1 shaja vsak dan rasea aa delj ia prasaikav.
Issued dsily eiccpt H u udari aad Holidavs.
v
PRO
VETA

glasilo slovenske: narodne podporne jednote

LETO—YEAR XII.
»• MMBd-class matUr J mu«-, «8. Iti*. »t th. post-oAc« )• »a.uu at Chicaao, llliiioia. und.r th« Act of Congr«.« of Mareh ». »I7f.
CHICAGO, ILL., torek, 4. februarja (Feb. 4) 1919.
SubY«riT ,4°° STEV.—NUMBER 29.
P»MUh«d *m4 diatrihut.d u»d.r p.rm.t (No. 14a) autfcoriaad hy th« Act of Octobor a, iai7, on fUe al tho Post OffUa af Cki«a«o, Illinois. By ordor of iho ProsUloal, A. S. BurUson. Pu.tma.fr Gowrol.
AccopUaco for atilisi al spocial rolo of posUgo provldad Ur In soetion 1103, Act a Oct. 9, lt!7, aulkorisod oa Juoo 14, iaia.
RAZPRAVA 0 CARIGRADU.
Velika peterica ja včeraj raz previjala o zahtevah Grška; romunsko-srbska aadeva odložena.
VVILSON V FRANCOSKI ZBORNICI.
Pariz, 9. feb. — Predsednik \V i I -»on je bil danes predpoldne post francoskega parlamenta. Prišel j< v zbornico v spremstvu predsednika Poincara, ministrskega pred sednika Clemeneeaua, predsednika nižje zbornice Peschanela in predsednika senata Du Hosta. Poslanci so vstali s sedežev' in navdušene pozdravili Wilsona, /.a katerega jc bil pripravljen posebni častni sedež. Deschanel jc predstavil ameriškega predsednika poslancem in mu v imenu zbornice izreke! prisrčno dobrodošlico. Wilson se je zahvalil v kratkih l>esedah za redko čant. Preteklo je že 70 let odkar je bil inozemski državnik sprejet v francoski zbornici.
Konferenca velike pet ovire sc je pričela danes baviti s teritorija! ujmi zahtevami Grške. Veuiaelos, ministrski predsednik Orčije in zunanji minister Politis sla bila poklicana k seji. Grška zahteva gotove kraje v južni Albaniji. K-pir, Tradicijo s (Vrti gradom. Smirno in gotove otoke. (Jrške zahteve prihajajo v konflfikl z zahtevami Italije in zadeva je precej zamotana.
Rumunska zadeva jc bila začasno rešena s tem, du ue imeimje nevtralna komisija, ki preišče o-pravičenost rumuuskih zahtev po Hanatu. Rumunski ministrski predsednik Bratiano jc prelflflVrfl. da zavezniške Čete takoj aasedejo ozemlje v Banatu, kajti po nje govem mnenju tamkaj gro>i —-boljševizem. Pravzaprav jc tam že nekaj francoskega vojaštva, ki čuva nevtralno črto med Jugoslovani in Rumunei.
Predsednik Wilson je bil dana* zelo zaposlen. Predpoldne je p<<>c til francosko zbornieo in potem jc predsedoval na seji odbora zh ligo narodov, Ui pripravlja fundamen-lalni načrt za poslovanje liuc Mnogi in ležki problemi, ki s( pojavili zadnje dni na diplomati*-nem zboru, zahtevajo, da se lign narodov čira prej postavi na realna tla. Vsled tega se je \Vilson podvizal z delom, da bo načrt ustave hitro izdelan.
Mirovna konferenca je zaklju <*ila žc več važnih stvori v "imenu lige narodov", toda liga eksi-stira le ae na papirju. Dane« sc je pokazalo, da jc Hughes, ministrski predsednik iz A hirali je. največji nasprotnik lige narodov zato, ker je bilo sklenjeno, tla bo liga z mandat orno upravo kontrolirala nemške kolonije. On hoče, da Avstralija takoj prevzame Mar-šalske in Karolinške otoke v svojo posest.
Hughes je dejal v debati, .da Avstralija ni čakala do petnajsta urC, ko je bilo treba braniti de-mokracijo. Avstralčani. ki so lan-sko spomlad rešili Amiei*. niso rekli: "Počakajmo, da nam liga narodov ukaže napasti Veim e". Ilavno tako noče Avstralija čakati na ligo narodov, da ji podeli mandat uprave na bivših nemških o tokih.
Xa to je odgovorilo ameriška delegacija, da je ameriška armada in ameriški materijal ludi pripomo-gel do rešil ve Pariza. Predaednik \Vilson jc pripravljen opozorili pristaše Hughesa. da Amerika ne bo sodelovala pri sklepanju *c'»ič-nega miru, lemveč lahko reši v«c svoje zadeve na svojo pesi. ako nočejo zavezniki kooperirati z njo.
Vprašanje vojne odškodnine pride na vnrto, ko bodo rešena v»a teritorijalna vprašanja Kakor je soditi ** lw> vprašanje odškodnine ravnalo po dejstvu, koliko more Nemčija plačati, ne pa koliko kdo rshtrra.
Srbski prine Aleksander je tiri-M v Pariz ▼ nedeljo pred pol I ne Na kolodvoru «o ga sprejeli pwd-**dnik Poineare, Pašič, dr. Vesni*
KONČNO POROČILO 0 IZGUBAH AMERIKE.
Gen. Mareh je podal ofieijelne številke o ubitih, pogrešanih in vjetih vojakih.
56,592 MOŽ.
Washington, D. C. — General Mareh, šef generalnega štaba, je objavil izgube, ki jih je imela a-meriška armada na zapadni fronti. Vbitih v boju, tunrlih za ranami, pogrešanih v boju in ujetnikov jc 56 r>«r\
Naslednja tablica nam pregled o teh izgubah:
daje
	t,biti	Umrli	Poirr.l.		
Div.	v boju.	KMTIJ.	V boju.	Ujet.	Skuptj
1..	2,303	1.060	1.78»	106	6.248
•i..	1,383	«96	813	78	2,066
	1,901	689	878	264	3.617
4..	1,600	C1K	817	61	2.086
G..	970	.">06	969	60	2,604
«..	49	' 67	8	8	122
7..	17»	98	60	8	326
26..	1,388	«60	462	864	2.h64
27..	1.302	404	880	168	2,194
2K..	1.&44	663	1,174	«1»	8,890
2,1..	697	220	2c7	88	1,117
30..	1,084	416	261	22	1,772
32..	1,094	708	76H	48	8,218
33..	U32	261	249	2»	1,171
35..	69«	217	808	112	1,733
3«..	»68	116	893	2	869
H7..	«68	289	808	0	1,260
42..	1,702	72»	440	86	2,960
77..	1,276	662	62»	836	2,692
78..	916	339	60k	63	1,826
7«..	880	362	1,142	16	2,889
ko..	«3«	387	286		1,866
Hi..	2 03	86	7»	t	870
88..	808	»24	271	18»	1,6112
88..	20	»3	7	«	• 6
89..	838	427	26«	4	1,626
»0..	93«	827	287	86	1.686
81..	<;34	276	470	28	1.702
«2..	109	60	47	6	>11
ns..	372	106	h	4	489
VOJAKI KUPOVALI ODPUST.
Poročevalec je odkril škandal v armadi, ki vabuja splošno zanimanje v deželi.
LAJTNANT JE PREJEL $600.
KONGRESNIM ZAHTEVAJO IZPRAZNITEV RUSIJE
27,762 11,396 H.MU 2.786 68.602 Iztfubf moi nuriike pehote niso vitete v tem ickssu.
Izgube mornariške pehote niso vštete v tem izkazu.
(hI briga le mornariške pehote' je 55 oficirjev in 1,5$7 moi ubitih ,dva oficirja in 095 mož pogrešajo iu 91 oficirjev in 1,802 moža pa je težko ranjenih. Po izjavi generala Mareh a je
Chicago, 111. — (Ysnikawfki poročevalce nekega dnevnika v Chi-cagu, je odkril škandal v nrumdi, ki že zdaj obljuhuje, da vzbudi splošno zanimanje v deželi.' Nekateri so sprejemali podkupnino od vojakov, da so dobili odpust. Armadni oficirji menijo, kadar bodo objavljena fakta, tla se bo pokazala ntašina za odpuščanje vojakov iz službe v zelo čudni luči.
Vojaki v Roekfordu imenujejo lajtnanta Wllley 11. Dohrerja, odpuščenega Čattno prc<l tremi tedni iz armade, profit ar ja, 'ki je prejemal denar od vojakov. JJoh-rer izjavlja, da ni res, da jc prejemal denar iu da bo dokazal svojo nedolžnost.
Preiskava, ki jo vodi kapitan Kdward A. Smilil, jc dognala slc-««(dečo obtožbo proti lajtnantu Dobre r ju:
Prejel je od štirih vojakov t|rf>(H), ker je njim pripovedoval, da si lahki pridobita odpust iz armade le s podkupvanjem.
Da je jedel tiad šliri mesece pri kompaniji, ue da bi kompaui-ji povrnil za hrano en dolar.
Da ni poslal naprej najmanj treh prošenj za odpust iz armade ki jih je imel poslati brigaduemu generalu C. 11. Barthu.
Lajtnant Dohrer je bil poveljnik taboriščne zdruvniščne posta-
mož.
\
Italijanski šovinisti opasujajo našo kampanjo za miljondolarski sklad. Prekoračimo miljon!
PRVI NEMŠKI IN BIVfil AV-• STRIJSKI PODANIKI 80 DOBILI DRŽAVLJANSKE PAPIRJE.
Chicago, 111. — Sodnik (leorge P. Barret je tla! prvim nemškim iu bivšim avstrijskim podanikom papirje, odkar jc bilo proglašeno vojno stanje med Združenimi državami in Nemčijo. Bilo jih je petdeset'.
bilo do koncem minolega tedna
demobiliziranih nud en miljon^ p,.^,.,, jr ,(il odpuščen iz ar
made. Vojaške obfastl imajo de-
tajlirane podatke o njegovih aktih, ki prav malo soglašajo z vo jaški m stanom, šc manj pa % oficirskim
Po podpisanih izjavah, ki so v rokah kapitana Smilila, so plačali sledeči vojaki za odpust:
Saržcnt Louis A. Lisker, Nevv Vork, plačal $200 dne (i. januarja.
Prost a k AI I). Zaller, Oleve-land, plačal #200 dne 7. januarja.
Saržcnt .Morris VVOolf, Ncw Vork, plačal tlOO dne 0. januarja.
Saržeirt .loveph Rieebauni, Chicago, plačal *10G dne U\ januarja.—
Trije vojtki so prosili za odpust iu niso dali lajtnantu rdečega centa. Dohrer je prošnje pri-držal. Imena teh vojakov so:
Saržcnt (leorge VVerneburg, Ne\v Vork.
Proatak Thomas MdConnell, ('Itieago.
Korporal Heurj Karp, Ncvv York.
Vojaki so priložili svojim prošnjam zaprisežene izjave, da so po-rebnl doma in tis čakajo nanje dobro plačane pozicije.
Nekega dne je lajtnant Dohrer po izjavi prič pozval vojake, na italerc se je lahko zanesel, dn bodo morali, ns zaupno sejo, Raz-ložil jim, da je ležko dobili odpust iz armade, toda čc se maže. tedaj teče. Dejal je. da Ima za rna/aujc izdelan načrt in da g« uvede skozi znanje z nekim višjim oficirjem v NVaahingtonii. Tako mazanje stane okoli $200. Vojaki so kasneje olnlržavali konfe. retteo iu zaključili, če ui druge poti iz armade, ds bodo pla«'all po #2(Kl.
Dohrer jih je podučil, da je ne. umnost proftiti za odpust iz arma de po naravnih polih, ker je pot dolga iu se ne dobi. To je udarilo, to j«* Vkleklo in ribice so pri jele za, vado.
Krivi so nn vh« v očeh poštenih vojakov, ii*ii, ki p«Klk upov ali iu tisti, kl prejemali fHKlkup nino. Prvi so fM»«rxševaU korttp eijo. drutii ps bili korumpira nI. -
ČUDEŽNA POVEST.'
Victoria, B. C — Tukaj jc bil
obsojen dezerter Kred Fredette na dve leti ječe. Izpovedal je pred vojnim sodom, da je bil na škuni "Dumaru", -ki jo je zažgala slrela dne K». oktobra I. 1. M<m-tvo jc zapustilo škuno v čolnu in je bilo na morju štiri in dvajset dni. Dogovorili so sc, da bodo vsakega snedli, ki umrje. 1'mrla sta strojnik in vajenec. Skuhali ho pba v morski vodi in použili.
Kongresnik Maaon pravi, da bo
» bile čete aato poslane, ker noče biti sovjat odgovoren za dolgove.
PONAREJENI DOKUMENTI
Washington, D. C. — "Odbor za resnico glede Rusije", v katerem so med drugimi tudi Jane A-dams, Lincoln Concord, Krauk P. Walsli, Amos Pinehot in Al vin Johnson ,jc sklieal tukaj zadnjo nedeljo javni shod, ki je bil dobro obiskatu Navzoči so bili tudi kou-gresuiki (lordou iz Ohio, Bacr iz North Dakote, Dill i/. VVashiugto-na in NVilliaiu K. Masou iz Cliiea-ga.
Ko sta končala z govorom Lou* i se Bryant, Žena dolin Kcetbt iu pisateljica brošure "Šest rdečih mesecev v Rusiji", in Albert lthys VVilliams iz Ne\v Yorka, je vstal kongresnik Mastni iu dejal, da ui
v	državi Illinois niti 50 ljudi, ki bi odobravali prisotno« t ameriških Čet v Rusiji. Po njegovem mnenju je vlada zato poslala čete v Rusijo, ker ni mogla pregovoriti ruskega sovjeta, da bi bil prevzel odgovornost za posojilo, ki ga jq dala A-merika prejšnji ruski vladi. Mason je pripomnil, tla je posojilo v svoti sto miljonov dolarjev, ki ga je namenila ameriška vlada Kerenakije«
vi	vliidi, Še danes v rokah Hakme-tijeva, ruskega poslanika iz carjevih časov v Združenih drŽavah, kateri plaŠuje iz tc svote obresti .1-met iškim finančnikom, ki so posodili večji kapital carjevi vlad} še predno jc bila Amerika v vojni.
Louise Brvant je rekla ua shodu, da je (leorge Creel, načelnik sluti nega odbora za informiranje javnosti, priznal pred Ravmond Ro-
binsom, bivšim Članom misije A-tneriškega Rdečega križa v Rusiji, da je prvih petnajst dokumentov, v katerih jc znani Kdgar Nisson "'razkrival" tajno zvezo meti Leninovo in kajzerjevo vlado, ponarejenih.
Na shodu je bila sprejeta reso. ueija, ki zahteva, da ameriška dada takoj odpokliče svoje etic iz Rirsije.
ZBORNICA JE SPREJELA PENZIJSKO PREDLOGO
Waahington, D. C. — Zbornica je sprejela predlog, ki določa $215,000,(NN) za penzije. Za predlogo je glasovalo 245 kongretoii-kov, proti nji pa kotvgresnika Hlantou iz Trzssa in (^uinn i/ Missit«sippija.
DRAOINJA.
Chicago, 111. — "Oregon .lotir nal" je prinesel zanimive podatke o naraščajoči draginji. Li*t pravi, d« ho sc možke stiktije podražile od leta 1914 za 1*.'» od stotkov, ženske bluze pa za 04 odstotkov. Pleteno perilo m- je podražilo za VM) odstotkov, stanarina je ponktnila tn 20 'mI-atotkov. Povprečno se je življe. nje fMHiazilo za *7 od »t ot sov. Torej ni ču la. če delav« i prH^ij « Ida ne morejo izhajati z me/.do. ki jo prejemaj*).
Ameriške čete kmalu zapuite Ru .ijo.
Pariz, 3. feb. — V par dneh se morda odloči, dali zavezniške čete takoj odidejo lz Rusije ali ostanejo še tamkaj za nedoločen čas. VVilson je o tej zadevi že govoril /. o stalimi ameriškimi delegati. Zavezniki se zavedajo, da je njihova majhna armadiea na ruskem seve vu v veliki nevarnosti vpričo bolj Seviškc ofenzive. Murmanak jc še edina odprta Inka, ki ni zamrztije na. Ameriški diplomatje in voja ški poveljniki st» za to, da odhle jo Američani iz Rusije, toda sidrs t etičnega ozira jc bolje, da gredo skupaj z ostalimi zavezniškimi če tnmi,
Kodanj, M». I/ Moskva poročajo uradno, da so boljše viške čete okupirale Kijev, iflavn« me sto ukrajinske republike, ftvedskl prostovoljei ao se izkrcali v Libsvl na baltiškem obrežju.
VELIKA STAVKA NA ANGLEŠKEM.
Štrajk se razširja po vsej Angliji. Belfast je popolnoma pod kontrolo delavcev. Stavkarji protestirajo proti vojaštvu,
v
Velika železniška stavka na Švedskem.
London, 4. feb. — 7000 rudar jev je aaatavkalo včeraj v Car-marthenahiru. V četrtek se vrši konferenca zastopnikov vseh premogmrekih organizacij v oko-išu trdega premoga v Waleau v ivrho, da reaprevljajo o generalni stavki.
Kodaaj, 4. feb. — Na Šved ikem je isbnihnila velika šele« niška stavka. Delavoi io ustavi li delo na sedemnajstih telesni ških progah.
London, U. feb. — Anglija stoji danes pred veliko socialne krizo. Stavko se razširja pO vsej državi in vojaške čete so nanu^ce-lic po vseh središčih dclavakegn gibanja. Najbolj grozeče znamenje jc izjava štrajkarjev, da se bodo upirali "oboroženemu tiran-stvu vlade, ki se ni olineslo v Rusiji iu na Nemškem, pa *e ne bo uiti na Angleškem."
10,(NN) vojakov je ustavilo izgrede v (ilasgo\vu, ker je imelo na razpolago dovolj strojnih pušk, toda manjši nemiri iti pobijanje gtp na oknih se nadaljuje
Vladajoči riuredi spoznavajo po trebo reform.
London, 'I. feb. lndustrijabd nepokoj v Angliji je porinil v o-zadje vse druge dogodke z mirovno konferenco vr(*d in politični kro^ii stridioma uledajo v blil« njo bodočnost. Vodilni Mati se bavijo i* krizo in urgirajo reforme. Mnog! političarji v vladni službi tudi predlagajo razna sdra« vila. Veliko se govori o "ludustri-jnlnem kongresu", v katerem bt bili zastopani delodajalci iu tlela vei, Idejo takega kongresa je sprošil John R Clynes, bivši ži. vešui koiitroler, ki pravi, da mora obveljati golovo splošno raie* lo zaradi delavskih mezd in t|c-lovnih ur po vsej drŽavi, Lokalne pogodbe med delavci iu tluloda-jalei povzročajo koufuzijo.
sir Krlc ti Mldea predlagat d potlržavijo unttivc tovarne lu Ik-roče strokovni uniji, da jih upravlja. Na ta način - - pravi (letldes bi delavci pokazali, dali so res /.možni kotilrulitatLIn upravljati industrijo.
NeaaduvoUtuntt, i«' onazitl v vseli delavskih sfednjln siojili, Strokovni unlonisti starih Tiaro*
OlasgoH', akti de svoji grožnji
Vlada jc pripravljena poslati lr|rov tožijo, <ln vtr.du drži od trga
velike /alog" Živil, ki bi zdaj prav prišle. Meščansko ČasopUjc je razdeljeno \ dva tabora. Prvo stoji ua stališču, da delavci zahtevajo opravičili delež zmage ua bojišču: stnlno delo pod ugod-
več vojaštva v lavci ostanejo pri da se bodo upirali armadi. Včeraj je bilo aretiranih sedem delavskih voditelje« v Olnsgowt|,
Izgredi v Belfast u nadaljujejo. fttrajkarjl imajo mesto po lniod pogoji in dobra stanovanju, polnoma pod svojo kontrolo. I/ DrugI listi na pišejo, da je ve. Dubliua prihajajo razburljive ve J nemir delo Hicialislov lu ir. Rusi. sli, ds sc stavka širi po v*ej Irski, t Jc došlili .ivitatorjev, kl hočejo* Republlčaiii (slnnfelnovel) s«, ae provmliatl soelaluo vojno in u-združili s št rs j k «1* j I iu tidobrili i stanovlti vlado delavcev, njihovo zahtevo za. 44urni leden
ski delavnik: obenem zahtevajo, Mirovni kongres s« bo bavil a deda sc imajo izpustiti iz zaporov	lavsko kriao. vsi poMlični jetniki. 1'anz, ». teb Tukajšnji tli V Londonu »o zaštrajkall uslu/ plomatje. ki skb |iajo mir, so *e betici petih poduličnih železnic la« l i« vznemirjeni ^sle.l delavskem,
groze zapreti vse cleKtricne na-1ncpoktija n«. Auvleškcm in še t,t vreči London v trmo,[teden m» bo vdihi pctorlca buvi
lektrične
prave ter akti se bodo vojaki vtikali v stavko, Jutri namerava zastiivkall
kako preprečit; sne i alti l nemir,
100.000 strojevodij v mealu sa 44-],ltt » M riutiri druga drlavt, tedenski delavni. Velik 1»	zadovoljili delavske «4
ki /ii lite vajo reforme iu nove
In / vprašanjem industrija I ui iu da
urili
nepokoj vlade tudi med železniškimi uslužlienel
Atrsjkarji v Clydu
žMjeuskc rs/nieie.
so l/mill
DOKLADA ZA VOJAKI
proklamaeljo, v kateri pravijo, In Vojaki sc ne boje vojaških čet. 1'rokla utaeija se deloma glasi :
"Dela vel vsekskiH- ne bodo sprejeli drobtlu, katere jim misli vlada /. bajoneti poriniti v golta-nee. Vlada se tffdo moti. če »o4*ai, da bo z ra/sfeve lalMisristieiie »-i j le ugonobila stavko. Atrajk ne bo 'nadaljeval z vxti odločnostjo. Pri-aotnoat vojaških t* t j«' ž" (hmiiiio žila naše vrsle in delavci nikakor ue odstopijo od svojih žalitev. Po-/ivarno vlado, tis naj opraviči im-atep brutalne sile orožja proti ot-oboroženim delavcem, ženam In o t rokom. Strojne puške iu bsjom ti ni*o argumenti, temveč *re<J. stvo v rokah tistih, ki m- ne ozira* jo ua pametne besede "
streljajo na breaposelne na Dunaju.
Žem vn, .'I. feb. Po velikem jsvticm shodu bre/poselnih de-tlaveev na Duueju, ki se je vršil /udnji pelrk, je množim ljudstva napadla staro zbornico, kjer jc šcdcJT sidhnje pjovlzorlčne vlatlc. Vojaki so streljidl no množico lil mnogo oxeb je bilo ubitih lil l'N nj< tiili. Okrog 2.VMN)0 mož je bre/, dela uit Dun iju.
in nekaj drugih Srbov. Ker je A leksnndrov obisk neofleijclen. ni bilo nobenih sprejemnih eer«mo-
nij.
VREME
('hieago in okollea: V torek <lež in «oeg ter mrrlo. Zapadni iu ae ve rito/a padu i vetrovi.
Wa«ington, D. C. Senatni iu zbornični konferenčniki so ae pri razpravi o vojnem proračunu ze. diulU, da d< l»e vojaki imI oficirja doli in bolniške atrežub-e po $50, ofielrji v armadi, mornarlej iu pri morilarški pehoti pa t2(N) pri <n| pustu iz sIužIh*.
Po konferenčnem sporazumu Polh lja v Olosgowu uloonl i dolie doklado vojaki in bolniške v glavni sten štrajkarjev in zs fctrežniee, čeprav so že na dopu- plenila veliko množino li-fakn« / stu in ne glede ua to, kje ho alu- gori omenjn o prnklamacijo <» žili: v Kvropi ali doms.	krog Oeorge S«pisrs m, vojaki rm
Zbornim s 244 glasovi proti j strehah hiš. ns katerih imajo r,) inštrulrala avoje konferenčni-'»trojne pnake.
ke. ds glasujejo proti aeuatnemu |>„|(|j„, ;{ feb Hvel » rokov, predlogu, da priapevM V vollj. ! ^ ((|||j y Dldillnil je »klo-sl de ni sklad nad ftS) ot»davčjjo a sto j(|V|^(j	m prihisloji te
odstotki,.___|4tn Ka prrffff**"1 > zalitcva 41
-T.,............-	I urnega ted^OHkeg« delavnika iu
Va bojuj ar aa svobodo ia pre- pev4lanje plače /a 150 »Utotkuv vlce samo a jezikom, ampak peka- f. minimumom 50 šilingov na te. li, da si ras. kar geverti.	den.
KONTROLA NAD KURIVOM ODPRAVLJENA.
Wiu»binKton, D. 0. - Vladna
kontrola nad kurivom je prenehala s perilu februarjem, S pre. uHianjem kontrole nad kurivom ji- večinoma tudi koin*iino iU-lo I« uri v ne npreve. Po Leverjevem zakonu ne more bili kurivua u> prava ra/pnš''ena dokler ni pro* gbtM-n mir.
Trgovi-l, Ui tržijo s premogom, pravijo, dit f odprnvo vladne kontrole najbrž ftsdejo eenc pre* mogii, Drugi ps menijo, da Imi milo vreme /nižalo eene,
i Kdor daruje ra miljondolarski »kInd daruje sa svojo svobodo, sa svobodo svotlb otrok, sorodnikov in snsnaev — za svobodo vsega človeštva I
P B O 8 V E T A
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Cao« ofluov po dogovoril. Rokopisi M »a vračajo.
Naročnina: Zedinjene driave (iivan Chicago) In Canada $40Cl na!lato. 12.00 za pol 1«U in $1.00 za tri maaaea; Chicago $6.60 na lato, »8.76 aa pol lata, $1.40 za tri me—ce, tn ta inoatamatvo $7.00.
Naslov aa m, kar Uaa »tik • K«Umi
"PROSVETA"
2667 So. Lairadala At.hu., CHicaga, lliiaafa.
Dopisi.
"THE ENLIGHTENMENT"
Orgaa of tha Slaroak National Baaoflt So<U»y. Owaod by tka llwlc NaUoaai Soaofit S—Uty.
Advartiaing rata« on arreement.
Hobscription: Unitad Sutaa (tzcept Chicago) and Caaada $4 par jraar;
Chicago »0 60, and forrign countHaa $7.00 par y«ar.
-SS==
ai
Datum r oltUp.nju a. p r. (Januar 31-1») polo« raia«a imomo ia notlara p«ro.ni, da ram Ja • t«m dnevom potakla aaroiaiaa. Poaorito J« praro-imšoo, da M ram aa mtarl IUt. a_____________
KONJ IN GOVEJA PEČENKA ZA KONGRESNIKA.
Po poročilu nekega newyorškega časnika ne bo kon-gresnik Mann iz Illinoisa kandidiral za predsednika v zbornici, ker je prišlo na dan, da je od mesarskih interesov sprejel v dar konja in "steak" ob času, ko si mnogi njegovi voli lei niso mogli privoščiti okusne goveje pečenke, ker so bile cene visoke, njih dohodki pa majhni.
Dnevniki v Chicagu, ki zastopajo privatne interese bolj kot ljudske, so molčali o tem neprijetnem dogodku za gentlemana iz Illinoisa, ali so pa malo poročali o celi aferi, zato so seveda imeli svoje razloge. Privatni interesi, ki so darovali Mannu konja in sočnato govejo pečenko, ko dali tem listom velike oglase. Star pregovor pa pravi, da roka roko umije, in ta pregovor je znan časnikarjem velikomestnih listov kot drugim ljudem. Torej ni prav nič izrednega, Če dnevniki niso prinesli o dogodku po cele kolone. Nekaj čudnega bi bilo, če bi se zgodilo narobe. To bi bilo veliko presenečenje še za take ljudi, ki vidijo, da je gospodarstvo v današnji človeški družbi postavljeno na glavo, ker bi mislili, da so se zmotile njih oči, ko so videli svet stati na glavi.
"New York Evening Globe" je prinesel kartun, ki prikazeva nekega kongresnika kot predsedatelja, ki mesto s kladivom s kosom "steaka" udarja po predsedniški mizi. Objavljen je bil kartun, da se kongresnik zgraža in odklanja podkupnino v denarju, pač pa hvaležno sprejema velik "steak".
V kongresnih krogih govore, da je bila povest o Man-novem konju in "beefsteaku" pokopana v '<fVeederjevi varnostni shrambi", v kateri počiva tajna korespondenca mesnega trusta. Mr. Heney, pravni zastopnik' zvezne obrtne komisije se je svoječasno pošteno trudil, da se tajna korespondenca mesarskih baronov razkrije pred vsem svetom. Njegov trud je bil zastonj, kajti višja zvezna sodišča niso dovolila komisiji, da se polasti pisem.
Zdaj se vrši pred senatnim odsekom preiskava o raz merah v mesni industriji in zvezni senator Norris iz Ne braske, predsednik odseka, je uradno povabil Francis J Heneyja k preiskavi. Mr. Heney je bil zaprisežen in se nator Norris mu je rekel, naj pove resnico o tajnih pismih Heney je izpovedal, da je nted tajnimi pismi bilo pismo kongresnika Manna, v katerem vprašuje kompanijo, če nima konja, ki ga ne more več vporabiti, da bi ga rabi na svoji farmi. Kupček pisem dokazuje, da je Veeder pisal L. A. Cartonu od tvrdke Svvift & Co., da naj ustrežejo kongresnikovi želji. Carton je odgovoril, da so na Man novo farmo poslali dobrega konja, ki je vreden $150 Veeder je sporočil stvar zopet Mannu, izrekajoč upanje da konj ustreza njegovi želji, Mann se je pa V pismu zahvalil Veederju.
Stvar o "beefsteaku" je tale: Mann se je pritožil, da je v glavnem mestu težko dobiti dobre "beefsteake". Veeder je sujfestiral, da se mu semintje pošlje kakšen "steak'V ker je Mann dober prijatelj mesarjev. Svvift je odgovoril, da je stvar 4,all right", toda v letu naj dobi le pet "steakov".
Vzhodni časniki so komentirali dogodek precej na široko, v srednjem zapadu so pa o stvari bolj molčali.
Mr. Mann se je dal od časnikarjev intervjuvati in je v intervjuvu izjavil, da je bil konj staro kljuse, ne dosti vredno, pa vseeno porabno na njegovi farmi.
Taka je povest o konju, "steakiT in kongresniku Mannu, ki je povzročila med njegovimi volilci mnogo jeze, kajti če hočejo konja, ga morajo kupiti, če hočejo "steak", ga morajo plačati po ceni, ki jo določijo mesarski baroni. Mnogi delajo obljube, da ne bodo nikdar več volili moža v kongres, ki uživa "steake", ali če ima majhno farmo. Stari burioazni političarji si manejo roke in pravijo: "Do prihodnjih volitev ho In najbrž se političarji ne motijo!
ZASTOPNIKOM ČIKAAKE O KROŽNE ORG ANIKAOI • JE SLOV. REP ZDRUŽENJA.
V četrtek 6. februarja ob S, zvečer ae vrši redna aeja okrožne organizacije SRZ. za Chicago in okolico. Zastopnike opozarjani, naj se je sigurno udeleže. Nekatera društva še sedaj niso odgovorila na pismo tajnika te organizacije, v katerem je n%oje apeliral, naj se izjavijo, ako so pripravljeni tudi v bodoče sode ovati v tej organizaciji ter po šiljati zastopnike na seje. Pri hodnja seja ho morala nekaj u kreniti glede neaktivnih društev ti so člani okrožne organizacije SRZ. samo po imenu, toda njiho. vi zastopniki se uiti ne potrudijo priti k sejam. Društva,"ki bodo ootala zvesta SRZ. tudi bodoče, so bila objavljena v za pisniku zadnje seje te organiza cije. Okoli sedem društev nam še ni naznanilo svojih zaključkov.
Na prihodnji seji bomo raz pravljali tudi o agitaciji za mi ijondolarski fond. Raditega je potrebno, da se te seje udeleže vsi nabiralci in nabiral ke prispe v kov v ta fond tudi če niso zastop niki o/krožne organizacije Vsak nabiralec naj bo podal svo je poročilo o uspehu in zadr zanju rojakov napram njim. Na tančnejŠe bomo govorili o tem na seji.
Tajnik.
O&rson Lake, Minn. — Ker ht
predpust bliža svojemu koncu, sc ljudje po mojih mislih prično po govarjati vse kaj drugega, kot pa /berejo -stari očanci in se prične v "normalnih čairih". Tukaj »c pomenkovati o vseh mogočih in važnih ter nevažnih stvareh. Vsa brega za svojo staro domovino, ter se hvali, da je še dovolj močjr da hi tudi še osebno pomagal, ako bi bilo treba. In pri tem pa pride jo do ženit ve in možitve — kar jaz še najraje poslušam, ker pri čakujern, da bo kakšen stakn moje ime zraven —, koliko bo tos porok in ženitovanj in nadalj pričnejo hvaliti svoje hčere in sii nove. Skrbne mamice se istouko zagovarjajo samo o ženitvi ter hvalijo svoje hčerke, kako so pr; dne, delavne, pobožne, sramežljii ve pri jedi in ne vem kaj še vse Vprašujejo, kje bo prva poroka iu kdo se bo prvi. Toda, žal, moje 4a imena ne slišim v takih pogo </orih. Kakor v«c kaže, bom mora letos zopet vleči ploh, kakor ker; ga lansko leto. Toda udam sc v bo žjo voljo.
Ko tako samotarim, včasih pre mlšljuiem današnje razmere, ka tere s6 tako čudne, da jih ne mo rem razumeti. Primerjam si zaslu žek iu eepo živil. Ne morem ra zumeti, da sc ti dve, za življenje lako neobhodno potrebni stvari tako nusnrotujeta-ln da ne more 'a skupaj hoditi po eni in isti po ti. Tako pa, ako gre cena živil nav zgor, gre zaslužek v nasprotne Hiter. Kako prijel no bi bilo, !u# b ►e uresničilo, kot nekateri pmro kujejo, da bomo imeli vsi cnakf dohodke in vsi enake stroške. U:.<l se vdajam takim sanjam, toda ua /adnje sem pa le jezen, ker vidim dn so to v resnici saine sanje in nič drugega.
Kljub v&ej oddaljenosti od dru gih naselbin ,smo se zadnje čase vendar začeli zanimati za posamezne organizacije. Edino človeka nam primanjkuje, kateri bi nam pojasnil svo stvar. Ko bi se vsi Slovani živeči v tej naselbini združili, bi lahko napravili marsika! • ►no prijetno zabavo. Tukaj na< je precej Slovencev Hrvatov in Srhov Ko Id se združili in naprav)!! kako plesno zabavo sedaj pred pustom, ko še ni "ureh" plesati bi s< pri tem zabavali in čisti doho<tek hi lahko pornhill v kake koristne narodne namene. Znano mi je. da marsikateri |todari več v naro-' ne ali dobrodelne namene, ko s» udeleži kake rabave, kot pn l.i I i ga kdo prosil Marsikateri ne t.
naše dobro ljudstvo vse posabilo", [da na denar,ko je na zabavi.
Radi tega priporočam tuksjš njim rojakom, da naj premišlju-
jbiskala to naselbino. Oboskab |c ie skoraj vse rojake in za svojo žrtev si jc abrula rojakinjo Mari Je rasa, v »tarosti 68 let. Influenci se je pridružila še plučnlea in 22. januarja ob osmi zjutr.ij je mirno zaspala dokopali smo jo 24. januarja po eerkyenem obredu.
Ranjka je bih doma iz Š'rofjc Loke na Gorenjskem in je bl/ala Združenih drlivah devet lei: osem let v tukajšnji naselbini in eno leto v Mineral, Kans. Tutef* zapušča moža dve hčeri: Mariji, omoženo ftpeh Ivano, omeženr Dolenc. Zapušča tudi več vrtikn in vnukinj.
Tem potom izrekam v ?tner u Vseh najlepšo zahvalo vsem, M ao obiskali ranjko za čas bolezni in smrti ter za obilno udeležbo o', p" grebu. Vi, ljubljen« mati, pa poč vajte mirno in lahka naj vam fcr prosta ameriška zemlja.—
Kar se tiče delavskih razmer ne morem dosti pohvaliti, ker so premogokopi začeli obravovat bolj slabo, kakor menda po vs»j Ameriki Nekateri premogokoj; obratujejo samo po en dan v ted nu in še takrc.t ne moremo dos zaslužiti, ker nam ne dajo priliko Nekateri rovi so pa . popol noma prenehali z delom.
Zime pa dosedaj še nismo imeli mrzle in nobencia pravega mraza Toda ne ve ce, ktj še vse pride ker navadno zima ni ravno popu stljiva.
John Sp?h.
Cudii
ijo ae.
... ,	......	, , to ,,1ftJr priporočilo In »nilkoliš
I lače organiziranih delavcev niso tako,skušajo združeni naplavit
Pismo iz Francije. Le Mont Dore, Prancija, 31. dec
1918. — Dragi mi uredniki Prosve tel Po osmih mesecih burnega živ I jen ju v Franciji je končno t ud zame prišlo nekoliko počitka. Do bili smo 7 dni odpusta in zdaj nas je tukaj okrog 1200 fantov i> naše divizije. Nastanjeni smo v tu kajfinjih hotelih in lahko rečem da se nam dobro.godi. Paradirati in tekati semintja ni treba in ko mur se /ljubi, lahko poleži zjutra do polu devetih. Vsak dan dobi mo troje izvrstnih jedi. Najbol j st mi dopada postelja, ki je take mehka. Sprva se mi je zdelo, da nf bom mogel spati, kajti vajen sen bil ležati na golih tleh; nifclil sem da bo treba nekoliko kosov opekf pod glavo, da bo ležišče bolj na turno za vojaka 1 Ali opeke ni bilo toda wj£ti bi bili morali mojega tovariSaTkako se je trudil drugo jutro predno me je zbudil.
Po zajutreku gremo v -kazino Pravijo -nam, da je bila ta kazina pred vojno tretja največja igra niča za denar na svetu. Lepo po slopjc z mnogimi velikimi/sobam pfesno dvorano z odrom, knjižni co m Stalnico ter s kantino, v ka teri nam postrežejo z gorko kolado in pccivom. Dobi sc tuc lobak in kar hočem. Naredil sem že "plan", da si dobro nabašem Žepe z raznimi dobrimi rečmi i/, t kantine predno odrinem nazaj svoji kompanipi v Luksemburg kajti tamkaj se težko kupijo takf stvari.
Prvi dan, ko smo prišli semkaj, sem nlišal Američanu, ki je rekel, da niso vojaki 7. divizije, ki so bili pmj nami tukaj na dopustu, govorili nič druzega, kakor o svojih činih na fronti. Bil jc radoveden, dali smo mi sploh bili na prvi strelni črti, ker jc med nami ta ko malo samohvale. Zdaj sc je žc lahko prepričal, kdo smo in do m rajši molčimo in pustimo druge, da govore o nas. Pripravili so nan1 krasno božično drevesce v kazini, ki je imelo na vrhu znamenje naše divizije.	^
Mestece Le Mont Dore je v gorah. Pred vojno so semkaj radi zahajali turiutl, ker je tu v resnici krasna scenarija.
Ker nam jc zdaj dovoljeno pisati bolj natančno, kje smo bili in kaj smo delali, predno je bilo podpisano premirje, hočem nekoliko o-pisati svoje doživljaje nn fronti.
V "Prosveti" z dne 19. avgusta sem čital. da so Američani vzeli vas Frappell v Lorcni. Ponižno poj asu njem, dn je bila tudi moja malenkost med tistimi Američani V boju je bila 6. infnntcrijn iu 15 baterija strojnih pušk, pri kateri sem bil jaz. To je del 10. brigade. Naskočili mio 800 metrov navzdol po klancu do prve strelne črte in boj je bil hud. Dne 20. rv-gusta smo na zapustili dotični o-
strelivo z vagonov iu mahnili ntf-ravnoat v strelske jarke. Bil je dež in bili smo premočeni do koše, a obenem amo gazili vodo in blato v . arkih do kolen. Prehodili smo pet milj jarkov, ki so se vili semiutja cakor kače.
Ob eni zjutraj 72. septembra smo bili na mestu. Naša art}lerija je odprla silni ogenj kritja. Kakšno grmenje! Nihče ne more zapo-pasti, kdor ni hil navzoč in ni poslušal t reskanja in gledal bliskanja, ki je spremenilo temno noč v svetlobo, večjo od dneva. Ob času, (0 so pričeli topovi grmeti, smo meli še eno miljo hoda. Pot je bila zelo teška, kajti nosili smo strojne pu^ke in strelivo. Lajtnant. nas je končno razvrstil v bojno /rt o in čakali smo, da preneha ogenj kritja. Čakali smo dve uri in medtem ežali na mokrih tleh. Zeblo mc je, kakor še nikoli. Ker le ni hotelo aiti konec grmenja topov, sem začel zdehati in kmalu sem zaspal. Pomislite, kako imenitno se spi na jlatnih tleh, ki so "brez posest nika" in med strahovito kanena-do! A kljub trmu sem spal kot kanon. Tako je, če je človek truden.
Dvajset minut do petih so me zbudili. Topovi niso več grmeli. Vedel sem takoj, da je prišla na-fia ura. Splazili smo se skozi ograjo bodeče žice in planili proti nemškim jarkom. Naenkrat velik hrup. Sovražne strojne puSke so ragljale: ret-tet-tet! — in vzzzz vzzzz so žvižgale krogle okrog nas Vmes so pa padale krogle iz topov bzzz-bak!
Ali mi se rismo zmenili dost. S ;j smo bili že vajeni take reči. Ob o smih zjutraj je bil naš napad. Ne kega Nemca uem videl, ko je dvig nil roki kviško in zavpH: "Kame rad!" — Tistega dne smo vjeli ve liko število Nemcev in mnogo več v naslednjih treh dneh. To je bilo ob času ameriške ofenzive v "žo kiju" St. Mihiela. Na naši levici je bila ameriška mornarska pehota na desni pa pešci 90. divizije
16. in 17. septembra smo počiva li in potem smo bili zopet v ognju ves teden. Po štiridnevnem odmo ru v nekem majhnem mestu tik za bojno črto so nas ponovno milo Žili na motorne vozove in šli smo na fronto zapadno od Verduna Tam smo se bojevali v gozdovih do 6. oktobra. Medtem smo dobil vest, da je kajzer pričel ponujal mir. Dne 10. oktobra smo ue zopet preselili. Korakali smo čez hrib "Le Mort Homme", ki po pravic zasluži to ime (Hrib mrtvecev). Da bi bili .vi videli, kako izgledu ta hrib 1 Sama jama pri jami, grob pri grobu, niti eno drevo ne stoji po konci. Res prava slika smrti! Ta kega so naredili Nemci ob času njihove ofenzive za Verdun leta 1916.
Dne 16. oktobra smo napadli so vraŽnika na farmi Mondellin. 0 svojili smo tudi vas Cunel in pro drli skozi gozd Rappes. Tam smo se ustavili nekaj časa in zarili «mo se v zakope. Jaz in moj tovariš sva kopala luknjo, ko je prišel sar žent in rektl, dn bo treba prostd ra za In skočil je po kramp in lopalo in nama pomagal, izkopali smo parno, 3 čevlje globoko »n vlegli vanjo, nad nami so pa 'c tele nemfike '.'škatle", kakor i menujemo njihove granate. Pri nebi smo imeli cigarete in zadovoljno kadili, dokler je trajal nemški ogenj. I'ro pozneje smo zopet napadli in docela počisllli gozd Rappes. Roj je bil zelo ji.it in mnogo naših je podlo. Drugi dan smo imeli odinor. Sli smo nu-zaj zn par dni, da smo se obrili in očedili. A > celo tja. kjer smo bi-li v rezervi, so padle nemške "Škatle". V tem času počitka sem prejel od T. J. Tenbovea dopisnico s sliko delegatov S. R. Z., ki so bili na konvenciji v Chieagi Zelo sem bil vesel te dopisnice.
O polnoči '1. novembra smo bili zopet pripravljeni za boj. Ali smo na hrib tik reke Mase'in naše strojne puške svr naredile ognjen zastor nad reko, da je a-meriška infanterija lahko prešla na drugi brep. Nato je naša baterija tudi udarila čez reko za lliini. Prekoračili smo Mmo (»Ii 10 predpoUlne med d)«u-Snr Mcune in LHv. Drugo jutro smo pognali Nemce iz vasi Pountoi-nc in iz gozda v bližini ter preko
genj nanje, ampak povelje je oi-lo, da pazimo mirno in čakai., Zjutraj smo ponovili napad in d j-segli rob gozda nakar smo zapo. dili Nemce skozi I^ouppv, f>u. merville iu Jametz, kjer siuo po. čivali naslednjo noč zariti v ze«. Ijo kakor krti. lista noč je hila neznansko mrzla, zjutraj je pa bj. la megla, da nisi videl 50 jardov pred sabo. Nikdar ue bom p<jy.a. bil, kakšen zajtrk sem imel tisto jutro. Živil nuni je bilo zmanjka-
10	že prejšnji dan in drugO ju r0 sem si pomagal s surovim zeljem, ki sem ga vzel na bližnji njivi. Polovico zeljnate glave sem po! hrustal in dobro mi je teknilo.
V tistem okolišu smo vzeli fo tri vasi in dne 11. novembra oko.
11	desetih predpoldne je prišel k nam vojaški sal in nain ukazal, da moramo prenehati s streljanje,, točno ob enajsti uri. Sprva nismo verjeli, kajti tiste dni je bilo ve-liko govorjenja o prihajajočem, premirju, a nič potrdila. Toda ;>i. lo je res. Ob enajstih je prenehalo streljanje in na nemški sl»a-ni sem slišal glas tromhe, otožen glas, kakor da naznanja ljub. Ijencem kajzerja, da je poraže ni avtokracij.% toda glas trumi'« •/.a nas, ko je zmagala demokrati-ja. Amerika je zmagala!
Pozabil »cm omeniti, da je uri-šel 11. septembra k naši kornpa-nijl še eden Slovenec po imenu John Kastelic iz Nottinghama, ('., dober fant. Hi! je ves čas pri moji četi, toda nisem vedel, da je Slovenec, dokler ni 1. novembra poleg mene po domače zarobantil, ko mu ni šlo nekaj prav pri strojni puški. A'ha — sem vzkliknil — zdaj se pa poznava !
* Upam, da Slovensko Republi-čansko Združenje v polni meri vrši svojo nalogo. Zdaj je menda dosti dela. Aneliram na vas, bral-jc, da pomagate, da bodo .Jugoslovani imeli federativno republiko in ne kakšnega kralja. SrečiVi Novo leto! Vav
Rudvig Ogrine, Co. A, 15. M. O. B. A. E. P.
.	.	Dne 6. septembra ob osmih zjn- hriba. Dne 7. nov. smo bili v goz-
visoke, kot 1)1 morale Iliti. Draginja je neznosna, da mora	ir kako primemo za- t raj seul prejel pisma od Toneta du nad v aaj o Brandenville. kjer
Terhovca in drugih prijateljev inr*mo počivali čez noč. Bili smo se-Irenotkov pozneje smo že!lo trudni, premočeni in lačni, na, bojišče. Hodili smo Francoske strojne pnake so težje
■■	............amo p.H'i\«li »u	brovnigaric
in kot SO kupili s svojim zaslužkom pred desetimi leti. A1H Lindon. Ind. Akoravno je nrjdan V nekem gozdu. Dne 11 »ep »"»raA na rami in plezali po hri
delavska gospodinja obrniti desetkrat vsak cent, preden	'»»i*+ ples z vesr jTerbovca ii
. i ... . . i	, .	, , , 1	lieo ali pa plesno veselico	1 (tekni tram
pa izda. Sta vet m tiskarja so dobro organizirani, vseeno ne	, ^ K. ... ,,!
, ... m . ,	,	....	„, .. .1	KOVacI«, 1 odkorakali
zasluzijo toliko, da kupijo, kar potrebujejo zs življenje,	..... —	k,m dni. i
i« l/.. .. i.....: l: ........::...........________i t___.i_ • .	1 «, i t	1-.1 . i.______• " t .
DESET KROGEL JE ZGREŠILO CILJ.
Ohicago, 111. — Italijan Scveri-no Di Francisco je stal pred svojo prodajalno z jestvinami na Orleanski cesti, štev. 1009, in božal wvo-jega psa, ko sta deset korakov od njega stopila na ulico iz veže dva italijanska "gentlemana".
Pričella sta streljati na Di Fran-cisca, kakor da imata pred sabo tarčo. Vsak je oddal pet strelov, ki so pa zgrešili cilj. Sosedje so pričeli vreti skupaj, poklicali so policijo in pridrdral je tudi auibu-lančni voz.
"Kaj pa je?" je vprašal Di Francisco, ko so se ljudje drenjali okoli njega in ga naložili na ambu-lančni voz.
"Kj, pustite, saj vidite, da nisem mrtev", jc rekel Di Francisco ko sO ga pripeljali v bolnišnico in položili na operacijsko mizo.
"Le tiho, če niste mrtev, pa u-mira te," mu je rekel bližnji policaj, ki je stal blizo operacijske mize.
Preiskali so ga.
V klobuku sta bili dve luknji, dve skozi njegov telovnik in dve v hlačah, toda Di Francisco ni hil Še oprašnen od krogle.
Vprašali so ga, kdo ga je napadel. "Ali mogoče črnorokarji?"
"Ne. ne vem, nimam sovražnikov," je hitel Di Francisco.
"Saj mojih hlač naj bi nc pre-luknali, ker so edine h k če, ki jih imam," je mrmral Di Franeinco, ko je azpuščal bolnišnico.
ZVEZA MED VELIKIMI JEZE RI m OCEANOM. Lansing, Mich. — Kougresnik Viley iz Sault St. Maric jc predložil rezolucijo, ki priporoča poglobitev reke St. I^awrencc, da bodo po nji vozili veliki parniki iz Velikih jezer v ocean ali pa narobe.'
0AMP KNOX POSTANE TRAJ NA VOJAftKA POSTAJA
Louisrilla. Ky. — Camp Knox, ki ima strelišče za topničarje pri Stithtonn, ostane trajna vojaška postaja. V tem taborišču je prostora za dve artilerijski brigsdi,
HI
naj čudimo, če je ljudstvo s takimi razmerami nezadovoljno in pravi, da je nekaj narobe?
š t naselbina v da le malokdi<
zelo skritem krnjii., tembra ob dvffc popoldne smo se bih. Nemci so bili od nas odda- škuna
LADJA ZGORELA NA MORJU Ntw York. H. T. — Na škuoi
Augustus H. Babeock, ki je prevažala olje. jr -nastal ogenj, ko sc jc nahajala 200 milj od Bermn.b K k..plodim! jr sodček gasoliua i"
jc bila naenkrat zavita v
rnlde sem. jr špan-j približali bojni črti. Ob desetih j 1 jeni samo kakih WO metrov iu j plamen. Na ladji je bilo deset m"'
ska influenea vendar našla pot ter zvečer sino vseli strojne pušk« in na^ je srbelo, .lu bi bili odprli narjev toda rešili so ae le trije
KRASNA URA SAMO ZA $9.75.
Inozemstvo.
Sovjetski kontraparlament v Nemčiji.
Berlin, 3. feb. — Tik pred u-stavodajno skupščino, ki se olvo-ri v nekaj .tneh, je politična situacija zopet kritična. Spartakovci iu neodvisni socialisti so pričeli •i veliko agitacijo v delavsko-vo-jaških svetih za ohranitev kontrole nad armado. Skupščina vsekakor ugroza sedanjo oblast so-vjetov in radikalni elementi se pripravljajo, da skličejo istočasno, ko se bo vršila skupščina, sovjetski kongres v Berlitiu, na katerem bodo zastopani vsi krajev-ni delavsko-vojaški sveti v Nem čiji.
Sovjetski kongres ho nekaken, kontraperlaaienl proti skupščini in sovjeti bodo najbrž zahtevali, da jim skupščina ne srne vzeti kontrole v armadi; obenem bodo zahtevali, da ima sovjetski sistem s svojim kongresom ravno tiste vladne pravice kakor novi parlament. Na ta način bi imela nemška republika dve vladi.
Večinski socialisti, ki so odločno proti ruskemu sistemu vlade, so že pričeli omahovati in izražajo voljo za kompromis, da se so-vjetom pusti gotov dHež oblasti pri boddči vladi.
Položaj v Bremenu je še vedno kritičen. Spartakovci izjavljajo, (la bodo branili mesto z vso sito iu pripravili so strelne jtorke ter postavili strojne puške na vsa strategična niesla za obrambo. Vladne čete nameravajo obkoliti mesto in izstradati hranitelje.
Ameriške vesti.
v senatu kritizirajo predsednikovo ko lonijalno politiko.
Wa»hington, D. C. — V sena
14 LET RADI ROPARSKEGA UMORA
Chieago, 111. — Porotniki so prisodili 20-letnemii Roy Ta.vlor-ju štirinajsi let ječe radi umora. Ta.vlor je umoril 73-letncga Vic-itor AJlimanu iu ga oropal za $14.
------------, ^.	- > M'IIU-
tu so zopet vstali kritičarji proti Hodnik Kavanagh je rekel, da predsednikovi kolonijalni politi-1 bi mladega postopača obsodil na ki, po kateri pridejo kolonije pod »mrt, če bi ga porotniki pronašli
Kozaki v zavezniški armadi so se »puntali.
Arhangelak, Rusija, 2. feb. — Četa kozakov, l etere je vodil general Kalmikov in kateri so dodeljeni zavezniški armadi na fronti tih reki Uzur »o rebelirali in ubili enega častnika. Rebelni kozaki so se nato podali zaveznikom in izjavili, da ne bodo več služili pod generalom Kalniikovom.
Američani in Škotje so zadnji teden odbili dva napada blizo Tul-gasa ob reki Dvini.
London, 3. feb. — Iz Helsing-1'orsa poročajo, da je Troekij poslal 5000 mož na pomoč boljševi-kom. ki so se umaknili iz Narvc na Estonskem. Boljševiki so takoj ponovili napad na Narvo, ki je pa bil odbit.
Iz. Ženeve javljajo, da se je u-krajinska vhda preselila iz Kijeva v Vinico veled < boljševišk« invazije. Oborožen konflikt med Ukrajino in Poljsko še ni končan.
Kari se namerava ločiti od Zite.
Praga, 3. feb. — "Prager Ta geblatt" poroča, da se hoče biv-ši cesar Kari ločiti od sjoje žene Zite. Mirovne intrige v zvezi z znanim pismom, naslovljenim Na princa Siksta se navajajo za vzrok Karlove nezadovoljnosti napram Žiti.
Zavezniki kritizirajo Čehe.
(Sirih, 3. feb. — Iz Varšave poročajo, da je zavezniška mirovna komisija v Pragi protestirala pri čehoslovaški vladi zaradi češke invazije na Poljskem in v (ialiciji. Masarik, predsednik čehonlovaškc republike, je baje odgovoril, da so premogokopi v ftlcziji in petrolej-ski vrelci v srednji (Ialiciji potrebni za ("'ehoslovakijo. Zavezniki su-inijo, da so tfehoslovaki in Ikra-iinei sklenili pakt, po katerem dobe prvi netrolejski okoliš, zadnji pa Lvov.
.	------j je pod
mednarodno upravo. Debata se, je vršila, še preden so došle vesti iz Pariza, da so brzojavke o odpošiljat vi ameriških čet v Turčijo in Malo Arijo neresnične. V Turčiji ko sedaj zavezniške čete.| ki zadostujejo za vse potrebe.
Kritiko so zopet vodili republikanski senatorji. Govorili mo! senatorji Lodge, Knox, Johnson in Borali.
Debata je trajala nad dve uri, seveda zastonj, ker se je izkazalo, da vest iz Pariza o odredjenju a-meriškili čet v Turčijo ni resnič-na, ki pa pokazuje, kakšne debate lahko povzročijo neresnične vesti, najbrž poslane namenom* v svet, da nastanejo razburljive razprave v zbornicah.
Senator Walsh je odgovarjal opozieijonalceni in dejal, da ne verjame, da bodo Združene države obvezane vzdrževati velike armade v tujih kolonijah.
Debata v senatu je učinkovala tudi na politične kroge in nekateri političarji so se izrazili, da »pozicijonalni senatorji ne i razumejo, kaj pomeni mednarodna uprava kolonij Če bi vsaka država imela v svojih kolonijah veliko vojaško silo. tedaj bi na Angleškem bil vsak podanik v vojaški uniformi, kajti Anglija ima največje kolonije in tako velike, da bi potrebovala |e več miljonov mož broječo vojsko, če so pri u-pravi kolonij potrebne velike armade.
Mednarodna uprava kolonij ne pomeni /. veliko vojaško silo držati k tlom domačine, jih trpinčili iu guliti, da se je bati' vsfck čas.ustaje, ampak se .razklada tako, da se a eivilizatoričninii sredstvi navaja domačine k pravi ci-vibizaciji iu da lshko z dom asi mi tržijo vsi narodi, ki so člani lige demokratičnih narodov. Mednarodna uprava bo lahko dobilo potrebno .policijsko silo za vzdrža-Varije redu med domačini, ki jo bodo vzdrževale mogoče take kolonije same. eventualni primanjkljaj bodo pa pokrili po odstotkih narodi, člani lige narodov, keir imajo vsi koristi od tega, če so kolonije pod mednarodno u-pravo. Oe je kolonijalna politika zdrava in pravična, se kolonije same vzdržujejo brez vsake tuje pomoči. Torej ni najmanjše nevarnosti, da bi morale Združene države vzdržavati veliko vojaško silo v kolonijah, ki so pod mednarodno upravo. Veliko večja nevarnost za konflikte postoji, če so kolonije razdeljene med razne države, ker vsaka .|r*va -varuje najprvo interese svojih trgovcev
ravnanje povzroča. <l« drug« žave podpihujejo in oborožujejo domačine, kar povzroča kontlrk-te z drugimi državami in boje z domačini.
krivim umora prve vrste. PrL>o-diiuil je, če Želi njegov zagovornik novo obravnavo, da rtTs jo tskoj dovoli in obravnava lahko takoj prične. "Vidini, du mati tega mladeniču joku zadaj v dvorani. Seveda mi je žal zanjo, toda prepričan sem. če bi bilo več joka. preden bila Izvršena hudodel-stva. bi se rodilo manj hudodelstevje rekel sodnik,
Slovenska Narodna1
Podporna Jednota.
uk«r». i?. l>»ij* iser
v Si llllaaia.
ZASTONJ! POSEBNOST! ZASTONJ! 'Potluiite te te nenavadne ponudbe!
.J ____ vm uradatavlja
najnuvejle vntt iitielana ur«
Ta (lika
Ml imo notov i, da le n IM« Bali nilrnsi o tam. n« bati« vatUU kakina ja vam Jo aa kratka opllema. lira kal« ura In minut« vaa k o kot vsaka druga ura. narejena u Uvrat-nega poniklanega pleha In (ako motna. da e«lo o« en j J« n« mora unitlti. Navila a« enkrat aa osem dni. PotHivno vadrtuj« pravllnejl<- «Jas od vsak« drug« ura: Jamdena jr aa Sft lat. Takta osam funtov. Njan klical«! a von ja tako glaaan, da n«v«n kako trdno aplt« vaa gotav abudi In mor«t« ■ postelj«, d jo vstavit«. V no AI vam nI treka vstajati, da vidita taa. pritisnete gumb In vsa ura j« rais v«tljena. Ram velju je ia
ava«i »b en«m Vi lalik« pora-	, , ,
kit* kot kiftni ali pa uradni avon«e. Ta ara trna svetilk«* s katero lahko uftaaa, oči, nos, uata, sob« In grlo Ima alektrltnu baterij«. k«|«ro s« lahko upurtbi aa raalline kolesni. Vam niti na mla«l ne urit«, du hI ura lahko imel« tudi svojo hranilnico, ampak U uro jo Ima. Ta hranilnic« j« jaatten« proM ognju. vsebuje dva pradala. prvi aa vrednostne atvarl in »trupi p« ia denar. U liranllntea ima motna vratca ln a« aai»r« in odpr« I« po skrivnim načinu, katerega si lahko timn vi aaa« uradit«, aadrabnosti o tam vam mi i>«iilj*mo pri url. Samit premislita si kolike ugodnoatl bost« imeli a to uro. ne bost« jo dolall nikjer boljte. Tako uro naj bi imeli v vaaki hiti. kar nI I« koriatna temveč j« tudi lavrstno krasilo aa dom. Vaakdo jo ljubi. Mi Imamo aalo vallko aalogo tek ur ln telimo, ita a« ljudje a«-ananijo a nami. to ao vsrokl. da bomo prodava)! to uro ca kratko dob« i«> tovarnilkl canl po IS.7Š. Vaakdor kupi od naa eno teh ur itolii popolnoma aastonj Stamtard Silver a«atav 2« koaov jedilne oprava: « note v. (i vilic, rt čajnih tile. ti mimlamh tlie not ta maslo ia tlko aa aladkor. va« to j« Jamčeno ta dolgo dobo, vi bi aploh morali plačati najmanj do »6.00 aa to opravo. Ako t« nimat« tak« oprav« t«daj j« vata dol t nos t, da ti to »raakrblta, no odlatajt«, pilit« nam t« d«n«s. Ne po-tlljajte nam denarja, pošljite nam samo vat natančen ime in naslov, prilotlt« v piamo en dalar kot jamtvvlno In ostalo p« plačat« kadar vam priuvsjo blairo na dom. Tor«j ako ■« hočete poslutltl U ugodne prIHk« n« od la taj it- pojdlt« na delo takoj, pitit« na ta aaalov:
EUROPEAN WATCH CO., 1418 W. Division St.f Dept. 23, D., Chicago, 111.
Nov angleški parlament
London, 3. feb. — Jutri se ©tvori nov angleški parlament. Od časa Napoleonovih vojn pred sto leti ni še imela angleška zbornica tako velikih problemov pred nabo. kakor jih ima danes. Med glavne pfobleme spada zdaj se vršeča de-lavfcka stavka in pomanjkanje pre-isoga, demobilizacija armade, na-rsHcajoea bresposelnost in zemljiško vprašanje za vojake, indnstri-olns konkurenca med delavci m delavkami in republičansko vpra šanje na Irskem.
Največja posebnost v parlamen tu lto 73 praznih sedežev, ns kst« rih bi morsli sedeti sinnfeinovski
DVOBOJ V PUlCAVI. phoenlz, Arii. - Tukaj so pridržali J D. Newmana iz Klagstaf-fa. ker je ustrelil Krank Hectorja iz Hprrngervilla, Ariz.
Hoctor in Nevvman, bogata ovčarja, sta se po izpovedi Xewn,ana srečala v llot Springs Jnnetioiiu. Bila sta v avtomobilih. Hoctor je pričel takoj streljali, ko je zagle-41dal Newmsns. Neurman je odgovarjal s svojim samokresom n, dve
krogli sta zadeli Hectorja. Po k« n-čanem dvoboju je Nevman naložil težko ranjenega Hoetorjs ns avtomobil, da «s pripelje v mesto,
a na potu je umrl.
Newmsn je priznsl, da sta sc s Ilovtorjcm sprla še lansko spo -mlad. Spor so povzročile ovce.
Policija izjavlja, da ne more najti samokresa, h katerim je Hoetof streljsl na Ne^mana
ZAGONETEN UMOR ODKRIT
N«w Vork, N. Y.-^ieijaHO. di da je Patrb-k 0'Doniiell, ki ni(
Iranci iz Irske, pa jih ne bo.	.....
.ama ženska, ki je bila izvoljena v mor,I 1,-lHno *.ry
psrlsment, je tudi irska repuli^^\ TZUu to pujeli v čanka in zsto je t ud, njen sedež gs^^
^fMavaka atrsnks pride v psrls 1 . ......... > trikrst ..........
meat mom
»11 PSriimrin, jr, »«»"	-	t n ..
..i .l..lir V .voli mlli«r.l fnnliT ti«	Tf,	|(iii ./.ilji
ti.rliMKov (v./- Vo, * miljaH	'
l»rj»r).
D.l.r»ks irtrtnV. prid« r p«m . , a ,w<|.| A koliko-,;
"SI r v.llkim In Trfni« P-"- ^	.....la k "".or i«-!;
.o».	^"^.V.l vof irrtil .fkoh 4ro«o-. ki jr tri j
»vvK..................."f".:i
NEKAJ ČISTO NOVEGA. ClTAJTEl
Skoro nedvomno je, da vi te niste alitall ali videli tak« krasne ure kot t« čiato novega iauslka. na vas a«ananimo s to vrsto uraini vam podamo krat«k opis ur«. 11 Ta ura kata ur« in minut« kot vsaka druua ura. 21 Kat« imena vsakena dneva v tednu, S) Kaie meneč 41 Kat« datum, t) Lunina spramemlie. lil Ima dobro kole-ie in vadrtuj« dober taa. 7) Ima trpetno in dobro pokrovj«. HI J« dobro ir.di-lana. Ul Ima 7 kamnov. 101 J«
Smfiena •• 2A let. III l*hko leti v vodi «4 ur la vseeno vaditi čut. Je nekaj nenavadnega. Kdor kupi tn uro bode Imel dobro In uporabno uro. Ta ura j« vi »dna do II K.00. ampak, dn seananimo ljudi a njo smo ne odločili da je |H>midimo na trg po am«rnl tovarnilkl ceni po IH.76 in aieer do dn« 16. mar<a. Ml vemo, da J« ne moret« kupiti nikj«r bolj!« od te aa enako <-«no. Ta ura je popolnoma aaaka kakor smo jo to oplhall, in če lil ne bili aa-davaljnl a njo i« tehtnih raalogov ml vam vrnemo vat daaar. Mi #mo prepričani, da j« n«mor«t« kupili enake ure v nobeni prodajalni. Opomba i Ako telite dobiti to uro po tovarnitki rani aa IM.76 kot to stor« stotine druuSi, tedaj nam potljit« val« naročilo prad Ift. mar aem ker poanej« s« bodg e«aa ivllala nu 11 K.00. Zapomnite ai, d« imate sedaj priliko dobiti dobro uro vrednimi! do I1H.00 ta nlako ceno d« |H.7l, tor«J ne odlagajte t«mv«č nt-rotit« jo I« danes. Ako odr«l«t« ta oglas U lista In ga prilotlt« vatemu naroČilu pred 16. marr«m. vam uro prinese na dom. Kdor bi naročil dv« ali iglo In kravatno aaponko, Mi n« aahlvvamo, da nam polljat« denar, »amo napitite val« im« In naslov, prilolite pUmu en dolar aa jamčenje In ostalo pa
U'ačate p«(«m kadar liosl« prejeli lilago. Vsakdor naročil dv« ali v«č t«h ur damo I« pol«g t«ga par iHtalačenih gumbov au aapvstio«. Ne odlalajt«, pilit« takoj na naslovi
EUROPEAN WATCH CO., 1418 W. Division St., Dept. 21, K., Chicago, III.
KRASEN FONOGRAF ZA$27.25—SAM030DNI!
Oglejte al ta Itvrstno iadelanl fonograf. Ali at« t« k«daj alitall kaj o kupčiji kot j« ta prej. Na In dvomljivo j« ako bodet« aploh lm«ll priliko dobiti fonogra/ kot j«U In i>a tako niakl c«ni kot vam Jo ponujamo rti dan«a. lsd.hr, J« ti potno in vas bad« odnea«l aa dolgo taaa iS več lat. V prodajalni M morali plačati najmanj »60.00 aa Uk aa to. Sa aeananlmo nai« odjemalce in občluatvo aploh, da Ja nat iadal.k «d«n la med najboljllli po tako n lak i eenl, dali bodemo na trg aa »0 dni po ti poaabni c«nl. l^ihko igrate vaeh i*d«lkov plolč«. -4Wl* fonog|»f kl morali lm«tl vsaki bili, k«r l.-pta vale stsnovantt. itije aabava *n ye—II«. - Sa-rimo, da bi vi bili slučajno v drugI sobi i>a«far Igra fonograf vi kl niti n« v«deli igra II je r«a to navaden fonograf, enako ako bi alitall igrati eno p«a«m, bi ai skoro predata vi jali, da pojo tivl pevci. Im« sladka m»l"dllo In globoko a«ga-jot« alasove. VI n« n«Jd«tr človeka, kat«ri bi H« bil aadovolj«n a t«m gramofonom. Čemu hoditi v l ledalMča ln poslulatl p«tj« In godbo ko vam vandar ta kraanl f«»n«graf dala ravno tako Jasno la člatoglaeno godbo ln p«tj« doma v valem domu. Mino pri naa vi lakko kupita lak JIMji^ In ml prodamo po tovarnilkl e«al aa |«7.26 In a^«r I« aa dobo »0 dni. In kdor nam pollj« v Uku BO dni na rotilo gramofona In lar«t« ta o«las. dobi tiole« le atroja • sadnje najnovajl« vrat« plolč
liT Voo ig«i roroi.NoMa rtosrfi. Ne rtlij«t«
nam denaria napred, prilotlt« v pismo le »i.00 a valim naročilom In Ste ^ plačili M kadar a« vam kod. pripeljal« fomvi.f na nam pa i>otlJ«te c«lo svo»4i t naročil 12 plolč papamama "»•'"•»' ~ ' stanovanju tedaj ne odlal-.-naalov In im« na sledatl naslov s
In
Ne paftlljat« le «1.011 a v m
auar se vam kode pripeljal- ........... .—
to a naroči lam, ta je vseh %t • :i 6. tedaj v«.„ pa damo ni in 400 l||fl Ako telite iineO pri jamo itoiIIki v valem i laj te r naročil..!« mai ver potljit« takoj val natančen naslovi
UMION PRACTICAL CO., 1418 W. Diviaion St., Dept. 24, G., Chicago, III.
GLAVNI STANi 2687 89 SO. LAWNDALE AVE., CHICAGO, ILLINOI.«
GLAVNI ODBOR ZA DOBO 1919-1922. IzvrŠevalni odbor.
UPRAVNI ODSEK. FREOStDNIKi Vtaaaaa Caajkar. SSST-SS Sa. Uvadal« Ava., Cklcaga, IU rOOraftDSKDNUCi Aalaa Hrast. S«a 140, Canonsbur«. Pa. TAJNIK i Jaka VarSMrkar. ST0S Sa. LawaSala Ava, Cklaaga, III. TAJNIK BOLNllKKOA ODDELKA i Paul Bar«ar. SSST-SS Sa. La«adaW av., Cklaa«a. BLAGAJNIKI Aataa J. Tavbav«c. Baa I, Ckar«. III.
UPRAVITELJ GLASILA i F i Up Gadi««. SSST-SS Sa. UvaSala Ava., Ckltago, IN.
POROTNI ODSRK. Jata Aaakraill, predsednik, Ra« SSI, Caaaaabur«, Pa. Jaka Uadar^aad. SSS Nag SI, SertegfMS. IN.
JM Sadilak, Raa 4M. Smitktaa. Pa.
Praak Saaarak, IMO Praaaaa Ava, Clavalaad. Okla.
• ROLNlftKl ODSRK. OSREDNJE OKROŽJE i Paul Sargar. pvadssdaik. SSST-SS Sa. Lawadals av., Ckicaga.IN. VZHODNO OKROllEi Rud.ll PUlartak, Ra« 4M, Rridgavlll«, Pa.
Aataa Nadtlak. Raa TI. Wiek Ha vaa. Pa.	" Tf K4
ZAPADNO OKROŽJE i Aala« lular, Ra« I M, Uraaa, Kaaa., aa jutoaapad.
Laa Kukar, Raa I4S, Gllkart, Ml««, aa aav«rosapd.
Nadzorni odbor.
Matt PalravM, pradaadalk, I4SIS Hala Ava, CaUlavaai, Okla. J«kak A as kratit. 4IS Plarca Si, EvaUtk, Mlaa. Jaa. Kalaa. SI 01 SL Clalr Ava, Clavaiaa* Okla.
Tiskovni odbor.
Vkaaaaa Caajkar. JaSa AaakraAit ki Mati PatravM.
ZDRUŽITVENI ODROR. PREDSEDNIKI Fraak AUt, SIS4 Sa. Crawlard Ava, Cklcaga, IN.
Jak« Trtalj,	Jaa. Skuk,
Jatka Ovaa,	Marv Ud« v It.
VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. F. J. Kara. SSOI Si. Clalr Ava, Clavaland. Okla. ODGOVORNI UREDNIK HPROSVETEHi Jata Zavartalk. POZOR I — Vaa daaaraa paHUatv« la alvarl, kl m tltaj« «1. Uvrtevalaaga adkor« ki la*Mta talak, aaj m M«Ujaja aa aaalav i Jak« Vartarkar, SSST-SS Sa. Uwndala Ava, Cklaaga, UL
Vaa taSava kalaitka padeara aaj aa Mtljaja Paul Sar farju, tajalku kalaltkaga oddelka v gl. uradu. .
Vaa prltatka glada gaalavaaja a gl. lavrtavalaan adkaru M aaj palljaj« M. I'etra-vlCu. pradaadalku uadaaruaga adkaru, tlgar aaalav Ja agaraj.
Val prt al vi m gi. par«t«l adaak m aaj patljaja aa aaalav i Jata Aaikratlt, Haa SS' , C«aoaakurg, Pa.
Va« sdtatka graU uradnlltvu glaaUa aa aaj gatljaja pradaadalku tlakavaaga adkara Vlaaaaa Caajkarju.
Val dMkil lu drugI aglal, aaaaaaUa, aglaal, aaratalaa la aglak va«, kar j« v a vaai O.*!T0*7u jodaata, uaj m gatllja m aaalav i -PruavaUH, SSST-SS Sa. Uuadala Ava..

RAD BI IZVEDEL
zu mojego prijatelju 1'runk Oo-luveršeč, domu iz vusi Dolš, ftiru Stopiče pri Noveiu Mrslu. Pred 1(1 leti se je iinlinjnl nu ('.lil-ridge, Pu., In kuni jc od tum šel ne vem. Cenjene rojake uljiul-no prosim, če kdo ve zn njegov nusiov nuj mi gu niiziiuiii zn kur hom zelo hvaležen, uko bo sum čital oglus nuj sc mi pri» i,i\i nu moj nusiov. Želel bi od nJega nekaj pojnsnilu glede potiugu listu, ker svu prišla skupuj iz sturcgii kraju.
FRANK DRAB,
P. O. BojL 108, Esport, Pa.
fONKMAlUNI, PA.
VABILO IN NAZNANILO.
Cenjeni rojaki pozor!
Cenjenkn rojakom naznanLmo, da mi kupujemo vse Liberty Bon. dR ter jih plačujemo v gotovem denarju po dnevnem KU11EU (njih vrednosti). Rojaki, katerim je nemogoče priti osebno v naš urad, naj polljejo svoje BONDK v priporočenem pismu (registriranem), ker nn drug način mi nI* smo odgovorni v slučaju Ufuba po pofrtul ali drugi pof.il jut vi. — Pošljite na naslovi
Mr. John Bahorioh, 120 Baka-w«U Bldg., Pittsburgh, Pr.
Vsem delničarjem Slovanske Zadružna Prodajalne Oonemaugh, Pr., ae najmanja tem potom, da se bo vrilla seja dne 9. februarja, 1910 ob 2 url popoldan v dvorani Sv. Alojzija; uljudno sta naprote nj, da to vabilo vpoktevaU. Pridite vsi na sa jo, dR bosta osebno aliia.lt porodilo odbora, kaj j« vsa Zadruga storila in koliko smo na prddovtli, na kakšnji podlagi stojimo sedaj in kaj naj s« ukreni aa bodoOe Na ti stji NAJ SE 150 LO0I, kaj in kako bi bilo naj bolj« za napredRk v tem letu. No banib postranskih govorov se ne bo vpoitevalo, samo on« ptf, ki bodo prišli k siji o stvari rasprav-ljati Torej pridite gotovo In vil. Uljudno vabi	Odbor.
Rojaki pozor!
Cenjenim rojakom se naznanja, da se je ustanovila družba THE AMERICAN AMUSEMENT k THEATRE 00, IN0. z glavnfcro
$100.000 z namenom, da nabavi kar več mogoče gledali*/-. Načrti so že Izdelani kje se bode vzelo 10 gledališč v letu 1919, od kate. rih »e sedsj Ž« lastuje dva in I-imamo dva pod arom. Za vsa te 1 stVsrf je ps pwtrebno veliko de-nsrjs I)ru»is «*lsj nudi ns^iro-[ dsj svoje delnica p*> zelo niiAl eenl $1 00 vsska. Dobiček je pre-rsčunjcn, ds bi m<n^ dosegi do 40% v letu 1019 l*t*lte rv» na-tsm'nej*s pojasnila na naslov:— . Mr. Jobn »aherteh, 129 BrIm wall Bldg, PltUbnrgti, Pr.
LICE SE!
Dobro uurjena kovaM, plada dnevno $6.00 Lahko vsame tudi kova^aieo v najem tn ji sam svoj gospodar 1« dobri kovati naj sa iglaaijo na nasV>v: Je« bumdh, Bet 62, Tbomes, W Va
•giasev M
KRASNO IZBRANO BLA00.
Tavžentroie, Upov ovet, kameli-ce, lapuh, hvoftč ali prasllca, sladki janež in Uvrstni krvni daj, to je sedem raznih isvrstnlh domačih zdravil ln poučijiva knji«a "Mali domadi zdravnik", vse skupaj za* varovano potom polte za 4f2.40. po zavetju 10 centov več, Tekom dol« go zime se taki pripomočki več • krst zelo potrebujejo| naročite jih sedaj, da jih boste imeli pri rokah.
Za druga domača sdravlla, kajti jas jih imam v talogl, pilite po braaplačni oanik.
MATH PEZDIR,
P. 0. Box 772, 0ity Hali Sta, New York, N. Y.
POZOR SLOVENKE.
Trije Miimski Hlovenel različne starosti ae žele seznaniti m HloVRti« kanil v svrlio ženit ve iu sicer Krank AuuoAtin, star '27 let se ftcll Ncznsuiti s Hlovcuko V starosti od IH do 27 let. DrugI je doc .fainnlk, star 21 let se Xcli seznaniti s Hlovcuko v stanmti od |H do 'JM let in trd ji pa je John Kost reve, star 22 let se želi aernauiti s Slovenke v starosti od iN do 25 let. Katero veseli, nsj pifcc lu prtlofti naj svojo sliko. Plast i je tis spodnji nsslov. Tajnost m« zagotovijo lil le Hlo-venke imajo prednost,
Krank AuguAtln, P. O. ltox HIH, Orlent, IU.
•foe Jamnlk, P. O Doz IT I, Orlent, III.
Jolui Kost reve, P, O. lto* 174, Orlent, III.
NAPREDEK
"Prostata" pil« sa blagostanje ljudstva. Ako sa strinjal s njsal-ml lds js ral, pod pi rs J trgovne, kl oglaisjo v Prosvstl. — V zalogi imam vss sa vsakdanja potrekAM-n« po tmsrnl ^enl.
ANTON ZORNIK«
HarvnlnU. Ps.
Potrebujemo: dekleta ra delo tovsrnl metel. Ilobrs plača In stalno delo, prilika za napredek. V sOboto si* dela anttio pol dne vs fzglsslte se ns ICia Hprlng Osrden Ave, Norih Hld«, Pittsburgh, Pa.
Vesti iz stare domovine.
juc <-a* ijrad. WA*HINGTON. i>. C.
Ivan Cankar umrl - "Slobod-
Prodiranje Bavaroev na Koroško. — tvomiaar Smodej jc poročal p. nov. i/. «>lov«*a. 'la »'a dva bavarska bata»jona na poti v St. Vid ob < i lini iu «ia ** g«*ori, da
naa je obiskal načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec. Narod jra je navdušeno popravil. Sprejem jet bil alove*ean, gospa (jašperlinova mu je izročila v imenu narodnega ženwtva krasen šopek in poklonili ao ae mi tudi občinski svetniki. Dr. Korošec je ua to prisostvoval narodni v^aelici, Stan hrvasgj rebeli izpuaceni. j prirejeni v prid naši glodni deci. -it je pa n Dojčič in Luka .lukič, to prireditev ao ae atekle polki -oa t»ila leta 1913 obsojena ua M»bnih zaslug gdč. učilelija Kece-lolgo trst o let zaradi napada na ij^va in goapa Ogrizkov a, goapa ! i,ana. stu bila !*. nov. izpuščena iz J Marija Oašperlinova pa je orga
--------.	i ; \ III OH 'llllll II" «•« ^	w Ui
na Srbija" v Ženevi jatlj« L ja-1	^ ^ ^^ KmQr ^
nuarja t I : V L,ubijam je umri.^ ^	l1t, red To hl p,,,,*. ^
ziuuii »tovenaki pisatelj van t an	nevtralnimi, kajti U
J' nevtralna.	. Ite
kazuil
niee v Mi'roviei.
na ljubljanskem gradu, kamor je ini vržen kmalu po izbruhu vojne po avstrijskih pandurjih. Niti v zaporu ni prenehal s pisateljeva njem. marveč je pošiljal krajše ' avoje spise Slov. Narodu; v njih| daje duška svojemu notranjemu gnjevu, opisuje trpljenje nar.ala in napoveduje lepšo bodočnoat.) |
Monarhija ali republika. — P«* 11-m naslovom piše 'Slobodna »»ija' I. jan :'Slovenec' obja
članek
politika, v katerem se l^vdarja.p^ ^ ^ ^^ y ^^	u
nizirala a pomočjo narodnih de-
Dalmatinski namestnik aretiran klet |>ohiranje prispevkov za od v Ljubljani. — Orof Marij \t-! S H S. žen. Tapeh narodnega --.IIteeaarakl iiaoie*tiiik v blagdaua v Šenčurju je nad vae s' Dalmaciji, je bil aretiran v Ljub- Jrazveaeljiv; veaeliea je vrgla 2125 j. i lja ni in izročen dr. Brejcu, pover-jJC 50 vin. tistega dobička, za pro-
......: .	jfiiikii /a notranje zadeve sloven- tdane mlaje bilo atrženih 30 K, de-
nekega jugoslovanakega	^ ^ ^ ^ ^ Narodnega fkleta pa so nabrala darov iskren«
da zanima danes našo javnost dvoje vprašanj: monarhija ali repu
. nem spremstvu v Zagreb, kjer so
Mika. centralizem ali avtonomijaprevtame pepirnioo 'li dve vprašanji je treba realti na Vlada naj prevalu.	. , .
Triglavski dom ni pogorel.
arečo domovine. Zaradi tega pa m* pristaši ene in druge ideji morajo medsebojno blatiti in klali; v
Slovensko llaninako Društvo je »♦prejelo poročilo, da je bil Tri-Deiavei v vevški g|avaki dom na Kredarici pog-Jrel.
e bridko pritoževali čezj pogorel. Kakor drušavo, tako *e v tovarni. l'<»vPr^ 'ia 1 raduje gotovo vse naše občinstvo.
v Fužinah
Ipapiruici, ki ao -e v velikem ] Ko je društveni zaupnik poslal Hu udeleži i i shoda v Dev. Man- oskrbnika na Kredarico, ae je iz in ne"govoriti aamo Slovencem alilJ* v Polju, so sklenili zahtevati,|ka7aIo <|a h$,a ta veKt neresnic aamo Hrvatom. 1 gotavljajoč, dal<I» vlada prevzame papirnic«. De-.na jn da |w|aj TriK|avHki (iom ni
del Slovencev čudi. da se je lavei so si slovenska narodna (demokratk- ra/	. . t
na) stranka izjavila za republiko, pleča delavstva v vevaki papirni-|da je nepoškodovana ta dragoce-
; BWMUMm	K Ls J(. dan *n aledeča: za delavee
"'"No, mi bi imeli rarfoga čuditi tri krone in eno krono draginj-ae, zakaj se ena struja tako zavze-Ue doklad* o jc štiri kra e Čudno je, da dnevno; /a delavke 2 K 41 v n.
.j {n eno krono dragmjske <loKIs-de, to je tri krone in 40 vin. dnev-.1 no', i 'ena papirju je ailno naraala.
ma /a monarhijo, pravi ta stranka, da je to vpraša nje že rešeno, ne dovoljujoč di
nkuaije. f'udno je, da sc demokra ,	. .	n*
eija. dosledno temu načelu, more plače pa so ostale pn atarein. !^'-rszpršili . . . Vai narodi ae izraža- la vat vo je sklenilo, da io za republiko, pa tudi Italija in; ne more vce živet, ob takih p.a-ftpar.ija ne bodeta dolgo čakali tu. ah v sedanjih razmerah in zato to. Dovolj ima monarhija na gr prosi narodno vlttdo. t a prevzame bi, da more človek uvideti \m> papirnico m poviaa plače
prednosti republike."
Ozirajoč ae na oduošaje Sloven cev do Srbov, izjavlja, da ac je madžarski < treba Srbom zahvaliti za njihovo!ročnimi granatami. 1 rihajajo pomoč iu da je treba nje želja ii|m>
Italijani v Spodnjem Logatcu
Skozi l/ogatee mo šli 11. nov.
»ddelki, oborožili z u
di italijanski - v jetniki na vozeh in
|HIIII'» »•• MU J. ""VIFti	. 4" "I.....
alevati, dostavlja pa, da je veliko konjih, ki so jih pokradl v zale-l
vprašanje, ali ao vsi Srbi v resni ci za monarhijo, tire v prvi w*ii za to, da we vsakemu dovoli, da more svobodno izraa.ili svoje mišljenje.
ju. Narodni Svet v Spodnjem Lo-gateu je protestiral proti delovanju itulijunske vojne komisije. Tamkaj jc dospela 12. divizija. Tam se mudeča čeboslovaška bri-
(i lede centralizacije in avtouo gada, ki je skrbela za red in j-iv-
mije zaatopa pisec at al išče .udi-'no val
nosi, bo v najkrfljftpftrča™
ne. Toda tudi to je treba rešiti pu! poklicana v domovino, z&t9 P»'f>-Hvoborlni volji, ne pa s silo. Kara-'aijo Logatčanl, da pridejo tja ju-' di tega odbija vaako nasilje, naj goalovauake »;e1e. prihaja od kogarkoli. Naziraiija "Nemci" »o zopet postali Slo-ao lahko različna, toda sovraštvu venci. — Po ustanovitvi jugoslo-
zaradi tega ne amc biti. OdloAena socialiatična
reaea. — Deželna konferenca lir-vaško-alavonaki aocial. stranke, ki se je imela vršiti 10. dec. v Za grehu, je bila odložena za nedoločen
vanake države je naenkrat odpa-konfe- del pritisk stare vlade glede na gotove starše, da vpišejo svoje o-troke v nemške šole kot Nemce. Zdaj se ti izgubljeni sinovi vm-'ti priznavajo, da so
čajo nazaj
ča», ker niso mogli vsi delegatje Slovenci. Nn l.iubljunski realki m> priti valed prometnih poteškoc. nt. pr. mnogi starši vzeli svoje d.č-
Odhod rnakih in italijauakil;
vjatnikov — Vlada je 24. nov. naložila vsem delodajalcem, ki i-majo zaposlene ruske in it uli jan ake vojne vjetnikc, da jih pošlji jo na občinska zbirališča, kjer i-majo biti izplačani iu preakrblje-1 Trebnjem g» ni a hrano saj za tri uli štiri «1 • 11. Uuski v jetniki ae pošljejo domov čim bodo prometne razmere na Železnicah milo ugodnejši
ke iz nemških razredov in jih vpisali v slovenske.
(Vesti iz raznih številk "Slov. • Naroda" koncem »ept. in začetkom okt. 1018. Smrtna kosa. — Vmrla je v
Ivana Zure, tojena 1'aleskini. — V PetrovČath jc u-nirl «. Krnest Slane, šolnki ravnatelj. Pred par dnevi mu jc umrla soprogu. "Pokojni Je Ml priznan
na planinska postojanka, ki je najvišja v južnih Alpah.
Stavka v delavnicah južne železnice v Mariboru. — V petek ob 10 dopoldne so ustavili delavni delavnice južne železnice, kurilnice in železniške ohranjevalue .-sekcije Maribor delo ter odšli pred okrajno glavarstvo, da se pritožijo pri zaradi preslabe prehrane, zlasti ker že več tednov niso dobili krompirja. Pritožili so ae tu di zaradi konfiskacij iiakupljenc ga in v nahrbtnikih v mesto pri nešenega blaga. Izjavili so, da so izgubili vsako izaupanjc do vlade, ki jim prihaja vedno z obljubami, katerih pa ne izpolnjujejo. Zahtevali so nadalje pospešitev rešitve zahtev po dragiujskih dokladah in, denarni pomoči. Ves popoldan Jto ae vršila pogajanja m ko sc je ob 7. zvečer razglasil rezultat, so delavci protestirali proti temu s klici, da se nočejo vrniti na tlelo. fte> le po dolgem prigovarjanju nc jc posrečilo zaupnikom pregovorit i delavce, da se sklenili v soboto zjutraj priti zopet na delo.
Goriško uciteljstvo nima niče
aar. — Brez strehe je, kruha ne pozna že cele meaeea, brez obleke, brez denarja, brez postelje, brez odeje, itd., a ipak caplja vaak dan v šolo, katero ni pa mora pri vsej mizeriji aamo zgraditi in imkrMi. fčiteljstvo, kj<**o tvoji vgilni l>o-jevnvkif Križuiau, Vrbaftčič, Med-vcšeek, M ožina, Kakoviiček. Ilreš-čak, itd. Zdramite ae! Ali »te pozabili, kaj ste dolžni svoji atauov-aki časti? Vein, da na vse pretege lajšate gorje svojemu nesrečnemu liegunskeinu ljudstvu, a ne pozabite na svoje dolžnoati, da dvignete avoj stan, ki strada in umira pod pezo življenja. Pehati se morate za privastnimi dohodki, da ne poginete glada k svojimi družinami, saj, ne morete živeti z učiteljskimi groši niti samci. Zganite se. učil eljstvo in ž njim šola ter narodna vzgoja trpi, silno trpi, dasi vam imenujejo na do-zornike iz lastnih stanovsih vrat. Ko pa pridejo v stik s sv. Birokra-cijem*, po zahijo na vse iu si mislijo: "Mi iitMtno več " Cankerjevi hlapci." — Ampak pride hlapec Jernej do svoji pravice. Znamenja nu nebu ae jasne. . .
Tržačani, Istrani in celo učitelji v Furlanipi so opustili delo v šoli, da so manifestirali svoje trpljenje, a na rKasu, v goriški okolici in v Oorah lepo molčijo in vlečejo voz dalje po silnem klancu v največjem naporu, vsi znojili, gladili, razcapani, sestradani, poninžani, a ipak rotki, pohlevni, pravcate ovčke, obupani. Zaropotajte in bo ao tudi vam rezalo boljšega kruha, ne "tak tankega, da se vidi nkoz njega!"
Pripravite se na zborovanje prvi četrtek olctobra iu takrat bi ladi
slišali krepko beaedo — krepke
organizacije! Vederemo! Deželni oeetje, dvignite svoj glas, da se zopet obnove naše šole, ker: "Narod brez akol — narod brez bo-dočnouti!" Dajte kruha najboljšemu narodnemu delaven!
Zavezniški častniki v Ljubljani. — lz Ljubljane se poroča 27. novembra: Včeraj je dospela v Ljubljano komisija srbskih, fran-
coskih in angleških častnikov. W rodui Svet v Ljubija ui kot zalit opni k Narodnega Več* S. 11. s. ji je izročil obširen memorandum o razmerah Slovencev, ( 'aat nik i so obljubili, da bodo poulali to sp<,. menico m svojim poročilom vr«-<i lakoj svojim vladam.
Poroka. — V Celovcu sta se po-roeila g. Kran Mandelj, zavaro. vabii g. Frank z gdč. Mušo Až-manovo iz Novega mesta.
Čemu biti bolan?
ko ae lahko za tri cente prepričate in najdete pot k zdravju.
Ako trpite vsled nervoznn-ati, iclodrne ali obiRtue nerodnosti, HploAna oslabelost, glavobol, izguba slasti, neprebav-nosti, zapftnica, izguba moči, ne Čista kri, revroatizem, bolečine v hrbtu, zguba spanca, ako se počutite utrujeni, izdelani, tedaj ne trofiite denarja TT. Off	za neznana zdravila.
.Pošljite nam tri cente v pismu s vo&im naslovom in mi vgm bodemo poslali z' obratno pofito, brer vsake nadaljne obvernosti na v»Si štraui, zastonj popolno tri dnevno zdravilo,
JUVITO
sestavljeno iz popolnoma čistega naravnega zeližča, izrastlega po prijaznem »olneu in dežju po naravi sami.
Naalov: JUVITO LABORATORY South Hill Branch 6	PITTSBURGH, PA.
SLOVENSKI KROJAČ.
Priporočam sc rojakom za delo oblek. Ravnokar sem prejel lepe in krasne vzorce za možke in ženske obleke, kakor tudi površnike za dež. V družbi nisem z nobenim nič več. Vse delo izvršujem doma v svojem stanovanju, pridite k meni nu dom, obiskal vaa bodem na vašem domu in vzel vino mero za obleko. Za vsako d'!o jamčim. John Teran, krojaški mojster, Ely, Minn.
POZOR! Pozlačena ura za samo $6.95.
Samo enkrat v iivljenju imate to priliko kakm-in« vam nudimo a«daj mi. Samo po-mialitc al SI».00 ura ac dobi ia $6.95. Ura ki vam jo tu opiaujeVno Ja trpežna In kraano ikdeiana, pokrova ata isvratno pozlačeno in bode obdrtalo. ura je srednje velikosti jam-i*na za 20 let. Kotenje in notranji atrol je vklenjen ae rubijavimi kamni, kateri drle koleaje akupaj in tak/> vzdrtuje vedno pravilen ia». Ura 'te vrate ae prodajajo po flft.00 in vet. toraj le za kratko dobo jih bodemo mi prodajali po (6.95. Ako ai vi isretete t« o*laa in sa nam poiljete a vaiiai naročilom, boata prejeli prijazno potlačeno veriiico popolnoma zastonj. Torej poaluiit* ae te prilike ke danea, ker jutri zna biti ie prepotno. Ta obljuba in po ti ceni 16.95 velja »amo do 15. marca. Vi ne morete ničesar zirubiti ker mi ne zahtevamo denarja v napred. temveč kakor hitro vam prinesejo uro imate plačati $6.96. Pilite ia danes.
POZOR!
EUROPEAN WATCH CO., 1418 W. Divition St., Dept 22, A., Chicago, IU.
I
Krvavi boj med Cehi in Nemci M.lski strokovnjak
v Gradcu — Dne 20. nov. je potoval ikozi Uradec oddelek čcšmIi vojakov. Prišlo je do prepira / nemško stražo. Nemci so iin'< li razorožiti tVlie, a ker se zadnji niao pustili, so nemški strii/.nti<i pričeli streljali Devet IVhov |< bilo ubitih in J I bolj uli mani i .1 11 jenih
Klerikalizem kaže roge I/
oaeakeaa ".luaa" je razvidno, Iji so pričeli nekateri klerikalni !ir vaški listi napadati liberalni isc elemente in v mi narodu« \pi u« ,i uja prikazujejo s stališča rims katoliške cerkve. Neki list, l i i< še pred dvema letoma pisal, iIh n "av st ro-ogr<tka armada poklii.i ua, <Ih i/vrši bo/jo ka/en * I. * l< veteuu kiilctiit nad upornimi s,, lii". piše r.i|n.i.'du velja ruvmi 'a "tiotja kii/e-i" /a Nemec, Mnd/.i re in pa tiste, ki "kratijo |>nt\i.i avel i I rrkv i ''
Ropanje nn Štajerskem I Male Neiteljr piše ju 111111 )'•>>• 1 "Straži": Dne nov s,. ,, .„. javila pijana trlpn oboiu/ini gorjačanii. ir ansedm ^ai< >V l< maža. Haxbili so \se i/ln/bi 1
ropali trgovino 1'raina S.......
Ker *e jim brez orodju m m......
nihče pontaviti v bran. -< < |n drugi dan ttali nekateri . ni, ki ao aieer pošteni ljo<l • .1 se dali zapeljati, čoa. zd.n prosti in lahko delamo, kat . mo Oropali an ravno tisto 1 v Hm, razbili pohištvo in o«ln< vae, kur so n ogli. Dva dni p • ■neje je prišln vojaška straža alrojno puško iz Ljutomera, ki je pokarala, d* je pravica še vedno i v veljavi.
Zakaj je Laxcarin življenska potrebščina za vse, ki bolehajo vsled slabe prebave, za gripo, prehlad, influeneo, nervoznostno oslabelost in za slošno oslabelo stanje?
Graščino Krupa nn Dolenjskem
je kupila Pozemkova banka v Ljubljani,
i Iz Vipave ho potegnili truplo
,čre\ljarja rermclja iz Ajdovščine, katerega so že nekaj časa pomešali. Ponoči so gu bili napadli vojaki, oropali in vrgli v vodo. O " /In.-ineih ni nikugega sledu. , Prehrana Dalmivcije. Iz Zagrc-Im poročajo spli tskemu listu "Nova Doba" Kur se tiče zagot.r i-tve hrane i/ Hrvatske za Daluin-| cijo, moramo vam sporočiti, du jc Ntvar nepredo ala še dalje In ln ie določen« tudi že količina, tako
•	In ic vsa st v «r |uivucm sigurna linsli j je morala Hrvatska dajati /n u 1 miido, odslej mesto tega |»rc-v /rimi odda jo :i(»<M) vagononv za
I	l«lni«cijii
Španska bolezen v Spletu se
močno viri hol#r.en je za v (bi
•	I|iu«nn obliko III dosti Ijlldi tildi
1 umrje
IVI I udi virtuoz Pepa Barton jc
imel \ /iiviebn tolik u<«|>eh. du bo numesto enkrat dvakrat koncer 'n nI I ,jubl iiuinki koncert se rudi
II	u« v rši tu dni pozneje .r». okto. Im,i Martiiuov nastop v Ljubljun sl i I 1 n 1 ri Im zanimiv glaalieu
<1.....idek I / v a jul lio nmetniuk poj
I. l' dinuih točk dva velika kon-1
1 i'aiko\skega in Pagaiilniju 1 Tu en je vkikov pri Logateu — \ m dcljn /večer slu trčila pel 1.0 : u«! 1 n »Iv« v nasprotni smeri voze u to\u?nn vlaku Pur vagonov je' In 1 r.i/liitih Kn sprevmlnlk jc bil nu 11 en ni bil nihče. \ laki ao Imeli i<nli t««tfa več urne zamude
ls Semurja pri Kranju nam po { riKujo \ nedeljo 22 arplembra
I.AXCARIN je življenska potrebščina vsem onim, ki bolehajo, ker je narejen in sestavljen tako, da s pomočjo matere narave izvržuje avoje zdravilno delo, izčisti vse prebavne organe, strupene pline in s tem prepreči xastrupljenje krvi.
Vi sploh ne morate živeti, to se pravi iiveti dolgo, ako vaša čreva ne vrAe svoje naravne dolžnosti. Kna najhujših naprek pri človeštvu je 7.a-prtnica. Krez isjeme ali je ta za« prtniea nustala vsled nemarnosti v otroških letih ali je bila podedovanu, mora se odpraviti in čim hitreje tem bolje. Stran mora pod vsako reno.
Srečen je človek, ki ga niso nikoli nadlegovale bolečine črevesja. On ne ve kaj se pravi gbuditi se v jutro x ravnotako utrujenostjo kot ste šil spat. Glavobol rano v jutro ga ne vznemirja. Ne ve kaj se pravi imeti slaba usta in jezik. Njegova slast do jedi je kot bi hotel pojesti relega teleta takoj ajutrej. Njegove misli so proste in on se lahko odloči
za delom. On je vesel, energičen in si želi dolgo življenje.
Kaj pa s žensko ali možkim kateri ima zaprtnico ali svojo želodčno ne-• rednost. Njih življenje jim niti ni vredno centa od časa do časa in tako se vleče naprej in naprej vsak dan. Počutijo se kot bi jim težak kamen visel na hrbtu, ki ga morajo prenašati dnevno. Od ranoga jutra do poznega večera sama želja, da bil bi skoro konec te muke.
Vzemite za primero človeka, ki trpi vsled slabe prebave ali nerednega delovanja črev, on ne skoči iz po-stelje tako veselo kot pa zdrav človek, on se čuti utrujen takoj v jutro, navadno ima tudi glabobol. Njegov jezik ni čist in slab okus se nahaja v njegovih ustih. Nima nobenega veselja prijeti se svojega dnevnega dela. Malo ali skoro nič je pri zajutre-ku, delo ni de|o za njega temveč nesrečna muka. Nobene razlika kakšno delo opravlja, nobene energije in ne veselja nima za svojo bodočnost.
Čemu trpite? Ali je vredno trpljenja? LAXCARIN PRODUCTS CO. je dala ven na trg zdravilo kntero jamči da vam pomaga, da vaša čreva delujejo. Zakaj ne poskusite. Tudi če ste že preje poskusili recimo ako vaa boli hrbet, bolna glava, omotica, nerednost želodca in čm»v, potem iščite si pomoči katern vns oprosti in da več zadovoljstva. Zdravilo ki je kar se piše da je.
Pričnite še danes. Rodite druga o-
%
seba jutri, vae zšdravje naj bode vaša prva glavna stvar, denar ni nič. Po-šiljite nam en dolar in ftprejeli bodete z naobratno pošto škatljo LAXCA-RINA. Potem povejte vašim prijateljem razliko ki bode nastala pri vašem zdravju.
I>AXCARIN je čistai sestav, ne more škodovati niti malem otroku. Za-more sc viivati brez vsega strahu od vseh ljudi. Zelo dobro zdravilo ljudem srednje starosti. O tem se bodete prepričali.
LAXCAR1N SE PRODAJA PRI
LAXCARIN PRODUCTS CO.,
CENA JE—$1.00 >• akatuljo; e škatalj, $8.00.
-rJer. «•«•* donar v ra.i.lrira.am pUmM Mi	tudi mm C. O. D. na vae kraj*.
DEPARTMENT Z. 2.
PITTSBURG, PA.
>####»MMMMm>»tHHMIMMMtWMIIMmHHH