Klub prijateljev vaške kulture Vedno težje razmere po naših vaseh silijo vse prave Ijudske prijatelje, zlasti pa učiteljstvo, k novim odtočitvam. Tudi v naše vasi vdira kriza, ruši domove, nevarno izpodkopuje stare ustas ljene vrednote ter resno ogroža gmotni in moralni obstoj našega kmetskega pre* bivalstva. Bolezen se zajeda v korenine, in vsi vaški življenjski pojavi že kažejo znake te raferane na korenu našega kmetstva. Gospodarska podlaga se maje, zato so v nevarnosti vse moralne in kulturne pridobitve, ki so se zgradile v težkem naporu preteklih dob. Dosedanje metode kulturnega dela ne zadoščajo več: gradile so kmetsko kulturo od zgoraj navzdol. Sedanji položaj zahteva novega, poglobljenega študija kmetskega Ijudstva in vse vaške kulture, na podlagi katerega se mora povzpeti učU ieljstvo k novemu pojmovanju bistva kulturnega dela na deželi. V polnem razumevanju nastalih novih razmer hoče izvesti vodstvo sekcije JUU za dravsko banovino sklep banovinske skupščine, d a nud i v s e m o nim učiteljem i n učiteljicam, k i s o s e ž e zakoreninili z v s e m s v o ' j im bi st v om v živl j e n j e naš e ga v aš k e ga prebivalstva in ču* t i j o p o t r e b o preusmer.ien.ia mei o d e s v o j e ga j av ne ga d e I a, m o ž no st, d a s e organizirajo v o k r il j u sekci j e v svojem p o* seb ne m klubu. Prepričani smo, da se bodo tega dela loiili v prvi vrsti gospodarski delavci kmetsko in gospodinjsko nadaljevalnih šol. Združiti hočemo v docela prostovoljni zajednici vse one sile našega učU teljstva, ki so bile v svojem stremljenju doslej osamljene in navezane samo na lastne pobude. V medsebojni pomoči in vzajemnem delu hočemo zbirati polagoma in brez gesel kamen do kamna za novo miselno zgradbo, ki naj bo postavljena na izključno resničnostnem gledanju stanja, v katerem se nahaja danes naša kmetska kultura. Naše prvo stremljenje bo šlo za tem, da si ustvarimo složno skupino realU stično usmerjenih vaških kulturnih detavcev, ki bodo skušali kot organizatorji skup n e go s p od ar s k e akci j e na modernih vzgojnih načelih dati svojemu poslanstvu novo vsebino in metodo. Za osnovo, ki naj bi služila kot prvi kažipot k usmerjenju učiteljevega izvenšolskega gospodarskega dela, naj navedemo sledeča temeljna načela: Smatramo, da je z ozirom na naše obstoječe gospodarske razmere nujno, da se učiteljstvo prvenstveno posvefi gospodarskemu dvigu naroda, ker je le tedaj mogoče uspešno ostalo izobraževalno in vzgojno delo. Vse delo naj se vrši v bodoče, v nasprotju z dosedanjim individualističnim postopkom, kolikor mogoče vzajemno in z vsemi občani. Smoter je gospodarski i n kult urni dvig l j u d st v a, temeljno sredstvo metode pa v a š k o občestvo. Vta namen naj se iščejo stiki z Ijudstvom kakorkoli in naj si vsakdo izbere taka torišča, ki se njemu zde najprikladnejša in najprirodnejša za dosego glavnega smotra — gospodarske prosvete in akcije. Vse delo naj izhaja iz potreb kraja. Vaško občestvo naj učitelja razbremeni in naj ga reši edine odgovornosti za uspehe in neuspehe pri delu. Šistem dela naj izhaja iz najnujnejših gospodarskih potreb. Podlago vsega delovnega sistema naj tvori osrednji gospodarski problem kraja. Učitelj naj se zaveda v šoli in pri občestvu, da je njegova glavna naloga, vzgajati mladino in Ijudstvo za samostojno delo. S tem je dan tudi temelj za kontinuiteto dela. V občestvu naj se vse gospodarske in kulturne panoge razvijajo skladno in soglasno. Občestvo daje največjo možnost, da se omejijo škodljivi vplivi strankarskih in osebnih nasprotovanj. Za ozdravljenje našega gospodarstva je potrebno solidarno delo vseh. Cepljenje sil v raznih društvih, ki delajo ločeno, ovira socialno vzgojo in onemogoča koncentrirano delo, ki edino more dati celoten pregled nad vsemi po: trebami vasi. Ves strokovni pouk naj bo v tesni zvezi s konkretno nalogo občestva. Istotako bodi tudi prosvetno delo kolikor mogoče združeno z ostalim delom v občestvu in naj se vrši z njegovim pristankom. Za dvig splošne Ijudske kulture je potrebno, da se tudi to delo sistemizira. Vse tovariše in tovarišice, ki vidijo v teh načelih sodobno nujnost in bi hoteli v osebnem stiku z enakomislečimi sodelovati na uresničenju tega načrta, pro> simo, da javijo čimprej svojo udeležbo in sodelovanje klubu prijateljev vaske kuU ture pri sekciji JUU. Sekcija »JUGOSLOVENSKEGA UČITELJSKEGA UDRUŽENJA ZA DRAVSKO BANOVINO V LJUBLJANI«, dne 12. novembra 1933. Predsednik:Tajnik: IvanDimnik, s. r.M et od Kumel j, s. r.