ŠTEV. 9 LETO VI
☆
september 19 7 0
GLASILO TOVARNE SANITETNEGA MATERIALA - DOMŽALE
SAMOUPRAVLJANJA
Pred dvajsetimi leti, ali točneje
10.	IV. 1950 je delovni kolektiv Tovarne sanitetnega materiala sprejel podjetje v upravljanje. Ta dan je bil postavljen temeljni kamen ekonomske osamosvojitve tako podjetja kot tudi kolektiva. Od tega zgodovinskega dne dalje so bili u-spehi na področju gospodarstva in samoupravljanja odvisni izključno samo od kolektivnega upravljanja v podjetju.
V	tem letu družbenega preporoda so bili lizvoljeni tudi prvi samoupravni organi. Njihova naloga je bila in je tudi še danes, da napredno delavsko miselnost preko sklepov posameznih samoupravnih organov tudi realizirajo ali opredmetijo. Uspehi ali rezultati do katerih so prišli samoupravni organi, so bili za tiste čase veliki, ohrabrujoči. Če se ozremo nazaj ugotovimo, da so bili rezultati samoupravljanja takrat in to ne samo pri nas, sorazmerno skromni. Ravno ta pogled v preteklost, v dobo, ko se je samoupravljanje nahajalo še v »plenicah« in »zibelki« ugotovimo, da si samoupravni mehanizem počasi, toda trdno in vztrajno utira pot k svojemu cilju. Evolucija je pravilna.
V	začetni fazi razvoja samoupravljanja so bili z Ustavo določeni posamezni samoupravni organi:
—	Delavski svet
—	Upravni odbor in
—	direktor
Prva dva samoupravna telesa nastopata kot 'kolektivni organ. Direktor se v samoupravnem mehanizmu pojavlja kot individualni organ upravljanja.
Po dvajsetih letih se je samoupravna shema s strani zakonodajalca bistveno spremenila. Spremembo je prinesel zgodovinski »XV. ustavni amandma«, ki v svoji poenostavljeni obliki izgleda tako: »Ureditev samoupravljanja znotraj delovne organizacije je v mnogo večji meri prepuščeno njim samim«.
Praksa je pokazala, da je samoupravljanje po prvotni samoupravni shemi omejeno in togo. XV. u-stavni amandma je organizacijsko sliko spremenil v toliko, da je zakonit predstavnik samoupravljanja le Delavski svet s tem, da si on sam s pomočjo ostalih družbenopolitičnih organizacij v podjetju u-stanovi ini konstituira potrebna samoupravna telesa, ki v svojem sestavu nastopajo kot pomožni organ delavskega sveta. Direktorjeva funkcija v bistvu ostane neizpremenje-na.
Na podlagi XV. ustavnega a-mandmaja sta v našem kolektivu ustanovljena dva nova samoupravna telesa:
—	Poslovni odbor in
—	Odbor za medsebojne odnose.
Že iz samih naslovov obeh organov upravljanja je razvidno kaj vsebuje njihovo področje delovanja.
Naslednji organi samoupravljanja v kolektivu so konstituirani po posameznih enotah. Njihov obseg delovanja je omejen na samo tisto enoto v kateri je izvoljen — svoje sklepe in zahteve pa posreduje po potrebi ostalim organom upravljanja v podjetju.
Delovanje posameznih samoupravnih organov in njihove pristoj-
nosti so točno določene z obstoječimi zakonskimi predpisi v podjetju in zveznimi ter republiškimi paragrafi ali zakoni.
Uspehi, ki jih je dosegel kolektiv v zadnjem času so jasni, vidni in oprijemljivi. Vse to smo dosegli v dobi vse večje ekspanzije samoupravljanja. Vsak član kolektiva se mora zavedati, to je njegova dolžnost, da sodeluje pri uveljavljanju samoupravnih pravic vseh nas. Zavedati se moramo, da je uspeh dosežen v samoupravnem kolektivu, rezultat dela vseh, ki delajo v tem podjetju.
Izogibati se moramo nevarnosti, ki je skrita v samoupravnem mehanizmu in to je, da si uspeh na določenem področju poslovanja prilašča ena oseba, neuspeh pa se porazdeli na vse člane kolektiva.
Podobnih primerov pri nas še nismo doživel in upajmo, da se jim bomo v bodoče tudi uspešno izognili.
Samoupravljanje je od vseh družbenih sistemov edina pot, ki ne izključuje nikogar in nikogar ne podcenjuje. Pravilno samoupravljanje je možno le tedaj, če je človeku dana možnost, da dela na delovnem mestu, katerih zahteve so v mejah njegovih sposobnosti in, če je plačan po vloženem delu. Le v tem primeru bomo doživeli vsesplošno in osebno zadovoljstvo.
Trenutna gospodarska situacija in hiter razvoj proizvajalnih sil narekuje čim popolnejšo in konstruktivno delovanje vseh faktorjev v podjetju, da se preko samoupravnega mehanizma odločimo za opti-(Nadaljevan j e na 8. strani)
| Št. 9 — september 1970
Ovajamo direktne stroške
(4. nadaljevanje — konec)
Že iz dozdaj objavljenih člankov smo lahko spoznali neke posebnosti, lahko rečemo tudi prednosti, metode direktnih stroškov. Primerno pa je, da že spoznane, pa tudi ostale posebnosti zberemo na enem mestu in tako ta članek posvečamo PRINCIPOM, PREDNOSTIM pa tudi umišljenim POMANJKLJIVOSTIM nove metode.
Predvsem naj omenimo, da se z novo metodo poveča funkcionalnost, uporabnost in vloga stroškovnega knjigovodstva — (pri nas i-menovanega obratovno knjigovodstvo). To pa predvsem zato, ker se z metodo direktnih stroškov lahko pristopi k izvajanju naslednjih principov:
1.	Dosledna delitev dela in odgovornosti za stroške
Uspešno poslovanje podjetja zahteva, da v podjetju ni nobenega sredstva, rezultata in stroška, za katerega ne bi nekdo odgovarjal. Metoda direktnih stroškov omogoča točnejšo razmejitev odgovornosti za stroške in finančni uspeh. Tako delavci v proizvodnih enotah odgovarjajo za planirano doseganje variabilnih proizvodnih stroškov, vodstvo proizvodnje za fiksne proizvodne stroške, stroškovne službe za stroške, ki jih povzroče, komerciala, pa še posebej za pokritje celotnih fiksnih stroškov in finančnega rezultata. Odgovorno o-sebje se stalno obvešča o razliki med planiranimi in dejanskimi stroški, da lahko sproti spremljajo svoje delo. Poleg tega pa se vsakdo zaveda, da dela pod stalnim nadzorstvom. Odstopanja pa seveda o-pozarjajo, kje je potrebno posredovati.
2.	Vsklajevanje in povezava strokovnih služb
V okviru strokovnih služb obstojata v bistvu dva poglavitna sistema: sistem za obveščanje in sistem za vodenje.
Prvega oblikujejo evidenca (računovodstvo), statistika, obračun in poročanje, drugega pa analiza, poslovna politika in planiranje. Z metodo direktnih stroškov zbiramo takšne podatke in takrat, ko jih potrebuje vodstvo podjetja. Vsi e-lementi vodstvene funkcije se z novo metodo povezujejo sistema za usmerjanje poslovanja podjetja.
3.	Poenostavitev
Za metodo direktnih stroškov je značilno, da je v znatni meri, v poenostavljeni obliki pa v celoti o-
pušča zamudno prenašanje splošnih stroškov preko posameznih skupin stroškovnih mest na proizvode in dosledno uporablja poenostavljeno shemo kalkulacije tudi za ugotavljanje poslovnega uspeha.
Vse kvalifikacijske sheme so v tej metodi skrbno izbrane in poenostavljene. Enostavni pokazatelji imajo splošno uporabnost kot npr. stopnjo pokritja fiksnih stroškov in finančnega uspeha. Poudarek je na uporabi preglednih grafičnih metod za kontrolo (n. pr. grafikon doseganja planiranega pokritja) in a-nalizo (n. pr. grafična analiza praga rentabilnosti).
Vse nepotrebne evidence in analize se opustijo.
Poenostavitev ne smemo zamenjati s primitivnostjo, saj so (poenostavitve!) v organizaciji končni rezultati organizacijske dejavnosti. Najtežje je enostavno in uspešno organiziranje, ki upošteva jasnost in preglednost. Ne smemo pozabiti, da ameriški organizatorji ne bi mogli realizirati tudi drugih, precej zahtevnih principov v znanosti in tehniki, če ne bi dosledno uporabljali poenostavljanja.
4.	Pospešitev informiranja in skrajšanja poti informacij
V sodobnem poslovanju se hitrost bolj ceni kot popolna točnost podatkov. Velja pravilo, da je boljše nekompletno poročilo, kot poročilo, ki ne dospe pravočasno. Z zamudo poročila se manjša možnost Ukrepanja in s tem tudi vrednost informacije.
Metoda direktnih stroškov omogoča, da se sproti ugotavljajo odkloni od predvidenih variabilnih stroškov ter pokritja fiksnih stroškov in finančnega uspeha. V veliki meri pa je seveda pospešitev informacij odvisna od pravilnega poenostavljanja pri uvajanju te metode.
5.	Izbira (selekcija)
Metoda direktnih stroškov predstavlja vrsto tehnik za kontrolo, a-nalizo in planiranje, ki so vključene v sistem stroškovnega knjigovodstva. Te tehnike lahko izbiramo, opuščamo, zamenjujemo in elastično prilagajamo potrebam vodenja poslovne politike.
Splošno uporabna glede izvajanja principa izbiranja je ABC metoda, ki služi tudi za izbiro najbolj donosnega asortimana proizvodov s pomočjo poljubno izbranih kriterijev (udeležba v celotni realizaciji), stopnja pokritja ipd.). Pa tudi pri sestavljanju kalkulacijskih in periodičnih obračunov omogočamo se-
lekcijo vseh kritičnih proizvodnih faktorjev z ugotavljanjem odstopanj od planiranih dosežkov.
Pri realizaciji končnega namena stroškovnega (obratovnega) računovodstva — obveščanju — posredujemo vodstvu izbrane podatke, ki v strnjeni obliki dajejo samo nekaj najvažnejših odklonov po stroškovnih mestih in delovnih enotah in pokazatelje o višini finančnega u-speha.
6.	Postavljanje ciljev
Osnovna naloga vodstva je, da določi vsem organom podjetja cilje, ki naj jih dosežejo. Pri tem moderna vodstvena tehnika temelji na naslednjih načelih:
a)	s cilji zajeti vse glavne dejavnosti podjetja
b)	cilje postavljati z udeležbo izvajalcev
c)	omejiti število ciljev
č) cilje določiti točno, po možnosti kvantitativno
d)	cilje klasificirati in grupirati.
Vsa ta moderna načela se najlažje dosegajo z metodo direktnih stroškov. Po drugi strani pa tudi povečamo učinkovitost te metode, če v njo vključimo navedena načela.
7.	Prenos in decentralizacija funkcij
Oimveč odgovornosti se prenese na srednja in nižja vodstvena mesta, v toliko večji meri se razbremeni višja vodstva, ki se lahko posveti svoji glavni nalogi določanju kratkoročne in dolgoročne politike.
Decentralizacija vodenja je predvsem prenos odgovornosti za dosežke in stroške za vodje stroškovnih mest in neposredne delavce. To pa pomeni vzpodbudo in večjo aktivnost proizvodnih delavcev pri prizadevanju za bolj ekonomično delo. Kontrola stroškov postane ena izmed osnovnih nalog nižjih vodij; pogoj za tako kontrolo pa mora biti decentralizacija obveščanja.
Enostavnost kontrole analize in planiranja stroškov po metodi direktnih stroškov v veliki meri povečuje možnosti za prenos in decentralizacijo funkcij. Podatki, s katerimi metoda razpolaga, so vsem razumljivi. Zato je tudi sodelovanje pri planiranju, prevzemanju odgovornosti in kontroli precej bolj uspešno.
Iz vseh teh principov izhajajo naslednje prednosti metode direktnih stroškov:
1.	Periodični finančni rezultat, ki je obračunan po metodi direktnih stroškov (MDS) je realnejši.
Dosedanji obračun precenjuje u-speh, kadar zaloge nedokončane proizvodnje in izgotovljenih proizvodov naraščajo in narobe: podcenjuje ga, kadar se zaloge zmanjšu-lejo. Z M DS dobimo finančne učinke, ki zavise le od višine plačane realizacije ne glede na gibanje zalog.
2.	Razmerja med stroški, finanč-num rezultatom in obsegom prodaje so v poročilih, sestavljenih po MDS čistejša, preprosteje prikazana in lažje razumljiva.
3.	Precej je poenostavljeno planiranje stroškov im finančnega rezultata. Zaradi velike preprostosti lahko delavci veliko lažje sodelujejo v kratkoročnem in dolgoročnem planiranju.
4.	Z MDS se lahko veliko bolj določno odkriva odgovornost za gibanje stroškov. Dosedanja polna lastna cona je idealno sredstvo za pokrivanje dejstev o stroških (pozitivnih in negativnih), ker omogoča, da ostanejo neopaženi učinki kompenzacij, ki jih je v vsakem podjetju zelo veliko.
5.	Spremljanje gibanja stroškov proizvodov omogoča vzpostavljanje preciznejših in veliko bolj občut-llivih instrumentov kontrole stroškov.
6.	Spremljanje fiksnih stroškov le . veliko preprostejše in preglednejše. Vprašanje odgovornosti za neizkoriščene fiksne stroške je mogoče postaviti veliko določneje in strože. Periodični obračun vsebuje točno informacijo o neizkoriščenih fiksnih stroških na vsakem področju odgovornosti.
7.	Naloga analize, da ugotovi fak-torje, ki vplivajo na stroške, je veliko lažja, ker so odstopanja zakadi spreminjanja volumna proizvodnje precizno izkazana že v periodičnih obračunih.
8.	Zelo je poenostavljeno delo Pri periodičnih obračunih kot nepotrebna odpadejo vsa tista neugodna in obsežna dela pri prenaša-nju fiksnih stroškov na posamezne proizvode in storitve.
9.	večja enostavnost obračuna in periodičnih poročil najbolj ustreza našemu sistemu samoupravljanja. Sam sistem prikazovanja razmerij med stroški, finančnim rezultatom m obsegom proizvodnje in prodaje veliko bolj ustreza mišljenju delavcev y proizvodnji, saj je zamotana tehnika obratovnih obračunskih listov in poročil o finančnih učinkih na bazi polne lastne cene le težko
razumljiva.
10.	Metoda direktnih stroškov i-ma prav to važno praktično prednost, da omogoča hitrejše, preprostejše in neposredno ugotavljanje vpliva sprememb v obsegu prodaje na finančni učinek stroškovnih mest, delovnih enot in podjetja kot celote.
11.	Analiza s pomočjo mejnih stroškov je naj preprostejša metoda za reševanje problema cen, ker s° za kratkoročne odločitve fiksni
stroški ne samo napomembni, ampak tudi pogosto motijo.
12.	Ocene zalog po variabilnih stroških pa ima več prednosti, med drugim:
a)	letne bilance izkazujejo le trdno vrednost sredstev
b)	hujši je boj za vzdrževanje likvidnosti
Seveda se najdejo tudi nasprotniki te metode, ki imajo predvsem takele ugovore:
1.	Delitev stroškov za variabilne in fiksne stroške je le nezanesljiva in podvržena subjektivnim ocenam. Toda: mar ni prenekatera odločitev v poslovnem in privatnem življenju subjektivna. In: ali se subjektivnost ocene ne zmanjšuje z sodelovanjem več oseb pni neki odločitvi. Poleg tega pa je možno s periodičnim kontroliranjem odločitev odpravljati eventualno nastale napake.
2.	Lastna cena ne vsebuje vseh stroškov, ampak le njihov del. Ni natančnih podatkov o nastalih stroških po nosilcih. — Bodimo si na čistem, da stroškovni nosilci (izdelki) tudi dozdaj niso nosili le svojih stroškov, ampak kaj več ali kaj manj. V vsej stroškovni teoriji in v vsej računovodski in analitični tehniki ni metode, iki bi lahko točno razvrstila vse stroške po stroškovnih nosilcih — izdelkih. Zato je zlasti za kratkoročno poslovno politiko primerno, da natančno spremljamo im izrabljamo možnosti, ki se nam ponujajo z obračunom po variabilnih stroških.
3.	Izločanje fiksnih stroškov iz 'kalkulacij slabi kontrolo neposrednih proizvajalcev, češ, da se te vzpodbuja samo k zniževanju variabilnih stroškov. — Toda to ni točno, saj so možne tudi take rešitve,
da se neposredne proizvajalce vzpodbuja tudi k prihrankom pri fiksnih stroških.
4.	Pri poslovanju je potrebno u-poštovati tako kratkoročno politiko (variabilne stroške) kot tudi dolgoročno politiko (fiksne stroške), ter da je lahko zanemarjanje fiksnih stroškov nevarno za uspešnost poslovanja. — S tem, da fiksne stroške ne razbijamo po izdelkih, še zdaleč ni rečeno, da jih zanemarjamo, temveč natančno spremljamo njihovo gibanje po vrstah in po stroškovnih mestih. Obenem pa se držimo principa, da ne more biti nobenega stroška za ikaterega ne bi nekdo odgovarjal.
5.	Zaloge so nerealno ovrednotene, ker so obračunane le po variabilnih stroških. — Tudi, če bi bilo to res, je vendar nepomembno ob dejstvu (glej članek v prejšnji številki!), da je finančni rezultat po novi metodi realnejši. Z metodo direktnih stroškov dobimo finančni uspeh, ki je odvisen le od višine celotnega dohodka, ne glede na gibanje zalog.
S tem, da smo remizirali pninoi-pe, prednosti in umišl jene poman jkljivosti metode direktnih stroškov, smo tudi zaključili splošni del o tej metodi. Utegne se pokazati potreba, da kaj več povemo o planiranju, analizi in kontroli stroškov po tej metodi; tedaj bomo to potrebo vsekakor skušali zadovoljiti, zaenkrat pa naj zadostujejo ta spoznanja o metodi direktnih stroškov.
In še to: če so kakšne nejasnosti v okviru vse te materije ali kakšna vprašanja, sem jih, skupaj s tov. računovodjo, pripravljen po-jasnevati.
dipl. oec. Toni Laznik
Delovna skupina z monterjem pri škrobilnem stroju
Zakon o zdravstvenem zavarovanju
Zakon o zdravstvenem zavarovanju je izdelan na načelih, da je u-rejanje zdravstvenega zavarovanja samoupravna pravica in dolžnost zavarovancev. Zavarovanci sami v svojih skupnostih zdravstvenega za-zarovanja določajo zase in za svoje družinske člane pravice iz zdravstvenega zavarovanja. Način njihovega uveljavljanja in združevanja sredstev je po načelih vzajemnosti in solidarnosti.
Celovit sistem zdravstvenega zavarovanja v SR Sloveniji bodo torej tvorili zakon in splošni akti skupnosti zdravstvenega zavarovanja.
Republiški zakon določa najmanjši obseg pravic iz zdravstvenega varstva. Vse ostale se morajo določiti s splošnimi akti skupnosti zdravstvenega zavarovanja.
UGOTOVITEV PRAVIC ZAVAROVANIH OSEB, KI JIM GREDO PO
ZAKONU
—	obvezne oblike zdravstvenega varstva,
—	nadomestilo osebnega dohodka med porodniškim dopustom, v primeru nesreče pri delu in poklicnih obolenj v višini 100 °/n od osnove osebnega dohodka, ki ga je zavarovanec dosegel v prejšnjem letu.
—	nadomestilo osebnega dohodka v primeru zadržanosti od dela zaradi bolezni, nesreče izven dela, matere s skrajšanim delovnim časom, 'ki ne more biti manjše kot 60 % od osnove osebnega dohodka, ki ga je zavarovanec dosegel v preteklem letu in ne manjše od minimalnega osebnega dohodka (določen po republiških predpisih).
UGOTAVLJANJE NIVOJA PRAVIC,
KI NAJ JIH DOLOČI SKUPŠC.
KOM. SKUPNOSTI
—	razširjeno zdravstveno varstvo zavarovanih oseb komunal, skupnosti,
—	nadomestilo osebnega dohodka v primeru zadržanosti od dela zaradi bolezni, nesreč izven dela, matere s skrajšanim delovnim časom, ki je večje kot 60 % od osnove osebnega dohodka, ki ga je zavarovanec dosegel v preteklem letu in je večje od minimalnega osebnega dohodka.
OSTALI IZDATKI SKLADA
—	določeni z republiškimi ali zveznimi predpisi (npr. republiško in zvezno zavarovanje).
—	izdatki sklada zdravstvenega za-
varovanja, katerih višino določi komunalna skupnost (npr. povračilo stroškov samoupravnih organov, stroški za opremo novorojenčkov, povračilo pogrebnih stroškov in povračilo v primeru smrti itd.).
—	ostali izdatki (npr. stroški plačilnega prometa in drugo).
Po ugotovljeni višini izdatkov sklada zdravstvenega zavarovanja in obvezne rezerve sklada, se izračuna enotna in proporcionalna osnovna stopnja prispevka za zdravstveno zavarovanje v odnosu na predvideno višino celokupnih osebnih dohodkov vseh aktivnih zavarovancev in vseh pokojnin, ki bodo dosežene v koledarskem letu, za katero se sestavlja finančni načrt sklada zdravstvenega zavarovanja.
Po orientacijskem finančnem načrtu za leto 1971 bi odpadlo na skupno stopnjo za zdravstveno zavarovanje:
neto bruto
—	Skupna stopnja za
zdravstveno zavarovanje	12,91%	8,76%
Od 'tega:
—	na obvezno zdravstveno varstvo 5,50" n 3,75" „
—	na druge	oblike	6,95%	4,72%
—	na nezgodno zavarovanje	0,46%	0,31%
V interesu posameznega člana
—	zavarovanca	je,	da se seznani
vsaj v grobem s pravicami, ki jih ta zakon prinaša in prav posebno še s pravicami, ki jih zavarovanci predlagajo in naj bi jih obravnaval Statut skupnosti zdravstvenega zavarovanja. Podrobna obrazložitev zakona glej Ur. list št. 26 70-SRS.
Na osnovi posveta predsednikov samoupravnih organov je bilo sklenjeno, naj se podpre stališče, da se ostane v skupnosti ljubljanske regije kot doslej.
Ravno tako je bilo podprto tudi stališče, da naj se sveti zavarovancev občine Domžale — Kamnik in Litija združijo v eno celoto, ker bodo lažje reševali konkretna vprašanja v zvezi z zdravstvenim zavarovanjem in uveljavljanjem pravic zarovancev.
Prav posebno se apelira na vse zavarovance, da svoje težnje in konkretna stališča prenašajo v bodoče preko samoupravnih organov na voljene predstavnike svetov zavarovancev pri občini Domžale, da bodo lahko po teh vprašanjih razpravljali in sklepali.
Osnovni namen zakona je ravno ta, da daje neposrednim zavarovancem široke možnosti vplivanja na sam obseg, kakor tudi kvaliteto zdravstvenega varstva. Jasno nam mora biti, da sam obseg zdravstvenega varstva narekuje tudi višino prispevnih stopenj za zdravtsveno zavarovanje.
Plačevanje izrednega prispevka za zdravstveno zavarovanje
Po določilih spremenjenega in dopolnjenega temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja se izredni prispevek za zdravstveno zavarovanje predpiše v naslednjih primerih:
1.	za kritje primanjkljaja po zaključnem računu v poslovanju sklada zdravstvenega zavarovanja — če ne zadoščajo sredstva rezerve;
2.	za vskladitev izdatkov z dohodki, če rezultati poslovanja sklada zdravstvenega zavarovanja za prvo polletje na vsem območju komunalnih skupnosti ali na območju posameznih občin presegajo izdatke po finančnem načrtu, čeprav je bilo storjeno vse, kar sta mogla skupnost in zavod ukreniti za vskladitev izdatkov z dohodki, se lahko med letom vpelje plačevanje izrednega prispevka.
Iz gornjih določil je jasno razvidno, da je skupščina na osnovi primanjkljaja v prvem polletju letošnjega leta izglasovala da se v času od 1. septembra 1.1. do vključno 31. XII. 1970 plačuje izredni pri-
spevek v višini 0,90 % od osebnih dohodkov za kritje tega primanjkljaja.
Izredni prispevek so dolžni plačevati vsi zavarovanci, ki so v delovnem razmerju in delajo najmanj polovico delovnega časa ter vsi pogodbeni zavarovanci.
Osnova za izračun izrednega prispevka za zavarovance v delovnem razmerju so njihovi čisti prejemki, za pogodbene zavarovance pa zneski, ki so predpisani kot osnova za plačevanje prispevkov za socialno zavarovanje.
Organizacije lahko sklenejo, da bodo prispevale h kritju izrednega prispevka pri njih zaposlenih zavarovancev, vendar največ 50% (to je 0,45% prispevka).
Predstavnik v svetu zavarovancev M. L.
ZAHVALA
Ob smrti mojega dragega krušnega očeta se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem za izraze sožalja in denarno pomoč.
Repovž Marjeta
Nagrajevanje v bližnji bodočnosti
Načelo delitve po delu je socialistična Jugoslavija proglasila kot osnovo slehernemu nagrajevalnemu sistemu.
Delitev po delu predstavlja torej osnovni motiv in obenem pravico delovnega človeka, ki je proglašena z našo Ustavo.
In če to ustavno načelo ponovimo, se glasi: »Osnovna pravica delovnega človeka je, da uživa plodove svojega dela in materialnega napredka celotne družbene skupnosti m sicer po načelu — vsakemu po njegovih sposobnostih — vsakemu Po njegovem delu«.
V	cilju uresničitve ter z Ustavo proklamirane pravice delovnega človeka, si služba za nagrajevanje kakor tudi vodstvo podjetja in samoupravni organi prizadevajo, da najdejo ustrezajočo rešitev in nagrajevanje dejansko postavijo v odvisnost uspehov po delu.
V	ta namen je služba za nagrajevanje na osnovi že sprejetega programa nagrajevanja izdelala Plan, ki naj bi se do prihodnjega leta skušal realizirati.
Da bo celoten kolektiv čimbolj obvišoen in pri razpravi v samoupravnih organih lahko čim učinkovitejše sodeloval, daje služba v celoti plan nagrajevanja v javnost in pregled.
A — Ocena delovnih mest.
Ocena delovnih mest ali tako-imenovana analitična ocena že obstoji in bi se korigirala le, v kolikor bo prišlo do sprememb v organizaciji in sistematizaciji delovnih mest, ali v primerih 'ko je realnost ocene sporna.
S tem smo dobili šele samo o-ceno delovnega mesta, nikakor pa ne človeka, ki na tem delovnem mestu dela. Za učinkovito nagrajevanje je to drugo ocenjevanje važnejše in smotrnejše, če želimo i-meti na delovnih mestih res sposobne in prizadevne delavce — to je ocenjevanje delovnih rezultatov.
B — Izvedla se bo ocena vseh režijskih delavcev po ikriterijih:
—	šolske izobrazbe
—	strokovnosti in
•— delovnih izkušenj — prakse na del. mestu.
Pri tej oceni se bo upoštevalo starejše delavce, v kolikor ne iz-polnujejo vseh pogojev za zasedbo delovnega mesta.
Vsem mlajšim, ki teh pogojev nimajo, bo treba nuditi možnost, da si jih v celoti pridobjo.
C — Celotna režija se veže na u-spehe, ki so doseženi s proizvodnim planom, realizacijo, normami in končno, likvidnostjo podjetja.
Pri tem je vezava tako prirejena, da veže posamezne oddelke, sektorje oziroma skupine.
Ko bo utrjeno to nagrajevanje sc preide k upoštevanju uspehov dela po posameznem delavcu.
D — Delovne enote podjetja na čelu s samoupravnimi organi bodo vsekakor morale voditi račun o slehernem posamezniku v koliko izpolnjuje postavljene norme (naloge) in se vsesplošno angažira pri uresničevanju skupnih uspehov podjetja kot celote.
Služba za nagrajevanje smatra, da se mora v celoti tak program realizirati, da uspehi ne bi izostali.
Res je, da bo negodovanja nekoliko več, vendar to je le gonilna sila, ki bo dajala poleta vsem drugim pri izpolnjevanju postavljenih nalog.
Pri vsem tem se ne postavlja več vprašanje, koliko nekdo lahko dobi osebnega dohodka — toliko, kolikor mu po vseh teh merilih pripada in dejansko zasluži.
Služba za nagrajevanje prosi, da jo pri realizaciji tega programa podprete po predstavnikih samoupravnih organov, ker le tako bomo lahko dosledno izvedli nagrajevanje po delu kot je zapisano v naši Ustavi.
M. L.
P r e d s t
PREDSEDNIKA SVETA DEL. ENOTE I
Delovna enota I se pravkar kompletno modernizira in prav o modernizaciji je najprej stekla beseda s tovarišem Francem Biziljem, škrobilcem in poveljnikom našega tovarniškega gasilskega društva. Ker je tudi njegovo delovno mesto sedaj za novim strojem, sem ga najprej vprašal, kaj ima pripomniti v zvezi s prvim korakom v napredku?
»Bil je že skrajni čas, da se tudi naša delovna enota posodobi, ker smo imeli najstarejše stroje v podjetju. Zaradi starih strojev je velikokrat prišlo do nezadostne kvalitete. Npr.: osnova, ki je pripravljena za tkanje na novih strojih, je neprimerno trdnejša, kar se odraža na večji proizvodnji in zmanjšanju odpadkov.«
»Ali upate po vsem tem na večjo rentabilnost enote, saj ste bili zdaj na robu rentabilnosti?«
»Vsekakor bodo rezultati boljši, izdelki kvalitetnejši. Pozitiven ali negativen rezultat pa ni odvisen samo od stroškov proizvodnje, temveč tudi od razmer na trgu in zato kaj več o tem ne morem reči.«
»Ali povzroča modernizacija strojnega parka vaše enote kakršnekoli težave pri osvajanju nove tehnologije?«
»Uvajanje novejših, hitrejših in bolj kompliciranih strojev nam ne povzroča posebnih težav, ker smo nekateri že nekaj znanja pridobili na praksi v drugih podjetjih in sodelovali pri montaži strojev. Vsekakor pa bo treba posvetiti pri delu s temi dragocenimi stroji veliko večjo pozornost stalni kontroli pri obratovanju in rednem vzdrževanju, ker bomo le tako dosegali pričakovane rezultate. Težave predvidevamo le zaradi neizkoriščenosti kapacitet na merilnem in škrobil-
a v 1 j a m o vam
nem stroju ter pri nagrajevanju delavcev v času montaže novih strojev in v času poskusnega obratovanja, ker odpade plača po učinku, osnove pa so sorazmerno temu nizke. Potreono bo tudi prilagoditi kvaliteto preje hitrejšim strojem, ker drugače ne bomo dosegali dobrih rezultatov.«
V zadnjem vprašanju pa sva načela temo o samoupravljanju v delovni enoti.
»Kaj menite tov. Bizilj o upravljanju v vaši enoti?«
»Samoupravljanje je edini pravilni sistem gospodarjenja, v katerem lahko neposredno odločajo proizvajalci. O lede na to, da ima vsaka enota svoje zastopnike v vseh samoupravnin organih, ki lahko obveščajo člane enote o obravnavanih zadevah in zastopajo njinova mnenja, se mi zdi sistem samouprave pri nas dober in učinkovit. Tudi sveti delovnih enot imajo dovolj pristojnosti in lahko s svojimi predlogi veliko pripomorejo z zboljšanju poslovanja enote.«
Poslovila sva se z najboljšimi željami tov. Bizilja za uspešno poslovanje našega podjetja kot celote in tudi delovne enote 1.
PREDSEDNIKA SVETA DEL. ENOTE II
Tudi tov. Kočar je, kot vsi predstavljeni predsedniki, že dalj časa zaposlen pri nas. Začel je 19al leta z ukom za strojnega ključavničarja, sedaj pa je obrauni ključavničar pri proizvodnji liltrov. večkrat je že bil član samoupravnin organov in mu vsled tega njinovo delovanje ni tuje.
»Tov. Kočar, naše bralce bi verjetno zanimalo, ali občutite razliko pri delu samoupravnih organov preu leti in danes.-'«
»Pri delu samoupravnih organov se čuti velika razlika pri aktivnosti članov na sejah. Predvsem je vzrok temu že dodobra vpeljana in v praksi preizkušena metoda dela samoupravnih organov. Pridobitev je tudi praksa, da se materiali vnaprej pripravijo, da se imajo člani samoupravnih organov čas pripraviti in razmisliti o zadevah, ki jih obravnavajo. Avtomatičnega prikimavanja skoraj ni več razen pri težjih problemin, ki jih člani težko razumejo zaradi preširokega področja v katerega ne morejo biti dovolj vpoznani. V tem slučaju člani sicer lahko prikimajo, vendar samo zaradi tega, ker pri tem polno zaupajo v pravilnost predloga vodilnega osebja.«
»V vaši delovni enoti je večinoma zaposlena ženska delovna sila, za katero je znano, da se nerada udejstvuje v raznih dejavnostih. Kaj menite vi o tem?«
»Zdaj je ženske težko pridobiti za sodelovanje v organih samoupravljanja in v drugih organizacijah, ker so še vedno preobremenjene z delom, z družino. Vendar se
kljub temu najdejo posameznice, ki se aktivno udejstvujejo. Delo svetov enot med drugim ovira tudi večizmensko delo, kajti ženska se težko odtrga od svojega domačega dela, ki ga ima zaradi službe vedno dovolj.«
»Ali mislite, da je v našem podjetju za žensko kot mater in delavko dovolj preskrbljeno?«
»Stremeti moramo za tem, da žensko zaradi njenega velikega poslanstva v vsakem primeru čimbolj razbremenimo težaškega dela in po možnosti prenehamo z nočnim delom, katero jo izčrpava, iker si težko privošči dnevni počitek. Stremeti bi morali tudi za tem, da jim v naši enoti omogočimo zdrave delovne pogoje, kar zdaj ni, ker je vsepovsod prepih in v poletnem času velika vročina. To slabi zdravje naših delavk.«
»V vaši enoti se odvijajo različni delovni procesi. Ali ni enota preveč volika in raznolika?«
»Mnenja sem, da je naša enota resnično prevelika. Mislim, da bi moral biti oddelek filtrov ena delovna enota, kajti z belilnico, mi-kalnico in konfekcijo nimamo nobene neposredne zveze. Ostali oddelki so tehnološko vezani eni z drugimi.«
»Tov. Kočar, nimam več vprašanj. Mogoče pa bi vi še radi kaj pripomnili v zvezi z vašo delovno enoto?«
»Pripomnil bi samo, da želim da bi bilo v enoti čim manj odbitih točk, če pa že pride do tega naj se prikažejo tudi na izplačil-
predsednike del. enot
nih listih, da bi sami mogli preveriti, če je bila kazen pravilno odmerjena in obračunana.«
Razgovor sva končala s stiskom rak in z željo, da bi naše podjetje še vnaprej tako uspešno poslovalo kot doslej.
PREDSEDNIKA SVETA DEL. ENOTE III
Predsednik sveta organizacije združenega dela delovne enote III tov. Marjan Debevc.
Za predsednika sveta delovne e-note III je bil soglasno izvoljen dolgoletni član našega podjetja, u-službenec nabave tov. Marjan Debevc.
Najin pogovor sva začela pri dogodkih ob njegovem vstopu v podjetje, kar nie je navedlo, da sem ga najprej zaprosil za malo primerjavo med takratno in današnjo »To-samo«.
»Primerjati današnjo »Tosamo« s »Tosamo« v letu 1953 zaradi silnega razvoja našega podjetja ni mogoče. Takrat smo bili na repu lestvice podjetij v domžalski komuni, nepomembno podjetje brez upanja za nadaljnji razvoj. S težko muko smo vendarie zbrali sredstva za rekonstrukcijo in jo izvršili v letih 1957 in dalje. Od tega mejnika je bil naš razvoj hitrejši, tako, da smo se prebili med vodeča podjetja v občini.
Da smo to dosegli je v veliki meri zasluga vodstva podjetja in pa seveda tudi celotnega kolektiva, ki je s svojo enotnostjo, visoko zavestjo in netuziazmom omogočil to, kar danes imamo.«
»Vaš svet se bo v pretežni meri ukvarjal z organizacijskimi problemi uprave podjetja. Ali menite, da so naše službe dovolj močne, da bi
obvladale vsak dan večjo proizvodnjo?«
»Vsekakor je potrebno čimprej ojačati vse službe, jih reorganizirati in tehnično opremiti, ker nas delo prerašča. Da bi se to lahko izvedlo je pogojeno s povečanjem poslovnih prostorov, kar ne bi bilo povečanje udobnosti uslužbencev, ampak omogočitev normalnih delovnih pogojev, ker so uslužbenci tako gosto naseljeni in motijo drug drugega pri delu. Neprijetno je tudi v takih prostorih sprejemati poslovne stranke, ki lahko, videč samo naše poslovne prostore, o nas dobijo negativen vtis. Pripomnil bi še, da imajo urejene poslovne prostore podjetja v naši bližnji okolici, ki stojijo mnogo slabše, ki so morda v škodo modernizacije uredili poslovne prostore. Mislim, da smo sedaj že na takšnem nivoju, da nam ne bo težko žrtvovati nekaj sredstev tudi za to nujno zlo. Kajti prvi vtis, ki ga dobi naš poslovni partner ob prihodu v podjetje nanj odločilno vpliva. Ce je podjetje na zunaj urejeno, pospravljeno in čisto, vsak pomisli, da je tu doma dober gospodar s katerim bo lahko sklenil dolgoročen in trden posel, saj je zu-
nanji videz v dobršni meri odraz notranjih razmer.«
»Kaj bi tov. Debevc rekli v zvezi z našim nagrajevanjem glede na to, da se bo vaš svet ukvarjal s tem problemom?«
»Nagrajevanje je že od nekdaj delikatna zadeva in tisti, ki se z njim ukvarja je tarča vseh prizadetih in neprizadetih. Kajti ni ga še bilo, ki bi nagrajevanje uredil brez pripomb. Misli, da bo prav problem nagrajevanja najtrši oreh, ki pa ga bo treba streti s pomočjo poštenosti, pravičnosti, na kar sem že na prvi seji opozoril člane sveta in jih zaprosil za sodelovanje v tej smeri.«
Razgovor sva končala z upanjem tov. Debevca, da bo svet s svojimi ukrepi vedno v skladu z dobrobitjo našega podjetja, da si tako u-stvarimo trden kolektiv. Vedno bo-mo rade volje vključevali nove sodelavce, kateri bodo pripravljen' sodelovati v našem kolektivu s polnim čutom odgovornosti do kolektiva in skupnosti. Sam sem bil vedno tak. Kadar je v tovarni gorelo sem se počutil, kot da bi mi gorel dom.
L. J.
Proizvodnja avgusta 1970
Oddelek	Enota mere %
1.	Trakotkalnica	000	vot
2.	Tkalnice šir. tkani	000	vot
3.	Mikalnica	kg
4.	Konfakaija	ND
Vložki	pkt
5.	Cigaretni filtri	000 kom
Cigaretni filtri	ND
102
104
100
96
106
84
81
Operativni plan tkalnic je bil dosežen. BI je nekaj nižji kot v preteklih mesecih, Iker je bila v tkalnici ovojev začasno ukinjena delna tretja izmena zaradi dopustov, tkalnica v Studi pa del meseca zaradi rednega letnega remonta ni obratovala.
Prav tako je svoje planske naloge izpolnila mikalnica z belilnico.
Slabše pa je z rezultati, ki sta jih dosegla oddelka, katera izdelujeta naše končne izdelke, to sta konfekcija in oddelek filtrov. Zlasti slabo je bilo tokrat z izdelavo in prodajo cigaretnih filtrov. Tobačne tovarne so prdko pričakovanj zmanjšale svoja naročila. Takim zmanjšanim naročilom naj bi bil vzrok manjša prodaja cigaret v poletnih mesecih. Spričo tega je -bila ukinjena ena izmena v tem oddelku.
Ta Ukinitev pa je prišla prav konfekcija, ki ji je v prvi polovici
meseca, vkljub zaposleni šolski mladini, primanjtkovalo delavk zaradi velikega izkoriščanja rednega dopusta. Talko je zlasti v prvi polovici meseca bilo dnevno dosegan je plana zelo nizko. Obenem pa je primanjkovalo tudi nekaterih materialov, zaradi česar tudi ni bilo mogoče izdelkov odpremljati v ekspe-diit v planiranih količinah. V drugi polovici meseca se je stanje izboljšalo, vendar finiš ni zadostoval, da bi nadomestil zamujeno.
Normalnejše poslovanje in večji poslovni uspeh se pričakuje v naslednjem mesecu.
T. L.
ZAHVALA
Ob težki izgubi mojega očeta se vsem sodelavkam in sodelavcem iz tkalnice ovojev kakor 'tudi sindikalni podružnici, iskreno zahvaljujem za darovana finančna sredstva in izražena sožalja.
Horvat Vika
Naš razgovor
S spretnimi gabi rok je snemala križne navitke z novega snovalnega stroja. Ko na njem ni bilo nobenega križnega navitka več in ko so bile z njega odstranjene vse niti, je bil naš novi stroj podoben praznemu ikozolcu, ki ponosno stoji na sredi samotnega polja.
Tovarišica Lojzka Križman je zaposlena na delovnem mestu snovalke pri našem novem stroju. Zanimalo nas je, kako se počutk na tem delovnem mestu in smo ji zato postavili nekaj vprašanj.
»Kaj menite o novem stroju?« »Ponosna sem in srečna, da lahko delam na novem stroju. 2e prva preizkušnja mi je dala vedeti, da se bo s tem strojem dalo v enakem času narediti mnogo več in bolje. To so bili samo prvi metri snovanja na novem stroju. Za samo ureditev delovnega mesta in pogojev dela bo treoa narediti še marsikaj. Stroj sam je po svoji strukturi zelo visok. Napeljava preje po zgornjih nitnih vodikih je zaradi tega otežkočena oziroma za žensko majhne rasti je ob danih pogojih nemogoča. Prepričana sem, da bodo odgovorne službe v podjetju uspešno rešile tudi to malenkost v čim krajšem času«, je na prvo vprašanje odgovorila tovarišica Križmanova.
»Ali bo lahko na novem stroju delala samo ena oseba. Kakšno je vaše mišljenje in kaj menite o tem?«
»Z ureditvijo nekaterih organizacijskih pomanjkljivosti bo delo na stroju .lahko opravila ena sama delavka. Tu predvsem mislim na u-reditev stojala za napeljavo nitk v zgornji polovici stroja in pa na popolno utrditev nosilcev za križne navitke v samem stroju. Po večkratnem snemanju in natikanju križnega navitka na nosilec se Je-ta omaje. S tem je dana možnost križnemu naviitku, da se sname in ob padcu potrga vse nitke. Tej neugodnosti pa bi se .lahko izognili s tem, da bi nosilce za križne navitke pri-varili na ogrodje stroja. Delavka pri tem stroju jx>rabi veliko časa za vpeljavo nitk v nitne vodilce in v stroj, če se zgodi še zgoraj o-menjeni primer pa se čas za vpeljavo še podvoji ali potroji«, je z resnim obrazom odgovorila tovarišica Lojzka.
Iz vašega pripovedovanja, ki je rezultat praktičnih izkušenj, ugotavljam, da bo investirani denar v to napravo hitro povrnjen — ali se morda motim?
»Stvari, ki sem jih že predhodno omenila ne bodo imele svojega u-činka, če ne bomo imeli kvalitetne oziroma temu primerne preje. Naj navedem samo to, da je stari sno-valni stroj delal hitreje in boljše, če se je utrgalo Teč niti. Stari
stroj ni posvečal nobene pažnje na prekrižane niti. Novi stroj pa ob prekrižanju dveh nitk ne obratuje in se ustavi. Isto napravi, če se pretrga katerakoli nitka na stroju. Zaradi velike obratovalne hitrosti
stroja se bo ob prepogostem avtomatskem ustavljanju prekmalu izrabil zaviralni mehanizem v samem stroju in bo zaradi tega življenjska doba stroja mnogo krajša. Vsemu temu pa se bomo v ogromni meri izognili, če bomo imeli ustrezno in kvalitetno prejo«, je poudarila z odločnim glasom.
»Snovalni valji so zelo veliki in težki (170 kg). Kako jih boste polne )do 400 kg) transportirali do škrobilnega stroja?«
»Tudi na to so mislili naši konstruktorji in so zato v ta namen napravili male tračnice po katerih naj bi kasneje vodili snovalne valje do škrobilnega stroja.«
Ko sem kasneje opazoval to tirnico, sem imel občutek, da kljub temu ena sama oseba ne ho v stanju pripeljati vozička z snovalni-nim valjem do škrobilnega stroja.
Za zaključek pa je tov. Križmanova povedala sledeče: »Uspeh na delovnem mestu je mogoč samo takrat, če se upoštevata red in disciplina. V svoji dvajsetletni praksi v tovarni in 14 letni praksi pri snovanju, sem imela večkrat možnosti ugotoviti, da se npr. v zaboju, kjer naj bi se nahajali samo križni na-vitki nahaja še marsikaj drugega. Z občutkom za red bi vse te nevšečnosti odpadle ali pa bi se jim mnogokrat lahko izognili.
Priznati moramo, da vsak posa-
meznik na svojem delovnem mestu pozna vse dobre in slabe strani gospodarjenja. Z občutkom odgovornosti bo delal na svojem delovnem mestu dobro in v redu le, če se bo zavedal, da je ravno njegov delež v družbeni reprodukciji tasti, ki oplemenituje dinar, dviga raven družbene storilnosti in omogoča stalno rast družbenega standarda.
Š. R.
20-let
samouprav-
ljanja
(Nadaljevanje s 1. strani)
malno rešitev posameznih problemov.
Ob jubilejni dvajsetletnici samoupravljanja si zapomnimo, da stari rek »NA NAPAKAH SE UČIMO!« NE VELJA VEČ!
Če bi ta rek res veljav kot dokaz. in vzpodbuda za nadaijne delo bi morali delati »čim več napak«, da bi se čimveč naučili.
Hoditi po tej poti se pravi hoditi po poti neuspehov in gospodarskega propadanja. Samoupravljanje je, združeno z konstruktivnim sodelovanjem nas vseh, edina rešitev, da se izognemo nevarnim »čerem«.
Vsem zposlenim želimo ob jubilejni obletnici še veliko poslovnih uspehov ter družinske in osebne sreče.
Rozman Štefan
Kri so darovali
Nedeljsko popoldne je, pravzaprav se že večeri. Po cesti hite kolone avtomobilov. Vidim tudi bledo zelenega fička. Verjetno se družina pelje z vikenda od kdo ve kje in se veseli, razigrani vračajo domov, spočiti za tedenske napore. Družinski poglavar za krmilom, boljša polovica poleg njega, zadaj Pa 12—13 letni fante v živahnem Pomenku z nekoliko mlajšo sestrico. Cesta se vije v blagem ovinku, ko nenadoma ... Zavore cvilijo, o-glušujoč pok ... razbitine na cesti. Oče obleži v mlaki krvi, tudi z drugimi člani družine ni dosti boljše. V hipu prihitijo radovedneži, ki prepadeni komentirajo: »Ja transfuzijo mu bodo morali dati, saj vidite koliko krvi je izgubil.«
Da, to se dogaja vsak dan po naših cestah in tudi drugod. Malokdo se v hipu ko vidi nesrečo spomni, kako dn od kod bo ponesrečeni dobil izgubljeno kri. Ne samo ti, 'tudi tisti ki imajo zahrbtno bolezen - hemofilijo ali levkemijo, potrebujejo to življensiko tekočino. Dojenček, komaj rojen, ki se niti ne zaveda da živi, je velikokrat zapisan smrti, če ne bi dobil druge krvi. Kje dobiti kri, to tekočino ki je ni moč napraviti umetno? KRIKI JE DEL NAŠEGA TELESA, JE TREBA DAROVATI SOČLOVEKU KI JO POTREBUJE!
Članice in člani našega kolektiva so se že velikokrat odzvali humani akciji darovanja krvi in to ne v ravno majhnem številu. Za te človekoljubne akcije je kolektiv sam, pa tudi posamezniki, dobil že ničkoliko pohval in priznanj. 20. avgusta je bila spet ena teh akcij. Pobaral sem sodelavca Franca BOKALA, kolikokrat je že daroval kri.
—	»Ja, res ne vem točno. Zdi se mi da že šestnajstkrat ali sedemnajstkrat, dvakrat tudi pri vojakih. Tokrat grem tudi.«
»Kaj te je napotilo, da si začel dajati kri?«
—	»Po pravici rečeno, sem šel prvič bolj iz radovednosti kot zaradi humanosti. Takrat sem se šele izučil za ključavničarja. Zdaj že trinajsto leto redno dajem kri. Zdi se mi kar samoumevno da se udeležim vsake akcije, če le morem, saj vem, da bo morda prav moja kri komu rešila življenje.«
»Pa boš tudi v bodoče daroval kri?«
—	»Seveda, kaj pa drugega. To mi je zdaj že nekako v —krvi—.«
»Potem se bo pa še tisti, ki bo tvojo kri dobil nalezel teh humanih dejanj.«
—	»Da, pa še lepo bi bilo, da bi se res«, mi je v smehu odvrnil.
Seveda ni to osamljen primer darovalca življenskega soka v našem kolektivu, še precej je takih, ki so darovali veliko krvi. To so
skromni delovni ljudje, ki jim kar ne gre iz jezika koliko krvi so že darovali, češ: »Zaradi teh nekaj deri krvi se res ni treba obešati na veliki zvon«.
Njihova humana dejanja so že prenekaterim rešila življenja in o-majano zdravje. Seveda si s tem
POSLOVNI ODBOR je imel dne,
6.	8. 1970 redno sejo, na kateri je
razpravljal sledeče:
—	V celoti so potrdili operativni plan za mesec avgust.
—	Odobrili so nabavo tiskarskega stroja Grafopress za potrebe tiskarne; nakup dvoplaščne cisterne vsebine 103 m3 za proizvodnjo lepljivih obližev; nakup pisarniške opreme za nove prostore v vrednosti cca 48.000,— din.
—	S,prejeli so sklep, da se sklene pogodba s Krajevno skupnostjo Vir za urejevanje smetišč in o-kolice in da se jim mesečno do-deluje v ta namen po 1.000,— din.
—	Člani PO so odobrili nove cene za artikla Plastazota in mavče-ve ovoje.
—	Potrdili so tudi nove tehnične norme za zdravniške masike, za polnjenje torbic za civilno zaščito in za izdelavo Alu-plasta. Nor-
gotovijo tudi sebi to nenadomestljivo tekočino, če bi jo kdaj potrebovali.
Ves kolektiv ve, kaj pomeni kri bolnemu, ponesrečenemu, zato se v zelo velikem številu odzove humanosti darovanja te življenske tekočine.
Njim najiskrenojša hvala, tistim pa, ki še niso v vrstah krvodajalcev naj bo to vzpodbuda, da bodo tudi oni začeli darovati kri.
MiD
” 7'i
me so poskusne za dobo 3 mesecev in veljajo od 1. avgusta dalje.
ODBOR ZA MEDSEBOJNE ODNOSE je imel 5. 8. 1970 redno sejo in razpravljal naslednje:
—	Sprejeli so sklep, da gremo v kooperacijo s podjetji HELIOS in UNIVERZALE Domžale zau-stanovitev zobne ambulante. V ambulanti bi se zdravili vsi delavci ustanoviteljev in njihovi odrasli družinski člani.
—	Soglasno so sprejeli sklep, s katerim so razpisano trosobno stanovanje dodelili prosilkama Pečnik — Naum.
Takoj se da interni razpis za dvosobno stanovanje, v katerem sta dosedaj bili tov. Pečnik in Naum.
—	Tov. ing. Mokorelu so odobrili študij na II. stopnji organizacijske smeri na Visoki komercialni šoli v Mariboru.
Č.M.
Zaključena dela na novem objektu
Poročilo samoupravnih organov
Ob slovesu
Tako težko kot tokrat še nisem nikdar pisal za »TOSAMO« in to zato, ker nisem vajen omenjati sebe. Toda ne gre drugače — izbire nimam.
Ta zapis naj bo predvsem namenjen sodelavcem in vsem tistim članom kolektiva, s katerimi smo skupaj delali na kateremkoli področju. Saj me razumete, ker sem povsod vtaknil svoj nos, predvsem tam, kjer je šlo brez »piskrčka«. To je bil tudi moj življenjski cilj. Kako težko je zapustiti toliko prijateljev in stopiti iz vrst takega kolektiva, kateri je razumel potrebe nas in poznejših rodov. Odpovedal se je mnogih prostih dni, vztrajal na svojem mestu v času, ko so se nam :z drugih podjetij posmehovali zaradi niakih dohodkov, (ker smo hoteli novo moderno tovarno. Sami vidite, da uspeh je le v vztrajnosti in želji po napredku. Trenutno ena luknja v pasu ne pomeni nič. kadar gre za velike stvari. Hvaležen sem vam, ko ste mi bili na mojem delovnem področju v veliko neprecenljivo pomoč, vsak po svoji možnosti. Toda eno je važno — vsi in ob vsakem času!
Ko sem kot mlad fantič stopil v lakrat še majhno podjetje, saj nas je bilo le dkoli šestdeset. Tistega dne, ko sem postal član [kolektiva, si nisem mogel predstavljati, da bo na tem mestu še nekdaj moderna, velika industrija. Takrat je bilo drugače, delavec je bil le sestav-
ni del proizvodnje. Danes pa ima svoj odločilni glas pri vseh važnih vprašanjih, kadar gre za napredek in modernizacijo ter kar je še posebej važno, da kolektiv preko svojih članov samoupravljanja skrbi tudi za posebne pogoje samega delavca; kot primer: stanovanje, prehrana, rekreacija, družbeno politično življenje, šport itd. To vse je bilo nekoč prepovedano ali pa samo za izbrane.
Leta so tekla, prebrodili smo strahote vojne, katera nam je vzela nekaj najboljših Slovencev za ceno svobode. Vse to mi sedaj roji po glavi in koliko papirja bi potreboval, da bi to burno obdobje vsaj bežno opisal. Toda morda bi postal dolgočasen.
Čutim pa veliko dolžnost, da se ob tej priliki zahvalim vsem za razumevanje skozi 32 let, s katerimi smo skupaj gradili v časih, ko beseda utrujenost mi bila spoštovana. Ob slovesu sem stisnil rdko vsem z željo po vztrajnosti in enotnosti, ker le tako se dosegajo velike stvari. Nisem bil v stanju, da bi vsaj del tega povedal, ko ste mi izročali darilo kot trajen spomin na veliko družino, katero sem vzljubil in delil z njo dobro in slabo.
Moja topla pohvala tudi samoupravnim organom za priznanje z veliko željo po napredku na gospodarskem in samoupravnem področju v socialistični državi.
Ivan Kosirnik
MISLI...
Kaj vse se v človeku dogaja, kadar je preveč časa za razmišljanje; posebno, če se koplje narava namesto nas dopustnikov tam daleč ob sinjem Jadranu. Če odkrito povem, sedaj toliko počivamo, da smo postali lenobni, skoraj utrujeni. To je vzrok, da kličem na pomoč »TOSAMO« in ji posredujem to, kar naj bi postalo mišljenje vseh članov kolektiva. To so le moje misli in produkt odvečnega prostega časa.
Ko v Novigradu koristim dopust mi je vžgalo, da bi bilo lepo, če bi samoupravni organi na eni svojih sej prečistili pravice svojih upokojencev in sprejeli ustrezni sklep, da naj bi bili v bodoče tudi bivši člani kolektiva deležni pravic pri koriščenju dopusta v naših domovih. Mislim, da se boste strinjali, kajti tudi mi smo tisti, ki priznamo krivdo, da imajo vsi člani kolektiva možnost .letovati ob morju in v planinah. Tudi mi smo ustvarjali sredstva, katera so bila vložena tako v modernizacijo proizvodnje kot skrbi za človeka. Ta sredstva se danes obrestujejo in ustvarjajo nova za nenehen napredek vašega kolektiva. To me je pravzaprav vodilo, da napišem ta članek, da bodo lahko dali svoje mnenje vsi bralci lista »TOSAiMA«.
Iz leta v leto nas bo več, tako rekoč brez knjižne vrednosti. Toda bili smo pionirji sanitetne tovarne in ne pozabite pod kakšnimi pogoji smo gradili to, kar danes je in kar je temelj za nadaljno rast in dobro ime v naši domovini in preko meja.	K K.
VODORAVNO:
1—	a. požgana vas pri Lukovici —h. požgan kraj nad Lukovico —š. Branko Nušič — srbski komediograf
2—	a. kazalni zaimek
—č. požgana vas ipri Zlatem polju —s. osvežujoča pijača
3—	b. legendarni pohorski partizanski vodja
—j. pijača starih Slovanov —b. zveste domače živali —š Ivan Pirš — prvoborec iz Radomelj
4—	a. priimek nosilca partizanske spomenice iz leta 1941 iz Radomelj
—f. ilegalno ime prvoborca s Prevoj
—h. pivski vzklik —r. odprtina v steni
5—	a. neprijetni partizanski sopotnik
—č. televizijski zaslon —k. roža
6—	a. športni ikluib
—d. kraj nad Pp^om, 'W®r Je bi-
la februarja 1944 borba med partizani in Nemci —i. kraj pri Ljubljani —m. vas po 'kateri sc je 1. 1941 imenovala partizanska četa
7—	a. velika poseda —i. polmer
—p. del imena kitajskega voditelja
8—	c. konica
—h. naš otok, kjer je bilo italij.
koncentracijsko taborišče —L neumen človdk —s. vojni odsek
9—	c. mali brat —j. obdobje
—n. kratica imena in priimka narodnega heroja iz Prevoj (Avbelj Viktor)
—r. moško ime
10—a. žensko ime —g. skrajšan protivni veznik —j. hrib in vas, kjer je imela Šlandrova brigada februarja leta 1942 srdite boje z Nemci IJ—a, organ vida
organ
IND
—j. Jože Zajc
—o. prostor okrog hiše
—š. kratica za varnostni svet
12—	a. pogon na divjad
—e. vas nad Krašnjo, stalno zatočišče partizanov —•s. obdobje
13—	c. žaljivo ime za Italijana
—f. ilegalno ime namestnika komandanta Kamniško—^zasavskega odreda —iK. predlog —.n. kratica za dinar —is. moško ime
14—	a. ime igralke Tkačeve —e. strokovno osebje
—m. požgana vas nad Moravčami
15—	a. ameriško moško ime
—f. ime srednjeveške države na ozemlju današnje Srbije —1. steza
—s. Anton Križišnik
16—	č. partizanski pesnik —h. Estonec
—m. hrib pri Moravčah, kjer je bila septembra 1941 borba med
ABCCOEFGH I J KLMNOPR S S T
Nemci in partizani (padel prvi partizan iz Trzina Kmetič Ciril)
—š. ploskovna mera.
NAVPIČNO:
A— 1. Tone Tomšič — medvojni sekretar CK KPS
—	4. partizanova ljubica
—10. hrib nad Blagovico, kjer je bila napadena Radomeljska četa oktobra 1941
B— 1. četa, ki je bila ustanovljena na Raš iškem
—10. organ vida
—14. primitivno orožje
C— 3. Albreht Roman
—	7. kraj na Koroškem, kjer sta padla Vera Šlander-Lojzka in tov.. Krajger
C— 1. vas pri Lukovici požgana avgusta 1942
—	8. Savez radioamaterjev
—13. začetnici slov. pisatelja balad
—15. grška črka
E— 1. ako
—	5. Rdeči 'križ
—	9. oklopno vozilo
F— 1. Emil Zola — francoski naturalistični pisatelj
—	2. kraj v dolini Črne, kjer je januarja 1943 padlo veliko partizanov zaradi izdaje
—11. kraj velikega nemškega padalskega desanta na Vrhovni štab NOV in POJ G— 4. star veznik
—	9. približno, okoli
—12. znana Verdijeva opera H— 1. zverina
—10. kraj pri Moravčah I— 1. ali
—	4. zapreka
—14. neznanka v matematiki J— 1. srbsko moško ime
—	6. vas nad Blagovico
—15. arabski žrebec
K— 1. porok, garant-žrtev okupatorjevega maščevanja
—	9. gozd med Korenom in Zlatim poljem
L— 4. kratica za kilovolt
—	7. vseeno
—12. kemični znak za radon M 1. vas pri Lukovici, požgana avgusta 1942
—10. in tako dalje
—14. vas v Tuhinjski dolini požgana 1942
N— 5. kazalni zaimek
—	8. proizvod čebel
—12. dano iz kože
O— 1. vas nad Blagovico pri Češ-njicah
—	8. mesto v SZ, kjer je služboval tudi Prešernov prijatelj Matija Čop
—13. oslov glas
P— 1. pravo
—	5. ime organizatorja upora v Kamniku (Brejc)
—10. kraj na Štajerskem
R— 6. primorski medmet
—	3. začetnici imena in priimka borca iz Mengša (Ivan Ogrin)
—	9. gibanje po zraku
S— 4. kraj, kjer je delovala Lukova bolnica
12. žila dovodnica
Š— 1. grm z zdravilnimi jagodami
—	8. označba za stranišče
—11. ni majhna
T— 1. utrudljiv
—	9. napad	Olga Kerč
Kadrovske vesti
KADROVSKE VESTI:
Od 12. 9. do 11. 10. 1970 praznujejo svoj rojstni dan:
KONFEKCIJA: 2. 10. Avman Mihaela, 13. 9 Bešter Terezija, 20. 9. Cimbola Ana, 5. 10. Frankovič Brigita, 10. 10. Hrovat Pavla, 4. 10. Judež Francka, 25. 9. Jeretina Dragica, 16. 9. Jeretina Francka, 13. 9. Račič Zinka, 22. 9. Rojc Slavka, 4. 10. Skolj Milka, 25. 9. Smolnikar Milka, 19. 9. Bezlaj Helena.
Poročila sta se: Brusnjaj Marija in Pervinšek Avgust.
Na novi življenjski poti jima želimo mnogo razumevanj a!
Rodili so se: Prelovšak Mariji — hči, Gorencu Vojku — hči, Lekan Milki — hči, Jeretina Rozi in Matiji — sin.

Čestitamo!
V mesecu avgustu so odšli iz podjetja:
FILTRI: 18. 9. Lazarevič Mara, 14. ŠTRUKELJ ANGELCA — upo-9. Pavlič Zofka, 6. 10. Strehar Ka- kojena. rol, 16. 9. Urana Jožefa.
BELILNICA: 16. 9. Pavšek Viktor, 12. 9. Peterlin Franc, dipl. ing., 2. 10. Stele Frančiška.
MIKALNICA: 13. 9. Oražem Jože.
TKALNICA OVOJEV: 6. 10. Cerar Francka, 26. 9. Kovač Ivanka, 23. 9. Marn Marija, 6. 10. Prašnikar Mici, 9. 10. Prelovšek Zinka, 30. 9. Rode Marija, 12. 9. Ribaš Rozka, 22.
9.	Rojc Terezija.
AVTOMATSKA TKALNICA: 7. 10.
Florjančič Rafaela.
PRIPRAVLJALNICA: 1. 10. Sedelj-šak Marinka.
SPLOŠNO KADROV. SEKTOR: 3.
10.	Pavlič Miro, 20. 9. Rebolj Milica, 2. 10. Šorn Marija.
KOMERCIALNI SEKTOR: 6. 10. Božič Svetozar, 26. 9. Florjančič Matevž, 17. 9. Račič Martin in 17. 9. Miš Franc.
GOSPOD. RAČUN. SEKTOR: 3. 10.
Lekan Francka.
TEHNIČNI SEKTOR: 21. 9. Pun gerčar Marjeta, 29. 9. Smolnikar Gabrijela.
POMOŽNI OBRATI: 14. 9. Jamšek Franc in 17. 9. Juhant Franc.
V istem obdobju so v podjetje vstopili:
Cerar Franc — vajenec za strojnega ključavničarja, Drolc Janez — podmojster v trakotkalnici, Urankar Pavel — snemalec blaga v trakotkalnici.
BV
REŠEVALCI
Izmed pravilno rešenih križank v zadnji številki »Tosame« je nepristranski žreb, v katerem so sodelovali: tov. Jože Brodar, Janko Tratnik, Franc Jeretina in Anton Dolenc, razdelili nagrade takole:
Prvo nagrado v višini 20,—din prejme tov. Metod Marinič, drugo nagrado v višini 10,— din prejme tov. Helena Breznik, diplomirani ing.
ZAHVALA
Vodstvu podjetja in samoupravnim organom se lepo zahvaljujem za pozornost ob mojem odhodu v pokoj.
Prisrčna hvala mojim sodelavkam in vsem zaposlenim v oddelku »KONFEKCIJA« za lepo darilo, katero mi bo v trajen in dragocen spomin.
Lep pozdrav vsem, posebno pa mojim dolgoletnim sodelavcem.
Štrukelj Angelca
ČESTITKA
Mileni Limovšek iskreno čestitamo za lep uspeh pri končanem šolanju na Srednji ekonomski šoli v Ljubljani.
Kolegice
(iz računovodstva)
ZAHVALA
Sindikalni podružnici se ob moji bolezni iskreno zahvaljujem za obisk in denarno pomoč.
Križman Ivanka
ZAHVALA
Vsem delavkam, delavcem in mojstrom v tkalnici ovojev se prisrčno zahvaljujem za denar, ki so mi ga nesebično zbrali in darovali kot pomoč za študij na gimnaziji.
Šorotar Slavko
Vsem svojim sodelavcem in članom Sindikalne podružnice tovarne izrekam naj toplejšo
ZAHVALO
za gmotno pomoč in cenjene obiske na domu ter v bolnici v času, ko sem močno potrebovala pomoč, prijateljske besede in veder obraz.
Tončka Orel
ZAHVALA
Slavko Rosulnik pozdravlja celotni kolektiv »Tosame« in se zahvaljuje za pozornost.
Hvala!
Izdaja Tovarna sanitetnega materiala Domžale Urejuje uredniški odbor: Urška Kersnik, Danica Merlin, Ivanka Osolin, Marija Prese-kar, Tone Arnuš, Slavko Bajec, oec., Franc Cerar, Dušan Dovgan, Miha Kerč, Janez Leskovec, Štefan Rozman, Tone Teran in Dušan Borštnar, odgovorni urednik.
Tiska Papirkonfekcija Krško obrat Valvasorjeva tiskarna Naklada 800 izvodov
Čestitamo!