Iz taborišča v partizane
Jože Malič se je rodil leta 1917 na Vinici. Tam je bil tudi avgusta 1941 sprejet v KP. Zakaj se je tako odločil in postal njen član? »Predvsem zato,« se spominja, »ker na Vinici takrat ni bilo partijske celice, čutili pa smo potrebo po njej. Komunisti iz Črnom-lja so sodili, da sem dovolj zrel za vstop v njihove vrste.«
Po sprejemu v partijo so se dogodki hitro vrstili drug za drugim. Jože Malič nam jih je pripovedoval kot nekaj vsak-danjega. Govoril je predvsem o podatkih in skoraj nič o ve-selju, bolečinah, strahu — ob-čutkih, ki so ga prav gotovo navdajali v tistkih dneh. Le to je dejal, da je imel res srečo, ker je sploh ostal živ.
Takoj ko je postal komu-nist, je pričel v okviru OF zbi-rati obleko, hrano in orožje za partizane. Dva meseca ka-sneje je sklenil, da se jim pri-druži tudi sam. Na tem po-dročju naj bi namreč ustano-vili novo partizansko četo, kajti v prvih dneh novembra so sovražniki pobili ali ujeli skoraj vse borce Belokranj-ske čete. Ta se je tistikn.it od-pravila proti Krškemu polju, da bi skupaj z drugimi parti-zani preprečila izseljevanje Slovencev. Vendar niso mogli prekoračiti Krke in so po snegu gazili nazaj v Belo kra-
jino. Toda nekdo jih je izdal in sovražnik jih je presenetil. Tudi Jožeta Maliča so malo pred odhodotn v gozdove v Črnomlju aretirali in ga zapr-li. Najbrž ne čisto po naključ-ju, kajti tudi tedaj je bilo po sredi izdajstvo. Kasneje so ga prepeljali v Ljubljano in mu v
začetku leta 1942 sodili pred italijanskim vojaškim sodiš-čem skupaj s še enaindvaj-stimi drugimi belokranjskimi partizani in člani OF. Zaradi pomanjkanja dokazov so ga oprostili, vendar je bil do ju-lija zaprt.
Sredi julija 1942 se je za-čela njegova pot po italijan-skih zaporih: najprej v Ca-stelfranco pri Modeni, nato pa so ga oclpel jali na otok Li-pari pri Siciliji. Ko so se julija 1943 izkrcali zavezniki na vzhodni obali Sicilije, so jih od tam preselili v srednjo Ita-lijo. Tam je tudi doživel kapi-tulacijo Italije. Iz taborišča Carropoli pri Teramu je več skupin poskušalo po morjiu zbezati v Dalmacijo, ki je bila tistikrat svobodna. Uspelo ni nobeni. Štirim Slovencem. med njimi tudi njemu, pa se je posrečilo priti peš in z vlakom do Trsta. Januarja 1944 so se pridružili prvemu bataljonu XIX. slovenske narodnoo-svobodilne udarne brigade .Srečka Kosovela.
Kot partizan je bil Jože Malič vezist. Od brigadnega regerenta za -zveze je napre-doval do komandanta bata-ljona za zveze 30. divizije, ob koncu vojne pa je bil koman-dant radio-telegrafske šole IX. korpusa NOV.
Besedilo in slika: D. J.