The Oldest and Most
Popular Slovenian Newspaper in United States of America.
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!	t
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU.—S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian organizations.)
Najstarejši in najboij priljubljen slovenski
list v Združenih Državah Ameriških.
ŠTEV. (No.) 251.	CHICAGO, ILL., TOREK, 30. DECEMBRA — TUESDAY, DECEMBER 30, 1930.	LETNIK XXXIX.
POSLEDICE SVETOVNE KRIZE SE OBČUTIJO TUDI V FRANCIJI; OPAŽAJO SE ZLASTI V IZVOZNI INDUSTRIJI. — POLOŽAJ PA KLJUB TEMU ŠE DALEKO NI TAKO VZNEMIRLJIV KOT V DRUGIH DEŽELAH.
Pariz, Francija. — Dočim ves 'ostali svet že skoraj celo leto stoka pod neznosno gospodarsko depresijo, je ostala ves ta čas Francija od nje nedotaknjena in trgovina ter obrat se je vršil v njej popolnoma normalno. Da pa kriza očividno tudi tej deželi ne bo prizanesla, in jo bo potegnila v skupni svetovni Vrtinec, priznava francoski minister za finance, L. Germain-Martin, sam; proti časnikarskim poročevalcem se je namreč izrazil, da je pričela tudi Francija čutiti nje trdo roko.
Vsled enakomerne razdelitve prebivalstva med industrijo in poljedelstvo, je dejal, se je do zadnjega zdelo, da Francije ne bo prizadela svetovna kriza. Tekom zadnjih tednov pa se opaža, da so nje posledice posegle tudi v našo deželo. Občuti jih posebno izvozna industrija.
V isti sapi pa je minister nadaljeval, da se bo Francija znala uspešno postaviti napadu v bran, in sicer s trdno odločnostjo vsakega posameznega državljana, da bo s trdim delom vsakdo pripomogel, postaviti deželo na prejšnje stališče. Obenem pa je minister tudi opomnil francosko ljudstvo, naj ne veruje govoricam, ki slikajo položaj še bolj črn, kakor je v resnici? ter je posvaril, da je razširjanje takih govoric zločinsko dejanje. Da za vznemirjenje ni nikakega vzroka, je utemeljil s tem, ker ima inozemstvo zaupanje v francosko gospodarstvo; čim-dalje Več tujega kapitala se namreč nabira v Franciji; tem več zaupanja mora torej imeti francosko ljudstvo v svojo lastno deželo.
Letošnjo svetovno krizo pripisuje minister v prvi vrsti na račun nadprodukcije v poljedelstvu, iz katere sledi padec cenam živilom in surovinam in posledica tega je, da pada kupna moč odjemalcev, zlasti kmetskega prebivalstva. Glede brezposelnosti v Franciji se je izrazil, da za zdaj še ni povoda za nikako vznemirjenje; število oseb brez dela namreč ne dosega niti 10,000. -o-
ŠE EN DIKTATOR V EVROPI
Monte Carol, Monaco. — Kakor je bilo zadnjič poroča-no, je v tukajšnji državi, ki ima velikost celih osem kvadratnih milj in okrog 20 tisoč prebivalcev, skoraj nastala revolucija zaradi tega, ker se njen vladar, princ Louis, rad "potepa" po inozemstvu. Princ pa je napravil kratek proces in je po zgledu drugih evropskih diktatorjev enostavno razveljavil ustavo in samega sebe proglasil za diktatorja. Za ohranitev reda v državi pa je mobiliziral celo svojo armado — 100 mož.
ŠIRITE AMER°. SLOVENCA!
PRIPRAVE
ZAV0JN0
Italija in Francija boste po novem letu pričele graditi nove bojne ladje in skušale v tem prehiteti druga drugo.
—o
Pariz, Francija. — Kljub optimističnim izjavam raznih državnikov, da se bo dal spor med Italijo in Francijo končno lepim potom poravnati, ni za zdaj nikakega upanja, da bi se moglo to doseči v dogled-nem času, dasi se vrše nekakšna pogajanja med obema deželama. Ker pa niti Italija, niti Francija ne pričakujete pozitivnih rezultatov od teh pogajanj, ste obe pričeli s temeljitimi pripravami za produci-ranje novega brodovja po sprejetem načrtu.
Z 31. decembrom potečejo takozvane "pomorske počitnice", na katere ste se zedinilt obe deželi v preteklem poletju in se obenem obvezali, da do gori označenega dne ne boste gradili novih bojnih ladij. 31. december je pred durmi in s koncem "počitnic" $e bo pričelo delo in z delom blazna tekma med obema deželama za nadmoč na morju. Francija ima namreč V načrtu za prihodnje leto graditev ladij s skupno tonažo 45,000 ton. Italijanski načrt pa nasprotno predvideva tonažo 43,000 ton ;• v to pa ni vključena nova kri-žarka "Gorizia", katera je bila v nedeljo spuščena prvikrat na morje. Med italijanskimi novimi ladjami bo 22 podmornic, kar je rekordno število za dobo enega leta, ako ne upoštevamo Nemčije tekom svetovne vojne.
Pomorska tekma se bo torej z vso silovitostjo začela. Podobna bo tekmi, ki se je pred vojno vršila med Anglijo in Nemčijo, in bržkone bo prive^ dla do istih posledic, kakor je ta.
POSLEDICE JAPONSKEGA POTRESA
Slika nam kaže prizor iz japonskega mesta Mišima takoj po nedavnem potresu, v katerem je bilo večje število ljudi ubitih in mnogo hiš porušenih.
TUDI V KALIFORNIJI ROPARJI NA DELU
Los Angeles, Calif. — Tukajšnja policija ima samo za božični dan zaznamovati nič manj kakor 42 roparskih napadov, kar je rekordno število za en sam dan. Vidi se torej, da so še kje drugje take vrste "profesijonalisti" in ne samo v Chicagi.
MOČI ZA RAZNA MANJŠA DELA
Chicago, 111. — Governerje-va komisija za pobijanje brezposelnosti poziva tiste, ki imajo kaka manjša opravila okrog svoje hiše ali delavnice, naj dajo to izvršiti zdaj, ko na tisoče in tisoče oseb čaka, da bi dobili kako delo in kak penny za preživljanje. Ne samo, da bodo delo izvršili vestno, ampak bodo tudi hvaležni tistemu, ki jim bo delo dal.
KOLEDAR S
13JMESECI
13-mesečni koledar postaja
čimdalje bolj popularen.
Washington, D. C. — Ideja, da se upelje nov koledar, ki bi imel 13 mesecev, kateri bi vsi imeli enako število dni, dobiva čimdalje več pristašev med trgovskim svetom. Nekatere tvrdke imajo upeljan ta koledar za svoje interno poslovanje že več let; vsako leto se jim pridruži število drugih tvrdk tako, da bo njih število znašalo v prihodnjem letu že 115, kar je dvakrat več kakor v letu 1927.
V oktobru prihodi^ega leta se bo vršilo v Genovi posebno zborovanje glede reforme koledarja. Sklepi tega zborovanja se bodo predložili vladam posameznih dežel v ratifikacijo. ,
DVE BOMBI ISTOČASNO
Chicago, 111. — V petek zvečer ste okrog 11. ure eksplodirali dve podtaknjeni bombi na dveh različnih krajih mesta. Ena je napravila škode za $10,000 in lažje ranila tri osebe v bombažni tovarni Carson Pirie, Scott & Co. na 4415 No. Maplewood Ave. Eksplozija je bila tako silovita, da se je slišala milje daleč. Druga bomba pa je napravila manjšo škodo v kitajskem restavrantu na 608 No. Clark St. Niti za prvi, niti za ,drugi napad ne vedo gotovega vzroka.
KRIZEMJVETA
—	Kansas City* Mo.—"Najdaljši" ustmeni božični pozdrav je izvršil John Hicks, ki je telefonično govoril s sorodniki v Avstraliji. Dasi pa se je g6vor vršil šele 26., je bilo to še vedno dovolj zgodaj za avstralski čas.
—- Indio, Calif. — Aretiran je bil tukaj federalni priseljeniški uradnik Fr. Schnell, ker so mu prišli na sled, da je vti-hotapljal Kitajce v deželo. Z njim so aretirali še dva druga tovariša.
—	Bruselj, Belgija. — V torek se vrši važna seja članov kabineta, na kateri se bo določilo, je li Belgija po svoji vojaški pogodbi s Francijo pri-silj ena, bojevati se ob njeni strani, ako bi se ta zapletla v vojno z Nemčijo ali Italijo.
Iz Jugoslavije,
VELIKA, NENAVADNA NESREČA V PRISTANIŠČU V SU-ŠAKU. — LJUBLJANA SE VEČA. — SMRTNA KOSA. — NESREČE IN DRUGE NOVICE IZ DOMOVINE.
ZA ŽENITEV POTREBOVAL DENAR
' Gary, lnd. — Namesto pred oltar, kamor je nameraval iti s svojo zaročenko, so 251etne-ga Leona Rowell položili v grob kot samomorilca. Za že-nitev mu je manjkalo denarja in hotel si ga je dobiti z ropom. V trgovini Weiner Bros. pa je bil pri tem poslu ujet in, videč, da ne more zbežati, si je pognal kroglo v glavo.
BARAGOVA PROSLAVA
V NEW YORKU
Na starega leta 31. decembra poteče 100 let, kar se je izkrcal na atlantskem obrežju v New Yorku veliki Baraga. Newyorski Slovene? nismo tega pozabili. Saj bi tudi bilo neodpustljivo, če bi šla taka zgodovinska 100-letnica mimo nas. Nasprotno, v čast si štejemo, da smo ravno mi newyorški Slovenci tako srečni, da lahko obhajamo spomin na veliki dogodek tam, kjer je sveti misijonar Baraga napravil orvo stopinjo v novem svetu.
Na starega leta zvečer ob 7:30 se torej vsi Slovenci vidimo pri slovenski fari na 8. cesti. Ob pol osmih gremo najprej v cerkev, kjer se bo vršila cerkvena proslava. Pridigo bo imel p. Odilo. Po cerkveni proslavi gremo vsi v dvorano pod cerkev, kjer se slovesnost nadaljuje. New York in Brooklyn mora biti eno oni večer. Pridite vsi, da bo tudi naša proslava uvrščena v zgodovino Baragove stoletnice.
P. Hijacint, 'O.F.M., župnik.
BOJI V
INDIJ!
V angleški koloniji Birmi izbruhnila vstaja.
Rangoon, Birma. — V Birmi, ki tvori vzhodni del britanske Indije, so se že dalje časa pojavljali med domačini uporniški izbruhi proti Angležem. Bili pa so večinoma le lokalnega značaja in jim Angleži niso pripisovali dosti pozornosti. Kakor pa se zdaj o-paža, je vstaja zavzela nevaren obseg in grozi, da se bo izpremenila v pravo vojno. — Vsled tega so se tudi angleške čete temeljitejše pz-ipravile in odposlanih je bilo več oddelkov infanterije s strojnicami v Tarravadi okraj proti uporniškim četam, ki so v tamkajšnjih džunglah koncentrirali svoje najboljše moči.
-o-
LOV ZA ŽUPANSKI STOL-ČEK
Chicago, 111. — Biti župan velemesta Chicago ni samo čast, marveč je združeno tudi z lepim novacom. ,Ni čudno torej, da se za bodoče volitve, ki bodo prihodnje leto, pojavljajo kandidati kakor gobe po dežju. Republikanska stranka sama ima za primarne volitve že tri kandidate, namreč Bar-retta, dalje sedanjega župana Thompsona; priglasil se je tudi Lyle, sedanji mestni sodnik. Postaviti nameravajo še četrtega.
-o-
STARODAVNO MESTO NAJDENO
London, Anglija. — V bližini Rye, Sussex, se je starino-slovcu H. J. Cheney posrečilo odkriti prerastle razvaline mesta, ki je bilo po ugotovitvah zgrajeno v takozvani kanlene-ni dobi, ko človeštvo še ni poznalo kovin. Najdba je zbudila veliko zanimanja med znan stvenim svetom.
Most se je zrušil
Sušak, 9. dec. — Danes o-kolu 1 ure popoldne se je zbralo na Brajdici, starem, lesenem pristanišču, do 100 oseb, ki so pričakovali dovoljenja, da se vkrcajo na par-nik "Topolo", ki je imel kmalu odpluti proti Rabu. Na prostoru komaj kakih 30 kvadratnih metrov "se je gnetlo kakih 60 oseb. Nenadoma se je most zazibal in se z ljudmi vred pogreznil v valove. Najhuje, seve, so bili prizadeti oni, ki so bili spodaj in so jih drugi, ki so padla vrhu njih, potisnili na dno. Posadka parnika "Topolo" je takoj požrtvovalno priskočila na pomoč in reševala ponesrečence. Njihovemu junaštvu se imajo mnogi zahvaliti, da niso našli smrt v va-
žvižgal in iz hoste mu je prišel na pomoč drugi nepridiprav. Oba sta potem zasledovala Prijateljevo do Trške vasi in se ustavila šele, ko je vsa upehana zaklicala: "Hvala Bogu, že vidim luč v hiši mojega moža." Napadalce zasleduje o-rožništvo.
Zagreb se modernizira
V Zagrebu so pričeli graditi na ulicah javne telefonske govorilnice. Pač napredek in modernizacija.
-o--
Nesreča Iz Ptuja poročajo, da je pri čiščenju studenca padel velik škaf zemlje na 24!etnega mladeniča Mihaela Repič iz Velo-vlaka pri Ptuju. V višini 20 m
se je nenadoma utrgala vrv in lovih. Kljub hitri pomoči reše-Lp0ln škaf zemlje je z vso silo
"Amer. Slovenca" v vsako slovensko hišo, naj bo geslo vseh njegovih prijateljevi
valcev so dve osebi utonile, kakih 30 je pa bijo več ali imanj poškodovanih. Most je bil narejen že pred več leti in je vsled starosti preperel ter ni mogel vzdržati tolike teže.
-o-
Velika Ljubljana Prestolno mesto Slovenije, "Bela Ljubljana", neprestano raste in se razvija. Njen hitri porast ^e je pričel že v katastrofalnem letu 1895, ko je mesto veliko trpelo ob potresu. Na prebivalstvu in na obsegu je Ljubljana precej pridobila 1. 1914, ko se je mestu priključila Spodnja Šiška. Po vojni pa Ljubljana raste od leta do leta. Nove moderne stavbe izpodrivajo stare in iz-popolnujejo prazne parcele. Sedaj šteje Ljubljana z okolico do 90,000 prebivalcev. Samo mesto ima 3034 hiš in do 60,000 prebivalcev.
-o-
Smrtna kosa V Mariboru je umrla Marija Krašovic, zasebnica, najstarejša ženska v Mariboru.— Pri Sv. Juriju ob Ščavnici je umrla Anica Farkaš, trgovčeva soproga, stara 48 let. — V Kamniku je umrla Katarina Kosec. — V Studencih je umrl Franc Stampfel, star 77 let. — V Mariboru je umrl Franc Ur bančič, veleposestnik, star 67 let.
-o-
Požar
Iz Tržišča pri Mokronogu poročajo, da je nastal požar pri posestnici Jožefi Lukšič v Gredicah. Zgorelo je vse. Hiša, živež in obleka. S težavo je žena-vdova, rešila življenje sebi in svojim štirim otrokom v starosti od 3 do 8 let. Sodijo, da je zažgala zlobna roka.
-o—■—
Nočni napad Ko se je babica Ana Prijateljeva iz Krškega vračala domov od posestnice Veseličke v Gorenjih Lahoveah, jo je napadel v čremošnjiškem gozdu neznanec. Postavila se mu je v bran in mu ušla proti Trški vasi. Tedaj je neznanec za-
pviletel na spodaj stoječega mladem*;1. Moč^n pritisk mu je razbil lobanjo in zlomil hrbtenico. Nezavestnega so potegnili iz vodnjaka. Po preteku par ur je bil že mrtev ne da bi se zavedel.
-o-
Slab plen Redovnik Dr. P. Aljančič se je namenil odpeljati se iz Maribora po opravkih. Imel je precej težak kovčeg, ki ga je izročil brezposelnemu natakarju Josipu G., da ga je mesto njega nesel na postajo. — Pred kolodvorom je nenadoma zmanjkal kovčeg in mož. Šele pozno po noči je možak prinesel kovčeg, ki je bil razbit in odprt, nazaj v samostan in izjavil, da so mu ga ukradli neznanci, ki ga pa nočejo, ker so v njem same knjige. Možaka so seveda aretirali, ker mu ne verjamejo.
-o-
Božična drevesca Iz Trebnjega poročajo, da so letos izvozili iz Trebnjega v inozemstvo zelo veliko vagonov božičnih drevesc. Nekateri se že boje, da se s tem dela že občutna škoda na gozdovih.
-o-
Mraz
Po celi Sloveniji je pritisnila zima. Sneg je zapadel ne samo po hribih, ampak je dosegel tudi nižine. Za Miklavževo je bila vsa Slovenija odeta v belo odejo.
-o-
Smrtna nesreča Lovci Bjelič, Kubui-ovič in Bolovič so se podali na lov v Grmoč planino v banjaluški okolici. Nenadoma se Bjelič na stezi spodtakne in pade. Pri tem se mu sproži puška in smrtno zadene Kuburoviča, ki je čez dve uri nato izdihnil.
-o-
Trgovinski muzej V Belgradu so dne 4. dec. slovesno otvorili trgovinski muzej. Trgovinski muzej je velike važnosti in igra veliko vlogo v pospeševanju zunanje trgovine.
Strang""1
AMERIKANSKI SLOVENEC
Torek, 30. decembra 1930
AMERIKANSKI SLOVENEC
prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, BPnfi-3eljkoy in dnevov po praznikih.
Izhaja in tiska
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: £849 W. 22nd St., Chicago, III.
JTelefon: CANAL 0098
Naročnina:1
Za celo leto........................................$5.00
Za pol leta -...............................—.... 2.50
Za četrt leta -.....—........................ 1.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto ...................................„...$6.00
Za pol leta ........................................ 3.00
Za četrt leta ...................................... 1-75
The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Adress of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Phone: CANAL 0098
Subscription:
For one year .................................. $5.00
For half a year ................................ 2.50
For three mpnths ............................ 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year ..............................—$6.00
For half a year ................................ 3.00
For three months ............................ 1-75
POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, Ho kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu.
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredni-Stvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas dočetrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača,
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. ___
J. M. Trunk:
Profilaksa
Pri nas v Ameriki poznamo porodno kontrolo. Poznamo jo po pisanju in razpravah in prerekanju po časopisih, listih in revijah, bolj in bolj jo poznamo tudi v — praksi. Znan mi je slučaj, ko posega neka jednota globoko v blagajno in bo v kratkem morala poseči še bolj globoko, ker se je kontroliralo in so posledice tu. Lahko bi kdo rekel, da to ni kontrola in smo odločno zoper tako kontrolo, ker mi hočemo kontrolo, da bo kontrolirana n. pr. tudi — blagajna. To pa je po vsem postranska stvar, ker ne pišem radi blagajne, in pisal bi tudi, in morda še bolj odločno, ako bi bila kontrola tudi po vseh evgeničnih in profilaktičnih in znanstvenih (?) in konti olnih predpisih in naukih in pridobitvah na sredstvih — kontrolirana.
V starem kraju in Sloveniji tudi pišejo, ali se prerekajo, ako tako hočete. Razlika je le v imenu, v obliki ne najdem dosti razlike, dasi v Sloveniji piše celo vseučiliščni profesor, a ne piše dosti manj zafrkljivo o dogmah in verskih fiksijah od naših — profesorjev s krampom, ki vsi gorijo in pišejo o — kontroli. Ime je različno, ker tam je — profilaksa, evge-nika, pri nas navadna — kontrola.
List "Slovenec" je objavil uvodnik "Poguben pdjav". Oglasil se je na uvodnik dr. B. Škerlj in napisal razpravo "Bela kuga tudi pri nas," in to razpravo natiskujc "Prosveta" v sredah, in je dodala natisku sledeče pojasnilo:
Bela kuga tudi pri nas.— (Pod gornjim naslovom je dr. B. Škerlj objavil v starokrajskl politični reviji "Naši dobi" zanimiv članek, ki ga tu ponatiskujemo. Članek se nanaša na razmere v stari domovini, vendar bo zanimal tudi naše čitate-lje v Ameriki, saj je vprašanje kontrole porodov — katero so klerikalci v starem kraju krstili za "belo kugo" — doma tudi pri nas. Članek tudi dokazuje, da imajo napredni zdravniki in znanstveniki v Sloveniji enak boj z nazadnjaki, kakor ga imajo ameriški zdravniki.—Op. ured.)
"Tudi naše čitatelje v Ameriki bo spis zanimal," pravi Prosveta. Brezdvomno, in kar požirali ga bodo, o tem gospodo lahko zatrdim, ker jaz o — kontroli in kugi in pojavu in profilaksi in evgeniki vem malo več, česar gospodje nič ne vejo. Požrli bodo spis, ne samole zanimal jih bo. Pomagati pa ne morem, prav nič ne morem, ako imajo "napredni zdravniki in znanstveniki v Sloveniji enak boj z nazadnjaki," ka kor se morajo s to nazadnjaško robo prerivati in prekarjati amerikanski zdravniki. Vsaj dozdaj še ni nobene izdatne — kontrole ali profilakse zoper to nazadnjaško zalego.
Nočem polemizirati z dr. B. Škerljem. Zanima pa me to vprašanje, ker posega v idejni krog, kamor spadam jaz, a ne spada dr. Škerlj, in o katerem pravi on, da je verska, cerkvena, dogmatična fiksija . . ."
Vrste, med katere spada dr. B. Škerlj, so izšle iz idejnega kroga čeških realistov. Imajo dobro voljo, tudi dobre ideje imajo, ampak njih naziranje je pod vplivom protestantov-sko navdahnjenega husitizma, toraj močno protikatoliško, dasi niso proti veri. Hodijo pa okoli vere, kakor mačka okoli vroče kaše. Profilaksa bi bila stvar zdravnikov in znanstvenikov, ako bi ne posegala v moralno naziranje. Ker morala,
toraj krščanstvo, in tu pride v poštev le katoličanstvo, ne more zabraniti ali odstraniti vseh zlih posledic pri ekonomskih razmerah glede rojstev, slabičev, idiotov . . ., porinejo moralo na stran, dasi govorijo mogočno o etiki. Britev no obrije vseh, treba je britev tudi rabiti. Ali naj se vrže proč, ker britve mnogi ne rabijo, in zato ne obrije vseh?
Ali ima človek dušo, ali je nima? Kdaj začne biti človek? V embriju naj bi se ravnalo z njim, kakor s kako tekočino v torti?
Od boljševikov se ti realisti v bistvu prav nič ne razlikujejo. Boljševiki so le bolj dosledni in pravijo, da je človek le c-nov, za katero ni morale. Realisti, ki priporočajo profilakso, nimajo jasnega pojma o človeku, ga smatrajo za snov, ako morda družba ali država to zahteva, ampak bi tudi moralo in etiko vpregli, zopet pa le, kadar družba ali iržava to zahteva. Kje je potem vir etike ali morale?
Gre jim za narod, lasten narod, ker so hudi na zbiranje za zamorčke,, ampak s tako profilakso bodo svoj narod uničili, zamorčki pa lahko vspevajo tudi brez naših zbirk, ako nimajo -— naše profilakse.

POZDRAV S ŠIRNEGA MORJA
Tu iz srede morskih planjav, preko- katerih hiti mogočni brzoparnik lie de France, se spominjam mojih dragih prijateljev v East Helena ter jim moram reči, da se imam prav veselo in zadovoljno. Vožnja iz East Helene do New Yorka ni bila preslaba, pač pa mi je bila vendar dolgočasna, kajti na vlaku sem moral kar pozabiti na tiste prijetne party, ki so mi jih priredili moji prijatelji, katerim se tu prisrčno zahvaljujem. Predvsem Mr. Rudolph Cvaru ter Mr. in Mrs. Murgel, Mr. in Mrs. Louis Smith, Mrs. Gradishar ter njenim hčerkam, Mr. in Mrs. Peter Hrella, Mr. in Mrs. Frank Hrella, Mr. in Mrs. Viktor Stipcich, Mr. Alojz Suhadol-nik, Mr. Frank Šuštar, Mr. Anton Goršik, Mr. Frank Rus, Mr. Ande Spolarich ter Miss Mary Smith. Mrs. Gradishar se pa še posebej zahvaljujem, obenem tudi njenim hčerkam, za lepo prirejen Surprise party na predvečer mojega odhoda.
Končno se prisrčno zahvaljujem rojaku Leo Zakrajšku v New Yorku za njegov prijateljski sprejem in za njegovo prijaznost v času mojega bivanja v New Yorku, kakor tudi za njegovo spremstvo na par-nik. Prepričal sem se, da on svoje potnike v resnici zadovoljivo postreže zato ga priporočam rojakom, ki so namenjeni v stari kraj, ker vem, da bodo dobro poučeni o zadevah, ki se jih tičejo in bodo obenem najbolje postreženi. Končno vam kličem vsem še enkrat: Pozdravljeni in na svidenje!
Frank K. Smith.
SMRTNA KOSA V ELY Ely, Minn.
Dne 24. decembra smo položili v zimsko grobnico truplo Štefana Rauh, doma iz Pribiš-ja pri Rožehdolu, fara Semič.
Bil je star 77 let in je bil član društva sv. Cirila in Metoda št. 7 in soustanovitelj JSKJ. V Ameriki je« bival nad 40 let. Dobro se še spominjam, ko mi je pripovedoval, kako je delal v velikem kanalu med Jolie-tom in Chicago. Zatrjeval je, da je tam tudi dobil mrzlico, ki ga je mučila par let. Ozdravel je šele v Ely, ko je dospel k svojemu bratu. Pokojnik je bil tudi eden prvih naročnikov Amer. Slovenca, kakor tudi na mesečnik Ave Maria. To je dobro spričevalo, da je bil dober član katoliške cerkve. Blag naj mu bo spomin in naj v miru počiva!
Jos..J. Peshel.
ZOPET NEKAJ ZA ZADNJE DNI TEGA LETA
La Salle, 111.
Prekrasni božični prazniki so že odšli mimo nas in se vrnejo zopet šele drugo leto. V naši cerkvi sv. Roka so bili kar najbolj slovesno obhajani. Za ta dan je bila cerkev posebno lepo okrašena in lahko rečemo, da odkar je bila blagoslovljena, ne tako. Naš č. g. Bernard se rad zelo potrudi za kaj lepega. Mi smo mu pa zato tudi vsi hvaležni. Na božični dan smo imeli štiri svete maše, ob 5., 6:30, 8. in ob 10. uri. Dve sta bili slovesni z leviti. Naš cerkveni pevski zbor nam je krasno prepeval božične pesmi. Tako tudi šolski o-troci. Kako krasno je donela iz otroških grl pesem "Sveta noč" in "Zvezdice svetle". Kaj takega res še nismo slišali v naši cerkvi, to je prvikrat. Vemo, da je imel naš č. g. župnik veliko dela. Farani pa to dobro vedo in ga spoštujejo kakor očeta. Bog plačaj za trud!
Velika je bila sprememba tudi na koru naše cerkve za te praznike. Med ubranim petjem se je čulo tudi lepi glas vijoline, katero je igral naš mlad fant Mr. Rudolf Furlan,
sin slovenskih starišev. Čast mu! Rudy, le tako naprej. Gotovo te še čaka velika sreča.
Naše novo društvo krščanskih žena in mater se je tudi dobro postavilo. Vso nabrano svoto na t zadnjem "Bunco Party", svoto celih $162.10, so darovale cerkvi. Vidi se, da kar se žene lotijo, tudi izpeljejo. Prav lepa naj jim bo hvala in Bog plačaj! Prav lepa hvala tudi vsem tistim, ki so vstopnice kupili!
Kakor vemo, bomo imeli na starega leta večer lepo igro: "The Little Clodhopper". Seve bo ta igra v angleškem jeziku. Igrali jo bodo« igralci društva Najsv. Imena iz Chicage, 111. Vse, kar nam je za takrat storiti, je to, da napolnimo dvorano do zadnjega sedeža. Zato ste prav uljudno povabljeni k tej igri vsi sosedje iz Ogles-by, Depue in iz Ottawa. Pridite vsi gori v staro dvorano na 6. cesti. Tam se bomo videli in se skupno poslovili od starega leta ter bomo radostno pozdravili novo.
Za dne 13. jan. 1931 ste pa zopet vsi povabljeni na Bunco Party, katerega priredijo članice podružnice št. 24 SŽZ. Tudi to društvo je naši cerkvi v veliko podporo, kakor že sami veste. Zato pa pridite vsi, kolikor vam je le mogoče in pokupite vstopnice,
Naj omenim še to, da smo imeli v torek, dne 23. dec. zopet prav lep užitek, ko smo pred radio aparatom poslušali naše domače pevce in pevke, ki so nam prepevali naše lepe slovenske božične pesmi. Prav lepa hvala vam vsem skupaj. Želeti je, da se večkrat oglasite na radio in naša Slovenija vam bo prav gotovo hvaležna za vsakokratni nastop.
Iz bolnice se ie povrnil rojak Mr. Feliks Kupšek. Sedaj se nahaja doma. Komur je mogoče, naj ga obišče. Saj vsi veste, da je bolniku, če mora biti sam, najbolj dolgočasno. Mož vam bo prav hvaležen. — Tako torej, danes imate zopet neka poročila, da jih lahko berete. Ako boste vsi skupaj pridni, se že še kaj oglasim. Vsem Slovencem in Slovenkam iz srca voščim zdravo, srečno in veselo novo leto.
Poročevalec.
TO 1N0N0.
KLUB SAMOMORILCEV
Dunaj, Avstrija. — Dogodek v tukajšnjem bližnjem mestu Krems je odkril, da obstoji med avstrijskimi dijaki na široko razširjen samomorilski klub, katerega članstvo plačuje mesečne prispevke, ki se uporabljajo za nabavo samokresov in streliva, s katerimi si nato mladina jemlje življenje. V omenjenem mestu se je namreč ustrelil "neki 151etni dijak. Za njim bi se moral po odločbi kluba ustreliti še njegov tovariš, ki pa je dobil "cold feet", in je rajši celo zadevo prijavil šolskim oblastem, katere so nato prišle na sled famoznemu klubu.
STRUPENA MEGLA VZNE-
MIRJA PREBIVALSTVO
Liege, Belgija. — Podobna megla, kakoršna je pred tremi tedni umorila 67 oseb, se je sredi tega tedna vlegla zopet po tej dolini. Poročila govore, da je več oseb zbolelo na pljučih in v vratu, kar so bili zadnjič simptomi zastrupljenja. Ulice po mestih so popolnoma zapuščene, kajti prestrašeno prebivalstvo se skriva po hišah in si ne upa ven na strupeni zrak.
MlM
POŽAR NA LETALIŠČU -
Chicago, 111. — Na letališču v Palwaukee, 20 milj severne od Chicage, je v sredo izbruhnil v hanger ju požar, ki se je tako hitro razširil, da je bilo mogoče rešiti samo dva aero-plana, dočim je 17 drugih uničil ogenj. Škoda se računa na približno $122,000. Večina zgorelih aeroplanov je bila last privatnih Chicažanov.
NEMŠKO LETALO DO-X V POPRAVILU
Basel, Švica. — Orjaško nemško letalo, ki je moralo odložiti svoj nameravani polet preko oceana vsled požara, ki je uničil njegovo levo krilo, se nahaja v Lisboni na Portugalskem v ^pravilu. Kakor pa javlja tvrdka Dornier, ki je aeroplan izdelala, bo letalo prenovljeno do 16. januarja in bo tega dne lahko nastopilo svojo pot preko morja. Prvi pristanek bo na Kanarskih o-tokih, od koder bo sledil polet proti Braziliji.
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
TOVARIŠEV IŠČEMO . . .
O priliki socialističnega kongresa so katoličani nekega francoskega mesta nabili polno letakov sledeče vsebine: "Iščemo socialistov in komunistov za negovanje gobavcev, j etičnih in drugih bolnikov z nalezljivimi boleznimi; dalje za vzgojo domačinov y Novi Zelandiji, za odgojo Eskimov in za civilizacijo kanibalov — brez zavarovanja proti nevarnostim in brez honorarja . . ." Ni znano, če je imel ta oklic kaj uspeha, kajti marksisti prepuste taka mesta rajši katoliškim misijonarjem.
-o-
ŽALOSTNE ŠTEVILKE
Češki listi poročajo, da je letos še pred koncem jesenskega porotnega zasedanja bilo v češkoslovaški republiki obsojenih na smrt 40 zločincev. Ta številka zaznamuje neko letno povprečno število smrtnih obsodb, tako da je bilo v 12 letih obstoja republike obsojenih na vislice okoli 500 zločincev. Na srečo se smrtna kazen ne izvršuje v istem obsegu, kakor jo izrekajo sodišča. V vseh 12 letih je bilo do-
Na potovanju. — Novopo-ročenca iz Amerike se vozita v gondoli po Velikem Kanalu; v Benetkah kdjpak, drugih Velikih Kanalov ni. Dražestna plavolasa nevesta vpraša svojega mladega, krepkega moža, ki je pravcati vzor sodobnih amerikanskih športnikov:
—Povej mi, dragi, kje smo?
—	Vzorni dečko vzame iz žepa beležnico, ki je popisana s številkami in datumi, in se poglobi v čitanje. Čez nekaj časa pravi z ljubečim glasom:
—	... dvaindvajsetega . . . triindvajsetega . . . petindvajsetega . . . petek, šestindvajsetega . . ., to so Benetke, dragica . . .
* * *
Konec počitnic. — Počitnice imajo tudi svojo neprijetno stran.
—	Kakšno pa?
—	Da morajo ljudje občudovati fotografije, katere so napravili njihovi prijatelji med počitnicami.
Na plaži. — Grad, ki si ga napravila iz peska, je zares lep. Navadno se taki gradovi sesujejo, če sedem nanje, na tem pa sedim trdno.
—	Seveda, teta, ker sem zakopala v pesek strica, ko je zaspal.
}!; ;!;
Da ne bodo noge zaspale.—
Trgovka: Te nogavice bi vam zelo priporočala, milostljiva gospa.
Kupovalka: Toda prosim vas, barva je prekričeča.
Trgovka: To je baš prav, vam vsaj noge ne bodo mogle
zaspati . . .
* :!: *
V pisarni.- — Celo uro prepozno prihajate ? Kaj naj to pomeni ? — vpraša šef obvezanega uradnika.
—	Oprostite . ,gospod tramvaj me je povozil.
—	Bežite no, kaj pa čvekate! Kdo vam bo verjel, da traja to celo uro.
šef.
V šoli. — Tonček, če vam dajejo vaše krave dnevno 30 litrov mleka in če porabite sami od tega tretjino, koliko mleka prodaste?
— Gospod učitelj, tega vam ne smem povedati, ker so mi doma prepovedali.
Znano ime. — Moj nečak je odpotoval pred leti v Ameriko poskusit srečo.
—	In se ni izgubil tam?
—	Izgubil se je. toda takoj so razpisali 1000 dolarjev nagrade onemu, ki ga najde.
slej obešenih le 6 obsojencev. Ostalim je bila kazen spremenjena v dosmrtno ječo.
Januš Goleč:
DOŽIVLJAJ OB NASTOPU NOVEGA LETA
Po maturi me je uprašal o-če: "Kaj in kam se boš odločil sedaj ?" "Za slikarja umetnika se bom izučil na visoki šoli," sem odgovoril pohlevno. Oče je nagubančil čelo v jezne gube in me podučil s trdimi besedami: "Kaj — za malar-ja boš? Mar bi te bil dal v uk k Lenkinem Tonetu na Buče. V štirih letih bi že izrezaval in malal svetnike na lastno roko in brez posebnih stroškov iz mojega žepa. Le pazi, da ne boš pri višji slikariji stradal kruha in se potepal raztrganih hlač po tujini!"
Podučne besede iz očetovih ust so mi segle globoko v srce. Nisem šel gledat umetno izdelanih svetcev kam v Gradec ali na Dunaj, ampak sem za-
čel proučavati življenje mož božjih za stenami mariborske bogoslovnice. Težnje po risanju ter slikanju nisem mogel zatreti in sem so vežbal ob prostem času sam v stroki, ki mi je bila pozneje tolikokrat v uteho ter razvedrilo.
Dobro se mi je godilo v predvojni kaplanski službi, ker sem znal potegniti s svinčnikom po papirju in s čopičem po platnu ter lesu. Nisem se povspel do umetnika, pač pa rade volje izvrševal priprošta slikarska naročila. Kolikim župnikom sem preslikal žup-nišča za dobro postrežbo in večerno originalno zabavo v pogovoru. Gospodinje po fa-rovžih so me nosile na rokah, ker sem jim napleskal na ste-
ne vse mogoče kuhinjsko o-rodje, perutnino in dober tek vzbujajoče živali v' surovem in pečenem stanju.
Kar na lastno pest sva zamenjala s kakim tovarišem, prijateljem planin, za nekaj dni kaplanski mesti. Jaz sem 3e čudil po opravljenem dnevnem slikarskem delu lepoti ter bogastvu ravnin; tovariš se je divil razgledu raz planinskega Radia.
v
Leta 1913 je bila za slikanje ugodna zima do Treh Kraljev. Gostoljuben župnik šalji-vec in original v vsakem ozi-ru me je naprosil, da bi mu oblekel v barve njegovo pravkar dogotovljeno hišo, katero je pozidal sebi in sorodnicam za pokoj. Med božičnimi prazniki in novim letom župnikov kaplan v hribe in jaz v vinorodne nižave na delo in še bolj na nikdar zabne zabavne večere pri gospodu, ki je v
življenju marsikaj videl, doživel in znal tudi povedati, da je bilo zanimivo na resno ali smeha polno plat.
Na starega leta dan sem bil gotov. — Silvestrov večer in novo leto bi še naj prebil v lepem kraju in potem nazaj — med siromašni, priprosti — a dobri hribovski narod.
Župnija, kjer sem bil na ce-lotedenski šteri, je imela grad ;; posestjo in sev i tudi posebnega oskrbnika. Ta gospod je bil rodom nemški Čeh, vendar že dolgo med Slovenci. Za boljše — na deželi takozvane imenitne ljudi je bil dober, postrežljiv in darežljiv. Reveža ni mogel trpeti in mu je stopal na prste pri vsaki priliki. Bog varuj siromaka, ako ga je zalotil pri nabiranju malin, grabljanju listja ali trganju suhih vej po ogromnih grajskih gozdovih! Naravnost strah je bil za lovske tatove in divje lovce. Ni bilo za šalo, če
se je srečal kak nepoklicani z oskrbnikom pri večernem čakanju na zajca ali pri zgodnji preži na srnjaka.
No, ta-le gospod grajski o-skrbnik je zvedel za moje župnikovim-novim stenam zaupane slikarske talente. Povabil je gospoda fajmoštra in mene v svoj stan na bolj slovesno praznovanje Silvestrove-ga večera. Sva se odzvala povabilu, ker pričakovanje novega leta je prijetnejše in mi-kavnejše v — večji družbi.
Oskrbnikova soproga nas je gostila, da se je šibila miza od jedi in pijače. Vino in kolobarji cigarnega dima so nas ogreli kmalu v prav živahen pogovor. Besedo je držal za vajeti skraja kajpada ^govorni gospod župnik, ki je služil pred vstopom v bogoslovje cela tri leta vojake v Trstu. Kaj vse je znal povedati v znatno raztegnjeni vsebini, kako je stražil kot prostak na skali na
Opčinah nad Trstom. Grozna ne.vihta se je zbrala nad njim z bliskom in gromom, on pa je stal liki hrast s pušker z nasajenim bajonetom v desnici. — Naenkrat švigne na dolgo cik-cakasti blisk in predno je strašno zagrmelo, je že smuknila strela v špico bajoneta in po jeklenem delu puške v skalo in med razpršenjem kamenja navzdol proti Trstu. Tak junak je bil, da niti omahnil ni pri" tresku v bajonet. Osmo-dila ali poškodovala ga ni e-lektrična sila z neba, ker se je oklepala njegova desnica le lesenega dela orožja.
Na pprav hajduško odpornost napram siloviti vremenski nesreči smo trčili ter pili. Za tem so sledili župnikovi doživljaji iz onih mesecev, ko je že bil "pik zibner" (računski narednik).
Oskrbnik je že komaj čakal, da si je poplaknil fajmo-šter od pripovedovanja suho
grlo in zagrabil takoj on za motvoz govora iz njegovega življenja. Kaj gromska strela v bajonet, njega je — ustrelil presenečeni in do zob oboroženi divji lovec iz pištole naravnost v čelo in od blizu. — Svinčenka se je odbila ob njegovi po češko trdi črepinji in zapustila še danes vidno neznatno brazgotino. Lovskega roparja je seve ujel in ga gnal v pest pravice.
Pri krami s takimi res mozeg pretresu jočimi doživljaji, jaz mlad, neizkušen hribovski kaplan se sploh nisem upal v štih z junakoma.
Ker se je ogreval oskrbnik vedno bolj in bolj za naj-ostrejše postopanje napram gozdnim prestopkom, ga je začel župnik jemati na lepo, naj pokaže v novem letu nekoliko več prizanesljivosti revežem, ki vendar morajo imeti steljo in drva za ijmo.
(Konec prih.)
Torek, 30. "decembra 1930
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 3
wrnmgtmmmmmmmm
TEDENSKI KOLEDAR
4	Nedelja — Ime Jezusovo.
5	Pondeljek — Simon Stilit.
6	Torek — Razglašenje Gospodovo.
7	Sreda — Lucijan.
8	Četrtek — Severin.
9	Petek — Julijan in Bazilisa, muč.
10 Sobota — Viljem.
-o-
Rev. K. Zakrajšek:
PRVA NEDELJA PO NOVEM LETU
V priliki o vinogradniku, ki je najemal delavcev za svoj vinograd, je Gospod Jezus lepo pojasnil namen človekov na zemlji. Svet je vinograd Gospodov. Človek je delavec v tem vinogradu, ki naj dela in služi Bogu, zato da mu bo na večer življenja imel kaj plačati. Kaj pa naj človek dela in kako živi, pa mu je Bog globoko vtisnil že v dušo, ki se pojavlja v glasu njegove vesti.
1.	Vest je glas božje postave v človeški duši, ki neprestano govori vsakemu človeku celo njegovo življenje, da mora dobro delati in hudega se varovati. Kar poslušaj pred vsakim dejanjem, pa boš zaslišal v svoji duši ta glas, ki te bo bodril, da ga stori, ako je dejanje dobro, ki te bo svaril, da ga ne smeš storiti, ako je slabo. Zato mora vsak človek, kristjan ali pogan, veren ali neveren, uravnati svoje življenje najprej po tem glasu.
Ta glas je tudi strog sodnik takoj po vsakem našem dejanju. Kako nas pohvali, ako je t>ilo dobro. Kako kriči na nas in nas muči, ako je bilo slabo. Da, strog orožnik je, ki je že marsikakega hudodelca sam pritiral pred sodišče, ali ki je že marsikomu potisnil samomorilno orožje v roke.
Zato je kako dejanje grešno samo takrat, kadar je bilo storjeno ali opuščeno proti glasu vesti.
2.	So pa slučaji, ko vest sama dvomi o kakem dejanju, ali je prav ali ne. V tem slučaju je pa naša dolžnost, da skušamo po natančnejšem premišljevanju izvedeti, kaj je bolj verjetno, da je prav, in kaj ne. Ako vest vkljub temu ne najde zadostnega odgovora, potem si moramo poiskati modrih svetovalcev, o katerih vemo, da nam bodo mogli in hoteli prav svetovati in nam urediti našo vest. Ako pa ne moremo iskati teh, potem imamo zglede drugih svetih in vestnih ljudi, ki nam služijo lahko za pojasnilo. Pred vsem zgled božjega Zveličarja samega, Marije, svetnikov. Katolikom je v tem pred vsem na razpolago dušni vodnik — spovednik.
3.	Ali pa vest vselej prav pove? Vsaka vest pove gotovo, da moramo delati dobro in se verovati zlega. Drugače se pa tudi vest lahko zmoti.
-ry So ljudje, ki imajo pretanko vest, ki jim celo dovoljene stvari prepoveduje, malenkostne prestopke slika kot velike. Imenujemo jih škrupulante. Ti so dolžni poiskati si modrega spovednika in se popolnoma prepustiti njegovemu vodstvu.
So pa tudi ljudje, ki nimajo vesti, ali kakor pravimo, imajo "kosmato" vest. Taka vest dovoljuje vse, tudi zločine, in na vse molči, vsaj navidez. To so ljudje, ki so z grešnim življenjem zamorili glas svoje vesti ali so ga tako uspavali, da se zdi, kakor da bi ne imeli vesti. Taka vest je največja nesreča za človeka. Takega človeka bo taka vest zapeljala v strašne zločine, morda celo na vislice.
Skrbimo za to, da bomo imeli glas vesti vsikdar čist in jasen. Izprašujmo si jo vsaki večer o življenju črez dan. Pred vsem pa ne ppzabimo, da je vest naš najboljši prijatelj in svetovalec, ki hoče samo naše dobro, da je pa tudi najhujši rabelj za vsakega, ki ga ne posluša. — Amen.
zdravilo Mussolinijev ukrep, po katerem morajo vsi trgovci svoje blago prodajati po strogo znižanih cenah. Trgovci so s tem utrpeli velikansko izgubo 1,500,000 lir. To je žrtev, ki jo tudi tržaški trgovci težko utrpijo. Morajo se pa udati, ker mestni stražniki in organi javne državne varnosti strogo nadzorujejo vse trgovine. — Redukcija plač je zadela v Trstu preko 30 tisoč družin, to je nad 100,000 oseb.
-o-
Požar
V Trebčah pri Trstu je nenadoma začelo goreti v šolskem poslopju. Ko je šolski čuvaj opazil ogenj, je takoj o tem obvestil orožnike in gasilce, ki so ogenj pogasili. Ogenj je nastal zaradi slabe peči.
-o—-—
Nove odredbe
Učiteljstvo obmejnih krajev je'bilo pozvano k šolskemu1 skrbniku Mondinu, ki jim je! izročil iz Rima dosla nova navodila, kako se naj uspešno uči šolsko deco v obmejnih krajih.
-o-
Tatvine
Kljub temu, da je v Puli vse polno organov javne varnosti, se dogajajo v mestu tatvine, in večkrat prav drzne tatvine. Nedavno sta bili okradeni dve večji trgovini. Aretirana sta bila dva regnikola, katera so domači imeli na sumu. Izkazalo se je, da imata še vse številnejše obteženo vest, kakor bi ju kdo sodil. Orožniki so do sedaj vedno iskali storilce med domačini. Po deželi je ravno tako vse polno orožnikov, a revnim istrskim seljakom vedno kaj zmanjka. Zdaj enemu ovce, koze, voli. Menda orožniki gledajo in lovijo bolj besede domačinov, kakor pa tatove in roparje.
-o--
PROTI -MRTVICI
Mrtvica (nekateri pravijo napačno po nemškem "spalna bolezen") je bolezen, ki jo povzroča ubadanje neke muhe "Tsetse". Cele pokrajine v A-friki so radi te bolezni brez prebivalcev. Človek, ki je bil pičen, spi in spi, hira in se vlači okrog kakor mrlič, dokler ga smrt ne reši. — Misijonarji so ugibali, kako preprečiti to nesrečo. Drugega sredstva ni bilo, kakor da so golazen uničevali, kar se jim je deloma že posrečilo. Zadnji čas so pa zdravniki iznašli tudi neko zdravilo, ki je imelo ugodne uspehe.
TO IN ONO
NA KRIVI POTI
Komunistični pisatelj Panait Itsarti, ki se je mudil 16 mese-1 cev v Rusiji, da bi proučeval ondotne razmere, je postal neizprosen kritik sovjetskega sistema, ne da bi se bil svojemu komunistično - revolucionarnemu staležu odpovedal. Njegove izjave so torej tem več vredne. V svoji knjigi "Auf fal-scher Bahn", ki je izšla v Mo-nakovem, označuje sovjetske birokrate čisto odkrito "malo-vredna druhal, sodrga, (elen-des Gesindel), "morivce" itd. "Ti ljudje smrde same laži in hinavščine (Stinken vor Luge und Heuchelei)". . . "O socializmu ni govora več" — nadaljuje pisatelj, "to je strahovlada.'" Nastala je neka kasta, vsa nora na fordizem, na parfum, na pariške toalete; kasta, ki se je v nji zbrala mlada generacija polna fraz namesto idej. Bodočnost je ubita, kajti ti mladiči so leni do mozga.'
-o-
ŠTEDNJA
Nekoč sta se peljala angle-šla pisatelja Oliver Doguerthy in George Moore z železnico po Škotskem. Moore, ki je zaljubljeno opazoval lepo pokrajino, je nenadno vzkliknil: "Bogme, dal bi 10 funtov šter-lingov, če bi vsaj pet minut lahko občudoval ta razgled!" Doguerthy ni odgovoril niti besede in je samo potegnil ročaj zasilne zapore. Vlak se Je u-stavil. Doguerthy je pojasnil prijatelju: "Prištedil sem vam pet funtov. Plačali boste samo 5 funtov globe, ker ste ustavili vlak brez tehtnega vzroka."
Polagoma je tu nastala nova država, ki so jo potem zavoj e-vali Mehikanci. Zakaj je ta narod zapustil svoja lepa mesta, ni znano, a raziskovalec Thompson meni, da je bila zemlja tako izčrpana, da ni mogla več prehranjevati prebivalstva.
IZ NEODREŠENE DOMOVINE
Razorožitev prebivalstva v goriški pokrajini
Vsi tržaški listi zelo obširno poročajo, kako so se vestno izvršile vse odredbe goriškega in tržaškega prefekta, ki so se glasile, da mora prebivalstvo goriške okolice in še nekaterih bližnjih vasi v 24 urah izročiti vse orožje in municijo. Tržaški "Piccolo" seveda prav po fašistično natveza, kako je bilo slovensko prebivalstvo oboroženo in založeno z raznovrstno municijo in da je bil . pač že skrajni čas, da je prišlo do tega, ker da je bilo mnogo tega orožja in mufiicije pripravljenega za nadaljne napade na fašistične osebe. Nadalje "Piccolo" hinavsko pohvali prebivalstvo, kako je disciplinirano in da je "rade volje" in brez vsakega ugovora oddajalo vse, še stare spominske zanimivosti in spominsko orožje, ki se ga pač več ne more uporabljati ne za napad, ne za obrambo.
-o-
Zopet'umor pri Sv. Luciji Trgovec Fonda iz Sv. Lucije se je po noči vračal na svoj dom k Sv. Luciji v družbi svo-tje žene in otroka. Nenadoma niu je prestregel pot neznan mladenič, ki je takoj pomeril Vanj s puško in sprožil proti
oba zadela, da je na mestu obležal mrtev. Vse je že zopet bilo na tem, da se obdolži slovansko prebivalstvo, da je v svoji upornosti streljalo in zopet zakrivilo političen umor. K sreči so pa nedaleč od tam našli mrtvega mladeniča Matijo Del Osta, ki se je sam u-strelil. Ugotovili so potem, da je on radi maščevanja streljal na Fonda, ker ga je pred dvema letoma odslovil iz službe.
PRASTANOVALCI AMERIKE
Angleški raziskovalec Erich Thompson je prišel do zaključka, da sta bili nekoč A-merika in Azija zvezani po ozkem kopnem. Po tej poti so prišli prvi ljudje v Ameriko. Ti prvi osvajalci so bili v sorodstvu z zapadnoevropskim paleolitičnim človekom. Selitev se je morala izvršiti v kvarterni dobi. Toliko je goto-jvo, da je bila v Ameriki že j pred 3000 leti stara kultura, in sicer v Mehiki. Nekaj edin-[stvenega v zgodovini je dejstvo, da so Mayi okoli 1. 870 po Kr. prostovoljno zapustili svoja visokokulturna mesta in odrinili v Yucatansko divjino.
Kdor se brani časopisa, ta se brani znanja in to v lastno škodo.
Aretacije v Postojni
Iz Postojne prihaja poročilo, da so aretirali v Postojni 15 oseb, katere so odpeljali v Trst. Med aretiranci je znani hotelir Paternost in njegov čez 70 let stari oče. Navsezgodaj v jutro so pridrveli detektivi in po obema povpraševali. Bila sta oba še v postelji. Takoj sta se morala obleči in odpeljali so jih v Trst. Žalosten je "bil pogled na sivolasega starčka, ki je, opirajoč se na palico, počasi korakal med detektivi kakor zločinec. Govori se, da jih iz Trsta odpeljejo v Koper, kjer je jetniš-nica za politične osumljence.
——o-
Kriza v Trstu V Trstu vlada že dalj časa velika gospodarska kriza in prebivalstvo je z veseljem po-
NAZNANILO!
Prejeli smo
MOHORJEVE KNJIGE
ZA LETO 1931.
Zbirka vsebuje sledeče knjige:
1.	Koledar za leto 1931.
2.	Slovenske večernice, 83. zvezek.
3.	Zgodovina slovenskega naroda, 9. zvezek.
4.	Zajedavci.
5.	Mati.
6.	Življenje svetnikov, 7.
zvezek.
Cena za vseh 6 knjig skupaj je s poštnino vred:
$1.25
Naročili smo jih le omejeno število, zato kdor jih želi, naj takoj piše po nje na:
Knjigarna Amer. Slovenec
1849 West 22nd Street, Chicago, III.
DOLGA NOČ
Na vseučiliški kliniki v Leningradu se je dogodila nedavno nenavadna senzacija.1* Iz dolgoletnega spanja se je prebudil vojak Mihajl Lukjanov. gardnega grenadirskega polka, ki je bil 1. 1915. ranjen v glavo na nemški fronti in je od tedaj spal vse do letos. Ko mu je bilo 24 let, je bil ranjen ter je po operaciji v bolnici zapadel v letargično spanje. Prišla je prva revolucija in Luk janov jo je prespal; tudi ob oktobrski revoluciji se ni zbudil. V kliniki so ga držali vsa ta leta kot zanimivo redkost ter ga opazovali in umetno hranili. Pretekli teden se je začel stegovati in dajati od sebe vse znake, da se bo prebudil. Zdravniki so ugotovili, da je popolnoma zdrav in So mu po treh dneh, ko je bil že prebujen, dovolili, da je vstal s postelje. Niso mu pa povedali, koliko časa je spal in Lukjanov je imel dojem, da se je zbudil po normalnem " spanju. Čudil se je, da so ga prenesli
v drugo bolnico, ter spraševal po svojih tovariših. Ko pa je hotel vedeti, kakšen je položaj na fronti, so mu z veliko težavo dopovedali, kaj se je zgodilo med njegovim spanjem. Rekli so mu, da je star zdaj 39 let in vojak je obžaloval, da je zamudil toliko let svojega življenja, ki bi jih bil lahko drugače porabil. Mož ni vedel, da je prespal najnesreč-nejša leta. Po uradnem naročilu so ga nato z avtomobilom prepeljavali po Leningradu, da vidijo, kakšen dojem bo nanj napravilo mesto. — Lukjanov je bil močno razočaran in je dejal, da je bil Petrograd daleko lepši nego je Leningrad. Dalje ga niso spraševali, boječ se, da ne bi mož razkladal svojih pred prevratnih nazorov in bi se zanj začela zanimati državna politična uprava. Prebujenec je močno nezadovoljen s stanjem stvari v Rusiji in pravi, da mu je ne-
pojmljivo, kako se je mogel svet tako strahovito zanemariti iii zakaj policija trpi tako zanikrnost.
-o-
14-LETNI GIMNAZIST —
ROPAR Ko se je vračala žena znanega berlinskega botanika prof. Rehrenda domov, jo je na stopnišču napadel 14-letni fant in jo pozval z naperjeno pištolo, naj dvigne roke. Gospa Rehrendova je v strahu kriknila, mladi ropar je ustrelil, ne da bi jo za srečo zadel, nato pobegnil v jedilnico in se tam zabarikadiral. Preden so ljudje utegnili sobo odpreti, si je pognal kroglo v srce in so ga našli že mrtvega. Policija je dognala, da je šlo za sina visokega železniškega uradnika in gimnazista, ki se je bil v v zadnjih mesecih vdal pustolovskemu življenju.
-o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
DRUŠTVO SV. VIDA itev. 25, K. S. K. J. CLEVELAND, O.
Leto 1930.
Predsednik, Anton Škull, 1099 E 71st St.
Podpredsednik, Anton Strniša.
Tajnik Anthony J. Fortuni, 1093 E 64th St.
Zastavonoša, John Modic.
Zapisnikar, Joseph Zakrajšek.
Blagajnik, Ignac Stepic.
Nadzorniki: Leo Kushlan, William
Vratar: Jacob Korenčan, Anton Frankovic.
Bolniški obiskovalec, Joseph Ogrin, 9020 Parmelle Ave.
Duhovni vodja, B. J. Ponikvar.
Zdravniki, Dr. J. M. Seliškar, Dr. M. J. Oman in Dr. L. J. Perme.
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo mesecu v Knausovi dvorani ob
1. uri popoldne.
V	društvo se sprejmejo člani(ice) od 16. do 55. leta.
Zavarujete se lahko za 20-letno ra-varovalnino ali pa za do smrtno zavarovalnino in sicer za $250, $500 $1000, $1500 in $2000 posmrtnine.
V	društvo se sprejemajo tudi otroci do 16. leta.
Za bolniško podporo pa $7.00 in $14.00 tedenske bolniška podpore, v slučaju bolezni, bolnik naj se naznani pri tajniku samo, da dobi zdravniški list in karto in naj se ravna po pravilih.
SREČNO NOVO LETO
želim vsem prijateljem in znancem.
ANTON MAHNE
CHISHOLM, MINNESOTA.
EE
■

■
H
ROJAKI IN ROJAKINJE
,	PRISTOPAJTE
— k —
PRVI IN NAJSTAREJŠI SLOVENSKI PODPORNI ORGANIZACIJI
Kranjsko - Slovenski Katoliški Jednoti
ki posluje že 37. leto.
V tem času je izplačala že nad $4,000,000.00 skupnih podpor. Skupno število Jednotinega članstva znaša okrog 35,000. — Skupno premoženje pa nad $2,500,000.00.
Ista vam nudi različno in zelo ugodno zavarovanje za vas ter za vašo družino.
Vprašajte za pojasnila kakega tajnika ali tajnico našega krajevnega društva v vaši naselbini.
Za informacije glede ustanovitve novega društva se pa obrnite na glavnega Jednotinega tajnika na sledeči naslov: Mr. Jos. Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
KATOLIŠKI SLOVENCI! PRISTOPAJTE V KATOLIŠKO JEDNOTO!



MOLITVENIH
ki jih ima v zalogi Knjigarna Am. Slovenca. SLOVENSKI MOLITVENIKI
"BOGU KAR JE BOŽJEGA", priredil F. S. Finžgar,
Zelo pripraven mofitvenik za moške, zl. obreza ... 85c
KAM GREŠ, trde platnice z zlato obrezo...................... 1.00
MOLITE BRATJE, velik tisk, zelo pripraven za starejše 1 j udi, vendar primerne oblike za moške za
v žep. V usnje vezan z zlato obrezo............................ 1.25
Rudeča obreza ................................................................ 85c
MOLITVENIK ZA AMERIŠKE SLOVENCE:
V	platno vez., zlata obreza........................................... 75c
1 V usnje vez., zlata obreza ............................................ 1.00
Vatirane platnice, zlata obreza .........i.......................... 1.25
Bele koščene platnice, zl. obreza................................ 1.25
MARIJA VARHINJA:
V	platno vezan ................................................................ 75c
Fino usnje, vatirane platnice ........................................ 1.50
NEBESA NAŠ DOM:
V	platno vezan ................................................................ 75c
Fino usnje, vatirane plat., zl. .qljr^z^.,..,...................... 1.50
OČE NAŠ: Vatirane platnice- zlata obreza.................... 75c
Bele koščene platnice, zlata obreza............................ 75c
RAJSKI GLASOVI: V platno vezan ............................ 75c
Fino usnje vatirane plat., zlata obreza......t............. 1.50
SLAVA MARIJI, sestavil in spisal P. Kazimir Za-kra;šek. Debelejši tisk, zlata obreza, vezan v usnje pripravne oblike za v žep............................................. 1.00
SVETA URA: V platno vezan ........................................ 85c
V	fino usnje, zlata obreza .......................................... 1.50
SVETA POMLAD: Lepo vezan, zl. obreza.................. 75c
VODITELJ V SREČNO VEČNOST: V platno
vezan .................................................................................. 75c
ZDRAVA MARIJA, molitvenik lepe oblike izdelan in vezan na več načinov in stane:
Male oblike, zlata obreza ............................................ 85c
Večja oblika, zlata obreza ............................................ 1.00
Bele koščene platnice, zlata obreza............................ 1.0C
Zlate platnice .................................................................. 1.5C
Vez., rdeča obreza .......................................................... 75c
HRVATSKI MOLITVENIKI
SLAVA BOGU, fine usnjate vatirane platnice, zl. obr. 1.75
UTJEHA STAROSTI, fino vezan, zlata obreza............ 1.50
VRTIČ GOSPODINJI, usnjate vatirane platnice, zlata obreza, pripravne oblike za v žep.......................... 1.50
Koščene "latnice, zlata obreza .................................... 1.50
ZVONČEC NEBEŠKI, fine usnjate platnice, zlata obreza ...................................................................*............. 1.50
ANGLEŠKI MOLITVENIKI
THE DEVOUT CHILD, (za otroke), male oblike.... 15c Boljša vezava s sliko na platnicah ............................ 25c
LITTLE COMMUNICANTS PRAYER BOOK,
(za otroke) ...................................................................... 45c
MANUAL OF CATHOLIC DEVOTIONS, (za
mlajše in starejše), zlata obreza .............................. 1.00
KEY OF HEAVEN, (za mlajše in starejše), v usnje
vezan, zl. obreza .............................................................. 75c
V boljše usnje vezan, zlata obreza............................ 1.00
Fino usnje, mehke vatirane platnice .......................... 1.50
Koščene platnice, zlata obreza, z lepo sliko na
platnicah ...................................................................... l.So
Koščene platnice, s sliko na platnicah, znotraj na platnicah vdelan lep križ, lep molitvenik............ 1.75
THE CATHOLIC GIRL'S GUIDE, v fino usnje vezan, zlata obreza ............................................................ 2.50
Usnje, rdeča obreza ........................................................ 2.00
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.
Ko naročate molitvenike, vedno omenite, kako vrsto vezavo želite, da bo tako mogoče po želji ustreči vašemu naročilu. Naročilom je pridjati potrebni znesek v Money Orderu, bančnem draftu, v znamkah, ali v gotovini. Vsa naročila pošljite na:
3E=
Pf
iLk.
iPf
"H
Uul'
vm pr
ic3
Stran '4
AMERIKANSKI SLOVENEC
Torek, 30. decembra 1930

SIR H. RIDER-HAGGARD:
Hči cesarja Montezume
ZGODOVINSKA POVEST Iz angleščine prevel Jos. Poljanec

štmmutm
iiiinaiiiM^
Ves ta čas namreč, ko se ji je mešalo, ni govorila drugega kakor o meni, in razkrila se mi je tajna bojazen njenega srca — da ne bi naenkrat več maral za njo, da je ne bi zapustil, da me ne bi "dekle cvetic", tako je namreč rekla Liliji, ki je bivala daleč za morjem, z njenim čarom zvabila nazaj; taka je bila'vsebina njenih blodenj. Naposled se ji je pamet vrnila in vprašala me je: _ ^ "Kako dolgo sem že bolna, mož moj ?" Povedal sem ji in ona se je nasmejala. "In ti si mi ves čas stregel in v tako grdi bolezni?"	, m , ^c-H-AžMla "Da, Otomi, stregel sem ti." "Kaj sem storila, da si tako dober do mene'" je zamrmrala. Nato pa je naenkrat za-ječala kakor od bolečine, katero ji je prizadejala neka grozna misel, ki ji je šinila v glavo, in je zavpila:
"Zrcalo! Hitro, prinesite mi zrcalo! Podal sem ji ga; vzdignila se je na komolec in si je pri medli svetlobi zasenčene sobe skrbno pregledala obraz; nato je izpustila ploščo iz zglajenega zlata in se s slabotnim, a srečnim krikom zgrudila nazaj.
'.Bala sem se," je rekla, "da sem grda postala kot vsi oni, ki se jih je bolezen lotila, m da me boš nehal ljubiti; potem bi bilo bolje,
da bi umrla."
"Sram te bodi," sem dejal. Mar mislis, da
more peščica brazgotin pregnati ljubezen? ' "Da," je Otomi odgovorila, "taka je pač ljubezen moških; ni taka ljubezen kot je moja, mož moj. Da bi se mi koze poznale, oj, mraz me spreleta ob sami misli, tekom enega leta bi me sovražil. Morebiti bi se ne zgodilo tako z drugo žensko, zalim dekletom od tam daleč, ampak mene bi sovražil. Ej ne, saj vem; vem pa tudi to, da ne bi mogla živeti, ako bi čutila, da me sovražiš. Oj, hvaležna
sem, hvaležna."
Nato sem jo pustil za nekoliko časa samo; Čudil sem se silni ljubezni, ki jo je gojila do mene, in ugibal, ali je bilo kaj resnice v njenih besedah in ako bi moglo biti moško srce tako nehvaležno in tako podlo. Pa recimo, da bi bila Otomi sedaj taka kakor jih je bilo toliko, ki so hodile po tenoktitlanskih ulicah, namreč polna odurnih brazgotin, brez las, s slepimi pobelelimi očmi, ali bi se ji potem u-mikal? Ne vem, samo hvalim Boga, da ni,dal moje stanovitnosti na tako preakušnjo. V tem sem pa prepričan: ako bi bil jaz postal gobav, Otomi bi se mi ne umikala.
Tako je Otomi okrevala od hude bolezni in kmalu potem je kuga zapustila tenoktit-lansko mesto. Sedaj sem moral misliti na o-bilico drugih reči, kajti izvolitev Guatemo-ka — mojega prijatelja in pobratima — za cesarja je pomenila zame povišanje; postal sem poveljnik najprve vrste in glavni svetovalec na njegovih posvetovanjih in zborovanjih. V njegovi službi si nisem prizanašal, temveč sem delal noč in dan, da bi pripravili mesto za obleganje; urejeval in vežbal sem čete, posebno vojsko otomijskih rodov, katera se nam je pridružila močna dvajset tisoč mož, kakor so nam bili obljubili. Delo je bilo v resnici naporno, kajti tem indijanskim rodovom je manjkal red in disciplina in močna edinost, brez česar so njihovi tisoči v vojni z belimi ljudmi malo zalegli. Tudi je vladala velika zavidnost med njihovimi voditelji,
katero je bilo treba odpraviti; celo jaz sem bil predmet zavidnosti nekaterih. Mnogi rodovi so dalje porabili priliko, ko so Azteki bili v takih nadlogah, da so se otresli njihovega zavezništva ali podložništva; in ako se tudi niso pridružili Špancem, so ostali nevtralni in čakali izida vojne. Vzlic vsemu temu smo delali dalje; razdelili smo vso vojsko po evropskem načinu na polke in vsakega posta-stavili na njegovo mesto, vežbali vojake v boljši rabi orožja, zalagali mesto z živežem za slučaj obleganja in izgnali iz mesta mnogo nekoristnih ust. Samo en človek je bil v Te-noktlitlanu, ki se je pri vseh teh nalogah še več trudil in mučil kot jaz, in ta je bil cesar Guatemok, ki ni poznal počitka ne podnevi ne ponoči. Jaz sem celo poskušal naredili smodnik s pomočjo žvepla, ki so ga prinesli iz žrela ognjenika Popokatepetla; ker pa nisem imel nobenega znanja o tej stvari, se mi ni posrečilo. Sicer bi nam pa tudi kaj malo koristilo, ako bi bil uspel; ker nismo imeli ne pušk ne topov in jih nismo znali vlivati, bi ga k večjemu lahko rabili, da bi podminirali ceste in vrata, in morebiti za granate, da bi jih metali z roko.
Tako so minevali meseci, dokler se niso vrnili ogledniki s sporočilom, da prihajajo Španci v velikem številu in ž njimi neštevilne čete zaveznikov.
Hotel sem poslati ženo Otomi k njenemu ljudstvu, kjer bi bila bolj varna; ona pa se mi je prezirljivo nasmejala in rekla:
"Kjer si ti, tam bom jaz, mož moj. Kaš kdo bi mogel trpeti, da bi se ti podajal v smrtne nevarnosti, da bi morebiti našel njega, a jaz ne bi bila zraven tebe, da bi umrla s teboj ? Ako bele ženske tako ravnajo, naj le, dragi; jaz ostanem tukaj pri tebi."
SEDEM IN DVAJSETO POGLAVJE.
Padec tenoktlitlanskega mesta.
Kortez je ob morski obali zbral novo vojsko. Čez morje je prišlo mnogo ljudi vse mogoče vrste in se pridružilo njegovim praporom ; pridobil si je tudi novih zaveznikov med domačini, katerih je bilo na tisoče in tisoče. Nato je odrinil iznova proti notranjim krajem in je kmalu po božiču ustanovil glavno taborišče v Tezkuku v mehikansk' dolini. To mesto leži blizu jezera in je od Te-noktlitl&na oddaljeno več milj; ker pa je ležalo hkratu ob meji ozemlja njegovih zaveznikov Tlaskalancev, mu je bilo najbolj pripravno kot vojno izhodišče in oporišče. Te-* pričela ena najgroznejših vojn, kar jih je bil svet videl. Divjala je osem mesecev in ko je je bilo naposled konec, je bil Tenoktlitan in ž njim mnogo drugih lepih, procvitajočih mest kup očrnelih razvalin, večino Aztekov je pobral meč in lakota in njihovo ljudstvo je bilo strto za vedno. Ne bom opisoval podrobnosti tega boja; ako bi to storil, bi te knjige ne bilo ne konca ne kraja, jaz pa moram pripovedovati svojo lastno zgodbo. Zavoljo tega jih prepuščam pisateljem zgodovine. Zadostuje naj, da povem, da je imel Kortez načrt, da uniči poprej vsa Aztekom podložna in ž njimi zvezana mesta in rodove, preden bi se lotil Mehike, kraljice lepe doline; in ta načrt je začel izvajati s toliko veščostjo, hrabrostjo, točnostjo in vztrajnostjo, kakršne ni izlepa pokazal noben poveljnik izza časov Cezarja.
Phone: Canal 4340
Vinko Arbanas
EDINI SLOV. CVETLIČAR V CHICAGI. 1320 W. 18th St. Chicago
Vence za pogrebe ,šopke za neveste in vse v to stroko spadajoča dela izvršujem točno po naročilu. Dostavljam na dom.
NAJNOVEJŠE
slovenske romane in povesti, znanstvene in učne knjige, dramatične igre in pesmarice, molitvenike in druge knjige ima vedno v zalogi
PODRUŽNICA
Amer. Slovenca
723 W. National Ave., Milwaukee, Wis.
(3301)
STENSKEGA KOLEDARJA
za leto 1931 je na razpolago še nekaj sto.
POŽURITE SE IN NAROČITE GA!
Stane za tukaj ali za stari kraj samo
15 centov
kar je le samo za kritje pošiljatvenih stroškov.
Kdor jih pa naroči skupaj PET na en naslov, dobi popust in jih dobi PO 10c. KOMAD.
Stenskega koledarja so zlasti v starem kraju zelo veseli. Ako imate tam kake sorodnike, prijatelje in znance, svetujemo, da jim pošljete naš stenski koledar. Tistih 15c. se vam ne bo poznalo nič, a koledarja bodo doma pa le veseli, zlasti še letošnjega, ki je lepši kakor kedaj poprej.
Naročila pošljite na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
TRI NAJNOVEJŠE PLOSCE
RAVNOKAR IZŠLE!
1849 WEST 22nd STREET,
CHICAGO, ILL.
25147—Deklica	pri studencu,
Bleda luna, Krnjev in Gostič ..................................75c
25148—Pa	moje ženke glas,
Potrkan ples, Frances Cerar in A. Šubelj..............75c
25149—Slovenska	narodna koračnica,
Kranjski valček, slov. kmečka godba ....................75c
DRUGE SLOVENSKE PLOŠČE
25105—F—Kak	ribcam dobro gre, t Ciganski otrok, petje, Udovič in Lavše ..............75c
25106—F—Al'	me boš kaj rada imela,
Ljubca moja, kaj si strila, petje, sestri Mihilič..75c
25107—Dobro	jutro, ljubca moja,
Ko dan se zaznava, žensko petje, duet..................75c
25108—Od	kje si dekle ti doma, valček
Zgaga polka, Lovšin, harmonika ............................75c
25109—Je	pa davi slanca padla
Pojmo na Štajersko, A. Šubelj in A. Madic............75c
25110—Ljubca,	kod si hodila,
Čez tri gore, petje, A. Šubelj in A. Madic............75c
25111—Leži,	leži ravno polje,
Dobro jutro, hišni očka, petje zbor "Domovina"....75c
25112—Oh,	ura že bije, duet,
Narodne pesmi, M. Udovič in J. Lauše....................75c
25113—Iz	dolenjskih goric, polka,
25114—F—	Dekleta v kmečki brivnici,
Pridi sveti Martin, Adrija in Dajčman..........75c
25115—F—	Jest pa eno ljubco imam,
Imam dekle v Tirolah* Udovich in Lauše......75c
25116—Dobro	srečo za kravo rdečo,
Živela je ena deklica, Adrija-Dajčman ..................75c
25117—Selško	veselje,
Ljubca je videla, ženski duet ...................................75c
25119—K	oknu pridi, Zora Ropaš in A. Šubelj,
S'noč sem pri eni hiši bil, R. Banovec in A. Šubelj..75c
25120—Pod	okence pridem, Ropaš in Šubelj,
Ko so fantje po vasi šli, Ropas-Banovec-Šubelj......75c
25122—Tam	za goro zvezda sveti,
Naša kri, moški kvartet Adria z Dajčman godbo....75c
25123—Sinoči	je pela, O j drev pa grem snubit jo, Planinarica, pevski zbor Domovina ........................75c
25124—Moji	tovarši so me napravli, V Šmihelu jaz hišco imam, duet Udovič in Louše....75c
25125—Dober	večer, ljubo dekle, Moja kosa je križavna, duet Banovec in Šubelj....75c
25126—Vetrček	po zraku gre, Kaj sem prislužil, Udovich in Lauše ........................75c
25127—Brez	cvenka in brez soli, Predpustna, kom. scene, pevci Adrije, Hoyer trio..75c
25128—Katarina,	polka, Moja ljubca, valček, Hoyer trio ..............................75c
25129—Gozdni	valček, Veseli godec, polka, igra Hoyer trio........................75c
25130—Velikonočna,	1. in 2. del, duet, moški in ženski gl...75c
25131—Lovska,
Kdor hoče furman bit, ženski duet ..........................75c
25132—F—Na	morju, 1. in 2. del, pojejo pevci Adrije, igra Hoyer Trio ....................................................75c
25133—F—Prodana	nevesta,
O j dobro jutro junfrca ..........................................75c
25134—F—Kranjski	Janez v New Yorku, 1. in 2. del, zelo zanimivo in humoristično ......................................75c
25135—F—Večerni	valček,
Hopsasa polka, Hoyer Trio ..............................75c
25136—F—Po	gorah grmi in se bliska, duet,
Na klopci sva sedela, duet ...............................75c
25137—F—Tam	kjer lunica, narodna, Vičar tenor, Škrjanček, narodna — Vičar tenor ....................75c
25138—Vesela Urška, valček,
Ribenčan Urban, polka, Hoyer Trio ........................75c
>	Manj, kakor TRI plošče ne razpošiljamo.
Naročilom priložite potrebni znesek. Pri naročilih manj !iakor 5 plošč, računamo od vsake plošče po 5c za poštnino. Ako naročite 5 ali več plošč, plavamo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo za -troške 20c od pošiljatve. — Naročila blagovolite poslati naravnost na
Knjigarna Amerikanski Slovenec
i^O<>0<><>00*00<>00-0^0<)000<)0<H>0<><>0<><>000^>CK>0<>-o OOO $
PISANO POLJE
ooooooooo-ooc	jyj Trunk wooooooooo-e t[)
C3>

1849 West 22nd Street.
Chicago. III.
ŠIRITE AMER. SLOVENCA! %
MILWAUCANJE IN WEST ALLIČANJE POZOR!
Vse slovenske Viktor in Columbia plošče, katere so navedene v oglasih v tem listu se dobijo v prodajalni
Podružnica Amer. Slovenca
723 W. NATIONAL AVE., MILWAUKEE, WIS.
Pojdite po plošče tja, da jih obenem slišite, kakšne so.
Naj upa, ako — upa
Tone Podgoričan piše "O-pazke iz Clevelanda", g-. Anton Garden pa "Opazovanja". To je že tako, kakopak. Gosp. Garden je bolj v višji politiki, g-. Podgoričan pa hoče biti v višji polemiki. Kakopak.
Sam na sebe težko kdo pozabi, bogami, tudi jaz ne pozabim. Je že tako, kakopak. Piše g. Tone Podgoričan, ko je opazil:
"Zastopniki treh cerkva (katoliške, judovske in prote-stantovske), ki so prišli v Cleveland, da nam povedo, zakaj verujejo v Boga, so soglašali v enem, namreč, da je povsem mogoče, da bo Clarence Dar-row (ki je prišel povedat, zakaj ne ve nič o Begu) koncem koncev 'zveličan', kar pomeni toliko, da se mu bodo mogoče vendarle odprla vrata v raj na 'onem svetu'. To pa zato, ker je drugače dober človek in človekoljub. Kako se Darrow počuti zdaj, ko so mu dali toliko tolažbe, ne vem, povem vam pa, da je meni hudo odleglo. Od veselja ne vem kaj početi. Saj tudi jaz nisem baš napačen človek in nekaj humanista je tudi v meni . . . Trošt imam zdaj ... Če mi le kdo tega upanja ne vzame... n. pr. kakšen 'Hehe' . . .?"
Z Darrowom ie torej O. K. On sicer nič ne ve o kakih nebesih, ampak mogla bi biti, in po spričevalu treh verskih skupin ima Darrow pogoje za nebesa.
G. Tone Podgoričan sicer pravi, da ni nobenih nebes, ker po smrti je vse tobu-bahobu, nirvana, ništa više, ampak on sam pravi, da ni napačen človek in nekaj humanista je v njem . . ., kar je vrlo dobro, saj sam tako pravi. Nekaj upanja bi toraj bilo, ako upa na nekaj, o čemur trdi, da ni, in upanja bi bilo, ko bi ta šmentani "Hehe" ne bil, ki bi utegnil vzeti to upanje. Ta grdi "Hehe" se piše za Trunka, saj niste klade.
Argot, človek bi lahko še ofarten postal. Pomislite, g. Podgoričan je tak, da ima vse pogoje za — nebesa, ampak ta "Hehe", ta Trunk . . ta bi mu lahko vrata prav pred nosom zaloputnil. Mora biti grda grdoba, ko niti upanja ne pripusti komu, ki upa na nekaj, o čemur pravi, da nikjer ni. Sama narava naj nas varuje pred tem šmentanim in hudobnim "Hehejem".
Roba me spominja na resničen dogodek iz 1. 1909. Jeseni sem se vozil na parniku "Cincinnati" v Ameriko. V kabini sva bila skupaj z nekim ruskim Židom. Niti besede nisva spregovorila. Po par dneh mi pove poljski duhovnik, ki je bil tudi na parniku, da ima ta Žid, kakor mu je zaupal, pred menoj velik strah. Strah in groza je na Žida prešla, ker, kakor je rekel, jaz molim v kabini, in s takim molenjem bi znal njega, Žida, zapanati ali kaj. Res me Žid niti pogledati ni upal.
"Hehe" je Trunk, ampak drugi so le za kak pomilovalen he, he . . . taki duševni siromaki so.
* * *
Politična pesem.
Ni ravno vedno kaka politika v najožjem pomenu, ako je govor o kaki politični pesmi. Gre bolj za neko udejstvova-nje v javnosti, in tu so na-sprotstva, toraj le neka politična nasprostva. Pesem ni mila in mehka in sladka, kakor kaka izpod luninega svita in iz tihe noči, pesem v politiki in javnem prerivanju je resasta, osorna, hripava, odurna.
Med privrženci krščanskega
svetovnega naziranja in materialist je pač nasprotje, kakopak. Refren pesmi na krščansko stran se glasi: humbugar-ji, huligani . . ., hinavci. Čim krepkeje, tem bolj izdatno, menijo taki — pesniki. Tako je v Chicagi, kjer gre za svetovna naziranja.
Drugje, n. pr. v Clevelandu, vsaj v nekih krogih ne gre toliko za svetovne nazore, gre bolj za vpliv v javnosti. Na kaki konferenci za zedinjenje se postavi skupen program za — prosveto, kulturno delo. Ko pa se stvar zasuče bolj na politično stran, in se prikaže ribanje za vpliv, je pa v pesmi tudi isti refren: humbugarji, huligani . . . Delo za omiko in oliko in prosveto? Hm?
Preostro pa ne smemo soditi. Ni samole avstrijski parlament pred vojno silno podivjal, da je postal prava bezni-ca, tudi drugje se izpremeni parlamentarno "delo" v navaden pretep. Celo drugače mrzlemu in togemu Angležu včasih izpodrsne, ako je n. pr. res, da je zadnjič celo predsednik angleške vlade, MacDonald, zakašljal na sitne torije vrlo robato, ko jim je zalajal: "Tiho, svinje!"
Grob more kdo biti včasih tudi v zelo fini obliki, ampak grda je navadno vsaka politična pesem.
-o-
Najzanimivejše vesti so v Amer. Slovencu, čitajte ga!
UČBENIK
ANGLEŠKEGA
JEZIKA
Vsebuje SLOVNICO in kratek SLOVAR
POSEBNO POGLAVJE O AMERIŠKI ANGLEŠČINI
Knjiga je delo prof. MULAČEKA, ki je živel dolgo let v Ameriki.
295 strani.
CENA $1.25.
Knjigarna AMER. SLOVENCA
1849 w. 22nd St., Chicago, 111.
Družinska pratika
za LETO 1931.
je še na razpolago
Letošnjo "Družinsko Pratiko" krasi več zel6 lepih pokrajinskih in osebnih slik. — Zlasti zanimivo je vremensko prerokovanje. — Polna humorja je zgodba o županu. — Zanimivi so pregovori. — Najbolj interesantne so pa uganke. — Takih še nikdar niste slišali, kakor so v letošnji Družinski Pratiki. Samo te so vredne, da takoj pišete po Družinsko Pratiko, ki stane s poštnino vred
20 CENTOV.
Naroča se pri:
' knjigarna .
AMER. SLOVENEC
1849 West 22nd Street,
CHICAGO, ILL.
Zastopniki in razpečevalci, naj takoj prijavijo, koliko jih letos želijo.