Zelenikras
WWW.LOGATEC.SI - GLASILO OBČINE LOGATEC - LETNIK XLIX - NOVEMBER 2018 - ŠT. 11
90-letnica	Zupani Andrej Žigon - Odmeven logaški
posvetitve	v zgodovini petnajst let teden obrti in
spominske kapele Logatca pozneje	podjetništva
POLICIJA OPOZARJA
Preprečite vlome v svoje stanovanjske hiše! Okoliščina, da imate v zimskem času popoldne in v zvečer hišo nerazsvetljeno, omogoča vlomilcem lažjo odločitev za vlom vanjo!
Storilci največkrat iščejo neosvetljene stanovanjske hiše in po krajšem ogledovanju vanjo vlomijo najpogosteje skozi pritlična balkonska oz. terasna vrata ali pritlično okno. V kratkem času pregledajo hišo in iz nje največkrat ukradejo denar, zlatnino in manjše vredne predmete (ročne ure, mobilne telefone, fotoaparate, zbirateljske predmete).
Svetujemo vam - ZAVARUJTE SVOJE HIŠE!
Najenostavnejši ukrep je, da naredite vtis, da se v hiši nekdo nahaja. Ob odhodu ali s pomočjo stikal s časovnim zamikom prižgite v hiši kakšno luč, koristno je tudi televizijo. To niso veliki porabniki električne energije, nekoga na ulici pa prepričate, da ste doma in ga odvrnete od vloma.
Opozarjamo vas, da večje količine gotovine in zlatnine ne hranite doma. Če pa se temu ne morete izogniti, svetujemo vgradnjo
alarmnih naprav in drugih sistemov za zaščito hiš. Svetujemo tudi, da predmete fotografirate oz. si zapišete njihove značilnosti. Več si lahko preberete na internetni strani http://www.policija. si/index.php/preventiva-/kriminaliteta ali pokličite na Policijsko postajo Logatec in se dogovorite za posvet z vodjo policijskega okoliša ali lokalnim kriminalistom.
Policijska postaja Logatec
2
LOGAŠKE NOVICE - SEPTEMBER 2018 - ŠT. 9
UVODNII
IZ VSEBINE
IZ OBČINSKE HISE
Zasajena lipa odraz sodelovanja ........................................str. 5
Vpis Klasičnega krasa na Unescov seznam ......................... str. 9
90-letnica posvetitve spominske kapele ................................ str. 9
Logaški bataljon, odločen korak k obstoju naroda............... str. 12
Delček Japonske v Logatcu ............................................... str. 14
Logatčani imajo še veliko želja .......................................... str. 16
Župani v zgodovini Logatca.............................................. str. 18
Andrej Žigon - Aleluja - petnajst let pozneje....................... str. 21
Logatčani Fed Horses na Izštekanih 25 .............................. str. 22
V	očetovem naročju - pismo očetu in sestri ......................... str. 23
POSLOVNE STRA^^^^^M
Odmeven logaški teden obrti in podjetništva ...................... str. 26
Logatčani Nzobandorovi na Festivalu družin v Dublinu ........ str. 29
Lorena Kunc: »V Afriko se bom še vrnila!«........................... str. 30
V	Zapolju združili šport in dobrodelnost.............................. str. 32
Katja Šporar: med znanostjo in športom, med Slovenijo in Nemčijo ... str. 33 S Športnim utrinkom kakovostna vadba tudi v Rovtah........... str. 34
Logaške novice, glasilo Občine Logatec ISSN 03509281
Logaške novice brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva v občini
Izdajatelj: Občina Logatec,
Tržaška 50 A, 1370 Logatec
Odgovorna urednica:
Blanka Markovič Kocen
Uredniški odbor: Metka Bogataj, Nina Jerina, Marcel Štefančič, Branislav Pevec, predstavnik/predstavnica Občine Logatec za odnose z javnostmi.
Grafično oblikovanje in tisk: SCHWARZ PRINT, d.o.o., Grafični koncept: Nicolas Sautet Datum izida: 14. 11. 2018 Naklada: 4650 izvodov
Naslovnica: Spominska kapela padlim v prvi svetovni vojni Foto: Primož Godina
Logaške novice izhajajo enkrat mesečno. Roki izida in oddaje prispevkov so objavljeni na spletni strani občine Logatec. Prispevki naj ne bodo daljši od ene tipkane strani, pisava Times New Roman, pt 11. Pisma bralcev so lahko dolga največ eno tipkano stran, pisava Times New Roman, velikost pisave 11 pt. Prispevke s fotografijami pošljite na poštni ali elektronski naslov. Prispevki naj bodo kratki in jedrnati, pripišite ime in priimek avtorja prispevka in fotografije ter kdo oziroma kaj je na fotografiji. Nepodpisanih prispevkov ne bomo objavili, uredništvo si pridržuje tudi pravico do krajšanja in neobjave prispevkov.
Spoštovane občanke, spoštovani občani,
čas volitev je čas razmišljanja posameznika o napredku ali stagnacij prostora, skupnosti, kjer živi. Demokracija je pojem vladanja ljudi, zato je prav, da sodelujemo, gremo na volitve in izrazimo svojo voljo. Včasih so bile volitve »obvezne« in zapovedana dolžnost. Danes se odločamo svobodno in je prav, da z glasovanjem na volilnem lističu izrazimo voljo.
Živimo v skupnem »polju življenja« in zelo pomembno je, da z jasnimi mislimi izražamo željo po oblikovanju politike, ki nas bo vodila v smer razvoja in rasti. Dokaz za to je plebiscit, s katerim smo se opredelili za svojo državo. Več stoletij smo imeli željo po samostojni državi našega naroda, mnogo težkih odločitev in žrtev je bilo darovanih na oltarju domovine. Zakaj smo uspeli? Zato, ker je bila naša skupna zavest poenotena. O lastni državi na sončni strani Alp se je govorilo v družinah, gostilnah, brale so se svete maše, molilo po samostanih in skupnostih. Zelo redki so bili s figo v žepu. Govorilo se je o drugi Švici. Uspeli smo, priborili smo si lastno državo Slovenijo.
Skupna energija je popustila, s preteklostjo nismo razčistili, certifikati so vzbudili apetite, čez noč so nekateri obogateli. Mislim, da smo vodstvene funkcije prevečkrat zaupali ljudem s praznim žepom in jim dali v upravljanje narodno bogastvo milijonskih vrednosti. S tem so dobili moč. Korupcija je zaživela, vse se išče preko vez in lobiranja. Laž, kraja, utaja, poneverbe še nimajo za vse istega mesta. Pri malem človeku se dela red, lomijo se kopija, on je kriv za vse, on vrača in sanira banke, je izkoriščan, potlačen, a še vedno skrbi za narodno zavest in lepo urejeno deželo.
Politika ima umazan predznak in mnogi, polni znanj, uspešni na svojem področju, se nočejo dati na rešeto in postati pljuvalnik. Kljub temu smo zaradi trpljenja naših prednikov dolžni prestopiti »Rubikon« in pokončno stopiti na nehvaležno pot. Politiko morajo voditi pokončni, modri ter osebnostno in duhovno razviti ljudje. Ljudje, ki so v življenju uspeli z lastnim znanjem in trudom. Odgovorno opravljajo svoje delo, razumejo delovanje odprtega trga in vedo, da je treba vsak mesec priskrbeti za svoje sodelavce plače, biti učitelj in menedžer. Delati morajo povezovalno, srčno, z dušo, biti narodnozavedni in znati prisluhniti tudi najšibkejšemu členu. Odgovornost, morala, znanje, družina, človek so temelj, zapisan v Majniški deklaraciji, na katerem moramo še bolj zagnano graditi našo lepo domovino. Uspeli bomo, le vso energijo moramo združiti za isti cilj, ŽIVETI SVOBODNO IN SOCIALNO PRAVIČNO.
Spoštovane občanke, spoštovani občani, priporočam, da vsi preberemo pesem Simona Gregorčiča ŽIVLJENJE NI PRAZNIK in se prepustimo preprostim, lahko razumljivim verzom: »Dolžan ni samo kar veleva mu stan, kar more (VOLITI), to mož je storiti dolžan!« Slednje pa se v sedanjih časih vsekakor ne nanaša le na moški del naše družbe, pač pa na vse polnoletne občanke in občane.
Skupaj krepimo demokracijo.
Vse lepo, župan Berto Menard
LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2018 - ŠT. 11
3
IZ OBČINSKE HIŠE
PRAV POSEBNA ČISTILNA AKCIJA V PLANINI
Na podstrešju zvonika cerkve sv. Marjete v Planini najdemo drugo največjo porodno kolonijo navadnih netopirjev v Sloveniji. Dostop do kotišča je bil leta 2004 trajno zabit, zaradi česar se je na podstrehi nabrala ogromna količina netopirjevih iztrebkov - gvana. V okviru projekta KRAS. RE.VITA, ki ga sofinancirata Evropska Unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija, smo zato predvideli odstranitev gvana, s čimer bi izboljšali stanje kotišča v zvoniku.
Sredi septembra 2018, v obdobju Mednarodne noči netopirjev, ki je letos potekala med 25. avgustom in 30. septembrom, smo tako izvedli akcijo odstranjevanja gvana. Pri čiščenju so poleg Notranjskega muzeja Postojna sodelovali še Center za kartografijo favne in flore ter lokalni sodelavci, ki jih je koordiniral Stojan Matičič. Gvano smo uspeli odstraniti v celoti, vsi pa smo bili začudeni nad njegovo količino. Odstranili smo ga namreč okoli ene tone! Netopirjevi iztrebki, imenovani tudi netopirski gvano, vsebujejo visoke vsebnosti fosforja in dušika. Ker
sta omenjena elementa zelo pomembna pri rasti in razvoju rastlin, je ponekod gvano izredno cenjeno gnojilo. Nekoliko predelanega ga je tako možno kupiti tudi v Sloveniji. Pri uporabi pa je treba paziti, da rastlin z njim ne pognojimo preveč.
S pretiranim gnojenjem namreč zavremo njihovo rast in posledično dosežemo nasproten učinek.
Besedilo in foto: Blaž Blažič, koordinator projekta KRAS.RE. VITA
SPOMINSKI SLOVESNOSTI OB DNEVU SPOMINA NA MRTVE
Poklon vsem mrtvim pred Spominsko kapelo padlim v I. sv. vojni ...
Tam je bila v petek, 26. oktobra, popoldne osrednja občinska komemoracija ob dnevu spomina na mrtve. Povezovalka programa Romana Hribar je med drugim dejala, da je smrt del nas - če živimo. Tudi naša pesnika Menarta in Pavčka je doletela, še prej pa sta jo omenjala v svojih pesmih, ki so nam jih recitirali učenci Osnovne šole Logatec. Le-ti so pod vodstvom mentoric Ivane Zajc in Janje Pavlič pripravili še kolaž misli in izrekov znanih književnikov in filozofov. Vmes pa je bila glasba in seveda učenci Glasbene šole Logatec. Še beseda župana Berta Menarda: »Hvala vsem, ki imate čut do naših pokojnih in se poklonite njihovemu spominu, s tem gradite most skupnemu življenju v naši lepi, mladi državi.«
... in osmim talcev v Ljubgojni
Skupnost učencev Osnovne šole 8 talcev Logatec je istega dne dopoldne pripravila spo-
minsko slovesnost v Ljubgojni, na kraju, kjer je junija 1942 okupator ustrelil osem talcev, osem mladih Logatčanov. Pri spomeniku, ki ga zgledno vzdržujeta naša in horjulska občina, so se poleg osnovnošolcev zbrali še člani ZB NOB Logatec, predstavniki Občine Horjul in sorodnika ustreljenih Majda Hoče-
var ter Edo Lenarčič. Poleg mladih, ki so kulturni program zaključili z mislijo, naj spomin nanje greje srca vseh nas, sta spregovorila še predsednica ZB NOB Logatec Vesna Jerina in horjulski župan Janko Prebil.
Besedilo in foto: Brane Pevec
4
LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2018 - ŠT. 11
IZ OBČINSKE HIŠE
ZASAJENA LIPA ODRAZ SODELOVANJA
Ruski veleposlanik v Sloveniji Nj. Eksc. dr. Doku Zav-gajev in župan Občine Logatec Berto Menard sta v znak spoštovanja do naše skupne preteklosti pred Upravnim centrom Logatec zasadila lipo. Z enako gesto naj bi veleposlanik obiskal tudi druga slovenska mesta in kraje, kjer so pokopani ruski vojaki in postavljena obeležja.
V slovenskem prostoru imamo kar nekaj krajev, kjer lahko najdemo obeležja, spomenike, posvečene padlim ruskim vojakom. Zagotovo je najbolj znana Ruska kapelica, posvečena ruskim vojakom, ki jih je zasul snežni plaz med gradnjo ceste čez gorski prelaz Vršič. Poleg nje je grob teh vojakov, spomenik na njem pa je v obliki piramide. In prav tak spomenik najdemo tudi v občini Logatec na Kalcah, kjer so pokopani ruski vojni ujetniki med leti 1914 -1918.
Srečanje veleposlanika Ruske Federcije v Republiki Sloveniji Nj. Eksc. dr. Doku Zavgajeva z županom Občine Logatec Bertom Menardom ter predstavniki Združenja borcev za vrednote NOB
Logatec in Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Logatec je potekalo predvsem v duhu zavedanja, kako pomembno je, da ne pozabimo skupne preteklosti ter gradimo vezi za našo boljšo prihodnost. Ruski veleposlanik je poudaril, da obe državi dobro sodelujeta tako na ekonomskem, kulturnem, izobraževalnem ter mnogih drugih področjih. Plod uspešnega medsebojnega sodelovanja obeh držav pa je tudi konferenca o vesoljski in digitalni tehnologiji ter odprtje prve evropske podružnice najpresti-žnejše ruske državne univerze v Kopru. Župan Berto Menard je medsebojne vezi vseh nas primerjal s slovensko čipko - v končni izdelek je vpleten trud in prizadevanje številnih posameznikov, ki oblikujejo celoto.
Ruski veleposlanik je skupaj s svojo delegacijo in predstavniki Občine Logatec ter veteranskih združenj obiskal tudi grob padlih ruskih vojnih ujetnikov na Kalcah (Na Vodicah) ter položil cvetje.
Besedilo in foto: Romana Hribar, Občina Logatec
BREZPLAČNI PRAVNI NASVETI ZA OBČANE
Obveščamo vas, da bo tudi v letu 2018 na voljo brezplačna pravna pomoč, ki jo izvaja Pravno -informacijski center nevladnih organizacij - PIC iz Ljubljane. Svetovanja bodo potekala v Upravnem centru Logatec. Zaradi lažje organizacije dela svetovalcev se je tudi v tem letu treba vnaprej najaviti in si rezervirati termin.
Brezplačni pravni nasvet vam bo zagotovljen, če boste svoj obisk najavili na tel: 01/7590600, ali poslali e-pošto na naslov
tanja.oblak@logatec.si, ali se osebno zglasili v recepciji Upravnega centra Logatec pri gospe Tanji Oblak.
Datumi izvajanja brezplačnih pravnih nasvetov v letu 2018:
Datum	Ura
Sreda 28.11.2018	12.00-17.00
LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2018 - ŠT. 11
s
IZ OBČINSKE HIŠE
BRILJANTINA - 2. ABONMAJSKA PREDSTAVA GLEDALIŠKEGA ABONMAJA KOMEDIJE OBČINE LOGATEC
Briljantina se dogaja v začetku šol -skega leta konec petdesetih let. Govori o mladih ljudeh različnih socialnih statusov, ki jim je skupna želja po prijateljstvu in ljubezni. Govori o odraščanju in dozorevanju ter o sanjah glede prihodnosti. Vse to pa so večne teme mladih in razlog za uspeh predstave tudi 47 let po premieri.
Osrednja lika muzikala sta neotesan in predrzen fant Danny ter pridno, lepo vzgojeno dekle Sandy. Muzikal Briljantina je bil z velikim uspehom uprizorjen v gledališčih po vsem svetu. K svetovnemu uspehu muzikala je pripomogel tudi film režiserja Randala Kleiserja iz leta 1978, v katerem sta glavni vlogi odigrala takrat mlad in uspešen igralec John Travolta kot Danny in pevka avstralskega rodu Olivia Newton John v vlogi Sandy. Film Briljantina sodi med pet najpopularnejših filmskih muzi-kalov vseh časov, glasba iz filma pa je bila prodana v milijonskih nakladah gramofonskih plošč in kaset. Pesmi »You're the One That I Want«, »Summer Nights« in »Hopelessly Devoted to You« so bile na vrhu lestvic popularnosti po vsem svetu, plošče s temi pesmimi pa še vedno sodijo med najbolj prodajane male plošče vseh časov. Tudi v Sloveniji je bil film z naslovom Briljantina velika uspešnica in mnogi so se takrat učili plesnih korakov, ki so jih videli v filmu.
Igrajo : Saša Lešnjek / Maša Medved, Luka Markus Štajer / Matjaž Kumelj, Mariša Jagodič / Nastja Vodenik, Rahela Horvat Toš / nastja Vodenik, Tadeja Pavlič / Ana Ferme, Maja Šalamon / Perrine Šmarčan, Tim
dirigent Vid Pupis
sobota 15.12.2018, ob 19.30 Večnamenska športna dvorana Logatec
gosti Fantje z vseh vetrov
Lončar / Luka Cvetičanin, Žiga Lukman / Gašper Oblak, Niko Krhlanko / Klemen Mramor - Clemens, Matevž Derenda / Klemen Mramor - Clemens, Melani Mekicar / Katja Škofic, Katja Škofic / Nika Mlekuž / Tadeja Pavlič, Janez Hočevar - Rifle / Gojmir Lešnjak - Gojc, Gašper Oblak, Uroš Smolej / Domen Valič, Patrik Greblo / Žiga Bunič, Alenka Tetičkovič in plesalci ter Band.
Avtorja : Jim Jacobs inWarren Casey Režiser : Jug Radivojevič Nedelja, 25. novembra 2018. Velika dvorana Narodnega doma Logatec. Predstava traja 2 uri in 45 minut in ima en odmor.
Na odru Narodnega doma bo uprizorjena okrnjena verzija predstave (manjša scena, manjša zasedba).
Prodaja vstopnic za izven po ceni 24,90 eur in 29,90 eur na Eventim.si in na prodajnih mestih sistema Eventim Si. Org. in info: Občina Logatec, matjaz.martinsek@logatec.si
Foto: Karli Erdlen
6
LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2018 - ŠT. 11
IZ OBČINSKE HIŠE
SIMON PETRIČ, ZBIRNI CENTER OSTRI VRH: Z USTREZNIM LOČEVANJEM JE ODPADEK LAHKO SUROVINA
Simon Petrič že deset let dela za Komunalno podjetje Logatec v Zbirnem centru Ostri Vrh. Začel je kot voznik stroja, s katerim je teptal nekoristne odpadke na deponiji, zdaj pa že nekaj let sprejema uporabnike in jim pomaga pri ločevanju odpadkov. Pri svojem delu je zelo dosleden. Razmere v zbirnem centru so se z leti močno spremenile, saj se tako KP Logatec kot občani trudimo, da bi z ustreznim ločevanjem odpadkov le-ti postali surovina.
Ste v tem času opazili kakšne spremembe, tako na deponiji kot v odnosu ljudi do odpadkov?
Danes se več ločuje, včasih so se le kovina, les in embalaža. Vse se je ročno prebiralo. Od samega začetka sortiramo azbestne odpadke. Zdaj ljudje pripeljejo na zbirni center že ločene odpadke. Še vedno pa je treba biti zraven, saj nekateri občani ne vedo, kam kaj sodi, drugi pa nočejo vedeti. Vsekakor pa se ljudje zavedajo, da bi morali ločevati doma že pred leti.
Katere vrste odpadkov sprejemate v zbirnem centru ?
Kovine, papir, odpadno električno in elektronsko opremo (OEEO), nevarne odpadke, les, embalažo, steklo, sveče, lesena okna z ravnim steklom, stiropor, kosovne in gradbene odpadke, uporabne predmete za Depo, tekstil in nekoristne odpadke.
Občani morajo s seboj prinesti odrezek položnice od Komunale. Marsikdo na to žal pozabi - zakaj je to potrebno?
Da, položnice služijo kot identifikacija uporabnika, saj se že preko obračuna komunalnih odpadkov plača tudi odvoz le-teh. Problem predstavljajo večstano-vanjski objekti, ker uporabnik velikokrat ne dobi položnice neposredno od KP Logatec, ampak preko svojega upravnika. Uporabnike naprosimo, da prinesejo položnico upravljavca, kjer je razvidno, da plačujejo tudi odvoz odpadkov. Velikokrat, kjer ni upravnika, pa plačilo storitev preverimo preko naslova.
Kakšne napake delajo občani, ko pripeljejo odpadke v zbirni center?
Problem je ločevanje plastike, in sicer kaj je trda plastika in kaj embalaža, saj je oddaja naprej različna. Posebej se oddaja embalaža in posebej trda plastika. Problem je tudi onesnažena plastika, predvsem takrat, ko je onesnažena z barvami in različnimi premazi. Če damo takšno plastiko med embalažo, mora biti temeljito očiščena.
So občani zadovoljni z odprtostjo zbirnega centra? Kdaj je največ obiska?
Mislim, da so občani zadovoljni, večjih pritožb ni. Največ jih pride ob sobotah, ko je center odprt od 7. do 12. ure.
Menite, da ljudje vedo, zakaj je treba odpadke ločevati po frakcijah? Razumejo, da je z ustreznim ločevanjem odpadek lahko surovina?
Tisti, ki ločujejo, vedo, zakaj se to dela in vedo, da je to tudi surovina. So pa nekateri, ki še vedno trdijo, da se vse meče v isti ''koš''.
Slišala sem, da je nek občan med steklo vrgel odprto posodo z motornim oljem, ki se je razlila po kontejnerju. Mislite, da se ljudje zavedajo, da s takim početjem uničijo celoten kontejner stekla, ki bi se sicer lahko recikliral in da s takim ravnanjem postane steklo odpadek, ki bo za vedno ostal na deponiji?
To je problem. Velikokrat iz zabojnikov ročno ali s pomočjo bagra prebiramo neustrezno ločene odpadke. Tako na primer so med embalažo vrgli dve posodi z bitumenskim premazom (premazi za hidroizolacijo), ki dejansko spada med nevarne odpadke. Pri steklu je problem predvsem to, ker ljudje ne odstranijo hrane iz steklene embalaže. Hrana se nato razmaže po steklu (namazi, omake, med, marmelada), zato je treba steklo izločiti in ga dati med nekoristne odpadke, torej na odlagališče, namesto da bi šlo v reci-klažo.
Besedilo in foto: Maja Nagode
LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2018 - ŠT. 11
s
IZ OBČINSKE HIŠE
CENTER ZA KREPITEV ZDRAVJA IN VRTEC KURIRČEK SKUPAJ V »ŠOLO ZA ŽIVLJENJE«
Na pobudo župana Občine Logatec Vrtec Kurirček in Center za krepitev zdravja Zdravstvenega doma Logatec v šolskem letu 2018/19 pripravljata sklop mesečnih predavanj z naslovom Šola za življenje. Predavanja so namenjena staršem, ki se vsakodnevno srečujejo z različnimi vprašanji vzgoje in zdravega družinskega okolja. Pri njihovi izvedbi bo sodeloval tudi Zdravstveni dom Logatec, ki je pridobil projekt »Nadgradnja in razvoj preventivnih programov ter njihovo izvajanje v primarnem zdravstvenem varstvu in lokalnih skupnostih«, ki ga sofinancira Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.
V letošnjem šolskem letu predavanja potekajo v prostorih sejne sobe v Upravnem centru Logatec v prvem nadstropju, vsak drugi ponedeljek v mesecu, od oktobra do
maja. Prvo srečanje je že za nami, pred nami pa je še vrsta drugih, zanimivih. O pripravljeni mesečni temi oziroma predavatelju vas bomo obveščali tudi na naših spletnih straneh, na TV LEP-u in v časopisu Logaške novice.
Program »Šole za življenje«
10.	12. 2018 - Salihi Rušit, dr. med., spec. ped., bo predaval na temo »Zdrava družina« 14. 1. 2019 - Špela Reš nas bo peljala v svet risanih junakov in uporabe »TV junaki in radovedni hitri prstki«
11.	2. 2019 - mag. prof. logopedije in surdo-pedagogike Larisa Zupanič bo predavala na temo »Spodbujanje komunikacije, jezika in govora pri predšolskem otroku«
11. 3. 2019 - Marko Juhant nam bo svetoval »Kako pripraviti otroka na življenje«
8. 4. 2019 - Jani Prgič bo predaval o »Uvodu v pozitivno disciplino«
13. 5. 2019 - Tina Korenč, dipl. med. sestra, in Metka Marinč, dipl. kineziolog, bosta predavali na temo preživljanje prostega časa v družini » Razgibajmo družino, imejmo se fino«.
Za dodatne informacije nas lahko pokličete na telefonsko številko: 01/75-08-261, 051/253-011 ali nam pišete na elektronski naslov: zvc@zd-logatec.si ali mojca.vid-mar@ vrtec-logatec.si (01/620 32 90)
Veselimo se srečanja z vami!
Center za krepitev zdravja Zdravstvenega doma Logatec in Vrtec Kurirček.
Foto: arhiv ZD Logatec
BITI ZDRAV ALI NE BITI?
Bolj peša zdravstveni sistem, bolj smo zaskrbljeni glede zdravja. Ne moremo se več zanašati na pravočasno in dobro zdravstveno oskrbo, zato se moramo sami truditi, da bi živeli zdravo. Poleg prehrane in izogibanja stresu je gibanje eden pomembnejših dejavnikov, ki nas krepijo in nam omogočajo dobro počutje.
Ob množici nasvetov kako živeti, da bi ujeli zdravje za rep, zdaj pridejo v veljavo stari, preizkušeni recepti: vsega se loti s pametjo in po svojih zmožnostih. Nobeno pretiravanje ni dobro, najboljši svetovalec pa nam je naše telo, če ga znamo in hočemo poslušati.
Nekje pa je treba začeti, saj smo od vsega hrupa oglušeli in izgubili stik s seboj. Ker imamo različne zmožnosti in pričakovanja, si je v morju ponudbe treba poiskati sebi najprimernejši način za izboljšanje telesnega in psihičnega počutja.
Društvo Šola zdravja se zdaj že deset let vključuje ljudi v jutranjo vadbo po metodi 1000 gibov dr. Nikolaya Grishina, ruskega zdravnika manualne medicine. Njegovo
zdravniško delo mu je pokazalo, da za svoje zdravje največ lahko naredimo sami. Vendar smo navajeni, da se trošimo do skraj-njih meja in ko nam telo odpove, gremo po pomoč k zdravnikom, zdravilcem in kdo ve , h komu še. Najmanj pa pomislimo na spremembo slabih navad, ki si jih z leti pridno kopičimo.
Čeprav v društvu veliko pozornosti namenjamo starejši generaciji, saj je ta bila vrsto let zanemarjena s strani športnih in rekreativnih organizacij, opažamo, da se premalo gibljejo tudi ljudje srednje generacije in mladi. Za večino mladih je telesna vzgoja nepotreben balast, ki se mu poskušajo izogniti na različne načine. Ob dolgotrajnem sedenju in konzumiranju hitre hrane si prav mlada generacija ne dela usluge za stara leta. Zato smo se ob mimohodu mladih, ki so nas nekoliko posmehljivo gledali, malo pošalili in jim rekli: ker nismo telovadili mladi, telovadimo zdaj, ko smo stari! Resnica pa je, da smo se mi gibali veliko več v svojih mlajših letih in nam zdaj, ob vsakodnevnem izvajanju vaj, malo katera dela težave. Zato so tudi mladi vabljeni, da se nam, ko to lahko, pridružijo pri vadbi ali drugih naših aktivnos-
tih. Dobro nam gre vključevanje vnučkov, ki se pridružijo svojim babicam in dedkom, saj še nimajo predsodkov in jim jutranja vadba postaja nekaj normalnega in običajnega.
Zaradi vse bolj računalniško in virtualno naravnanih odnosov ljudje zgubljamo tudi socialne vezi in stike v živo. Morda se pomena teh bolj zavedamo starejši kot mladi, ki so odraščali v novem času. Osamljenost pa vsem preži za vrat - nekateri se vanjo umaknejo zavestno, drugi pa ne najdejo načina, da bi navezovali nove stike. Prav in tudi zato je društvo Šola zdravja pomembno za posameznike in njihovo lokalno okolje. Oranževci, ki delujejo po načelu prostovoljstva, so že nepogrešljivi člen v organizaciji in podpiranju lokalnih dogodkov in prireditev. Zato vas vabimo, da tudi v vašem kraju odgovorni na občinah podprete delovanje skupin društva Šole zdravja, saj s tem pomagate občanom in lokalni skupnosti v celoti. Veliko občin pa že vrsto let podpira delovanje društva, česar smo zelo veseli. V tem času smo pridobili že tri tisoč članov. Njihov največji interes je biti in ostati zdrav!
Mimi Šegina
8
LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2018 - ŠT. 11
AKTUALNO
VPIS KLASIČNEGA KRASA NA UNESCOV SEZNAM -KORAK K VEČJI PREPOZNAVNOSTI LOGATCA
Logaški svetnice in svetniki so se zadnji oktobrski četrtek sešli na zadnji redni seji v tem mandatu in med drugim po skrajšanem postopku sprejeli Odlok o turistični in promocijski taksi v Občini Logatec ter dali soglasje h kandidaturi za vpis Klasičnega krasa na seznam svetovne dediščine pri Unescu.
V skladu s februarja letos spremenjeno novelo Zakona o spodbujanju razvoja turizma lahko občine določijo turistično takso do višine 2,5 evra, novost pa je promocijska taksa, ki se obračuna poleg turistične in znaša 25 odstotkov slednje. Nekateri svetniki so izrazili pomisleke nad višanjem takse, denimo Zoran Mojškerc, SDS, in Klemen Trpin, NaNo, sta bila mnenja, daje treba najprej več narediti za turizem, potem pa zviševati takso. Neja Rupnik, NSi, pa je poudarila, da je glede na obrazložitve taksa v višini 2 evra povsem sprejemljiva. Za Logatec predlagano turistično takso so svetniki po razpravi potrdili.
»Planinsko polje kot tipično kraško polje leži v občinah Postojna in Logatec in ta del, ki sega v Logatec, je ena izmed enot, ki jih je strokovna delovna skupina prepoznala kot potencialno, izjemno univerzalno vrednost Klasičnega krasa,« je pojasnila dr. Rosana Cerkvenik iz Parka Škocjanske jame, ki koordinira priprave kandidature za vpis Klasičnega krasa na Seznam svetovne dediščine pri Unescu »Gre za eno samo enoto, to je Klasični kras, imamo pa tri kraška polja iz skupine kraških polj, in sicer Cerkniško polje oz. jezero, Planinsko polje in Pivška presihajoča jezera. Imamo še sistem jam, ki se navezuje na kraška polja in območje okrog kraških polj.« Uspešen vpis oz. kandidatura bi za Slovenijo pomenila peti vpis na seznam svetovne dediščine, danes imamo štiri, za občino Logatec pa bi to bilo priznanje, da so domačini
skozi stoletja znali pravilno uporabiti kraška polja oz., da niso prekoračili naravnih danosti, ki jih ta polja nudijo, pravi dr. Cerkvenikova. Kandidaturo naj bi oddali januarja 2019, postopek evalvacije pa traja približno leto in pol. Junija 2020 bo znan predlog Svetovne zveze za varstvo narave, ki ga posreduje Centru za svetovno dediščino oz. njegovemu odboru, ki o kandidaturi dokončno odloči. »Naredili smo vse, izpolnili smo poglavja, zdaj pa je delo na evalvatorjih oz. na nas, da kandidaturo oddamo,« še dodaja.
Svetnice in svetniki so na zadnji seji izrazili nekaj pobud in vprašanj. Tako je Janez Ovsec, NSi, opomnil na reševanje prostorske stiske vrtcev in šol ter prometne vozle. Župan Berto Menard je pojasnil, da v vrtcih težave še niso tako velike, saj je v njih še 50 prostih mest, v šolah pa se občina pripravlja na posege. »Na OŠ Tabor Logatec lahko pridobimo štiri razrede nad zbornico, možnost za vrtec pa je tudi v stari šoli v Gornjem Logatcu,« je dejal. Klemen Trpin, NaNo, je opozoril, da je treba to problematiko reševati celostno, saj Logatec naglo rase, pozval pa je tudi k ureditvi avtobusne postaje na Kalcah. Jasna Vodnik Uršič, NLŽBM, je občinskemu svetu posredovala željo lokalnih gostincev v okolici logaške tržnice, da se razstavljavcem omogoči premične sanitarije, kar po županovih besedah že urejajo s projektanti. Vodnik Uršičeva je še dodala, da večjezičnim napisom pred stopniščem v OŠ 8 talcev ne nasprotuje, a bi morala biti slovenščina na prvem mestu. »Šola je bila glede napisa obveščena in pričakujem, da bo ukrepala,« je dejal župan, ki se je ob koncu seje vsem svetnicam in svetnikom zahvalil za konstruktivno sodelovanje v iztekajočem se mandatu.
Blanka Markovič Kocen
90-LETNICA POSVETITVE SPOMINSKE KAPELE PADLIM V 1. SVETOVNI VOJNI
4. novembra 1928 so Dolnjelogatčani v središču Logatca blagoslovili novozgrajeno kapelo, ki jo je pod mentorstvom Jožeta Plečnika zasnoval njegov študent, Logatčan Ciril Oblak. Posvetitve žal ni dočakal, saj je med gradnjo tega edinstvenega sakralnega objekta zbolel in umrl. Postavitev kapele je pred 90 leti odmevala tudi v širši javnosti. O njej se je razpisal takratni časnik Jutro, v zapisu pa lahko preberemo tudi naslednje besede: »Vse delo je kakor velika grobnica. Izražena misel je čisto verska, združena s pieteto do umrlih. Ker plošče niso izpostavljene vremenskim neprilikam, bodo trajne in še prav-nuki sedanjih Logatčanov bodo čez 100 let čitali: Žrtvam svetovne vojne postavili občani Dolnjega Logatca.« Gre za eno bolj prepoznavnih logaških vedut, ki dajejo Logatcu poseben pečat. V Turističnem društvu Logatec so se zato odločili, da se dogodka spomnijo s krajšim nagovorom in predstavitvijo kapele. Tako kot pred 90 leti je tudi tokrat dogajanje potekalo na nedeljo ob 11. uri. Prisotne je pozdravil Bogdan Lipovšek, predsednik Turističnega društva Logatec, ki je opozoril na ume-tniško-zgodovinsko, kot tudi turistično vrednost kapele, zbrane pa je nagovoril tudi župan Berto Menard. Z dogodkom, ki se je
odvijal v mednarodnem letu kulturne dediščine, so se v društvu poklonili tudi 100-letnici konca 1. svetovne vojne.
Saša Musec Čuk Foto: Jelka Kožman
LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2018 - ŠT. 11
9
I AKTUALNO
VEČNAMENSKA DVORANA V LAZAH S POMOČJO DONACIJE MODERNEJŠA IN UPORABNEJŠA
Igralna kletka, pet novih letvenikov, pet novih blazin, novi koši in goli, nov sestavljiv oder. To je le del nove opreme v večnamenski dvorani v Lazah, ki smo jo kupili s pomočjo švicarske donacije Thoolen Foundation Vaduz.
Letos spomladi se nam je na OŠ 8 talcev Logatec ponudila priložnost, da zaprosimo za donacijo, namenjeno opremi v našem zavodu. Po zbrani dokumentaciji in ogledu obstoječe opreme v dvorani v Lazah s strani Otta Blumerja, predsednika fundacije, smo dobili odobrenih 21.000 evrov za obnovo in nakup opreme v večnamenski dvorani. Ker je občina sočasno izvajala energetsko sanacijo stavbe, so dela potekala praktično vzporedno. Občina je ob tej priložnosti financirala tudi prenovo tal v večnamenski dvorani.
Z donacijo smo želeli opremiti dvorano, da bi bila otrokom prijaznejša, da bi imeli več možnosti za gibalni razvoj, predvsem za razvoj naravnih oblik gibanja (plezanje). Prednost igralne kletke je predvsem v tem, da je sestavljiva, sicer pa pospravljena ob steno. Za tako majhno dvorano, kot je pri podružnični šoli Laze, je to zelo pomembno
dejstvo, saj krajani za svojo uporabo popoldne potrebujejo prazen prostor. Stene telovadnice smo prebelili in jih delno prekrili z mehko zaščito v višini dveh metrov.
Prej je velik del dvorane zavzemal lesen oder, ki je bil zastarel. Velikokrat se je zgo -dilo, da se je otrokom zataknil pod kožo kakšen majhen del deske. Tudi vstop na sam oder po zelo strmih in ozkih stopnicah iz prostorov šole je bil nevaren in po njih je padel že marsikateri otrok ali odrasel. Ta dohod uporabljajo tudi otroci z učitelji oz. vzgojitelji, kadar gredo v dvorano na športne dejavnosti, kar pomeni, da so bili dnevno izpostavljeni nevarnosti. Z dona-
cijo smo stari oder popolnoma odstranili in kupili novega, ki je iz aluminija in sestavljiv.
Z odstranitvijo starega odra smo pridobili v dvorani za športne dejavnosti zelo veliko prostora. Novi oder bomo sestavili samo ob priložnostih, ko otroci za kraj pripravijo predstavo. S pripravami na predstavo in njeno izvedbo pospešujemo tako duhovni razvoj, samozavest, govorne in jezikovne zmožnosti kot tudi timsko delo in integracijo učencev v družbeno okolje.
Fani Šega, pomočnica ravnateljice OŠ 8 talcev Logatec
TABOR NADARJENIH IN VEDOZELJNIH NA OŠ ROVTE
Že vrsto let je prvi oktobrski vikend na OŠ Rovte rezerviran za tabor nadarjenih, ki so mu sedaj dodali še izraz »vedoželjnih«. To pomeni, da se kar nekaj učencev od 6. do 9. razreda lahko udeleži dvodnevnega zanimivega in poučnega druženja. Tradicionalno ga gosti podružnica na Vrhu Svetih Treh Kraljev. Letošnji je bil namenjen spoznavanju različnih jezikov in kultur posameznih narodov. Tako so gostje prišli z Japonske, Danske, s Poljske, iz Makedonije, Argentine, Ekvadorja, Rusije, Nemčije in s Slovaške. Kako se pogovarjajo gluhi, pa je prikazala in predstavila kar domačinka iz Zavratca Darja Kogovšek. Gostje so po posameznih delavnicah predstavili državo, iz katere prihajajo, njihovo kulturo in seveda jezik ter njegove značilnosti. Zelo raznolika je jezikovna mavrica, ki so jo tokrat učenci spoznavali in si tako širili obzorja. Jezik je v nekaterih državah podo-
ben slovenskemu, v drugih, predvsem tistih najbolj oddaljenih državah, pa je tako drugačen, da si ga mi le težko predstavljamo. Imeli smo tudi prevajalko Nives Malovrh, ki je iz angleščine, ki jo obvlada japonski gost, prevajala našim učencem in tako bila vezni člen med japonskim in našim jezikom. Učenci so se v delavnicah marsikaj
naučili, se tudi pozabavali in celo nekaj okusili. V sobotnem popoldnevu pa so še staršem pokazali kanček tistega, kar so v dveh dneh lahko spoznali. Verjamemo, da je vsak tak dogodek pomemben kamenček v mozaiku znanj.
Besedilo in foto: Metka Bogataj
10
LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2018 - ŠT. 11
AKTUALNO
SORODNIKI IN PRIJATELJI POSADKE AMERIŠKEGA BOMBNIKA DOUBLE TROUBLE REDNO OBISKUJEJO SPOMENIK
Natanko leto dni po obisku družine v Logatcu preminulega repnega strelca Thaddeusa Tokarskega je spomenik in kraj padca ameriškega bombnika obiskala skupina odposlancev še ene družine.
Harold Koslow je bil letalski inženir in strelec zgornje kupole na letalu Double Trouble, ki je 1944. strmoglavilo v Blekovskih gmajnah. Harold je sestrelitev letala preživel zaradi izskoka. Zajeli so ga logaški domobranci in predali Nemcem, ti pa so ga skupaj s preostalimi štirimi preživelimi ameriškimi letalci poslali v nemška taborišča. Koslow je moral prehoditi 996 km dolgo pot med enim in drugim taboriščem. Med potjo so večtisočglavo kolono ujetnikov spremljali lakota, griža, uši, mraz in napadi Hitlerjeve mladine. Posledice tega »tim marša smrti« so se poznale na Haroldovem zdravju in ga pri zgolj 51 letih vzele družini oziroma, kar je od nje ostalo. Malce pred njegovo smrtjo sta preminila tudi njegov brat in žena, dva otroka pa sta ostala sama. Starejši sin Barry je bil ob očetovi smrti komaj polnoleten. Kasneje v življenju se mu je ponudila možnost leteti z enim izmed ohranjenih bombnikov, s kakršnim je letel njegov oče. Ne da bi vedel,
je izbral prav sedež, na katerem je na misijah sedel njegov oče. Ta dejstvaje izvedel šele ob nastajanju knjige, posvečene posadki Double Trouble. Barry Koslow se pripravlja na obisk Logatca, a še pred tem je izvedel, da namerava Italijo, Slovenijo in Hrvaško obiskati njegova soseda Marinel McGrath.
Marinel je skupaj z možem Garyem ter prijateljicami Carol, Chips, Martho, Margaret, Maryellen, Nino in Jan 9. septembra 2018 obiskala Logatec. Nad spomenikom je bila
skupina navdušena, prav posebej pa se je posameznikom vtisnil v spomin obisk kraja padca letala, saj je bilo premagovanje klanca za marsikoga osebna zmaga.
Prisrčni obiskovalci so Barryu sporočili, da je bil obisk spomenika čudovit, čustven in zelo poseben in da je šlo za mejnik v njihovem potovanju po Evropi.
Raul Semenič Foto: Renata Gutnik
PREKO DOBERDOBSKEGA KRASA DO MORJA
Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Logatec je tudi to jesen organiziralo izlet v Posočje, tja, kjer so med prvo svetovno vojno umirali fantje in možje raznih narodov in narodnosti, med njimi vsaj 35 tisoč Slovencev. Predstavljamo šest postojank poučnega izleta:
1.	Ceije: pomnik braniteljem slovenske zemlje - spomenik, muzej, razgledni stolp, tudi del Poti miru.
2.	Pomembna strateška točka nad Gorico je bila na hribu Debela griža oz. San Michelle na Krasu.
3.	V Redipugliji, Sredipolju po naše, nas je osupnila veličastna kostnica okoli 100 tisoč italijanskih vojakov, padlih na Krasu.
LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2018 - ŠT. 11
11
4. »Kjer smo kri prelivali za svobodo, domovino, kjer smo mi pokopali slovenske fante,« je vklesano na spomeniku slovenskim fantom in možem, padlim na Soški fronti v Doberdobu, tam, kjer »je slovenskih fantov grob«. Pred njim smo se spominu nanje poklonili z minuto molka in položili cvetje.
5.	Gorjansko, najbolje ohranjeno vojaško pokopališče iz I. sv. vojne na Slovenskih tleh - 6.015 vojakov.
6.	Ob gradu Miramare: zgradil nadvojvoda Ferdinand Maksimiljan, mlajši, brat avstroogrskega cesarja Franca Jožefa iz
številne družine Habsburžanov, ki je netila osvajalne vojne, tudi prvo svetovno.
Hvala Branku Rupniku, predsedniku ZB NOB Logatec-Tabor, ki je ves čas podajal svoje bogato vedenje o dogodkih v teh krajih.
Besedilo in foto: Brane Pevec
LOGAŠKI BATALJON, ODLOČEN KORAK K OBSTOJU NARODA*
Predsednica Združenja borcev za vrednote NOB Logatec Vesna Jerina je v uvodnem nagovoru udeležencem slovesnosti, ki je v nedeljo, 16. septembra, potekala v restavraciji Izpostave azilnega doma Logatec, izrazila globoko spoštovanje do borcev Logaškega bataljona: »Številne posameznice in posamezniki so v preteklosti žrtvovali življenje za našo domovino. Med njimi so bili spoštovanja vredni borci Logaškega bataljona. Naj imajo njihova dejanja večen spomin, hkrati pa pomenljiv opomin naši prihodnosti, kako se je treba vseskozi boriti za interese naroda.«
Osrednji govornik na slovesnosti je bil Branko Rupnik, predsednik KO ZB NOB Logatec-Ta-bor, ki je med drugim dejal: »Uspehi, ki jih je narodnoosvobodilno gibanje doseglo v treh, štirih mesecih 1943. leta, so bili tako obsežni in vseljudski, da jih nista mogla več izničiti niti nemški okupator niti domača reakcija. V tem času se je okrepilo tudi politično delovanje. Septembra so bile organizirane volitve delegatov za Zbor odposlancev slovenskega naroda, ki je bil oktobra v Kočevju, konec novembra pa so naši delegati na drugem zasedanju AVNOJ-a uspešno uveljavili zahtevo po pravici do samo-odločanja o življenju v skupnosti narodov Jugoslavije, kar je bila močna, če ne temeljna opora ob izgradnji samostojne države Slovenije. Prav je, da se tega spominjamo, saj je neposredno
s puško v roki sodelovalo preko 200 fantov in deklet z Logaškega ob široki podpori civilnega prebivalstva. Taka zgodovina nam narekuje kritično presojo današnjih dogajanj.«
Tudi logaški župan Berto Menard je med drugim dejal: »Prav je, da se ohrani spomin na NOB, saj je bilo žrtev res veliko. Pomembno je, da se vsa resnica prenaša na mlajši rod. Upamo lahko, da se bodo zacelile rane in bo končno brat bratu stisnil roko.«
V kulturnem delu programa so sodelovale pevke Društva invalidov in upokojencev Logatec pod vodstvom Matije Logarja, harmonikar Peter Črnilogar in kitarist Kostja Šmuc ter reci-tatorki Sara Šantelj in Miranda Divjak.
Posebna zahvala gre direktorici Mojci Špec Potočar z Urada Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov ter vodji sektorja za sprejem in oskrbo le-teh mag. Katarini Štrukelj, ki sta dali soglasje za izvedbo proslave v centru, najemnici Sabini Bašič, ki je poskrbela za okrepčilo, in seveda Občini Logatec, ki je umestila slovesnost v čas praznovanja občinskega praznika ter namenila del sredstev.
Besedilo in foto: Brane Pevec
*Več o nastanku Logaškega bataljona, njegovem pomenu in vlogi preberete v zloženki s tem naslovom in v knjigi Zgodovina NOB na Logaškem -oboje je izdala ZB NOB Logatec.
12
LOGAŠKE NOVICE - SEPTEMBER 2018 - ŠT. 9
AKTUALNO
KURIRCKOVA OLIMPIJADA
Letošnja Kurirčkova olimpijada je ob tednu BK otroka potekala v Grajskem parku Vitez. Dogodka se je udeležilo 170 najstarejših otrok iz vseh enot Vrtca Kurirček Logatec. Kot pri pravi olimpijadi se je ob koračnici predstavilo vseh 12 skupin, nadaljevali smo j^B s prepevanj em kurirčkove olimpij ske himne, ¡S zagorel pa je tudi pravi olimpijski ogenj. Športni del prireditve se je odvijal na različnih delih parka, pripravljenih je bilo devet gibalnih izzivov, kjer je bilo potrebnega SS veliko sodelovanja. Po sklepni slovesnosti H smo se okrepčali in si z zanimanjem ogledovali zaslužene medalje, ki nas bodo še dolgo spominjale na prijetno olimpijsko druženje. raS
vzg- Bojana Šalamun
Foto: arhiv vrtca Kt
LOGAŠKE GASILKE GOSTILE POSVET ČLANIC NOTRANJSKE REGIJE
V okviru letnega programa komisije za članice Notranjske regije se je 5. oktobra v Narodnem domu Logatec odvijal posvet za članice prostovoljnih gasilskih društev v gasilskih zvezah Cerknica, Loška dolina, Vrhnika in Logatec. Organizacijo in program posveta je pripravila komisija za članice Gasilske zveze Logatec.
Po uvodnem delu in nagovoru predsednice Gasilske zveze Logatec Mojce Cempre so zbrane članice pozdravili tudi gostje, namestnica predsednika GZS Janja Kramer Stanjko, član upravnega odbora GZS Franjo Bukovec in namestnica sveta članic GZS, ki je tudi predsednica komisije za članice Notranjske regije, Pavla Ponikvar. Delovanje članic je pohvalil tudi župan Občine Logatec Berto Menard, ki je ob tej priložnosti vsaki udeleženki posveta podaril knjigo Po Krpanovih sledeh.
Ker je posvet izobraževalne narave, smo k sodelovanju povabili Anžeta Albrehta in Darjo Rojec. Prvi nam je predstavil odmevno akcijo Ustvarimo reševalni pas na avtocestah, katere glavni akter je bil prav on. Odigral je ključno vlogo pri zakonski ureditvi formiranja reševalnega pasu na slovenskih avtocestah. Darja Rojec pa je aktivna članica Europe Donna, slovenskega
združenja za boj proti raku dojk, tudi sama z izkušnjo te zahrbtne bolezni, ki jo je delila z udeleženkami posveta. Ozavestila nas je, kakšni so dejavniki tveganja raka na dojki in kako lahko s preventivo preprečimo zbo-levanje za to boleznijo. Za kulturni vložek med predavanji sta poskrbeli mladi gasilki, kitaristka Petja Škrubej in citrarka Rebeka Nagode. Predsednica komisije za članice Notranjske regije Pavla Ponikvar je predstavila plan dela in poročilo o delovanju članic v gasilskih zvezah Logatec, Vrhnika, Loška dolina in Cerknica. Članice v posameznih društvih so aktivne na številnih področjih, izpostavila pa je tudi udeleževanje na gasil-
skih tekmovanjih in doseganje zelo dobrih rezultatov.
Ob zaključku srečanja je za razvedrilo in sprostitev poskrbela Klapa Kamerati, ki nas je prijetno zabavala tudi na neuradnem delu posveta. Ob pogostitvi, ki so jo pripravile članice domačih društev in kmetija odprtih vrat Šinkovec z Medvedjega Brda, so gasilke izmenjale izkušnje. Z vsebino in pripravo so bile zelo zadovoljne in se že veselijo prihodnjega posveta, ki ga bo pripravila Gasilska zveza Cerknica.
Irena Gostiša
LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2018 - ŠT. 11
13
I AKTUALNO
Zadnjo nedeljo v septembru so se v športni dvorani s svojimi izdelki ali dejavnostmi predstavili ljubitelji vsega, kar je povezano z Japonsko, iz vse Slovenije. Japonska - dežela na drugem koncu sveta, ki je tako drugačna od naše, eksotična in skrivnostna, buri domišljijo in želje marsikoga.
Tako so nam na ogled svoje bonsaie postavili ljubitelji miniaturnih dreves. Koliko let negovanja in potrpljenja je v bonsaiu, ve samo bonsaist. Vsi smo kot majhni otroci zlagali ladjice iz papirja - vendar so origamiji še veliko več. Vesoljske satelite zložijo s tehniko origamijev v veliko manjše svežnje, da jih lahko z raketo odpeljejo v vesolje, kjer se satelit kot roža odpre in meri preko sto metrov v premer.
Novodobni samuraji so predstavili različne borilne veščine: aikido, kyudo, iaido in iaijutsu. Veste, kaj so šurikeni? To so bili
navadni žeblji, ki so jih samuraji metali v svoje nasprotnike. Še prej so jih zakopali v živalske iztrebke, da so bili kužni - in nasprotniki so se razbežali, ko so samuraji izvlekli šurikene, saj so umirali od zastrupitev, ne od zadanih ran. Zakaj so Japonke tako mladostne? Gotovo tudi zaradi japonskega cosmo liftinga, ki so ga dame imele možnost preizkusiti na Japonskem popoldnevu. Tudi shiatsu maserki in reiki tera-pevtka so bile ves čas zasedene. Kamišibai je imel veliko poslušalcev, trije kaligrafisti pa so komaj uspeli napisati vsa imena.
Skratka, predstavilo se je 30 razstavljavcev, tako da je vsak lahko našel kaj zase. Sodelujoči so se vabilu radi odzvali, nekateri so nas že sami poiskali in prosili za sodelovanje.
Glede na število obiskovalcev - ocenjujemo, da jih je bilo okoli 700 - je zanimanja veliko. Glede na opravljeno anketo je
več obiskovalcev iz drugih krajev, manj iz Logatca. Smo Logatčani taki zapečkarji ali gredo vse to raje pogledat na Japonsko? Mogoče še nekaj podatkov za pomoč drugim organizatorjem prireditev: veliko ljudi je videlo reklamo na jumbo plakatih, veliko jih pride na povabilo prijateljev, zelo malo ljudi vidi objave v časopisih, nekaj več jih je prišlo zaradi radijskih oglasov.
Zahvalila bi se Občini Logatec za finančno podporo in za brezplačen najem dvorane in ja - kdaj pa kdaj lahko športniki odstopijo dvorano tudi ob kaki drugačni prireditvi.
Načrti za naprej? Mislim, da se je japonska zgodba končala, ampak ... na svetu je še toliko drugih zanimivih držav, mar ne?
Anda Ovsec Foto: Blanka Markovič Kocen
14
LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2018 - ŠT. 11
AKTUALNO
DEMENCA IN ALZHEIMERJEVA BOLEZEN
Ob svetovnem dnevu AIzheimerjeve bolezni je Hiša sadeži družbe Logatec v sodelovanju s Spominčico - Alzheimer Slovenija - Slovenskim združenjem za pomoč pri demenci organizirala predavanje Kdaj govorimo o demenci? Alenka Virant, prof. andrag., in Matejka Šmit, dipl. soc., sta številnim zbranim predstavili bolezen in njeno prepoznavanje, življenje bolnikov in njihovih svojcev po diagnozi ter delovanje društva.
Demenc je več vrst, najpogostejša pa je Alzheimerjeva demenca. Pri Alzheimerjevi demenci se v možganih bolnikov odlagajo določene snovi, ki postopno privedejo do odmiranja možganskih celic, s čimer se prekinjajo povezave v možganih (pozabljanje). Vsako pozabljanje ni demenca. O demenci govorimo takrat, ko pogostost pozabljanja moti posameznikovo vsakdanje življenje.
Prvi znak Alzheimerjeve demence je izguba kratkoročnega spomina. Z napredovanjem bolezni se težave stopnjujejo. Pojavijo se težave pri govoru, osebnostne in vedenjske spremembe, upad intelektualnih funkcij, nezmožnost presoje in organizacije, težave pri vsakodnevnih opravilih, iskanje, izgubljanje in prestavljanje stvari, težave pri krajevni in časovni orientaciji, ponavljanje enih in istih vprašanj, spremembe čustvovanja in razpoloženja ter zapiranje vase in izogibanje družbi. Ko svojci ali bolnik sam prepoznajo prve znake demence, je potreben obisk pri družinskem zdravniku. Ta bo izdal napotnico za speciali-
sta za demenco, nevrologa ali psihiatra, ki bo po pregledu postavil diagnozo in predpisal zdravljenje. Ozdravljenje ni mogoče, obstajajo le zdravila, ki delno zaustavljajo napredovanje bolezni, zato je čim zgodnejša diagnoza zelo pomembna.
Alzheimerjeva demenca ne prizadene le bolnikov, temveč je veliko psihično, fizično in finančno breme tudi za svojce ali druge osebe, ki za bolnika skrbijo (24-urni nadzor). Pred tedni so v Domu starejših Logatec odprli demenci varno točko, ki je namenjena osebam z demenco in njihovim svojcem, javnim uslužbencem ter vsem, ki bi želeli vedeti več o sami bolezni. V Sloveniji poznamo različne oblike pomoči (družabništvo, dnevno in institucionalno varstvo), obenem pa od oblasti z zanimanjem pričakujemo novo strategijo za obvladovanje demence, ki naj bi bila pripravljena do leta 2020.
Alenka Fink
www.lekarnaljubljana.si
Veljavnost od 18. 10. do 26. 11. 2018.
ZDRAV
izbrano iz kataloga ugodnosti
4,98
MALČEK MANDLJEVO OLJE
150 ml	^
redna cena: 6,22 € cena s Kartico zvestobe
BETAGLUKAN PLUS

WAYA® FORTE KAPSULE
15 kapsul
Prehransko dopolnilo nI nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano
redna cena: 13,67 € cena s Kartico zvestobe

VITAMIN C 180 MG
20 šumečih tablet
Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano
redna cena: 2,48 € cena s Kartico zvestobe
100% ORGANSKO KARITEJEVO MASLO
100 ml
redna cena: 11,89 € cena s Kartico zvestobe
9,51
MEDIBLINK USESNI TERMOMETER M300
Medicinski pripomoček
redna cena: 36,99 € cena s Kartico zvestobe
29,59
Za več informacij prelistajte nov katalog ugodnosti ali nas pokličite
na brezplačno telefonsko številko
080 71 17!
Cene s popustom iz ZDRAVO - kataloga ugodnosti veljajo v enotah Lekarne Ljubljana, v specializirani prodajalni LL VIVA (v okviru razpoložljivega asortimana) in v Spletni Lekarni Ljubljana na www.lekamaljubljana.si izključno ob predložitvi Kartice zvestobe Lekarne Ljubljana ter zahtevanega števila jabolk zvestobe, sicer veljajo redne cene. Slike so simbolične, popusti se ne seštevajo. Ponudba velja od 18.10. do 26.11.2018 oz. do prodaje zalog.
Minmmmm
€
€
LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2018 - ŠT. 11
IV SREDISCU
LOGATČANI IMAJO ŠE VELIKO ŽELJA
Pred bližnjimi lokalnimi volitvami smo nekatere občane Logatca povprašali, kako vidijo življenje v logaški lokalni skupnosti in v katero smer naj se Logatec razvija v prihodnjih letih.
Janko Repenšek
Za prihodnji razvoj Logatca si želim predvsem dovolj delovnih mest za mlade
izčrpane zaposlene, energije polne otroke, ki jih ne znamo usmeriti, da bi opravili svoje naloge, in še lahko naštevam. Bolj kot moderna infrastruktura in močno gospodarstvo me zanimajo ljudje in njihova samouresničitev, saj smo ljudje nosilci razvoja in ne razvoj nosilec nas. Medtem ko stremimo k rezultatom, pozabljamo na posameznika in njegovo doživljanje, počutje, zdravje. Radi predvidevamo, kaj drugi potrebuje, namesto da bi vprašali in
vrhunskih umetniških osebnosti, kot sta zborovodja gospod Marjan Grdadolnik in zborovodja gospod Zdravko Novak na Osnovni šoli Tabor Logatec. Na Osnovni šoli Osem talcev občudujem učiteljico Mileno Gostiša, ki že kakih osemnajst let z učenci izvaja učni projekt o slovenskih pesnikih. Ko prebiram šolski glasili obeh osnovnih šol, sem prijetno presenečena nad jezikovnim znanjem učencev in kvaliteto prispevkov. Žlahtnih kulturnih
in dobro delujoče gospodarstvo. Zelo rad bi videl, da bi oživeli tudi objekti, ki samevajo in bi v prihodnosti dobili neko vsebino oziroma bi lahko v njih delovala lokalna društva in organizacije. Kot aktivnega upokojenca me zanima tudi, kako bo v prihodnosti poskrbljeno za starejše občane, da bodo lahko čim več časa ostali aktivni. Želel bi si tudi, da imajo starejši, sploh tisti iz odročnejših krajev, dostop do vozila, ki bi jih odpeljalo po določenih opravkih. Veliko pričakujem tudi od novega kulturnega doma, predvsem v smislu vsebine, ki naj bi prišla z njim.
Darja Bright Tome
Želim si skupnosti, ki bi se učila tenkočutno prisluhniti potrebam ranljivih skupin. Med ranljivimi vidim tudi osamljene in nesrečne starejše ljudi, preobremenjene in
prisluhnili. To se v praksi odraža na vseh ravneh družbe. Pomembno je, da začnemo gojiti iskren, odprt, spoštljiv dialog brez zadržkov. Želim si, da bi upali izraziti svoje pomisleke, predsodke, strahove in čustva, da bi počutili svobodne doma, v delovnem okolju in širše. Če posameznik v skupnosti zmore to, skupnost zmore vse.
Anica Perpar
Logatec ima številne talente. Ko sem pred petinštiridesetimi leti prišla v to občino, sem v šolo v Gornji Logatec ali nazaj pešačila ob kraju ceste po makadamu, Logaški oktet pa je bil tedaj na vrhuncu pevskih uspehov in iz Ljubljane se je vozil režirat gledališke predstave gospod Mirko Zupančič, ki je med Logatčani našel imenitne igralce. Tudi danes v občini cveti ljubiteljska kultura, imamo pa tudi nekaj
projektov se lotevajo tudi učiteljice na podružničnih šolah v Žibršah in Hotedr-šici. Učiteljica in kolegica Bojana Levin-ger je duša Zelenih oblakov, ki ohranjajo poetično čutenje in spomin na tragičnega pesnika Andreja Žigona. Lani so me povabili v vrtec Kurirček na proslavo Dneva državnosti in bila sem očarana. Vzgojiteljice so z otroki ustvarile izjemno prisrčno domoljubno proslavo. Logaška knjižnica redno organizira raznovrstna predavanja, vsak lahko najde kaj zase. Glasbena šola ima odlične učitelje, o čemer se lahko prepričamo na koncertih njenih gojencev. Mislim, da je Občina Logatec doslej dobro in koristno delila sredstva vsem, ki obdelujejo določeno kulturno polje.
Želim si, da bi Logaška knjižnica imela več prostora za knjige in svoje dejavnosti, pa tudi nekaj prijetnih prostorov za nefor-
16
LOGAŠKE NOVICE - SEPTEMBER 2018 - ŠT. 9
V SREDIŠČU
malna druženja. Logatec je dobil dokaj novih prebivalcev, v trgovinah pa se ne da navezovati kulturnih stikov.
Pa še vprašanje za župana. Večkrat pešačim od Batičevega spomenika po cesti proti Mercatorju na polju in štejem ob poti postavljene svetilke. Na razdalji osemsto metrov jih je dvanajst, v Nazorjevi ulici pa ni niti ene in se zelo neprijetno počutim, ko hodim v temi z obiska pri kolegici. Zakaj Nazorjeva ulica ni osvetljena, poljska pot pa ima več kot polovico svetilk odveč?
Alojz Molk
Kaj že pričakujem od prihajajočih volitev? Na vsak način, da bo prihodnja občinska oblast prisluhnila potrebam kraja in ljudi tudi v Gorenjem Logatcu, da ne bo naš kraj še naprej odmiral zlasti na račun občinskega središča, ki je deležen nenehne pozornosti, ob očitnem zanemarjanju okoliških naselij. Morda bi za začetek najprej zagotovili parkirišče za potrebe osnove šole, da bi parkiranju ne prepuščali še naprej košarkarskega igrišča, ki je namenjeno zdravi športni rekreaciji. Pločnik od osnovne šole proti Gorenji vasi je nujno potreben, saj je pešačenje zlasti otrok in starejših pešcev spričo gostote tudi tovornega
prometa v stalni življenjski nevarnosti. Nujnost ne potrebuje posebnih dokazovanj, pač pa takojšnjo rešitev. Redno se nam praznijo poslovni prostori. Kako lepo, koristno in smotrno bi bilo, ko bi se v nekatere teh praznin naselil kak oddelek logaške Glasbene šole, kar bi otrokom pomembno približalo glasbeni pouk, starše pa razbremenilo prenekate-rih skrbi za pot otrok do Glasbene šole v občinskem središču.
Mari Loštrek Žižek
Poleg lokalnega prevoza bi bila v Rov-tah dobrodošla še kakšna dodatna linija.
Želim si tudi poostrenega nadzora hitrosti prometa skozi vas Rovte, tudi na vzporedni cesti. Veselilo bi me, če bi bila knjižnica odprta vsak dan in ne le dva dni v tednu. Nujna je takojšnja izgradnja kulturne dvorane v Logatcu
Karl Žejn
Precej županov, predsednikov občin sem preživel. Vsak se je po svoje trudil, da bi delal najboljše za ljudi. Spoštujem tudi sedanjega župana, dela, kolikor more. Vsem pač ni mogoče ustreči, saj je preveč različnih interesov, denarja za vse pa ni.
Vera Jereb
Berto Menard je župan, kot si ga lahko le želimo. Rad gre med ljudi, udeležuje se vseh prireditev, kamor ga povabijo. Pov-
sod širi dobro voljo in optimizem. Odkar je župan, je bilo že veliko narejenega, vsega pa tudi v osmih letih ni moč postoriti. Zato pričakujem, da bo naš župan še naslednja štiri leta.
Uredništvo
LOGAŠKE NOVICE - SEPTEMBER 2018 - ŠT. 9
17
IV SREDISCU
ZUPANI V ZGODOVINI LOGATCA
Po koncu tlačanske dobe so župani postali eni izmed najpomembnejših in najuglednejših oseb v kraju in so odločali o vseh ključnih stvareh. Za funkcijo župana so se potegovali najpomembnejši in najbogatejši krajani in tisti, ki so med ljudmi uživali največje zaupanje, so bili izvoljeni vedno znova.
Logatec je bil skozi zgodovino dolgo razdeljen na dve občini, vsako s svojim županom in odborniki, ki so vodili občino, in tudi s svojo politično opredelitvijo. Tako so v Gornjem Logatcu prevladovali liberalci v Dolnjem pa Slovenska ljudska stranka. Do združitve obeh občin je prišlo šele tik pred drugo svetovno vojno, in sicer na pobudo občine Gornji Logatec z namenom, da presekajo strankarske delitve iz preteklosti (J. Švajncer: Logatec v zgodovini).
Najpomembnejši župani
Osrednje mesto med logaškimi župani pripada Gabrielu Oblaku, ki je funkcijo opravljal od leta 1921 pa do 1945. Gabriel Oblak je bil rojen leta 1895 na Vrhniki, 1901. pa se je družina Oblak preselila v Logatec, kjer se je oče začel ukvarjati s cementarsko obrtjo, s katero se njegovi potomci ukvarjajo še danes. Ko je bil Gabriel Oblak star 26 let, je samostojno, nestrankarsko kandidiral za župana in bil izvoljen na funkcijo, ki jo je opravljal polnih 24 let. Pod njegovim županova-njem je Logatec doživel velik razvoj. Zgraditi je dal prvo elektrarno in poskrbel za začetek elektrifikacije v kraju. V času njegovega župa-novanja so zgradili most čez Logaščico na Brodu ter poskrbeli za urejenost rečnih bregov ter regulacijo pred poplavami. Zgraditi je dal tedanjo občinsko stavbo (danes stara občina) in kapelico na Brodu ter spomenik padlim v 1. svetovni vojni. Poskrbel pa je tudi za rekreacijo Logatčanov in na Brodu postavil prvi bazen, ki je bil ogrevan s solarno energijo. Bazen je deloval do leta 1970, nato pa dolga leta propadal, dokler ga niso podrli in na zemljišču zgradili hišo (Oblak, Vidmar: Iz družinskega arhiva). Po politični struji je pripadal SLS in bil v letih pred drugo svetovno vojno kot eden redkih Slovencev tudi poslanec v Beogradu. Kot poslanec je odklonil glasovanje za centralistično oblast Jugoslavije, saj se je zavedal, da bodo Slovenci s tem izgubili veliko avtonomnih pravic, kar pa ni povsem ugajalo tedanji jugoslovanski politiki. Pomembno vlogo je odigral tudi aprila 1941, ko je prebivalce Logatca obvaroval pred prihajajočim vojnim nasiljem. Med obstreljevanjem italijanske vojske se je v spremstvu znanca odpravil proti italijanskim položajem na Hrušici. Tam je italijansko poveljstvo prepričal, naj Logatcu prizanesejo, saj v kraju ni več jugoslovanske vojske in da vojaškega odpora ni pričakovati, za kar je jamčil tudi osebno. Italijanska vojska je prenehala z napadom in s tem prizanesla Logatcu za vojno razdejanje in civilne žrtve (Logaške novice, junij 2016).
V novejši zgodovini
Prva leta po vojni Logatca niso vodili župani, temveč predsedniki krajevnega ljudskega odbora, od leta 1955, ko je bila ustanovljena občina Logatec, pa predsedniki skupščine občin. Na prvih demokratičnih volitvah je bil za župana izvoljen lani preminuli Anton Silvester Antičevič, ki je občino vodil do decembra 1995. Sicer pa si je zaupanje Logatčanov pridobil predvsem kot dolgoletni uspešni direktor KLI-ja. Pod njegovim vodstvom je podjetje uspešno poslovalo. Sledil je kratek mandat Stanislava Brenčiča, ki je županoval dobri dve leti, nato pa deloval kot poslanec v državnem zboru. Leta 1998 je županovanje prevzel Janez Nagode, ki je to funkcijo opravljal do leta 2010. Z njim se je začela era infrastrukturnih projektov, s katero je nadaljeval tudi zdajšnji župan Berto Menard. V dobi zadnjih dveh županov je Logatec dobil boljše ceste, kanalizacijo, industrijske cone, športne dvorane, bazen in še bi lahko naštevali.
Logatec je imel skozi svojo bogato zgodovino tudi veliko število županov. O logaških županih pravzaprav ni veliko znanih dejstev, saj to področje še ni dovolj raziskano. Eden izmed županov, ki je dolga leta uspešno županoval v Dolnjem Logatcu, je bil Adolf Mulley. V anale Logatca se je zapisal kot najzaslužnejši, daje leta 1878 Dolnji Logatec dobil samostojno šolo, ki je dotlej delovala samo v Gornjem Logatcu (J. Švajncer: Logatec v zgodovini).
Ponovno se bližajo volitve, na katerih bomo lahko volili župana in svetnike, ki bodo prihodnja štiri leta vodili naše mesto. Upam pa, da bo prihodnja lokalna politika bolj usmerjena v zaščito ter trajno-stni razvoj in bo svoje odločitve sprejemala odgovorno ter z mislijo usmerjeno tudi v rodove, ki prihajajo.
Besedilo in foto: Nina Jerina
18
LOGAŠKE NOVICE - SEPTEMBER 2018 - ŠT. 9
KULTURA I
OSRČENJE ZELENEGA DOMA - Z LITERARNEGA VEČERA OB 15-LETNICI SMRTI PESNIKA ANDREJA ŽIGONA
Glasba in pesem se v življenju prepletata, pogosto gresta skupaj z roko v roki. Andreja Žigona so na njegovih poteh spremljali: kitara, fotoaparat, svinčnik, da je lahko mimogrede zapisal pesem, ki se mu je tisti hip utrnila, in veter. S posnetkom pesmi Boba Dylana Blowing in the wind se je tudi začel literarni večer, ki ga je nadaljeval kitarist, dolgoletni spremljevalec Zelenih oblakov, Mario Kurtjak.
Vse, ki so se v četrtek, 11. oktobra, zvečer prišli v Grajski park Vitez poklonit spominu na Andreja Žigona - Ale-lujo, je pozdravila Branka Novak, prva predsednica Literarnega društva Zeleni oblaki, ki so bili ustanovljeni leto dni po njegovi smrti, in uvodoma dejala: »Slovenci se ga spominjajo predvsem po dobrodelnosti, premalo pa ga poznamo
kot pesnika. Zato pa ga dobro pozna Anja Sedej, ki ga je predstavila v svojem diplomskem delu.«
Anja Sedej je poslušalcem med drugim razložila, kaj oziroma kdo vse je vplival na njegovo pesniško ustvarjanje in povedala, da je njegovo izjemnost prepoznala lokalna skupnost, saj sta zbirko Zeleni oblaki založili Občina Logatec in tovarna KLI. Takega mnenja je tudi njegov prijatelj in kritik Peter Kolšek, ki je pri Celovški Mohorjevi družbi posmrtno izdal zbirko Žigonovih pesmi Regratov venec. Krt v sedlu je druga zbirka, ki je izšla že po njegovi nesreči, v kateri se kaže dvojnost med trpljenjem in odrešil-nostjo v umetnosti. Žal njegova pesem še ni našla »mesta pod literarnim soncem«, kar pomeni, da so njegova dela potrebna še obširne poglobljene analize.
Sicer pa je Andrej Žigon nekoč dejal, da je napisal malo poezije, ker je pesem raje nenapisano doživel. Mi smo jo tisti večer doživljali dokaj intenzivno, saj so nam jo doživeto recitirali: Bojana Levinger, Vanda Lavrič, Barbara Bezek Rot, Jože Omerzu, Marcel Stefančič in Branko Simšič. Vmes smo poslušali posnetke recitacij Marka Mandiča in Poldeta Bibiča, ves čas pa je za glasbeno spremljavo skrbel virtuoz na kitari Mario Kurtjak. Scenaristično je večer oblikovala, izbrala posnetke in pesmi za branje ter večer vodila Branka Novak. Projekt je sofinancirala Občina Logatec.
Priporočam tudi obisk Knjižnice Logatec. Tam so poleg pisnega in slikovnega dela njegove zapuščine na ogled še nekateri osebni predmeti.
Besedilo in foto: Brane Pevec
LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2018 - ŠT. 11
19
KULTURA
MED LUŠTNIMI NEDELJSKIMI POPOLDNEVI
Do zadnjega stola in čez zasedena dvorana na vrhovski Podružnični osnovni šoli govori prav gotovo o tem, da si ljudje nedeljskih luštnih popol-dnevov želijo - popoldnevov veselja, radosti in ljubke sprostitve. Za vse to je na predzadnjo oktobrsko nedeljo poskrbela domiselna scenaristka, spretna režiserka, prijetno požvižgavajoča kitaristka in nasmejana zborovodja, iščoča novih pevskih izraznosti, Mihaela Kavčič.
Pri postavitvi letošnjega luštnega nedeljskega popoldneva so ji bili poleg »Notranjske«, sicer organizatorke teh prijaznih popoldnevov, v pomoč še ljudske pevke Trlce iz Ligojne, učenci vrhovske šole, Duo Žust in pravkar poročena Maja in Jože Gladek, ki sta dogajanje spremljala s pravcatim šarmom, ki ga s tako sproščeno neposrednostjo komaj zmorejo vse bolj nagneteni stand up-erji.
Obrtniški mešani pevski zbor »Notranjska« je poleg uvodne opogumljajoče pozdravne Dane-vove Pesmi in sklepnega Ježevega vodvila izpel spored ljudskega blaga v raznolikih priredbah. Mihaela pa je s pevci nakazala svojsko glasbeno impresivnost z zanimivimi izraznimi podtoni, ki so napovedovali obogateno pot zboru, ki ga je dolgo štiridesetletje s pevsko uveljavljenimi dosežki oblikoval njen oče Janez Gostiša, pomemben steber glasbenega žitja in bitja na Logaškem in na širšem Notranjskem. Skratka, zbor, ki gre zanesljivo naprej!
Trlice so v nekdanji praznični kostumografiji predmestnih žena prikazale neposredni način ohranjanja ljudskega petja, ki naj se reši pred pozabo. Njihov nastop je bil povsem prepričljiv. Duo Žust (harmonikar in pevec) sta z naro-dnozabavnimi vižami Fantov z vseh vetrov in Toneta Rusa vnesla v dogajanje nekaj tiste sproščenosti, ki je plesu najbližja (pevca bi morala peti prek ozvočenja!).
Učenci z Vrha - kolikor jih je Bog namenil tej generaciji od 1. do 4. razreda - pa so v svoji neposredni radoživosti nastopili z recitacijo, plesom in pesmijo, ki ji je dajala dodatno poigravajoči ritem Mihelina kitara ob umetelnem požvižgavanju. V otroških nastopih je ponudila svojo pomoč še učiteljica Špela Godeša ... Dogodek, vreden občudovanja. Pravzaprav smemo še zlasti občudovati organizatorje nedeljskih luštnih popoldnevov, ki jim ne zmanjka domiselnosti, sporočilnosti in luštnosti, za kar še posebej poskrbita zdaj že leto za letom duhovita napovedovalca Maja in Jože, ki sta bila še do lanske prireditve ona in on, po poročni koračnici pa sta postala eno.
In eno je sploh potrebno: veseliti se življenja, k čemur nam pomaga tudi »Notranjska« s svojo celovito prisotnostjo v našem življenju.
Marcel Štefančič
PRIJETEN SOBOTNI VEČER Z UPOKOJENKAMI
Letni koncert Ženskega pevskega zbora Društva invalidov in upokojencev Logatec. V goste so povabili sorodni zbor iz Pivke.
Kletni prostori Društva invalidov in upokojencev Logatec so se napolnili tisto soboto, 20. oktobra, predvsem z Logatčani, ki s svojo prisotnostjo že leta podpirajo delo in nastope Ženskega pevskega zbora Društva invalidov in upokojencev Logatec. Njihov neumorni dirigent Matija Logar vedno pripravi kako novost, čeprav imajo tudi svoj 'železni repertoar'. Lepo je bilo slišati, da so svoje članstvo povečali, kar se je poznalo tudi v jakosti prepevanja. Ženski zbor se udeležuje rednih nastopov po Logatcu in tudi okolici, letos pa so svoj letni koncert pripravili časovno zgodaj, kljub temu, da je jesen vedno polna domačega dela.
Skladbe, ki so jih zapeli, so bile večinoma slovenske narodne, vmes se je 'vrinila' dalmatinska Tiha noc. Matija Logar velikokrat pripravi lastno priredbo neke pesmi, ki jo pogreša v ženski partituri. In morda sta bili dve, ki ju je priredil tokrat, tudi najbolje izvedeni. Žene uživajo v podajanju, kar je opaziti pri vsaki skladbi, in Matija jim je tisti zagon,
ki drži ta ansambel skupaj. Veselo naprej, drage pevke!
Marcel Štefančič nas je spet presenetil z vodenjem pivškega Ženskega pevskega zbora Društva upokojencev Pivka. Tudi zanj velja, da zboru ponudi lastne priredbe in spet lahko rečemo, da sta bili ti dve 'njegovi' najbolje zapeti. Devet slovenskih skladb je zvenelo dovolj sveže in prisrčno, podobno tudi znamenita Larina pesem Mauricea Jarra, ki jo je tudi
priredil njihov pevovodja. Število pevk je bilo prav zgledno, zato je bil tudi zven zbora tehten in prepričljiv. Bili pa smo tudi prijetno presenečeni nad podatkom, da je Marcelovo razda-janje na Pivškem pripeljalo do imenovanja za častnega občana Občine Pivka. Čestitamo!
Pevski večer, ki nas je razvedril in prepričal. Kmalu čakamo novega!
Besedilo in foto: KRAS
20
LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2018 - ŠT. 11
KULTURA I
PEVCI SO NAM DOBROSRČNO PELI, GODCEV PA OD NIKODER
Prvo oktobrsko nedeljo smo s strokovno spremljevalko mag. Simono Močnik prisluhnili pevcem ljudskega petja v Jožefovi dvorani. Na regijskem srečanju pevcev in godcev osrednje regije Pevci nam pojejo, godci nam godejo 2018, ki ga je v Logatcu pripravil JSKD--občinske izpostave, se je zvrstilo šestero pevskih skupin, sestavljenih od 5 do 11 pevk in pevcev, ki so se najbolj vidno predstavile na območnih srečanjih.
Uvodoma je vse nastopajoče, organizatorje in obilno poslušalstvo pozdravil župan Berto Menard, prepričan, da se zaradi lepega, ki ga je obetalo to regijsko pevsko srečanje, tudi splača živeti.
Koncertni spored so načela Rovtarska dekleta, ki so pod vodstvom Terezije Bolčina z mehko niansiranimi nastavki in presenetljivo čisto intonacijo odpele beneško Oj, Božime, gorenjsko Marija in brodnik ter notranjsko (?) Sinoči je pela. Kakovostno so pevke pele blizu vrha med šesterico; na
vsak način so izpele mnogo več, kot zmore le veselje do petja.
Sproščeno in z zvočno raznotero izraznostjo so se predstavile Drumelce iz Ljubljane. Pod vodstvom Helene Urbančič so resnično dopa-dljivo predstavile pesmi: Veseli čas prihaja, Mamica mrtva leži in Marijo smo že vzeli.
Svojevrstno ubranost je pod vodstvom Olge Gruden predstavila Mlada zarja iz Ivančne Gorice. Skupina se je predstavila v mešanem sestavu in spevnem duetu; prav prijetno so odmevale: Oj, mamca, le povejte mi, Spavaj, spavaj, sinko mali in Sveti Janez.
Duet Helena in Primož - KUD Parazol - iz Ljubljane se je oglasil v lepo usklajenem in čistem dvoglasju v pesmih: Ena noč polna veselja, Pondelek v malin nesla in Rad bi videl, rad bi vedel. Solistični pogum z dramatičnimi vneski je pritegljivo izpela Marija Baraga iz Cerknice z notranjskimi motivi: Nad zemljo plu(l) je vesni dih, Slepec in Lastovke.
Pesemski del srečanja je sklenila ljubljanska pevska skupina Cintare, ki jih vodi Mira Nastran. Skupina, ki sta jo odlikovali zlasti polnost zvoka in čista dikcija, je poslušalstvu ponudila nadvse zanimivo štajersko Jaz sem Vodovnik Jurij, pa prav tako s štajerskega konca Ena ptička priletela ter prekmursko--porabsko Moram iti k moji kumi.
Kot gostja prireditve pa je občinstvu priple-sala Folklorna skupina KTD iz Hotedršice, ki nam je v koreografiji Žana Cimpermana s Spletom plesov z Notranjske. Žal pa nam ni bilo dano, da bi se srečali s pevcem Matejem Kržičem iz Cerknice in niti ne s pevkami Akademske skupine France Marolt iz Ljubljane.
Še posebej pa je poslušalstvo pogrešalo godce, ki naj bi po napovedih z naslovnice koncertnega lista tudi godli na regijskem srečanju, pa jih ni bilo od nikoder. Pa drugič več godčevske sreče.
Marcel Štefančič
ANDREJ ZIGON - ALELUJA - PETNAJST LET KASNEJE ... IN NAPREJ
Se vedno živi z nami samosvoj pesnik, iskalec novih izraznih možnosti, domiselnih, presunljivih, bravuroz-nih, drznih in vratolomnih pa tudi povsem naključnih metafor, pronicljiv fotograf, dobrotnik na šir odprtega srca, posebej za misijon Pedra Opeke na Madagaskarju, boem in božji klatež, kdaj pa kdaj sprt s svetom in s samim seboj.
Anja Sedej je 25. septembra v Knjižnici razkošno spregovorila o biti in delu Andreja Žigona (1952-2003), Logatčana iz »Zgornje Fovšije«, znanega po pozdravnih vzklikih Aleluja! (manj znanega Drejca-Epikurejca, ki je s tem psevdonimom namigoval na grškega filozofa Epikurja in na eno od njegovih načel: Ne moremo živeti v ugodju, ne da bi živeli modro, dobro in pravično! - dasiravno je bil Andrej po življenjskem slogu prej podoben Diogenu - op. pisca teh vrstic).
Andreju se je sicer natekla skromna življenjska zgodba z materjo in bratom; očeta (mornarja) naj bi videl le enkrat v življenju. Nabiranje zna-
nja se je začelo na Osnovni šoli Gornji Logatec - in ne na šoli Edvarda Kardelja - čeprav se je tega večera ta Kardeljeva šola navajala kar v četverih okolnostih(!). Ko se je gornjeloga-ška šola preimenovala po Kardelju, je Andrej že končal svoj visokošolski študij na filozofski fakulteti (smer slovenistika in anglistika). Med študijem je tudi zidaril, vmes pa modroval in ob betonskem mešalcu razpredal o Beethovnu. Učiteljeval je v Dutovljah in na Rakeku. Usodna prometna nesreča se je stekla z neodjenlji-vimi posledicami, s pretresljivimi nihanji med življenjem in smrtjo, ki so Andreja duševno prizadevala do trenutkov najtrših življenjskih disonanc, iz katerih si je pomagal do življenja in človekoljubja z bogoiskateljstvom. Ustvarjal pa je vse do svoje smrti 2003. z obiljem improvizacij, iskateljstva, raztresenih misli in recitacij svojih pesmi, ki jih je priložnostno uthjal tudi sredi pogovora, obložen s popotno torbo in fotografskim aparatom, s katerim je upodabljal vsestranskost življenja in še zlasti portrete posebnežev. Andrejeva pesniška iskanja so odmevala na radiu in televiziji. Njegov opus si lahko prebiramo v treh pesniških zbir-
kah: v prvencu iz leta 1971 Zeleni oblaki - po njih je naslovljeno tudi logaško literarno društvo, v drugi zbirki Krt v sedlu iz leta 1986 (v letu njegove upokojitve) ter v zbirki Regratov venec, v manifestu njegovega življenja; zbirka je posthumno izšla s spremno besedo Petra Kolška pri celovški Mohorjevi družbi 2004.
»Resnici na ljubo,« je bilo slišati iz Anjine živopisne pripovedi, »Andrejeve pesmi niso našle pravega mesta v slavi sonca, iskal je pot v svobodo, ki jo je najbolj slutil v svojih alelujah ... Treba je dodati, da je nenapisano poezijo doživljal bolj kot napisano,« je še dodala Sedejeva, odlična razlagalka Andrejevega žitja in bitja, še posebej njegovega pesniškega opusa, iz katerega se ponuja životvoren Andrejev slog, ki je samosvoj, svoboden, drzen, zbadljiv, zapleten, odrezav, slikovit, neposreden pa mestoma tudi silno abstrakten. Andrej Žigon - Aleluja se je s svojo poezijo zapisal med ostre opazovalce življenja z uporom zoper ničevost in narejenost tega sveta.
Marcel Štefančič
LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2018 - ŠT. 11
21
KULTURA
LOGATČANI FED HORSES NA IZŠTEKANIH 25
Osvojili so me na prvo poslušanje. Nagovorili so me z energijo, izjemnimi aranžmaji, mehkim, malo otožnim vokalom, polnim rockovskim zvokom ... Prepričana sem bila, da gre za tuj bend ... Ko sem preverila, kdo se skriva za komadi, ki so zbudili moje zanimanje, sem presenečena ugotovila, da gre za logaško rock zasedbo Fed Horses! Skupina osvaja odre po vsej Sloveniji, njihove skladbe odmevajo z radijskih postaj, videospoti nabirajo všečke .
Na glasbene lestvice so se člani skupine prebili s skladbo Down, ki je pri poznavalcih zbudila zanimanje, očarali so z glasbeno izvirnostjo in zvočno podobo, besedili .... Kdo pravzaprav so Fed Horses, ki so Logatec vpisali tudi na zemljevid slovenske popularne glasbe? So alternativna country skupina, ustanovljena leta 2013, ki s svojim ljudskim melosom, zanimivim pristopom h country glasbi in radijsko izpiljeno zvočno podobo osvaja občinstvo. Na koncertih preigravajo avtorske skladbe, ki na svojstven način koketirajo
s country glasbo, na katero lepijo vplive americane, indieja in popa. Izdali so kar nekaj singlov, letos pa kratkometražni EP Sinner, s katerim so žanrsko in konceptualno zaokrožili svoje delovanje. Skupino sestavljajo sami izjemni glasbeniki: Urša Mihevc (vokal), Jure Mihevc (kitara, produkcija), Rok Škrlj (bas), Timi Eler (bobni) ter kot gosta Danijel Bogataj (violina) in Mitja Kavčič (klaviature).
Glasbeno inventivnost in kreativnost skupine so prepoznali tudi glasbeni uredniki in kritiki. Skladbe Down, Sinner in Leaving so bile Popevke tedna na Valu 202, kjer je skupina gostovala pri Andreju Karoliju in prejela vabilo Jureta Longyke na Izštekanih 25, ekskluzivna koncerta, s katerima bo legendarna radijska oddaja Vala 202 proslavila 25-letnico. Koncerta (razprodana) bosta 4. in 5. decembra v Kinu Šiška, Fed Horses pa bodo nastopili skupaj z veterani Izštekanih, skupino Dan D in tremi zasedbami, ki v Izštekanih doslej še niso nastopile: Bordo, Čedahuči in Prismojeni profesorji bluesa.
Fed Horses so logaška skupina, ki je v slovenskem prostoru veliko bolj znana kot v Logatcu. Besedila v angleškem jeziku poslušalca mimogrede zavedejo, da misli, da gre za kakšno uspešno tujo skupino. Zato vam bomo člane zasedbe in glasbeno ustvarjalnost predstavili v daljšem pogovoru v naslednji številki Logaških novic. Slišite pa jih lahko na koncertu v Navigator Pubu, 24. novembra. To bo eksklu-zivni, edini koncert pred Izštekanimi 25, sicer "vštekan", saj "izštekano" presenečenje hranijo za nastop na velikem koncertu v Kinu Šiška.
Velikim glasbenim uspehom logaških skupin na področju umetniške glasbe (orkestrom in zborom ... ) se zdaj pridružuje tudi rock zasedba Fed Horses, skupina, ki ve, kaj v glasbi hoče in na vrhove popularne slovenske glasbe stopa z velikimi koraki in prepoznavno glasbeno podobo.
B. Novak Foto Anže Mihevc
22
LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2018 - ŠT. 11
KULTURA I
V OČETOVEM NAROČJU - PISMO SESTRI IN OČETU
V deželo je prišla jesen. Dnevi postajajo vse krajši in občutno hladnejši. Pospravljamo še zadnje plodove, zemljo pa, že dodobra razbremenjeno, prepuščamo počasnejšemu utripu življenja. Narava se tako počasi umirja in pripravlja na daljši počitek. Na regeneracijo. Umika se sama vase, v svojo tišino in spokojnost.
Tudi človek se, vitalno in trajno vpet v ta naravni ciklus bivanjskih naravnih procesov, čedalje bolj obrača k sebi, zre navzno -ter, vase, prisluškuje svoji notranji biti in koplje po globini zavestne in nezavedne realnosti. Vznikajo zatajevana čustva, pomisleki, dvomi, nemir in potlačene, zadušene, boleče vsebine, ki jih v hitrem vsakdanu tako zlahka prezremo. Zavest o minljivosti in občutje nemočne prepuš-čenosti naravnim silnicam vznemirja in budi občutljivost duha, krepi primarne strahove in tesnobo; misel na smrt, na
krhko ranljivost življenja postane še toliko bolj konkretna, vseprisotna, pričujoča.
Prihajajoči novembrski prazniki s svojo vsebino še dodatno potencirajo tovrstna občutja. Soočanja s samim sabo so težka in vsak išče svojo pot, se na svoj način rešuje, razrešuje, čisti. A za to si je treba vzeti čas, se brezkompromisno poglobiti vase in brezpogojno sprejeti neobhodno. Simon Istenič je storil prav to. Vzel si je čas in svojo bolečino zapisal, izpisal. Pokojni sestri Katarini in očetu Korlu je napisal pismo - v dokončno slovo. In ga v samozaložbi izdal v drobni knjižici s pomenljivim, večplastnim naslovom: V Očetovem naročju, ter poslal med ljudi; bil je izziv, izziv, kako preseči tuzemsko navezanost, preiti v posebno stanje duha, v sprejemanje in ponotranjenje, osmišljanje trpljenja in predano prepuščanje, popolno zaupanje življenju. Torej: premagati samega sebe. In jasno, bistvo vsega je: globoka vera. Na
O) OčO^rv f *
kateri vse stoji ali/in pade. Vera! In hvaležnost. Za izživeto, izpolnjeno poslanstvo.
Morda bodo iskrene besede sina in brata koga nagovorile, ga pomirile, opogumile, potolažile, ga navdale z upanjem in zaupanjem, ga spodbudile k razmišljanju, prevpraševanju ... Morda. Medtem pa sta sestra Katarina in oče Korl potolažena v zavetju toplega, varnega, ljubečega Očetovega naročja, od koder bdita nad svojimi ljubljenimi.
Marija Maja Gregorič
ARHITEKT JOŽE PLEČNIK NA LOGAŠKEM (7)
BLAGOSLOV SPOMENIKA ŽRTVAM SVETOVNE VOJNE 1914 - 1918
(DOLENJI LOGATEC, NEDELJA, 4. NOVEMBER 1928)
S pomočjo Matjaža Babiča in dr. Milana Trobiča sem prišel do dragocenih podatkov v zvezi z blagoslovom spomenika v svetovni vojni padlim Logatčanom in žrtvam. Članek neznanega avtorja napoveduje pietetni dogodek pri kapelici sv. Jožefa v Dolnjem Logatcu. Ta zapis demantira podatek v knjigi Logatec: črtice iz življenja kraja in obeh župnij (1990), kjer je na str. 144 pod fotografijo blagoslova spomenika napisan napačen podatek: Leto 1930. Odkritje spomenika žrtvam 1. svetovne vojne. Na hrbtni strani fotografije (ki pa ni izvirna) v župnišču D. Logatec piše celo (napačna) letnica 1927. Tako je tudi v knjigi Plečnikova Slovenija (Hrausky, Koželj, Prelovšek, 1997, str. 61) napačno: izvedba 1930.
-Jutro: dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko (03. 11. 1928, letnik 9, številka 259a). Str. 8. DOPISI
DOLENJI LOGATEC. V naši občini se bo blagoslovil v nedeljo, 4. t. m., dopoldne spomenik v svetovni vojni padlim Logatčanom in žrtvam. Spomenik je menda edini te vrste v Sloveniji. Je zamisel g. prof. Plečnika, a načrte je izdelal mladi njegov učenec g. Ciril Oblak, ki je med gradbo umrl, kakor se čita na plošči, vdelani v kapelici. Podaljšek kapelice, katero je dal sezidati pred leti. g. Lapuh, tvori okrog 7 m dolgo stebrišče in je pravi izraz Krasa in kraške vasi. Slog je čisto romanski. Le škoda, da stebri in vodnjak niso tudi iz kraškega kamna, kar bi naredilo gotovo celotnejši utis. Vse delo je kakor velika grobnica. Izražena misel je čisto verska, združena s pieteto do umrlih. Ker plošče niso izpostavljene vremenskim neprilikam, bodo trajne in še pravnuki sedanjih Logatčanov bodo čez 100 let čitali: Žrtvam svetovne vojne postavili občani Dolenjega Logatca.
http://www.dlib.si/stream/URN:NB-N:SI:DOC-6IHABGFP/3e34b2aa--827d-4982-b801-d8195d4a3794/PDF
Nov spomenik pa je buril duhove . Pavle Mihevc je v članku Arhitekt Plečnik in mi (Logaške novice, marec 2007, str. 8) navedel odlomek iz izvirnega rokopisa Franca Mihevca Spomini Logaškega vedeža:
»Gospod Oblak je bil kot župan poverjenik zidave pri kapelici padlim občanom občine Dolenji Logatec. Za ta spomenik padlim se je ugibalo dalj časa, kje in kako bi se napravilo kaj primernega za ta kraj, ali navsezadnje so prav slabo pogodili. Dotični takratni odbor je poklical iz Ljubljane nekega zvedenca (arhitekta Jožeta Plečnika, op. p.) in so ga imenovali za največjega strokovnjaka cele Evrope in njemu so potem zaupali, da naj on tukaj kaj umetnega
LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2018 - ŠT. 11
23
KULTURA
napravi, in res je on pogodil, da se naj postavi tam pred kapelico oni kozolec s 6 štanti, ki bo kazal starinsko lice, ki jo je prav slabo pogodil, in vsak, ki je to zidavo vgledal, mu ni dopadla, in ljudje so na splošno vsi godrnjali in rekli, da to ni nobeni stvari podobno, najmanj pa še za spomenik vojnopadlim. Kar se tiče podobe starinskega lica so pa tudi slabo zadeli. Nekdo se je izrazil, da če so mislili imeti starinsko lice, pa bi vsaj s slamo pokrili, ali bolje rečeno, da bi slamnato streho naredili. Ljudje so sploh želeli, da bi se ta stvar sama zase kje postavila in da bi bilo kej lepega in ne pa se je s tem še zraven kapelica pokvarila.« Tipkopis (po datiranem viru 4.4.1937), ki ga ima Knjižnica Logatec, je očitno samo povzetek »Spominov«, ki so nastajali med leti 1917 in 1937 (Podatek v: Vavken, Juša: Umetnostna nepremična dediščina v Logatcu, str. 73-84, Varstvo spomenikov XXVII, 1975. Rokopis je takrat hranila avtorjeva hči Marija Grom iz D. Logatca. http:// www.eheritage.si/vs/VSC_027_009_ HSDULUKSQLYSVQNWTVCTUVD-BBCNJPD.pdf ), saj je tam odlomek (citiran v septembrski št. 9 Logaških novic) o tem spomeniku drugačen in krajši. Zanimivo, da »logaški vedež« sploh ne navaja Cirila Oblaka. Očitno ni vedel, da je v resnici on avtor spomenika. Ali pa je vzrok drugje ... Janez Škrlj je
v članku Arhitekt Plečnik tudi v Logatcu (Kmečki glas, št. 30, 29. julij 1987, str. 11): »Tako kronist, ki se verjetno ni strinjal s takratno (politično naravnano) občinsko oblastjo.« . Natančen strokoven opis spomenika je v knjigi Upravna enota Logatec (2014) na str. 172 zapisala mag. Simona Kermavnar. V članku Litoželezna pitnika pred Pupissovo hišo v Gornjem Logatcu in pri nekdanji kapelici sv. Jožefa v Dolnjem Logatcu na spletnem portalu slovenskih občin MojaObčina.si Logatec (22. 10. 2018) je umetnostna zgodovinarka Kermavnerjeva tehtno, »brez dlake na jeziku« podala svojo oceno: »V neposredni bližini je bila leta 1922 v spomin na doberdobske žrtve postavljena kapelica sv. Jožefa, ki jo je v notranjščini in na zunanjščini poslikal najverjetneje vrhniški slikar Simon Ogrin. Da je bila freska tudi na zunanjščini, in sicer v atiki (zid nad pročeljem, da zakriva streho, op. p.), je mogoče razbrati s fotografij, na to namiguje tudi zapis Logaškega vedeža »zares lepa kapela in tudi s krasnim pročeljem. (...) Pred fasadni del je bila prizidana arkadna lopa, pri čemer je bila uničena freska na zatrepu, odstranjena je bila litoželezna ograja okoli kapelice in tudi litoželezni pitnik zraven. Ciril Oblak je sicer ostri poseg v obstoječe stanje skušal omiliti in ohraniti vsaj spomin nanj z načrtom za pitnik, tokrat
					
1				nT	1
m A ' ~4., i i- -i				VTFV 1	
¡Oj; fl	g „				
Ciril Oblak, Načrt spominskih plošč, stebra in pitnika AQVA SANA ....Vir: Arhiv MGML, Plečnikova hiša
kamnitim. Ta stoji danes pod arkadami kapele/spomenika padlim, kar glede na profano funkcijo pitnikov in pietetni status objekta dejansko učinkuje nekoliko bizarno. V tem kontekstu pravzaprav lažje razumemo zelo odklonilno razpoloženje nekaterih Logatčanov proti novogradnji.« »Logaški vedež« v svojih »Spominih« (4.4.1937) na str. 65: »(...) in so potem v letu 1928 postavili prednjo ono stavbo, ki je bolj podobna kacemu kozolcu kakor pa kaj tacemu, kar bi pristajalo za ta kraj in s tem se je lepa kapela popolnoma pokvarila. Nič ni pomagalo komu ugovarjati, pa je bilo konc.«
Sam dodajam, da se je očitno Ciril Oblak pri snovanju spomenika zgledoval po antični in renesančni arhitekturi (ki sta imeli vpliv na Plečnika). Pa tudi po arhitekturi (arkade in trebušasti stebri) mogočnejših logaških hiš (in ne kozolcev!), sezidanih po vplivu, ki je sem prihajal (z živahno prometno povezavo) iz mediteranskega okolja. Podobno meni J. Škrlj v članku Arhitekt Plečnik tudi v Logatcu (Kmečki glas, 29. 7. 1987, str. 11): »Značilni so notranjski stebri, natančno posneti po logaški arhitekturni dediščini. Take stebre lahko vidimo le še v starih kaščah, hlevih, skladiščih, obokanih vežah - to je upošteval pri načrtih tudi mojster Plečnik kot krajevno znamenitost.« Nemalo pa sem
24
LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2018 - ŠT. 11
KULTURA I
bil pred dnevi presenečen, ko sem na Oblakovem načrtu iskal napis na pitniku: NE POZABITE. Pri nekajkratni povečavi se je šele pojavil napis - ki pa je bil delno zbri -san, nečitljiv. Na izvirnem načrtu napisa NE POZABITE ni! Piše (po mojem videnju): AQVA SANA (po latinsko zdrava voda?) , tretja beseda je pa mogoče BEVI
(ital.). V smislu Pij zdravo vodo. Ob tem se mi zastavlja kup vprašanj, vsekakor pa se mi zdi napis NE POZABITE glede na namembnost spomenika primernejši. Pa tudi opominja Občino Logatec, naj za božjo voljo vsaj ob 100. obletnici konca 1. svetovne vojne in 90. letnici spomenika dokonča obnovo pitnika, na kar je že leta
2013 opozarjal takratni občinski svetnik in predsednik Turističnega društva Logatec, Matjaž Kurent (Logaške novice, št.5, 2013, str. 27-28 + načrt pitnika http://d2rpbd-10jy944s.cloudfront.net/IZB0R/L0GA-SKE%20N0VICE/2013/5.pdf).
Gvido Komar /se nadaljuje/
LITOZELEZNA PITNIKA PRED PUPPISOVO HIŠO V GORNJEM LOGATCU IN PRI NEKDANJI KAPELICI SV. JOŽEFA V DOLNJEM LOGATCU (1. DEL)
Logatec je dobil vodovodno napeljavo konec 19. stoletja. Kot je znano, je bil izvajalec del dunajsko podjetje Wagenführer; v zahvalo za naročilo je kraju poklonil lito-železni vodnjak z nimfo in svetilko na vrhu, ki še danes stoji na Čevicah, vendar zdaj brez lanterne. Izdelan je bil v slavni Salmovi livarni v Blanskem na Moravskem, takrat sicer že v lasti praške delniške družbe Akciova společnost strojirny/Maschinenbau-Aktiengesel-lschaft.
Pri križišču Cankarjeve ulice in Notranjske ceste so takrat postavili tudi lito-železen pitnik stebrnega tipa (nem. Brunnenständer, Druckständer) in neo-klasicističnih oblik. V neposredni bližini je bila leta 1922 v spomin na doberdob-ske žrtve postavljena kapelica sv. Jožefa, ki jo je v notranjščini in na zunanjščini najverjetneje poslikal vrhniški slikar Simon Ogrin. Da je bila freska tudi na zunanjščini, in sicer v atiki, je mogoče razbrati s fotografij, na to namiguje tudi zapis Logaškega vedeža »zares lepa kapela in tudi s krasnim pročeljem«.
Kot vidimo s fotografije, posnete približno takrat in objavljene v prispevku Gvida Komarja o spominski kapeli v letošnji septembrski številki Logaških novic, je bil pitnik podoben ali celo enak tistemu, ki še danes stoji pred Puppisovo hišo ob Tržaški cesti v Gornjem Logatcu. Tam ga je dal konec 19. stoletja postaviti tedanji gornjelogaški župan Karel Puppis in po besedah njegovega vnuka Zvoneta je bila njihova hiša poleg župnišča prva, ki je bila priključena na vodovodno napeljavo v zgornjem delu kraja.
Pitnik v Gornjem Logatcu je, kot rečeno, še danes na prvotnem mestu in v razmeroma dobrem stanju. Sestavljata ga gladek steber s kanelirano bazo, postavljen na visok osemkotni podstavek (katerega vsako stranico krasi v oval vstavljena rozeta, nad tem sta najprej kasetiran in nato širok profiliran pas), in zraven stoječ zbiralnik za vodo (nem. Brunnenstock, Brunnenschale) v obliki vaze na kaneliranem stebriču, ki se proti vrhu oži. Kapitel na stebru je kompo-zitnega tipa, tako da štiri volute izraščajo iz mesnatih akantovih listov, polja med njimi pa krasi na vsaki strani po en pahljačast suličast list; čisto na vrhu je krogla, t. i. artičoka. Steber je na sredini predeljen z obročkom, tu je nameščena z akantovimi listi okrašena pipa.
Pitnik v Dolnjem Logatcu pa ni imel take sreče in je lepšal prostor med župniščem, Cankarjevo ulico in Notranjsko cesto le dobri dve desetletji. Že 1926 se je župan Gabrijel Oblak odločil - in pri tem angažiral brata Cirila (1905-1928), študenta arhitekture na ljubljanski tehniki v okviru Plečnikovega seminarja - da se komaj postavljena kapelica sv. Jožefa preoblikuje v kapelo, posvečeno spominu na domačine, padle v 1. svetovni vojni. Pred fasadni del je bila prizidana arkadna lopa, pri čemer je bila uničena freska na zatrepu, odstranjena je bila litoželezna ograja okoli kapelice in tudi litoželezni pitnik. Ciril Oblak je sicer ostri poseg v obstoječe stanje skušal omiliti in ohraniti vsaj spomin nanj z načrtom za pitnik, tokrat kamnitim. Ta stoji danes pod arkadami kapele/spomenika padlim, kar glede na profano funkcijo pitnikov in pietetni status objekta dejansko učinkuje nekoliko bizarno.
V tem kontekstu pravzaprav lažje razumemo zelo odklonilno razpoloženje nekaterih Logatčanov proti novogradnji, (se
nadaljuje ... )
Besedilo in foto: Simona Kermavnar
-J ISüwsH^ii;
Gornji Logatec, litoželezni pitnik pred hišo Tržaška c. 97
LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2018 - ŠT. 11
25
POSLOVNE STRANI
ODMEVEN LOGAŠKI TEDEN OBRTI IN PODJETNIŠTVA
moža zbornice - predsednik OZS Branko Meh in predsednik OOZ Logatec Bogdan Oblak ter župan Občine Logatec Berto Menard. Ob Tržaški cesti je prijetno dišalo, saj so se obrtniki iz širše Notranjske regije pomerili v kuhanju golaža in ga brezplačno ponudili obiskovalcem. Logaška zbornica je letos na tednu obrti odprla pričakovani niz gostovanj regijskih območnih zbornic. Kot prva se je predstavila zbornica iz Sežane in poskrbela za kulinarični presežek večera. S tisočletno tradicijo so se predstavili kraški kamnoseki. Obiskovalci so bili tako deležni pokušine ročno rezanega pršuta, domačih sirov in štrukljev, z razkošjem okusov pa so jih še razvajali priznani kraški vinarji in pivovarji. Prijetno vzdušje na zborničnem vrtu je prepletala glasba ekspresivnega saksofonista Tomaža Nedoha.
Zahvaljujejo se sponzorjem tedna obrti in podjetništva: NLB, d.d., Delavski hranilnici, d.d., Občini Logatec, Komunalnemu podjetju Logatec, podjetju Pivk Electric, d.o.o., medijskemu sponzorju Novice Svet24 ter številnim drugim podpornikom, ki so omogočili izvedbo dogodkov.
Dejan Šraml Foto: Siniša Rančov, Dejan Šraml
Ker je promocija podjetništva in ustvarjalnosti med mladimi zelo pomembna, so za osnovnošolce izvedli malo šolo podjetništva. Popoldnevi so bili v znamenju podjetniških strokovnih seminarjev in usposabljanj o veščinah v prodaji in marketingu, pomenu blagovnih znamk, davčni in finančni optimizaciji, megatrendih v podjetništvu ...
Zbornica je na stežaj odprla svoja vrata z brezplačnimi podjetniškimi svetovanji in promocijo storitev za malo gospodarstvo ter njene točke SPOT Slovenska poslovna točka (poprej VEM), ki je za Logatec pomemben javni servis. Obrtniki so se tudi tokrat odzvali z družbeno odgovorno akcijo in eno najplemenitejših oblik pomoči sočloveku - krvodajalsko akcijo in jo letos še nadgradili s podporo in sodelovanjem na humanitarnem dogodku Športni svet - Dobrodelni Logatec, ki je v nedeljo s športnimi navdušenci preplavil IOC Zapolje.
Začetek oktobra je bil na Loga-	Vrhunec dogajanja pa je bil v petek, 5. okto-
škem v znamenju pestrega pod-	bra, popoldne. Zbornica je prvič na svojem
jetniškega dogajanja. Zbornica	velikem zelenem letnem vrtu pripravila
je namreč pripravila tradicionalni	sklepno družabno prireditev tedna obrti,
teden obrti in podjetništva s ciljem pro-	namenjeno sproščenemu druženju in izme-
mocije in krepitve logaške obrti, podje-	njavi dobrih praks med podjetniki. Privabila
tništva in turizma.	je 300 udeležencev, ki sta jih pozdravila prva
26
LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2018 - ŠT. 11
POSLOVNE STRANI
JAVNI RAZPIS: POMOČ ZA ZAGON DEJAVNOSTI ZA MLADE KMETE ZA LETO 2018
Z namenom izboljšanja starostne strukture nosilcev kmetijskih gospodarstev in izboljšanja njihove konkurenčnosti je objavljen javni razpis za nepovratna sredstva mladim kmetom za vzpostavitev kmetijskega gospodarstva in kmetijske dejavnosti.
Razdelitev sredstev po sklopih: 12.015.000 evrov za upravičence, ki so na prevzetem kmetijskem gospodarstvu vključeni v pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje iz naslova opravljanja kmetij-
ske dejavnosti ali v poslovnem načrtu tovrstno zavarovanje predvidevajo, za samostojne podjetnike posameznike in družbe z enim družbenikom; in 2.985.000 evrov za preostale upravičence. Vnos prijavnega obrazca v elektronski sistem in vložitev vloge na javni razpis poteka od 19. 11. 2018 do 15. 1. 2019. Dodatne informacije: INFO točka Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, tel: 01 580 77 92, e-na-slov: aktrp@gov.si, INFO točke KGZS.
Dejan Šraml

PROGRAM
RAZVOJA
PODEŽELJA
Republike Slovenije 2014-2020
COWORKING LOGATEC: PODJETNIŠKE PRILOŽNOSTI & MLADI
Vabljeni na podjetniško delavnico in razpravo z (mladimi) podjetniki v okviru vzpostavitve coworking prostora in inkubatorja, ki bo imel sedež na logaški zbornici in bo sledil osnovnemu cilju - spodbujanju in razvoju podjetništva. Vabljeni v torek, 20. 11. 2018, ob 16.30 na Območno obrtno-pod-jetniško zbornico Logatec (Tržaška c. 11).
I. del: Od podjetniške ideje do podjetniške priložnosti (16.30-18.00)
•	Ali je vsaka ideja tudi poslovna priložnost? Kako to izvemo?
•	Ali naj takoj pripravimo poslovni načrt oziroma poslovni model? Kako začeti?
•	Katera so orodja, ki nam pomagajo pri načrtovanju in začetku podjetniške poti?
Delavnico bo vodil redni profesor podjetništva dr. Mitja Ruzzier s Fakultete za management Univerze na Primorskem.
II. del: Imam dobro poslovno idejo! Kaj naj sedaj z njo? (18.00-19.15)
Okrogla miza z mladimi inovativnimi in uspešnimi logaškimi podjetniki, ki so se na pot podjetništva odpravili v zadnjem obdobju:
•	Rodolfo Di Giamberardino, RUDI kava, mikro pražarna kave
•	Rebeka Vegelj, Melon & Lime, ekološke podloge za jogo, ki so povezane z aplikacijo
•	Matic Treven, M Atelje, oblikovalec notranje opreme in industrijskega oblikovanja
Dodatne informacije in prijave (do 20. 11.): info@ooz-logatec.si, 051 651 538.
Srečanje se izvaja v okviru projekta Formica Cerkno-Idrija-Logatec, ki ga sofinancirajo Občina Cerkno, Občina Idrija, Občina Logatec, Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
OBVEZNO USPOSABLJANJE ZA VOZNIKE: KODA 95 ZA 2019
Redno usposabljanje voznikov po predpisanem programu za leto 2019, t.i. »koda EU 95« bo na Območni obrtno--podjetniški zbornici Logatec v soboto, 22. decembra 2018, ob 7. uri zjutraj. Šte-
vilo mest je omejeno, zato naj vozniki pohitijo s prijavo in že v letošnjem letu opravijo obveznost za leto 2019. Kotizacija: 35 evrov za člane OZS in njihove zaposlene; za zunanje pa 50 evrov. Pri-
javnica je objavljena na spletni strani ooz-logatec.si. Lahko jo tudi osebno izpolnijo na zbornici, kjer uredijo vse potrebno za prijavo. Vnaprejšnja prijava je obvezna.
LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2018 - ŠT. 11	27
MED NAMI
IZUMITELJ IZ ČLOVEKOLJUBJA: VSE JE NAREKOVALA NJEGOVA ODLOČITEV ZA POMOČ LJUDEM S TEŽAVAMI PRI HOJI
Marko Petkovšek, rojen 1970, diplomirani zdravstvenik, živi na Kalcah v domu, obda-nem z idiliko mirnega zelenega okolja. V logaškem Zdravstvenem domu mu je odmerjeno delo v patronaži in urgenci. In prav iz stalnih in neštetih obiskov oslabelih, zlasti gibalno omejenih bolnikov zaradi možganske kapi ali multipleks skleroze, se mu je vse bolj vsiljevala ideja, da bi takim bolnikom pomagal premagovati težave pri gibanju, jih navajati k samostojnosti.
Bolnika, ki je skoraj priklenjen na posteljo, je želel z ustreznimi pomagali varno dvigniti na noge, mu omogočiti varno hojo v prostoru in zunaj njega, varno sedanje k
mizi in spet varno pot do postelje ter sedanje nanjo.
Marko je zamisel o posebni napravi našel v hojci, ki jo je domiselno nadgradil. Na vgrajeni nosilni kovinski lok nad »hojco« je prek škrip-čevja pritrdil dvoje nateg, vpetih na sedežno in stezniško napravo, ki privzdignejo bolnika s postelje ali s stola, da obstoji in se potem lahko z vzravnano in varovano hojo ob minimalni pomoči spremljevalca-negovalca premika v poljubne smeri. Posebej gibljiv mehanizem na nosilnem loku omogoča bolniku tudi obračanje za 180° in sedanje na stol zaradi počitka ali tudi za kako opravilo pri mizi.
Uspešnost Markovega prototipa smo preverili pri bolnikih. Ob tem se je pokazalo,
da je uravnavanje in prilagajanje naprave posameznemu bolniku po višini in širini sila enostavno. Po nadaljnjih preizkusih bo možna nadgradnja naprave - namestitev elektronike ipd. Marko upa, da se bo kdo od bolnikov odločil za ponujeno napravo. V pričakovanju, da se bo ta ali oni bolnik odločil zanjo, bo moč - prek primernega proizvajalca serijske izdelave - ponuditi napravo na »trg«.
Marko si v svoji skromnosti ne obeta dobičkonosnosti, bolniki z gibalnimi omejitvami pa si lahko z njegovimi človekoljubnimi prizadevanji obetajo kakovostnejše življenje.
Besedilo in foto: Marcel Štefančič
28
LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2018 - ST. 11
MED NAMI
LOGATCANI NZOBANDOROVI NA FESTIVALU DRUŽIN V DUBLINU
Nzobandorovi so se letos poleti udeležili Svetovnega srečanja družin s papežem. »Naša družina je skupaj s p. Tomažem Mikušem in nadškofom Stanislavom Zoretom odšla na srečanje kot predstavnica Slovenije,« pojasnjujeta Katarina in Marko Nzobandora.
Prve tri dni je potekal pastoralni kongres (35.000 udeležencev), v soboto Festival družin (85.000 udeležencev) in v nedeljo maša s papežem (več kot 500.000 udeležencev). »Na pastoralnem kongresu je hkrati potekalo več delavnic in predavanj za odrasle ter program za najstnike in posebej program za družine z majhnimi otroki. Tega smo se v večini udeleževali, saj imava tri majhne otroke. Program za otroke je bil poln igre, plesa, pesmi, ustvarjalnih delavnic pa tudi pogovorov o zelo pomembnih življenjskih temah (smrt, življenje, obstoj Boga, občutenje Boga v lastnem življenju itd). Otroci so zelo radi sodelovali v teh pogovorih, saj so lahko svobodno izražali svoja videnja na svet in življenje. Vse pa je potekalo v sproščenem in veselem ozračju. Udeležila pa sva se tudi nekaj predavanj za odrasle,« pravita sogovornika in doda-
jata, da je bilo na Festivalu praznično vzdušje, pel je Andrea Bocceli, nastopila je plesna skupina Riverdance, poslušali so kratka pričevanja družin iz sveta o njihovih preizkušnjah in kako jih z Bogom rešujejo.
Papežev govor je bil jasen in globok: vsak dan si v družini recimo oprosti, hvala, prosim ... Govoril je o spoštovanju v družini, o veselju in praznovanju: »Dobro je praznovati, ker nas praznovanje dela bolj človeške in bolj kristjane.« Ta izjava po mnenju zakoncev Nzobandora kaže na bistvo krščanstva, to je, da si moramo vzeti čas za praznovanje, za veselje, saj je veselje zaščitni znak kristjana. Takrat se družimo in gradimo odnose. Prav preko veselega druženja, ko slavimo, praznujemo življenje in vse blagoslove, ki jih prejemamo, prenašamo otrokom vero v Jezusa. Nimamo razloga za žalost, če smo z Jezusom, ampak kot kristjani vsak dan praznujemo, slavimo in se Bogu zahvaljujemo. »Maša pa je bila zelo globoka, saj je papež začel prav s prošnjo za odpuščanje zaradi mnogih zlorab, ki so se zgodile v cerkvi. Kljub slabemu vremenu je bilo ozračje mirno in slavnostno,« se spominjata sogovornika.
Na vprašanje, po kakšnem ključu so bili izbrani, odgovarjata: »V življenju ni naključij, čeprav lahko takšen izbor deluje prav tako. V maju sva s strani Škofijskega urada za družino prejela klic, če bi bila pripravljena iti na to srečanje kot predstavnika slovenske delegacije. Povedala sva, da bi šla, a da bova, glede na to, da gre za srečanje družin, s seboj vzela otroke, da tudi oni doživijo veselje v pestrosti družin, ki vse skupaj slavijo Gospoda.« O vtisih pa: »V nekaj besedah je težko opisati . Za nas je bila udeležba res izjemna izkušnja. Srečali smo veliko čudovitih ljudi, s katerimi smo se povezali, z nekaterimi še vedno ostajamo v stiku. Doživeli smo veliko čisto konkretne ljubezni, da smo se počutili nekje v vzporednem vesolju in je bila vrnitev domov skoraj kot trd pristanek v realnost. Vemo pa, da moramo te odnose, ki smo jih gradili v Dublinu, sedaj živeti tu.«
Več o tem srečanju bodo Nzobandorovi spregovorili na pogovornem večeru, ki bo potekal 30. novembra 2018 ob 19.30 v Jožefovi dvorani v Logatcu. Vse bralce toplo vabimo na ta večer!
Blanka Markovič Kocen Foto: družinski arhiv
LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2018 - ŠT. 11
29
I MED NAMI
LORENA KUNC: »V AFRIKO SE BOM ŠE VRNILA!«
edno me je mikalo potovanje VV^/ južno od ekvatorja,« pravi rr ▼ Logatčanka Lorena Kunc, ki se je konec poletja vrnila iz Afrike, kjer je delala kot prostovoljka. »Poleg tega sem si želela del svojega življenja nameniti nesebičnemu nudenju pomoči ljudem, ki se znajdejo v taki ali drugačni stiski in s tem hkrati vrniti uslugo vsem, ki so tudi meni nemalokrat ponudili pomoč.« Odločitev za prostovoljno delo v Afriki je bila zato za Loreno zelo hitra in lahka.
Po izobrazbi diplomirano kemijsko inženirko poti že dlje časa poti vodijo v medicino, zato se je takoj odločila za delo v drugi največji državni bolnišnici v Gambiji. »Večji del zadolžitve je bilo delo v kliničnem laboratoriju, kjer sem izvajala biokemijske analize krvi, poleg tega sem opravila preko 200 HIV testov. Nekaj dni sem tudi preživela v operacijski dvorani, kjer sem spremljala operacije in na koncu opravljala HIV analize na Nacionalnem institutu za raziskave,« pojasnjuje Lorena. »Ob prihodu v bolnišnico so nas odprtih rok sprejeli vodje prav vseh oddelkov ter nam z navdušenjem razkazali bolnišnične prostore, vse od pediatrije in kirurgije do radiologije. Ob začetku ogleda pa so nas opozorili, da se prostori, medicinska oprema in način dela verjetno precej razlikujejo od našega. Kljub opozorilu je bil prvi dan dela za nekoga, ki je navajen reda, čistoče in neomejene količine medicinskih pripomočkov, precej šokanten,« se spominja sogovornica. Pacienti so si čakanje na pregled krajšali kar z ležanjem na dvoriščih pred klinikami, tisti bolj neučakani pa so se
najraje gnetli pred vhodi oddelkov. »Zaradi velike prostorske stiske ni nič nenavadnega, da na isti postelji rojevata dve ženski hkrati, v enem inkubatorju pa se stiskajo kar trije novorojenčki. V sobi za odvzem krvi je vedno nagnetenih več deset ljudi, zaradi česar je delo izjemno naporno in zahteva veliko potrpljenja. Pripetljajev, ko sem bila poškropljena s krvjo, tudi ni manjkalo.« Kot pripoveduje mlada Logatčanka, so bili prostovoljci v bolnici vsak dan soočeni z novimi izzivi, delo je bilo vedno zelo naporno, a razgibano, inženirske spretnosti, ki si jih je priborila v času študija, pa so prišle se kako prav.
Na vseh klinikah primanjkuje materiala, ki je pri nas samoumeven. Velikokrat zmanjka rokavic, na nobenem oddelku nimajo razkužila, rentgenske slike pa razvijajo kar ročno in jih nato sušijo na drevesih. Kivete za določevanje biokemijskih analiz krvi le splahnejo z vodo in nato ponovno uporabijo,
volumen za odvzem krvi pa ocenijo na 'palc', saj pipete že več mesecev niso bile umerjene. »Zaposleni si vsekakor zaslužijo veliko mero občudovanja, saj so kljub pomanjkanju kadra, osnovnega materiala in prostora sposobni opraviti dokaj kvalitetno delo,« pravi sogovornica. »Hvaležnost, ki so nam jo izkazovali zaposleni in pacienti, nam je polepšala še tako naporen dan.«
Odnos temnopoltih domačinov do belcev Lorena ocenjuje zelo pozitivno: »Kamorkoli smo mi (belci) odšli, so se za nami drli "toubab, toubab", kar pomeni belec, je pa to mišljeno kot kompliment, ne slabšalno. Prostovoljci smo živeli v Serekundi, turističnem mestu, in zanje smo bili le vreča denarja. Na vsak način so nam želeli prodati svoje stvari, nekateri so celo po več sto metrov hodili za nami in nas "nadlegovali". V bolnici pa so nas vsi zelo lepo sprejeli in z nekaterimi zaposlenimi še naprej nameravam ostati v stiku.« Šele ob obisku zelo oddaljenih malih vasic so spoznali prave Gambijce - izjemno srčne in hvaležne ljudi. Predvsem otroci so jih bili zelo veseli, saj so vedno imeli polno "mintijev" -sladkarij. »Vsekakor so me Gambijci naučili, kako biti zadovoljen in srečen z zelo malim. Najbolj pa se mi je vtisnilo v spomin, ko sem za nekaj dni dobila priložnost postati del njihove kirurške ekipe.« Lorena pravi, da jo zelo mika, da bi odšla na pripravništvo v Republiko Južna Afrika. O načrtih v Sloveniji pa: »Najprej do konca spisati in zagovarjati magistrsko nalogo, nato pa morda nadaljevati študij na interdisciplinarnem doktorskem študiju biomedicine.
Blanka Markovič Kocen Foto: osebni arhiv S. K.
30
LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2018 - ŠT. 11
MED NAMI
KS NAKLO ZAKLJUČUJE USPESEN MANDAT
Spoštovane krajanke in krajani, ob iztekajočem se mandatu sveta Krajevne skupnosti Naklo bi vam rad predstavil delo, ki smo ga opravili v zadnjih štirih letih. Svet KS Naklo je nastopil mandat v oktobru 2014 v sestavi Andrej Grom, predsednik KS Naklo, Matej Skvarča, podpredsednik, in člani Janez Ovsec, Matjaž Kete, Martina Pun -tar, Tjaša Krička in Anže Zorman.
Z občani smo na dveh sestankih spregovorili o modernizaciji Martinj Hriba in predstavitvi idejne zasnove novega dela pokopališča v Dolenjem Logatcu. Pripravili smo tudi sestanek vseh akterjev za nov reševalni center v Logatcu.
Predlagali smo pobude, ki so izpolnjene: ureditev komunalne in druge infrastrukture; pločniki - narejeni novi in popravila starih, prometne ureditve nekaterih ulic, vzdrževanje gozdnih cest, vzpostavitev optičnega omrežja, ureditev časovnega parkiranja pred občinsko zgradbo, priprava seznama za označevanje ulic, zgradb.
Na Martinj Hribu je bila na naš predlog postavljena nova avtobusna postaja, otroci pa so dobili nova igrala. Namestili smo AED napravo na avtobusnem postajališču Martinj Hrib v smeri proti Lazam. Izvaja se redno čiščenje cestnih jaškov. Nameščeni so smetnjaki okoli Sekirice, redno se urejajo sprehajalne poti okoli nje.
Zaradi vandalizma se redno izvaja opravljanje redarske službe na pokopališču. Delno se je uredilo makadamsko parkirišče pri pokopališču v Dolenjem Logatcu. Zgrajen je nadstrešek nad vhodom poslovilne vežice v Dolenjem Logatcu, obnovljen zid pri vhodu na pokopališče in železna pokopališka vrata. Nameščeno je oprijemalno držalo pri Mercatorju pod Naklom ter nova ograja od kapelice do stare pošte.
Komunalnemu podjetju Logatec smo predlagali izboljšanje dnevnega čiščenja snega na šolskih poteh. Prizadevali smo si za ohranitev Nujne medicinske pomoči v Logatcu, udeležili smo se vaje Civilne zaščite in se vključili v njen sistem.
na trgu pred cerkvijo sv. Nikolaja. Občini Logatec smo podali mnenje o gradnji novega Narodnega doma. Vsako leto smo sodelovali na Gregorjevem sejmu, kjer smo predstavili tudi mojstra Plečnika in izvedli anketi o delu krajevne skupnosti ter idejah krajanov. Izpostavili smo problem azilantov in migran-tov ter dosegli omejitev števila le-teh.
Na področju dediščine so se začela dela z obnavljanjem tunela pod Naklom. Osvetlil se je kip dr. Andreja Gosarja, obnovljeno je znamenje pri Šemonovem breznu, urejena kritina pri spominski kapeli padlim v 1. svetovni vojni. Odkupile so se stare fotografije feldbana, predlog pa je tudi odkup lokomotive. Obnavljajo se tudi druga razpela in znamenja v naši KS. Našli smo lokacijo arhiva KLI-ja. Organizirali in izvedli smo razstavo o Krimski jami. Z dr. Damjanom Prelov-škom, umetnostnim zgodovinarjem, smo organizirali pogovorni večer o Jožetu Plečniku. V programu LAS- ICRA smo predlagali ciljne skupine za sodelovanje.
Pripravili in izvedli smo dve čistilni akciji ter pogozdovali. Predlagali smo objekte za rekreacijo občanov, postavile so se fitnes naprave ob čistilni napravi.
Naš predlog, da se g. Marcelu Štefančiču podeli naziv častnega občana, je bil sprejet. Z donacijami smo pomagali društvom in ustanovam v Logatcu: Pevsko društvo Logatec, Društvo likovnikov Logatec, PGD Dolenji Logatec, Miklavžev vrtec, Klub študentov Logatec in ob izdaji monografije slikarja Franca Musca.
spominskih obeležij, odkup zgradbe Pumpen house, namestitev ogledala na stičišču Notranjske in Cankarjeve ceste za večjo varnost pri prehodu za pešce ter zapora v času pogrebov. Še vedno ostaja problem parkiranja pod Sekirico ob zimskih dogodkih. Potrdili smo projekt BL-67 z zadržkom. Pitnika k spominski kapeli 1. svetovne vojne še vedno ni. Velik problem je tudi hrup ob delovanju čistilne naprave. Dodatnih kontejnerjev za veje ne bo. Podatkov o zahtevi za revizijo naprav za zunanji fitnes nismo nikoli dobili. Na predlog o postavitvi spomenika ob nastanku naše države ni bilo posluha, KS Naklo še vedno nima oglasne deske. Pobuda za logaško kolesarsko transverzalo je naletela na gluha ušesa. Modelarsko-maketarski klub Logatec še vedno nima primernega mesta za spuščanje in letenje modelov. Predlagali smo, da občina v izogib parkiranju na okoliških gozdnih poteh uredi parkirišče blizu baze DARS. Avtobusne postaje v Dolenjem Logatcu ostajajo neurejene, problem je tudi neurejenost tržnice - infrastruktura, ki je zaživela. KS Naklo je na svoji seji od prisotnega župana in podžupana dobila zagotovilo, da bo občina za svoje potrebe s predkupno pravico odkupila stari občinski stavbi, vendar se to ni zgodilo.
Kot predsednik KS Naklo se vsem članom sveta KS zahvaljujem za učinkovito in dobro opravljeno delo, vsem krajankam in krajanom KS Naklo pa za vse podane predloge in pobude v tem mandatu.
Zahvaljujem se tudi tajnici Jelki Kožman za štiriletno požrtvovalno delo.
Poskrbeli smo za odstranitev jumbo plakata pri Narodnem domu ter oglasnega panoja
Neuresničene pobude in predlogi: ureditev množičnih grobišč, postavitev javnih
Andrej Grom, predsednik KS Naklo
LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2018 - ŠT. 11
31
Prvo oktobrsko nedeljo je pod okriljem časopisa Svet24, Radia Aktual in Občine Logatec v Centru varne vožnje Blagomix v Logatcu potekal največji športno-rekreativni dogodek z dobrodelno noto, s katerim smo zbirali sredstva za 38 družin z otroki s posebnimi potrebami in ter Društvo ledvičnih bolnikov Slovenije. Častni pokrovitelj dogodka Dobrodelni Logatec je bil logaški župan Berto Menard.
Številni rekreativci in tekaški navdušenci so se podali na pet-, deset- ali 21-kilome-trski tek po obrtni coni in Logatcu, kjer so jih spodbujali številni navijači, najmlajši
so se pomerili na 600-metrskem ciciteku, v organizaciji Tekaškega smučarskega kluba Logatec pa je v Zapolju potekala tudi rolkarska tekma pod okriljem poletnega pokala Smučarske Zveze Slovenije -SloSki.si.
Da v logaški občini vedno podpiramo dogodke, ki združujejo humanitarno noto, zdravje in dobrodelnost, so potrdile številne tekaške skupine, tako iz logaških društev kot tudi od drugod. Na cilju so tekmovalce poleg zvestih navijačev pričakale tudi mažoretke in godba na pihala.
Med domačimi društvi sta bili najštevilčnejši Tek je Lek in Triatlon klub Loga-
tec, opazno številčni pa so bili tudi tekači iz logaške obrtne zbornice.
Zmagovalci na najdaljši tekaški razdalji, prvih pet deklet (Simona Dolinar Majdič, Kristina Bele, Tjaša Žnidar, Blanka Mar-kovič Kocen, Andreja Comino) in prvih pet fantov (Rok Puhar, Bojan Cebin, Klemen Bojanc, Martin Pintar, Grega Dolinar), so si prislužili denarno nagrado iz 3.000 evrov težkega nagradnega sklada, ki so ga zagotovila podjetja iz Logatca - CGP Kolektor, Promitbenz, Projekt Nova Gorica, Obrtna Zbornica Logatec, Treven Gradnje, Tigrad, Format Storitve, Kolektor Koling, Artcom.
Blanka MarkovičKocen, Foto: arhiv TKL
JUTRANJA TELOVADBA "1000 GIBOV" PO METODI NIKOLAYA GRISHINA, DR. MED.
KDAJ? Od ponedeljka do petka od 8.00 do 8.30
KJE? Na prostem, pred vhodom v športno dvorano v Dolnjem Logatcu.
KAKO? Pod vodstvom voditeljev prostovoljcev na prijazen in neboleč način razgibamo vse dele telesa. Vaje so preproste in primerne za vsakogar.
KDO? Vsako jutro po celotni Sloveniji izvaja te vaje več kot 3000 oseb v 130 skupinah.
VABLJENI!
32
LOGAŠKE NOVICE - SEPTEMBER 2018 - ŠT. 9
ŠPORTI
KATJA ŠPORAR - MED ZNANOSTJO IN ŠPORTOM, MED SLOVENIJO IN NEMČIJO
Katja Šporar z Ravnika pri Hotedršici se je po zaključenem magistrskemu študiju biologije na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani odločila svojo akademsko pot nadaljevati. »Dva tedna po zagovoru magistrske naloge sem spakirala najpomembnejše stvari in se s svojim psom odpravila v Nemčijo, kjer trenutno opravljam doktorsko disertacijo na področju nevroznanosti,« je povedala bodoča znanstvenica in zavzeta tria-tlonka, ki je nastopila tudi na prvem slovenskem iron manu.
Preden je odšla na študij, je bila s svojim psom članica enote reševalnih psov Špor-tno-kinološkega društva Logatec, svoje delo pa sta s psom Jupijem nadaljevala tudi v Nemčiji. »Udeležila sva se tudi nekaj reševalskih akcij, nato pa je na žalost sledilo zelo naporno obdobje v laboratoriju, zato je odšel na daljše počitnice v Slovenijo k mojim staršem in z mojo mamo tudi uspešno nadaljeval reševalsko kariero. Ker pa se približujem koncu doktorata in sem manj časa v laboratoriju, se mi je septembra Jupi ponovno pridružil,« z navdušenjem pove sogovornica.
Po poškodbi kolena na kolo in v triatlon
Pred tremi leti si je Katja poškodovala koleno in kolesarjenje je bilo edini način, da je, kot pravi, lahko brez bolečin sprehodila Jupija in sebe. Nato so kolesarske ture postajale daljše in daljše . »Odločilen trenutek je bil, ko so mi nekega večera ukradli staro gorsko kolo Po nakupu novega hitrega kolesa me je kolesarjenje zasvojilo,« pripoveduje sogovornica. Kolegi so jo prepričali, da se prijavi na kolesarsko tekmo. »Že na prvi sem zmagala. Na drugi zopet stala na najvišji stopnički. Sledilo je še nekaj tekem z dobrimi rezultati ... Po nekaj mesecih me je sodelavec prepričal za vpis v lokalno triatlonsko društvo,« se Katja spominja svojega vstopa v triatlon. »Na prvem treningu plavanja sem skoraj umrla od napora, ampak bilo je tako fantastično, da sem hotela več in več. Poleg tega sem spoznala čudovite ljudi, med njimi tudi svojega partnerja.« Sledil je nakup cestnega kolesa in kmalu je tudi na cestno-kolesarskih tekmah dosegla
lepe rezultate. Posledično je uspela dobiti delno sponzorirano kronometrsko kolo, sledila pa so prva triatlonska tekmovanja.
Na Iron man 70.3 Slovenian Istria tekmovala za Slovenijo
Za half-ironman v Sloveniji je zadnjih pol leta trenirala od 10 do 20 ur tedensko. Pred tem je imela nekajmesečni odmor, saj si je konec maja 2017 zlomila medenico in ramo zaradi kolesarske nesreče. »Bilo je dolgo okrevanje in še vedno imam nekaj težav s tekom, predvsem zaradi poškodb, ki so sledile nesreči zaradi neravnovesij mišic v medenici. Sicer pa sem štirikrat na teden plavala, štirikrat kolesarila, trikrat tekla - poleg treninga moči in stabi-
lizacije. Ironman 70.3 Slovenian Istria je bila po Katjinih besedah izredno dobro organizirana tekma. Tekmovala je za Slovenijo, toda z nemškim klubom, in za las zgrešila stopničke.
Glede karierne poti si Katja ni postavila kakšnih velikih ciljev. »Aprila 2019 želim najprej uspešno dokončati doktorat, nato pa bom videla, kam naju bo s fantom peljala pot. Bi pa rada ostala v znanosti.« Športno pot je odločena nadaljevati in napredovati. Biti boljša in boljša, predvsem pa brez poškodb. Ter uživati vsak trenutek v tem športu.
Blanka Markovič Kocen Foto: osebni arhiv K. Š.
LOGAŠKE NOVICE - SEPTEMBER 2018 - ŠT. 9
33
SPORT
S ŠPORTNIM UTRINKOM KAKOVOSTNA VADBA TUDI V ROVTAH
Vse bolj se zavedamo, da nas gibanje varuje pred kopico novodobnih bolezni ali jih celo preprečuje. Jure Berzelak in Sara Bre-lih, mlada in zavzeta športna navdušenca, želita veselje do športa prenašati tudi na druge, predvsem na otroke in mladino.
Oba sta končala srednjo vzgojiteljsko šolo, kar je pri njunem delu dobrodošla izkušnja. Jure že deset let dela v vrtcu, tako da je vsakodnevno v stiku z najmlajšimi. Pred približno dvema letoma sta spoznala, da bi tak kraj, kot so Rovte, potreboval tudi kako dejavnost, ki bi hkrati razbremenila starše in poskrbela za zdrav psihični in telesni razvoj otrok. Tako je nastal Športni utrinek. Jure je tudi trener nogometa, sam sodeluje v slovenski futsal ligi kot igralec, Sara pa je predana plesu, plesno znanje prenaša na druge že od srednje šole dalje. Njuni poti sta se združili, kje drugje kot pri športu, na nogometnih tekmah. Skupaj sta si uredila družinsko gnezdece v Rovtah, kjer svoje športno navdušenje že prenašata na malega Matica. Pridno ju spremlja pri marsikateri njuni dejavnosti.
Ponudba športnih in gibalnih dejavnosti je zelo pestra. Športni utrinek ponuja: gibalne urice za najmlajše, plesne in plezalne urice, nogomet in ples za osnovnošolce, kjer plešejo hip hop, latino in pop, plezanje za nekoliko večje otroke, rola-nje, borilne veščine, v zadnjem času pa enkrat tedensko tudi funkcionalno vadbo za odrasle. Poleg ponujenih dejavnosti pa Jure in Sara organizirata aktivne poletne in zimske počitnice, ko se otroci lahko igrajo in razgibajo. Zaradi velikega zanimanja so letos poleti kar dvakrat organizirali aktivnosti, igre v bazenu in sprehode v naravi. Med zimskimi počitnicami so si letos privoščili plavanje v logaškem bazenu v Zapolju, kamor jih je peljal Oblakov lokalni prevoznik, in to celo zastonj.
Pri ponujenih športih so nepogrešljivi strokovno usposobljeni vaditelji. Nogomet vodi kar sam Jure, plezanje Tadej Marolt, ki mu pomaga tudi Jože Tušar, borilne veščine MMA - to je skupek borilnih veščin - vodi Mitja Močilar, sicer profesor biologije in kemije na Slomškovi OŠ na Vrhniki.
Glavno načelo njihovega treninga je učenje neagresivnih tehnik, poudarek je na moto-riki, gibanju, vzdržljivosti in moči. Pomočnik je Sebastjan Jurca. Ples poučuje Sara, ki s svojimi plesalci že trenira za predbožično plesno pravljico in kasneje v marcu za Šolski plesni festival. Če pa si kdo zaželi, Športni utrinek organizira tudi razna družabna srečanja in praznovanja rojstnih dni. Ob koncu sezone v juniju je srečanje za starše in otroke, kjer otroci dobijo medalje in majčke. Da je Športni utrinek res uspešen, povedo tudi številke, saj se je število sodelujočih povzpelo z začetnih 60 na preko 120. To je posledica dobrega, odgovornega in srčnega dela. Težave pri ter-minskem usklajevanju in prostorski stiski Sara in Jure rešujeta z nasmehom.
Ker je delo povezano tudi s stroški, sta še posebej hvaležna KS Rovte in pred-
sedniku Viktorju Trčku za dovoljenje za uporabo telovadnice, Blaž Treven je sponzor pri nakupu majic, Dejan Jenko poskrbi za želodčke ob obisku planinske koče, prevozništvo Oblak rado popelje naše otroke, v času počitniških dejavnosti pa v Zajelah pripravijo okusna kosila. Marko Logar otroke razveseli z ličnimi pokali in medaljami. Posebej gre zahvala staršem za njihovo zaupanje in občasno za kak primak-njen evro, ki ga Sara in Jure porabita za nakup rekvizitov. Gotovo je še kar nekaj takih, ki tako ali drugače prispevajo, da je Športni utrinek svetlo zasijal. Vsi skupaj z Juretom in Saro tvorijo kvaliteten in usklajen tim. Trud je poplačan z veselimi iskricami v otroških očeh ter z zadovoljnimi odzivi njihovih staršev.
Metka Bogataj Foto: osebni arhiv
34
LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2018 - ŠT. 11
ŠPORTI
ZAKAJ GIBATI?
Večini je dobro poznan rek ''zdaj pa moram nekaj storiti zase''. Za to obstaja več vzrokov in ciljev in ko so dovolj močni, je pravi čas, da začnemo. Poleg mamljivih obljub o neverjetni izgubi teže in idealni postavi, ki jo bomo imeli, če bomo gibali, je še veliko za zdravje in dobro počutje pomembnih stvari. Medtem ko prvo bolj pritegne mlajše, so starejši več pripravljeni narediti za svoje zdravje. V obeh primerih je treba poleg gibanja korenito spremeniti način življenja (za prvo predvsem prehranjevanja).
S tem, ko bomo privzeli gibanje za svojo redno obliko preživljanja prostega časa, si bomo nehote ustvarili krog podobno mislečih in tako brez prehudega stresa naredili eno od potrebnih sprememb v svojem življenjskem slogu. Mogoče nam bo na začetku redna vadba še neprijetna obveznost, ko nam bo postala stalnica in jo bomo potrebovali, pa se bodo začeli kazati tudi njeni pozitivni učinki na zdravje in počutje. S tem smo dosegli prvo korist rednega ukvarjanja z vadbo. Verjetno bo nov življenjski slog pomagal,
da bomo lažje naredili spremembo tudi v prehrani. Imeli bomo več pozitivne energije, večkrat bomo dobre volje in s tem prispevali še en delček v zakladnico našega zdravja.
S smiselno in pestro izbiro vadbe bomo naredili največ, kar lahko sami naredimo za svoje zdravje. (O tem več v naslednjem prispevku). Predvsem bomo uspešni v boju s kroničnimi boleznimi sodobnega časa. Primerna obremenitev bolje uravnava krvni sladkor danes in v starosti kot katero koli zdravilo, pa še stranskih učinkov nima. Primerna vzdržljivostna vadba bo odlično zdravilo za naše srce - umiril in okrepil se bo pulz v mirovanju in lažje bomo šli po stopnicah. Skupaj s primerno prehrano bomo pozitivno vplivali na pritisk v našem srčno-žilnem sistemu.
Vadba moči in gibljivosti bo poskrbela, da bomo imeli vedno manj težav z bolečinami v sklepih in mišicah brez čudežnih dodatkov. Postali bomo močnejši, in brez težav se bomo držali vzravnano in hodili z lahkotnim in tekočim korakom. Izginile bodo težave s prebavo, boljše bomo spali
vadba deluje tudi kot odličen antidepresiv. In še kaj bi se našlo.
No, seveda učinka ne bo po prvi vadbi, pomembna je vztrajnost in doslednost! Lahko se vadbe lotite sami, saj je izbor informacij in programov vadb neverjeten, vam pa toplo priporočam, da se priključite kakšni skupini z izkušenim vaditeljem. Bodite pozorni, kdo bo vaš trener in imejte v mislih pravilo treniranja, ki pravi, da morate za vsako enoto vadbe vedeti, zakaj ste danes naredili prav to. Precej neposre-čena je teorija večine skupinskih vadb, kjer je cilj, da se vadeče uniči in jih naslednji dan vse boli. Mogoče boste imeli res občutek, da ste dobro naložili svoj denar, vendar skoraj gotovo ne bo dolgoročnega učinka. Bolj se trudite dobiti vadbo, ki bo imela poudarek na preventivnih in gradil-nih vajah. S tem boste preprečili marsikatero poškodbo in težavo.
Pripravil tekaški trener ŠD Tek je lek Miro Petrovec
»Ne čakajte, da se bo nekaj premaknilo -pojdite in premaknite.«
LOGAŠKE NOVICE - SEPTEMBER 2018 - ŠT. 9
35
ŠPORT/VAŠA POŠTA
MNOŽIČNI TEK OTROK
Otroci in vzgojiteljice vseh oddelkov iz Centralne enote vrtca Kurirček so se v sredo, 19. septembra, dopoldne zbrali na stadionu pred Športno dvorano. Pridružili smo se množičnemu teku otrok »Začni mlad, tekmuj pošteno« pod okriljem Atletske zveze Slovenije.
Pred tekom so se otroci športno ogreli in se z navdušenjem podali na start. Vsi otroci so pretekli cel krog, nato pa prijateljsko navijali za druge vrstnike. Vzdušje je bilo nepozabno!
Vzgojiteljice iz Centralnega vrtca
KLOVNI RDEČI NOSKI MED LOGAŠKIMI STAROSTNIKI

Konec septembra so nas v Domu Marije in Marte v dopoldanskem času obiskali res posebni gostje: klovni Rdeči noski. Svoje poslanstvo so na spletni strani opisali takole: »Bolnišnični klovni so profesionalni umetniki, posebej usposobljeni za delo v bolnišnici. Njihova naloga je preko različnih umetniških veščin, kot so glasba, petje, čaranje in improvizacija, v bolnišnični vsakdan prinašati življenjsko energijo in pogum in s tem pozitivno vplivati na bolnišnično atmosfero in posledično na otrokovo biva-
nje v bolnišnici.« Zelo radi pa obiščejo tudi druge ustanove, kot je na primer dom starejših. Naši stanovalci so se jih zelo razveselili in njihov nastop ocenili takole:
MARIJA RUPNIK: Ja, sem jih videla, sodelovala in dobila rdeč nosek. Kar se tiče noskov, so bili odlični, največ so peli. Prav toplo je bilo. Smešno je bilo, ker je imel klovn hišnik raztrgane »gate« in so otroci začeli vpiti: »Glej jih, roza gate!« Vsi smo najprej malo dremali, potem smo se pa kar razživeli.
KAROL ŠINKOVEC: Ja, sem dobil nosek, pa sem ga potem enemu fantku dal, ki ga ni imel. Kar znajo, kar znajo!
IVANKA SUHADOLC: Lepi sta bili, ko sta peli, sem tudi jaz zraven pela in plesala. In zagotovo sem se tudi jaz nasmejala, ker sta bili tako »naštimani«. Pa še nosove sta nam nataknili.
KAROLINA DRAGA ŽIGON: Zapela je. Meni je bilo vseeno, jih pa spoštujem, da so pokazali dobro voljo. Ona je igrala, on je pa noske delil.
VIKTORIJA ŠEMRL REJEC: Sem pomagala peti. Aja, klovn je bil to, je imel rdeč nos, ga je tudi meni dal. Poglejte, ga imam še vedno v žepu.
MIHAELA IN JOŽE KOBAL: Sva se nasmejala, je bilo res smešno in lepo. Se še kar sme-jiva, ko se spomniva. Sva tudi noske dobila.
IVANA ČUDEN IN ALENKA BAJŽELJ: Bilo je fletno in zelo lepo. Je pozitivno in lepa spodbuda, da pozitivno misliš. Če bi si jaz dala nosek na nos, pa bi me Ivanka videla: saj ne bi mogla jokati!
FRANČIŠKA ŽIGON: Fajn je bilo, oba sta bila fajn, še slikala sva se skup.
MARIJA ŽERJAL: Hišnik Jože je bil navihan.
FRANČIŠKA DEBEVEC: Danes je bilo v domu resnično veselje, petje in smeh, kot sem ga doživljala nekoč v otroštvu doma. Zares veselo!
Res, lepo je bilo videti nasmehe na obrazih vseh, še posebej pa tistih stanovalcev, ki se ne smejijo velikokrat. Tudi tisti, ki nikoli ne pojejo, so tokrat peli. Klovni so se vsakemu približali, za vsakega so si vzeli čas in k vsakemu pristopili na svojstven način: pri nekaterih veselo in razigrano, pri drugih pa umirjeno in nežno. Najbolj pa so nas razveselili z besedami, »naj jih kar še kdaj pokličemo«. In tega se bomo tudi držali.
Tjaša
36
LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2018 - ŠT. 11
ZAHVALE
ZAHVALA
Prosim mati te, narava, naj se ptice vrnejo. Če meni več ne bodo pele, drugim spet naj pojejo.
ANA KORENČ Ob boleči izgubi mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim prijateljem in znancem za vso pomoč, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Hvala, ker ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu župniku Janezu Komparetu za lepo opravljen obred, domu Marije in Marte, Komunali Logatec in pevcem.
Vsi njeni
ZAHVALA
ANTON LAZAR (8. 6. 1938 - 18. 9. 2018) Ob nenadni izgubi moža, ata in starega ata se iskreno zahvaljujemo g. župniku za opravljeni poslovilni obred. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za besede sočutja, darovano cvetje, sveče in sv. maše ter za to, da ste ga pospremili na zadnjo pot.
Zahvala cvetličarni Anja za organizacijo lepega pogrebnega obreda ter pevcem in pogrebnikom.
Vsi njegovi
NAPOVED DOGODKOV
Četrtek, 15. novembra 2018, avla Upravnega centra Logatec,
Svetloba življenja, okrašene sveče za vse življenjske priložnosti, dopolnjene z drobnimi okrasnimi predmeti. Razstava članic Društva Univerza za tretje življenjsko obdobje Logatec bo na ogled do 3. januarja 2019.
Organizacija in info.: JSKD Logatec in UTŽO Logatec, info: T 01 7591 740, E: oi.logatec@jskd.si, www.jskd.si
Ponedeljek, 19. novembra, ob 19.30, Knjižnica Logatec,
literarni večer 10. Besedna dotikanja, posvečen stoti obletnici smrti Ivana Cankarja. Predstavili se bodo udeleženci literarne delavnice s slovenskim pesnikom, pisateljem, prevajalcem, glasbenikom in publicistom Matejem Krajncem. Besedila bodo prebirali Ana Balantič, Vladimir Kržišnik in Jože Omerzu, člani logaškega Literarnega društva Zeleni oblaki, Rozka Saje - Rozi in Milan Žniderič, udeleženca Literarne šole JSKD na Vrhniki ter Roža M. Pečnik Kertl. Matej Krajnc bo nastopil z uglasbeno poezijo, dogodek pa se bo odvijal v okviru slovenskega tedna splošnih knjižnic - Moja knjižnica praznuje. Organizacija in info.: JSKD Logatec in Knjižnica Logatec, T 01 7591 740, E: oi.logatec@jskd.si, www.jskd.si, Knjižnica T: (01) 7541 722 W: http://www.log.sik.si/
Petek, 30. novembra, Steklena galerija Logatec,
Enajsta šola danes, razstava izbranih otroških likovnih del bo na ogled do zaključne prireditve, 11. decembra. Učenci logaških osnovnih šol so ob razpisu JSKD Logatec, ustvarjali na temo Cankarjevih črtic.
Organizacija in info: JSKD OI Logatec, T 01 7591 740, E: oi.loga-tec@jskd.si, www.jskd.si
11. decembra, ob 18.00, Steklena galerija Logatec,
zaključna prireditev literarno-likovnega natečaja - Enajsta šola danes. Ob zaključku likovne razstave bomo predstavili zbornik in rezultate natečaja. Nagrajeni mladi literati bodo prebirali odlomke svojih del, sodelujoči likovniki, literati in njihovi mentorji pa bodo prejeli nagrade in priznanja. Urnik ogleda - v času obratovanja Športne dvorane.
Organizacija in info: JSKD OI Logatec, T 01 7591 740, E: oi.loga-tec@jskd.si, www.jskd.si
Torek, 20. 11., in torek, 4. 12. 2018, ob 16.30 v župnijski učilnici,
Dišeča ustvarjalnica domačih mil ter preprostih dišečih prese-nečenj.Potrebna predhodna prijava na: disecaustvarjalnica@ gmail.comOrganizacija in info: Društvo Mladinski center sv. Nikolaja Logatec.
LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2018 - ŠT. 11
37
KRIŽANKA
FOTO: BLANKA MARKOVIČ KOCEN
SLOV. PESNIK IN ŠKOF (ANTON MARTIN)
VRATO-VINA
ČLOVEK V STAROSTI
DELAVEC, KI STRUŽI LES
LEDVICA (REDKO)
ANG. REŽISER (DAVID)
ŠPELA KUCLER
SLADKO VINO S SICILIJE
SL. MOTO-KROSIST (MATEVŽ)
NAVADNI SLEZ
ŠPELA LOKAR
IVAN LOTRIČ
IVERNA PLOŠČA
HČI, BREZ BRATOV IN SESTER
SLOV. BALETNA PLESALKA (MARTA)
NEMŠKI BAKROREZEC (LUKAS)
LEKCIJA VISOKE ŠOLE JAHANJA
AVTOR: MARKO DREŠČEK
TRG V ANGLEŠKIH MESTIH
ZELO DALJNA PRETEKLOST
PRITOK DONAVE V NEMČIJI
PREMIK NAVZGOR
ANG. IGR. (CHARLES)
LATINSKI
IZRAZ ZA JAVOR
RUDNIK
RADIJSKA NAPOVEDOVALKA
MANJŠA SLADKOVODNA RIBA
HRVAŠKI PISATELJ (MIROSLAV)
SKRAJNI, ZUNANJI
DEL KROŽNIKA
ŠTEFAN VEVAR
PRISILNO DELO
SLOV. ATLETINJA (ANJA)
KRONIKA, LETOPIS
OKRAS DEKLIČINE GLAVE
ROPARSKA RIBA
EDGAR DEGAS
NAŠA PEVKA
KUHINJSKI ME-ŠALNIK
RAČUNALNIŠKI POMNILNIK
ZDRAVILO
PROTI MALARIJI
LIKOVNA UMETNOST
JANEZ ERŽEN
PRITOK KAMNIŠKE BISTRICE
HELIKOPTER (KNJIŽNO)
PETRA KERČMAR
UČINKOVITO SREDSTVO ZA USPEH
OGRADA
ZA SVINJE
PRIMORSKI SVALJEK
REDKO ŽENSKO IME
ŠVICARSKI SLIKAR (ALBERT)
PREBIVALCI LAOSA
PLAČA (STAR.)
TON D, ZVIŠAN ZA POLTON
RTV DELAV KA TODO-ROVSKI
JAN NOVAK
SEVEROZAHOD
DUŠAN SEMOLIČ
ORGANIZA CIJA ZN ZA KULTURO IN ZNANOST
VROČA HRENOVKA V ŠTRUČKI
JUNAK DŽUNGLE V FILMIH
ZVEZNA DRŽAVA V ZDA (ORIG.)
38	LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2018 - ŠT. 11
ADORAMUS Z ZLATIM ODLICJEM IZ ČRNE GORE
Mešani pevski zbor Adoramus je na Mednarodnem zborovskem festivalu v Črni gori osvojil prvo nagrado v kategoriji odraslih pevskih zborov, navdušil žirijo in prejel izvrstnih zlatih 98 točk. Tekmovalno žirijo je prepričal z raznolikim repertoarjem, čistim zvokom, jasno intonacijo in izjemno energijo pevcev.
Po odličnem nastopu na 25. tekmovanju slovenskih pevskih zborov Naša pesem aprila letos, na katerem je Adoramus prejel srebrno plaketo (doseženih odličnih 87,7 točk, kar je do zdaj najvišje število točk na tem prestižnem zborovskem tekmovanju), se je zbor med 5. in 7. oktobrom udeležil še IV mednarodnega zborovskega tekmovanja v Črni gori (Herceg Novi). Na tekmovanju je sodelovalo deset zborov iz Rusije, Srbije, Ukrajine, Črne gore, slovenske barve pa je pod vodstvom dirigenta Marjana Grdadol-nika zastopal logaški Adoramus.
Logaški pevci so najprej nastopili na otvoritvenem koncertu festivala in občinstvo navdušili s skladbama Pa se sliš' (K. Pahor) ter Laudate Dominum (Marjan Grdadolnik). Naslednji dan so v tekmovalnem delu predstavili program, ki mu je nekaj dni pred tekmovanjem prisluhnilo tudi domače občinstvo v cerkvi sv. Nikolaja. Tako kot slednjega so navdušili tudi mednarodno žirijo, ki so jo sestavljali predstavniki iz Srbije, Bosne in Hercegovine ter Črne gore.
98 točk in zlato priznanje
Skrbno izbran program iz različnih časovnih obdobij (G. Palestrina - Sicut cervus, F. Mendelsshon: Richte mich Gott, T. Kverno: Ave Maris Stella, S. Vovk: Ta na solbici), dovršen nastop, pevci, ki dihajo kot eno, povezanost zbora, energija in žar v očeh pevcev, so zboru prinesli kar 98 točk ter s tem zlato priznanje.
Poleg tekmovalnega programa so pevci sodelovali pri bogoslužju v kotorski škofiji, se srečali s tamkajšnjim škofom mons. Ilijo Janjicem, ki je zboru razkazal najznamenitejše cerkvene objekte v mestu. Pevci so si na poti na tekmovanje in domov ogledali še Ston, Kotor, Lovcen, Budvo ter druge kraje, za vse pa je bilo najlepše presenečenje obiranje mandarin v dolini Neretve, vožnja z ladjico ter prepevanje znanih melodij na njej.
Pevci so si bili po prihodu domov enotni: to je bilo še čudovito pevsko tekmovanje, na katerem poleg petja ni manjkalo plesa, spoznavanja znamenitosti, odlične družbe ter edinstvene energije, ki jih je še bolj povezala med seboj. Logatec in slovenski zborovski prostor sta tako bogatejša še za eno žlahtno odličje, ki zboru daje še večji zanos za nadaljnje delo in projekte v prihodnosti.
Mihaela Leskovec Foto: Klara Kunc
LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2018 - ŠT. 11
39
laUUi akctpk* it«u IAX t Cl!|nn
II»,!. h«l.ttSO*»i lPS?flOMttP3?OaM|f »iNP»iM»nu<
LAS
■CLjt*
V»
PRAZNIČNA TRŽNICA
Vljudno vabljeni na praznično logaško tržnico, ki bo v soboto, 1. decembra 2018, od 8.00 dalje. Poleg obstoječe ponudbe lokalno pridelane hrane boste lahko kupili priložnostna darila za prihajajoče praznike.
Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni azvoj.
VABILO NA
5. TRADICIONALNO KATRINO PRAZNIČNO TRŽNICO
v soboto, 8.12. 2018 od 10. do 17. ure
V
v prostorih OS 8 talcev.
VABILO
Vabimo vas na Novoletno tržnico, ki bo v petek, 30. 11.2018, od 17. do 19. ure v OŠ Tabor Logatec. Na Novoletni tržnici bomo s knjigo potovali po Sloveniji. Ogledali si boste lahko kulturni program, izbrali izdelke, narejene izpod rok naših učencev in preizkusili srečo
na srečelovu. Organizirana bo delavnica uporabe defibrilatorja. Poskrbljeno bo tudi za lačne želodčke Prireditev je dobrodelna, saj bomo zbrana sredstva namenili za naš šolski sklad. Vabljeni!
Učenci in zaposleni OS Tabor Logatec Prireditev se fotografira in snema.