Acceptanoa far mailinf at special rate of postage provided lar ln section 1103, Act of Oct 8, 1917, jmthorlaed on June 4, 191». anglua se ne bo pogajala z nemčijo Zunanji minister Eden ponovil Churchillovo izjavo ANGLEŠKA POMOČ SOVJETOM London. 7. j ui—Zunanji minister Anthony Eden je v svojem govoru v Leedau informiral angleško ljudstvo in ves svet, da bo Velika Britanija odločno zavrnila Hitlerjeve mirovne over-ture, ki bodo nedvomno prišle kot rezultat vojne med Nemčijo in Rusijo. Eden je ponovil nedavno deklaracijo premierja Churchilla, da ae Anglija ne bo pogajala za mir a Hitlerjem v nobenih okolnoStih in ne o drugih zadevah, ^emveč povečala svoje napore, katerih glavni cilj je popolno uničenje vsega, kar Hitler in njegov režim predstavljata. Nov red Za Evropo mora biti skovan v Londonu, ne v Berlinu.* / Eden je omenil prihod Rudolfa Hessa, Hitlerjevega zaupnika in vodilnega nacijat v Anglijo. Ta je dokaz, da je nemško ljud-atvo spoznalo, da Hitler ne more zmagati v tej vojni. "Konfu-zija v mišljenju nemškega ljudstva se očituje v mnogih ozirih," je dejal Eden. "Gotovo je, da bomo videli v bližnji bodočnosti še bolj čudne stvari nego je bil Hesaov beg v Anglijo. Hitler je govoril o rdečem strašilu, doklor je to alužilo njegovim namenom. Ko ni vet,"ga je potisnil na atran. Sedaj hoče uveriti svet, da on vodi boj proti sovje-tom kot zagovornik krščanake cerkve in civilizacije." Zunanji minister je napovedal, da bo vojna v prihodnjih mesecih zavzela bolj atrahovit značaj ln njen razmah se bo povečal. On je tudi pohvalil pogum in junaštvo sovjetskih čet v odporu in odbijanju sunkov Hitlerjeve vojne mašine. Velika Britanija bo pomagala Ruaijl in vsem drugim državam, ki se bore proti nacijski Nemčiji. Londonski listi so ponovno po- Roosevelt naj odloči glede vojne Ljudstvg nima izkušenj» pravi škof Washington. D. Cm 7. julija.— Katoliški škof Joaeph C. Hurley iz St. Auguatlna, Fla., je v svojem govoru po radiu predlagal, naj predaednik Roosevelt, ne kongres, odloČi, ali se Amerika zaplete v vojno z Nemčijo aH ne. "Ameriški odnošaji z Evropo V zvezi a sedanjim konfliktom niso več diplomatičnega ali polltčne-ga značaja, temveč atrategldne-ga," je dejal Hurley. "V vseh zadevah strategiČnega značaja mora imeti glavno in odločilno besedo predsednik, ki je vrhovni poveljnik armade in mornarice. On se stalno posvetuje s kongresnimi voditelji in vojaškimi krogi in je vsled tega najbolj poučen o dogodkih. Predsednik nas lahko varno popelje ls krize." Škof je dalje rekel, da napoved vojne po kongresu ne more biti več prsvics slednjegs, čeprav mu jo dsje ustava. Hitler je že dal Ameriko ns listo sovražnikov. Združene držsvs morajo aprejetl to kot dejatvo. , "Bojim ae, da ameriško ljud-atvo ne bo odločevalo glede vojne aH miru," Je nadaljeval Hurley. "Ono nima izkušenj ln na-ciji mu ne bodo dovolili bessde pri odločitvi. Evropaki narodi tudi nlsfc bili vprsšani, ali so za ali proti vojni. Vojna jim js bils vailjena ln mnoge js šs strls Hitlerjeva oborožena alls. Vprs-šsnje nI, ali bo šla Amsrlks v volno, temveč kdsj." Skof je v svojem govoru okr-csl nekatere kstollške grupe,,ki vodijo opozicijo proti visokim uradnikom in napadsjo Roose-veltovo administracijo. Domače vesti Obiski Chicago. — Dne 3. t. m. ao obiskali gl. urad SNPJ in uredništvo Proavete bratje Peter Cerar iz Indianapoliaa, John Cerar iz Lintona, Ind., in Jakob Cerar iz Harlingtona, Tex. — Obiskovalci ft. julija: Frank in Nellie Primožič a hčerjo is Blairavilla, Pa., John Hodnik mlajši s ženo iz Waukegana, 111., Frank in Gertrude Primožič iz Blairsvilla, Pa., Joe BeraniČ z žtno in John Beranič iz Milwaukecja, Wis., ki ata bila na oblaku pri Mathu La-pajni in Amaliji Jetnejček. Nesreče v PenneyIvanU I Uoydell, Pa. — Dne 2. julija ae je pri delu v premogovniku v St. Michaelu ponesrečil Tone 1-vančič, član društva 60 SNPJ, Odtrgalo mu ja dva prsta na roku, Sredinec in prstinec, in nahaja ti? v bolnišnici v Windber-ju. Dalje se je pri delu v premogovniku ponesrečil Alojz Svl-gelj, tudi član omenjenega društva, kateremu je odtrgalo nogo v stopalu ln zdravi se doma. Člani žele obema, da Čim prej okrevata. Vaaela vest j Strabane, Pa. — Družina Joseph Vrček (Pepl) je zadnje dni dobila zdravega ln krepkega sinčka, kar pomeni, da je mladinski oddelek SNPJ dobil novega člana. Čestitke! Peadrsvl is toplic Chicago. — Br. Anton Tratnik is Kemmererje, Wyo., pozdravlja uredništvo Proevete iz toplic Lava Hot Springe, Idaho. Mladinski kongres— podprl Anglijo Philadelphia, Pa., 7. Jul.—Sed ml letni kongrea ameriške mla dine, ki je doalej navadno sopo-toval s komunisti, je to pot isra zil simpatije tudi Angliji poleg sovjetske Rusije v vojni s nsclj-sko Nemčijo. Druga raeolucija ki se je glasila, da kongres vztrs-ja pri svojem lsnskem sklepu da Velika Britanija vodi "imperialistično" vojno, js bils pors Porast izvoza olj* na Japonsko Kupovanj« bombaža v Braziliji Washington. D. C.. 7. Jul.— Ja* ponska je dobila v prvih treh mesecih tege leta 1,007,000 sodov oljs In gasoline lz Amerike. V istem času preteklegs lets js ts-voz znašal 282,000 sodov. Skoro istem obsegu se je povečel lz voz drugih oljnih produktov. Zadnja poročila iz Tokija pre vijo, da lastniki avtomobilov dobe le šest gsIonov gasoline ns meaec. Skoro ves g^olin, ki pri haja is Amerike na Japonsko, se rsbl za vojna namene. Ststistlks, katero je objavila borza za bombaž, kaže padec is-vozs ameriškega bombaža na Japonsko. Dočfm je Japonsks dobila v štirih mesecih lanskega leta 451,000 bal ameriškega bom baža, je Izvoz znašal v štirih mesecih tega leta samo 01,000 bal Japonska Je povečala naročila bombaža v Braziliji in Peruju Denar za nakup bombaža ja dobila od večjega Izvoza surova svile v Združene države, Firma Haw Silk Importers poroča, da je kupila 00,684 bal surove svils od Japonske v prvih štirih me-secih tega leta. konflikt med rudarji in mag-nati izravnan Lewis naznanil skleni- • te v pogodbe STAVKA MLEKAR* -SKIH FARMARJEV Waahlnglon. D. C. 7. Jul.— -Pogodba med rudarsko unijo UMWA ln operatorji iz južnih držav je bila po štlrimassčnlh pogajanjih včeraj podpiaana. J. L. Lewis, predsednik UMWA, je dejal, da je bila stavka, ki ss je imels pričeti jutri, odvrnjens. Vsi člsni unijs so bili prej Instrument, naj osUnajo doma, če se operatorji na bodo podali in podpisali pogodbe. Nova pogodba, ki krije rudarje v južnem delu Wast Virginl-Je, vzhodnem Kentuckyju, Vlr-glniji ln Tenneeseeju, določa < zvišanje plače na sedem dolarjev na dan ln njene veljavnoat poteče čes dve leti. Mezdna ras-ilka 40 centov na din msd Ju-i(om in severom je bils odprsv-Ijens. To pomeni, ds bodo ru-dsrji ns jugu in esvsru prejemali enako mezdo. Prejšnja pogodba. katere veljavnost je potekla 1. aprila, je določala mezdo $6 ne severu ln $5.60 ns jugu. Rudsrjl, uposlani v premogovnikih ns jugu, bodo prsjsli 40 * csntov več u vssk dsn dsla od 1. aprila nsprsj. Albany. N. Y* 7, Jul.—Oover-nsr Herbert H. Lehmsn Js prt- eročil mlekarskim fsrmarjsm, * ao zsstavksll v treh drfsvah, naj apelirajo na federalno vlado za zaslišanje glede kvUsnja cen mleku.. Stavka, ki js bUs okll-cana zsdnjl teden po farmarjih v New Yorku, Pennaylvanlji In Varmontu, je resultirsls v redukciji dovozs mleka v New York. /Lehmsn js včersj konfsrlrsl predstavniki 50,000 mlekarskih fsrmsrjsv, ki ao šil v boj ss svt-šsnje cen mleku. Povsdsl jim js, ds federslnl zakon o določsnju cen Ishko Izkoristijo v svoj prilog, zaeno pa Jih Js posvsril, ds bi vssk drug poskus glsds Izravnave spors s mlsksrskmli družbami Izzvsl komplikacija. New York, 7. jul.<-John Hawk, tajntk-blagajnik mornarske unije ADF, Je ssvrnll predlog Josephs Currsns, predsednika Splošne mornsrsks unije CIO, nsj se vsi mornsrji strnejo pod zastavo njegove organised-Js. Hswk je dejsl, da njsgovs grupa je naklonjene ideji, ds vsi mornarji postanejo člsni sne ve- v like uni/e, je pe proti združitvi S unijo CIO, "katero kontrolira komunistična stranka." Nemški škofje apelirajo na vernike Berlin, 7. jul.-Katoliški škof js so apelirali na vernika, nsj bodo odločni v obrambi vsre v čaau, ko je usoda krščenstvS v Nemčiji na kocki. Apel vsebuje pastirsko pismo, izdano po konferenci škofov v Fuldi. To Je bil protest proti nadjakim ume J u vam aktivnosti katoliške Dva tipična farmarja za in proti vojni Prmceton, N. J., 7. Jul.-Zevod j P™» /a ameriško javno mnenje (Osi-.ume. w w . lup Poli) je dognal, kdo sta dva cerkve, odkar Je Nemčija v voj- tipična ameriška volile., ki * Apel prestavljata javno aodbo za In cerkev v Nemčiji v veliki proti vojni Amerike z Nemčijo. nevarn<»att._ Tipičen volilec, ki predstavljs mnenje za takojšen vstop Zdru- j|#w'n apšlira ženih držav v vojno, prebiva na Jugu atar je od 30 do 50 let in na delodajalce po poklicu je bogat farmar. Na- i^rnion, 7. Jul. — Delavski sprotni tipičen volilec, ki pred- minister Krneat Bevin je apell- »tavlja mnenje izolacion letov, ki ra| na lastnike tovarn, ki lzde- so proti vstopu v vojno, je tudi lujejo orožje, munlcljo in drugi farmar okrog 30 krt aUr In biva bojni material, naj mu "poaodi- u««kje v južnem Illlnolau ali ao- to" 20,000 rudarjev za kratko do- M-dnji državi ter Ima arednje do- bo, da ar poved« produkcije pre- hodke. Na Jugu je najvišji od- moga Anglija Je pred_«aeetkom utotek volllcev, ki ao za vojno, na srednjem za padu je pa najviš-odstotek volllcev pr«HI vojni. vojne Izvozila M,000,000 ton premoga letno, zdaj pa ga nima dovolj zs I sat ne potrebe. Uradniški ln upravniški prostori: 1667 South Lawndale Ave. . Office of Publication: SS87 South Lawndale Ava. Telephone, Rockwell 4904 ijetska armada uspešno odbija ¡■nemških in finskih čet Ljute bitke divjajo pri jezeru Lagodi aevero-zapadno od Leningrrada. V Moskvi pravijo, ds je bilo milijon Nemcev ubitih in ranjenih od začetka vojne. Naskoki na Stalinovo trd-njivsko črto se nadaljujejo. Angleški letalci bombardirajo nacijgka oporišča in industrijska središča brez odmora. Tri italijanske ladje potopljene v operacijah na Sredozemskem morju Mo.kva. 8. jul.—Ruska arma- \spesno odbija naskoke nem-in finskih *et, ki ogražajo fograd, drugo največje so-Uko mesto, se glasi uradni nunike. Srdite bitke so v te-na ozemlju pri Kakisalmu ob tru Ladogi, ki leži samo 75 severozapadno od Lenin-ida Sovjeti trdijo, da so i in Finci utrpeli ogromne sbe. (i ozemlju pri Ostrovu, 175 južnozapadno od Leningra-je bilo prodiranje nemških tornih kolon in oklopnih di-ij ustavljeno. Vsi poskusi ncev, da prekoračijo reko tao, so se izjalovili. l A. Lozovski, pod komisar za ¿nje zadeve, je dejal, da je o skoro milijon nemških vo-tov ubitih in ranjenih, odkar ji vojna. Dnevne nemške iz-* znašajo povprečno 60,000 tih in ranjenih. lin. 8. jul.—Tu poročajo, io nemške čete prebile Stali-ro trdnjavsko črto v več kra-Nemške vojaške enote pro-ijo naprej od Volhyniaja in sdno od Kijeva, glavnega iu »vjetske Ukrajine. Jradna časopisna agentura B poroča, da so Nemci zaple-150 ruskih tankov in drugih ornih vozil ter sto težkih to-v bitkah pri Žitomiru. ««ion. 7. jul.—Masni letalski adi na nemška oporišča v »oji, Holandiji in Belgiji ter industrijska središča v žalni in severni Nemčiji se na-jujejo brez prestanka. Roji leških bombnikov sipajo ibe na militaristične objekte, moči in danes zjutraj so bili *kni masni napadi iz zraka Ma^deburg, glavno mesto ionske, kjer so Kruppove to-fne za topove. Bombe so pa-tudi na Muenpter, Osna-"ck. Bielfeld, pomole v Rot-kmu in Den Helderu. Dva »¿I« parnika, ki sta se rfšha-' v bližini norveškega obrež-** bila potopljena ■akijike tovarne in jeklar-♦ vpadni Nemčiji so bile ibardirane. Bombe, katere ao letalci, so poruši skladišč »n poslopij ter ogromno škodo. Le-^ ofenziva, ki se je pričela Junija, se nadaljuje, ¡¡¡jrtliteu poroča, da so ¿/T1 Mmornice napadle ln FP* italijansko križsrko transportna parniks, trt pa poškodovsle na Sredozemskem plinski parnik Polinnis, ki p0- migujejo o revolti med sovjetskimi četami. Druga vest pravi, da so Rusi izgubili 281 bojnih letal v spopadih z Nemci. 183 letal je bilo uničenih na tleh. Rusi so uničiU samo enajst nemških letal. Smolensk, staro rusko industrijsko mesto in železniško križišče, ki leži ob reki Dnieper in je oddaljeno 70 milj od Orše ter 230 milj od Moskve, je bilo ponovno tarča nemškega bombardiranja iz zraka. Bombe so zanetile požSPre vSeč distriktih. V žitomirski pokrajini, Ukrajina, ao nemške bombe razbile 500 ruskih tovornih avtov. Vichy. Francija. 7. jul.—Poročila, katefra so prejeli Uikaj-šnji krogi z ruskih fronti pravijo, da je bilo prodiranje nemških motornih kolon ustavljeno v več krajih. Nemci še niso okupirali Murmanska, sovjetske baze ob Arktiku, čeprav so v Berlinu naznanili, da je mesto v nemških rokah. V Kareliji so finske čete napadle Viborg, železniško križi- če. Ruski vojski odhsjsjo iz 'allina, glavnega mesta Estoni-e. V Bell Rusiji napadajo Nem ci Nevel, Polotsk in Lepel. Južno od Pinska prodirajo nemške čete proti Novogradu in Tarno-polu, toda ruska trdnjavska črta še ni prebita. V Galiciji so v teku vroče bitke. Rumunske čete so prodrle nekaj milj naprej Besarabiji,, toda utrpele so ogromne izgube v spopadih z Rusi. Berlin. 7. jul.—Uradna časopisna agentura DNB poroča, da e Minsk, glavno mesto Bele luaije, padel pred tremi dnevi. Vrhovno poveljstvo še ni naznanilo okupacije tega mesta, omenja pa vojne operacije na vzhod ni strani Minska. Kairo Egipt. 7. jul.—Povelj stvo oborožene sile poroča, da so Angleži ujeli deset italijanskih generalov v Abesiniji, 1300 italijanskih in 3800 domačlnskih vojakov. Med temi je general Pietro Gazzera, poveljnik italijanskih čet v gorskih pokrajinah Abesinije. Edina italijanska posadka, ki se še upira Angležem, se nahaja v Gondaru, severna Abesinl-ja. Ta je že obkrožena od treh strani in se bo morala podati. Italljanake čete so bile pognane ii Eritreje zadnji teden. . na južnem obrežju T!* * bil potopljen. Ad ««a pravi v svojem poro- "peracijah na " ' «jviii puiir Angleži /gubili le dve _ lni ladji J"*"**™ morju. ^ razpolaga * orožjsn ™ T., Je j« ton težki m íl u r,/bi* v"ko ms-^ , n»»eti. Oprem- '' PrpbijeJo debele fcV' vsakem Un- brzino 2Q milj ns t " ^ks treh mol iaHut , ~ J-klen J2m Izoliranih 'A' «apadnf P" obroč ruskih "d Minska ae -«v* Vfhovnege « To pravjf ^^.jskov.kstereso B**01** V Berlinu ne- Francija nastopila proti Angležem PoKcija pridržala ruske državljane Msrseillea. FrancUs. 7. jul. — Avtoritete so obvestile čez 3000 Angležev, da morajo zapuatiti svoje domove v krajih ob Sredozemskem morju in se preseliti v notranje pokrajine v prihodnjih desetih dneh. Pričskuje ae, da bo večina odšla v provinci Grenoble in Isre. Ob začetku vojne je mnogo Angležev bivalo v francoskih mestih na obrežju Sredozemskega morja. Tam so ostali tudi po zlomu zveze med Francijo in Anglijo in dobivaH podporo iz iada, ki so ga ustanovile ameriške konzulatne avtoritete v smislu dogovors z angleško vlado. Francoske oblasti niso pojasnile vzroka glede premestitve Angležev, toda namignjeno je bilo, da ao nastale potežkoče glede razpečevanja živil v odmerkih. Ukaz je bil objavljen v momentu, ko je ogorčenje proti Angležem zaradi bombardiranja odprtih mest v Siriji veliko. Ameriške avtoritete so že storile korake za nasičevanje Angležev, ki bodo premeščeni v druge francoake kraje. Odredba je sledila kampanji proti ruskim državljanom, ki ae je pričela po prelomu diplomatlčnih odnoša-Jev med Francijo in Sovjetsko unijo. V Marseillesu je bilo aretiranih okrog 4000 ruakih državljanov. Policija jih drži na parni kih, ki se nahajajo v lukl. Poroča se, da ae policijaka gonja proti Rusom nadaljuje po vsej Franciji in da je bilo na tiaoče aretiranih v zadnjih dneh. Izmenjava nemških in ruskih diplomatov Sofija, Bolgarija, 7, Jul. — Iz menjava nemških in ruakih diplomatov je bila včeraj izvršena v Svilengradu, mestu ob bol-garsko-turški meji. Rusi so od tu odpotovali v Moakvo, Nemci pa v Berlin. Vojna s Kitajsko izčrpala Japonsko Washlngton, D. C., 7. jul. — Danea ao minila štiri leta od Izbruha sovražnosti med Japon sko in Kitajako, toda odločitev še ni na vidiku. Prvi «treli so bili oddani zapadno od Pekinga 7. julija L 1937. Cona japonake okupacije se je v nekaterih krs-jih raztegnila v zadnjih treh letih, v drugih pa skrčila, toda cena v življenjih in bogastvu je visoka. Tbčnlh številk o izgubah ni. toda domneva se, da je Japonska potroši ls čez šest milijard dolarjev za financiranje vojnih operacij na Kitajskem in se gospodarsko izčrpala. Opazovalci sodijo, da je bilo okrog L.250,000 Kitajcev, vojakov in dvilistov. ubitih in 2300.000 ranjenih Japonske izgube izna-šajo v štiriletni vojni okrog 000 ubitih ln milijon ranjenih Domneva je. da ima Japonska okrog 1.000,000 vojakov na Ki-tajskem. ^ dally except Saturdays, guodiys and Holidays. ySrxxxiil Cena lleta J« $6 00 GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE M OhtaM% UttMta. Wbr ti» m*lUr Januar, 1«. 1IU. »t tS« »«.MrtlM IMA« at Cong i m« ot MarcS I. 19T*. CHICAGO. ILLm TOREK. «. JULIJA (JULY I). 1M1 ŠTEV.—NUMBER 191 Subscription $0.00 Yearly PROSVETA THE ENUGHTENMBVT gl /Iff»n IM UITMINA NUlVram MABODMS roupoRNi jronoTi On im * Mi MiHiiil kr mm m trto. «100 U i I« Claw* tfM m «rt n.M. „SV M u 6«irt tota;' s* ute. $1.71 m »d mat m dopisov is am-literarna vmOIm vrnejo poill)«teiju M» 7-M te PROSVETA A»«.. Of TBK KICUKBATSO D»U» v éMu M »Hwrr (4«Ir «1. INI) INN »• nMloru p-««.». 4. fete»« raéaiu. rtmí^Um Jo i,rmw*—iu/. te a» «mi IM * Lindbergh in Rusija Bivši letalec Lindbergh, ki je dane» samo te orodje bogatih ameriških apizarskih burbon-cev, je zadnji teden «pet podal na javnem «hodu »voje "strokovnjsško" mnenje. To pot je "strokovnjak" Lindbergh govoril o ideološki strani Rusije. Mimogrede je treba pribiti, da Lindbergh ni dane« noben «trokovnjak ali ekapert, niti v modernem letal«tvu ne. Nekoč — morda pred desetimi ali dvanajstimi leti — Je bil mladi Lindbergh še precej podkovan v letalstvu TISTEGA časa, fakt pa je, da se nobena stvar na svetu tako bliskovito ne razvija kot letalstvo in današnje letalstvo je že tako daleč pred Lindberghom kakor Je bil Lindbergh pred pionirskimi poskusi Wrightovega letalstva v ča«u, ko je letel iz New Yorka v Pariz. In drugo dejstvo je, da se. Lindbergh že nekaj let sploh ne peča več z letanjem. Koliko torej ve o letalstvu, kakršno je danes? To je vse Lindberghovo strokovnjaštvo, o katerem se lahko govori resno. Vsa njegova ostala strokovnjaštva so "rubbish" — ali po domače pasja dlaka. Apizarski burbonci poskušajo izrabljati Lindberghovo preteklo slavo in pri mnogih naivnežih še uspevajo, ampak s tem početjem bodo -r- oziroma so že — dokra-ja ubili še tisto slavo in še tisto priznanje, ki ga Je nekdanji letalec imel po svojem zaslu-ienju. Izrabljanje Lindbergha kot bivšega letalca za politično in ideološko propagando proti demokraciji Je prav tako smešno in bedasto kot je izrabljanje Millikana za versko propagando. Millikan je strokovnjak v fiziki, vendar zaradi tega ni še nobena avtoriteta v teologiji, kljub temu ga izrabljajo verski prenapetežl za svojo propagando, Izrabljajo ga samo zato, ker njegovo ime vleče na polju vede. To pa Je mogoče edino zato, ker ima Millikan to slabost, da se pusti izrabljati — in Lindbergh ima Isto slabost. Zadnji teden je Lindbergh izjavil v San Franciscu, da bi stokrat raje videl Ameriko na strani Anglije in celo na strani Nemčije kakor na strani barbarske Rusije. Po Lindberghovi za popa m pameti torej Hitlerjeva strahovlada nI barbarska, le vlada sovjetov Je; na podlagi tega bi si on prej izbral Hitlerja za zaveznika kakor Stalina. Tu se jasno vidi, kje je idejno Lindbergh s vsemi onimi ameriškimi burbonci vred, ki ga najemajo za svoje orodje. Pri zagovornikih demokracije ni nobene izbere med Hitlerjem in Stalinom, če bi šlo za ta dva; niti dejstvo, da je Stalinovo barbarstvo omejeno le na RunIJo, Hitlerjevo pa že — s malimi izjemami — na vso ostalo Evropo, ne opravičuje kakšne izbere. Za zagovornike demokracije ni važno, kateri diktator je večje in kateri manjše zlo, ker odklanjajo oba. Za zagovornike demokracije je važno samo to -- kateri diktator je v tem hipu najbolj nevaren demokraciji. Nobenega dvoma nI, da je v tem momentu Hitler veliko bolj nevaren demokraciji kot je Stalin iz razloga, ker je on napadalec. To je dane« edina razlika — In le v taktiki — n)ed Hitlerjem in Stalinom. To Je važno za demokracijo. Vsakdo, ki ae postavi v bran Hitlerju, mora hote ali nehote, hoče aH noče, deliti obrambo z demokratično Anglijo in Ameriko. Rusija se danes brani pred Hitlerjevo mo-rilno mašino In s tem zadaja udarce Hitlerjevi morilni mašinl — čim več udarcev JI sada toliko več izgub bo imela nacijska Nemčija tn toliko bolj bo oalabljena za nadaljnje napade na Anglijo in Ameriko. Churchill je rekel, da vaakdo, ki pride v spopad i Nemčijo, je avtomatično zaveznik Anglije. Demokracija tudi lahko reče: Kdor je v boju a-Hitlerjem, pomaga meni ne glede na to, koliko ml Je drugače škodljiv. Glavno Je pa to: zmaga demokracije nad nactjsko Nemčijo, bo obenem zmaga demokracije" v Huaiji! Lindbergh je pa ponovno pokazal, da mu nI nič za demokracijo. On le Izbira med "dobri ml ' in ' ilabimr diktatorji In Hitler Je sanj najboljši Z nJim se atrinjajo vsi oni, ki sovražijo predsednika Rooeevelta In njegov novi deal, v katerem vidijo nekakšen "komunizem'*. Končno ae strinjajo a Linditrrghom ameriški Irci (večina), ki fanatično želijo Angliji poras brez ozira na to, kaj pride potem. 12 naselbin O oblaku Milwaukee.—Ko je več praznikov skupaj, je navada, da gredo ljudje radi sem pa Um na obiske. Tako smo se na* povabilo mrs. Brence odpeljali tudi mi za tri dni proti jugu-r*oflral Je sin Lojze. Povabilu smo se odzvale mrs. Owen, mrs. Grabner in podpisana. Odpeljali smo se proti La Sallu, kjer smo najeli sobe za tri dni, potem pa naprej »roti premogovnim naselbinam, cjer so nekdaj živeli Brencetovi n Ownovi, dokler so tamkaj še rovi obratovali. Winona In Granville Aa JaVo prijazni vasi, kskor tudi ljudje, d smo jih obiskali. Lepa hvala vsem skupaj. Videli smo še več mest, kakor Utico, Peru ln Otta-wo, kjer smo se ustavili pred neko prav lušno hišico, iz katere se prikažeta mr. in mrs. Hren. Oba sta že precej priletna, toda še čvrsta in zelo prijazna, kakor tudi njun sin. Kar nas je še zanimalo, je Starved Rock, od kjer je res lep razgled. Oh, kako so res lepi kraji po Ameriki in blagor tistim, ki lahko potujejo n uživajo krasote narave. Ko smo se vračali proti Ln Sallu, se ustavimo v Oglesbyju. Tam smo naj prvo obiskali mrs. Svasich, ki nas je prijazno spre-ela, kakor tudi mr. in mrs. Nad-vedŠek in še par drugih. Tam smo tudi vprašale po mrs. Du-«k, ki nam je bila znana po menu vsled njenih dopisov v Prosveti; tudi smo vedele, da je sama kot me in bi jo rade osebno spoznale. Ni vzelo dolgo in še smo bile pri njej z mrs. Nad-vedšek in mrs. Svasich. Ona ma zelo prijazno domačijo in e jako gostoljubna, le žal, da je sama — prav za prav je nas dosti v takem položaju. Torej mrs. Dušak, kar korajžo! Tisti večer nam bo ostal v spominu, kakor tudi večerja, katero ste nam pripravile. Prav lepa hvala vsem skupaj /a gostoljubnost. Kadar pridete v Milwaukee, bomo že gledale, da bo vse "okey". W Josephine Slapnlk, 102. O pennsylvanakem dnevu SNPJ Imperial. Pa-—Kot je že znano čitateljem Prosvete, smo nedeljo, 22. junija, slavili penn-sylvanskl dan SNPJ v Strabanu s piknikom in bogatim programom v Drenikovem parku. Imeli smo ogromno udeležbo. V imenu obeh federacij SNPJ se Iskreno zahvaljujem bratom in sestram in vsem skupaj,-ki ste se udeležili te velike slavnosti Ker ima slovenska federacija več poročevalcev, bo ta moj dopis bolj domač. Ko smo član našega društva 106 SNPJ dp-spell v Strabane ob dveh popoldne, je bilo že vse polno poset-nlkov pred društveno dvorano ln v Drenikovem parku je bilo že vse veselo. Med množico sem opazila predsednika federacije brata Cipčiča, ki Je imel res vi soko zavihane rokave in je opravljal težko delo. On je skr )>el za red. Njegova Iskrena želja je bila, da bi zadovoljili delavcem ln poaetnikom. Jaz sem t>ila "prištimana" za kelnarico S Tonetom se poznava že več et. Naj nihče ne misli, da smo me ženske v Penni kamo za "krofe peč." Naj povem, da znamo tudi klobase skuhat in še kavo [Cuharica Je bila Helen Robič od društva 108. Z mrs. Petrove k smo nekaj časa delale sendviče, potem pe sem postala natakar i V Drenikovem parku je vse ca, epo urejeno za take piknike »eč je taka kot v starem kraju sušilnica, kjer so sušili lan. He-eno sem dražila, da se bo vse dobro prekadilo, ona pa ae Je smejala, ker je že navajena. Prišel je pome Cipčič, ki mi je od kazal mesto za baio. Bili smo zelo zaposleni z napajanjem iejnih. Pri bari smo delali ves to, tudi med programom. Vsakdo je vestno vršil svojo dolžnost. Natakar je bil br. Dermo ta iz Libraryja, s sestro Orožnik iz Ambridga pa sva mu pomagale. Nam je šlo vse bolj hi tro od rok kot bi krofe pekli, pa tudi smo se zavedali, da oprav-jamo dobro delo: žejne napasti ln lačne nasititi. Na tej proslavi 4e bilo res pravo veselje. Sešli smo se s prijatelji in znanci, s katerimi se nismo videli že mnogo let. Bilo nas je več, ki smo včasih Uveli v Westmorelandu. Naenkrat sem opazila Kraričiče, Ma-rušiča ln njegovo ženo ter Toneta Sivca in Franka. Slednji ni hotel dolgo povedati svojega drugega imena. Dal mi je roko in me vprašal, če ga poznam. Bil mi je čisto tuj. Ko sem delala za baro, so zapeli "Pod klančkom sva se srečala .i ." Joe Hrvatin je rekel, da je to ena najlepših domačih pesmic, ker ga spominja na njegova mlada leta, ko so jo prepevali kot mladi fantje na vasi. In tako je tudi na takih piknikih, da se "srečamo in milo pogledamo." Ta pesem je prelagala tudi Franceta, da mi je povedal, da je on tisti Frank Medved, ki je bil v Westmor$landu ob času, ko sem prišla iz stare domovine. Bil je na hrani pri Angeli Odlazek na fyhitneyju, kakor tudi moj brat Anton Zobec. In tako se Frank prav dobro spominja, kako se mi je godilo prve dni v Ameriki leta MF^IHpMlMIil Meseca aprila je minilo že 28 let, odkar nisem Videla Franka Medveda. On živi na Yukonu in je tajnik tamkajšnjega društva. Franku se imam zahvaliti za nje govo prijaznost. On me je tole žil, da je Amerika večja kot jaz mislirm Ker rii maral gledjati tamkajšnjih krivic, je odšel Iz Westm®*Janda. Tisto leto je bilo silno slabo v Westmorelandu in v Whitneyju so vsi samci iz gubili delo. Angela je imela več "boardarjev" in sem delala pri njej ves mesec zastonj. Ko .sem se omožila, ml je pa dala v da rilo eno rjuho, ki je bila sešita iz žakljev. v katerih je dobila moko. Tako so nekdaj delal "boarding bossl" denar. Kmalu sem se poročila s fantom, ki sem ga ljubila iz vsega srca; z njim živiva v zakonu že 2C let in imava veliko družino in smo vsi pri SNPJ. Na pikniku smo se sešli še z mnogimi drugimi. Mnogi čitate-Iji so mi naročili, naj še kaj napišem za list Prosveto, ker radi čitajo moje dopise. Nekateri ao prišli na to proslavo tudi z namenom, da me spoznajo radi dopisov; med temi sta bila tudi F i unces Cvetan in njen mož. Frances in njena sestra Amalija Cesvik sta iz iste fare v starem kraju kot podpisana. Amalija živi v Strabanu, Frances pa v Evan Valleyju, Pa , na farmi. Obe sta zelo prijazni in smo si imele mnogo povedati, ker se že nismo videle nad 30 let. Skoraj gotovo bi se ne bile nikdar se-šle, če bi ne bilo našega priljubljenega lista Prosvete, ki oglaša proslave in yeselice. Zate se tudi iskreno zahvalim uredniku za priobčitev mojih dopisov. Saj imamo po širni Ameriki prijatelje in znance, naša mati jednota pa dobre člane, ki se žrtvujejo ob takih proslavah. Med posetniki sem slišala, da so nekateri prišli v Strabane 300 mUj daleč. Končno še enkrat vsem poset nikom iskrena zahvala za udeležbo na naši veliki proslavi dneva SNPJ v Strabanu. Upam, da ni nikomur žaL Srčno tudi želim, da se zopet vsi skupaj snidemo kot bratje in sestre na enakih proslavah ali piknikih društev SNPJ. Med nami naj bo prava bratska ljubezen. Pomagajmo tistim, ki so pomoči potrebni. Vsi za enega, eden za vse! Dne 27. (julija?) se vrši sestanek naše slovenske federacije društev SNPJ. JJpam, da bodo vsa društva pedala svoje zastopnike na to sejb, na kateri bo razprava o pravilih. To bo tudi zadnja seja federacije pred konvencijo. Anna Gorenc, 106, poročevalka. Poročile zastopnika Hermlnle. Pa.—Na j prvo neka; popravkov k mojemu dopisu dne 23. junija. Namesto M. Mu-sin bi se moralo glasiti Martin Murin (Fairchance), namesto Antona Obater (Pittsburgh) b se moralo glasiti Anton Chater v Cruciblu pa Martin Kajfež in ne'Glasa. Toliko glede popravkov. (Prosimo, pišite vsaj imena in priimke bolj razločno, pa bo manj pomot—ured.). / Moja zadnja pot me je naj-prvo vodila v Wilmerding, kjer je Martin Hudale ponovil Prosveto in me spremil do Brad-docka. Tam je ponovil Prosveto Anton Samsa, v Turtle Creku mrs. Žerjav Proletarca, Frank Samsa pa Cankarjev Glasnik. Tisti dan sem prišel samo še do Fr. Alicha v Pittaburghu, kjer sem prenočil. Drugi dan sem se napotil v Aliquippo, kjer so na prijaznem hribu na Shefield rd. ponovile Prosveto zgovorne ženice Mary Derglin in mrs. An-tončlč, mrs. Mary Simončič je na novo naročila Cankarjev glasnik, Prosveto pa mrs. in mr. Joe Smrekar. Joe Jaklich je ponovil Proletarca, čijega naročnik je že od nekdaj. Poznamo se še iz Claridga od leta 1900. Sedaj je velik biznisman—razveže valeč piva ln mehke pijače. Tafn sem tudi prenočil. Drugi dan sem šel v sosednjo naselbino Ambridge. kjer je rak ponovila Prosveto. sem ae v teh naselbinah ustavil tudi pri drugih rojakih in tudi v Narocfctem domu v Allqttippi. Nakolektai sem tudi nekaj kvodrpv za predlog "Big Tonyjd" iz Californije. Pri pevki zbora Rožmarina v Ambridgu sem dobil fino kosilo, potem pa sem jo mahnil z busom proti Pittaburghu, od tam pa s poulično Charleroi do frinleyvilla, potem pa pet na Hackett. Tam se Je Fr. Pernišek na novo naročil na Prosveto, v klubu in v par drugih krajih pa sem • prodal Majski glas. Nato sem odšel na Library, kjer so ponovili naročnino Fr. Mejak, Joe Kravanja, Matt Dermota in Anton Kralj, vai moji stari prijatelji. Prenočil sem pri Kraljevih, kot navadno. Mrs. Groznik je pa ponovila Proletarca. Oni vodijo trgovino z mesom in grocerijo in vedno dajo oglas v Koledar in Majaki glas in so torej vredni podpore od delavcev pri kupovanju potrebščin. V Coverdalu so ponovili Prosveto Fr. Bajt, Ivana Rupnik in Frank Černttta. Zadnji je bil močno pobit; vlomilo mu je roko in tudi prst je izgubil. Sedaj se zdravi doma. Od tam sem jo mahnil na Hille ali Lawrence, kjer je Louis Britz, oskrbnik Društvenega doma, ponovil Prosveto. Ustavil sem se tudi pri Strahu, Yknkovichu (?), De-metnovichu (t) itd. Rad bi bil nadaljeval pat na Henderson, ampak me je vročina premagala in sem se vrnil. Jih bom obiskal pä ob drugi priliki. Od tu sem se napotil v East Canonsburg, kjer mi je mlada Josephina Suštaršič dala naročnino za Prosveto, ker mame ni bilo doma. Očte ji Je umrl lansko leto, ampak napredni duh je ostal v tej hiši. Tudi zakonca Sketel sta ponovila Prosveto kot tudi mrs. Frances Grmad-nik. Tudi njej je umrl mož in je sedaj vdova. Ustavil sem se še pri Franku Sarnau, ki me je povabil na večerjo. Od tam sem se podal v Strabane, kjer se je drugi dan vršil pennsylvanski dan SNPJ. Bil sem precej časa tam in se pogovoril z raznimi ljud mi. Le od ene stranke sem bil pokaran, ampak nihče ne more pričakovati 100% priznanja; ako bi bilo to mogoče« bi bilo življenje predobro. Okrog 10. zvečer sem se napotil proti mojemu "glavnemu stanu", to je do Bar-telovih, ki pa jih ni bilo doma— menda so odpeljali neke ljudi v sosednjo naselbino. Ker sem bil izmučen od hoje in vročine, sem poiskal prenočišče v soseščini in dobil pri upravniku Doma nfee . i oddelkom pri na to meato. po ga J. Novaku, kjer sem bil tudi dobro postrežen. DrugI dan dopoldne sem obiskal še nekaj ljudi in dobil par naročnin Prosveti, namreč pri Vinku Peternelu, Progarjevih in Zupančičevih, kjer so me tudi povabili na kosilo. Potem sem jo pa odrinil na piknik, kjer sem bil do okrog osme ure zvečer. Tam so mi ponovili Proletarca mrs. Polšak iz Imperiala Martin Strupek iz Midwayja— farmar in star pionir pri društvu 80—Frank Medved iz Yukona Tone Zupančič iz Pt. Mariona pa C. G. Potem se je pričel program, ki je trajal precej dolgo Kar se tiče moje agitacije, sem bil z uspehom zadovoljen, o programu pa sem v glavnih potezah že zadnjič poročal. Naj še omenim* da sva šla oni večer s "staro" v "movie" v naš naselbini. Med drugim je bi predvajan tudi novinarski film "March*'of Time", na katerem smo Videli in slišali Louisa Ada micha, k* je govoril v vladnem depafctmentu o skupnem nastopu proti agresorjem v tej vojn Ob tej priliki so oglašali tud njegovo knjigo "From Many Laa4e". Tako je videti, da tega našejga Imenitnega pisatelja spoštujejo tudi drugI narodi. Pred več leti sem govoril z njim Strabanu, kjer je bil kot govor nik. Vprašal sem ga, aH bosta Rusija in Amerika sodelova proti fašizmu ali hltlerizmu, če | pride do vojne. Odgovoril je, da I upa, da se tako zgodi. Ko pišem te vrstice, se Rusija ! že bori proti Hitlerjevi invaziji Stalin je Rusijo pošteno za vozil in jo pripeljal pred noge Hitlerju. Ampak tudi njegovemu kraljestvu in terorju se bliža konsc, ker bo ruski narod obra-^■■Ičunel z njim kakor tudi itsli junaki s "dučejem" In nemški .. Hitlerjem. Vsi imajo na stotlso-po*1°FT» če umorov na svoji veeti. Njim (Dalja as 9. »trzni.) Hrvaška kraljevina (Sledeči članek je iziel 15. junik m sekciji newyorikega italijanL* "II Mondo" (SvetUcar pot^i I-Italijan, kateri pa veruj^^ „ vraii fašizem.) °kra*, Zgodovinsko dejstvo, ki nam j. ^ k, Ada * Aimone I., novi h^ ugledal luč sveta v letu 1900 in T?01 turško-iUlijanske vojne (1911-1^* 5 letih ko večina fantinov te staraj0 vojaki iz svinca, je bil naš AiWl\ v spopadih s Turki iz mesa in krvi Fašistično ministrstvo propagand* i. radno presenetljivostjo post** mZm nikarski agenturi United Pre* in ta? je obratno ter uslužno postregla nam tura je bila tudi informirana, da je Aim ^ vrata zaradi nezno,nc vročine Inozemstvo Monarhi* v * novim pučem. Sovjetska Husije V ' menik ameriškemu komunistu Hrvaška kraljevina (Nadaljevanj« • I itniL) triumfiral ■ tem, da Je pomagal pomesti s Cehoalovakijo ln Italija Je takrat izgubila dobrega zaveznika i o p e r goapodstvo Nemčijo. In sdaj Je Isginila Jugoslavija — zadnji zid, ki Je čuval Italijo pred Hitlerjem. Hitler zdaj kontrolira ne. aamo brennerski prelaz, temveč tudi novo italijanako mejo v Sloveniji in ono v Dalmaciji in kadar koli se mu zazdi, lahko vkoraka ne samo v Benetke in Milan, marveč tudi v Trst in na Reko ter sune Mussolinija naravnost v Jadran. Mussolini mora danes pohlevno čepeti ob Nemčiji, ako noče izgubiti svoje službo skupaj s kraljem Italije in kraljem Hrvaško. The New York Herald-Tribune je 20. maja t. L dobro povedala, ko je zaplula, da je hrvaški kralj lutka Antota Pa-veliča, hrvaškega "iirarja", kateri jo obratno lutka Mussolini-jeva, ki je obratno Hitlerjeva lutka. Jetnik jetnikovega jetnika I ln v tej verišni gongi ne predstovljo Italijanski kralj niti » lena; — on je le senco, ki ne oksiatira, človek bres potrebe, kskor ga jo Mussolini nasival v svojih nekdsnjth časih. Vzlic temu so v Italiji ln su-nsj Italija Italijsnl, ki so še vodno ponosni na položaj, v kakršnega je Mussolini pognal italijansko jdršsvo. Hlapci bogate hiše glodajo ianičljivqlnA one, ki no delijo s njimi privilegiranega hlapčestval Takšna Je mentalitota italijanskih laši-stov. K sreči ao velik del Italijan-skega ljudstva no zmeni za to šemljenja in dobro vidi realnost v ozadju. Zaveda so, da morajo vse "firarske" lutke deliti usodo s Hitlerjem. Vsi morajo skupaj plavati ali skupaj utoniti. ovice starega kraja Anglija ta na bo pogajala s Nemčijo (Nadaljevanja s I, strsal.) povečs produkcija tankov In bojnih letal Anglsška vojna mašl-na ss mors priprsviti na defenzivne ln ofenzivne akcije v velikem obaegu zdaj, ko so nsmško armade zavojevane v bitkah z Rusi. John Gordon, urednik lists Dsily K s press, prsvi, ds An-glijs lahko zade Nemčiji težak In morda smrtni udarec. Angleško bombe naj uničujejo nemška mesto od enegs konce do drugega, Industrijska središča, polja In gozdove. Glasovi iz naselbin (Nadaljevanja s I. «trs nt.) se bliže konec, h kateremu bo pomogala tudi Amerika. Živela mednarodna solidarnost pod prs porom demokrecije, ki jo edina prsvo pot v osvoboditev In dobrobit vseh ljudstev. Okrog dik-; tetorjev so zblrojo samo zveri y j človeški koži, zato dol z njimi' Anton Zoralk. zastopnik. 0 gen i v mehiškem gledališču zahteva! 85 krtev Guadalajara, Mehika, 7. jul — Najmanj 85 oseb je izgubilo življenje in enajst Je bik» težko ranjenih, ko jo udarile strela na klnogledališče In zenetile požar. Večina žrtev je bi Is poho jena, ko so ljudje drveli proti 1 izhodom. »»»»»»»»»»»»»#»»»»»»e»ee»eeieeeeeee ŽENITVENA PONUDBA Slovenski fant star SS let ss «ali sesnsnlti s ftlovenko sli Mrvstieu v steroftli SS tf<> SS let. tudi mleda vdova bres otrok nI izključena, linam stalno delu v tovarni, lep evto ln nekaj p» iloenkov,'nameravam si postaviti svoj dom. Katero veseli, naj ptte in prlloli svojo slike. Na zahtevo sliko vrnem. Tajnost jam» /ena N«lnv: IM >HKM *KNIN. SSS7 Ho Lawndat» Ave, *Chleo«o, 111 — pokliče Torčeta, ki je bil ves obupan ostal sredi sobe. "Kam pa misliš, da bi šel potem?" Torčetu se zjasni obraz, brž u-gane, da ptegne mati uslišati njegovo prošnjo in ves vesel pristopi k oknu in pravi: "O, že vem kam! Tam v delikatesni trgovini, vsak dan grem mimo, tam potrebujejo učenca. Prav takega bi radi, kakršen sem jaz, prav gotovo me vzamejo. Pa kako, kako rad bi šel tja! Tako lepo diši, veste; pa kaj vse imajo tam, veste, pa domov bi kaj prinesel, ceneje bi dobil. Tam bi bilo zame, o da tam bi pač o-stal vse večne čase. Dajte, dajte, pustite me tja, mama, ljuba mama!" Torče govori kar v eni sapi in v duhu požira vsa tista dobra jedila iz delikatesne trgovine. "Nehaj, nehaj, za božjo voljo", ga' prekine mati. "Kaj misliš, da je to zato v trgovini, da boš ti jedel? Prodajati boš moral, pa pomivati kozarce, to te bo zeblo pozimi! Jesti pa ne boš smel tistih stvari." "No, to bo pač drugače," misli zase Torče. "Bi rad vedel, če bi ne dobil zdajpazdaj kakega kosa gnjati ali klobase." A materi ne reče nič. "No, jutri poj-dem k mojstru, da vidim," pravi mati, in Torče steče ves poto-lažen na cesto in luča kamenje kar preko streh. V eni izmed najširših in najlepših ulic sredi mesta, v lepi delikatesni trgovini je Torče že nekaj tednov. Toda gorje, prodajati ne sme, kar bi mu bilo pač najbolj všeč, pomivati mora posode in kozarce in ker je zima, ga zebe v roke, da ima hude ozebline in so mu roke vse skeleče in zatekle. "Tega ni bilo pri knjigovezu in tudi v šoli ne," misli v žalosti Torče in hudo mu je. Ven dar trpi in ostane dalje časa, ka kor je bil pri knjigovezu, in materi ne potoži ničesar. Vendar, ko ga mati vpraša nekoč glede ozeblin, si ne more kaj, da ne bi milo zajokal, tako zelo ga duši v grlu. "Oh, ta fant", zavzdihne v žalosti mati, "ta fant, zakaj ni več očeta! Njega bi bilo treba drugače bi bilo. Tako pa, sama sem in fant naredi z menoj, kar hoče." Zakaj v duhu vidi že zdaj, da Torče tudi tu ne bo ostal dolgo. , In res, nekoč ubije Torče kozarec, že tretjega, kar je v novi šoli, — in gospodar, že vzame pasji bič ln ga ošvrkne preko glave in hrbta. Torče zardi do ušes in zamahne z roko proti gospodarju. Ta ga udari še enkrat, to pot močneje, da se pordeči Torčetu WORTHWHILE BOOKS lice v dolgi, krvavi progi od nosa do ušes. Zavpije, skoči kvišku, odpre vrata, jih zaloputne in zbeži. Gospodar divje zakolne, potem vrže v smehu bič v kot in pravi gostom: "Prokleti fant, nereda ničvredna! Vso trgovino bi mi "razbil, če bi n# bil strog." Ko pa vidi, da mu ne pritrdi nihče, se zboji sodnije in pravi opravičevaje: "Sicer pa, ko bi bil res strog! Pa sem še predober. Le malo sem ga po hrbtu. Ej, kako so mene, ko sem bil v njegovih letih! V moder, črn in rumen sem bil pp životu, pa še jeknil nisem. Ta fa-lot pa . . . Sicer pa, saj še čutil ne . . "V jezi človek marsikaj stori, pristavi nekdo. "Pasji bič peče", pravi drugi v smehu. "Sodnija je pa sitna", povzame spet prvi in potem odideta oba Gospodar preklinja, ker se boji sodnije in pravi tiho: "Prokleta zalega, falot beraš-ki!" In tako se zgodi, da Torče Skočir tudi tu ne dokonča svojega učenja ... II. Tisti dan se Torče babs (David Karaner)............................ English-Slovene Reader (Dr. F. J. Eern).......... Ksrl Mara (W. Liebkneckt)...................... Manual for ftorielist Speakers.................... Workers la American History (Jamee Ones!)...... Trinity of Plunder (August Claessens)............ Kvulotk*» of Property............................ Aneieat Society (Lewis H. Morgan)............... i...... 11 ..........18.75 .................. 2.75 ..........8.50 ..........2.50 ..........2.50 .......... M ___________________ 3.00 ................. 3.00 ____________2.00 .......... 1.00 .......... IM .......... 1.50 *••••«*•»» ÎJO .*.t...é.. 150 .••.«•.••• lÄ 1.00 1.25 2.00 ..........2.00 ..........2.00 .......... JO • i.i.^tMi .75 .••••»•... »T 5 ........t ORDER FROM: PROLETAREC 2301 80. LAWNDALE AVE. CHICAGO, ILL. nar0ûte SI dnevnik prosi! Po aklop« H. tedne konvowdjo ao lahko uaroa^ij prišteje eden. dva. tri štiri ali pet «aasvJ.ms« ninL List Prosvota stana sa vso enako, ss «sa* sa^—^ eno letno naročnino. Eo* po ¿lani ie pteèsjopri»"»-^ tednik, eo )lm to priüoje k naročnini. Torej*« ■ —g d. j« ust f^-o-j^r ^r^Sk ^aa gotovo Je v vsaki draštai nokdo ki bi ras ciw ^ Pojasnilot—Vselej kakor hitro kateri teh člsnov pr«^ ^ SNPJ, ali če so prosoli proč od družine to bo »nw tednik, bode moral tisti član Is dotične druiint, * ^ naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naz^ti up"^ in obenem doplačati dotično. vsoto listu Pn*v«V ^ stori, todsJ mora upravniitvo mižati dstum is to -n Cona listu Prosveta Jot i Za ZdndL dišave ta Kanada »I» Za Cicero la Ch^ -1 i tedmk m-«o ; t^H Î2SSSÎL-iS 4 tednike ta-UJ • tednikov ta- nM » te