocenjuje politična javnost zelo različno. V eni stvari so si pa vsi edini: napravljen je bil prvi korak za zbližan je dveh starih nasprotnikov. Stoletnica rojstva škofa Jegliča Poleg imena Antona Martina Slom* | 22. maja 1898 zasedel Anion šeka bo v zgodovini našega naroda j ventura Jeglič. Bonat upno ital. upravo. Ta sporazum mora sedaj odobriti svet Združenih narodov, in bo prišel komaj nalo pred italijanski parlament. Zato je min. predsednik De Gasperi že 12. t. m. predložil _________ predsedniku republike ostavko razpolago narodne in k*-- celokupne vlade. Prejšnji dan je Predsednik republike je v svr-ho rešitve vladne krize po parlamentarnih običajih takoj pričel s posvetovanji. Povabil je k sebi predsednika senata, predsednika zbornice, vse predsednike bivših vlad, nato pa še načelnike vseh političnih strank, tudi opo-zicionalnih. Po vseh teh razgovorih je predsednik republike v soboto 14. t. m. poveril zopet De vedno blestelo tudi ime Antona Bot naventure Jegliča. Zato smatramo za svojo dolžnost, da si prikličemo v spomin ime tega velikega škofa ob stoletnici njegovet ga rojstva. Rojen je bil namreč v Regunjah na Gorenjskem dne 29. maja 1850. Po dovršenih šolah je bil dne 27. julija 1873. posvečen v duhovnika. Malo pozneje je na Dunaju promoviral za doktorja bogoslovja in po kratki zaposlitvi v Ljubljani ga je vrhbosenski nadškof Stadler pot zval za kanonika novega stolnega kapitlja v Sarajevu. Tu je uspešno deloval na cerkvenem in šolskem polju. Njegovo udejstvovanje je bilo tat ko odlično, da je bil dne 12. sept. 1897. v Sarajevu posvečen za pot možnega škofa vrhbosenskega. 7 oda za to visoko službo mu je bilo odlot čenega le malo časa. Ljubljanski vladika Missia je bil leta 1897 imet novan za goriškega nadškofa. Izpraz■ Gasperiju sestavo nove vlade, ki njeno mesto v Ljubljani pa je dne Po velikem Missiju nastopi še večji Jeglič. V dolgi dobi svojega škofo* vanja — nad 30 let — je tako glo> boko posegel v> duhovno, versko in kulturno življenje ne samo svoja velike škofije, ampak celega našega naroda, da mu skoro n' para v naši zgodovini. Nimamo namena ne prot štora, da bi tu razvili sliko njegovet ga delovanja. Veliki kat. shodi, za> vod sv. Stanislava, novi razcvit veu skega življenja in najrazličnejših ver* skih organizacij, visoki podvig verska zavesti in katoliške kulture, kat. ti> ska, mladinskih organizacij — to so ona polja, na katerih je ustvarjal čut dovita dela in jim posvetil svoje vet like moči, vse do svoje visoke rosti. Mi se klanjamo ob stoletnici nje• govega rojstva spominu tega velikega može, v prepričanju, da gre danes njegovo delo skoz strašen ogenj pret izkušnje, iz katere bo pa tudi izšlo v zmago vse prekaljeno v tem sfrašt nem požaru. TRETJA NEDELJA PO RAZGLAŠENJU Iz svetega evangelija po Mateju Ko je prišel Jezus z gore, so ga spremljale velike množice. In glej. pristopil je gobavec, padel predenj in rekel: »Gospod, če hcčeš, me moreš očistiti«. .Jezus je stegnil roko, se ga dotaknil in rekel: -»Hočem, bodi očiščena. In takoj je bil očiščen od gob. In Jezus mu je naročil: »Glej, da nikomur ne poveš, ampak pojdi, pokaži se duhovniku in prinesi dar, ki ga je zapovedal Mojzes, njim v pričevanje.a — Ko je pa prišel v Kafarnaum, je pristopil k njemu stotnik in ga prosil: »Gospod, moj služabnik leži do- j j na mrtvouden in zelo trpi.a Je- j zus mu je rekel: »Pridem in p. jili je objavil »Bezbožnik«, najdemo poleg Boga Očeta in Kristusa, sklo: njenih pred kapitalisti, in poleg Mas rije, neskončno mnogo slik, ki pred: st avl j n jo papeža v obliki polipa, pajka, konja, ki vleče kapitalistični voz, v obliki razdraženega psa ali svinje, ki ima glavo pokrito s papeško krono). V predgovoru izraža avtor prepričan je »Zveze borbenih brezbožni: kov«, da je papež glavni, če ne celo edini nevarni nasprotnik brezboštva; ista misel se kakor rdeča nit vleče tudi v vseh drugih knjigah te vrste. Prav tako neredko srečamo ilustra: cije ali karikature, ki kažejo, kako papež koraka na čelu ne le katoliške duhovščine, ampak tudi pred vodite* Iji ločenih cerkva. G. Gurjev razpravlja v svoji knji: gi »Kopernikovo herezija« tudi o Giordanu Brunu in 'Galileju. Papeš-tvo je še posebno vzeto na piko. V predgovoru pisatelj pripominja, da hoče napraviti uslugo »čistemu brez: božju«. Spušča se v nekako bogo: slovno razpravljanje, braneč n. pr. te= zo, da gibanje zemlje okrog sonca temeljno ruši dogmo o odrešenju. P» tej dogmi je človeški rod na zemlji središče in predmet odrešenja.; zna: nost pa je mnenje, da je zemlja sre: dišče sveta, dokončno zavrgla. »Člo: veški rod na zemlji je le eno izmed mnogih človeških mravljičč, raztre: šenih po vsem neskončnem vsemirju. (str. 47)«. Pisatelj misli, da je neupa--metno verjeti, češ da je »bogu kaj mar za usodo tako ničevega in majh: nega drobca prahu«, kot je naša zemlja. Gurjev misli, da je s tem otročjim razpravljanjem uničil kr: ščanstvo in papeštvo. Tovariš Lukačevskij piše v pred: govoru knjige »Leninove misli o ve: ii«, da »ni podlega fašističnega de: janjo, ki ga ne bi pohvalil in blago: slovil papež in drugi voditelji cer: k v e.« (Državna protiverska izdanja, Moskva 1934). Protiversko usmerjene so tudi vse sovjetske knjige o vedenju in vzgoji. Naj služi kot primer revija: »Sovjet: skoje studenčestvo« (febr. 1938)t kjer v članku z naslovom: »Višja šola brezbožja« piše, da so papeži »krvo: sest«, »zločinci«. Prizanesli niso niti mladini. Mnogo ruskih knjig je namenjenih širjenju brezboštva med mladino. Že naslovi sami teh knjig veliko povedo: »Prav: Ijtca o Kristusu«, »Gospodovi psi«, Križarska vojna« (Pija XI.), »Za znanost«, »Proti veri« itd. 7 udi na: men cele vrste časopisov je, zadušiti že prve kali vere v srcih nedolžnih otrok. Ko so pisatelji zapazili, da so protiverski govori za mladino dolgo--časni, so začeli pisati knjige razgo: v o rov in kratkih odrskih predstav, da bi tako pritegnili pozornost m la: dine. V teh knjigah najdemo med drugim tudi prizor, ki v njem deček pripoveduje, da njegova mati joka, če ji raztrga kako sveto podobo. Pravi, da ga vznemirja materin jok. Starejši deček ga vzpodbuja: »Pljuni svojo mater, ker je reakcionafka!« Drug prizorček n. pr. kaže, da je ne: spametno verovati v Boga, ki je umrl in vstal. Razume se seveda, da je po: gosto v teh prizorih predmet pon/že: vanja in smešenja tudi papež. Z druge strani se zelo trudijo, da bi našli čimbolj učinkovit način pro* tiverskega delovanju med mladino. Predlagajo naslednji način: ne smeši otroka, ki je veren, ker na tak način si ga le še bolj odtujiš, go užališ in postane zakrknjem; osmeši dečkovo er o, dokazuj, da je vera izmišljoti: na; s tem mu i>odereš temelj, ki na njem stoji vera, in cilj je dosežen. (Protiverska dejavnost v šolah, Sa= mara 1931.). (Dalje prihodnjič) Koledar za prihodnji teden 22. januarje. NEDELJA. Iretja po razglašenju. — Vincencij (Vinko, Cene), muč. 23. PONEDELJEK. Rajmund, sp. Marijina zaroka« 24. TOREK. Timotej, škof. Bil je učenec sv. Pavla, katerega je tudi spremljal na misijonskih potih. Pa» vel ga je posvetil in postavil /a škofa v Efezu v Mali Aziji- Njemu je Pavel pisal dve apostolski pismi, v katerih ga poučuje o škofovskih dolžnostih. 25. SREDA. Spreobrnjenje sv. Pav« la. Čudoviti dogodek je opisan v Apostolskih delih v 9. poglavju, llu« di preganjalec vere je postal zdaj goreč misijonar. — Ta Pavlov god štejemo po domačem koledarju med »sredozimce«; dan se je že potegnil in najhujši del zime je ven. 26. ČETRTEK. Polikarp, škof mu* čcncc. — Pavla, vdova. V PETEK. Janez Zlatoust, c. uče« nik Bil je nadSkof v Carigradu in posebno sloveč cerkveni govornik. 2S SOBOTA. Peter Nolask, spozn. Leto II. - Štev. 3 KATOLIŠKI GLAS Stram 3. Kulturni obzornik I. Slovenski kulturni večer v Gorici Dne 4. januarja 1950 smo imeli za povabljence prvi slovenski večer v »Domu Brezmadežne« v Gorici. Pester spored je napolnil malo dvo* rano. Po uvodnem programatičnem govoru je mešani zbor lepo zapel narodno: »Gozdič je šc zelen« Nato smo slišali primerno recitacijo, ka* teri je sledila osrednja točka tega prvega večera: spominski govor za petletnico smrti Joškota Bratuža in Jankota Kralja. Predavatelj je med veliko pozor* nostjo vseh navzočih v lepih besedah orisal življenje in delo teh dveh na* tih kulturnih delavcev. Za lepo in uspelo revokacijo smo mu iz srca hvaležni. Chopinova: Marcia funebre na glasovirju je zaključila lepo uspe* li večer. Prirediteljem smo hvaležni in tež* ko pričakujemo prihodnjega večera. IV. Slovenski kulturni večer v Trstu Zanimivo predavanju iz moderne tehnike V torek dne 10. t. m. je predaval g. prof. inž. Košir Janko o čudežih sodobne tehnike. Predavatelj jc tež* ko doumljive najnovejše iznajdbe na tehničnem polju na poljuden način pojasnjeval številno zbranemu občin* stvu s skioptičnimi slikami. Marši* kdo je prvič videl na platnu peni* cilin — to čudežno zdravilo moder* ne medicine. Nič manj zanimivo ni bilo gledati atome v raznih oblikah in slišati predavateljeve pojasnittve. kako se ti najmanjši drobci kake snovi razbijajo v ameriških tovarnah in pri tem ustvarjajo silno energijo, ki je. stisnjena v atomskih bombah zmožna uničiti milijonska mesta. Na koncu enournega predavanja je pre* davaitelj prav tako poljudno in ra* zumljivo pojasnjeval še slike o ra* darju ___ tem vsevidnem čudežnem očesu. Povedal je, kako je ta tehnič* na iznajdba iz druge svetovne vojne rešila Anglijo in premagala najprej nemško letalsko premoč v napadih na London, potem pa neusmiljeno pomagala uničevati nemške podmor* nice in bojne ladje. Predavatelj je bil zaslužno nagra* jen z dolgim ploskanjem poslušal* cev, ki so znova odšli iz dvorane Slovenske prosvete z vročo željo, da bi se novi kulturni večer čimprej povrnil in da bi svoje kulturno ob* zorje čimbolj poglobili in razširili. Po že določenem sporedu bo pri* hodnji kulturni večer (V.) dne 24. januarja ob 7.30 uri kot navadno v ulici Risorta 3. Predaval bo1 g. žup* nik Marjan Živec o svetem letu. Predavanju bo dodanih tudi nekaj glasbenih točk in filmskih prikazov, kar bo gotovo krog poslušalcev še bolj pritegnilo k zanimanju. Gospodarski listek Povojni razvoj gospodarstva v Italiji Vojna je gospodarska nesreča za vse države, ki se je udeležijo. N ih* če ne pridobi, ne zmagovalec, še manj pa premagani. Stroški med voj* no in po vojni daleč odtehtajo vsako vojno odškodnino, katere premagani navadno itak plačati ne more. Italija pa je bila v zadnji vojni tepena in človek bi pričakoval, da je njeno go* spodarstvo posebno razruvano. Če pa trezno premislimo spodaj navedene številke, bomo videli, da temu ni tako. Danes, po petih povojnih letih, je Italija zacelila mnogo vsled vojne in poraza dobljenih ran, precej si je opomogla, svoje gospodarstvo obno* vila, četudi z dobrohotnostjo in po* močjo zmagovalcev, predvsem A* menke, V zadnjih treh letih do konca 1. 1949. nam kaže italijansko gospodar* stvo v primeri z letom 1938., zad* njim rednim predvojnim letom, na* slednjo sliko: Za podlago je vzeto leto 1938 * 1. 1947 1948 1949 obtok bankovcev------------------ bančni krediti gospodarstvu — hranilne vloge —----------------— plačani davki ------------------- cena zlata — — — —- — — tečaj delnic--------------------- cene na debelo —----------------— cene življenjskih potrebščin delavske plače----------------- LETO 1938 - 100 industrijska proizvodnja — število brezposelnih — 39 43 22 30 39 13 20 28 32 39 32 40 38 17 18 — — 60 57 48 — — 53 49 48 54 55 87 95 103 — 232 221 217 GOSPODARSTVO NA BAZI 50. Večkrat slišimo, da se mora ure* diti italijansko gospodarstvo na bazi — podlagi »50«. To pomeni, da bi danes vse blago, vse plače in sploh vse, kar ima za podlago denarno vrednost, to je liro, moralo biti pet* desetkrat višje kot leta 1938, ko je ista vrednost vzeta za »1«. Če pogledamo zgornje številke, ugotovimo: 1) Obtok bankovcev še ni petdeset* krat višji kot 1. 1938. Se pa sicer na* glo bliža. 2) Bančni krediti gospodarstvu tudi še niso dosegli podlage 50, a se tudi bližajo. 3) Hranilne vloge so za malo pre* segle polovico podlage 50, a vidi se, da ljudje zopet varčujejo, da zopet verujejo v liro. Zanimivo pa je pri* merja/ti višino vlog s prejšnjo postav* ko, to je z bančnimi krediti. Slednji so bolj narastli kot vloge. Ker pa banke lahko' dajo kredite samo iz razpoložljivih sredstev, niso" mogle zadostiti povpraševanju samo s po* rastkom vlog, /temveč očividno z ino* zemskimi posojili bankam ali iz ra/.* položljivih sredstev iz Marshallove* ga plana. 4) Pri plačanih davkih se vidi v zadnjih dveh letih velik porast, a smo še daleč od podlage 50. 5) Cena zlata je sorazmerno nizka v primeru z letom 1938., to pa zaito, ker je bila takrat cena zlata v Italiji sorazmerno visoka vsled italijanske avtarkične politike, oziroma sankcij. 6) Delnice so še sorazmerno nizke v tečajih in na podlago 50 se sploh ne bodo mogle dvigniti, kar pomeni, da so kapitalisti precej izgubili: naj* bolj prefrigani seveda niso izgubili, pač pa zaslužili. 7) Cene na debelo in življenj* skim potrebščinam so danes najbližje podlagi 50, a so bile že višje. Očivid* no ne primanjkuje blaga, lakota po blagu je nasičena in na razpolago so velike zaloge. Ker pa vsled brezpo* selnosti pada kupovalna moč širokih mas, se opaža padanje cen. 8) Delavske plače so nad podlago, kar pa ne pomeni, da so črezmerno visoke, temveč da so bile 1. 1938 črezmerno nizke. Saj visoke tudi da* nes niso in slabo živijo družine, kjer zasluži samo eden. 9) Številke glede industrijske pro* izvodnje pravijo, da je italijanska industrija v glavnem obnovljena, saj je proizvodnja danes višja kot pred vojno. Je sicer res, da stojijo neka* tera industrijska podjetja, posebno ona, ki so delala v vojne svrhe, zato pa so se razvila druga. 10) Številke glede brezposelnosti kažejo več kot podvojitev števila brezposlnih napram 1. 1938. Še več pa bi bilo brezposelnih, če se ne bi v povojnih letih izselilo mnogo delav* ske sile. Vojna odškodnina Zelo težko gospodarsko vprašanje za Italijo je vprašanje vojne odškod* nine. Italija mora plačati vojno od* škodnino nekaterim državam zmago* valkam, in sicer Rusiji, Jugoslaviji, Grčiji in Albaniji. Ta odškodnina presega za nekoliko 500 milijonov dolarjev. Plačilo itega zneska ne dela Italiji posebnih skrbi, ker bo ta dolg plačan s trgovinskimi dobavami in dobi Italija toliko letno iz Marshal* lovega plana. Težje pa je vprašanje plačila voj* ne odškodnine lastnim državljanom. Ta bi morala znašati okoli 8.000 mili* jard lir. Te svote Italija ne bo mogla plačati, zato morejo vojni oškodo* valci pričakovati samo delno povra* čilo vojne škode. Prav pa bi bilo, da bi vsaj ubožnejši sloji dobili povr« njeno škodo v celoti. Na drugi strani pa zopet ni prav, da trpijo škodo samo vojni oškodovanci in da ne pri* spevajo k plačilu te škode /tisti, ki niso pretrpeli nobene vojne škodo ali pa so celo v vojni zaslužili. Torej ima vprašanje vojne škode dve lici: gospodarsko in moralno. Zaključek Če zaključno pogledamo gospodar« stvo Italije, ugotovimo, da se je po vojni hitro opomoglo, da je zboljša* nje vidno iz leta v leto. Zaradi tega je skoraj verjetno, da bo Italija go* spodarsko stala na trdnih nogah, ko bodo po dveh letih usahnile ameriške podpore iz Marshallovega plana. Goriška škofija in sveto leto Nekaj novic za sveto leto Goriško škofijsko romanje bo obiskalo Rim in Assisi v mesecu septembru. Potovali bodo s posebnim vlakom. Pogoji so sledeči: prvi razred: potovanje v vagonih 2. razr. in prenočevanje po hotelih lir 28.000; drugi razred: potovanje v vagonih 3. razr. ter prenočevanje po raznih zavodih v sobicah po 1 ali 2 postelji, stroški 17.000; tretji razred: prenočevanje po zavodih v manjših skupinah, stroški 15.000; četrti razred: prenočevanje po zavodih v večjih skupinah, stroški 13.500; peti razred: prenočevanje v šotorih, cena 10.000. V omenjeni vsoti je zapopadeno poleg vožnje z vlakom in prenočevanja še hrana za čas bivanja v Rimu, prevoz z avtobusi po Rimu in v Assisiju ter vpisnina in romarski zavitek. Za hrano med vožnjo bo moral vsakdo poskrbeti sam. Zadnji razred je samo za moške. Poleg te so dane še druge možnosti: ali hoče kdo imeti samo vožnjo ali samo prenočevanje itd. Za to pa se je treba obrniti na domačega župnika ali pa naravnost na škofijski odbor v Gorici na škofiji. Kdor bi želel potovati sam zase za sveto leto v Rim, naj se prav tako obrne na svetoletni odbor na škofiji, kjer bo dobil romarsko izkaznico, ki mu je potrebna za 40 °/o popust na železnici in za avdienco pri sv. očetu. Nove župnije v Trstu Od 1. oktobra dalje deluje nova župnija sv. Terezije v ulici Manzoni. Področje je spadalo do sedaj pod župnijo sv. Vincencija. Za župnega upravitelja je bil imenovan č. g. Alojzij Carra. Dne 8. januarja je tržaški škof slovesno otvoril novo župnijo sv. Družine pri kapelici v ulici Vasari. Do sedaj so za ta okraj skrbeli frančiškani. Za župnega upra* vitelja je bil imenovan č. g. Jožef Sisti. S tema dvema novima župnija* ma ima tržaško mesto sedaj 18 župnij. Na božič so frančiškani iz ulice Rossetti blagoslovili novo kapelico pri sv. Alojziju in izročili skrb za dušno pastirstvo v tem okraju svet* n im duhovnikom. Oskrbo je prevzel č g. llmil Gamboso. Dopisi Medana V zvezi z zadnjim poročilom o smrtni nezgodi tovarišice Sirk * Buži* nel, o ubijstvu miličnika in o sa* momoru tovarišice z bloka, moramo dodati, da se je pogreb tovarišice Amalije vršil sicer mimo cerkve a brez duhovnika, pač pa z zvonenjem cerkvenih zvonov. — Da je pogreb šel mimo cerkve jc bilo treba sicer napraviti dolg ovinek in podaljšati pot vsaj za 2/3, toda bilo je za* doščeno komunističnemu napuhu. ■— In doslednost, ki so jo pokazali ko* munisti z zvonjenjem posvečenih in cerkvenih zvonov? Moramo pa po* vedati, da je tak pogreb zahteval predvsem nečak pokojnice, Darko, in da je domačim bilo hudo . . . Uboga raja! Tovarišica z bloka in njen ljubi* nec pa sta bila na tiho odpeljana nc* znano kam. PIERRE L' ERMITE Kako sem ubila svojega otroka Vlak jc zažvižgal in jih je ponesel proti Nantesu. Yholdyjcva gospa je sedla k svoje* mu sinu, ga prijela za roke in ga začela pregovarjati. Dejala jc, kako dilno neprijetno ji je bilo ujčevo go* v urjenje in njegovi sirovi dokazi, s katerimi prav nič ne soglasa. Ven* dar bi rada dopovedala Dominiku, da je njegovo stanje popolnoma raz* lično od drugih njegovih vrstnikov. »Poglej, ti si oženjen! Drugi niso. To jo velikanska razlika! Zato tudi čisto lahko prideš v rezervo! Da, da, v rezervo!« »Saj razumem, da mlad človek, ki ima obe roki čisto prosti, lahko dela, kar hoče in drvi. v prve vrste na bojišču. To je njegova dolžnost, če* tudi so težko loči od svojih dragih. Pri tebi pa ni tako! Zatcgatclj tudi ne zahtevam, da bi šel sam prosit, naj te pošljejo v zaledje, kakor je storilo nemalo najboljših mladeničev. Poglej, mali Nodus je prišel k top* ničarjem in je sedaj prav daleč od bojišča; veliki Zelier se je zrinil v tajništvo vojnih letal v Pariz. Bo* jišča niti od daleč ni videl, v Nan* tes pa prihaja v takšni uniformi, da se kar blešči!« »Toda, ne misli, da jaz isto zah* tevam od tebe. Ne! Edino to želim in tega te prosim, nikar ne sili čez zid, s katerim te hočejo srečne oko* liščine zavarovati pred bojiščem. Ni* kar ne sili v gotovo smrt, ko se ji lahko izogneš!« »In končno mislim, da imam kot tvoja mati pravico, da te posvarim in opozorim na to, da včasi ena dolžnost drugo lahko nekoliko popra« vi in predrugači! Saj smo vendar ljudje, ali nc? In menim, da nihče ne more nič očitati materi, če takšne razloge razodene in poudari pred svojim ljubljenim otrokom!« »Gotovo, da ne! Zato bodo pa meni lahko očitali, ker sem vas po« slušal!« žalostno odvrne Dominik. Sr* ce se mu je hotelo razklati od bo* lečine, ko je videl, kako se vse gr* madi okoli njega in ga skuša odvr* niti od dolžnosti, ki ga kliče na bojišče. Druge obrambe ni imel proti svoji materi, razen besed, ki mu jih je narekovalo srce; in s temi se je branil, rekoč: »Kaj pa dolžnost? Domovina kliče vse, bogate in revne, omožene in samske, učene in nevedne. Pred do* movino so vsi enaki, vsak mora dati svoj veliki davek v krvi, in samo ona ima pravico, odločati, kdo bo moral najbliže gledati smrti v obraz!« »Ali, preljubi otrok, saj ničesar drugega ne zahtevam od tebe! .. . Daj, naj domovina sama določi, kam pojdeš! . .. Nikar je ne sili k odlo* čitvi, saj praviš, da je to edino njena pravica! ... Če te pošljejo na tako mesto, kjer je manj nevarnosti, vedi, da to ni nikakšna sramota — še mar* sikdo je mojih misli — in da so vojaki enako potrebni na vseh me* stih, ako hočemo, da se bo vojska dobro držala.« »Mama, ko bi vi vedeli, kako me mučite!« Prišli so v Nantes. Nad mestom je ležala noč . . . Ve* likanski kolodvor je nudil pošasten pogled. Na peronu se ja trlo voja* kov; nekateri so stali, drugi sedeli, tretji ležali, zleknjeni kar po asfalt* nem pločniku; za zglavje so imeli prtljago. Zdaj pa zdaj je predrla to nočno temoto velika svetilka na orjaški lokomotivi, ki je počasi, skoraj slo* vesno, zavozila na pokriti kolodvor. Iz vagonov se je prikazalo najprej nekaj navadnih ljudi, zatem pa vo* jaki, vojaki brez konca in kraja... Prisopihal je prvi vlak ameriškega Rdečega križa. Razložili so nosilnice, na katerih so ležali mladeniči, ki so jih pred enim ali dvema dnevoma pobrali na bojišču. NekateTi so le* žali ko mrtvi, druge je stresala mrzlica, drugim zopet so se rdečile krvave obveze; prenekateri je bil bre‘z roke ali brez noge, kar se je dalo razbrati s posebnih listkov, ki so bili pričvrščeni na nosilnicah. Mlade bolničarke so jih že priča* kovale in na vsako nosilnico spustile kakšen dar: ta je dobil škatlico čo* kolade, oni sveženj cigaret ali šopek lepih cvetlic . . . človeku je srce kar zakrvavelo, ko se je ozrl na toliko število po* habljenih mož, ki so se vrnili na* ravnost z bojišča ... Lolita je samo gledala in gledala... Nenadoma se zdrzne in kakor ra* njena ptičica zašepeče Dominiku: »Saj boš naredil, kakor ti je ma* ma svetovala? Oh, kaj ne, da boš? Ali mi obljubiš?« »Preljuba moja Lolitica! ... Lepo te prosim, ne bodi še ti /takšna! ...« »Toda! ...« »Da, da/, saj sem vedel... Tudi ti imaš pravico, da poveš svoje . ., Razodeni, kar ti leži na srcu!« »Morebiti mnogo več, kakor ai misliš, Dominik!« »Kaj hočeš reči?« N o v i c e Opozorilo beguncem I Vsi begunci, ki so nesposobni za emigracijo, ali ki ne morejo takoj emigrirati ali pa sploli ne mislijo emigrirati, naj se javijo 'na uradu Centra IRO - NCJVC. ker obstaja možnost, da bi dobili podporo IRO. Organizacija IRO je namreč z 31. decembrom 1949 ustavila vsak dohod v taborišča in je zato razširila pogoje za dajanje podpor zunaj kampov v Centru. Center IRO - NCWC f Msgr. dr. Ivan Buttč Dne 16. jan. je preminul v sana« toriju usmiljenih bratov v Gorici, zadet od kapi, msgr. dr. Ivan Butto, bivši ravnatelj Centralnega seme* nišča, bivši generalni vikar goriške nadškofije in bivši atolni kanonik. V Gorico je prišel že delno bolan v jeseni in se zatekel v sanatorij sv. Justa, kjer je zdaj izdihnil. Naj po. čiva v miru! „Setev“ Izšla je 3. številka glasila slov. kat. narodne mladine. Na uvodnem mestu govori o naših kulturnih jubilejih in nam pove, da bomo letos praznovali 130 letnico Prešernovega in Slomškovega ter 100 letnico Mah. ničevega rojstva. V spominu na te tri velike naše može naj se slovenska mladina pripravi na življenjsko pot. Iz ostale pestre in zanimive vsebine naj omenimo povest v slikah »Ro. kovnjači« — Jurčič. Gorše, ki je začela izhajati v tej številki. Smrt dobre matere Zadnjo soboto 14. t. m. smo spremljali k zadnjemu počitku gospo Marijo Pavlin, mater bivšega koba. riškega dekana in sedanjega goriške. ga kateheta g. Alojzija Pavlina. Blaga pokojnica, ki je dočakala 77 let, je bila stara Goričanka, ki je od nekdaj bivala v Gorici. Naj ji sveti večna luči Preostalim, zlasti g. dekanu in njegovi sestri iskreno sožalje! Amnestija Več držav je smatralo otvoritev svetega leta za primerno priliko, da pomilosti ali vsaj ublaži kazni, ka» terc so izrekla kazenska sodišča za. radi različnih kaznivih dejanj. V tem duhu je tudi ZVU izdala ukaz št. 1, ki pomilošča mnogo oseb, ka. tere so bile obsojene. Ukaz št. 1 je podoben italijanskemu odloku D.P.R. at. 930 z dne 24. decembra 1949. Ukaz zadeva sodbe, ki so jih ali jih bodo izrekla zavezniška vojaška in civilna sodišča področja glede kazni. vih dejanj, izvršenih do vključno 15. decembra 1949. Ukaz zadeva tudi sodbe zaradi kršitev določil racioni. ranih živil, ki so bile izvršene v isteni času. Odgovorni urednik „Soče“ oproščen Za prejšnji torek 10. jan. določena obravnava proti g. Damiru Feiglu, odgovornemu uredniku komunistično, fiontaške »Soče«, je bila preložena na petek 13. jan. Pobudo za tožbo je očividno dal nekdo, ki inkrimini. ranega članka ni razumel. Po pojasni, lih zagovornikov je bil zato g. Feigel oproščen. Smrtne obsodbe v Jugoslaviji Kroži še nepotrjena vest, da je bila v Solkanu izrečena smrtna ob. sodba nad Vladotom Torošem, iz. vršena. — V Skoplju je bil te dni tudi ob. sojen na smrt neki Albanec, obto. žen kominformističnega delovanja. Le.ta je bik kakor beremo^ v časo. piših, pomiloščen in mu je bila ka. zen spremenjena v 20 let zapora. Nauk: Ubogi Slovenec, ki se je uprl komunistični teoriji o postopa nju s kmeti je moral umreti — a komunist iz Albanije je bil deležen sočutja jugoslovanskih komunistov. Da, da, volk volka ne ugrizne... Tečaji za umno kmetijstvo Pokrajinski inšpektor za poljedel. stvo v Gorici je v ponedeljek 16. t. m začel s strokovnimi tečaji, ki se bo. do v zimskih mesecih vršili v pode. žel ju. V ponedeljek sta bila dva teča. ja: v Števerjanu za sadjarstvo in v Coroni pri Marianu za vinogradništvo. Če bodo po slovenskih vaseh preda vanja v italijanščini, bo obisk naj. brže bolj pičel in tečaji ne bodo imeli zaželenih uspehov. 22 UNRRA - CASAS V nedeljo 22. t. m. bodo slovesno otvorili »begunsko naselje« ali bolje »naselje za ezule«, ki so ga v zadnjih mesecih s pomočjo Unrra . prispev« kov zgradili na Malih Rojcah v bli. žini Standreža. Po poročilih časo« pisja bosta slovesnosti poleg doma. čih osebnosti prisostvovala minister za javna dela in angleški veleposla. nik v Rimu Dunn. Vseh hiš je 22 in bo v njih nastanjenih 88 družin. Urad ZVU za posojila lucaz ZVU štev. 201 spreminja sestavo urada za posojila tako, da pripadata temu uradu tudi načelnik odseka ERP za posojila in nadzornik ERP. Prej so bili člani urada ZVl za posojila zastopnik oddelka za fi nancc in gospodarstvo, zastopnik ge. neralnega ravnateljstva in član od. delka za notranje zadeve. Po novem ukazu bo torej imel urad dva nova člana in sicer enega od odseka ERP za posojila in kot drugega nadzor, nika ERP. Natečaj za študijske podpore Odprti so natečaji za študijske podpore ameriškega študijskega za. voda v Solnogradu. Natečaja se lah. ko udeležijo študentje diplomiranci profesionisti, ki se zanimajo za študij socialnih odnošajev, ameriške literature, glasbe, zgodovine in gle. dališča. Podrobnejša obvestila daje zavezniška čitalnica v Trstu. omiloščenje v Jugoslaviji Po uradnih jugoslovanskih vesteh posnemamo: Prezidij Ljudske skup. ščine je na predlog vlade izdal ukaz pomilostitvi 7304 obsojencev, ki prestajajo kazen v kazensko.poprav. nih zavodih. Minister za notranje zadeve je izdal nalog podrejenim organom, naj takoj izvedejo ukaz o pomilostitvi. Vest o pomiloščenju bo marsikoga razveselila, marsikomu bo pa olajša, la gorje. Toda dokler ho v Jugosla« viji gospodarila tajna policija, naj se imenuje Ozna ali Udba, so amne. stije samo slepomišenje in zavaja, nje javnosti. Povečanje tržaškega ribiškega brodovja s fondi ECA Te dni so v Trstu splovili nadalj. nji dve ribiški ladji, ki so ju zgra. dili s fondi Uprave za gospodarsko sodelovanje za tržaško ribiško bro« dovje, ki bo tako imelo 12 oceanskih ribiških ladij, izmed katerih štiri že plovejo po morju. Ladje so oprem, ljene z najbolj modernimi naprava« mi za prevoz rib in imajo ureje« ne kabine za moštvo. Novo ribiško brodovje bo nudilo zaposlitev tržaš. kim ribičem, izmed katerih so mnogi brezposelni. Molitve za kardinala Mindzentyja Njujorški kardinal Spellman je 27. dec. pozval po radiu vse svobodoljubne narode, da molijo za madžarskega kardinala Mind-szentyja. Ta dan je bila prva obletnica Mindszentyjeve aretacije. Kot znano je bil kardinal obsojen na dosmrtno ječo. V svojem govoru je Spellman tudi izjavil, da med katolicizmom in komu-nizmo ni kompromisa in ne srednje poti med diktaturo in demokracijo. Združene države in Sovjetska zveza Stališče Združenih držav do Sovjetske zveze je znova poudaril načelnik tiskovnega urada zu- nanjega ministrstva Michael McDermott v izjavi, ki je postala potrebna zaradi raznih poročil nemškega tiska, po katerih poskušajo Združene države z razgovori s Sovjetsko zvezo postaviti most preko »jarka« med Vzhodom in Zahodom. McDermott je izjavil: »Po naši vednosti za zdaj ni niti uradnih niti neuradnih razgovorov. Kot so že ponovno izjavili razni funkcionarji tega ministrstva so Združene države pripravljene razgovarjati se na vsakem primernem kraju s Sovjetsko zvezo zaradi rešitve najvažnejših sporov, vendar ne nameravamo razpravljati z njimi o tem le mi sami. PREPOVEDANI LISTI V svojem uradnem listu z dne 3. jan. je tržaški škofijski urad objavil imena listov, ki izhajajo na Tržaškem ozemlju in jih katoličani brez dovoljenja ne smejo brati, ker širijo in branijo komunistični svetovni nazor. Listi so sledeči: »Ccrriere d: Trieste«, »11 Lavoraitorc«, »Unita Operaia«, »La nostra lotta«, »Pri. morski dnevnik«, »Delo«, »Ljudski tednik«, »Glas mladih« in »Razgledi«. Med te Uste spada tudi tržaška iz-, da ja lista »Unita«. Goriški občinski svet Seja dne 10. t. m. se je pričela ne« kaj po šestih zvečer. Koj po oprav« ljenih formalnostih se jo vnela razprava o novem službenem redu (pragmatiki) občinskih nameščencev. Po krajši debati je bil novi službeni red odobren. Za revizorje občinskih računov so bili izvoljeni obč. svetniki Birsa, Croc cetti, Pustetto. V upravni odbor občinske bolnice so bili izvoljeni kandidati, ki jih je predlagal obč. odbor. Ob tej priliki se je razvila obširna debata o pere« čem vprašanje, ki ga predstavlja za Gorico in pokrajino vprašanje nove bolnišnice. Dediščina, ki nam jo je v tem pogledu zapustil fašizem, je tako neznosna, da ji kiljub državni pomoči nismo kos. Kljub tem žalost« nim izkušnjam sc razni italijanski sodržavljani tudi v občinskem svetu nasproti Slovencem kaj radi poslužu. jejo navidezno zasovraženih fašistič« nih metod. Ker je medtem prišla deveta ura, je bila seja prekinjena in odložena na drugi dan ob 8.30 zvečer. Seja dne 11. januarja se je pričela okrog devete ure. Ker so bile druge točke dnevnega reda izčrpane, so prišle na vrsto številne interpelacije in vprašanja občinskih svetnikov, ki so se nabrale v zadnjih tednih. Med temi interpelacijami so povzročale precej vznemirjenja one, ki so jih že pred časom predložili zastopniki Fronte in svetnika SDZ Bratuž in Kemperle. Frontaški obč. svetniki so predloži« li, da naj občinski svet imenuje slo« venskega tolmača za občinsko seje, naj sc v občinskem poslovanju uvede dvojezičnost in naj se obsodi tero ristični napad na trgovino Koren. G. Braituž je predlagal, da naj se na poslopja, v katerih so slovenske šole, napravijo zopet nekdanji slo« venski napisi: Šolski dom, Gregnrči čev dom in Mali dom. Interpelacijo g. Remperla, ki zahteva od g. župana pojasnilo, zakaj se državljanom, ki so se izselili, nočejo izdajati potrdila o državljanstvu, smo priobčili v zad« nji številki. Debato je otvoril dr. Levi, ki je predlagal, da naj se razpravljanje o dvojezičnosti smatra za prekoračeno in brezpredmetno. Po dolgem, včasih ostrem razpravljanju, katerega se je udeležilo več svetnikov, med njimi tudi g. Bratuž, ki je pričel svoj go« Vor v slovenščini, je bil predlog dr. Lcvija sprejet z 18 glasovi proti 12; dva svetnika sta se glasovanja ,zdržala. Pri razpravi o obsodbi atentata na trgovino Koren se je hotelo doseči kompromis, s katerim bi se obsodili vsi politični atentati. Tozadevni raz« govori so se zavlekli tja do polnoči, ne da bi se dosegel sporazum. Pri razpravi o družinskem davku, ki se je medtem pričela, je prišlo do razburljivih nastopov, v katere je posegala tudi • galerija. Ko je nape« tost dosegla že neprijeten višek, je župan nekaj po dveh zjutraj zaklju« čil sejo. DAROVI ZA »KATOLIŠKI GLAS« N. N. Gorica 4.000; Ana, Marijina družbenica v Trstu 500; preplačilo iz Marijine družbe v Trstu 500; druž« beniea Angela 200; K. M. 1000; H. Fr. 800; nabirka za »Kat. glas«, dar vernikov pri Sv. Vincenciju v Trstu 1250 lir z dne 7. 11. 1949 in 475 lir 30. 12. 1949. Dr. Jakob Ukmar, •Škcdenrj 1000; Antonija Lukežič 200; g. Blažina, Ro« jan 500.— lir. Za Slov. dobr. društvo v Gorici N. N. iz Standreža 500; N. N. iz Gorice 1000; N. N. iz Gorice 200. lir. Vsem iskrena hvala! Odgovorni urednik: Stanko Stanič Tiska tiskarna Budin v Gorici Lolito zalije rdečica. »Kaj hočeš reči?« v drugo vpraša Dominik. Stala sta sredi hrumečega kolo« dvora, po katerem se je prerivala neizmerna množica ljudi in kjer je odmevalo peklensko brnenje. Okoli njiju se je vrtinčil prah, nad njima pa jo temna noč razpenjala svoja krila. . . Tukaj je Lolita zaupala Dominiku, da se jima bo rodilo drobno bitje; in v imenu otroka, ki ga pričakuje, ga je prosila, naj se spomni materinih besed, ki mu je malo prej rekla, da včasi ena dolž« n ost drugo lahko popravi . . . »In če se brez tvoje volje ali celo proti tvoji volji vzdigne pred iteboj zid, ki te bo varovat pred kroglami,« nadaljuje Lolita, »bodi prepričan, da ga je postavilo morebiti samo božje usmiljenje, ki je neizmerno večje kakor človeško... Zato nikar ne podiraj tega zidu! ...« Po teh besedah sita sc poslovila. Službujoči orožniki so klicali naj« mlajše vojake in jih jadrno ločili od svojcev. »Dominik, vedi, da te jaz ne bom pozabil!« mu je v slovo zatrjeval ujec. »Tudi name se zanesi! Nekaj še vedno premorem!« mu je skozi solze zašepetala mati. Lolita je molčala. Z zaprtimi očmi je objela svojega moža in se ni mogla odtrgati od njega . .. Vedela je, da je popolno« ma njen, zakaj zadnji razlog je v njem docela strl vsak odpor, in se na tihem veselila, da bo njena lju« bežen zmagala nad ljubeznijo do domovine, kak-or je nekoč že prema, gala ljubezen do Kristusa. ENO IN TRIDESETO POGLAVJE Eden ... dva ... tri . .. Tako so brzela mimo Dominika zadnja tri vojna leta, ki jih je pre« živel — v »Turkizu«, kamor sc je bil za stalno vrnil. Eden . . . dva ... tri. . . Kot bi štel . . . Živel je enolično in brez vsakega hrupa, da si mir« nejšega življenja vobče ni moči misliti. Saj sam ni bil naredil niti enega koraka, da bi se izognil vojaški služ» bi! O, ne! Storil je samo to, kar je delal vse svoje življenje, da so nam» reč drugi počenjali z njim, kakor so hoteli. Nenadoma je zrasel pred Domini« kom visok zid, ki' jc omahljivca in slabiča še bolj zmedel. Ne da h' sam vedel kako — dasi je po mnogih znamenjih lahko slutil, da mora biti za vsem ujčeva roka — je malo po malem splahnila vsa njegova odloč« nost in brez odpora se jc oklenil vernega mesta, ki se ga je držal ce« la tri leta: vozil je tovorni avtomo« bil iz Nantesa v Angers in iz An« gersa v Nantes . . . Natanko je poznal to pot, vedel je za vse hotele in smehljajoče se trate ob cesti, znana mu je bila sleherna kočica, vsak ovinek in vsak klanec, kjer je bilo pač mnogo manj nevar« nosti kot pa okoli Verduna in Douaumonta! Kolikokrat je že premeril to ce« sto! Vedno je bil vaselega in ve« drega obraza, bral je časnike in prevažal vojake, ki so odhajali na bojišče ali ki so se vračali domov; med njimi je bilo mnogo celo takš« nih, ki so bili že dvakrat ali trikrat ranjeni, pa so še zmerom odhajali nazaj v strelske jarke, ko so se jim rane nekoliko zacelile. Dominik je imel lepo uniformo, ki mu jo je bil napravil najboljši pa« riški krojač. Vojaki, katere je vozil, pa so bili vsi blatni in raztrgani . . . A kljub temu so ob vsaki priliki samo nje pozdravljali! To je Dominik jasno razumel. Z grenkobo je občutil, da je le šofer, voznik in služabnik pogumnih juna. kov! Kolikokrat ga jo objela najhujša sramota, ko sc je ustavljal pri tej ali oni gostilnici, ki jih jc bilo vse trdo ob veliki cesti. Gostilničarji so bili preprosti in ne posebno premožni ljudje in so morali sami zaslužiti vsak denarček, če so hoteli kaj poslati svojemu sinu v vojno. Nobena gostilna ni bila nikdar ta« ko polna, da se ne bi našel prostor za sirotnega prostaka. Če jc bilo količkaj mogoče, je sp51 na postelji, če pa tu ni bilo prostora, so vrgli slamnjačo na tla, ali so mu postlali na klopi ali pa na starem biljardu. Samo v največji sili so jih odvedli v hlev in jim pogrnili plahte na mehki slami; dostikrat pa je gostil« ničar sam spal na slami in vojakom prepustil svojo posteljo. Za Dominika pa ni nihče nič skrbel. Niti zmenili se niso zanj, jc imel polne žepe denarja, je brez pomisleka trosil. To je bilo vsem znano. Ampak nekaterih ljudi in četudi ki ga eka« ter ih stvari ni mogoče pridobiti z denarjem! Koliko noči je moral prespati na svojem avtomobilu, ker ga nihče ni maral poleg sebe! Vsi so se ga ogi« bali. Telesu zaradi tega sicer ni bilo prav nič hudo, ker se jc dobro zavil v gorak kožuh; toda srce mu je za« livala pregrenka bolest. In kaj naj reče na vse to, komu naj potoži svoje gorje?