Posamezna Številka 20 čent.
leto m. — š*. 38. Poštnotekoči račon štev. 23. GORICA, 17. SEPTEMBRA 1921«
GORIŠKI SLOVENEC
IZHAJA VSAKO SOBOTO.
Uredništvo in Upravništvo: Via Garducci št. 10, li. nad.
Naročnin«: Italijanska kralje* Vina: Celo leto Lir 10.— Pol leta Liro,— Tri .mesece Lir 2.50 En mesec Lir 1,—
Oglasi: Oglasi na drugi strani Lir 1.— za vrsto. Mali oglasi Lir 0.05 za besedo. — Znižane cene za letne naročnike.
„Dante Alighieri“
Dne 14. t. m. je obhajaj vesoljni italijanski narod šeststolnico smrti najslavnejšega italijanskega pesnika Danteja Alighierija. Potrebno se nam zdi vsled tega, da na prvem mestu raztolmačimo našim čitateljem, zakaj se ta pesnik toli proslavja v Italiji.
Dante Alighieri je spisal več dela. Najznamenitejše je ostalo delo »Božanstvena komedija«, v kojem slika pesnik pekel, vice in nebesa. Delo se potemtakem deli zdi na tri dela, a najbolj dovršen je del o »peklu«, kar je lahko umljivo, ako se pomisli, da je bil bistveni -del Dante-jevega življenja in vsakega človeka sploh le terpljenje-
Sicer pa je to, kar opisuje Dante več nego italijansko, obsega vso človečan-stvo in za to je Dante pesnik trpečega človeštva in torej ne krščanstva, ne italijanskega nacijonalizma, kakor si ga pripisujeti obe stranki.
To krivo mnenje razširjajo navadno »konferencijeri«
in »komentatorji kojih v It ali ji
mrgoli vse polno in med koje se je vrinil tudi krščan-sko-socijalni konferencijer dr. Res, ki je dal za poskušnjo nekolika Dantejevega ko-mentarija tudi goriškim Slovencem.
Da je pa konečno prav lahko stvar zavajati ljudi v kriva mnenja glede Dante jeve spesnitve, je krivo tudi dejstvo, da ga skoraj nihče ne čita in ga še ce!6 oni, ki se z njim bavijo, poznajo večinoma po odlomkih.
Dantejeva dela so namreč obsežna, in težko umljiva, v njih je namreč izijj ves svoj žolč proti stvarstvu in proti svojim sobodnikom; ki so ga preganjali in prisilili, da se je moral klatiti po svetu kot političen begunec.
Toda glavna zasluga Dantejeva leži prav za prav vsa v ustvaritvi italijanskega slovstvenega jezika, kojega do takrat Italija, kj je bj|a razcepljena v mnogo državic, sploh ni poznala. Dante je s svojim jezikom ustvaril edinstveno državo Italijo že t»red 600 leti, dočim je po-st.ala historična resnica uje-^■Hjenja Italije še le koncem svetovne vojne — v naših dneh.
Dante je uStvaritelj onega novega italskega jezika, ki je popolnoma izpodrinil srednjeveško latinščino. V Dantejem jeziku se je razvilo novodobno slovstvo Italije, Rajti njegovega jezika se je poprijelo vse, tako dovršena je bila namreč oblika Dantejevih spesnitev.	t
Ni torej čuda, da j e ro-hiala njegova knjiga iz rok v roke, prej v prepisih, poz-
1 neje v iztisih in da je postala takorekoč evangelij vseh italijanskih pisateljev in pesnikov.
V	tem jeziku se je spoznal ves italijanski narod in tako je postal Dante simbol italijanskega nacijonalizma, kakor je postal Kristus simbol vesoljnega krščanstva.
Za toga slavi in ga mora slaviti vsa Italija, ki vidi v njem »velikega učitelja«, »il gran maestro«, za to ga kot simbol nacijonalizma pozna vsa Italija, od »pete« pa do trentinskih gora, od ligur-skega zaliva pado vsega jadranskega obrežja, kjerkoli plapola italijanska trikolora.
V	tem smislu je treba razumeti tudi državno praznovanje 600 obletnice njegove mrti.
*
Obupani bi se prašali torej naši Slovenci, kaj naj tedaj mislijo o celi stvari, sosebno, ko je vendar izdal »Ljubljanski Slovenec« posebno »Dantejevo številko«, v koji se hotč ali nehote preievlja Dante v krščanskega socijalista oziroma^ ali v
svetnika.
Da je to „politična poteza, ne Tnore nihče dvomiti. V Jugoslaviji ljudstvo ne bode „Dante-ja nikdar razumelo in se zanj tudi ne navduševalo, izvestnim političnim in kulturnim krogom pa bode površno poznanje Dante-ja le prav prišlo, kedar bodo namreč prihajali v stike z italijanskimi kulturnimi krogi, ki so v tem pogledu tako ob-, čutljivi in lahkoverni, da vidi o v vsakem ki hvali Danteja, tudi svojega prijatelja.
Ako hočemo pustiti vse te hinavščine na stran, se moramo postaviti na stališče človeštva, ki se zrcali iz vseh Dantejevih del.
Kdorkoli razume pisno italijanščino, naj ne opusti prilike čitati Danteja, kajti iz njega ne črpa edino Italijan, ampak kdor more z Dantejem čutiti in to je lahko tudi drugoroden človek.
Dantejev životopis
Dante Alighieri se je rodil meseca maja 1265. v Florenci. Njegovi starši so pripadali stari florentinski magnatski familiji iz mestnega okraja Porta San Piero. Oče mu je bil Ali-ghiero di Bellinciono degli Alighieri, mati pa, katere priimek nam ni znan, se je imenovala Bella.
Ko je bil star devet (nekateri pravijo osemnajst) let se ^ je zaljubil v neko dekle enake starosti, Beatrico po imenu. Misli se, da je bila hči nekega Folco di Ricovoro Portfnarijki je ustanovil v Florenci bolnišnico Santa Marija Nuova. Ta
Beatrice se je pozneje, gotovo pa pred 1.	1288. poročila z
nekim Simone dni Bardi, umrla pa je koj nato, že 1290. leta. Tudi oče Dantejev 1. 1283 ni bil več med živimi, mati pa mu je bila umrla že prej, L 1289. se je boril pri Ca’mpal-din-u proti Arezzu in bil s Florentinci in Lukezi priča, kako se je predal pizanski grad Caprona. Da pozabi svojo nesrečno ljubezen do Beatrice, se je poglobil v Študij filozofije. Pozneje, gotovo pa ne pred 1. 1295., se je poročil z Denimo, hčerjo Manetta Dbnatija, o kateri vemo samo, da je še mnogo let po Dantejevem izgnanstvu živela s svojimi otroci- v Florenci, kjer je bila še 1. 1333. Dante je imel pač več otrok: vendar imamo poročilo samo o štirih: Pietro, Jakopo, Antonia in Beatrice. Dasi mu jih nekateri pripisujo sedem, o treh nimamo nikake vesti.
Ko se jo razglasila ljudska ustava, se je moral vsakdo, ki je hotel dobiti kako lavno državno službo vpisati v eno iz* med 14 obrti, v katero se je delilo florentinsko prebivalstvo. Vpisal se je v obrt zdravnikov in lekarnajev, dasi seveda s tem ni rečeno, da jo jo znal izvrševati. Gotovo pa je, da je bil v »Svetu obrtniške zbornice« in da je 1. 1301. vodil nekatera edilska dela v ulici S I’rokoln. V lotih 1295., 1296. in 1301. je bil tudi član florentinskega občinskega sveta. Pisalo se je sicer tudi, da mu je bilo poverjenih nič 'mani kot štirinajst poslanstev, a gotovo je samo to, da je šel enkrat v San Gemignano v Val d’ Elsa, da povabi Oni kraj v imenu Florence, naj pošlje svoje zastopnike na zborovanje guelfske zveze. L. 1300. pa je bil od 15. junija do 15. avgusta član florentinskega Priorata, a zanj je bila ta naj višja Čast, ki jo jo mogla komu izkazati florentinska republika, usodna. ’
Prvotno jo Dante pripadal stranki Guelfov. Ko pa so se ti delili v »Bele«, in »Črne«, se je odločil za »Bele«, ker je njih stranka bolj odgovarjala njegovemu zmernemu prepričanju in značaju. Črni so se torej obrnili za pomoč na papeža Bonifacija Vlit., ki .je poslal v Florenco kardinala Acquasparta, da bi stranki pomiril. Učinek tega posredovanja pa jo bil nasproten. Kardinal so jo postavil na stran Črnih proti Belim. Dante pa, čigar ponosna duša ni poznala ne poniževanja, je temu odločno nasprotoval, ker je vedel, da je Acqua-sparta le navidezno nepristranski posredovalec, v resnici pa je prišel, da Črnim moralne opore. Ko pa je prišel , kot mi-' ritelj v Florenco tudi Karel Va-. lois, so dobili Črni v roke vso oblast. Beli pa so bili izgnani.. In med njimi jo bil tudi Dante, Da . bi svoje lopovstvo krili vsaj na zunaj, so ga Črni obdolžili goljufije, vsled česar ga je tedanji florentinski župan Cante dei Gabriolli dne' 27. (ali 7. ?) jan, 1302. obsodil na veliko denarno kazen in na dveletno
pregnanstvo. Drugi dekret v marcu/istega leta pa je kazen poostril in ga obsodil »in con-tumaciam« na smrt, Če bi se vrnil v Florenco.
Dante je torej zapustil Flo--renco in je ni videl nikoli več, Z drugimi izgnanci se je večkrat sešel. L. 1303. ga vidimo v družbi izgnancev v San Gau-denzo v Mugellu. L. 1304. je poizkusil ž njimi (Belimi), ki so se bili zbrali v Arezzu, napasti Florenco in vzeti Črnim oblast. A poizkus se je ponesrečil. Toda kmalu je zprevidel, da ta družba ni zanj. Spoznal je, da so. to zlobni in neumni ljudje, kr jim je samo za lastni žep. Zato je, kakor pravi, ustanovil svojo lastno stranico in bil tudi njen edini pristaš.
Tu se začne križev pot njegovega življenja. Začel jo čutiti, kako slan je kruh tujih ljudi in kako trda je pot, ki pelje po stopnicah tujca gorin-dol (Paradiso XVII.' 58—60). Prvo gostoljubno pribežališče je našel pri Cangrande Scala della Scaligori v Veroni. Na njegovem dvoru jo nekaj časa živel tudi slikar Giotto in mogočo je ravno on posredoval na scaligerskem dvoru,- da so sprejeli tudi Danteja kt je bil brezdomovinec V oktobru 1306. je bil v Lunigiant pri' Malaspi-nih, katere je spravil a. škofom iz Lutrija.
Ko je prišel septembra meseca l. 1310. v Italijo Henrik VII. Luksenburški, je zopet ozelenelo upanje v srcu pesnikovem, dasi zaman.. Hotel ga je obiskati 1. 1310. in je pisal italijanskim knezom in italijanskemu Ljudstvu, naj verujejo Cesarju, češ, da prinaša deželi pravico in mir. Leto pozneje je 31. marca poslal iz Casen-tina drugo epistulo »zločinskim Florentincem«, ki o cesarju niso hoteli ničesar slišati in so mu zaprli vrata pred nosom. L. 1311. sp Florentinci iznova potrdili veljavnost izgnanstva. Ko je I. 1314. umrl Klement V., je naslovil tretjo epistulo na kardinale, ki so bili zbrani v konklavu v Carpentras in jih prosil, naj izvolijo za papeža Italijana. Med loti 1314. in 16. jo bilo Dantejevo življenje sploh najbolj romarsko. Bit je gost Uguecioneja della Faggio-la. Najbrž jo bil v istem času tudi v Luki, ki mu je bila, kakor se lahko sklepa, zelo ljuba radi uljudnosti neke ženske, po imenu Gentucoa, katero se spominja v Purgatoriju, XXIV., 37. Bila je to baje Gentucca Morla, poročena z 'Buonaccorso Fondora. Leta 1306. je bil v Padovi, med 1308. in 1310. jo potoval baje v Pariz itd. itd. Glasom obsodbe Banijerja d’ Orvieto, vikari-ja kralja Roberta, je bil, 6. novembra 1315. vnova obsojen na smrt s sinovi vred, . Leto pozneje .so mu sicer ponudili prost povratek v Florenco, a ponudbo je odklonil, ker so zahtevali od njega preveč ponižanja in klečepazenja, Zatekel se je tedaj k svojemu prijale .lju Guido Novelio da Polenta v Raven ni, odkoder je potoval
večkrat v Mantovo, v Verono in v Benetke. Guido je bil bližnji sorodnik znane Franče-ske da Rimini in je poveril Danteju več diplofnatičnih misij.
V	Raveni je Dante tudi umrl. Pokopali so ga z velikimi Častmi v cerkvi San Pietro Mag-gioro pri frančiškanskem samostanu.
Dante med Jugoslovani
S svojimi neprekosljivimi spevi je ganil Dante vsakega slovanskega čitatelja, kise je mogel poglobiti v ta preroški duh, kr zavzema obliko junaka med pesniki.
Tudi kdor ni Italijan, ima ravno tako velik vžitek od čitanja njegovih spevov, kedar spozna v Danteju ono nadčloveško veličino, ki se je razodeva v Dantejevi duši. Slovani, ki so bili in so v trajnem stiku z italijanskim narodom, so tega pesnika -že od nekdaj poznali.
Čitali so ga preje nego vsi drugi narodi v italijanskem jeziku. Zlasti so se mnogo pečati z Dantejevo leteraturo dalmatinski Hrvatje. V zadnjeh desetletjih pa so se oprijeli Dantejevih študij tudi posamezni slovenski slovstveniki, -
Pred vsemi še je poskusil z Dantejem Koseski, ki je prevedel del »Paklo«, ki je bilo objavljeno v »Matici Slovenski«.
V	novejšem času se je ba-vil z Dantej -m Valjavec in že več časa čujemo, da ga prevaja na 'slovensko neki Debevec.
Lepo izdajo »Božanstvene komedije« v prozi so dobili leta 1918 Hrvatje.
Hrvatski komentar k tej izdaji .je spisal učitelj Androvič. Isti komentar je bil natisnjen v Gorici v katoliški tiskarni;
Vsa tukaj navedena dela so imela resno podlago podati Slovencem pravo sliko tega pesnika in spodbujevati proučevanje njegovega umetniškega umotvora.
Le žal, da se nam zdč vsa ta prizadevanja spraviti Danteja med Slovence v prevodu, brezuzpešna, kajti Dante v prevodu ni več Dante.
Naše mnenje je, da se mora Danteja čitati v izvirnem jeziku in zato naj se vsaj Slovenci Julijske Benečiie učč pridno Dantejevega jezika. Dajnte naj nam bodo spodbuda, da se otresemo vsakega predsodka proti italijanščini. Poleg Danteja nudi italijanski jezik še druge zaklade, ki bodo mlade-slovenske čitatelje navadahnile le z ljubeznijo do teh duševnih velikanov.
Gospodarski položaj
v Jugoslaviji
Kakor javljajo časopisi iz Jugoslavije, se gospodarski položaj v državi SHS) čimdalje bolj slabša pri vsem tem, da je ravno Jugoslavija skoz in zelo produktivna. Draginja od dne do dne narašča, **tako da je položaj srednjih in nižjih
tOORIŠKI SLOVENEC.
slojov skoro nevzdržljiv. članek, priobčen v ljubljanskem »Slovencu« od dne 3. sepi. t. i., št. 200 predvideva že sedaj neizogibno gospodarsko katastrofo, ako so neznosne razmere v kratkem ne izboljšajo.
Goriomenjeni članek pod naslovom: »Izgledi naše izvozne trgovine« živo dokazuje pretečo mizerijo v Jugoslaviji; ki se glasi:
»Ako pisem o naši izvozni trgovini, mislim na tem mestu izvoz iz Slovenije, kajti izvoz iz naše cele države nima tako žalostne prognoze, Doči^r je naša država izvozna zemlja za celo vrsto pridelkov, se dajo izvozni predmeti so: les, živina, sadje, krompir, fižol in krmila, zlasti seno. So še drugi pred meti, ki pa pridejo le za posamezno kraje v poštev, vsled česar jih ne navajam imenoma.
Dočim je bilo povpraševanje po lesu zadnji dve leti neverjetno živahno in so se mogle doseči res lepe cene, se je lesna trgovina leto sem obrnila na slabo. Ako bi trgovini v času živahnega povpraševanja po blagu stala prevozna sredstva na razpolago, bi si mogel trgovec zagotoviti rezerve, ki bi mu omogočile preboleti na-stopivše krize, tako pa je bil le posamezni trgovec toliko srečen, da je vnovčil svoje zaloge, preden ga jo zalotil zastoj v izvozu in padanje cen. Živahno povpraševanje po blagu je priklicalo celo vrsto novih lesnih podjetij na dan, in se je tako vsled prevelike decentralizacije možnost sistematične organizacije v trgovini le zmanjšala. Ne le, da bodo vsled nastopivše stagnacije mnogi na novo so povspeli lesni trgovci primorani zopet vrniti se k drugemu delu, bo tudi marsikateri star in vpeljan lesni trgovec težko prebolel krizo, ki je nastala. Danes vlada še splošno stagnacija. Trst je z blagom prenapolnjen, a pota trgovini v prekomorska tržišča se nečejo odpreti. Rezervirana je Francija, rezervirana Anglija in splošno povsod se toži o velikanskem zastoju. Edini predmet v lesni trgovini je še oglje, katerega se je pričelo živahnejše iskati. Ker pa je les glavni predmet našega izvoza, ne občuti nastopivše krize le med producentom in konzumentom posredujoči trgovski stan, temveč še v težji merii producent-kmet. Gradbe-nosti v domači zemlji skoraj ni, vsled česar tudi ni porabe za gradbeni material, zunanji svet se nam zapira, vsled česar tudi trgovec ne more prijeti, kar mu producent nudi; tako so dohodi ki enega kot drugega v tem predmetu do skrajnosti skrčeni. To se čuti v denarnih zavodih, ki se mesto, da sprejemajo vloge, pečajo z rešavanjem prošenj za kredit.
Lep vir dohodkov je dajal našemu kmetu izvoz živine. Tudi tu so nastopili, oziroma se je še aati žalostnih časov. Krme ni, kar jo je, je silno draga, vsled česar so produkcijski stroški strašno narasli. V času visokih cen je bil izvoz živine ali docela prepovedan, ali pa vsled nesrečne carinske politike onemogočen, vsled česar je sicer naraslo stanje števila živine, a nesrečna letina žuga, da bo kmetovalec pri pičlih za'ogah krme primoran zdatno znižati število repov V svojih hlevih. Kmet se sicer upira, dokler more, a
končno se je bati, da bo ‘ponudba naenkrat tako silna, da bo gnala cene hipoma nizdol, To padanje cen se je sporadično že pojavilo,, vladna prepoved izvoza krmil je sicer zaenkrat doloma pomagala, e izčrpanje zalog v krmilih ne bo moglo zopet se ponavljajočega padanja, ko se pojavi, umetno zadržati nazaj. Sedanji prilično živahni izvoz pri še povoljnih cenah je v splošno gospodarskem smislu pozdravljati, ker bo otel marsikoga pred poznejšo katastrofo. V interesu kmetovalca, ki še kaj premore ali še uživa kredit, je nabava krmil še pred zimo, kajti da bodo krmila v zimi še dražja, je gotova stvar. Da bo pa živina po prisilno znižanem stanju in zopetni možnosti krmiti jo šla v ceni navzgor, je prav tako pričakovati. Seveda bo veliko kmetovalcev, katerim gmotne razmere ne bodo dopuščale za drag denar nabaviti si krmil, da se izognejo še večji izgubi pri padajočih cenah živine. Izgledi pri izvozu živine niso povoljni.
Poljskih pridelkov nimamo dosti za izvoz. Žita pridelamo toliko, da nam zadošča do novega leta; kar ga rabimo več, si ga moramo nabaviti v naši žitarici Vojvodini. Poljski pridelki, katere smo izvažali, so krompir, 'fižol, zelje, sadje in seno. Katerikoli predmet danes pogledamo, moramo reči: premalo za mis same. Krompirija je bilo samo v Kranju in Škofji Loki letno več sto vagonov naloienegaj pa tudi kamniški okraj. Dolenjska in Štajerska so oddajali stotine vagonov izvoznikom na razpolago. In letos ? Suša je uničita, kar bi za drag denar mogli poslati proti morju. Če jo pa krompir v posameznih krajih na močnejši zemlji obrodil in presega pridelek domačo porabo za hrano, uporabljen bo za krmilo in to za drag denar. Prav tako je s fižolom. Stotine vagonov fižola jo Slovenija izvažala, Italija in Francija sta bili dobri odjemalki; letos ga nismo pridelali toliko, kolikor ga naše domače gospodinjstvo samo potrebuje. Komaj se je prikazal prvi fižol na trgu, že je dosegel cene, kakor jih je imel le v verižni kupčiji zadnje leto vojske. Pridelek je tako pičel, da na izvoz niti misliti ni. Radi izvoza zelja sta nas hkrati zadeli dve nesreči Prva je suša, ki je v ljubljanski okolici in drugod, kjer smo pridelali sicer stotine vagonov zelja, uničila skoro vse. Naš 1 naravni bdjemalec za zelje,
; zlasti kislo zelje, je bil Trst in j Primorje z Dalmacijo, izvažalo pa se je zelje tudi če bi suše ne bilo, bi bila naša trgovina z zeljem nemogoča, kajti Italija je menda kot revanžo za našo ( uvozno carioo na vino udarila ' na uvoz kislega zelja tako carino, da bi tudi kilogram istega ne mogel pasirati italijanske meje. Letos ta carina ni aktualna, opozarjati pa moramo našo vlado, da odbije pri nadaljevanju pogvorov za trgovinsko pogodbo ta maščevalen 1 napad. SlOver.ija je izvažala dalje letno velikanske množine sena; letos so kraji, ki so bili v navadnih letih za pridelek sena pravi Eldorado — uničeni od suše. Nič boljše ni s sadjem. S sadjem bi Slovenija ne samo mogla zalagati naše i nhodne kraje, temveč tudi u-
spešno nastopati kot prodajalka na Bavarskem. Že spomladno deževje in mraz sta zadala glavni udarec; kar je še ostalo, zadušila jo suša. Skratka, reči moramo, da smo ravno pri pridelkih, ki nam pridejo v poštev za izvoz, na žalostnem stanju. Naravno je, da se bode nemožnost izvažanja pokazala ne le v tern, da producent in trgovec izgubita svojo redne dohodke, temveč tudi še v po-sledicij da bodo .vsi konsumen-fje, ki niso tudi producentje v navedenih pridelkih, okusili občutno draginjo.
Ko sc otvarja prvi Ljubljanski veliki semenj, v katerem bode naša industrija pokazala svetu, kaj premore, bode naš kmetovalec stal ob strani žalosten pri zavesti., da mu je največji del virov njegovih dohodkov vsled vremenskih nezgod ostal za letos prazen. Upajmo, da bode vsaj pri prihodnjem semnju tudi naš kmetovakc z boljšim upanjem, kot letos poselil to koristno napravo«.
Domačg vesti
Svarilo pred inozemskimi agenti za zavarovanje na življenje. — Agencija Stefani je objavila 12. t. m.: Po poročilih’, ki jih je dobilo ministrstvo za industrijo in trgovino, se zdi, da skušajo agenti inozern-skib zavarovalnih družb, ki niso pooblaščeni delovati v kraljestvu, sklepati v Ilaliji v imenu svojih družb pogodbe o za varovanju ua življenje, pri čemer seveda izdajajo odnosne police v inozemstvu. Tako početje pa je kršitev zakona od 4*. aprila 1912 Štev. 305 o državnem monopolu to vrste za varovanja. Oblastva bodo proti odgovornim postopala po zakonskih predpisih, obenem pa smatrajo za umestno, opozoriti zavarovance, katerih dobra vera bi se lahko izkoristila, da so po 4. členu imenovanega zakona pogodbe o zavarovanju na življenje, ki se sklenijo v Italiji proti predpisom o monopolu, nične in brez efekta ter se ne more pravno postopati niti “za njihovo izvršitev niti za poravnavo škode in povrnitev taks ter se za pogodbe, ki so se sklenile v inozemstvu, v Italiji ne more nastopiti pravna pot. To pa pomeni z drugimi besedami, da ostanejo italijanski državljani, ki so sklenili neupravičeno take pogodbe, popolnoma prepuščeni samovolji inozemskega podjetja za zavarovanje, ker jih italijanska sodna oblastva v nobenem pogledu ne ščitijo. Ta velika nevarnost pa vsičuje očitno vsako eventualno gmotno korist, ki jo zavarovancem obljubujejo zviti agenti. Ministrstvo za industrijo in trgovino poživlja hkratu vsa one, ki so morda že sklenili kako pogodbo p za- : varovanju na življenje proti določbam zakona o monopolu ali pa so ravnokar na tem, da jo sklenejo, naj ga takoj obve-stjo (naznanila naj pošljejo na Generalno direkcijo za kredit ip zasebna zavarovanja Dire-zione generale del credito e delle assicurazioni private) upoštevajoč, da zakon ne predvi- ; deva nobene kazni za zavaro- ^ ! vanca, temveč edinole za ose- ’ be, ki zastopajo družbo.
Upravitelj in urednik: Karol Jufil-Tiskarna G. Judi v Gorid.
Banka za Julijsko Benečijo v Gorici
ji Anonimna družba - Druitvsna glavnica L 1,000.000

Agencije:
Ajdovščina, Ajelio, Gradišče, Gradež, Červinjan, Kormin, Tržič.
Depoziti - posojila - odračuni

Brezplačna emisija bančnih naKazov, Ki so vporablijvi po celem Kraljestvu
-J
IMH—^
Societl Servizi Auiomobilistiei
ING. RIBUC.i
sprejema predzuambe za izletu - ^ ob nedeljah tri praznikah v
— Gradež. —

Za ned i je se bile stavljene proge Kojasrko-Dobra, Ajdovščina -Vipava, Krmiti - Čedad.
1 Agrarni zadružni Konsorcij v Gorici |
,	Zadruga z omejeno zavezo	'n
Tekališče „Giuseppe Verdiu št. 29 (Mestni dvorec)	Y
j	Pri tem konsotciju se razprodajajo:	p
I. KRMILA: Oves, otrobi, moka za krmljenje, ,/t I sezamove pogače, sol za živino.	\
n. SEMENA ZA PAŠNIKE: Različne vrste detelj, V rastlin za krmljenje in vrtnin.	U
I	III. GNOJILA: napravljena umetno iz najboljših P
kemičnih snovi.	ti
>	IV. VITRIJOL IN ŽVEPLO.	P
V. PLUGI znamke «Sack» in drugih .ter razni ^ i .poljedeljski stroji.	p
vElij
Tiskarna G. Jucli
GORICA. VIA MOftELLI U
SPREJEMA VSAKO TISKARSKO DELO