FIMEX računalniška in liirotkhmčna oprema Prodajni salon pri hotelu Paka v Velenju, tel.852-465, fax.856-913. Zgornja Savinjska dolina g k iog s 11 s iiiiiiii« mmmitmMstmmummmm Dokončno pet novih občin Državni zbor ni upošteval nobenega od ugovorov in ustavnih sporov posameznih krajev glede novih občin. Tako bo na po-drolju sedanje občine Moziije pet novih občin: Luče (Solčava ni uspela z ustavnim sporom za samostojno občino), Ljubno, Gornji Grad z Novo Štifto in Bočno, Nazarje (naselji Dobrovlje in Prihova, ki sta bili na nazarskem referendumskem območju in sta glasovali za občino Nazaije z ustavnim sporom nista uspeli) in občina Moziije s KS Rečica ob Savinji. ■ «........................................ Predsednik ima certifikat še doma Gost letošnjega 5. Festivala lokalnih radijskih postaj Slovence, članic združenja, ki je potekal v Celju od 26. do 28. oktobra, je bil predsednik Republike Slovenije Milan Kučan. Pogovor z njim so v četrtek, 27. oktobra, neposredno prenašale vse lokalne radijske postaje v Sloveniji, članice združenja. Tako so s svojimi vprašanji lahko sodelovali tudi poslušalci četrte mreže. Pogovor se je vrtel okoli aktualnih političnih dogajanj v Sloveniji, predvsem lokalne samouprave, lastninjenja in odnosov s sosedi. "Lastninska transformacija je ključna pri preobrazbi za katero se je Slovenija odločila. Zdaj, ko je zakon o tem sprejet, je smiselno govoriti le še o tem, ali postopki lastninjenja tečejo v skladu z zakonom ali ne," je v zvezi z lastninjenjem dejal Milan Kučan. Na posebno vprašanje voditelja pogovora, kam je predsednik države vložil certifikat, to pa najbrž zanima marsikoga, je predsednik odgovoril: "Tej radovednosti ne morem zadostiti. Iz preprostega razloga, ker so certifikati še doma." V zvezi z odnosi s sosedi, vprašanj s tega področja pa je bilo kar nekaj, je Milan Kučan ponovil stališče: Slovenija je življenjsko zainteresirana za to, da so njeni odnosi s sosedi dobri. ■ mkp v v Vesna Žerjav iz Šmartnega ob Paki "Starši si ne vzamejo časa!" "Tr'šica, tr'šica," žvrgolijo okoli nje otroci v vrtcu, doma njeni trije nadebudneži pa: "Mama, mama." A Vesne Žerjav to ne moti. "Praktično sem že vse »ivljenje povezana z otroki. Očitno mi je vila tojcnica to položila v zibelko. 22 let sem že vzgojiteljica v Šmartnem ob Paki, 18 let predsednica šmarškega društva prijateljev mladine. Tako dolgo vztrajanje ima svoje vzvode v veselju, ki ga do dela z otroki imam. Ni mi težko žrtvovati prostega časa zanje." Njeno življenje je prav zaradi te dejavnosti bolj pestro in razgibano, notranje bogato. Vesna pravi, da so otroci danes drugačni, kot so bili. 'Veliko idej in drugega od njih dobim in to porabim pri svojem službenem, zasebnem delu ter ljubiteljski dejavnosti." Vesela je vsakega uspeha, saj dokazuje, da se ni trudila zaman. Žalostna je, če je kako drugače. "Brez podpore okolja, razumevanja sam pri tem težko kaj narediš. So starši, ki ti stojijo ob strani in s svojim delom pripomorejo k boljšemu počutju otrok. A, žal je takih malo. Enostavno si za otroke ne vzamejo časa. Že zdavnaj bi vse pustila, če bi šlo za plačilo." Res pa je, da so nekatere dejavnosti povezane z denarjem in ko človek zaradi tega naleti na oviro prvič, drugič, še tretjič, ti volja pojenja. Vesna je samokritično ocenila delo društva prijateljev mladine iz Šmartnega ob Paki. Zadnjih pet let je njegovo dejavnost slabo čutiti. "S^j Vesna Žerjav pripravimo kaj za otroke ob večjih stvareh kot so pus-tovanje, rajanje ob zaključku šolskega leta,... in to dobro. Za kaj več ..." Vesna si želi, da bi pridobili v društvo nove, predvsem mlade člane. Rada bi namreč odložila nalogo predsednice, ker ne zmore vsega. Pripravljena je še delati v društvu. "No, ko si odločen, da boš malce izpregel, pa dobiš priznanje, ki ti daje poleta za ponovni zagon. Spet si tam, kjer si bil," je končala pogovor Vesna Žerjav, dobitnica letošnjega priznanja Občinske zveze prijateljev mladine Velenje. ■ (tp) Poslanska pisarna v Velenju "Odzivali so se, kadar je šlo za naš interes!" V poslanski pisarni so reševali konkretne teme - Kadar je šlo za interes občine, so se poslanci v DZ in svetnik odzvali - Težko je usklajevati zadeve takrat, kadar so bila stališča občine Velenje drugačna od vladnih ali celo nacionalnih Eni trdijo, da ne vemo, zakaj je objektivna ocena dela naših posameznih zadevah in če ni smo jih izvolili, zopet drugi, ki poznajo delo poslancev nekoliko bližje pa, da se ti v svojih ocenah motijo. "Osebno ocenjujem, da ni res, da naših poslancev nikjer ni. Vsaj, kadar je pri pomembnejših zadevah šlo za interes občine Velenje, so se ti v Državnem zboru ali Državnem svetu vedno odzvali. Vedeti je treba, da so naši poslanci bili izvoljeni v peti volilni enoti, in da delajo tudi v poslanskih pisarnah v občinah celjske regije. Prej smo imeli tri (Rigelnik, Avberšek in Verzolak), sedaj pa imamo dva poslanca in od vsega začetka tudi svetnika dr. Zupančiča," je utemeljiv svojo oceno strokovni delavec poslanske pisarne v velenjskih upravnih skupščinskih organih Vlado Verdnik. V nadaljevanju pogovora jo je dopolnil še z doseženimi uspehi v Državnem zboru ali Državnem svetu. "Upam si trditi, da so naši poslanci in svetnik imeli levji delež zaslug na področju reševanja ekoloških vprašanj v Šaleški dolini, zlasti v prizadevanjih za dokončanje naložbe pri sanaciji bloka IV. šoštanjskih termoelektrarn, daje sedaj republiško ministrstvo za okolje in prostor dalo jamstvo za zagotovitev denarja za sanacijo bloka V." Tudi uspeh na področju Zakona o lokalni samoupravi je vreden omembe, pa prizadevanja glede zagotavljanja denarja pri izgradnji telovadnice Centra srednjih šol Velenje. Spisek -po mnenju sogovornika -dopolnjujejo še prispevek za podaljšanje roka za uskladitev ustanovnega kapitala in aktov gospodarskih subjektov, ustanovitev službe za promocijo gospodarstva, turizma in kulture na republiški ravni ter glede cest, kjer je svoje naredil tudi občinski sekretariat za javne gospodarske zadeve. 'To poslancev in svetnika, z njo pa se ne mislim uvrščati med agitatorje v tem predvolilnih časih. Dejstvo je, da je težko uskladiti interese, kadar je pri posameznih vprašanjih občinski drugačen od vladnega ali celo nacionalnega. Tega ni bilo tako malo. Poslanci in svetnik pač delajo po svoji vesti, sposobnosti, znanju in zmožnostih in to ne le za občino Velenje, ampak za celo 5. volilno enoto. Interes je v Vlado Verdnik: "Volivcev je bilo v naši poslanski pisarni res manj kot v Rigelnikovi, je pa bilo zato naše delo bolj usmerjeno k spremljanju in oblikovanju predlogov k predlaganim zakonom. Vsak občan lahko zelo hitro pride v stik s poslancema ali svetnikom. Ivo Verzolak jim je praviloma na voljo vsak prvi ponedeljek v mesecu od 13. do 15. ure, dr. Jože Zupančič vsak drugi ponedeljek od 15. do 17., Franc Avberšek pa vsak tretji ponedeljek od 12. do 15. ure najbrž povsod še večji. Toda, vsega poslanci in svetnik enostavno ne zmorejo tudi glede na razmerje moči v klopeh." Vlado Verdnik nam je zatrdil, da so poslanci in svetnik upoštevali vsa izoblikovana stališča občine Velenje pri šlo drugače, vložili osnutke amandmajev ali spremljevalne predloge. V te je bilo vloženega ogromno truda tako strokovnega delavca, ustreznih služb upravnih organov Skupščine občine Velenje, vlade, poslancev in še koga. Pri ustanavljanju poslanske pisarne, marca lani, "je bilo morebiti nekoliko narobe razumljeno, da bo to vez med poslanci in volivci." Izkazalo se je namreč, da so vanjo prihajali volivci z osebnimi vprašanji, ki bi ji jim bili poslanci glede na razmerje moči v Državnem zboru ali Državnem svetu težko kos. Do tega spoznanja so naposled prišli tudi volivci in tako v zadnjem času prihajajo že s konkretnimi predlogi. Ti so v pomoč poslancem in svetniku pri lažjem razumevanju nekaterih vprašanj, saj tako zvedo za mnenje na terena in se potem lažje odločijo za nadaljnje aktivnosti. Da bi v poslanski pisarni res našli dokaj močno organizirano strokovno oporo (tako kot so se ob ustanovitvi pisarni tudi dogovarjali) so k vezi dodali še spremljanje gradiva za seje Državnega zbora in Državnega sveta. Pri prebiranju tega so se odzvali tam, kjer predlagane rešitve za občino Velenje niso bile sprejemljive ali pa so bili predlogi iz našega okolja boljši. Naj ob koncu še zapišemo, da materialne stroške za delovanje poslanske pisarne ter za skromno nagrado strokovnemu delavcu prispeva Državni zbor. ■ (tp). Srečanje upokojencev Gorenja Delnica Gorenja bo kvalitetna Na srečanje upokojencev Gorenja je prišlo okrog 300 nekdanjih delavk in delavcev. Spregovorila sta jim predsednik upravnega odbora Gorenja Ivan Atelšek in predsednik poslovodnega odbora Gorenja Jože Stanič. Ivan Atclšck je zbrane spomnil, da so si vseskozi prizadevali delati in gospodariti tako, da bodo lahko delali v Gorenju tudi njihova otroci. Jože Stanič paje potem, ko je posebej poudaril, da spoštujejo zgodovino Gorenja in cenijo vse, ki so kakorkoli prispevali k dosedanji rasti Gorenja, spregovoril o trenutnem položaju in načrtih. Povedal je, da je trdo delo zaposlenih v zadnjih nekaj letih, z okrog 20 do 30 odstotkov nižjimi plačami, kot so bile drugod omogočilo, da doživlja Gorenje nov razvojni vzpon. Sedanji položaj in poslovne usmeritve pa zagotavljajo, da bo delnica Gorenja kvalitetna. Upokojenci Gorenja so na srečanju sklenili, da ustanovijo klub upokojencev Gorenja, katerega osnovno vodilo bo tesnejše medsebojno povezovanje upokojencev in njihovih stikov 2 Gorenjem. V upravni odbor so bili izvoljeni Franc Brinovec (predsednik), Vlado Cigale, Rudi Delopst, Pavle Jelen, Cilka Kopušar, Lojze Mihalinec in Franc Sušeč ■ (ek) Prejeli smo Nekdanjim zapornikom Starega piskra v Celju Stari pisker je splošno znana označba za sodne zapore v Celju. V obdobju štiriletne okupacije so bili vedno prenapolnjeni. Nacisti so zapore spremenili v najhujšo množično mučilnico in morišče svobodoljubnih in narodno zavednih Slovencev. Od aprila 1941 do maja 1945 je bilo v Starem piskru zaprtih okoli 16.000 ljudi. Gestapovci sojetnike strahotno mučili, jih pošiljali v koncentracijska taborišča in v izgnanstvo, 374 pa so jih ustrelili kar na dvorišču. Med njimi je bilo tudi 49 žensk. V noči iz 14. na 15. december leta 1944 je skupina 6 partizanov celjskega okrožja OF pripravila drzen načrt in se odločila, da bo iz zaporov rešila jetnike, ki so jih gestapovci določili za streljanje. Akcijo so skrbno pripravili ter hitro in uspešno izpeljali. Z zvijačo so prelisičili vse straže in patrulje, prišli v mesto, kjer se je zadrževalo več sto pripadnikov sovražne vojske in policije, vdrli v zapore, presenetili in nevtralizirali paznike ter osvobodili kar 127 jetnikov. Drzna in uspešna akcija je močno odmevala daleč naokoli. Medtem ko je med gestapovci, vojsko in policijo zavladal strah, preplah, zmedenost in negotovost, so zaporniki svobodno in veselo zadihali, večina prebivalstva pa je akcijo z zadovoljstvom pozdravila. Med ljudmi se je bolj okrepilo upanje, da bo zares kmalu konec nacistične strahovlade. - Zdaj se približuje 50. oblet- nica tega izredno pogumnega dejanja. Ob tej obletnici namerava Združenje borcev in udeležencev NOB občine Celje pripraviti posebno spominsko svečanost. Pripravljalni odbor želi, da bi seje udeležilo čimveč nekdanjih še živečih zapornikov. Zato prosimo vse, ki so bili med okupacijo zaprti v Starem piskru, da do 15. novembra sporočijo, če se bodo proslave lahko udeležili. Natančen čas in kraj spominske svečanosti bomo pravočasno objavili v reviji Svobodna misel in v lokalnih časopisih Štajerske. Sporočilo pošljite na naslov: Združenje borcev in ueeležencev NOB občine Celje, Gledališka 2. ■ Združenje borcev NOB občine Celje Dva meseca po tem... pa še vedno nič Najbrž je bralcem Našega časa znano, da smo krajani krajevne skupnosti Skorno -Florjan zaradi nezadovoljstva nad delom prejšnjega vodstva KS zahtevali in nenazadnje tudi izvedli volitve novih članov v svet KS. Danes ugotavljamo, da se ni nič spremenilo, da gredo zadeve, ki so že prej povzročale nezadovoljstvo med krajani, naprej po stari poti (dom krajanov, cesta v Florjanu, vodovod Skorno in še kaj). Zato novo izvoljenim funkcionarjem v KS Skorno - Florjan javno zastavljamo naslednja vprašanja: 1. Kdaj in v čem bodo vidni rezultati dela novega sveta KS? 2. Na katerem zboru kra- janov je bil potrjen plan KS za leto 1994-95? 3. Kdo financira izgradnjo ceste (100 m) proti cerkvi v Florjanu oziroma proti domačiji predsednika KS? 4. Zakaj se ne pristopi k izgradnji ceste Petkovnik - Po-hrastnik na delu, za katerega je pridobljena vsa dokumentacija ? 5. Zakaj se takoj ne uredi odvoz smeti iz zaselka Florjan? 6. Zakaj se ne nadaljuje izgradnja vodovoda v Penku, ki sodi tudi k naselju Skorno, saj vemo, da tu dela še zdaleč niso povsod povsem končana? 7. Zakaj se sprejemajo odločitve v svetu KS o namembnosti doma brez obveznosti in dogovora z od- borom, ki skrbi za funkcionalnost doma? 8. Člani iniciativnega odbora zahtevamo, da se takoj skliče zbor krajanov, na katerem bi se pogovorili o delovnem programu KS v letu 1995 in tudi revizija srednjeročnega plana. Vsi vemo, da so bili pripravljeni brez vednosti in potreb po celotni KS. Tudi niso bili potrjeni in sprejeti na zborih krajanov. Če odgovorov na javno zastavljena vprašanja ne bomo dobili, bomo menili, da so naše ugotovitve točne. ■ Iniciativni odbor (Martin Kusterbanj, Ana Lesjak, Miran Napotnik, Martin f....... Mazej, Viktor ( i Strigl, Majda or Cešnovar) 4. novembra 1994 - B v Osnova šola Šmartno ob Paki Po 22 letih končno "zidajo" Na to so opozarjali že ob razdružitvi z Vzgojno-izobraževalnim zavodom Velenje - V 22 letih se je na področju šolstva marsikaj spremenilo - Potrebe še po izgradnji prizidka Na osnovni šoli Bratov Le-tonje v Šmartnem ob Paki vladajo nemogoče razmere. Ravnateljica in tajnica "uradu-jeta" na zgornjem hodniku, učitelji, učiteljice se zbirajo po posameznih kabinetih, omare iz zbornice, tajništva, kabineta socialne delavke prav tako "krasijo" hodnike. "Res ni prijetno, a je vredno stisniti zobe in potrpeti. Nadzidka, s katerim bomo pridobili 80 kubičnih metrov dodatnih površin za delo upravnih organov, smo bili zelo potrebni. Šolski prostor je povsem izkoriščen, v prej omenjenih prenatrpanih prostorih pa ni bilo več kotička, kamor bi lahko postavili aparature, računalnike. Računovodkinjo smo naselili kar v kabinet, kije namenjen za delo z učenci," pojasnjuje ravnateljica šmarške osnovne šole Nevenka Hofer. Sogovornica je še povedala, da so na potrebo po razširitvi prostorov za upravne organe opozarjali že ob razmišljanjih ob razdružitvi VIZ-a. Na šoli namreč niso imeli prostora, ki bi ga lahko preuredili za delo računovodkinje. Ker je do razdružitve prišlo, so bila vlaganja v izgradnjo nadzidka nujno potrebna. Za te namene so izkoristili teraso, kjer je streha tako in tako že premakala in s tem pridobili manjkajoče površine. "Ne s prav velikim navdušenjem so našim potrebam na občini, konkretneje na občinskem sekretariatu za družbene dejavnosti, vendarle prisluhnili. Šolskega tolarja je vedno premalo, mi pa po predračunih 5 milijonov 800 tisoč tolarjev vredne naložbe nismo sposobni izpeljati." Dela izvaja pisalnih miz in drugih potrebnih pripomočkov, sedanja oprema paje stara 22 let. Vsega pohištva seveda ne bodo v celoti zavrgli, nekaj ga bo vendarle potrebno dokupiti. "Nekaj denarja za opremo bomo s pokroviteljstvi poskušali pridobiti sami, za ostalo pa upamo, bomo našli razumevanje na občinski Z nadzidkom nad veznim hodnikom bodo pridobili 80 m3 površin. Namenili jih bodo delu upravnih organov šole. Zaradi gradbenih del uradujejo sedaj kar na hodnikih velenjski Vegrad, po pogodbi pa naj bi jih končali v drugi polovici letošnjega decembra. Pridobitve so na šoli seveda nadvse veseli. Skrbi pa jih, kako bodo prostore tudi opremili. Denarja nimajo zagotovljenega za nakup omar, ravni. Z razširitvijo upravnih prostorov bodo glede potreb šele na pol poti. "Naj ne izzveni v smislu pregovora: ponudili smo jim prst, hočejo pa celo roko, vendar takšna so dejstva." Pri tem je imela sogo- vornica v mislih smernice republiškega ministrstva za šolstvo in Zavoda za šolstvo Slovenije. Oba za zavzemata za uvajanje sodobnih učnih metod, pripomočkov, oba za osnovnošolsko izobraževanje le v dopoldanski izmeni. Če hočejo tem smernicam na šoli bratov Letonje v Šmartnem ob Paki zadostiti, "potem smo prisiljeni razmišljati o nadaljnjih vlaganjih. Obstoječi prostori, v katere smo se naselili pred 22 leti, so za vse predvidene novosti premajhni. S kakršnokoli preureditvijo učilnic bi namreč morali za nekaj oddelkov organizirati pouk v popoldanski izmeni. Sodobnega pouka, h kateremu med drugim sodi tudi računalniško opismenjevanje učencev, pa si močno želimo in si bomo tudi prizadevali, da bi ga bili učenci na šoli čimprej deležni." Manjkajoče prostore za računalniško, glasbeno, gospodinjsko učilnico in knjižnico bi pridobili z izgradnjo prizidka, kjer je danes kolesarnica. "Ideje so, upamo, da bomo prišli kam dlje od tod." Del denarja bi za naložbo morala primakniti občina, nekaj pa je zanjo pripravljeno primakniti tudi republiško ministrstvo za šolstvo. ■ (tp) Letos dobra jetina medu Čebelarji v Savinjski dolini so ga pridelali okoli 50 ton, v zimskem času bodo pripravili izobraževanja Čebelarji v Savinjski dolini, Nekaj je tudi cvetnega prahu skupaj jih je več kot dvesto, so povezani v Občinsko čebelarsko zvezo Žalec. Predsednik zveze je Anton Rozman, ki je tudi predsednik komisije za izobraževanje pri Čebelarski zvezi Slovenije. O letini čebelarjev v Savinjski dolini in o izobraževanju čebelarjev pa Anton Rozman, predsednik Občinske čebelarske družine Žalec je povedal tole: "Z letošnjo letino smo čebelarji zadovoljni, saj je po mojih ocenah nadpovprečna. Glede na število panjev, kijih imajo naši čebelarji, teh je okoli tri tisoč, računamo, da smo zbrali okrog 50 ton medu. apr; in matičnega mlečka. Čebelarji pa imamo težave s prodajo medu, saj takega organiziranega odkupa, kot smo ga imeli pred časom pri Medexu, ni več, odkupijo le manjše količine in še to po zelo nizkih cenah, tako da jim čebelarji nismo pripravljeni prodajati medu. Glede na to si pač vsak pomaga po svoje. Glede izobraževanja pa takole: -pripravljamo več strokovnih predavanj - pri naši zvezi in na nivoju Čebelarske zveze Slovenije. Pripravljamo program, ki bo sestavljen konec tega meseca, tega bomo predložili ministrstvu za šolstvo, ki ga bo proučil in pričakujemo, da ga bo sprejel. Naše čebelarje želimo usposobiti za zdravo in donosno čebelarjenje, tiste pa, ki bodo želeli svoje znanje posredovati mlajšim, še dodatno izobraževati na posebnih predavanjih v Ljubljani, s čimer si bodo pridobili naslov čebelarskega mojstra." ■ -er Pomembno sporočilo - vsem prijateljem Pike Nogavičke!! Na poti iz Indije Koromandije v Deželo sonca in otroškega smeha, seje iz preluknjane vreče izmuznil našNAJ - MUC. NAJ - MUCA jc za darilo Piki Nogavički poslal njen oče kapitan. Ker pa jc* NAJ - MUC maskota velenjskega MULTIMED1JSKEGA UČNEGA CENTRA v ustanavljanju, je prav, da ga poiščemo. Akcija seje pravkar začela! V njej ste vključeni tudi vi, le da tega mogoče še niste opazili?!! V v 1SEE SE Dragi prijatelji! Na velenjski Osnovni šoli Gustav Šilih smo se z navdušenjem in odločnostjo lotili zanimivega in celovitega projekta - ustanovitve MULTIMEDUSKEGA UČNEGA CENTRA (MUC). Zavedamo se namreč, da čas, v katerem živimo, hkrati pomeni priložnost in preizkušnjo za vse. Ker želimo pripravljeni dočakati spremembe, ki jih s seboj prinaša postindustrijSka družba v obliki informacijskih tehnologij, je naš slogan: * svoje zahlade". CBudha Znanje za prihodnost Prepričani smo, da sta temeljna človekova pravica in dolžnost izraženi v odnosu do novih znanj, ter v ustvarjalni rabi teh v pozitivne namene. Temu primerno smo v. svoji dejavnosti odprti do vseh, ki čutijo potrebo po ustvarjlnem sodelovanju na omenjenem področju. Tu se naše vizije prepletajo v skupno vizijo Velenja kot mesta prihodnosti. Prizadevali si bomo, da bo sad našega skupnega dela dal nov utrip polikulturnemu dogajanju tako v neposrednem življenjskem okolju, kot v širši slovenski skupnosti. K sodelovanju vabimo vse, ki so pripravljeni vložiti svoj delež k uresničitvi ideje "MUC-a" kot bodočega ustvarjalnega jedra in INFO - središča, katerega obstoj nujno potrebujemo. Oglas Osebni opis: - rad ima računalnike in JEANS, -je pravi REPAR, nagajiv, vendar prijetno razposajen, - skrivoma občuduje BACHA in MACARRTA, - je ljubitelj športa, ugankarstva in rolkanja, - je podjeten, družaben in ljubitelj narave, - zanimajo ga novosti, posebej s področja MULTIMEDIJEV, - je EKOLOŠKO ETIČEN MUC Sedaj pa je čas, da pregledate vse skrite predale, v katerih se muci radi igrajo skrivalnice. Pri tem pa uporabite vso vašo domišljijo in raziskovalni duh. Poiščite ga v risbah, pesmicah, glasbi in igračah. Pri tem uporabite tudi računalniško miško, če bo potrebno. Scenarij: Iščemo MUC-a NAMEN: Izbor NAJ - MUC-a je posvečen vključitvi vseh, ki jih veseli ustvarjalno delo, da skupaj z nami začnejo iskati podobo maskote MULTIMEDUSKEGA UČNEGA CENTRA v ustanavljanju. Predvsem so vabljeni otroci in tisti, ki se čutijo v srcu mladi. PODROČJE: omejitve ni!!! PODROČJA SODELOVANJA: slikarstvo, poezija, oblikovanje (modelarstvo), animacije vseh vrst, glasba, strip, igra, PANTOMIMA, itd... POVABLJENI K SODELOVANJU: Pika Nogavička, Meta & Robert (TVS), Šank ročk, Neca Falk, Svetlana Makarovič, Adi Smolar, Božo Kos, Dergy & Rosa, Jonas Ž., Andrej Šifrer, Andrez Valdez, Meta Malus, Romana Končar, Vita Mavrič, Desa Muck, Balonarji, Chateau. ■fe. "V ŠOU NAS JE VELIKO« KI SSCC^ZS ^f SONČNI DAN..,) ________ ^^^—------- ------- Vaše priloge pošljite na naslov: Osnovna Šola Gustav Šilih, Velenje, in\ sicer najkasneje do 1.12.1994. Pokrovitelj nagradnega sklada: predstavniki sponzorjev projektu \ MUC v sodelovanju z OŠ Gustav Šilih kot soudeležnei v projektu, KC Ivan Napotnik, GŠ Fran Korun Koželjski Velenje. ---_______ "Posej misel in požanji dejanje, posej dejat in pozanji navado, posej navado in požanji posej značaj in požanji (W. TACKERAV) Pikine strani Pet razlogov, zakaj smo se odločili podpreti idejo "MUC-a": - ker smo odprti do ustvarjalnosti, kije seme vsakega resničnega napredka, - ker naše mlado mesto potrebuje vizijo, - ker za uresničitev vizije potrebuje vaše sodelovanje, - ker le s prepletanjem vizij številnih posameznikov lahko dosežemo kakovosten premik v kulturi bivanja in življenju nasploh, - ker vemo, da se med nami nahajajo mnogi speči talenti, ki jih je potrebno prebuditi. Kaj več o novostih v naslednji številki Našega časa. Želimo vam uspešno sodelovanje! A _________— Na MUC-ovih stropinjah smo se znašli dne 25. oktobra na šoli Gustava Šiliha. V njej je pravkar potekala MM predstavitev. Pokrovitelja sta bila podjetjeTVend d.o.o. in ERA - trgovina d.o.o., ob£ iz Velenja, na veselje učencev in njihov ih učiteljev. Bilo je COOL! Za odlično prezentacijo sta pra; tako zaslužna Peter B. in Jernej R, oba maturanta računalniško - informacijske smeri pri CSS. Za uredniški odbor MUC-a. D. S. Koledar kulturnih prireditev NOVEMBER 1994 ZKO Velenje "Drugje nas bolj cenijo kot doma!" Petek, 4. novembra, ob 19.00, dom kulture Velenje predavanje z diapozitivi in glasbo Ana Seher: V ANDIH EKVADORJA IN KOLUMBIJE Ana Seher je že znana svetovna popotnica. Prepotovala je dobršen del sveta od Azije, preko Afrike do Južne Amerike. Tokrat nam bo predstavila svoje letošnje potovanje v andske vrhove Ekvadorja in Kolumbije. Vstopnice 200 SIT. Sobota, 5. novembra, ob 18.00 - za "rumeni abonma" ob 20.30 - za "beli abonma" dom kulture Velenje gledališki abonma (2) SNG Drama Ljubljana Woody AUen ZAIGRAJ ŠE ENKRAT, SAM Režija: Boris Cavazza "Dva začneta živeti skupaj, da bi skupaj reševala probleme, ki jih prej sploh nista imela," je dejal Woody Allen ob svojem znanem prepiru z igralko Mio Farrow od katere se je potem tudi ločil. Tudi glavni igralec Allan, ki ga zapusti žena, se mora soočiti s spoznanjem, da je v očeh svoje bivše žene, nekaj čisto drugega, kot si je predstavljal o sebi sam. Igrajo: Gregor Bakovič, Aleš Valič, Vojko Zidar, Marjana Brecelj in Petra Govc. Vstopnice 1.000 SIT. Četrtek, 10. novembra, ob 19.00, knjižnica Velenje Mednarodno leto družine 7. družinski večer: TRIJE BRATJE IN ENA SESTRA Bernarda Jeklin in bratje Lorenz Matija, Primož in Tomaž Lorenz tvorijo enega naših najbolj slavnih komornih triov, ki ga poznajo koncertni odri vsega sveta. Le malokdo pa ve, da je njihova sestra Bernarda znana publicistka in urednica JANE ter pobudnica vsakoletne akcije Slovenke leta. Pogovor z znamenito družino bo vodil Sandi Čolnik. Petek, 11. novembra, ob 19.00, knjižnica in galerija JOŽE SVETINA otvoritev retrospektivne slikarske razstave Razstavo bo odprl Pankrac Semečnik, predsednik skupščine občine Velenje. V kulturnem programu bo sodeloval Franc Javornik, basist in njegova hčerka Anamarija Javornik, sopran. Razstava bo odprta do začetka decembra 1994. Nedelja, 13. novembra, ob 19.30 obisk v Cankarjevem domu v Ljubljani Zlati abonma (2) KRALJEVI ŠKOTSKI ORKESTER Solistka, Bella Davidovich; Dirigent, Walter Weller Odhod avtobusa ob 14.30 izpred avtobusne postaje. Po prihodu v Ljubljano bo organiziran ogled ljubljubljanskega gradu, Stare Ljubljane, Plečnikove arhitekture in frančiškanske cerkve pod strokovnim vodstvom inž. arh. Marka Permeta, strokovnega sodelavca ljubljanskega zavoda za varstvo kulturne dediščine. Sreda, 16. novembra, ob 17.00 dom kulture Velenje Mladinski abonma (2) ZGODOVINA JAZZA V ŽIVO Klaviaturist in publicist Peter Amalietti in ansambel "Free Blues Band" bodo prikazali razvoj afroameriške glasbe od bluesa, dixie-landa, do swinga in modernega jazza. Vstopnice 500 SIT. Petek, 18. novembra, ob 19.30, dom kulture Velenje za izven Amatersko gledališče Velenje Peter Rezman: OGLEDALCE repriza režija in priredba: Karli Čretnik "Ogledalce" je praizvedba | parodije na temo, kako sta Martin I Krpan in Peter Klepec spet , razkazovala svoje mišice na I Slovenskem. Vstopnice 500 SIT. Sreda, 23. novembra, ob 19.30 - za "beli" gledališki | abonma Četrtek, 24. novembra, ■ ob 19.30 - za "rumeni" gledališki . abonma dom kulture Velenje gledališki abonma (3) Arthur Miller SMRT TRGOVSKEGA POTNI- I KA Gostuje MGL Ljubljana Režija: Žarko Petan Igrajo: Boris Cavazza, Ljerka Be- I lak, Jožef Repoša, Maijana Jaklič I Klanšek, Evgen Car, Franc Mar- . kovčič. Marko Simčič, Marija ' Lojk, Tomaž Pipan in Violeta To- | mič. Trgovski potnik Arthurja Millerja . sodi v tisto kategorijo ljudi, ki so I hoteli preveč, pa si v prelomnih | trenutkih niso upali. Niso tvegali i in niso krenili s poti, ki ni bila J dobro uhojena. Willy je vzorčen I primer človeka, ki ne uspe, čeprav I ima na zunaj na voljo vse ■ možnosti. V laganju sebi in svojim ' zapravi življenje in onesreči svojo I družino. Vstopnice 1.200 SIT. Sobota, 26. novembra ob 9.30 in 16.00 dom kulture Velenje - mala dvo- I rana Pikin abonma (1) ŽOGICA MAROGICA lutke Svetovno uspešnico o žogici, ki jo ! je dedku in babici ukradel zmaj I Tolovaj za svoje otročičke, gotovo I vsi poznate. Mariborski lutkarji so ■ znova oživeli marionetke izpred ' več kot trideset let in sedaj I razveseljujejo mladež po celi I Sloveniji. Vstopnice 300 SIT. Četrtek, 1. decembra, | ob 19.00 knjižnica Velenje 8. družinski večer: TONE PAV- I ČEK, pesnik - oče, SAŠA PAV- | ČEK, gledališka igralka - hči Kdo ne pozna Toneta Pavčka, . poeta slovenske zemlje, velikega I ljubitelja najlepše rože na svetu - | vinske trte, njegovih pesmi za ■ otroke, žlahtnih govorov, songov ter sočnosti pogovornega jezika? I Njegova hčerka Saša je že dolgo I uveljavljena gledališka igralka, ki i je posnela tudi nekaj filmov. Torek, 6. decembra, | ob 19.30 Obisk v Cankarjevem domu v Lju- . bljani Zlati abonma (3) SIMFONIČNI ORKESTER BA- I VARSKEGA RADIA Dirigent: Lorin Maazel Odhod avtobusa ob 16.00. Po | prihodu v Ljubljano ogled stalnih | zbirk Etnografskega muzeja pod strokovnim vodstvom. Sreda, 7. decembra, ob 17.00 dom kulture Velenje Mladinski abonma (3) Zvone Šeruga: POTOVANJA Tokrat nas bo Zvone Šeruga po- . peljal v Afriko, Somalijo, Kam- ' bodžo in Bosno. Vstopnice 500 SIT. Četrtek, 8. decembra, ob 19.00 Knjižnica Velenje, kulturni večer I kvartet MAVRICA inoktet A ve iz ■ Mozirja Vstopnine ni! Kljub pomanjkanju denarja se bogata kulturna dejavnost v občini Velenje razvija - Denarja je premalo, zato si bo treba tudi v kulturi bolj pomagati s pokroviteljstvi - Imajo kaj pokazati širši javnosti in vsaj za kakovostne skupine bi moral velenjski Kulturni center več narediti - Spremembe v organiziranosti ljubiteljske kulture za nekatere dobre, za društva najbrž bolj ali manj slabe "Nekaj več kot odmerjenih 7 milijonov tolarjev je za ljubiteljsko kulturo v Šaleški dolini mnogo premalo denarja. Če bi hoteli pokriti vse potrebe društev in skupin bi bil občinski proračun premalo. Zato najbrž še ne bomo tako kmalu rešili težav glede strokovnih vodij posameznih skupin ter nastopanja skupin izven KS, ker ni denarja za pokritje stroškov gostovanja ali gostiteljstva. Da bomo lahko izpolnili obveznosti, se z menedžerji v dolini dogovarjamo o pokroviteljstvu nad posameznimi skupinami, ki delujejo v okviru ZKO Velenje. Dva gledališka, en glasbeni abonma, lastna produkcija - to je uspeh. Vse pa kaže na to, da bi lahko imeli lasten abonma. Preživetje za letos smo ustvarjali na celo boljših osnovah kot preteklo leto." To so bile besede predsednika ZKO V uveljavljeno podobo družine preteklosti sodi tudi predstava, da so bili moški nekoč precej starejši od svojih žena. Tako bi lahko sodili tudi po že omenjenem Trdinovem zapisu, da se moški in ženska "glihata takrat, če se uči ona hoditi, ko on kositi", kar pomeni starostno razliko okrog deset let v korist moških. Tolikšno in še večjo starostno razliko v resnici najdemo v precejšnem številu zakonov sklenjenih v prvi polovici 19. stoletja v Velenju in njegovi okolici. Povprečna starostna razlika med moškim in žensko je v zakonih v katerih so bili moški starejši je namreč res znašala 8,4 let v kmečki okolici in 8,1 leti v Velenju. V drugi polovici stoletja so se razlike povečale na 9 let v okolici in 8,2 v Velenju. Iz tega povprečja pa je seveda izstopalo skoraj 10% zakonov v katerih so možje, v večini vdovci, jemali v zakon več kot dvajset let mlajše neveste. Kar 35 let je bil starejši od svoje žene Elizabete Sedovnik iz Šmartinskih Cirkovc Ožbalt Pe- Nekaj pozornosti so delegati zbora ZKO Velenje na seji namenili delovnemu osnutku predloga Zakona o novi organiziranosti ljubiteljske kulture v Sloveniji. Po njem naj bi se ZKO Slovenije preoblikovala v sklad, občinske zveze pa v območne izpostave. Njihov ustanovitelj naj bi bil Državni zbor. Skrb za društva na lokalni ravni pa bodo prevzele lokalne samouprave. Spremembe naj bi stopile v veljavo že 1. januarja prihodnje leto, s tem dnem pa naj bi republiško ministrstvo za kulturo prevzelo financiranje strokovnih delavcev sedanjih ZKO-jev. Po mnenju nekaterih bo predlagana organiziranost rešila nekatere zveze kulturnih organizacij, na delo društev pa najbrž spremembe ne bodo vplivale ugodno. Velenje Srečka Meha, s katerimi je kratko ocenil dejavnost na področju ljubiteljske kulture v Šaleški dolini v letu 93 in tudi letos. Ob tem je izrazil še prepričanje, da so kulturni zanesenjaki v občini Velenje naredili več, kot so v poročilih zapisali. Večina sodelujočih v razpravi je z njegovim mnenjem soglašala, nekaj pa je čovnik, vdovec ki se je poročil na torek 17. junija daljnega leta 1788. Toda presenetljivo veliko je bilo zakonov v katerih so bile žene starejše od svojih mož. Nekako proti pričakovanju je bilo takih zakonov precej več v kmečki okolici Velenja kot pa v trgu. V kmečki okolici je bila v prvi polovici 19. stoletja vsaka tretja nevesta (30.5%) starejša od ženina, v drugi polovici stoletja pa je njihovo število še naraslo (34,5% zakonov). Povprečna razlika v korist žensk je bila med šest in sedem let. V Velenju je bilo zakonov s starejšimi ženami precej manj; v prvi polovici 19. stoletja 22,4%, v drugi polovici stoletja pa še manj (20,2%). Tudi povprečna starostna razlika je bila nižja, okrog štiri leta. Redki podatki iz drugih krajev Slovenije so podobni; na Paškem Kozjaku je bilo od leta 1784 do 1799 zakonov v katerih so bile ženske starejše od moških 32%. Tudi v delavski Črni so bile v celotnem obdobju od leta 1784 do bilo tudi takšnih, ki so menili, da preživetje ni uspeh in da bi zastavljen projekt o skupnem nastopu najkakovostnejših domačih skupin vendarle morali izpeljati. Daje kultura med najpomembnejšimi dejavniki pri predstavitvi Šaleške doline izven njenih meja, najbrž ni treba posebej poudarjati. Skupine, ansambli, zbori, skratka vsi tisti, ki so sodelovali na gostovanjih v tujini, so k predstavitvi občine Velenje zagotovo precej pripomogli. In povsod, kjer so nastopili, so jih z zadovoljstvom sprejeli. Žal, so ugotavljali udeleženci 4. zbora delegatov ZKO Velenje, doma ni tako. Ob prireditvah organizatorji še vedno bolj vabijo tuje skupine, temu primeren pa je tudi odziv občinstva. Na gostovanju tujih ansamblov je abonma razprodan, ko pa nastopijo domačini, je treba ljudi skorajda prositi, da pridejo na ogled predstave. Vzgoja mladih na tem področju je nujna in predlog, da bi ZKO kot menedžer organizirala gostovanja domačih skupin izven občinskih meja, vreden razmisleka. Naj na Kulturnem centru v Velenju še tako trdijo, da se le s kakovostjo da tržiti, bi - po mnenju ljubiteljskih kulturnikov v občini Velenje - morali več narediti za domače skupine, med katerimi je tudi nekaj kakovostnih. Izko- 1940e nevesta starejše od ženinov v 31,7% primerov. V Kranju pa so bili leta 1754 možje starejši v 73% zakonov, ženske pa dokaj podobno kot v Velenju v 18% zakonov. Po tem pregledu starosti poro-čencev in starostnih razlik med njimi seje seveda potrebno vprašati o čem nam podatki slovenskega vzorca sploh poročajo. Najprej seveda lahko ugotovimo, da smo v tem pogledu vsaj v osrednji Sloveniji bolj "zahodni" od zahoda samega. Starosti naših ženinov in nevest so v glavnem višje od povprečij v Angliji ali severni Franciji. Delež žensk starejših od mož, ki ga nekateri raziskovalci zgodovine družine štejejo za najbolj konsistenten indikator "zahod-nosti" družine in se na zahodu giblje med 20% in 25%, je v Sloveniji višji in se giblje med 20% v urbanih naseljih in več kot 30% v kmečkih okoljih. V vsakem primeru pa navedeni podatki pomenijo prevlado t.i. zakona iz razuma pri katerem je ljubezen igrala dokaj nepomembno vlogo. Sicer pa bi bila, kot pravi J.L. Flandrin, francoski raziskovalec zgodovine družine, poroka iz ljubezni pravo hudodelstvo do bodočih otrok, če bi se par poročil sicer v "pravih letih", zato pa brez sredstev za preživljanje. Pred dnevi so na ustreznih organih republiškega ministrstva za kulturo obravnavali predloge občinskih Zvez kulturnih organizacij glede najvišjih priznanj na področju ljubiteljske kulture. Med njimi tudi 4 predloge iz velenjske občine. Po zadnjih vesteh naj bi Linhartovo listino prejeli Jože Kolar, Karli Čretnik ter gledališka sekcija KUD Staneta Severja Škale, Trubarjevo listino pa Ivo Stropnik. ristiti je treba tudi večjo povezavo kulture in turizma v prihodnje. Drago Seme, delovni predsednik, je ob koncu seje strnil razpravo v naslednji oceni: "Kljub pomanjkanju denarja je ljubiteljska kultura v občini Velenje zelo zelo bogata. Razvija se in je zagotovo uporabna za predstavitev izven Velenja. Kultura bo živela naprej, ne glede na bodočo organiziranost." K temu zaključku so pripisali še pobudo o organiziranju pogovora s predstavniki skupin glede skupnega nastopa, o zaželjenih prireditvah za otroke ter o prizadevanjih za pridobitev čimvečjega števila pokroviteljev za posamezne skupine. Mtp) Precejšne razlike v starosti med obema partnerja seveda tudi niso bile čisto brez vpliva na socialni položaj in vlogo ženske in moškega v družini. Zakoni, v katerih seje zrela ženska z bogatimi življenjskimi izkušnjami poročila z znatno mlajšim moškim, zagotovo niso poznali povsem servilnih in ubogljivih žensk, ki bi se svojim možem pokoravale v vsem. V vsakem primeru visok delež žena starejših od mož pomeni določeno samostojnost žensk in zakon, ki se nagiba bolj k partnerstvu kot pa k slepi pokorščini in neomejeni avtoriteti družinskega poglavarja. Potemtakem bi slabši (brez-pravnejši) položaj ženske lahko pričakovali v mestih, kjer je bilo zakonov mlajših moških s starejšimi ženami bistveno manj, vsaj kakor potrjujejo podatki za Kranj sredi 18. stoletja in za Velenje skozi celo 19. stoletje. Tudi sicer ugotavljajo, da je t.i. meščanski zakon v zakonsko skupnost prinašal mnoge poteze, ki bi jih sicer na pamet prej pripisali "tradicionalističnemu in robatemu" kmečkemu okolju kot pa bolj "kultiviranim in omikanim" meščanom. Prihodnjič: Družine v 19. stoletju Zgodilo se je... 4. listopada LETA 1890 Slovenski gospodar je v rubriki "Dopisi" objavil članek z naslovom »Iz Šoštanja. Slovenski stariši pozor!«: "Po našem trgu in okolici leta neki možicelj od hiše do hiše, pobirajoč od slovenskih starišev«podpise za posebno nemško šolo v Šoštanji. Da taka reč ne gre vsikdar po volji dotičnika in dostikrat nemarno pogori, to je čisto naravno. Isto tako imel je ta tiček čudno smolo dne 28. oktobra pri zidarji P., ko je prišel v tem namenu sitnobo preganjat. Zidar, pošten slovenski mož, vpraša predrzneža, koga li hoče, na kar mu ta ptičar, ki je mislil, da kaline lovi, a se je kmalu pokazalo, da je sam kalin, začne na debelo razlagati, kakšna da bode nemška šola itd. Naš pošten mož mu da polo nepodpisano nazaj, meneč, da svojo deco v domačo itak skoraj popolnem nemško, šolo pošilja, kaj toraj hoče še več? Ta sitnež vendar misleč, da ga še zna na limanice dobiti, začne sedaj neke kvante kvasiti, kako je dobro, če človek nemški zna, ker potem lahko po svetu rajža itd. Naš poštenjak pa mu sedaj prav debelo pove: "Istina je, da človek, vešč nemščine, gre lahko po svetu, a skušnja nas žal ob jednem uči, da takšen človek navadno vsikdar iz Nemškega domu v slovensko domovino priberači, kar boste sami morebiti najbolje vedeli." Ker je s tem ta ptičar izvedel, kar je iskal, zato je z dolgim nosom šel. Dragi rojaki, tako je bilo prav! Ako pride do Vas, slovenski očetje ali mile slovenske matere, takšen ptiček, pokažite mu vrata in ako pride po stopnicah za Vami, pokažite mu doli, kajti takšno človeče, ki hoče Vas po zvijači Vašega najdražjega, to je Vaših otrok oropati, J ni vreden, da še dalje svojega rojstva kosti po tem svetu nosi, temveč a mati zemlja ga naj skrije na veke! Mi Slovenci spoštujemo vsacega ■ in tudi sleherni pošteni narod. To hočemo tudi mi Šoštanjčani ■ pokazati, ne idoč takim ptičkom na limanice in nobenemu, ki nam ' hoče kratiti naše po božjih in naravnih zakonih pripoznavne pravice. B Kdor zaničuje se nam, podlaga je tujčevi peti!" ■ Ta članek pa prav zares ne potrebuje nobenega komentarja! ■ ■ LETA 1965 V Šaleškem rudarju so se s kratkim člankom takole spomnili vseh ' naših umrlih prednikov: a "1. novembra smo se z bolečino, ljubeznijo in spoštovanjem ■ spomnili naših najdražjih, ki so nas prerano zapustili. Tega dne pa ■ smo se zlasti spominjali vseh žrtev, ki so dali svoja dragocena J življenja za svobodo v domačih gozdovih, koncentracijskih tabo- B riščih, na mednarodnih bojiščih ali pa kot ustreljeni talci." ■ V teh dneh so se mnogi grobovi, ki so sicer med letom pre- ■ zapuščeni, kar šibili od številnih sveč in obilnega cvetja. Zal zna- ■ mo ljudje tudi pri tako čustvenih stvareh pretiravati ali pa svojo ( ljubezen in bolečino izkazovati na nepravi način. Nekateri a grobovi so tudi v teh dneh ostali prazni in osamljeni, nihče se ■ ni spomnil na njih... Naj jim bo zato namenjen vsaj ta kratek ■ zapis v našem časopisu. ■ Damijan Kljajič I Piše: Jože Hudales OD ZIBELI DO GROBA (8) Župnija Velenje po matičnih knjigah od leta 1790 do 1900 Starostne razlike med ženinom in nevesto RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK DISKČEK KOTIČEK Radio Velenje zadovoljen z udeležbo na Festivalu V Celju je od 26. do 28. oktobra potekal S. Festival lokalnih in regionalnih radijskih postaj, članic Združenja radijskih postaj Slovenije. Odlično ga je organizirala in izpeljala hiša NT&RC, Radio Celje, ki v letošnjem letu praznuje 40-letnico obstoja. Festivala seje udeležilo 16 radijskih postaj, kar je več kot prejšnja leta. Festival ima tekmovalni značaj, v njegovem okviru pa poteka več spremljajočih prireditev. Letos so se radijske postaje med seboj pomerile v osmih radijskih zvrsteh: dnevno-infor-mativni oddaji, komentarju, kontaktni oddaji, radijski reportaži, glasbeni oddaji, hu-moristično-satirični oddaji, EPP produkciji in samoreklamnem spotu in v oceno strokovni žiriji poslale res najboljše radijske stvaritve iz lastne produkcije v letošnjem letu. V komisiji, ki je ocenjevala glasbene in humoristično-sati- Zadovoljni z doseženim, od leve proti desni: Matjaž Šalej, Bojana Špegel, Milena Krstič - Planine in urednica Mira Zakošek. rične oddaje ter spote so bili Bogdana Herman, Tone Partljič in Jože Jagodnik. Dnevno-informa-tivne oddaje, komentarje, reportaže in kontaktne oddaje pa je ocenila komisija v sestavi Tadej Laber-nik, Jože Jerman in Silvo Ter-šek. Za najboljšo radijsko postajo v Sloveniji je bila letos spet pro- glašena radijska postaja Murski val iz Murske sobote, ki je doslej ta laskavi naziv osvojila že četrtič, drugo mesto je zasedel Radio Celje in tretje Radio Kranj. Radio Velenje je za letošnji festival poslal v oceno tri stvaritve, sodeloval je s kontaktno oddajo, glasbeno oddajo in radij- sko reportažo. Radijska reportaža z naslovom Kaj vse lahko izgubite, avtoric Milene Krstič - Planine in Bojane Špegel je bila na festivalu ocenjena kot druga najboljša med enajstimi radijskimi postajami v Sloveniji. Pred Radijem Velenje je bil Murski val z reportažo Bojana Pečka z naslovom Ilegalci in policaji. Priznanja smo bili velenjski radijci zelo veseli in naj ne zveni kot obrabljena fraza, če rečemo, da nam bo to spodbuda za dobro in še boljše delo tudi v naprej. Sicer paje Festival potekal precej delovno. Že prvi dan festivala se je sestala Skupščina Združenja lokalnih radijskih postaj Slovenije, na kateri je tekla beseda predvsem o plačevanju avtorskih pravic, gost festivala pa je bil letos predsednik države Milan Kučan, pogovor z njim je neposredno prenašala 4. mreža, kot se imenujejo radijske postaje članice Združenja. Kaj po >... V)i ali» m « NAOMI CAMPBELL Debitantski album najbolj slavne temnopolte manekenke današnjega časa, Naomi Campbell, Baby vvonman, je v Veliki Britaniji popolna polomija. Do konca meseca septembra so namreč prodali le pičlih štiristo primerkov omenjene plošče. Nič bolje ni niti z njenim singlom Love and tears, ki se na lestvicah ni odrezal nič kaj vzpodbudno. VVHIGFIELD Po velikem (in nerazložljivem) uspehu skladbe Saturday night, je pred kratkim izšel drugi single te svetlolase pevke danskega porekla. Njegov naslov je Another day, videli pa bomo, ali bo tudi "another hit". Medtem ko nastopa po številnih evropskih klubih in diskotekah (mimogrede, ti nastopi ji pomagajo ohranjati njeno čudovito postavo), pa pridno snema tudi material za njen prvi album, ki naj bi izšel v kratkem. Ansambel Cmok osvaja slovensko občinstvo HIIIIil«SSlI(ilIISIItlillil«lll( Zlati klopotec za "Pje, si loj" Celjski vokalno instrumentalni ansambel Cmok deluje že vse od leta 1982. V začetku so izvajali predvsem zabavno glasbo, ko pa so po igranjih na raznih veselicah ugotovili, da brez narodnoza-bavne ne gre, so razširili zasedbo, pa tudi repertoar. Seveda se je zasedba v štirinajstih letih kar nekajkrat spremenila, kar pa ni vplivalo na rdečo nit ansambla, to pa je, da poskušajo igrati glasbo, kije ljudem všeč, na tak način, da na plesih in prireditvah zaigrajo za vsakogar nekaj. Sedaj ansambel vodi Pavli Pla-tovšek. V lanskem letu so posneli pet skladb, ki so se kar hitro pričele pojavljati kot predlogi za lestvice na raznih radijskih postajah, v letošnjem letu pa so dokončali snemanje kasete, ki je aprila izšla pri založbi Mandarina. Že v prvem mesecu so prodali več kot tisoč kaset. Nov uspeh celjske skupine Cmok je prav gotovo 1. mesto po oceni občinstva na letošnji Veseli jeseni. Melodijo in aranžma je napisal Oto Pestner, tekst pa je delo Dareta Heringa. Pravijo, da zmage niso pričakovali, bili pa so jo toliko bolj veseli, ker so jo dosegli s precejšnjim naskokom po številu točk. Seveda si sedaj želijo, da bi bila skladbica "Pje, si loj" všeč čim širšemu krogu poslušalcev, pa tudi to, da bi imeli čim več nastopov po Sloveniji. FOUR Wf%incs &A f U N PR A t FOUR VVEDDING S AND A FUNERAL Izdajanje takoimenovanih soundtrackov, z grdo, iz angleščine preneseno tujko poimenovanih plošč s filmsko glasbo, je dandanes postala že popolnoma normalna stvar. Medtem ko je pred leti na ploščah izhajala predvsem glasba iz znanih glasbenih filmov, v katerih je bilo praktično več glasbe kot govorjenja, ponuja tržišče danes ploščo z glasbo iz domala vsakega filma. Glasbo iz filmov kot so Briljantina, Vročica sobotne noči, Flashdance, Dirty dancing, Bodyguard in podobnih, je tržišče zahtevalo samo. Film je bil tisti, ki je lansiral določen hit ali izvajalca in na ta način uspešno prodal tudi ploščo. Danes je položaj obrnjen. Soundtrack zagleda luč dneva skoraj istočasno kot film. Pojavi se potencialna uspešnica in zanjo navadno zrežirajo videospot, ki vključuje tudi sekvence iz filma. Tak videospot se potem čimveč vrti na televiziji in skladba postane hit. Ko film končno pride v kinematografe, ga ljudje poznajo zgolj po gla-beni uspešnici, ki se v njem pojavi. Ali pa se skoraj ne pojavi, kot je to primer v filmu Four weddings and a funeral. Skladba Love is aH around, ki jo sicer izvaja skupina Wet wet wet in ki je postala sinonim za omenjeni film, se, paradoksalno, v njem pojavi zelo na kratko, v sekven-ci, ki prikazuje poročno slavje, ko jo zaigra prložnostni band. Skladbe kot jo poznamo, v filmu torej sploh ne slišimo, čeprav jo marsikdo pričakuje. Podobno je z ostalimi pesmimi, ki so prav tako našle mesto na CD-ju z glasbo iz tega odličnega in komercialno zelo uspešnega in dobičkonosnega filma. Skladbe Croc-odile ročk, I will survive, Smoke gets in your eyes in druge bomo v filmu zasledili le s težavo, ali pa sploh ne. Namen je torej jasen. Skladba Love is ali around mora prodajati celoten album z glasbo iz filma in če jo želite imeti, ga morate kupiti. Če seveda niste kupili albuma z največjimi hiti skupine Wett, wet, wet, kjer paje potegavščina podobna, le daje zavita v drug celofan. j Mltja čretnik PO SLOVENIJI (4) S Pohorja, kjer smo bili prejšnji teden, se bomo podali na Notranjsko in sicer na Snežniško pogorje. Sredi njega kraljuje SNEŽNIK (1796 m), kije tudi najvišja nealpska gora v Sloveniji. S Snežnika imate krasen razgled, ki seže na zahodu vse do Benetk. Na severu pa vidite Karnijske Alpe, Julijce, Karavanke in Pohorje. Zaradi svoje zemljepisne lege, leži namreč na stičišču morskih in celinskih zračnih tokov, se ponaša z nekaterimi zanimivostmi, med katerimi poznavalci še najbolj poznajo pragozd (ris in medved sta avtohtoni živali). Morda boste zdaj čudno pogledali, toda tudi s fata morgano, ki je sicer znana iz puščav, so se nekateri že srečali, vendar mi o tem ne bi preveč razpravljali...Ta konec Slovenije opeva tudi ansambel Mihelič. Za konec naj omenim, da mi s strokovnimi nasveti in materialom pomagata Gorazd Tanšek in Miran Jančič, dolgoletna planinca... V nedeljo, (v oddaji Minute z domačimi ansambli) pa na slišanje. UViliGrabner Snežnik LESTVICA SLOVENSKIH PET Predlogi za Lestvico slovenskih 5, ki bo na sporedu v torek, 8. NOVEMBRA, ob 17.30, na Radiu Velenje (107.8 in 88.9 MHz). 1.CMO K........................................Pje si loj 2.NAPOLEO N..............................Vrni se 3.ALEKSANDER JEŽ................Moj mucek 4.PETER PAN..............................Kje so tiste stezice 5.ŠUKA R.......................................Pet sinov Po tednu dni premora smo spet skupaj. V tokratni oddaji se bo pomerilo kar nekaj festivalskih skladb. Skupina Napoleon bo s skladbo z lanskih Melodij morja in sonca poskušala srečo v boju z dvema letošnjima udeležencema festivala narečne popevke v Mariboru, Aleksandrom Ježom in zmagovalcem festivala, skupino Cmok. I J iH Nagradni kupon gg j i Ta teden glasujem za: Ime in priimek:__ Naslov:____ Naš Čas, Foitova 10, 63320 Velenje Ansambel Cmok sestavljajo: Pavli Platovšek, Vlasta Tome, Vojko Čednak, Karti Kotnik, Jani Košir, Ivan Antloga ■ Giovani in Peter Lubej. r--v LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in TV Kanalu 8 ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. V nedeljo, 30. oktobra ste glasovali takole: 1. SLAKI: "Kadar srečam te"............................9 glasov 2. KMETEC: "Jaz sem pa Cigan baron"..........4 glasovi 3. AVSENIKI: "Sredi noči še lučka gori"........1 glas 3. MB KVINTET: "Obletnica mature".............1 glas 5. GAJ: "Brez kupice življenja ni"....................0 glasov Predlogi za nedeljo, 6. novembra: 1. ALPSKI: "Korajžen sem fant" 2. BENEŠKI: "Onstran bistre Soče" 3. MIHELIČ: "Zadnja planika" 4. NAGELJ: "Veselo v Kamnik" 5. PODKRAJSKI: "Postal si penzionist" ■ Vili Grabner , ^--O iz istoimenske TV nadaljevanke (znana uspešnica How do you talk to an angel), je konec prejšnjega meseca izdal svoj debitantski album. Njegov naslov je preprost: Jamie VValters, kot prvi single s tega albuma pa je izšla skladba Hold on. Jamie nadaljuje tudi igralsko kariero. Nastopil bo namreč v peti seriji nadaljevanj znamenite nanizanke Beverly Hills 90210. NIRVANA V začetku tega tedna, natančneje 31. oktobra, je izšel album skupine Nirvana Un-plugged in New York. Na plošči so posnetki z njihovega koncerta za oddajo MTV Un-plugged, ki so jih naredili 18. decembra 1993 v New Yorku. V Evropi so bili ti posnetki prikazani februarja letos, na plošči pa sta poleg že objavljenih skladb še dve, ki gledalcem MTV-ja takrat nista bili prikazani. Sredi novembra naj bi izšla tudi dveurna videokaseta, na kateri bo zajeta celotna zgodovina tega znamenitega tria iz Seattla. BODYCOUNT Znameniti rapper ICE T je s svojo rap-metal skupino Body-count trenutno na evropski turneji, na kateri predstavljajo njihov zadnji (drugi po vrsti) album Born dead. Zasedba je klasična, dve kitari, bas, bobni in vokal. Njihovi nastopi so po pričakovanju zelo glasni, divji, nabiti z energijo in izpolnjeni s protestnim sporočilom proti zatiranju črne rase. Ekscesi na njihovih nastopih zato niso redkost. JAMIE VVALTERS Jamie Walters (25), ki se ga boste spomnili kot pevca skupine The Heights in glavnega igralca CM 4. novembra 1994 P Oven od 21. marca do 20. aprila ^ Nikar se ne pustite zmesti tistim, ki bodo poskušali v vas zbuditi nemir in vas popolnoma zmesti. Pri sebi ste razčistili in sedaj točno veste, kaj si želite. Držite se svoje poti, čeprav se boste tu in tam počutili zelo osamljeno. Vsaj s financami ne boste imeli več toliko preglavic, pa še zdravi boste. Bik od 21. aprila do 20. maja Preveč se zanašate na to, da vam bodo k uspehu v življenju pomagali drugi. Res, da imate nekaj prijateljev in sorodnikov, ki vam bodo pomagali, vendar se premalo zavedate, da jim vi niste glavna skrb. Zato ne spuščajte časa skozi prste, ampak izkoristite vsak dan posebej. Lahko se zgodi, da boste v naslednjih dneh potrebovali veliko robčkov, vzrok pa bo prehlad. n Dvojčka od 21. maja do 21. junija Ker težko pričakujete neko stvar, ki ste jo že plačali, boste precej nervozni. Zato se raje izogibajte vsem situacijam, v katerih bi vas zaneslo in bi zato izrekli preveč hudih besed. Napetost bo popustila nekje ob koncu tedna, potem pa se boste vrgli v delo in prav nikomur se ne boste pustili motiti. Seveda zato, ker boste v njem neznansko uživali. Rak od 22.junija do 22.julija Vsaka malenkost vas razjezi, predvsem pa se preveč sekirate zaradi drugih. Poskušajte se čim manj vmešavati v zadeve vaših sorodnikov, saj boste tako naredili največ koristi. Sicer boste ustvarjalni in s svojim delom več kot zadovoljni. Tudi denarja bo dovolj, da si kupite stvar, ki si jo že dolgo želite. Lev od 23. julija do 23. avgusta O / Vedno bolj se vam bo zdelo, da vas sedanja ljubezenska zveza utesnjuje in da ne morete dihati tako globoko, kot si želite. Odločitev ne bo lahka, zato jo skrbno pretehtajte, saj lahko sprožite pravi plaz. Pri delu bo vladalo staro stanje, le nekoliko bolj borbeni boste. Nekaj težav boste imeli s hrbtenico. Devica od 24. avgusta do 23. septembra 11D V čustveno življenje se zna prikrasti kakšna reč, ki bo nanj vplivala slabo. Sploh tisti, ki ste še prosti, pazite, ko boste ocenjevali potencialnega partnerja, da vam ne bo kmalu žal. Žal se še ne boste otresli finančnih težav, proti koncu tedna se bo stanje sicer izboljšalo, še vedno pa boste zaradi tega bolj slabo spali. Tehtnica od 24. septembra do 23. oktobra S partnerjem bosta v naslednjih dneh izredna pri- jatelja, kar bo vajin odnos spet poglobilo, vam pa dalo izreden občutek varnosti. To boste v naslednjih dneh še kako potrebovali, saj se vam bo nakopičilo kar nekaj nedokončanega dela, najhuje pa bo, da vas povsod zavezujejo roki. Zato bodite čim bolj redoljubni in izkoristite vsako minuto. Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra Preprosto ne boste imeli ne časa in ne volje, da bi partnerju posvečali kaj veliko pozornosti. Se najlepše vam bo, kadar boste sami v svojem svetu, ki bo precej fantazijski. Seveda boste s svojim obnašanjem prebudili ljubosumje v partnerju, vendar vam bo kar malo vseeno. Preveč drugega dela imate. Zdravje se bo rahlo poslabšalo, začutili boste stare težave. Strelec od 23. novembra do 21. decembra ^ Čeprav se boste trudili, partner nebo spregledal, da se v vas bije vihar. Neko srečanje vas je popolnoma zmedlo, razkorak med željenim, možnim in dovoljenim pa je vedno večji. Poskušajte težave rešiti s čim več pogovori s partnerjem. Čez vikend bo čas za to idealen, saj bosta takrat spet začutila drug drugega. Zdravje bo še nekaj dni bolj slabo. Kozorog od 22. decembra do 20. januarja ^O Lahko si krepko oddahnete. V vašem intimnem življenju bo spet prevladovala harmonija in sreča, ki ju boste zajemali z veliko žlico. Kot obliž za napete trenutke na delovnem mestu bo. Spet boste razmišljali o nekaj krepkoh spremembah, naredili pa čisto zares bolj malo. Sicer pa, včasih pomagajo tudi lepe sanje. Vodnar od 21. januarja do 20. februarja Nestrpni in nemirni boste še nekaj dni, saj vam še vedno ne gre tako, kot si želite. Da bo mera polna, vas bo razočaral še najboljši prijatelj, ki vam bo v trenutku, ko ga boste najbolj potrebovali, odklonil pomoč. Če se vam zdi, da ste premalo zaposleni, se lotite konjička, ki vam je včasih že prinašal notranji mir. Zdravje bo še kar, denarja pa še ne bo veliko. Pa dober spust! Tu in tam že zadiši po zimi, zato je prav, da zapišemo tudi to, kakšna je letos moda za vse, ki se bodo spuščali po belih poljanah. Moda ne mara več kratkih in oprijetih jaken, pa tudi oprijeti kombinezoni so zanjo preteklost. Ljubi pa vse, kar je udobno, veliko, široko. Spremembe so se veda tudi v barvah, novih materialih in silhueti. Pri tem oblikovalci upoštevajo tudi funkcionalne potrebe najzahtevnejših smučarjev. Letošnja posebnost je večnamenskost smučarskih oblačil, torej bodo primerne tako za sprehod po mestu kot za smučanje. Nič nenavadnega ne bodo kombinacije različnih širin in dolžin. Pri jaknah so linije ravne, preproste, za modni dodatek pa je dodano abstraktno vezenje ali večbarvni tiski, manjši in večji na sprednjih in zadnjih delih. Zelo pomembni so okrasni šivi, večkrat dvoigelni in v kontrastnih barvah, ali pa cikcakasti. Kaj pa materiali? Oblikovalci se igrajo z njimi tako, da mešajo več različnih materialov, od robustnih do nežnih, reliefne in svetleče...Pomembni so tudi detajli, ki še poudarijo udobnost - visoki stoječi ovratniki, podloženi s termovelur-jem, različni namenski žepi, z bolj grobimi odpornimi materiali, ojačani komolci... Brezrokavnikov iz mikroma-terialov bo letos veliko, hlače pa bodo prav tako široke, vati-rane, na kolenih dodatno ojačane. Seveda bodo zato udobne. V ženskih kolekcijah se pojavljajo tudi oprijete bielastične hlače, ki so na notranji strani pogosto kos-matene, pa tudi tradicionalni kombinezoni. Še o barvah bomo nekaj rekli: čiste, živa- hne, pogosto v kontrastnih kombinacijah - bela, koralno rdeča, turkizna, temno zelena, vijoličasta, mornarsko modra, antracitne barve... Nasvet Nekaj nasvetov za dobro gospodinjo Orehova jedrca - Stara jedrca bodo spet lepo napeta in prijetnega vonja, če jih za eno uro položite v mleko. Rezanci- Rezance kuhajte (kot vse testenine) vedno v veliko vrele vrele vode, da se ne bodo spri-jemali. V vodo vlijte malo olja, lonca pa ne pokrivajte. Doma pripravljeni rezanci bodo rahlejši in bolj izdatni, če v testo vgnetemo samo rumenjake, iz beljakov pa stepete snega in ga rahlo vmešate na koncu. Testo ne bo trdo in žilasto, če namesto vode uporabite enako količino mleka. V tem primeru naj nekoliko dalj časa počiva. Majoneza - Pri priprvaljanju majoneze bodite pazljivi. Lepo se bo zgostila, če olje ne bo premrzlo (ima naj sobno temperaturo) in če boste, še preden primešate rumenjake, dali v posodo ščepec soli in nekaj kapljic kisa ali limoninega soka. Tekoča majoneza bo spet rahla in kremasta, če ji dodate malo vroče vode. Če še to ne pomaga, previdno primešajte še en rumenjak._ Police iz domače delavnice Ponavadi v stanovanju nikoli nimamo dovolj omar, predalčkov in polic. In ponavadi nikoli nimamo dovolj denarja, da bi si te dokupili kar tako. Zakaj ne bi nekaj polic za v kuhinjo ali kopalnico izdelali kar sami? Tu je nekaj idej, ob njih se vam lahko utrne še kakšna lastna. 1. Deske enake dolžine bre-barvamo v poljubno barvo. V plastične valje, ki bodo podstavki, natresemo pesek ali zdrobljeno steklo v isti barvi, kot so deske. Potem nam ostane samo še to, da sestavimo regal, ki bo najprimernejši za kopalnico. 2. Če potrebujete nekaj več polic v kuhinji, pobrskajte po trgovinah in izbrskajte lesene zabojčke iz naravnega lesa. Nanje naslonite deske iz naravnega nebarvanega lesa. Dovolj bo prostora za posode, lončke z začimbami, kozarce... 3. Praktični predlački so iz trdne lepenke, pobarvate jih lahko povsem poljubno. Iz predalčkov in iz desk sestavite regal za šiviljske potrebščine in podobno, saj bo prostora dovolj za marsikaj, pa še red bo zagotovljen. sk.cHfc^" f »t G SSs»« <&it i. r -■••», • ...... «£ j— w * MM& « - J št J w KUHARSKI NAMIG Paradižnikov a juha Zal se bo sezona, ko so paradižniki pogosto na naših jedilnikih, kmalu končala. Na vaših vrtovih prav gotovo še imate kakšnega, ti, pozni, pa so bolj kot za solate primerni za vkuhavanje. Zato vam danes ponujamo recept za dobro paradižnikovo juho. Potrebujemo: (za 4 osebe) 2 glavi čebule, 1 žlico masla ali margarine, 90 dkg paradižnika, 2 dl sladke smetane, sol, poper, čisto malo sladkorj a, 1 -2 žlice džina, nekaj listov bazilike za okras. Paradižnik olupite (za kakšno minutko ga potopite v vročo vodo, da bo šlo lažje) in narežite na kocke. Čebulo drobno sesekljajte in ***** * ***** * ****** ****** **.*# *********** Z V E Z D N I* * K A Z I P O T**l# * © dobro © srednje © slabo Oven ■t Dvojčka Rak lev Devica Tehtnica Škorpijon Strelec Kozorog Vodnar H delo © © © © © © © © © © © © ljubezen © © © © © © © © © © © © denar © © © © © © © © © © © © zdravje © © © © © © © © © © © © ga pražite tako dolgo, da Dodajte paradižnik skupaj s postane steklen. sokom, ki gaje spustil. Kuhajte 5 minut, potem juho prelijte v mikser in dobro zmečkajte. Dodajte 1 dl smetane, sol, poper, sladkor in džin. Ostalo smetano stepite z malo soli, razporedite po juhi in okrasite z baziliko. Literarno esejistična priloga Šaleškega literarnega društva Hotenja številka 1 D 2 U ■J U > > n D ■J M M (A 2 Q ■J S 3 ■ r^ C a) I > rQ J3 S CD r^l CO fl ■ i—I XI d S 0 >u o TI O A O S o >03 > O S O B o > ■ i—t m B o TJ O a ui O D) N O > o D) Od kod izvira ideja o nastanku mladinskih institucij po Sloveniji? Ideja je nastala v uradu za mladino RS, ki deluje v okviru republiškega ministrstva za šolstvo in šport. Obstaja že od leta 1991, letos spomladi pa so dali pobudo za projekt, v katerem gre v bistvu za tri zadeve; predlagali so, da naj bi v občinah ustanovili neke vrste podružnice oziroma lokalne urade za mladino in zagotovili neko infrastrukturo, sredstva ter večnamenske prostore za mladinsko dejavnost. Kakšen je namen teh mladinskih klubov po Sloveniji? V bistvu gre pri teh mladinskih klubih oziroma naj bi šlo za to, da bi urad s svojimi strokovnimi in finančnimi kapacitetami omogočil pogoje za delo mlade populacije, in sicer so v uradu povdarili, da gre predvsem za prostočasne dejavnosti, posebej pa jih zanima tisti del mladine, ki ni vključen ali pa ga ne zanima delo v klasičnih društvih. Tu bi še naštel skupni program teh mladinskih klubov, kot so si ga zamislili v uradu RS: - proces izvenšolskega izobraževanja v prostoru med šolo in družino, ki bi omogočaJ.mladim zadovoljevanje specifičnih potreb, značilnih za njihovo razvojno obdobje; npr. potrebe po samostojnosti, po druženju z vrstniki... - kreativno preživljanje časa v okviru mladinskih klubov. Seveda gre še za več stvari ampak povdarek programa temelji na tem. S tem v zvezi bi še omenil, da tukaj v občini in sekretariatu za družbene dejavnosti, prav tako pa v Izvršnem svetu, vidimo možnost za vključitev že obstoječih (mladinskih) društev in vzpodbudimo nastajanje novih s tem, da bi zagotovili večnamenski prostor za njihovo dejavnost in potem preko razpisov urada za mladino tudi finančna sredstva. Zanima me, ali imate v Velenju, poleg tega splošnega programa, ki ste ga omenjali, tudi vi sami kakšne načrte? Na kakšen način bo konkretno deloval ta klub? V bistvu se mi zdi zadeve nesmiselno prejudicirati vnaprej in določati, kaj in kakšne dejavnosti bodo potekale. Najprejbomo skušali dobiti društva, ki že obstajajo ter se pogovoriti o samem delu in vsebini. Vnaprej določati, pa mislim, da nima smisla, ker bi lahko zakoličili zadeve, ki naj bi jih počeli. Tu je treba pustiti proste roke. Potreba po mladinskem klubu v Velenju zaradi specifičnih značilnosti mesta (zelo velika mladinska populacija, skromne možnosti za preživljanje prostega časa...) je velika, zato se nam zdi ta projekt urada za mladino dobrodošel, ker mislimo, da bomo s pomočjo urada vsaj v prvi fazi pripravili nek osnutek od prostorskih do finančnih pogojev za ustanovitev MK. Zdaj, mislim, da v prvi fazi to ne bo tisto, kar si predstavljamo, ampak vsaj nek začetek je. Potem pa bo iniciativa prepuščena mladim. Kdaj pa bo klub začel delovati? Mislim, da nekje ob koncu tega ali na začetku naslednjega leta. Ali se bodo v okviru MK - ja izvajale tudi subkul-turne dejavnosti? Npr. ročk koncerti? No, v prvi fazi so možnosti dosti manjše, omejeni smo namreč s prostorom. Prostor je, oziroma skušamo ga zagotoviti, v Domu učencev. Gre za mesto s posebnim vhodom in velikostjo 120 kvadratnih metrov in zdaj je vprašanje, če bo ta lokacija dovoljevala ročk koncerte. Vsekakor pa menim, da Velenje takšen prostor potrebuje, in če ne bo tu mogoče, bomo podobno mesto skušali dobiti nekje drugje. Poleg tega mislim, da ima subkulturna dejavnost vse pogoje za razvoj, tako kot vsaka druga dejavnost, kajti način financiranja bo potekal na osnovi javnih razpisov, ki jih bo objavljal urad za mladino. Tu so možnosti povsem enakopravne. Vsekakor ne bomo preferirali posameznih dejavnosti na račun drugih. Kako in kdo se bo lahko vključil v delovanje MK - ja in na kakšen način mislite pritegniti mladino? V tej, začetni fazi, je eden od načinov vključiti društva, govorim sedaj samo za primere, kot so KUD IVANA CANKARJA, ŠŠK, STISKAR-NA..., kajti tukaj že obstaja organizacijska infrastruktura in mislim, da bodo ta, že ustanovljena društva, na nek način predstavljala motor vključevanja še ostale mladine. Seveda pa so prav tako odprte možnosti za posamezne neinstitu-cionalne in neorganizirane pobude. Prej ste omenjali prostor. Zanima me, če bo to tudi prostor, kjer se bodo mladi lahko družili npr. v petek in soboto? Mislim, da je to eden od pomembnejših razlogov za obstoj in se to upošteva. Je pa težko natančno povedati, vsaj v tem trenutku, kako bo zadeva potekala, ker se bomo končno na nek način morali ravnati po nekaterih pravilih, ki jih bo določil urad za mladino. Le-ta pa še niso povsem natančno določena. Ali imate v planu tudi kakšno sodelovanje s tujino? Urad za mladino je ta projekt izdelal na osnovi analize razmer v zahodni Evropi. Skratka, pogledali so, kako te stvari organizacijsko in finančno funkcionirajo, pobrali najboljše izkušnje ter na osnovi tega pripravili v tej fazi osnutek projekta, tako da bodo neke vrste vzori MK - ji, ki že imajo neko tradicijo v zahodni Evropi. To pa pomeni vsekakor tudi sodelovanje s klubi izven meja Slovenije. Kako bo celotna stvar povezana z mediji? Ali mislite mogoče izdajati kakšen časopis ali kaj podobnega? Obveščanje bo potekalo tako kot za vse druge institucije, natančno o tem govoriti, ali bo MK izdajal kakšen časopis, paje še prezgodaj. Vsebino dela, kot sem že prej povedal, bodo kreirali mladi. Pogovarjal se je Zlatko Benčič. LITERATURA Daniel Hevier ODPRTJE SVETOVNEGA NOGOMETNEGA PRVENSTVA na koncu vsega blišča in glasbe je prišel deček v dresu domačih odprl je prerezano žogo in iz nje je poletela bela golobica zaokrožila je nad stadionom in se raztopila v nebesni globini to bi morali početi ljudje namesto vojn je rekla žena čeprav bi to še tako sentimentalno zvenelo se je razjokala VELIKE LEPE ŽENSKE po zimi velike lepe ženske kot ribe priplavajo iz težkih krznenih plaščev s škarjicami za nohte se odrežejo od možev in z eleganco ladij ki pripadajo samo morju odplavajo na ulice in tedaj vsa teža ki so jo odložile v omare pade nate ŠTIRJE NOČNI ČASI najprej je pomlad peljeva se v rožastem taksiju in opazujeva kako tam zunaj zeleni mesec potem je poletje ves dan leživa na vroči plaži med mokrimi čolni in jaz se odpravim pobrati ves med s tvojega telesa jeseni si vrtiva ploščo z dežjem in poslušava kako okrog luči krožijo celofanaste vešče zjutraj je zima in midva sladko lačna in utrujena pometeva sneg okrog najine postelje in iz blazin gradiva snežake Uvod Pomen punka kot subkulture je v Sloveniji izredno širok in večplasten. Ker je predstavljal prvo celovito subkulturo, je o njem napisano mnogo znanstveno teoretičnih razprav, pa tudi kakšno leposlovno delo s historično osnovo je moč najti. Večina od teh del so bila plod sočasnega nastajanja znotraj same scene, kot reakcija ali pa prvi poizkusi kritične analize dogajanj. Ti dokumenti imajo danes historičen značaj, s tem pa predstavljajo tudi prelomnico v zgodovini subkulturnih gibanj med mladimi pri nas z vidika pisanja lastne zgodovine. Izjema je le študentsko gibanje, ki pa je predstavljalo samo del subkulturnega dogajanja v drugi polovici šestdesetih in na začetku sedemdesetih let, in sicer njegov politiziram del. Avtorji vseh teh razprav so v večini primerov ljudje, ki so krojili takratno sceno ali pa bili tako ali drugače njeni sopotniki. Osebno me je pritegnil pomen popularne glasbe pri rasti urbaniziranosti slovenskih naselij in implikacija popularne glasbe v družbenih spremembah predvsem konec sedemdesetih in v začetku osemdesetih let. V pojasnilo naj poudarim razločevanje mladinskega gibanja kot subkulture, subpolitike in kontrakulture. Subkulture so tista gibanja mladih, ki oblikujejo predvsem lastne oblike ustvarjanja in življenjskega stila, subpolitike razvijajo predvsem radikalnejše oblike političnega prepričanja in delovanja, kontrakulture pa skušajo subkulturni in subpolitični vidik združiti v enotno držo. Zastavljenega problema se bom lotil tako, da bom na kratko opisal dogajanja v zabavni glasbi po drugi svetovni vojni, preko nje prišel do začetka punka, kot prve celovite subkulture v Sloveniji ter označil stanje po punku do danes, pri tem pa bom poskušal zajeti vsa obrobna dogajanja, ki so bila vitalnega pomena za samo sceno. > Dogajanja v zabavni glasbi po drugi svetovni vojni Po vojni je bila prva popularna glasbena forma jazz. Vendar je bil v takratnem totalitarizmu prepovedan kot glasba ameriškega imperializ- Mma. Razvoj same scene pa je preprečevalo kup dejavnikov. Od totalitarnega političnega sistema, represivne družbene klime, nižjega materialnega standarda, manj prostega časa, tudi generacijsko druženje ni bilo priporočljivo, _ zaradi zaprtja državnih mej pa je bilo skoraj onemogočeno dobiti subkulturno blago iz tujine (takorekoč edini vir so bili študentje iz tujine), šolski sistem je bil v ekspanziji, a močno kontaminiran z ideologijo, vsi zahodni umetniški vplivi so bili označeni kot dekadentni, izrednega pomena za sam razvoj mladinske subkulture pa je bila izrazito nizka stopnja urbanizacije družbe, kar je problem v Sloveniji še danes, ko lahko na prste ene roke naštejemo izrazita urbana središča. V takšni družbeni klimi je bila ^^^ glavna oblika druženja mladih promenada, ter ^^ nekaj let po vojni plesi ob koncu tedna - v rm- soboto zvečer od sedmih do desetih in v nedeljo od petih do osmih zvečer. Oblast je delila plese na primerne (tango, foxtrot, one-step ) in nespodobne (boogie-woogie, trocking...). O tem, kaj je spodobno, kaj pa že zahodnjaška dekadenca, so odločali na plesu skojevci in tudi policija. Oboji so lahko igranje orkestra prekinili in plesalce umirili. Preveč vnete plesalce pa so lahko kot sovražne elemente tudi odstranili iz dvorane. Jazz scena se je pri nas začela osvobajati tesnega prijema partije in države šele proti koncu petdesetih let. Leta 1960 je bil na Bledu 1 .jugoslovanski jazz festival, k nam pa so začele prihajati tudi prve zvezde jazz glasbe. Leta 1959 je tako na razprodanem koncertu na Gospodarskem razstavišču nastopil znameniti Louis Armstrong, leta 1965 paje igral še enkrat v pravkar zgrajeni dvorani hale Tivoli. Tako je jazz na začetku šestdesetih let, nekako v času IV. kongresa ZKS, postal družbeno sprejemljiv, v svetu pa se je že pojavljala neka druga, kot seje kasneje izkazalo, najvitalnejša manifestacija mladinske subkulture v tem stoletju - rock'n'roll. Šestdeseta leta so bila v slovenskem prostoru za afirmacijo rokovske subkulture prelomna. Čeprav v Sloveniji še ne moremo govoriti o delitvi na subkulturne stile (tedije, modse in rokerje, kot je to bilo na primer v Britaniji), so vseeno opazni določeni zametki nove subkulture. Pojavijo se bendi kot: Mladi levi, Kameleoni, Helioni, Albatrosi, Bele vrane in še kdo, vendar so se le-ti omejevali na preigravanje tujih hitov. Kameleoni so na višku svoje kariere napolnili Halo Tivoli, posneli so tudi singl, ki se je prodal v več kot 17 000 izvodih. V naših razmerah so bili rokeiji šestdesetih let prvi, ki so imeli izoblikovan imidž. Veliko je bilo dolgolascev, oblečeni so bili v ozke hlače, tudi kavbojke, suknjiče. Moderno je bilo pisanje grafitov na obleko v obliki gesel, ki so izražala pripadnost generaciji. Priljubljeno zbirališče pa je, poleg plesov na Gospodarskem razstavišču in v Hali Tivoli, bil park Zvezda. Ker je bila scena dokaj neizrazita, nanjo ni bilo večjih reakcij okolja. Najpogostejše so bile reakcije na račun zunanjega videza pripadnikov. Prva afera pa je bila izmišljena. Leta 1961 je Tone Fornezzi v članku " Pozor, pazite na mačke! " skonstruiral afero Črnih mačk, katera močno spominja na kasnejšo Naci-punk afero leta 1981. Leta 1969 začne delovati tudi Radio Študent, ki je kot medij odigral pomembno vlogo pri predvajanju progresivne glasbe in pri samem nastanku punk subkulture. Kot svojstvena manifestacija teh mladinskih pojavov so se v začetku sedemdesetih let pojavili Boom Pop Festivali. Prvi je bil leta '71 v Ljudskem vrtu v Mariboru, nato se je preselil v Ljubljano, kjer je bil leta '72 drugi (na njem so nastopili vsi pomembnejši bendi iz Jugoslavije), leta '73 pa tretji. Po javnem zgražanju, izgovor za napad je bil čas potekanja festivala, ki je sovpadal s časom pohoda ob žici okupirane Ljubljane in 30. obletnico varnostne službe, se je festival naslednje leto preselil v Zagreb. V začetku sedemdesetih so tudi diskografske hiše začele odpirati svoja vrata ročk bendom, po zaslugi skupine Bijelo dugme iz Sarajeva. Toda prve plošče so v Sloveniji vseeno nastale pri neodvisni založbi Škuc. Tako je leta '73 izšla prva slovenska ročk plošča Tomaža Pengova Odpotovanja, ki je sledila trendom kantavtorske scene v svetu, dve leti kasneje pa je skupina Buldožer izdala ploščo Pljuni istini u oči. Šele pri tej skupini lahko govorimo o zavestnejši obliki izražanja. Skupina je svojo drugačnost in uporništvo izražala neposredno z ironijo in parodijo, tako samega konteksta popularne glasbe kot tudi družbenega konteksta. Takšna glasba je pomenila zavestno in jasno izraženo drugačnost. Odpirati so se začele nove diskoteke, kot sta Stopoteka in disko Študent. V začetku sedemdesetih je občinstvo na ročk koncertih navdušeno sodelovalo v glasbi, sredi sedemdesetih pa je postalo na koncertih veliko bolj turobno, kajti oblast se je odločila za zelo stroge nadzorne ukrepe - ves čas trajanja koncerta so bile pogosto prižgane luči, prepovedano je bilo točenje alkohola, ves čas so bili na obhodu policaji s psi, še večje bilo policajev v civilu, v parterje dvorane so bili postavljeni stoli, vsako norenje so redarji surovo kaznovali. Poleg ročka, kot oblike druženja mladih, se je v tistih časih kot mladinsko gibanje pojavilo tudi ustanavljanje komun. To izrazito frikovsko in hipijevsko subkulturo pa je predvsem zanimal življenjski stil. Tako se je apolitičnost prepletala predvsem z uživanjem mamil, misticizmom in težnjami po naravnem življenju- Kot tretja zvrst mladinskega gibanja se je pojavila študentska subpolitika, ki je kulminirala s študentskim gibanjem. Gibanje je opozarjalo na številne pereče probleme tistega časa, za njihovo razrešitev pa se je zavzemala na radikalnejši način. Vendar je študentsko gibanje v celoti zanemarilo tedanjo ročk sceno v Sloveniji. V njihovem glasilu Tribuna takrat ni bilo niti enega prispevka o slovenski rokovski produkciji tistega časa. Punk V drugi polovici sedemdesetih se v Sloveniji skoraj istočasno kot v svoji domovini Veliki Britaniji, pojavi prvo in zaenkrat tudi edino celovito subkulturno gibanje, imenovano PUNK. Punk je svojevrstno preoblikoval in združil politiziranost z bolj "kulturniškimi" potezami. Pokazal je ustvaijalne in samoorgani-zacijske sposobnosti zatiranih mladinskih množic. Po svoji formi je vsekakor izviral iz Velike Britanije, vendar je ta forma splošna in internacionalna, tako da izvor za samo dogajanje pri nas niti ni pomemben. Po svoji vsebini, na osnovi katere se je razvil in tudi zaživel ter dobil določene značilnosti, pa je bil ekskluziven izključno za ta prostor. Dejavniki, ki so vplivali na oblikovanje subkulture, so naslednji: bolj liberalna struja v takratni Jugoslaviji, bolj odprte meje in s tem povečano možnost dotoka subkulturnega materiala v Slovenijo ter lažjega nakupa instrumentov, obdobje samoupravnega fundamentalizma je bilo v zatonu, prosti čas je ušel nadzoru oblasti, pri širjenju se je nasproti pasivni večini izpostavila aktivna manjšina mladine. Punk se je pojavljal samo v urbanih sredičih, najprej v Ljubljani, nato pa še v Idriji, Metliki, Celju, Novem Mestu, Kopru..., razvil se je kot prepoznaven življenjski stil s svojimi zbirališči, pojavljati so se začeli številni grafiti. Punk je pri nas prva ročk glasba, ki je pretrgala s tradicijo posnemanja tujih vzorov, bendi so igrali svojo lastno glasbo, kar je bilo pričakovanje in zahteva subkulturne scene, izhajali so iz same punk subkulture in ne tako kot prej, ko so različni subkulturni stili prevzemali nase že obstoječe skupine ali zvrst glasbe, punk je zanikal glasbene atribute, kot so tehnična kvaliteta izvedbe, izurjenost, obrtništvo, ter povzdignil aktivnost in izvirnost. Izrazite specifike slovenskega punka pa so bile, da je bil bolj politično angažiran, da se ga je razlagalo in analiziralo iz širših krogov, ocenjevali pa so ga tudi krogi izven mladinske kulture, pomembno pa je tudi bilo, da ta generacija ni poznala vojnih grozot in stiske povojnih časov na izkustveni ravni. Punk je kritiziral brez analize vzroka, rušil je in degradiral in v tem je bila njegova radikalnost. Torej deloval je kot katalizator energije in je omogočal izražanje odpora. Še ena od pomembnih zadev pri punk subkulturi je ta, da se prvič v zgodovini popularne glasbe pojavijo kot enakopravne članice skupnosti tudi ženske. To trditev je moč zaznati že v romanu slovenske pisateljice Marjetke Jeršak "Teden dni do polne lune", v katerem se avtorica dotika "alternativne" scene konec sedemdesetih in bolj intenzivno začetka osemdesetih v Ljubljani. Na znanstveno-sociološki ravni paje to moč razbrati iz dela Mike Brakea "Sociologija mladinske kulture in mladinskih subkultur" -(prevod in predgovor Marjan O grme), v katerem avtor navaja primere iz tujine, citiram: "Paiikeiji šo zavrgli romantiko in permi-sivnost, še posebej pa spolnost kot potrošno blago. Prvič v ročk industriji so se ženske poj ayile kot saijioza vest ni individualni izva- jalci in subjekti. Postale so enakopravni člani "ročk skupnosti", kot Simon Frith imenuje moški svet ročka, toda za razliko od zgoraj omenjenih izvajalk so to storile pod lastnimi pogoji. Znotraj pre-dominantno moške sfere so začele vse bolj uveljavljati nekonven-cionalno, avtonomno in enakopravno ženskost. Čeprav niso v vladajočo glasbeno industrijo vključene v preveliki meri (kot recimo že razpadla ženska skupina The Slits, Patty Smith), pa najdemo pri neodvisnih založbah gramofonskih plošč (ki same predstavljajo alternativo dominantni glasbeni industriji) veliko izvajalk, ki se ne uveljavljajo po moških kriterijih (The Raincoats, Lydia Lunch, nemška skupina Xmal Deutchland in druge), a so vseeno popularne. Lahko zaključimo, daje punk vsaj nakazal in sprožil dolčene spremembe, ki omogočajo ženskam delovanje znotraj glasbene industrije, vendar največkrat v tistih njenih oblikah, ki so same na sebi alternativa šou biznisu.". So pa zato najbolj iskrene in pravoverne, bi lahko dodali ob koncu citata. Na pojav žensk v punku opozori tudi Simon Frith v knjigi "Zvočni učinki", kjer v 10. poglavju "Ročk in spolnost" pravi, citi-ram:"Punk je bil prva oblika mladinske glasbe, ki ni temeljila na ljubezenskih pesmih in kot ena izmed posledic so se na ploščah, odrih in radiu zaslišali novi ženski glasovi - kričavi, samozavestni, nečisti, individualni glasovi, pevka kot subjekt in ne kot objekt." konec citata. Pri nas se je to manifestiralo nekoliko kasneje, ko se pri bendu Berlinski zid pojavi kot vokal Dana Šedukov (a le za kratek čas), potem tudi pri Čao pičkah, iz katerih kasneje nastane ženski bend Tožibabe. Ženski vokal je imel tudi Kaos iz Rijeke. Žensko aktivno udejstvovanje je bilo prisotno tudi na drugih sferah punkovske subkulture, na primer Aina Šmid in Marina Gržinič pri Škucu in pri prepovedanem punk-fanzinu. O punk imidžu in zbirališčih Punk kot subkultura je bil zaznamovan s svojstvenim življenjskim stilom, s poudarkom na imidžu in svojstvenim izrabljanjem prostega časa. Punkovski stil je služil s svojim videzom kot enosmerna izzivalna komunikacija. Ta subkulturni stil je poudaijal, da se pravila lahko kršijo ali izrabljajo. Življenjski stil punkeijev je bil ravno zaradi tega izrazito osebno spek-takularen in je dopuščal nešteto variacij. Pravila takšnega oblačenja so bila relativna vidljivost (namerno izstopanje iz množice nasproti klasični modi, ki se vtaplja v množici), neprimernost, vsiljivost, nenar-avnost, ki kaže svoj, označen kot "deviantni", punkerski imidž. V punk "modi" najdemo predmete, kot so: sponke ("knofljice"), verige, pasje ovratnice, ključavnice, "bedže" z imeni različnih punk skupin ali pa gesel (A, Anarhija, My way, Fuck off!, PUNK...). Ličila so uporabljali tako fantje kot dekleta, pri nas sicer kasneje (najprej so nosili bele srajce, ozke kravate in suknjiče), le-ta pa so bila, v nasprotju s pravilom, da mora biti ličilo diskretno, močno povdarjena. Tudi lasje so bili praviloma pobarvani z ekstremno kričečimi barvami (rumena, zelena, vranje črna...). Frizure so bile kratko postrižene, pri nekaterih so bili določeni deli glave pobriti, znamenita je bila "irokeška" oblika frizure, ki je bila kasneje izrabljena kot modno pozerstvo brez prave stične točke s punk subkulturo. Prosti čas je bil predvsem povezan z druženjem in posedanjem po lokalih. V Ljubljani so bili to predvsem Medex, Union, Rio, Figovec (kasneje zaradi neposredne bližine kluba K4, ki je takrat imel čisto drugačen status kot ga ima danes ), Pod Skalco, kavarna hotela Slon, Romeo in še katera. Menjava lokalov je bila nekako pogojena tudi z aroganco, zavračanjem postrežbe, kasneje tudi s pogostimi intervencijami milice v omenjenih lokalih, ter načrtnimi adaptacijami lokalov, kjer so se zbirali punkovci. Zahajali pa so tudi v disko Študent, znotraj katerega se leta 80 ustanovi skupina FV 112-15, in Stopoteko (sedaj diskoteka Palma), kjer so enkrat tedensko vrteli punk glasbo. Inovativna pa je bila tudi scena, ki se je dogajala na Plečnikovem trgu v samem centru mesta Ljubljane, ki so ga pripadniki punk subkulture označili za Johnny Rotten Squar. Na njem so se zbirali pripadniki punk subkulture in predstavljali s svojim videzom miselno prepreko in strah za vse mimoidoče, ki jih glede na samo lego zbirališča ni bilo zanemarljivo malo. V bližnjem Medexu jim niso hoteli streči pijače, zato so nagovaijali mimoidoče, če lahko nakup opravijo namesto njih. Johnny Rotten Squar so kasneje po koordinirani akciji delavcev Medexa in organov javne varnost spet "preimenovali" v Plečnikov trg. Začetki punka v Ljubljani Za začetni punk lahko imamo koncert skupine Pankrti (v prvotni zasedbi: ritem kitara Bogo Pretnar, solo kitara Mitja Prijatelj, bas Jure Kraševec, bobni Slave Colnarič, pevec Peter Lovšin), ki se je odvijal v telovadnici moščanske gimnazije 18. oktobra 1977, na izposojenem ozvočenju skupine Buldožer, ki so veljali za nekakšne predhodnike punka. Posebnost takratnega koncerta je bil s svojo energijsko nabito ekspresijo pevec benda Pero Lovšin (v portretu Petra Lovšina v Mladini številka 18, letnik 94, lahko izvemo, da je bil takrat honorar Pankrtov 200 nemških mark). Kritiko koncerta je za Stop napisal Igor Vidmar, katerega je, po njegovih besedah, izbralo uredništvo Stopa v alternaciji s takratnim glasbenim kritikom te revije Tomažem Domiceljem, ki je skozi celo zgodovino slovenskega punka sejal negativna stališča v zvezi z njim. Prve tekste o punku pa je v Stopu napisal Andrej Šifrer. Taka opcija je na novo odprla tudi samo pisanje o popularni glasbi, kot je poudaril Peter Barbarič v tekstu "Poskus opredelitve kriterijev vrednotenja punka" (v zborniku Punk pod Slovenci). Na samem začetku je bilo izjemno pomembno, če ne celo ključno, da se je punk lahko oprl na tiste institucije, ki si jih je izborilo študentsko gibanje. Levji delež sta prispevala Radio Študent s predvajanjem punk glasbe in pretokom informacij, ter posebnimi oddajami Igorja Vidmarja, kot "Bodi tukaj zdaj", ki se je kasneje preimenovala v "Ročk fronto", in pa Skuc, ki je pretežno organiziral koncerte, če jih niso pripadniki punk subkul-ture kar sami. Kmalu po začetkih na Radiu Študent so punk glasbo vrteli tudi na Valu 202 in sicer spet po zaslugi Andreja Šifreija. Kontinuiteta se je pri Pankrtih nadaljevala tako, da so najprej s pomočjo radia Študent nastopili novembra 1977 v beograjskem SKC-ju z večjo skupino mladih slovenskih pesnikov, slikarjev, filmarjev in enega fotografa ter Buldožerjev in skupine Begnagrad, in tako na nek način verificirali svoj koncert na domačem terenu na Kodeljevem. Nato so se pojavile že prve reakcije in odklanjanje punka (zaradi šokantnega nastopa za takratno primorsko javnost, ki je bila vajena popevkarjev) na koncertu Buldožerja, Pankrtov in italjanske skupine Area v Kopru. Nekje v januarju 1979 v produkciji Škuca izide prva mala plošča Pankrtov, kjer je bila na A strani skladba "Lepi in prazni", na B strani pa "Lublana je bulana" (po izjavah Igorja Vidmarja na Radiu Študent je bila zaloga plošče v prodajalni plošč v pasaži Maximarketa raprodana v eni uri). Plošči pa je sledil sedaj že legendaren članek Dimitrija Rupla v Teleksovi rubriki pod naslovom "To morate preslišati". V njem Rupel ploščo ocenjuje kot reklamno-apologetsko pismo, ki se sklicuje na "demokratično razumevanje tega, kaj je kultura", Igorju Vidmaiju pa očita ideološko prodajo plošče, ker je pošiljko singla spremljalo kratko spremno pismo, ki je pojasnjevalo razmere ob nastanku tega singla, in ga označi kot garantni list. Sam pa si je dovolil velik lapsus in pri utemeljevanju značilnosti punka med punk uvrstil skupino Kiss. "To morate preslišati" je postal moto koncerta aprila 1979, kjer so nastopili Ljubljana 78, Klinska pomora iz Zagreba, Water Pistols iz Ljubljane (pri njih se je udejstvoval nekaj časa tudi Peter Mlakar, ki se je pojavljal že v samem začetku poleg Gregorja Tomca in Igorja Vidmarja v krogu okrog Pankrtov) in Pankrti. Mala plošča Pankrtov seveda ni mogla zaobiti takratne zloglasne "komisije za šund", torej ni bila oproščena prometnega davka, kot je pisalo na mali modri nalepki, ki je bila po sklepu Komiteja za kulturo SRS naknadno prilepljena na ploščo. To početje takratnih oblastnikov (minister za kulturo je bil takrat Matjaž Kmecel) lahko iz današnjega stališča označimo kot aroganco neke institucije, ki se je postavljala za vrhovnega arbitra umetnosti in odločala o tem, kaj je dovolj dorečeno in kaj ni, kaj je zgolj spogledovanje z družbeno kritičnostjo in kaj je avtentični revolt, kaj je jecljavo meščansko pogledovanje sem ter tja, kateri glasbi manjka tisto "ta pravo" in katera ima "ta pravo štimungo" (tako ocenjuje komisijo za šund Gregor Tome). Vsekakor je že sama zamisel o komisiji kot vrhovnem arbitru estetskih presoj popolnoma zgrešena in abotna, saj je vsakomur jasno, da je bilo popolnoma nemogoče pri tem sploh imeti objektivne kriterije, ker ne obstajajo. Vsako vrednotenje je seveda pogojeno z določenim družbenim položajem in konec koncev tudi s subjektivnimi afinitetami. Začele so se pojavljati tudi druge skupine, na začetku predvsem v Ljubljani: Grupa 92 (igrala je bolj novovalovsko obarvan punk, delovala pa je nekje do leta 1983), že omenjeni Water Pistols, Ljubljana 78 (ki prav tako razen nekaj nastopov ni pustila za sabo ničesar). Za sopotnike takratnega punka lahko štejemo Janija Kovačiča, Marka Breclja (ki seje razšel z Buldožerji) z Ivom Volaričem-Feom, Begnagrad in Na lepem prijazni. Značilna za tiste čase je bila povezanost ljubljanske in reške scene (delno tudi zagrebške), tako da so v Ljubljani pogosto nastopale in naredile svoje posnetke reške skupine Paraf in Termiti. Na začetku punka pri nas se je udomačil izraz - trikotnik Ljubljana, Zagreb, Rijeka. Omenjena benda (poleg zagrebškega Prljavega kazališta, ki je kaj hitro zaplaval v pop vode, danes pa je pri njih moč najti tudi tamburo, ki ni ravno instrument za ekspresijo ročk poetike) sta bila prisotna tudi na kasnejših kompilacijskih ploščah, ki so izšle pri ZKP Ljubljana v letih 81,82, 84, ko je bilo skorajda nemogoče domači punk skupini, razen Pankrtov, ki so vse LP plošče posneli pri ZKP Ljubljana ter Parafa in Prljavog kazališta, ki sta svoje plošče prav tako posnela pri "odvisnem" založniku, posneti samostojni album. Pred kratkim pa je izšel CD s posnetki teh treh kompilacij (Novi punk val 78-80, Lepo je... in 84-84), vendar pa se je tokrat producentu Igorju Vidmarju prikradla pomembna napaka, katero bi lahko šteli že za neprofesionalno. Izbor skladb je namreč skrčil in s tako intervencijo spremenil konkretne okoliščine nastanka albuma in mu na novo določil dokumentarno vrednost. Izpadli so vsi posnetki Buldogov, vsi posnetki hrvaških punk bendov in posamezne skladbe še nekaj bendov. Priložnost za zgodovinski pregled domačega punka pa je s tem izborom izborov vsekako zapravljena. Vsiljuje pa se mišljenje, da je bil to le slab tržni poskus izrabljanja takratne punk sub-kulturne scene za popularizacijo le-te v krogu mladine, ki generacijsko s takratno sceno nima nič skupnega. Najbolj burno obdobje slovenskega punka Obdobje okrog osemdesetega leta je veljalo za najbolj množično in burno po dogajanjih znotraj same scene kot tudi izven nje. Kot sem že omenil so se poleg Pankrtov pojavili tudi drugi punk bendi. Najprej v sami Ljubljani, kjer so se pojavili Lublanski psi (ki so imeli poleg Pankrtov najbolj legendaren status, pri nji pa je pel Mario Šelih, ki je, po besedah Igorja Vidmarja v intervjuju na Radiu Študent, nekoliko kasneje manifestiral neetabliranost punka na eni od masovnih koncerov Bela karavana v podporo slovenskemu smučanju, ko je v garderobi skočil na mizo, zmečkal plastični kozarec ter zavpil: "Smučajmo vsi, Bojan in mi... (znana parodija Lačnega Franza)", kar je opazoval prebledeli Bojan Križaj. Tako je seveda bil to edini koncert Lublanskih psov na omenjeni turneji, kamor pravzaprav niti niso sodili; Šelih pa je bil kasneje vpleten tudi v zmontirano Naci-punk afero). Drugi tak bend so bili Buldogi, katerih nekateri člani so hodili še v osnovno šolo, igrali pa so spodoben bolj spevnejši punk; pojavili so se tudi Berlinski zid, ki so že ekperimentirali z novovalovskim minimaliz-mom. No, takrat pa so se bendi začeli pojavljati tudi zunaj Ljubljane. Tako sta se v Idriji pojavila benda Kuzle, z ostrim punkom, in Sund, z bolj rafinirano glasbo, do potrditve pa sta morala priti najprej v Ljubljani, šele nato v Idriji. V Metliki so takrat začeli igrati Industbag. Pri nas se začnejo v živo pojavljati tudi tuji bendi. Tako januarja leta 1980 v Ljubljani nastopijo britanski The Ruts, predskupina so bili reški Paraf. Pankrti so posneli svojo prvo veliko ploščo Dolgcajt (Pankrti so potem izdali še leta 82 Državne ljubimce, istega leta še živi album Svoboda 82, leta 84 Rdeči Album, leta 85 Pesmi sprave ter 87 leta še Sexpok). Tudi Dolgcajt se ni mogel izogniti majhni plavi nalepki "komisije za šund". Takratno burno obdobje je doživelo del kulminacije z Novim rockom, ki se je prvo leto naselil v prostorih Križank v Ljubljani, kar je bil velik dosežek takratne scene, saj je Festival večkrat zavrnil skupine, kot naprimer Buldožer, Pankrte in verjetno še koga, ko so hotele organizirati samostojne koncerte v Križankah. Po besedah Igorja Vidmarja je prišel Novi ročk v Križanke kot plod sodelovanja Radia Študent in Radia Ljubljana. Radio Ljubljana je že prej več let poslovno uspešno sodeloval s Festivalom Križank, zaradi tega so le-ti odstopili prostore. Prvi Novi ročk se je odvijal 3. in 4. septembra 1981. Razdeljen je bil na dva sklopa, tako so prvi večer nastopili bolj punkovsko usmerjeni bendi, kot Kuzle* Šund, Buldogi, Industbag, Lublanski psi, Marko Brecelj in Ivo Volarič-Feo ter Lačni Franz. Drugi večer pa so igrali Ultimat, Martin Krpan, Flam, Zasilni izhod in Pomaranča (pevec skupine je na odru obesil lutko punkerja). Novi ročk je postal tradicionalen in se je odvijal vsako leto, z leti je bil skrčen na en dan in je počasi izgubljal svoj primarni naboj, ki gaje nosil v sebi na teh prvih prireditvah. Letos se ponovno malo transformira, vendar je v kontekstu Novega ročka kot prireditve, ki je nastala s potrebo predstavitve takrat obilo novo nastalih bendov, izrabil svojo formo, vsekakor pa bi bila dobrodošla kakšna novost, ki bi poskušala afirmirati mlade bende, ki prihajajo, potpreti že uveljavljene in poskušala izoblikovati neko novo celostno sceno. Pomembno vlogo bi tukaj lahko odigrala zaenkrat še neformalna skupina predstavnikov vseh slovenskih področnih klubov, ki jih je že kar lepo število in so vidni tudi že prvi rezultati njihovega dela. Med njimi je lep primer velenjski klub S/tiskarna, ki se je po večletnem vodenju Tomija Matiča formiral v neko celoto. Ta je že dala prve rezultate - CD skupine Res nullius, skupine, ki se je s svojim delom že uveljavila v širšem področju konzumentov te scene, kar pričajo pozitivne kritike v domačih in tujih medijih. V zadnjem obdobju je začela delovati še skupina Pet Ambulance, ki svoje delo počasi oblikuje v celoto, manjka pa jim še nastopov živo, da bi formulirali lastno interakcijo in ekspresivnost. Zato nenehne nevmesne kritike na račun kluba S/tiskarne nekako odražajo misel Rastka Močnika o natančni določitvi trenutka, ko mesto kot mesto postane estetski pojav. Po Močniku je ta trenutek takrat, ko okno preneha biti nekaj, skozi kar se gleda ven od znotraj, in postane nekaj, v kar se gleda od zunaj. Ta stavek je vsekakor prikladen za kraj Velenje, čigar status mesta kot urbane celote še vedno ostaja vprašljiv. Toda o tem problemu bo potrebno spregovoriti na drugih mestih. Nekako v tem času se pojavijo tudi že prvi odkloni javnosti na punk. Septembra 1980 je bila prepovedana alternativna likovna razstava in punk koncert v Trbovljah, kjer bi morali igrati Kaos in Protest iz Rijeke, Berlinski zid in takrat že delujoči Laibach iz Trbovelj. Do ogorčenja oblasti je prišlo zaradi plakatov za prireditev, ki so nekatere spominjali na nacistično umetnost. V marcu Ž81 je izšla priloga Mladine "Pogledi", v kateri je Mile Šetinc s strani oblasti (ZSMS) spolitiziral pogled na punk. Izšla je prva tematska številka ugledne literarne in teoretične revije Punk -Problemi, ki je bila delno cenzurirana. Njen problem je bila njena ekskluzivnost v smislu specializiranosti, kar je vplivalo na nizko naklado, slabo distribucijo.... MK ZSMS je prepovedala izid fanzi-na, ki so ga pripravljali in že najavili aktivisti ljubljanske punk scene v okviru Skuca, ideja pa seje pojavila po gostovanju beograjskega SK v Ljubljani, kjer so predstavili ciklostiran zvezek listov z informacijami, komentarji, intervjuji, fotografijami... na temo beograjske punk scene. Večina tega neobjavljenega fanzina je kasneje izšla v drugi tematsko zaokroženi številki Punk-Problemov leta '82. Fanzin je bil, po na hitro sklicanem sestanku, zaustavljen na dan izhoda v tiskarni in tako je bil preprečen namen aktivisov te številke, da bi bil prisoten na koncertu na Kodeljevem, kjer so igrali britanski Siouxie and The Banshees, Pankrti in Lublanski psi. Nikakor ni zanemarljiv podatek, da so bila to leta bolezni in smrti Josipa Broza-Tita, zaradi česar je bilo družbeno življenje v Jugoslaviji zagotovo drugačno kot na začetku punka pri nas. Tega podatka pa ni moč najti v družbeno-socioloških razpravah intelektualcev, ki so se ukvarjali s to problematiko. Edina izjema, ki sem jo našel, je tekst Marjana Ogrinca "Ni nam do tega, da bi postali zgodovina" (v zborniku Punk pod Slovenci). Ogrinc tudi omenja dogodke na Kosovu, ki so močno vznemirili javnost in represivnemu aparatu omogočili večja pooblastila. Začetek afer in konec prvotne punk sub-kulture pri nas Politiki so se odločili odstraniti punk kot tujek na prevladujočem slovenskem kulturnem tipu potem, ko je France Popit na posvetu medobčinskih partijskih sekretarjev znanstveno neizogibno dognal, da punkerji javno "kozlajo", se drogirajo in nasploh neokusno obnašajo. O punku je govoril pod točko razno, v kateri se je po pravilu govorilo o problemih, ki zahtevajo ukrepanje. Po vse večjih napadih predstavnikov oblasti v medijih, ki so se prelevili tudi v vse bolj represivne ukrepe organov javne varnosti, je bil s strani oblasti potreben samo še en, organizirano voden in dosti močan udarec oblasti. Za to paje bil več kot primeren "tednik z največjo naklado" Nedeljski Dnevnik, ki je personificiran v uredniku časopisa Zlatku Šetincu in s pomočjo oblasti uspel pro-ducirati izmišljen produkt, imenovan "naci-punk" afera zaradi nekaj nedolžnih provokacij in domnevne skupine 4R (Četrti Reich), ki v bistvu sploh ni temeljila na punk subkulturi. V članku z naslovom "Kdo riše kljukaste križe?" (Nedeljski Dnevnik, 22. novembra 1981) je imenovani novinar po zgledu afere "Črne mačke" združil nekaj takratnih dogodkov v Ljubljani in z njimi na najbolj perfiden način uporabil metode spodbujanja čustvenih reakcij prebivalstva. Odziv ljudi je bil velik, odklonilne reakcije pa so takrat tudi v javno mnenjskih raziskavah pokazale, daje bil odnos do punka v širši družbi izrazito odklonilen. Afera je dvignila še več prahu v jugoslovanskem tisku (Politika ekspres, Ilustrovana politika, Borba, Start...) z novinarji, ki so svojo "reputacijo" s podobnimi konstrukti uspeli ohranjevati tudi kasneje (Aleksandra Plavevski...). Bendi so takrat morali oddajati besedila pred nastopi v oceno pristojni komisiji, ki je ocenjevala, ali so besedila ideološko neoporečna. Pri odzivu mladinske organizacije na probleme je potrebno ločiti dve stvari: stališča sprejeta na različnih kongresih, plenumih, sejah in okroglih mizah, na eni ter uresničevanje teh stališč v konkretno delovanje na drugi strani. Medtem ko so predstavniki mladinske organizacije razmišljali o prednostih in slabostih množične kulture, so v Sloveniji preganjali punkerje. Sledile so represivne akcije varnostnih organov, policaji so dobesedno maltretirali predvsem mlajše pripadnike punk scene, pritisk se je vršil z nenehnim legitimiranjem, racijami, lovom na pisce grafitov.... Preganjali so tudi punk imidž, kar je na svoji koži občutil tudi Igor Vidmar, ki je zaradi dveh bedžev bil obsojen na 30 dni zapora zaradi žalitve nacionalnih in patriotičnih čustev sodržavljanov. Punku se je takrat v bran postavila predvsem mlajša garnitura politikov, ki je tvorila del takratne RK ZSMS (Vika Potočnik, Igor Bavčar, Lev Kreft, Slavoj Žižek, Tomaž Mastnak...), kar pa se ni ponovilo z o1 močnimi organizacijami. Leta 84 je bila na Novem rocku organi; ana okrogla miza na temo obtožbe nacizma, kjer je sodelovalo r nogo intelektualcev (s svojim tekstom je izstopal Rastko Močnik) Zanimanje za punkovsko subkulturo je upadlo, s predstavniki mladinske organizacije niso vedeli, kako bi jo lahk iporabili. Zato pa je srečanje z Neue Slovvenische Kunst in )traj njih Laibachi bilo obetavno že na prvi pogled. Tista prvotna punk subkultura je po vseh zunanji: ritiskih in zaradi spreminjanja družbene klime začela počasi u rati. Bila je odrinjena, zaprla se je v prostore diska FV, se tako ela getoizirati, »jena družbena aktivnost je počasi poje !a. Tako se je končalo obdobje edinega celovitega subkulturnega anja pri nas. Go, n Milovanovič, študent 4. letnika Filc ofske fakultete, Oddelek za sociologijo kulture in filozofijo LITERATURA SRBSKO NARODNO GLEDALIŠČE V NOVEM SADU LITERATURA Daniel Hevier TRI FUNKCIJE OGNJA zahvaljujem se ti da sem lahko bil lovec strelec zrakoplovec tvojega vesolja markiz da sem te lahko položil v ognjene zublje in te potem rešil iz njih ogenj gori peče in sežiga piše j. a. komensky v orbis pictusu MALE NOČNE NORČIJE telefoniram tvojemu palcu na nogi halo si doma? še ne spiš? iz daljave mi šepečeš ne vidiš luči v mojih očeh? SKUPAJ SE SPRE-HAJAVA PO PARKU ne dotikaj se listov ki so padli na tla v njih še polje elektrika drevesa DUBLIRANJE pišeš mi pisma ki jih dobim vedno sekundo po mojem obupu najina pisma so kot dubliranje na televiziji v ustih imava čisto druge besede ko po nekaj dneh prebirava najine odgovore se premakne razumevanje stvari vendar čas kot da bi bil najin zaveznik še hitreje beži vidiš v meni je še februar medtem ko se je v tebi že začela pomlad Novi Sad. Mesto, ki leži v močvirni ravnici na levi obali Donave. Naselje vojakov -graničarjev, ribičev in splavarjev, v katerega so se naseljevali, sloh po Beograjskem miru leta 1739, tudi trgovci. Upravno politično in kulturno središče Vojvodine, z več kot 170 000 prebivalci, pa je že leta 1861 dobilo svoje prvo in hkrati tuši srbsko gledališče. Srbsko narodno gledališče v Novem Sadu je po ustanovitvi kar nekajkrat zamenjalo svoje prostore, vsi pa so bili pod oznako začasni. Preteklo je 114 let, preden so pričeli z graditvijo novega gledališča, temeljni kamen so položili leta 1975, nadaljnjih šest let pa so se ukvarjali z mnogimi finančnimi problemi. Tako so Novosadčani dobili novo gledališče leta 1981. Stavbo bi lahko primerjali s prelepim Cankarjevim domom v Ljubljani, če že ne drugače, pa po tem, kaj pomeni Cankarjev dom Slovencem in slovenski kulturi in kaj pomeni Srbsko narodno gledališče v Novem Sadu Srbom. Ko sem bila prvič v stavbi, se mi je zdelo, kot da sem se vtihotapila v prepovedan tempelj, da z vsakim korakom kradem njegovo veličastnost. Počutila sem se prav majhno, nebogljeno in skoraj šarlatansko. Verjetno je bila kriva ura mojega obiska, ki je bila vse prej kot normalna za izvensezonski čas. Pomanjkanje časa in naglica mojega obiska sta me skupaj z mojo prijateljico Vesno, ki je zadolžena za organizacijo predstav v omenjenem gledališču, prisilili, da sva ga obiskali v poznih večernih urah. Ko mi je pokazala dvorano s 373 sedeži in klasičnim gledališkim odrom, sem bila navdušena, ko pa sem videla "pravo" veliko dvorano z 940 sedeži, 18 -metrsko portalno odprtino in premičnim odrom, sem obstala. Poleg obeh dvoran sva si ogledali še tiste najpomembnejše stvari v gledališču: baletno kostumo-grafske delavnice, garderobe, gledališko knjižnico s čitalnico, gledališki muzej z arhivom, skladišča, restavracijo in upravne prostore. V obeh dvoranah je na leto do 120 predstav: gledaliških del, koncertov ali baletov. Od 15. decembra 1992 do 1. aprila 1994 so v Srbskem narodnem gledališču v Novem Sadu uprizorili 30 gledaliških predstav, 35 oper in eno opereto, 13 baletnih predstav, odšli so na 25 gostovanj po Srbiji in gostili 23 gostujočih gledališč in umetnikov. Poleg vsega tega so prirejali različne razstave, srečanja z umetniki, predstavljali portrete umetnikov, vsakoletne poletne in med-sezonske festivale, gledalci pa so lahko obiskali tudi izpitne predstave študentov Novosadske gledališke akademije. Zelo me je zanimalo, kakšen je obisk v gledališču v teh nemirnih časih, ali imajo ljudje v Srbiji sploh še čas in denar za umetnost. Vesna me je presenetila z odgovorom, da so imeli v pretekli sezoni kar 10 premier. Res je, da je obisk in interes močno upadel, vendar ljudje še vedno najdejo čas pa tudi denar za obisk gledališča. Cena vstopnice se giblje med 3 in 5 dinarjev, kar je preračunano v tolarje približno 300 do 500 tolarjev. Abonmajev nimajo, imajo pa popuste pri nakupu vstopnic in sicer za študente in upokojence. Cena vstopnic s popustom znaša 50 odstotkov cene vstopnice brez popusta. Skoraj nasmejali bi se lahko takšnim cenam, če ne bi vedeli, da povprečna plača inženirja ne presega 170 dinarjev. Najbolj obiskana predstava v novosadskem gledališču je predstava Goslač na strehi, ki je imela do sedaj tudi največ ponovitev. Musical v treh dejanjih so, od njegove krstne uprizoritve leta 1992, ponavljali več kot 300 - krat. Kot gledališča povsod, tudi novosadsko gledališče sodeluje z mnogimi znanimi umetniki. Tako je leta 1973 gostoval tu baletni koreograf Iko Otrin. Iko Otrin je rojen v Beogradu, srednjo baletno šolo pa je končal v Ljubljani. Svoje plesno, koreografsko, igralsko in filmsko znanje pa si je pridobil tudi v tujini, saj je nenazadnje član Royal academy of dance v Londonu. Dela in živi v Mariboru, v Novem Sadu pa se je predstavil s koreografijo baleta Vragolanka. Kot vse mine, je minil tudi moj obisk. Zal mi je, da ne morem na ogled kakšne predstave, žal mi je, da od Vesne nisem izvedela več. Verjamem pa, da bo nekega poletja čas tudi za to. Ana Kočar Daniel Hevier NOČNA PRODAJA UPANJA razmenjal sem stotaka na petake vrtim medkrajevno in potem tvojo številko da bi mi skrivnostni magneti in opne dovilili dotakniti se tvojega glasu s petakom za minuto si kupujem tvoje govorjenje tvoj smeh v telefonski celici slišim kako se ti cepijo lasje kako se naslanjaš na vrat slušalke vsa ležiš v mojem ušesu prosim te govori govori povej mi kaj poslušaš mozarta ki prihaja k meni iz daljave nisi zaprla vode vendar še malo ostani imam še zadnjega petaka kmalu naju bo prekinil neizprosni signal ti boš ostala tam jaz bom ostal sam tu tu-tu-tu-tu-tu-tu Prevedel Andrej Rozman Daniel Hevier (1955), slovaški pesnik, pisatelj, esejist, prevajalec in založnik. Na filozofski fakulteti v Bratislavi je končal študij slovaščine in estetike. Do zdaj je izdal pesniške zbirke: Metulji vrtiljak (1974), Z očetom na vrtu (1976), Ptica pije iz tirnice (1977), Nonstop (1981), Elektronski klovn (1983), Nočna razprodaja upanja (1994) idr. Piše poezijo in prozo za otroke, sestavil je antologijo slovaške poezije 20. stoletja. Bil je udeleženec Vilenice '94. 's o £ cU "3 < ■irM « K i i ja fi O w PREZRTO Literarno esejistična priloga Šaleškega literarnega društva Hotenja, Titov trg 4, p.p. 144, Velenje. Urednika priloge Goran Milovanovič in Marjan Kukovec. GALERIJA ZA MLADE USTVARJALCE Majhen prostor na Velenjskem gradu v bližini vhoda v prostor z mastodontom, kjer je nekoč bival Sky club, bo sedaj namenjen vsem, tako mladim kot že izkušenim umetnikom. Ob odločitvi, da se underground club ne bo več vodil, je prostor ostal prazen in med odgovornimi se je rodila ideja, da bi prostor namenili raznim umetniškim razstavam. Čeprav še ni nekega določenega programa, kakršnega ima galerija v knjižnici Kulturnega centra Ivana Napotnika, je bilo v tej majhni galerijici že nekaj manjših razstav. Razstavljene so bile skulpture gospoda Bernarda Sešla, malo zatem safari razstava dveh mladih umetnic s koroške, sedaj pa se počasi zaključuje razstava fotografij avstrijskih fotografov. Vsekakor je ozračje na Velenjskem gradu idealno za predstavitve in oglede takšnih razstav. Prostor sicer šele urejajo, saj še nima primerne osvetlitve, in je tako majhen, da za večje razstave ni primeren. Stene galerije so obokane, namesto modernih oken, kakršna poznamo danes v sodobnih galerijah, so majhne srednjeveške line. Zato je velik problem razstavljati slike, vendar pa je prostor idealen za manjše razstave kipov in skulptur, kakršne nam je predstavil Bernard Sešel. Razstave lahko obiščemo vsak dan v času, ko je grad odprt. Za podrobnejše informacije o postavitvi svoje razstave pa se lahko vsi, ki bi se želeli podrobneje predstaviti, obrnejo, ali na vodstvo velenjskega gradu ali na galerijo Kulturnega centra Ivana Napotnika. Galerija je namenjena vsem, ki so se že preizkusili v likovnem svetu in ki skozi likovni prostor in čas z barvami in drugimi likovnimi sredstvi iščejo sebe in poskušajo prikazati svoja razpoloženja, opažanja in občutke. Vabljeni ste tako začetniki kot že izkušeni akademski umetniki. Tako lahko Velenje s tem novim prostorom zacveti še na tem področju. Klavdija Sipuš Pred volitvami Sporočilo prebivalcem Šaleške doline in njene okolice Slovenska ljudska stranka zastopa interese slovenskega ljudstva v najširšem pomenu, kar kažejo zveze, kmečka ženska, nacionalna in druge, ki jo sestavljajo, je stranka vseh, ki se preživljajo z delom svojih rok in s svojimi umskimi sposobnostmi. Prizadevamo pa si, da bi čimveč Slovencev postalo premožnih, kar smo nedavno dokazali tudi s prizadevanji, da bi s certifikati razdelili še preostalo premoženje. Zavzemamo se. tudi za vrednote kot so: slovenstvo, slovenska kultura, družina. Smo kritični do vstopa v EU in nasprotujemo razprodaji Slovenije tujcem. Slovenska ljudska stranka bo na teh volitvah gotovo dobila veliko glasov in precejšnje število članov v občinskih svetih. O tem govorijo rezultati javnomnen-jskih raziskav. Tisti, ki bomo izvoljeni, bomo naše delo v območnih svetih posvetili dobrobiti prebivalcev te doline. Želimo prisluhniti njihovim težavam in jih reševati. Prizadevali si bomo za: 1. Pravni in javni red ter za osebno in premoženjsko varnost prebivalcev Šaleške doline in njene okolice 2. zmanjšanje brezposelnosti 3. večjo materialno blaginjo občanov 4. potrebno vzgojo in varstvo mladine pred raznimi oblikami zasvojenosti. Podprli bomo gradnjo mladinskega doma in varstveno delovnega centra za duševno prizadete in telesno motene v Velenju. 5. enake možnosti podeželskih in mestnih prebivalcev in za tvorno sožitje tako kmečkega kot delavskega prebivalstva in intelektualcev 6. slovenski značaj naših krajev 7. ohranjanje kmečkih površin, gozdov in nedotaknjenih delov naše okolice, ter za ureditev in vračanje zaradi rudarjenja ogroženih kmetijskih površin 8. za to, da bo ostalo naše premoženje v slovenskih rokah 9. vse vrste kulturniškega delovanja, predvsem tistega, ki je nujno za duhovni obstoj slovenskega naroda. 10. obnavljanje in oživitev starih krajevnih in mestnih jeder ter zgodovinsko pomembnih stavb. ■ Slovenska ljudska Stranka podružnica Šaleška dolina OO SDSS Šoštanj, SLS KZ Šoštanj, OO SKD Šoštanj, ZELENI Šoštanja Si 18 « I I K I I I I I I I I I I I I I I I II Izjava za javnost Strankedcwenskejx)n]ladi,ki900r-gpnizirare v občini Šoštanj, Socialde-mokratska slranka Skxenije, občinski odbor Šoštanj, Slovenska ljudska stranka s Kmečko zvezo Šoštanj, Skxenski krečareid demokrati, občin-odbor Šoštanj in Zeleni Skaenije, ZefeniSoštanja,sozadipnede5ovdc-tolmipodpisafeSpcrazumo&upriem nastopuna\olitvdhzaobanošoša4 S gDorazumom so se zavezale, da bodonastcpOezu&lajenimilistinamiza vdihe v občinske »ete in da bodo podprle skupnega kandidata za župana občine Šoštanj, fr.BogdanaMuiiha Sporazum so podpisali: Franc Pečowiik,piedsednikSDSS občinski odbor Šoštanj, dr. Borut Korun, predsednik SLS Šaleška dolina, Milena Četina, predsednica SKD, občinski odbor Šoštanj in Peter Rezman, predsednik Zelenih Šoštanja. Študent naj bo Skupščine-pa-še-ni blo Plač je še zmeraj zaprt in bo v takšnem stanju ostal do skupščine, ki ne bo 12. novembra, ampak en teden kasr^e, 18. novembra. Vzrok za zamude je prostor za brucovanje. Pozorni bodite na rumene plakate! Novo vodstvo ŠŠK-ja tako še lenari. V akcijo paje stopila sedaj še skoraj čisto sveža ekipa ŠŠK na VTV. Nova oddaja, tokrat bo jesenska, bo ta petek, nekaj čez osmo na VTV-ju. Kljub temu, da dirigenta v soboto ne bo, vaje ŠŠKZ-ja ne odpadejo. Pomagali nam bodo korepetitoiji, ker se letošnji prvi nastop neusmiljeno približuje. Vi SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI OBČINSKI ODBOR VELENJE 63320 VELENJE, ŠALEŠKA 19A KAJ JE DRŽAVA ŽE STORILA IN KAJ MORA ŠE STORITI, DA SE SLOVENCI OHRANIMO KOT NAROD? OB MEDNARODNEM LETU DRUŽINE SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI OBČINSKI ODBOR VELENJE VABIJO NA RAZGOVOR Z DR. ČEPAR DRAGOM, SEKRETARJEM ZA DRUŽINO V VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE NA TEMO VEČ OTROK, KAJ PA BREZPOSELNOST V ČETRTEK, 10. NOVEMBRA 1994 OB 17. URI V DVORANI SKUPŠČINE OBČINE VELENJE. Večer sodobnega plesa Biaieaiiiiiiasiiiiiijiiifis st a s iiiaiaiiai Vse naj, naj, naj Prejšnji petek je bil oder doma kulture v Velenju ena sama plesna scena. Zanjo so poskrbele udeleženke večera sodobnega plesa, ki gaje pripravil plesni odbor pri Zvezi kulturnih organizacij Velenje. Po mnenju republiške selektorice, ki sije prireditev ogledala, so domače plesne skupine Kvin, Gib, Media, plesni teater "In" ter gostje večera - plesalke skupine Akt iz Celja - pripravile enega lepših tovrstnih večerov v Sloveniji v tem letu. Ta laskava ocena je veljala tako za organizacijo večera, podobo (plakat, gledališki list) kot za sam program in tehnično izvedbo. Vse skupine so pokazale visoko kakovost v gibu, pri izboru glasbe, kostumografiji, ... Glede na vse to najbrž udeleženke sodobnega večera v Velenju upravičeno pričakujejo, da bo katera skupina izbrana tudi za republiško srečanje plesnih skupin. To bo prihodnji mesec v Novi Gorici. ■ (tp), foto L O. IfIHlJHIfl Bolivija * dežela z velikim srcem (7) '■ - * ' * Grande fiesta ob obletnici La Paza je bila nekaj posebnega... Nekoliko utrujeni od preteklih naporov se spet motovilimo po ulicah in trgih praznično odetega La Paza. Mesto je živahno kot še nikoli doslej, ljudje hitijo pripravljat številne stojnice na trgu San Francisko. Ob spomeniku senora Murilla se dviguje kvišku velik oder z gromozanskimi zvočniki. Ves dan odmeva z ulic godba šolskih skupin. Z neprikritim veseljem in neznanskim zanimanjem opazujemo mlade leponoge mažoretke, ki ubrano korakajo po ulicah. 16. julij je namreč eden največjih praznikov v La Pazu, saj je to dan, ko proslavljajo obletnico ustanovitve La Paza. La Pazje bil že 16 let pred prihodom osvobodilne vojske Simona Bolivarja osvobojen in brez neposrednega španskega vpliva. Ustanovitelj, oziroma osvoboditelj je bil general Murillo, na čigar čast vsako leto priredijo gigantsko fiesto, ki v marsičem spominja na karneval v Rio deJaneiru. Ko se je tega dne poslovilo sonce, je mesto dobilo podobo, ki je ni moč pozabiti. Vse ceste v mestu so zaprli za promet in sedaj na njih stojijo številne stojnice. Na njih mamke kuhajo in točijo opojni singani, ki ljudem pomaga čim lepše preživeti noč. Singani je nekakšen tropinovec s čajem, limono in klinčki ali rozinami. Prav prijetno nas ogreva med veliko predstavo. Na ogromnem odru se vrstijo številne folklorne skupine s fan- ohola. V vsesplošni evforiji med veliko množico srečujemo prijatelje, znance in nekatere neznance. Nekatere seveda povabimo tudi na singani. Noč se je končala nekje okrog devete ure zjutraj, ko je sonce bilo že visoko na nebu. Nekoliko utrujeni od celonočnega rajanja se ob umazani sto- tastičnimi kostimi ter maskami. V zrak nenehno letijo veliki baloni odeti v bolivijske barve, nočno nebo pa parajo številni bliski čudovitega ognjemeta. Vsa ta lepota je še začinjena z divjo glasbo in seveda singanijem. Ves La Paz se vrti v ritmu glasbe, plesa in alk- jnici krepčamo z zdravilnim pivom. Mogoče jih je bilo celo več... Predzadnja južnoameriška nedelja, ura je nekaj čez poldan. Nikec ves krmežljav pokuka iz svoje spalne vreče in z velikimi prestrašenimi očmi vzklikne: "Joj fantje, kaj bomo pa delali v Sloveniji!?" Ob njegovih besedah se vsi globoko zamislimo: "Ja, res, kaj bomo pa sploh delali doma?" Pred očmi se mi počasi vrtijo slike iz zadnjih sedmih tednov. Nič slabega, le lepe stvari so na teh slikah. Neverjetna in nepozabna je Bolivija s svojimi lepotami ter predvsem ljudmi. Vsi smo vzljubili to deželo neveijetnih nasprotij, bogastva in bede. Le še v kotičku srca obstaja naša majhna Slovenija. Nekoliko čudno zveni zadnji stavek, vendar imamo v srcu že preveč zasidrane te preproste in iskrene ljudi. Poštenost in gostoljubje je nekaj tako preprostega za njih, da se lahko Slovenci pred njimi skrijemo v mišjo luknjo. Ob tem se hitro spomnim znane šale: "Kdaj Slovencu zastara televizor?" "Ko si sosed kupi novega!" Vse preveč resnice je v tej šali, da bi se ji smejali brez kančka grenkobe. Ljubim preprosto življenje in ne živčno ter utrujajoče evropsko življenje. Ljudje tukaj so tudi nas vzljubili, saj čutijo, da smo jim zelo blizu. Nismo kot običajni bogati turisti, ki zaradi svoje nečimrnosti ne morejo spoznati duše te dežele z velikim srcem. Živimo s preprostimi in srčnimi ljudmi, ki nas na vsakem korako prisrčno sprejemajo. Veijetno imamo tudi mi dovolj veliko srce, ki je njihovo največje bogastvo. Živimo skoraj tako preprosto življenje kot narod, ki nas gosti. Nikoli ne bomo mogli pozabiti posameznikov, ki so nam polepšali bi- vanje v Boliviji in nam tako močno približali srce čudovite dežele, ki smo jo tako zelo vzljubili. Ines, Mario, Gretzel, Eduardo, Monika, Serapio, Patricia, Felipe, Nancy, Maria, San-tos, Marta, Roberto in vsi ostali, vem da sta dve besedi premalo, vendar HVALA VAM! Po Bolivij i smo se dva meseca preganjali: Mičo Smaka, novinar Večera in zelo fin gospod, ki nas je zapustil po mesecu dni Niko Ribič - Nikec, umetnik na svobodi, ki včasih tudi kaj naslika Sašo Puhmajer - Puhi, stari južnoameriški maček, ki se kdaj pa kdaj tudi ne zmoti David Podgorelec - Kuks, najmlajši in še najbolj zelen Branko Ivanek, pisec tehle vrstic, ki ima preveč nadimkov, da bi vse naštel Zahvaljujemo se vsem sponzoijem, ki so nam omogočili potovanje, bivanje in uresničitev plezalnih načrtov: Satex Maribor, Radenska tri srca, Diafit Maribor, Mizarstvo Velenje d.o.o., Informatika d.o.o. Velenje, Tip-Pri d.o.o. Maribor, PLP d.o.o. Velenje, Dani & Tanja Urbane Šoštanj, TREND d.o.o. Velenje, Mesna industrija Radgona, SKB, Semenarna Brazda Šoštanj, RLV Velenje in vsem drugim posameznikom, ki so nam kakorkoli pomagali ali bili vsaj z mislimi z nami. PETEK, 4. NOVEMBRA SLOVENIJA 1_ 09.00 Plešoči osliček, mladinska igra 10.00 Obuti Maček 10.15 He-man, amer. risana serija 10.35 Ameriški mladiči 10.45 Risanka 10.55 Roka Ročka 11.45 Divji jug, 8/10 12.40 Lastninjenje 13.00 Poročila 14.00 Pet deklet in vrv, tajvanski film 15.50 Kam vodijo naSe stezice 17.00 TV dnevniki 17.10 Poltrona expres, španska nadaljevanka 17.20 Štorklja 17.35 Boj za obstanek, 20/20 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Hugo - tv igrica 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Poglej in zadeni 21.40 Turistična oddaja 22.00 TV dnevnik 3 22.35 SOVA: sledi Ljubezen da, ljubezen ne, 22/22 23.10 Med vrsticami zakona, 3/25 00.00 John in Mary, amer. film SLOVENIJA 2_ 13.00 Euronews 15.55 Beli konjiček, 4/6 16.20 Osmi dan 17.25 SOVA, ponovitev sledi Gledališče Raya Bradburyja, 16/24 17.55 Med vrsticami zakona, 2/25 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.10 TV nocoj 19.15 Poglej me! 20.05 Pustolovščine mladega In-diana Jonesa, 9/16 20.50 Vojni poročevalci, ang.do- kum.oddaja 21.45 Obiski 23.00 Evropska noč jazza, prenos VTV_ 09.00 Testni signal 10.30 Film: POPOTNIK; žanr: drama 12.00 Videostrani 18.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ - kontaktna oddaja zanimivimi gosti, igranje video igrice, video spoti, itd. Gost oddaje: Sanja Mlinar - mlada pevka 19.00 Otroški program 19.25 TV prodaja 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 Šaleški študentski klub na VTV 20.30 Celovečerni film: KOSEC; žanr: srhjlivka/fantastika 22.20 Horoskop 22.25 TV prodaja SOBOTA, 5. NOVEMBRA SLOVENIJA 1_ 09.40 Radovedni Taček 09.55 Lonček, kuhaj! 10.00 Žita, češki kratki film 10.15 TOK TOK 11.00 Zgodbe iz školjke 11.30 Čistilna mašina, kanadski film 13.00 Poročila 13.05 Večerni gosta: Jure Apih 14.35 Tednik 15.20 Poglej in zadeni 17.00 TV dnevniki 17.10 Divji jug, 9/10 18.00 RPL - studio Luwigana 18.45 Hugo-tv igrica 19.05 Risanka 19.18 3x3 19.30 TV Dnevnik 2 19.50 Utrip 20.10 Križkraž 21.15 Za tv kamero 21.30 Pozejdonovi umetniki 22.00 Ozare 22.10 TV dnevnik 3 22.40 SOVA: sledi Med vrsticami zakona 23.35 Oprosti, Kupido, belgijski film SLOVENIJA 2 08.00 Euronevvs 09.55 Človek in glasba 10.50 Turistična oddaja 11.05 Neverjetne zgodbe 11.55 Saas fee: SP v alpskem smučanju paralelni slalom (M), prenos 13.00 Ljubezen da, ljubezen ne, 22/22 13.30 Med vrsticami zakona 16.45 Športna sobota 18.30 Alpe-Donava-Jadran 19.00 Dobra volja je najbolja, TV Koper 20.10 Streznitev, amer.film 22.10 Sobotna noč: sledi Novice iz sveta zabave sledi Koncert za pomoč Ruandi sledi Glasbena lestvica VTV_ 09.00 Testni signal 10.30 Film: KOSEC; žanr: srhljiv- ka/fantastika 12.00 Videostrani 19.00 Otr. program: Risanke 19.25 TV prodaja 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 321. VTV MAGAZIN - informativni regionalni program 20.35 Zabavno glasbeni program: NAJ NAJ NATAKARICA CEUSKE REGIJE 21.40 Horoskop 21.45 TV prodaja 21.50 Videostrani do 24.00 NEDELJA, 6. NOVEMBRA SLOVENIJA 1_ 08.45 ŽIV ŽAV 09.35 Arabela, 4/13 10.05 Škrat Tuki-tam in njegove težave, lutkovna igrica 10.40 Vrtiljak, 4/28 11.00 Boj za obstanek, 20/20 11.30 Obzorja duha 12.00 Vokalna skupina Banchiere singers, madžarska 12.30 Velja za vsak dan 13.00 Poročila 13.05 Pustolovščine mladega India-naJonesa, 9/16 13.55 Poglejte, kako teče, amer. film 15.30 Samo bedaki in konji, ang. film 17.00 TV dnevniki 17.10 Po domače 18.55 Hugo-tv igrica 19.05 Risanka 19.20 Loto 19.30 TV dnevnik 2 20.10 Nedeljskih 60 21.15 Obraz mode, 6/6 22.10 TV dnevnik 3 22.30 SOVA: sledi Druga domovina, 7/13 SLOVENIJA 2 _ 08.00 Euronevvs 10.00 La Follia - graščina Radovljica, 2. oddaja 10.40 SOVA, ponovitev sledi Med vrsticami zakona, 4/25 11.15 SP v alp.smučanju SL (Ž), 1. tek 12.55 SP v alp.smučanju SL (Ž), 2. tek 16.30 Športna nedelja sledi F-l za VN Japosnke 18.20 PEP v odbojki (M) (SAL0NIT:GLASG0W RAGAZZI), Kanal 19.30 TV dnevnik 2 19.52 Zrcalo tedna 20.10 0 Kiltu, 1. oddaja 20.40 Kupčija stoletja, amer. film 22.15 Velja za vsak dan 22.45 Športni pregled VTV_ 08.00 Videostrani 08.15 Ponovitev oddaj iz tedenskega sporeda Svet živali, Otroški Miš Maš , 320. VTV MAGAZIN, Športni torek, EPP, TV prodaja, AKTUALNO: Ob dnevu reformacije - BANKA CEUE, d.d., 321. VTV MAGAZIN - LB SPLOŠNA BANKA VELENJE, d.d., ŠŠK na VTV, Video top, Zabavno glasbeni program, ŠŠK na VTV, Horoskop Videostrani do 24.00 PONEDELJEK, 7. NOVEMBRA SLOVENIJA_ 09.20 Primeri inšpektoija potice, 1/5 09.50 Znanje za znanje, učite se z nami 10.15 Streznitev, amer. film 12.15 Športni pregled 13.00 Poročila 14.50 Umetniški večer 15.50 Obzorja duha 16.20 Dober dan Koroška 17.00 TV dnevniki 17.10 Radovedni Taček 17.35 Hroščosned 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 ABC - ITD, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Stradivari, 3/4 20.50 Lokalne volitve '94 22.20 TV dnevnik 3 22.40 ShovvJackijaThomasa, 11/17 sledi Med vrsticami zakona, 5/25 SLOVENIJA 2_ 13.00 Euronews 14.35 Utrip 14.50 Zrcalo tedna 15.05 Nedeljskih 60 16.05 Poglej me! 16.50 SOVA, ponovitev sledi Druga domovina, 7/13 18.45 Onstran prihodnosti 19.10 TV nocoj 19.15 Sedma steza 20.05 Gospodarska oddaja 20.55 Romeo in Julija, produkcija RTV Slovenija in švedske TV 21.45 Tri ljubezni, 10/16 22.40 Večer jazza v studiu 1 VTV__ 09.00 Testni signal 10.30 RADIO FM, ponovitev 3. dela am. humoristične nanizanke 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program: CICIBANOV KOTIČEK 19.25 TV prodaja 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 AKTUALNO 21.05 Zabavno glasbeni program: VIDEO BOOM 40 Lestvica domačih video spotov 21.55 Horoskop 22.00 TV prodaja 22.05 Videostrani do 24.00 TOREK, 8. NOVEMBRA SLOVENIJA 1_ 08.20 Zlati srček 09.25 Vojni poročevalci, ang.do- kum .oddaja 10.15 Onstran prihodnosti, 8. del 10.40 Kupčija stoletja, amer. film 13.00 Poročila 14.10 Sobotna noč, ponovitev 16.20 Mostovi 17.00 TV dnevniki 17.10 Arabela, 5/13 17.40 Čudež, madžarski film 17.50 Moja enciklopedija živali 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Lingo, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Beli konjiček, 5/6 20.30 Nor na reklame 21.00 Osmi dan 22.00 TV dnevnik 3 22.45 SOVA: sledi Ko zakon postane navada, 2/6 sledi Med vrsticami zakona, 6/25 SLOVENIJA 2_ 13.00 Euronevvs 15.35 Večer mode, 6. oddaja 16.25 Dobra volja je najbolja 17.25 SOVA, ponovitev sledi Show Jackija Thomasa, 11/17 17.50 Med vrsticami zakona, 5/25 18.45 Lastninjenje 19.00 Borza in borzništvo 19.13 TV nocoj 19.15 Videošpon 20.05 Obvladovenje stresa, 3/5 20.35 Laser v medicini: v urologiji 20.50 Roka ročka 21.40 Jo in Milou, franc. drama 23.10 Svet poroča VTV_ 09.00 Testni signal 10.30 Ponovitev ponedeljkovega sporeda: Aktualno, Video boom 40 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program: Risanke 19.25 TV prodaja 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 322. VTV MAGAZIN - informativni regionalni program 20.25 ŠPORTNI TOREK-Pregled športnih rezultatov 21.35 Horoskop 21.40 TV prodaja 21.45 Videostrani do 24.00 SREDA, 9. NOVEMBRA SLOVENIJA 1_ 11.40 Zimska tekmovanja, 4/28 12.05 Lastninjenje 12.20 Borza in borzništvo 12.30 Pozejdonovi umetniki, 1/2 13.00 Poročila 15.55 Tri ljubezni, 10/16 17.00 TV dnevniki 17.10 Male sive celice 18.00 RPL - studio Luvvigana 18.45 Pari, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.05 Forum 20.25 Somišljenik, angleški film 21.45 Mali koncert: Godalni kvartet "Rokulus" 21.50 Pohištveni sejem 22.20 TV dnevnik 3 22.35 SOVA: sledi Grace na udaru, 13/22 sledi Med vrsticami zakona, 7/25 SLOVENIJA 2_ 13.00 Euronews 15.50 Stradivari, 3/4 16.30 Videošpon 17.15 SOVA, ponovitev sledi Ko zakon postane navada, 2/6 17.50 Med vrsticami zakona, 6/25 18.45 To si ti dojenček, 1/6 19.15 V vrtincu 20.05 Športna sreda: sledi KF za EP v košarki (SLOVENIJA:LATVIJA), PRENOS 21.55 Slovenci v zamejstvu 22.25 Omizje VTV_ 09.00 Testni signal 10.30 Ponovitev torkovega sporeda: 322. VTV magazin, Športni torek 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program 19.25 TV prodaja 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 NAJ SPOT - kontaktna oddaja o pop glasbi 21.10 RADIO FM - 4. del humoristične nanizanke Pokrovitelj predvajanja: KOVINO-TEHNA 21.30 Horoskop 21.35 TV prodaja 21.40 Videostrani do 24.00 Četrtek, 3. novembra TVS2 15.00_____ ČEZ PACIFIK, amer. film, 1942 Igrajo: Humphrey Bogart, Mary Astor, Sydney Greenstreet Režija: John Huston Richarda Lomasa pred vojaškim sodiščem spoznajo za krivega in naženejo iz mornarice. Ko hoče drugam, gre njegov "sloves" za njim. Tako se vkrca na japonsko ladjo, ki bi naj odplula preko Panamskega prekopa na Pacifik. Na ladji spozna skrivnostnega politika, dr. Lorenza, ki se bojda ukvarja s sociološkimi raziskavami v Manili - v resnici pa je japonski vohun. Tu je tudi lepa Alberta, ki gre na obisk k očetu. Leland pa pravzaprav ni izgnanec iz mornarice. Vse bolj se zdi, da je bil proces montiran, da bi laže prodrl v jedro sovražne vojhunske organizacije... TVS1 20.05_ NEVERJETNE ZGODBE Četrtkove Neverjetne zgodbe ČUDEŽI govorijo o materi z otrokom na odročni cesti, o vietnamskem veteranu in o ljudeh, ki se vse življenje razdajajo. Vedno sopripravijeni ponuditi roko tistim, ki potrebujejo pomoč. V eni od zgodb dobrosrčni ženski niti smrt ni mogla preprečiti, da bi pomagala nekemu moškemu... Petek, 4. novembra TVS1 19.15__ JOHN IN MARY, amer. film, 1969 Igrajo: Dustin Hoffman, Mia Farrovv, Michael Talon Režija: Peter Yates John je oblikovalec pohištva, Mary pa je zaposlena v umetniški galeriji. Po prvem srečanju sta si tako všeč, da končata v postelji. Pred tem se nista poznala, saj ne vesta niti kako je kateremu ime. Ob vljudnem kramljanju pred zajtrkom, ki ga pripravlja John, se poskušata spomniti, kako je prišlo do njunega srečanja v baru prejšnji večer. Zapletla sta se bila v nepomemben pogovor, potem paje John predlagal, da bi šla poslušat plošče v njegovo stanovanje. Po prvi jutranji streznitvi si prizadevata zvedeti kaj več drug o drugem. Toda slabe izkušnje od prej ju plašijo. Bo-jita se, da bi se ponovno opekla, čeprav se močno privlačita... Sobota, 5. novembra TVS1 11.30__ ČISTILNA MAŠINA, kanadski film, 1992 Igrajo: Vincent Bolduc, Pierre-Luc Brilliant Režija: Jean Baudry Milijonarji pri štirinajstih? Ali je to sploh mogoče? Bilo bi mogoče, če se poslov loti 12 letni Ben, ki hoče nekaj zaslužiti, da bi obogatil družinski proračun očeta samohranilca. Odloči se za podjetje "Čistilna mašina", ki bo postorilo vse, od čiščenja stranišč, urejanja vrtov, pomivanja šip do čuvanja otrok. Za posel potrebuje partnerja in začetni kapital 200 dolarjev. Partnerja dobi v sošolcu in prijatelju Charlesu, vložek po sto dolarjev pa dobita vsak na svoj način. Ben razproda svoje drobno premoženje, Charles, kije iz premožne družine, pa izmakne materi dragoceno ogrlico in jo zastavi v zastavljalnici. Posel bi sedaj lahko stekel, toda brez propagande ne gre, zato pa je kot nalašč sošolka Maggie, ki se ukvarja z videom. Trojka se dogovori o partnerstvu, posnamejo propagandni spot in posli stečejo... TVS1 20.10____ KRIŽKRAŽ Karta je sicer kos papirja, od barve, velikosti, vsebine in namembnosti pa je odvisno, kako smo jo poimenovali. Poznamo vozne karte, zemljepisne karte ali razglednice, vstopnice, bančne kartice, zelene karte, listine, mesečne karte, živilske karte itd. Kot otroci in kot starši smo zagotovo imeli v roki kdaj Črnega Petra in se ga seveda želeli čimprej znebiti, s tem pa verjetno utišati tudi našo ha-zardersko žilico. Gostje v studiu bodo prof. Peter Štih, g. Brtanko Roje, Tomaž Domicelj, Milan Pečov-nik - Pidži, križkraževski inovator iz Ščavnice, pa še kdo. In ne pozabite na skritega gosta. Govoril bo seveda o kartah. TVS1 22.40_ OPROSTI, KUPIDO, belgijski film, 1992 Igrajo: Pietro Pizzuti, Delphine Sal-kin, Bernard Yerles Režija: Marie Mandy Film prikazuje dva sodobna para, Adama in Beatrice, Carla in Diano. Na prvi pogled se verjetno ne razlikujeta, sta namreč značilna para devetdesetih: osvobojena naj bi bila predsodkov, vdana trenutku in užitkom. Toda to je le videz, kajti med obema paroma je precejšnja razlika. Carl in Diana ne samo da sprejemata uživaško etiko, ampak jo tudi živita. Cinizem je zgolj oblika distance, ki jima pač omogoča, da uživata. Nasprotno sta Adam in Beatrice, zlasti pa on, bolj tradicionalna. Tako Adam v uvodnem prizoru pove svoji ženi, da ve za njeno razmerje s Carlom. Med zabavo Dianinega rojstnega dne sta se ljubila v kuhinji... TVS2 20.10____ STREZNITEV, amer. film, 1988 Igrajo: Michael Keaton, Kathy Baker, Morgan Freeman Režija: Glenn Gordon Caron Jedro zgodbe je prizadevanje glavnega junaka, da se reši odvisnosti od alkohola - mamil. Veliko je bilo posnetih filmov na to temo. To vsebinsko jedro je tudi v tem filmu tako močno, da zgodbo samo kmalu pozabimo, ne pa tudi osnovne teme. V ospredju je lik mladeniča, še ne trideset let starega, ki živi preko svojih možnosti. Čeprav nadarjen in vpoklicu uspešen (trgovec z nepremičninami), se vdaja mamilom in alkoholu. Redni dohodki mu kmalu ne zadoščajo več. Poneverba v službi in smrt "zafiskane" prijateljice resno ogrozita njegovo prihodnost. Mu bo z intenzivnim zdravljenjem vendarle uspelo?... Nedelja, 6. novembra TVS1 13.55_ POGLEJTE, KAKO TEČE, amer. film 1978 Igrajo: Joanne Woodward, John Con-sidine, Lissy Newman Režija: Richard T. Heffron Betty je štiridesetletna učiteljica, ločenka in mati dveh mladoletnih deklic; razen tega skrbi za ostarelega, invalidnega očeta, ki ga mora pogosto obiskovati. Obveznosti ji skratka ne manjka. Zato nekega dne toliko bolj preseneti svojo okolico z izjavo, da bo začela teči. Morda sojo k temu spodbudili tekači, ki jih ne manjka na ameriških ulicah, morda zraste odločitev v njej sami. Vsekakor verjame, da bo s tekom sprostila svoje notrenje napetosti, da si bo z njim nabirala moči za napore, kijih terjata šola in dom in ne nazadnje, da se bo tako znebila odvečnih kilogramov. Domači sprejmejo njeno novo aktivnost Z nerazumevanjem ali vsaj z odkritim začudenjem. Oče jo zbada, hčeri pa sta tako in tako zaposleni z lastnim odraščanjem. Ko premaga začetno krizo slabe kondicije.jo tek popolnoma zasvoji... TVS1 20.10_ NEDELJSKIH 60 Nove domače video smešnice v tekmi za mamljive nagrade ob koncu leta, še ena izpolnjena nenavadna želja in svojevrstno družinsko "zasliševanje" znane slovenske družine. Tudi skrita kamera bo in skriti gost pa nekaj vedrih glasbenih nastopov v tokratni oddaji Nedeljskih 60, ki jo bo vodil Mario Galunič. TVS2 20.40_ KUPČIJA STOLETJA, amer. film, 1983 Igrajo: Chevy Chase, Sigourney VVeaver, Gregory Hines Režija: VVilliam Friedkin Zgodba filma se odvija nekje v Latinski Ameriki, kjer so v pričakovanju praznovanja Božiča. Tu se znajde tudi Edward, trgovec z orožjem iz druge roke. Zanj ni počitnic, že leta se zanjde povsod tam, kjer so nemiri in torej lahko služi s prodajo orožja. Tudi v tej južni deželi ponuja že sicer malo zastarelo, a za gverilce še kako potrebno orožje. Čeprav v deželi vla- da naivnost in ne preveč civilizirana vojaška diktatura, mu v poslu marsikaj spodleti ob nepredvidenih dogodkih... Torek, 7. novembra TVS2 20.05__ ROMEO IN JULIJA, balet Režija: Mans Reutersvvaerd Uredništvo za resno glasbo in balet Umetniškega programa TVSjevkor-podukciji s Kanalom 1 Švedske TV, z Euromedia in s sponzorjem Švedskim inštitutom posnelo TV inačico znamenitega baleta švedske koreografije Birgit Culiberg ROMEO IN JULIJA. Sreda, 9. novembra TVS1 20.25 SOMIŠLJENIK, ang. film, 1991 Igrajo: Ron Silver, Hart Bochner, Imogen Stubbs Režija: Philip Saville Zgodba se prične v Londonu, kjer ameriški scenarist Asa v prostovoljnem izgnanstvu izve za samomor svojega prijatelja, priljubljenega igralca melodramskih vlog in odkritega simpatizerja Sovjetske zveze Clifforda. Novico mu sporoči po telefonu njegova žena, ki jo je pustil skupaj s svojimi tremi otroki v Ameriki. Asa, ki piše pod psevdonimom za angleško televizijo serijo o Robin Hoodu, hoče razkriti ozadje samomora. Zaradi tega Asa poišče nekdanjo Cliffordovo prijateljico Saro, ki naj bi mu pomagala s svojimi spomini na štirideseta leta razjasniti kaj od tistega, kar se je utegnilo med iskrenim prijateljevanjem morda zakriti... 4. novembra 1994 BELA _ MitM IS Tatovi "nori" na avtomobile V Velenju so vse pogostejše tarče tatov prav avtomobili. Skorajda ne mine dan, da ne bi policijsko poročilo govorilo o kakšnem vlomu v osebi avtomobil. V času od 21. do 24. oktobra je neznanec vlomil v osebi avto golf parkiran na Prešernovi cesti. Iz avtomobila je odnesel avtoradio-kasetofon in rezervne žarnice. Z dejanjem je Gorenje Trgovino d.o.o. oškodoval za okoli 23 000 tolarjev. V torek, 25. oktobra, med 18. in 21. uro, je neznanec na parkirišču pred stanovanjskim blokom na Kardeljevem trgu vlomil v osebni avtomobil, iz katerega je odnesel 15 bund različnih barv in velikosti. Z vlomom je Matjaža V. iz Velenja oškodoval za okoli 80 000 tolaijev. V času od 23. do 25. oktobra pa je neznanec vlomil v osebni avtomobil R-4 parkiran na odprtem delu podzemnih garaž pred stanovanjskim blokom na Stanetetovi ulici. Iz vozila je domontiral volan in razdelilnik vžiga s kabli. Lastnica Pavla Š. je oškodovana za okoli 15 000 tolarjev. V petek, 28. oktobra, med 14. in 21.30 uro, je nekdo vlomil v osebni avto znamke golf na Vodnikovi cesti. Iz vozila je odnesel avtoradio in lastnika Gregorja S. oškodoval za kakšnih 15 000 tolarjev. V nedeljo, 30. oktobra, med 20. in 21. uro, je neznani dol-goprstnež vlomil v osebni avto znamke golf pri gostišču Saloon na Konovski cesti. Odnesel je dve ženski budni in Tiborja H. iz Celja oškodoval za 26 000 tolarjev. Vzrok požara še raziskujejo V zgodnjih jutranjih urah, v nedeljo, 30. oktobra, je zgorel leseni del vikenda na Trebeliškem, last Ivana F. iz Velenja in AMD Šaleška dolina. Požar je naredil za vsaj 1000 000 tolarjev škode. Kriminalisti in policisti vzrok požara še raziskujejo. Rop sredi Velenja V torek, 1. novembra, okoli 5. ure zjutraj, so 24-letni Ivan P., 22-letni Viktor M. in 25-letni Stanko R., vsi trije iz Velenja, ter 18-letna Suzana S. iz Škofje Loke na Vodnikovi cesti v Velenju srečali 42-letnega Jurija K. iz Velenja. K Juriju je najprej stopil Ivan P. in ga s pestjo močno udaril v obraz, nato pa so pristopili še drugi in ga začeli pretepati ter mu groziti. Z njimi je moral na Trg mladosti, kjer so mu vzeli denarnico z nekaj denarja, ročno uro in jakno. Jurij K. je bil oškodovan za okoli 12 000 tolarjev, poleg tega pa so ga napadalci tudi lažje poškodovali. Osumljence so kmalu po ropu prijeli. Ivana, Viktorja in Stanka so privedli k preiskovalnemu sodniku, kije zoper Ivana P. odredil pripor. POLICIJSKA POSTAJA poskušal odpreti tudi večjo blagajno, vendar mu to ni uspelo. Ukraden avtomobil so našli V nedeljo, 30. oktobra, okoli 13. ure, je neznanec s parkirnega prostora gostišča Ledenica na Ljubnem odpeljal osebni avto Nissan Sedam. Storilec ni imel težkega dela, saj je bilo vozilo odklenjeno, v ključavnici pa so bili kontaktni ključi. K sreči so vozilo še istega dne okoli 16. ure našli ob cesti v Šentrupertu in lastnik Niko T. sije lahko oddahnil. Vozilo je bilo vredno okoli 1000 000 tolarjev. Dobra izbira v Merxu Najbrž je bil vlomilec, ki je v noči na 27. oktober vlomil v samopostrežno trgovino Merx Savinja v Rečici ob Savinji navdušen nad izbiro, saj je iz nje odnesel kar za 250 000 tolarjev blaga. "Postregel" si je s 150 zavojčki cigaret, 15 000 tolarji gotovine, potem pa sije izbral tri ženske bunde, dve otroški vetrovki in tri steklenice viskija. Storilec je PION izdeluje stroje za uničevanje dokumentov .......iaa>>>>iV»ia«a>(>ii>tia>«i......................... Da bodo vaše skrivnosti to tudi ostale! Zasebno podjetje PION, last Alojza Urnauta, je pričelo delovati leta 1990. Od samega začetka temelji na lastnem znanju in proizvodnji, v zadnjem času pa so se posvetili enemu samemu stroju; ukvarjajo se samo še z razvojem in proizvodnjo strojev za uničevanje dokumentov. Ti so plod inovatorskega dela Alojza Urnauta in njegovega tima, da je vsak posebej res kvaliteten pa skrbijo tudi tako, da so proizvodnjo prevzeli kar sami. V to so vložili ogromno finančnih sredstev in znanja, vendar gospod Urnaut pravi, da so ledino že preorali. Danes so edini slovenski proizvajalec strojev za uničevanje dokumentov, številni uporabniki pa so s stroji zelo zadovoljni. "Odločili smo se na podlagi tržnih raziskav. Slovenski trg svojih strojev za uničevanje dokumentov ni imel, vemo pa, da se z približevanjem Evropi pričenjajo do sedaj nezani procesi, ki jih ustvarja konkurenca, zato bo slej ko prej tak stroj sodil v vsako podjetje. Le tako bodo poslovne in druge skrivnosti to tudi ostale!" Danes podjetje PION izdeluje že 9 tipov stroja različnih zmogljivosti. Najmanjši je zaključena celota, primeren za individualno upo- rabo v pisarnah, pravkar razvijajo še največjega, ki bo namenjen za uničevanje arhivov. Poglejmo si te tipe bolj podrobno: Pion 1100 je primeren za individualno uporabo, papir razreže po dolžini na 3,8 mm širine. Pion 2000 ima že večje zmogljivosti, z njim lahko Alojz Urnaut, lastnik podjetja uničujemo tudi računalniške izpise A4 formata. Te lahko razrežejo na trakove 2,8mm širine in 1,8 mm širine. Tu sta še dva tipa, ki papir razrežeta na 2,8mm krat lOmm ali l,8mm krat lOmm širine. Ko je vrečka z drobnimi koščki razrezanih skrivnosti polna, jo le zamenjate in to je vse. Za uničevanje računalniških izpisov formata A3 je primeren PION 3000, ki ima zelo velike zmogljivosti. Kateri stroj v podjetju PION najbolj priporočajo? "To je PION 2001, ki papir razreže na trakove 2,8 krat 10 milimetrov. Ti so tudi v praksi prestali vse preizkuse, poleg tega imajo kar velike zmogljivosti. Ponavadi je tako, da v podjetju ugotovijo, koliko dokumentov morajo uničiti šele, ko stroj že kupijo. Ta jih ne bo razočaral." nam pove Alojz Urnaut. Naj vam povemo še to, da so cene za te stroje zelo konkurenčne, tudi do 40 % nižje od uvoženih. Vsi stroji so v lesenem ohišju, imajo elektronsko krmiljenje, zagotovljen servis in 1 letno garancijo, na rezilni sistem 2 letno. Razmislite o nakupu stroja tudi vi in pokličite PION, tel. 853 - 997. Svoje poslovne in proizvodne prostore imajo v prostorih EKA na Šterbenkovi 11 v Velenju. Poskrbite, da bodo vaši koši prazni, ves papir, poln poslovnih skrvnosti, pa razrezan na drobne koščke in v vrečki stroja PION! L_ Več hudih prometnih nezgod Na območju žalske občine se je v minulem tednu pripetilo več hudih prometnih nezgod. V soboto, 29. oktobra, sta bila v nesreči, ki seje ob 10.10 pripetila zunaj naselja Polzela udeležena voznik osebnega avtomobila 46-letni Marijan T. iz Radovljice in voznik tovornega vozila 35-letni Janko D. iz Stopnika. Marjan T. je vozil po lokalni cesti iz smeri Tovarne nogavic Polzela proti križišču z regionalno cesto. Ko je pripeljal do križišča, je zapeljal naravnost proti Orlovi vasi. V tistem pa je po regionalni cesti iz šempetrske smeri pripeljal Janko D. in v križišču je prišlo do trčenja. Pri trčenju sta se Marijan in sopotnica 39-letna Marija T. iz Radovljice lažje telesno poškodovala, 21-letna sopotnica Renata T. iz Dobriča pa hudo. Materialno škodo so ocenili na 350 000 tolaijev. V ponedeljek, 31. oktobra, ob 8.55, sta v Šempetru trčila osebna avtomobila, ki sta jih nasproti vozila 40-letni Viljem B. iz Zaloga pri Šempetru in 39-letni Ferdinand K. iz Spodnjih Grušovelj. V trčenju se je hudo poškodovala sopotnica v vozilu Viljema B., 65-letna Adelhaida B. iz Zaloga pri Šempetru. Pretepli so ga neznanci V soboto, 29. oktobra, okoli 19.15 so v gostišče Amadeus v Petrovčah prišli štirje neznanci. V lokalu je bil tistikrat tudi 37-letni Drago G. iz Gotovelj. Med njimi je prišlo do prepira in potem do pretepa. Neznanci so Draga G. zbili na tla, eden od njih pa gaje s kozarcem udaril po glavi. Draga G. so s hudimi poškodbami odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. NAZAJ K NARAVI S podjetjem za obdelavo kamna in trgovino c 7\, > ^rniii^MV KAMEN SAMO IZ NARAVNIH •KAMNOV TEL.: 063 451 - 468 451 - 349 Ploščice za oblaganje tal in sten deb. 1 ali 2 cm ( posebne obložne ploščcice za horizontalne in vertikalne površine ). Okenske in druge police različnih dimenzij po vaši želji. Stopnice iz različnih naravnih kamnov. Plošče za kuhinjske in strežne pulte. Nagrobni spomeniki in nagrobna oprema ( vaze, lučke idr.) Okrasni spominki. Sredstva za čiščenje, zaščito in vzdrževanje naravnih kamnov. NOVOST: KAMINI IZ NORVEŠKIH KAMNOV POSEBNIH SVOJSTEV. VELIKA ZALOGA OBLOŽNIH PLOŠČIC 30 X 30 X 1 IZ NARAVNIH KAMNOV (magmatskih, metamorfnih in sedimentnih kamnin). Pridite in si jih oglejte. Ne bo vam žal. Tudi za nizke cene (v II. kvaliteti že od 2600 SIT / m2 dalje). Kamni z Brača že za 3400 SIT / m2. Atraktivni, različnih barvnih odtenkov, kamni iz Indije, Brazilije, Portugalske, Norveške in še in še. Veseli bomo vašega obiska vsak delovni dan od 7. do 16. ob sobotah do 12. ure v Celju Lava 1. 16 NAŠ VAS _4.novembra 1994 Konec niza štirih zmag Nasprotnikova vrata preozka Nogometašem Rudarja je v v 12. prvenstvenem krogu na gostovanju v Novi Gorici sreča povsem obrnila hrbet. Rekli bi celo lahko, da so sami sebe premagali. "Zaslužni" za poraz so bili izredno slab vratar Čanič, neodgovorna igra obrambnih igralcev in nenatančni Spasojevič, Komar in Jernej Javornik, ki so vsak po enkrat zadeli v okvir vrat. Prvi zadetek so gostje prejeli že v 10. minuti. Domači so izvedli napad po desni strani, sledila je podaja pred Čaniča, žoga je letela mimo mnogih nog vzporedno s komersko črto. Obrambni igralci Rudarja so se zanašali drug na drugega, njihovo neodločnost pa je izkoristil domači igralec Hadžič in jo potisnil v mrežo. Pet, šest minut za tem sta najprej Spasojevič, nato Komar, v isti minuti zapravila priložnost za izenačitev, saj sta poslala žogo prvi v desno vratnico, drugi pa v levo. Preostalima dvema zadetkoma pa je botroval na tej tekmi (spet) zelo nezanesljivi vratar Čanič. V 35. minuti je stekel iz kazenskega prostora, na pamet in nespretno udaril žogo, do nje se je dokopal domači igralec Valentinčič in povišal vodstvo na 2:1. V 58. minuti je eden izmed domačih igralcev slabo odbil žogo, odbil jo je do Komarja, ki je zlahka premagal domačega vratarja. Zadetek je Velenjčanom dal nova krila, zaigrali so še nevarneje, toda sledil je nov nesporazum v obrambi (Oblak - Čanič) ter vodstvo "hi-tovcev" s 3: lv 62. minuti. To je bil tudi končni izid srečanja, saj tudi Jernej Javornik ni znal spraviti žoge v mrežo, pa čeprav je bil sam pred domačim vratarjem. Tudi pri njegovem strelu so bila domača vrata za nekaj centimetrov preozka. Kjub porazu so Velenjčani ostali na osmem mestu. V nedeljskem krogu pa bodo gostili nogometaše iz Beltincev, ki so trenutno na tretjem mestu. ■ vos Nogometna tekma v človekoljubne namene iiiaiiiiaiiiiiiiiiiiiiiii><»iii> Pomembna je gesta Ljubitelji nogometa so v ponedeljek popoldne na Rudarjevem igrišču v Velenju doživeli zanimiv nogometni spektakel. Na pobudo odličnih nogometašev BiH Baždareviča in Hadžibegica, pod pokroviteljstvom sarajevskih "Večer-njih novin" ter v organizaciji Kluba delavcev BiH v Sloveniji s sedežem v Velenju je bila človekoljubna nogometna tekme med tako imenovanimi Humanitarnimi zvezdami in selekcijo športnega tednika Ekipa iz Ljubljane (1:1), katere ves izkupiček so namenili družinam padlih novinarjev v vojni v BiH. Za "Humanitarne zvezde" so nastopili razen redkih opravičenih izjem vsi najboljši nogometaši BiH, ki danes igrajo širom po Evropi (Jakovljevič, Tuce, Had-žibegič, Baljič, Škoro, Vukičevič, Sliškovič idr.), pa tudi nogometaši, ki igrajo v Sloveniji. Za selekcijo Ekipe pa igralci lige. Izjei pije in Zel AM Cosmos, ki so svoje nesodelovanje opravičili, češ da so imeli prejšnji dan naporno prvenstveno tekmo(!?); imeli so jo tudi drugi. Med drugimi so za Ekipo nastopili vratarja Zupan in Stankovič ter igralci Binkovski, Žilnik, Blatnik, Goršek, Židan, Križan, Fegic, Bečaj, S. Vidovič, slovenske prve lige. Izjema so bili le igralci Olimpije in Železničarja Baranja itd. Tekma je bila zelo zanimiva, gledalci so bili navdušeni nad potezami obojih. V prvem polčasu so bili "evropejci" boljši, imeli so nekaj sijajnih priložnosti za zadetek, vendar je vratar Zupan branil v reprezentačni formi. Skratka, gledalci so videli dopadljiv nogomet, manjkali so le goli. V drugem polčasu so videli tudi te. V 70. minuti je Škoro zatresel mrežo Čaniča, ki je že v 13. minuti zamenjal Jakovljeviča. Ta se je poškodoval v trčenju z Gorškom. V 77. minuti pa je Karic z izrednim prostim strelom s približno 25 metrov premagal svojega nekdanjega soigralca -vratarja Čaniča. Tekma je dosegla svoj namen, zbralo se je približno 1.600 gledalcev, morda celo več, prodali pa so nekaj več kot tisoč vstopnic (otroci so imeli brezplačen vstop). Faruk Hadžibegič je sicer pričakoval več gledalcev, vseeno pa je bil zadovoljen, saj je po tekmi dejal: "Pričakoval sem več gledalcev, toda to ni pomebno. Pomemebnejša je gesta, da so sorodniki žrtev videli, da niso osamljeni. Prepričan sem, da bo še priložnosti za podobne tekme, morda celo za srečanje reprezentanc BiH in Slovenije." vos NAPOVEDUJEM IZID V 12. prvenstvenem krogu ste napovedovali izid srečanja HIT Gorica : Rudar. Mnogi ste upali v dobro igro Velenjčanov, saj niste predvidevali spodrsljajev obrambnih igralcev in vratarja Čaniča. Praviln je napovedala izid tekme (3:1) le Elza Vertot, Koroška 3, Šoštanj. Čestitamo. Čaka jo brezplačna vstopnica za ogled katerekoli Rudarjeve tekme, hkrati je njen stavni listič že v bobenčku za končno veliko žrebanje. NAGRADNI KUPON Rudar: Beltinci J Ime in priimek: j Naslov: Prva zmaga Gorenja Počasi tja, kamor sodijo Anžlč (levo) se Je Izkazal kar devetnajstkrat, Čater (desno) - uspešna vrnitev ERA Š: Napredek Domžale 2:1 (1:1) rn^-m »mmm*mmmnmmmmm**mm»*»»mmm Se vedno pod vrhom V to srečanje so odšli igralci ERE Šmartno premalo zbrani, saj so v prvih 25 minutah igrali izredno slabo, tako da so gostje že v 5 minuti po hudi napaki ožje obrambe dosegli gol, nato pa so si še priigrali tri priložnosti, ki pa jih na srečo Šmarčanov niso realizirali. Po 20 minutah je začela postajati igra ERE bolj povezana in z več napadi po krilnih položajih, vendar do pravih priložnosti niso prišli. V 42 minuti paje Grobelšek odigral dobro globinsko žogo Druškoviču, kije stekel v kazenski prostor gostov in s strelom po tleh rezultat izenačil. Do konca polčasa velja omeniti še dve zreli priložnosti za Šmarčane. Prvo je imel Mašič, ki je streljal čez gol, takoj nato pa Jelen, ki se je znašel pred vratarjem, vendar je ta njegov strel ubranil. V drugem polčasu so prevzeli vajeti v roke domačini, vendar so se gostje dobro branili in poskušali s protinapadi, ki pa niso bili več tako nevarni kot v prvem polčasu. Prvo je imel Druškovič v 48 minuti, vendar je njegov strel vratar ubranil, nato pa je mimo gola streljal Grobelšek. Napadi domačinov niso pojenjali in ko je že vse kazalo na delitev točk , je v 82 minuti Mašič iznenada streljal, žoga je nekoga oplazila, spremenila smer in končala v golu gostov, ki so hoteli izenačiti, vendar je bila domača obramba na mestu in točki sta ostali v Šmartnem. V nedeljo bo ERA gostovala v Rogaški Slatini proti Steklarju. ■ Janko Goričnik Visoka znaga Velenjčank v Bakovcih m m m m m m s Utrjujejo se na sredini lestvice Čeprav sodijo rokometašice Bakovcev s Kranjčankami med najslabše ekipe v letošnjem prvenstvu v prvi rokometni ligi, je visoka znmaga ekipe Vegrad Ve-lenj v Bakovcih vsekakor spodbudna in napoved (upamo)za dobro igro tudi proti sobotnemu nasprotniku - igralkam Kočevja v Iraklis: Kovinotehna Savinjska Polzela 94:64 (52:34) ss « ss m s s aiiiiii Bolezen krojila igro V povratni tekmi 3. kola za evropski košarkarski pokal so Polzelani visoko izgubili v Solunu. Upanja za zmago ni bilo, nekaterim ključnim igralcem paje to preprečila viroza. Že na pot sta z virozo odšla Tiller in Cizej, nato Liga "Škale 94" m m s m m m s Najboljši Mister X-Gol bar j Sklenjena je tudi letošnja liga malega nogometa "Škale 94". Po 22. krogih zanimivega tekmovanja je v l.ligi zmagala ekipa Mister X-Gol bar, iz lige sta izpadli ekipi Plešivec in Lipov list, nadomestili pa jih bosta najboljši ekipi iz 2.lige Zlatorog Škale in Kamnoseštvo Kozjak. Končni vrstni red v l.ligi: l.Mister X-Gol bar 30 točk, 2.Konovo Saloon 28, 3.KMN Bambino 28, 4.KMN Fori Škale 26, 5.RBM Commerce 24, 6.KMN Mušketirji 20, 7.KMN Podkraj Stil dekor 18; 8.Vigo Vinska Gora 16, 9.Madl Končno so tudi ljubitelji rokometa v Velenju dočakali prvo zmago igralcev Gorenja. Ta se je zgodila šele v sobotnem šestem krogu državnega prvenstva proti solidni ekipi Slovana iz Ljubljane. Trener Miro Požun je gledalce presenetil z dvema spremembama. Prva je bila pričakovana, druga za tiste, ki so spremljali nastope veteranov Gorenja v pokalnem tekmovanju, prav tako. Odrekel se je uslug Jurija Yakuboviča, saj s svojim znanjem ne bi mogel igrati niti v vsaki drugoligaški ekipi. Gledalci pa so po dveh letih ne-igranja znova lahko pozdravili v dresu prve ekipe Robija Čatra, ki očitno doživlja drugo rokometno mladost. S tem nastopom je napovedal, da bo ob zavzetem treningu še zelo koristen igrale. Mnogi ljubitelji rokometa pričakujejo, da bo to storil tudi nekdanji odlični vratar Oto Gradišnik, ki je bil v pokalnih tekmah prav tako izvrsten. Velenjčani proti visokim Ljubljančanom še niso igrali tako, kot se spodobi za vice prvaka minulega prvenstva. Glavni razlog je bila najbrž tudi "zahteva", da po treh uvodnih porazih in samo točki morajo zmagati. Tudi trener Miro Požun ni bil povsem zadovoljen z igro. velenjski Rdeči dvorani. Po začetni izenačeni igri so si gostje priigrale štiri zadetke prednosti, vendar so domače to vodstvo do konca prvega dela izničile (11:11). V nadaljevanju so bile Velenjčanke veliko boljše in zasluženo visoko zmagale (17:26). pa so zboleli še Stavrov, Čmer in Kobale. Tako Polzelani niso prikazali take igre kot bi jo sicer lahko. Zopet je blestel pri Iraklisu Berry, Polzelani pa ga niso in niso mogli zaustaviti. ■ - er Pokalni rokomet (prvi tekmi) Gorenje - Titanik (Sežana) 32:18(18:6) Gorenje (veterani) -Primorske novice (Jadran) 18:30 (8:12) Tris 15, lO.Plešivec 12, ll.Lipov list 3 (-1); najboljši strelci: R.Hudarin (Mister X-Gol bar) 32 zadetkov,Gnezda (KMN Fori) 15, Lah (Mušketirji), Virbnik (Plešivec), Kugler, Cvikl (oba Vigo) in Ograjenšek (Bambino) po 13; lestvica 2.1ige: l.Zlatorog Skale 31, 2.Kamnoseštvo Kozjak 30, 3.ŠK Cirkovce 19, 4.Club Duo 19, 5.Topolšica 17, 6.Tempo Florjan 17, 7.KMN Ravne 17, 8.ŠD TEŠ I 16 (-2), 9.Kovi-narstvo Novak 12 (-2), lO.Kro-kodilčki 2 (-4); strelci: Plaskan (Zlatorog) 29, Zagoričnik (Tempo Florjan) 18, Lever (Cirkovce 13. KMN Fori Škale se zahvaljuje vsem ekipam in vsem, ki so ligo omogočili (KS Škale, GD Skale, OŠ MPT - podružnica Škale, Športno društvo Škale Hrastovec in Naš čas Velenje) in vse vabi na sodelovanje v ligi malega nogometa "Škale 95". "Dobro smo igrali," je dejal po tekmi, " le do približno pet minut pred koncem prvega dela srečanja, nato pa padli in dovolili gostom, da so dobili krila. Na srečo smo se pravi čas pobrali in si priigrali prvo letošnjo zmago." Igralci Gorenja so prvič povedli šele v 13. minuti (5:4), predvsem po zaslugi na tej tekmi strelsko zelo razpoloženega Khimtchenka in zaradi izvrstnih (spet) obramb Anžiča. Dve minuti pred koncem prvega dela igre so vodili že z 12:6, nato porejeli ni zadetke zapored in gostje so njihovo vodstvo prepolovili. Tudi v drugem polčasu so se Slovanovci predstavili kot trd nasprotnik, saj so se domačim dvakrat približali na zadetek razlike in imeli celo nekajkrat priliko za izenačitev. Za podvig pa vendarle niso bili dovolj zbrani, saj v zadnjih desetih minutah niso dosegli nobenega zadetka več, Gorenjčani pa so z zadetki Khimtchenka, Ocvirka in Čatra potrdili prvo zmago. Roko-metaši Gorenja so v sredo gostovali v Trbovljah, še vedno pa niso odigrali zaostale prvenstvene tekme s slovenjgraškim Pre-ventom. ■ vos gorenj Igralke Zgornje Savinjske obljubljajo srčno Igro Odbojka ■ »■na« Zgornjesavinjčanke z Avstrijkami Odbojkarice Zgornje Savinjske se bodo jutri, v soboto, v športni dvorani na Polzeli v 2. krogu tekmovanja za pokal Evropske odbojkarske zveze srečale z avstrijsko ekipo Wiftrstenrod iz Salzburga, povratno srečanje pa bodo odigrale teden dni pozneje. Igralke obljubljajo, da se bodo srčno borile, žal pa bodo nastopile brez dveh igralk prve postave. Zlasti oslabljene bodo zaradi odsotnosti najboljše igralke Kis-lingerjeve, ki ne sme nastopiti zaradi neljubega zapleta z registracijo. ■JP e, da ni več skrivnosti, kdo bo novi trener G« Kos 11 ostaja, vendar sin Bojan. Je to že medsebojna čestitka za uspešn(ejše)o delo ■ fo __- r^V,:: V - , ■■ --—-i- : IN REKREACIJA Morda res nikoli niste pomislili, da bi postali najemnik bencinske črpalke? Na novi bencinski črpalki OMV-ISTRA Koper v Velenju se vam zdaj ponuja priložnost! Nova bencinska črpalka bo skrbela za prodajo goriva, gospodinjskega plina, imela bo vulkanizersko delavnico, trgovino, kjer bodo kupci našli vrsto različnih artiklov in bistro zaradi katerega se bo postanek na črpalki spremenil v prijeten obisk. Če živite v VELENJU ali okolici in bi radi postali najemnik bencinske črpalke: pošljite pisno ponudbo s kratkim življenjepisom, osnovnimi podatki o izobrazbi, zaposlitvi in izkušnjah v maloprodaji na naslov: OMV-ISTRA KOPER, FERRARSKA 7, 66000 KOPER Na ovojnico pripišite "ZA NOVO BENCINSKO ČRPALKO' Prednost bodo imeli interesenti, ki vidijo bodočnost v delu celotne družine. Širimo mrežo bencinskih črpalk in čakamo na vas! \ OMV-ISTRA | življenju prijazna energija V SKUPINA ISTRABENZ n Knjižni prvenec alpinista Ivča Kotnika: Dotik neba m((8i(*is«)iBH(iiii«si8iiai(iiii(i(ii( Gore so del njegovega življenja Znani velenjski alpinist Ivč Kotnik se je zdaj prvič preizkusil tudi kot pisatelj. Pred kratkim je pri založbi Obzorja v Mariboru v okviru planinske zbirke Domače in tuje gore izšel njegov prvenec z naslovom Dotik neba. Ivč Kotnik je sicer veliko pisal že prej, njegove reportaže od tu in tam, največkrat v obliki dnevnikov, so se pojavljale v mnogih časopisih. Tudi v Našem času. Knjiga pa je vseeno nekaj drugega. Nastajala je tako, kot se je Ivč Kotnik kalil v gorah, postopoma. Nekatere zgodbe, predstavljene v knjigi, so se pripetile že pred 25 leti, nekatere pred 20, nekatere pa so stare šele nekaj let. Besedila so avtentična, nekatera so napisana v hudem mrazu, krepko pod ničlo in v svetu, ki ga tudi ptice ne preletijo. "Ko sem pred več kot dvajsetimi leti stal v Logarski dolini in gledal gore, ta nekoristni svet, kot mu marsikdo reče, nisem verjel, da mu bom posvetil tako velik del svojega življenja. Tudi nisem verjel, da bodo gore kraj, kjer bom preživel večino svojega prostega časa. Danes, po tolikih letih, pa iz tega kroga ne morem. Gore so del mojega življenja. Od tod tudi knjiga, ki je posvečena goram." Ker je bil Ivč Kotnik omejen s prostorom in stranmi, potuje po knjigi na zgoščen način, v njej so zajeti njegovi I__________ Znan slovenski Alpinist Ivč Kotnik izdal knjižni prvenec vzponi tako v domačih kot v tujih gorah. Katere gore so mu najlepše? "Nekoč sem zapisal, da je zame gora, na katero se pripravljam, vedno v ospredju. Takrat je moj cilj, ki se mu posvetim v celoti. Nasplošno pa bi lahko rekel, da so najlepše gore južnoamariške Kordiljere, Andi in pa domače planine in gore, kjer lahko dopoldne plezaš, popoldne pa se že kopaš v morju. Slovenija je res nekaj enkratnega." Človek v gorah doživi marsikaj. Najlepše trenutke in tudi najbolj grenke. Gora je vedno nepredvidljiva. Kdaj je bilo Ivču Kotniku najlepše in česa se spominja z grenkobo? "V gore hodim, ker je to nekaj nepozabnega, lepega in tistega, kar plemeniti življenje. Človek pri tem nikoli ne razmišlja o tem, da se lahko tam zgodi tudi kaj tragičnega. Nekoč sem že zapisal in zdaj ponovil tudi v knjigi Dotik neba, da človek naredi tudi zadnji korak tako, kot jih naredi nešteto že prej, najtežje paje takrat, ko moraš priti domov brez prijatelja." Kotnikove korake po gorah bodo bralci lahko zdaj prebrali v knjigi Dotik neba. Dobite jo v vseh knjigarnah, lahko pa se tudi osebno obrnete na avtorja. Ivču Kotniku smo ob koncu pogovora postavili še vprašanje, kaj je težje: plezati ali pisati? Preden je odgovoril, se je zaslišal gromak nasmeh, potem pa: "Pisanje knjige je še najmanj. Težje je z izdajo, tiskanjem in prodajo. Plezati pa je najlepše." Milena Krstič - Planine Knjiga, po kateri boste z veseljem posegli Novice iz SAO Prejšnjo soboto je bila na umetni steni v Rdeči dvorani v Velenju 5. tekma za pokal Republike Slovenije v športnem plezanju za mlajše kategorije. Ta tekma je bila hkrati tudi državno prvenstvo šolskih športnih društev. Tekmovanja se je udeležilo 87 mladih športnih plezalcev in plezalk iz 17 slovenskih plezalnih klubov. Pri mlajših deklicah sta spet slavili plezalki Šaleškega AO Urška Šeliga, ki je zmagala in Špela Šeliga, ki je bila druga. Urška in Špela sta tako letos tudi zmagovalki v skupni razvrstitvi za mlajše deklice. Pri cicibankah je zmagala Natalija Gros, pri cicibanih je bil najboljši Blaž Rant (oba iz Škofje Loke) in pri mlajših dečkih Aleš Česen iz Kranja, ki je prav tako tekmoval za Škofjo Loko. Naslednja tekma bo novembra v Škofji Loki. IK Turistični rally "Velenje 94" Kiaiiiiiiiiisiiiim Privlačna dirka za vsakogar Komaj se je polegel prah za dirkalnimi avtomobili na mednarodnem rallyju v Velenju, že športni funkcionarji AMTK Velenje priapravljajo novo prireditev, tokrat turistični rally. Marsikateri gledalec mednarodnega rallyja si je najbrž zaželel, da bi se na podobnem tekmovanju preizkusil tudi sam. Takšna priložnost se mu ponuja v soboto, 5. novembra, ko bodo ob 13.uri na Prešernovi cesti (za direkcijo RLV) pričeli letošnji turistični rally. Tekmovali bodo lahko vsi vozniki osebnih avtomobilov, ki nimajo dirkaških izkušenj in dirkalnih avtomobilov, na sporedu pa bodo štiri kategorije - do 1000, do 1300, nad 1300 ccm in v posebnem razredu za dame. Razlika med pravim in turističnim rallyjem bo v tem, da časov ne bodo merili na hitrostni preizkušnji na cesti, temveč na spret-nostnih preizkušnjah med stožci. Sicer po proga dolga 44 kilometrov in jo bodo morali tekmovalci prevoziti v uri in pol. Spretnostne preizkušnje bodo na parkirišču pred Rdečo dvorano, pri tovarni Gorenje Keramika, pri skladišču državnih rezerv v Podgori (Rečica ob Paki) in na letališču v Lajšah. Prijave bodo sprejemali v soboto od 11.00 do 12.30 na štartu, pogoji za udeležbo so veljavno vozniško dovoljenje, brezhibno vozilo, sovoznik in 500 tolarjev prijavnine. Zaključek tekmovanja s podelitvijo priznanj bo ob 17.30 v domu na Trebeliškem. B.Mugerle .J Squash Petra vnovič odlična S komaj 15 leti je bila Petra Vihar najmlajša udeleženka evropskega prvenstva državnih prvakov v portugalski Lizboni. Kljub temu se je uvrstila na odlično lO.mesto, še večji uspeh pa ji je preprečila smola pri žrebu, saj je bila že v 1 .krogu njena nasprotnica Suzanne Horn, ki je kasneje zmagala, sicer paje 2.na svetovni računalniški lestvici. Petre poraz ni potrl, v naslednjih krogih je nanizala vrsto zmag in se odlično uvrstila, še bolj pomembno je, da je s svojo igro navdušila vse, zlasti zmagovalko Hornovo, ki ji je na koncu izročila svoj pokal z besedami "Petra, čez pet let boš zmagovalka ti." BJ Zveza društev upokojencev Velenje Državni prvaki v kegljanju Velenjski upokojenci se lahko pohvalijo z vrsto odličnih dosežkov na športnem področju v letošnjem letu. Največji uspeh je zagotovo naslov državnih prvakov v kegljanju, na katerem je sicer sodelovalo 22 moških in 8 ženskih ekip. Za velenjsko ekipo so naslov osvojili Ivan Gra-dečak, Tone Javornik, Boro Zgon-janin, Darko Zdovc, Franc Zagorc, Ivan Hojan in Jože Kol-manič. "Tudi sicer smo se člani Zveze društev upokojencev Velenje letos udeležili po šest regijskih in med-društvenih srečanj in štirih državnih prvenstev v balinanju ribolovu, streljanju z azračno puško in kegljanju," je med drugim po- vedal dolgoletni športni referent pri DU velenje in vodja športnih tekmovanj pri zvezi društev Ivan Hojan. Na teh tekmovanjih so dosegli tudi lepe rezultate. Na državnem prvenstvu v ribolovu v Dupleku pri Mariboru je nastopilo 49 ekip. Prva ekipa DU Velenje je bila deveta, Šmartno ob Paki 18., Velenje II 19., Šoštanj 27.in Pesje 40. Na državnem prvenstvu v balinanju na jesenicah so Velenjčani med 12 ekipami osvojili deveto mesto. Na prvenstvu v streljanju z zračno puško v Kranju je sodelovalo 11 ekip, velenjski strelci so bili šesti, med posamezniki pa se je z 2.mestom in srebrno kolajno izkazal Jože Orlačnik. B.Mugerle DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za Informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki: Petek, 4. novembra -dopoldan dr. V.Renko, popoldan dr. Urbane, nočni dr. Friškovec in dr. Slavič Sobota, 5. novembra in nedelja, 6. novembra - dr. Slavič, dr. Urbane Ponedeljek, 7. novembra - dopoldan dr. Mijin, popoldan dr. Grošelj, nočni dr. Lazar in dr. V.Renko Zobozdravstvo: V nedeljo, 6. novembra - dr. Ivan Janežič, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti v Zdravstvenem domu Velenje. Ob sobotah delajo zobozdravniki od 7. do 12.30 ure. Lekarna v Velenju: Ob sobotah, nedeljah in praznikih je dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro. Veterinarska postaja v Šoštanju:_ Od 4. novemra do 11. novembra - Matko Milan, dr.vet.med., Topolšica 15, mobitel: 060^618-117. Veterinarska postaja v Mozirju: Do 6. novembra - Drago Zagožen, dr.vet.med., ljubno, tel.: 0609-616-978 ali 831-277. Od 7. novembra do 13. novembra - Marija Rup, dr.vet.med., Gornji Grad, tel.: 0609/616-978 ali 843-084. Male oglase, osmrtnice In zahvale sprejemamo vsak delovni dan, najkasneje pa do torka do 10. ure. Za vse, Iti ste plačali naročnino Mali oglasi zastonj! Pokličite tel. S55 450 ali S54761. % TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE AVTOTEHNIKA CELJE KAJ MORAM POSTORITI ZA SVOJ AVTO PRED ZIMO? PROBLEMI?!? REŠITEV JE - AVTOTEHNIKA CELJE - PRODAJA IN SERVIS VOZIL, tel.: 063/37- 131 KONTROLA: - HLADILNE TEKOČINE - ZAVORNEGA OUA -GUM - SVETLOBNIH TELES -OUA - TEKOČINE ZA PRANJE STEKEL ZIMA ME NE MORE VEČ PRESENETITI! od 24.10. do 20.11.1994 - BREZPLAČNI PREVENTIVNI PREGLEDI! TURISTIČNA AGENCIJA Cankarjeva 1. Velenje POTOVANJA TURIZEM IZLETI rant-a-car taxl 9§i(VPS AVTOfREVOZNIŽrVO IN SERVISI p.O. VELENJE SMUČANJE V SLOVENIJI IN TUJINI ( HOTELSKE SOBE IN APARTMAJI ) ZDRAVILIŠČA PO SLOVENIJI VAS VABIJO 3 - IN VEČDNEVNI PAKETI ZA BOŽIČNE PRAZNIKE IN SILVESTROVO, MARTINOVANJE VABIMO VAS NA POTOVANJA IN IZLETE PO SLOVENIJI IN TUJINI BRNO - NAKUPOVANJE 18.11 LENTY - NAKUPOVANJE - 24.11 .PALMANOVA - NAKUPOVANJE - 2.12 BENETKE- 19.11 PREDBOŽIČNI DUNAJ - 16.12 PRIVOŠČITE SI KVALITETO, POTUJTE Z NAMI! ŠENTVID NAD ZAVODNJAMI 6 63325 ŠOŠTANJ ANDREJEV DOM NA SLEMENU vuopno v/« vmmo m t>Nsve mbZAKSite tcumie 4., 5., IN 6. NOVEMBRA. ZA VAS SE BODO TRUDILI PRIZNANI KUHARJI IZ ZALAKAROŠA. REZERVACIJE SPREJEMAMO NA TEL.: 063 / 895 - 154. vesuiMo se VAŠCGA CENJENEGA OHISM I LASTNIKI KOSTANJEVIH GOZDOV! Začenja se sečna sezona. TANIN iz Sevnice še vedno odkupuje kostanjev les - bodisi drva ali goli. Les je lahko tudi suh, kriv, grčav. Če lesa sami ne morete posekati, vam to napravimo mi. Vse dodatne informacije lahko dobite po telefonu (0608) 41-044 ali 41-349 _ DOBRA VOLJA JE NAJBOLJA ŠOŠTANJSKE KARAOKE Turistično društvo Šoštanj vabi na prireditev in snemanje televizijske oddaje Karaoke - Dobra volja je najbolja v soboto, 12. novembra ob 1fi>. uri. Kot posebno gostjo šoštanjskih Karaok so si domačini izbrali Ireno Vrčkovnik. Avdicija za nastop v Karaokah bo v Domu kulture Šoštanj v torek, 3. novembra ob 19. uri. Prijave sprejemajo v Pizzeriji Cigler. Ne pozabite: Dobra volja je najbolja! Soštanjčani jo imajo veliko in pripravljeni eojo de liti z vami. (f Oldy d.o.o. Polzela 38, tel.: 721-052 Hnn PE VELENJE (Era ŠPORT), tel.: 854-391 SUZUKI UGODNE CENE in UGODNI KREDITI 1-4 let, DEVIZNA KLAVZULA, 30% POLOG, 10 -11,5% LETNA OBRESTNA MERA Cene so v DEM SVVIFT 1,0 GL5D 18.311 SVVIFT 1,0 6150 19.128 SVVIFT 1,3 GS 30 19.000 SVVIFT 1,3 GL3DMINT 19.982 SVVIFT 1,3 GL3D4VVD 23.551 SVVIFT 1,3 GL 40 4WD SEDAN 20.631 SVVIFT 1,6 GLX 4D 4WD SE0AN 23.619 SAMURAILX 24.690 VITARA LX 34.025 VITARA 5 40.311 Obiščite nas! 107,8 MHz (oddajnik Plešivec) in 88,9 MHz (oddajnik Velenje) * ČETRTEK, 3.NOVEMBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Vaš glas, naša glasba; 8.45 Predrzni in prehitri; 9.00 Ljubljanska banka se predstavi; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Poslovni utrinek; 16.30 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 D'J NEWS; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 4.N0VEMBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.45 Predrzni in prehitri; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Petkov klepet; 16.30 Za konec tedna; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 5. NOVEMBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Duhovne misli; 8.30 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; 14.30 Poročila; 15.00 Kdaj, kje, kaj; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Govorimo o filmu; 17.00 Kvazi kviz; 18.00 V imenu Sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 6.N0VEMBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; (vmes ob 14.50; 15.50 in 16.50 epp bloki); 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 18.40 Duhovna iskanja; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 7.NOVEMBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Kličemo policijo; 8.45 Predrzni in prehitri; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 8.N0VEMBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Odstopim, odstopiš; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko; 18.30 Poročila; 18.40 Iz sveta glasbe; 19.00 Na svidenje. SREDA, 9.N0VEMBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.45 Predrzni in prehitri; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Mi in vi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. riNC KINC KINC DOM KULTURE VELENJE jS(8a»»«»®SBBf6«B»K»8H»» V soboto, 5.11., napovedana predpremiera filma FOREST GUMP odpade zaradi zasedenosti dvorane! Nedelja,6. U. ob 18. url LJUBIM TEŽAVE (I love trouble) -akcijska komedija Vloge: Julia Roberts, Nick Nolte Ponedeljek, 7.11., ob 18. in 20.15 uri HITROST (Speed) - akcijski triler Režiser: Jan De Bont Vloge: Keanu Reeves, Sandra Butlock Skoraj dve uri napetosti in izjemnih specialnih efektov! v petek, 11.11. FOREST GUMP (Tom Hanks) - predpremira! KINO ŠOŠTANJ aaaaaaaaaagcaaaiaa««* Sreda, 9.11. ob 20. url HITROST-akcijski ttriler KINO ŠMARTNO OB PAKI mtiiiiiiiuiiitliii* Sobota,5.11. ob 20. url LJUBIM TEŽAVE (I love trouble) -akcijska komedija Torek, 8.11. ob 20. uri HITROST - akcijski triler Rezervacije vstopnic: 85&384 od 8. do 14. ure (med tednom), 853-574 obvezno samo eno uro pred predstavo! leii IIIII IIMll m PV/§1 f '' ✓ ijŽ v w mobitel d.d. PE CEUE, Lava 7, 63000 Celje tel.: (063) 451-334, fax: (063) 451-811 DEMONSTRACIJSKA PRODAJA APARATOV UGODNI PLAČILNI POGOJI LEASING + KREDIT MOBITEL ŽE OD 1840 DEM + p. d. DALJE TRGOVSKO PODJETJE JNTRADEVoo EXPORT - IMPORT GENERALNI ZASTOPNIK V SLOVENIJI *** VELIKA NAGRADNA IGRA, ki traja SAMO še do 10.11.1994! *** NOVO V TRGOVINI INTRADE od 02.11.1994 nakup SAMSUNG-ovih aparatov na 12 OBROKOV!!! Del. čas: vsak dan od 9.-12. in 15. do 19. ure, v soboto od 9.-12. ure. Informacije na telefon: 062/22-66-00 ali 22-42-80 INTRADE d.o.o. Maribor tel.; 062/22-66-00 Mlinska 22 tel.: 062/22-42-80 62000 Maribor fax: 062/22-66-13 SAMSUNG GIBANJE PREBIVALSTVA MALI OGLASI Občina Velenje •»•«»>*«s*a«»<*a*«a*s Smrti: Angela Vrčkovnik, roj. 1939, Topolšica št. 55; Pavel Tizmonar, roj. 1935, Velenje, Efenkova c.št. 26; Kari Brecl, roj. 1921, Liboje št. 26; Ivana Vi-demšek, roj. 1907, Šoštanj, Kajuhova c.št. 5/b. Občina Žalec Poroka: Karli Kolenc, Breg pri Polzeli in Mirjana Križnik, Breg pri Polzeli. Smrti: Jakob Podlunšek, star 68 let, kmetovalec, Ločica ob Savinji št. 16; Amalija Gojznik, stara 85 let, druž.upok. Gotovlje 147. Tel.: 0609/624-775 —— b»« Trg mladosti 6, Velenje Promet z nepremičninami kupoprodajne in najemne pogodbe cenitve nepremičnin vpis v zemljiško knjigo tel., fax (063) 857-647 od 8. do 12. ure KAMNOSEŠTVO PODPEČAN ŠALEK 20, tel: 857 - 558 Uradne ure vsako sredo 'i 4 \ , * 1 1 ZDE LAVA um NIKOV, LAKOV... o marmor! OKENSKIH POLIC, T • Po ugodni ceni polagam ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in brata FRANCA VERDEVA iz Podkraja 17 - Šentilj 1929 -1994 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam ob najtežjih trenutkih stali ob strani, z nami sočustvovali, mu darovali cvetje, sveče in za svete maše ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala gospodu župniku za opravljen obred, pevcem iz Ponikve in Šentilja, govornikom, upokojencem in ZZB Ponikva. Enako zahvalo izrekamo tudi KZ Gotovlje in ERI Koplas d.o.o. Žalujoči: žena Pepca, sin Branko in hči Jožica z družinama in rejenci, bratje Alojz, Jože in Martin z družinami ter ostali sorodniki Med naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal, tudi če pokojno spiš, z nami kakor prej živiš. Tiho je odšla naša ZDENKA ZOTTL Vsem, ki ste počastili njen spomin in nam izrekli sožalje, se iskreno zahvaljujemo. Iskrena hvala osebju Zdravstvenega centra Velenje in osebju Onkološkega inštituta Ljubljana. Posebno zahvalo izrekamo dr. Marini Žuber za zdravstveno nego in prijateljsko toplino v letih Zdenkine bolezni. Žalujoči vsi njeni. ZAHVALA Vse bo dobro, vse... ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija PAVLA TIZMONARJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI HLEVSKI GNOJ PRODAM, možnost dostave na dom. Telefon 853-903. MOTORNO ŽAGO "HUSKVAR-NA", švedska, 254, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 851-857 po 14. uri. NUDIMO ZIDARSKE IN FASA-DERSKE STORITVE, telefon 831-728. TRAKTOR IMT 542, v odličnem stanju, prodam za 9700 DEM. Telefon 893-785. TRIP-TRAP STOL in nahrbtnik za nošenje dojenčka prodam. Telefon 893-572. PERZIJSKEGA MAČKA, starega 4 mesece, sivo rjave barve,prodam. Cena po dogovoru. Telefon 857-231. ZIMSKA PLAŠČA IZ BLAGA in krznen plašč vsi št. 42/44, prodam. Telefon 853-924. ŠTEDILNIK 3 + 1, Rade Končar, star 6 let, malo rabljen, prodam po polovični ceni. Marija Žlebnik, Skorno 57, Šoštanj. VEČJO OPREMLJENO SOBO, z možnostjo kuhanja, telefona, ogrevano, oddam ženski, materi z večjim otrokom (nad 14. let) ali dvema ženskama. Predplačilo za en mesec. Telefon 855-450 od 8. do 14.30 ure. PREVAJAM NEMŠKE IN ITALIJANSKE TEKSTE. Telefon 853-087. DVA PRAŠIČA po 200 kg, domače reje za zakol in dva jogi vložka, prodam. Telefon 885-652. ODDAM POSLOVNE PROSTORE ZA MIRNO OBRT z mestnim ogra-vanjem. Telefon 0609-617-153. REDNO ALI HONORARNO ZAPOSLIMO komnercialista za 063 in 0602. Telefon 856-286. FIAT 126 P, dobro ohranjen in električni štedilnik, prodam. Telefon 832-319. V OKOLICI ŠOŠTANJA prodam manjšo kmetijo z novim gospodarskim objektom, primerno tudi za obrt. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista, Foitova 10, Velenje z oznako šifre "Ugodno". MOŠKE NIZKE ČEVUE št. 45, malo rabljene, prodam. Telefon 854-147. VLEČNO KLJUKO ZA ZASTAVO 101 IN 125 P, prodam. Telefon 882-781. BUKOVA DRVA PRODAM. Tele- fon 858-593._ MARIJA ŠPEGEL IZ MUTE SPO-ROČA, da bo v nedeljo 6.11.94 od 8. do 8.30 v Šaleku pri Stropniku, blizu cerkve prodajala kvalitetne kokoši nesnice, pasme Hisex, 2 x cepljene, krmljene s koruznim šrotom. Lahko jih naročite tudi telefonsko 0602-61-202. ŠTIRIDELNO OMARO, črno, 4 m x 2 m, prodam. Telefon 832-378. PROSTOR V VELIKOSTI 70 m2 na Tomšičevi 10 a, prodam. Telefon 855-829 od 7. do 8. ure in od 20. ure dalje. KUPIM KRAVO PO TELITVI s telefonom ali brez. Telefon 885-152. HIŠO V PODGORJU prodam. Telefon 855-281. NUDIMO UGODNE KREDITE NA 4 LETA, brez pologa. Žarek d.o.o. Telefon 063-856-537.ali 856-286. FRIZERSKI SALON OPREMLJEN, na dobri točki,oddam v najem. Telefon 856-837. PET VRAT, omarico za čevlje, sesalec in obešalnik za hodnik ter sokovnik, ugodno prodam. Pokličite po telefonu 854-608 zvečer od 20. do 21. ure. V VELENJU IN OKOLICI PRODAMO, iščemo, zamenjamo in oddamo več parcel, stanovanj, hiš in lokalov. Telefon 0609-624-775. NAJAMEMO DVOSOBNO STANOVANJE V VELENJU ali okolici. Telefon 855-055. NAJAMEM svetlo, mirno garsonjero v Velenju, (mansarda). Naslov pustite v uredništvu Našega časa. INŠTRUIRAM ANGLEŠČINO. Telefon 852-274. NEUPORABLJENO ZAMRZOVALNO SKRINJO 1401, z lepotno napako prodam. Telefon 853-550. GOSTIŠČE KRONA Maksimiljana Volavc, Aškerčeva 16, Šoštanj, obvešča vse poslovne partneije in cenjene stranke, da bo z 1. januarjem 1995 prenehala s poslovanjem hkrati pa se želi zahvaliti za izkazano zaupanje. HIŠO V PODGORJU PRODAM. Telefon 855-281. NUDIMO UGODNE KREDITE za nakup avtomobila, na 4 leta brez pologa. Žarek d.o.o. Telefon 063-856-537 ali 856-286. Prijatelje in znance obveščamo, daje izmučena od neizprosne bolezni sklenila svojo življenjsko pot naša ljuba žena, srčno dobra mamica in nepozabna babica ZVONKA FELICIJAN Od nje smo se poslovili v ožjem družinaksem krogu v ponedeljek, dne 31.10.1994 na pokopališču Podkraj - Velenje. Žalujoči: mož Berto, hči Irena z družino, sestra Metka z družino in drugo sorodstvo. Dosti si trpel in delal za nas, ljubil si zemljo, dom in družino. A zdaj zapustil si nas, brez slovesa, s trpko bolečino in praznino. Hvala ti za vse in naj ti bo miren in spokojen počitek v domači zemlji. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta FRANCA MAZEJA iz Ljubije 45 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku, darovali cvetje, sveče in svete maše. Posebej se zahvaljujemo sosedom, ki ste nam nudili pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala tudi osebju zdravstvenega doma Mozirje, gospodu kanoniku za opravljen obred, pevcem in govorniku za poslovilni govor. Žalujoči: žena Antonija, sinovi Franci, Janez in Zvone z družinami. "Naš čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10. Izhaja ob četrtkih. Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš Cas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna številka 3, za katere se plačuje 5 odstotni prometni davek. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtarič (oblikovalec). Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451,854-761,856-955. Žiro raCun pri SDK Velenje, številka 52800603-38482. Cena posameznega izvoda je 100,00 tolarjev, trimesečna naročnina 1100,00 tolarjev. Rač. prelom in oblikovanje: in LUMINA Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. ■ Mostove že gradijo • ■■■■■■■■■■■■■■■■ ■ : Dodatnih 179 milijonov tolarjev ■ Zgornja Savinjska dolina Zimska služba pripravljena Odpravljanje posledic neurja B junija letos, ki je povzročilo ■ veliko škode, se nadaljuje. V ■ KS Tabor že gradijo štiri mos- ■ tove, v prvih dneh novembra pa a naj bi pričeli z gradnjo še dveh B v KS Vransko. Tako so v žalski ■ občini že sklenili pogodbe za ■ gradnjo osmih mostov v vred-* nosti 34 milijonov tolarjev. Ta a denar so zagotovili z junijskega ■ solidarnostnega zaslužka. V ■ občini Žalec pa še pričakujejo J 179 milijonov tolarjev, ki jim u pripadajo po zakonu o odpravi ■ posledic neuija s poplavo in tudi ■ točo. Do konca leta naj bi tako ■ dobili še 63 milijonov in do konca marca prihodnje leto 116 J milijonov tolarjev. Z njim bodo m skušali narediti cesto v Zapla- ■ nino v dolžini 2,5 km. To cesto ■ v KS Vransko je na nekaterih 1 mestih odneslo, tako da jo bo- , do morali prestaviti in urediti m tudi strugo potoka Zaplanščica. ■ O tem, kako bodo porabili teh ■ 179 milijonov tolarjev, bo J morala svoje reči še občinska B komisija, ki je za to pristojna. ■ Pa tudi v Ljubljani bodo imeli ■ verjetno zadnjo besedo. Izdelati J je potrebno sanacijski načrt, ki , pa ga bodo, kot upajo, v Lju- ■ bljani odobrili. ■ ■ -er ■ V občini Mozirje je dobrih 140 kilometrov lokalnih cest, ki jih upravlja Javno podjetje Komunala Mozirje. Glede na pomembnost so razdeljene v pet kategorij, sredstva za redno vzdrževanje so namenjena predvsem prvim trem kategorijam, kar pomeni 64 kilometrov vseh lokalnih cest. Za ostale manj pomembne ceste sredstva namenjajo le za občasna večja vzdrževalna dela in za pluženje snega. Mozirska Komunala z lastnimi zmogljivostmi izvaja zimsko služ- bo na najpomembnejših lokalnih cestah. Teh je 45 kilometrov, za ostale ceste sklepajo pogodbe s krajevnimi skupnostmi in drugimi uporabniki cest, pogodbeno pa JP Komunala skladno z razpoložljivimi zmogljivostmi zimsko službo izvaja tudi na javnih površinah, poteh in ulicah. Na zimo so pripravljeni, zaloge soli in peska so si zagotovili, pripravljeni so tovornjaki s stroji in opremo, uvodno obdobje bo trajalo do 15. novembra, ko zimsko službo pričnejo tudi "uradno." ■ jp Nova avtocisterna GD Pobrežje - Pred nedavnim so letos že drugič slavili gasilci na Pobrežjih. Pred dvema mesecema so slavili 70-letnico društva, žal pa takrat še nismo mogli izročiti namenu nove avtocisterne, ki je še čakala dokončno obdelavo in nadgradnjo. Zato so bili pred nedavnim veseli še enkrat, ko je pred- sednik sveta KS Rečica ob Savinji Anton Hribernik "krstil" najsodobnejše gasilsko vozilo. Tudi s tem dogodkom so krajani Pobre-žij, domači gasilci in OGZ Mozirje na najlepši način obeležili oktober - mesec požarne varnosti. Jože Miklavc, foto: A.Miklavc Završe v KS Paka povezane s svetom Nova cesta na meji dveh občin Krajevna skupnost Paka je zelo hribovita, po njej pa je razpredenih okoli 20 kilometrov krajevnih cest. Letos so prenovili tri ceste, od tega dve krajevni in eno lokalno. Krajevna je tudi tista, 900 metrov dolga, ki pelje v Završe in so jo otvorili v nedeljo popoldne. To je bil le prvi odsek ceste, po kateri se lahko pripeljete tudi na Graško goro. V nadaljevanju bodo asfaltirali še 1500 metrov te ceste. Poleg tega so v kraju uspeli posodobiti 1100 metrov ceste Loke - Jurk, ki naj bi bila bodoča povezava z Dobrno in 1200 metrov ceste od koče na Paškem Kozjaka navzdol. Krajani Završ, osem domačij je tam, so v nedeljo pripravili pravo slovesnost. Domači muzikanjte, kvartet Svit in njihovi mladi upi so stkali kulturni program, potem pa je nekaj besed zadovoljstva spregovoril tudi predsednik gradbenega odbora Drago Jeromel. Od sedaj njihovi otroci ne bodo več pešačili v šolo, lahko se bodo peljali, življenje bo lažje za vse. Veliko denarja zanjo so zbrali krajani Pake s samoprispevkom, kar 1,8 milijona tolarjev, okrog milijon so prispevale domačije, z lastno udeležbo in z delom so krajani prispevali okrog milijon in pol, občina Velenje pa je dodala okoli 3 milijone tolarjev. "Ta cesta je po svoje simbolična. Nikoli mi niso znali čisto natančno odgovoriti, v katero občino spada; v Cesta v osrednji Podvrh asfaltirana V soboto so v Braslovčah predali namenu odsek asfaltirane ceste v osrednji Podvrh in dva krajša odseka cest v novem naselju Terase v skupni dolžini 2 km. Na slovesnosti se je zbralo veliko krajanov, posebno tistih, ki jim bo nova cesta veliko pomenila. Zbranim je spregovoril predsednik KS Braslovče Dušan Gori-čar, ki je dejal, da so s to novo pridobitvijo končno rešili dolgoletni problem tega odseka ceste. Vrednost opravljenih del znaša 10 milijonov tolarjev, denar pa so prispevali KS Braslovče, krajani in občina Žalec. Krajani so opravili po besedah predsednika režijskega odbora Franja Pustoslem-ška več tisoč prostovoljnih ur. Preden je najzaslužnejši za asfaltiranje te ceste, Ivan Sternad, prerezal trak ter predal cesto prometu, so najmlajši iz novega naselja Terase pripravili prisrčen kulturni program, nekaj pesmi pa je zapel tudi oktet Lastovka s Polzele. ■ -er ["krajevna skupnost Cirkovce - novi cestni odseki j Ne bojijo se več nalivov I Če bi v Krajevni skupnosti Cirkovce v tem času ocenjevali, I kaj so storili v letošnjem letu, bi lahko zapisali zelo kratek ■ stavek, eno besedo: Veliko! Pred dobrima dvema mesecema, konec avgusta, so se veseli | otvoritve novega večnamenskega športnega igrišča v središču vasi, I minula sobota pa je bila za krajane spet praznična. Slovesno so predali namenu dva odseka asfaltiranih cest v skupni dolžini I devetsto in enega v dolžini štiristo metrov. Slednji sicer ni dobil | črne prevleke, z njegovo razširitvijo in nasipom pa je vendarle dobil ■ drugačno podobo ter hkrati postal normalno prevozen. ' Deževni dan ni pokvaril otvoritvenega razpoloženja zbranih I krajanov. Predsednik velenjskega izvršnega sveta Srečko Meh pa | je vreme komentiral: "Ceste gradimo po lepem vremenu, odpi- ■ ramo pa jih ob dežju. Bolje je tako, kot narobe." Veselje krajanov je ob teh pomemebnih pridobitvah strnil pred-I sednik sveta KS Marjan Britovšek: "V Cirkovcah smo zelo ponosni, ker smo to nalogo uresni- ■ čili v zelo kratkem času. Volja, pripravljenost in prizadevnost J so tudi tokrat prevevale krajane. Spet smo opravili veliko pros-I tovoljnih ročnih in strojnih delovnih ur. Pomemben delež so | krajani prispevali tudi v denarju. Posebej moram poudariti, | da tudi tokrat te naloge ne bi bili uresničili brez družbene - pomoči, zato se zahvaljujem velenjskemu izvršnemu svetu ■ oziroma vsem, ki so v letošnji proračun vnesli tudi sredstva za I potrebe izgradnje cest." Hkrati se je Marjan Britovšek zahvalil | krajanom za brezplačen odstop zemljišča, predstavnikom gradbenih ■ odborov za veliko zagnanost ter izvajalcem del in sploh vsem, ki * so tako ali drugače sodelovali pri izvedbi te naloge. Pred mnogimi leti gotovo nihče ni niti sanjal, da se bo moč do | Rednakove domačije v Šmartinskih Cirkovcah pripeljali po lepi ■ sodobni cesti. Kako je bilo včasih, najbolje povedo besede, ki smo jih slišali I med otvoritvijo. Po hudem dežju je učenec s tistega konca skoraj | vedno dejal učiteljici, ko je vstopil v razred: "Spet nam je vse ■ odneslo:" Od minule sobote naprej se tamkašnji ljudje ne bojijo ^eč nalivov. S. Vovk Gasilci so pokazali svoje znanje Zanimivo, hitro, uspešno velenjsko ali slovenjgraško. Vendar, KS Paka jo je zapisala v svoj program in sedaj je tu!" je na otvoritvi ceste povedal predsednik IS SO Velenje Srečko Meh. Simbolična je tudi zato, ker je bilo ceste, ki se vijejo na meji občin včasih najtežje graditi, sedaj pa so z uspešnim sodelovanjem mejnih občin rešili tudi to. Zato sta trak med dvema mlajema, ki sta "objela" širino ceste, prerezala predsednika vlad obeh občin skupaj. Tudi v znak še nedaljnega dobrega sodelovanja in veselje krajanov, ki se že veselijo nadaljevanja gradnje. ■ Bojana Špegel, foto:lešl Cesto Je s prerezom traku predal namenu Ivan Sternad, kije bil najbolj zaslužen mož pri asfaltiranju tega odseka ceste. Teden, v katerem so gasilci vseh 14 društev, združenih v OGZ Velenje, pokazali svojo usposobljenost, je bil uspešen. Takšna je bila tudi ocena vseh, ki so spremljali njihove aktivnosti ob mesecu požarne varnosti. Teden odprtih vrat gasilskih domov in pogosto tuljenje siren, ko so se pričenjale demonstrativne vaje posameznih gasilskih društev, so zaznamovali zadnjih sedem dni v mesecu oktobru. To je bil teden številnih aktivnosti ob mesecu požarne varnosti, ki so jih spremljali mnogi. Gasilci so v njem dokazali, da se bodo ob klicu "Na pomoč" znajdli in pomagali hitro in učinkovito. Karje še toliko bolj pomembno, če vemo, da so člani 12 gasilskih društev v OGZ Velenje vsi prostovoljci, blizu 2 tisoč jih je, in da za usposabljanje in pomoč žrtvujejo svoj prosti čas... V petek popoldne je "zagorelo" v objektu Ljubljanske banke na Rudarski cesti v Velenju. Močan dim se je valil po okolici, ljudje so se ustavljali in opazovali. Zatulile so sirene, od daleč so se že slišali gasilski avtomobili, ki so prihajali na pomoč. Velika množica velenjčanov, med katero so bili tudi občinski veljaki, je videla prikaz reševanja z lestvijo, z balonom, iz kletnih prostorov, gašenje na več načinov, pa tudi pomoč v prometni nesreči, ko so gasilci uporabili škarje, ekipa prve pomoči pa je oskrbela poškodovance... Sodelovali so tudi predstavniki policijske postaje Velenje, ki so zavarovali prostor dogajanja. Po končani sektorski vaji so se gasilci zbrali v velenjskem gasilskem domu, se postavili v zbor, spregovorila pa sta jim predsednik velenjske vlade Srečko Meh in republiški gasilski inšpektor, kije vajo ocenil kot zelo dobro. Zatem se je pričela okrogla miza, na kateri so spregovorili o organizi- ranju gasilstva v novi lokalni samoupravi, o požarnih premijah, ki pritekajo v občino v zmanjšanih vsotah in prepočasi in drugih problemih. Sredi novembra bodo organizirali še eno podobno okroglo mizo, saj bodo takrat stvari že bolj znane, upajo pa tudi, da bo takrat udeležba odgovornih bolj številna. ■ bš Gasilci so pokazali, kaj vse zmorejo In kako so usposobljeni za reševanje v hudih požarih, kot je bil prikazan na objektu Ljubljanske banke Novo cesto v Završe sta otvorlla predsednika vlad velenjske In slovenjgraške občine Praznično v Vrbju Cesta, telefoni, TV... Krajevna skupnost Vrbje je najmlajša krajevna skupnost v žalski občini. Letos praznujejo 15-letnico, ko so se 1. novembra 1979 na referendumu odločili za lastno krajevno skupnost. Letošnje praznovanje dneva krajevne skupnosti bo trajalo od ponedeljka (7. november) do sobote, 12. novembra. Jože Meh, ki je predsednik krajevne skupnosti, nam je o pridobitvah od lanskega pa do letošnjega praznovanja povedal, da so kljub pomanjkanju denarja kar precej naredili. Tako so asfaltirali 1 km ceste, uredili športno igrišče, 1,5 km makadamskih cest, dobili 50 novih telefonskih priključkov, uredili v KS prometno signalizacijo, pričeli z gradnjo kabelske televizije, pridobili načrt za gradnjo kanalizacije, za večjo požarno varnost pa so v KS štiri nadzemne hidrante in opravili še Jože Meh, predsednik KS Vrbje več vzdrževalnih del. V ponedeljek, 7. novembra, ob 16. uri bo v Domu krajanov turnir v namiznem tenisu, naslednji dan ob isti uri pa bo gasilsko društvo v vasi izvedlo taktično vajo gašenja. V sredo, 9. novembra, ob 17.30 uri bo srečanje starejših krajanov, dan pozneje ob 19. uri zbor krajanov, v petek, 11. novembra, bo ob 19. uri predstava Pavla Lužana Živelo življenje Luka De, v kateri bo igral Polde Bibič. Slavnostna seja krajevne skupnosti bo v soboto, 12. novembra, ob 17. uri s podelitvijo plaket in priznanj, sledila bo zabavna prireditev in martinovanje. -er