Na pobudo društva Planika prvič praznik slovenske kulture Živa slovenska beseda Bogat kulturni program v petek v lepi beneški palači v Naborjetu Na pobudo kulturnega društva Planika so v petek 18. februarja prvič Slovenci iz Kanalske doline praznovali dan slovenske kulture. V prelepi beneški palači v Naborjetu, kjer je bila Prešernova proslava, se je zbralo dobro število domačinov, ki so tudi na ta način izpričali svojo navezanost na slovensko besedo, ljubezen do domače ljudske kulture in obenem željo kulturno popolnoma zaživeti in se razvijati kot enakopraven del slovenskega narodnega telesa. Toliko bolj je torej boleče, kot je v svojim govoru poudaril predsednik kulturnega društva Planika Anton Sivec, krčenje sredstev za kulturo in predvsem je nesprejemljiv odnos italijanske vlade, ki je v svojem zakonskem predlogu za zaščito Slovencev spet popolnoma zanemarila Kanalsko dolino. Bogat kulturni program so oblikovali moški oktet Vasovauci iz Žirovnice, do- mači Višarski kvintet in otroci, ki obiskujejo tečaj slovenskega jezika. Na tečaj, ki ga vodi profesorica Irene Sumi hodi 25 otrok iz Zabnice, Nabo-rjeta in Ovčje vasi, na petkovem večeru so pa z recitacijami Prešernovih in Gregorčičevih verzov nastopili Francesca Barthalot, Monica Wedam, Dorotea Willeit, Lucjan Lister, Katarina Piuk in Kristjan Willeit. (jn) beri na strani 3 Otroci, ki so nastopili na prazniku slovenske kulture s prof. Sumi. Na sliki zgoraj pogled na publiko v beneški palači Rinvio a domenica per il bilancio Chiabudini in difficoltà Niente da fare. L’assemblea della Comunità montana, riunita lunedì per approvare il bilancio di previsione 1994, si è arenata, sconquassata dalle bordate dei consiglieri contro un presidente ed un direttivo non si sa quanto legittimati dai numeri. Lo scoglio principale a cui deve far fronte Giuseppe Chiabudini - che ha portato ad un rinvio della seduta a domenica mattina - é la difficoltà, certo non nuova, di richiedere ai comuni il pagamento di alcuni servizi, quelli delle pratiche e-dilizie e dell’assistenza domiciliare agli anziani. Si fa riferimento al 1988, anno in cui venne cambiato il regolamento d’intesa tra comuni e Comunità montana. Per un problema di tipo tecnico l’ente montano non trova il modo di richiedere i soldi (si parla in totale di quasi 2 miliardi) che i comuni sarebbero pronti a sborsare. Ma non si nasconde un’altra importante questione. Il presidente Chiabudini ha ammesso di essere arrivato a questa seduta “nudo e crudo”. Senza sapere, cioè, se la maggioranza che governava l’ente é ancora valida, (m.o.) segue a pagina 2 Sedaj se začne volilna bitka Končala se je bitka proti času za pobiranje podpisov pod kandidatnimi listami in pred nami so imena kandidatov za Poslansko zbornico in Senat. Do zadnjega je vladala precejšnja negotovost in v zadnjem trenutku je tudi prišlo do nekaterih sprememb, pojavila se se nova imena, nekatera od teh jih pa v sredo črtalo tržaško sodišče, ko je preverjalo kandidature. Odpadla je tako kandidatka Demokratskega zavezništva za zbornico Margherita Hack, črtano je bilo tudi ime Cedajca Paola Morattija, kandidat k-rožka Etika in politika. beri na drugi strani Vabilo na osmi marec Tudi Carmela Saligoi - Marinčna gor z Oblice (ta spriet na sliki) an Matilde Predan Flipcjova taz Salguja sta gor daržale tri kantone njih hiše... Matilda nas je že zapustila pa vse-glih tudi nji, kot Carme-li, naj gre od vsieh nas an močan “Buoh Ioni” za vse kar so nardile v življenju za njih družino an skupnost. Naj bo lie-tošnji 8. marec posvečen tudi njim. Program 8. marca od Zveze beneških Zen ga ušafata na 3. strani. HOBLES. UN’ISOLA DI TRANQUILLITÀ, Produzione e vendita di infissi in legno lamellare su misura certificati e garantiti ssmaam HOBLES S.p.A. - 33049 S. Pietro al Natisene (Udine) / Speter (Videm) - Zona industriale - Telefono 0432/727286 - Telefax 0432/727321 bčTRb BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA CIVIDALE CEKMCAH DI DEKM) durata 19 mesi, rendimento lordo 7,00% Netto 6,12% Minimo 5 milioni (oltre i 100 milioni netto 6,30%) MOJA BANKA tednik Slovencev videmske pokrajine •ANCA 01 OfDflO M TCS5IE TRlAiKA KREDITNA BANKA ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / Št. 8 (702) • Čedad, Četrtek, 24. februarja 1994 abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Gena 1.300 lir Vaša banka, v žepnem formatu. novi matajur četrtek, 24. februarja 1994 2 Sedaj se volilna bitka začenja s prve strani Kot napovedano bo na listi progresistov kandidiral v drugem okrožju za Senat, 'kjer bo glasovala večina Slovencev, Darko Bratina. Ljudska stranka je v našem okrožju kandidirala generala Stelia Nardinija, Severna ligo-Forza Italia Ettoreja Romolija, misovca Sergia Cosmo pa za Alleanza nazionale. Peti kandidat bo kardiolog Paolo Moratti, predsednik čedajskega političnega krožka Etika in politika, če bo seveda kasacijsko sodišče sprejelo njegov priziv. V 4. senatnem okrožju, kamer spada Kanalska dolina, so kandidati za Senat: Romano Lepre (progresisti), Rinaldo Bosco (Severna liga - Forza Italia), Diego Carpenedo (Ljudska stran-ka-Segnijev pakt), Melisen-da Malison (Alleanza nazionale). V beneškem okrožju za Poslansko zbornico (štev. 8) so potrjena imena kandidatov, ki smo jih že objavili in sicer: Lorenza Beltramini (progresisti), Francesco Stroili (Sev. liga- Forza It.), Danilo Bertoli (Ljudska str.-Segnijev pakt) in Sergio Silvestri (Alleanza nazionale); v 6. okrožju pa Fran-ceschino Barazzutti (progresisti), Carlo Sticotti (-Sev. liga-Forza It), Virgilio Disetti (Ljudska stranka), Ernesto Pezzetta (All. nazionale) in Roberto Toffolo (Partito della legge naturale). Med kandidati po pro-porčnem sistemu so tydi pomembni vsedržavni liderji v prvi vrsti sedanji zunanji minister Beniamino Andreatta za Ljudsko stranko, general Luigi Calligaris za Forza Italia in vsedržavni tajnik Alleanza nazionale Gianfranco Fini.Emilio Gottardo je kandidat Zelenih, Francesco Paticchio na Listi Pannella, Ilario Pontel za stranko naravne zakonitosti, Giuseppe Napoli za socialiste, Gianluigi Pegolo za stranko komunistične prenove, Elvio Ruffino za DSL in Roberto Asquini za Severno ligo. Kandidaturo Margherite Hack za Demokratsko zavezništvo je pa sodišče v Trstu zavrnilo. Aktualno Comunità montana: slitta l’approvazione del bilancio La maggioranza esiste ancora? dalla prima pagina Nòn tutti i consiglieri hanno infatti risposto al presidente alla richiesta di precisare a quale gruppo appartengano. Tra i 15 ancora indecisi figura anche Romano Specogna, sindaco di Pulfe-ro. Questi, dopo la relazione del revisore dei conti sul bi-, lancio, si é impuntato ricordando che una riunione tra i sindaci ed il diluivo per un chiarimento, avvenuta il 5 febbraio, non ha avuto poi seguito. Il sindaco di S. Pietro Firmino Marinig - tra i più aspri nei confronti di Chia-budini riguardo il problema Comunità montana-comuni - ha tra le altre cose affrontato il problema del sostegno alla cultura locale, chiedendo l’impegno dell’ente per l’istituzione di una banda musicale e di un gruppo folkloristico che rispecchino le tradizioni locali. Aldo Mazzola, entrato a far parte del gruppo indi-pendente (nel Psi sono rimasti Marinig, Ciccone e Cevolatti), ha criticato il bilancio perché non dà indicazioni sulle proposte di accorpamento delle Comunità montane e sugli sgravi fiscali che, secondo una legge nazionale, interesseranno i comuni sotto i 1.000 abitanti. Duro anche Giuseppe Blasetig (Pds), secondo cui “si può dare un’approvazione tecnica al bilancio, ma il presidente e il direttivo devono dimettersi”. Al grido di “troviamo u-na soluzione, meglio tardi che mai” é arrivata la deci- sione di rinviare. Nel frattempo si cercherà, ovviamente, di risolvere il problema legato ai crediti della Comunità nei confronti dei comuni. Non tutto é chiaro, invece, sull’appartenenza dei consiglieri ai gruppi politici. Mancano, come dicevamo, 15 nomi. Su alcuni a-leggia il mistero. Renata Qualizza, sindaco di Stre-gna, ha sostenuto di non condividere l’indagine del presidente Chiabudini. “Per questo non ho risposto, ma la mia decisione mi pare sia scontata”. Una battuta di Specogna, poi, ha lasciato un po’ sorpresi: “Fondo il gruppo dei Cristiano-sociali”. Avremo anche i partner di Forza Italia? (m.o.) V Čedadu prva seja glavnega odbora Skgz Z uvodnim poročilom predsednika Klavdija Palčiča, razpravo in nato izvolitvijo novega izvršnega odbora se je v ponedeljek v Čedadu odvijal prvi glavni odbor Slovenske kulturno gospodarske zveze po decembrskem občnem zboru zveze. Palčič je v uvodu označil občni zbor kot sklepno dejanje v reorganizaciji SKGZ, katere se je zveza lotila že pred velikimi zgodovinskimi dogodki leta 1989. Z novim statutom, ki izpostavlja še zlasti vlogo članic in pokrajinsko-raven organiziranosti na Tržaškem, Goriškem ter v videmski pokrajini, vstopa SKGZ v triletni mandat z novimi zahtevnimi nalogami, delo na deželni ravni bo pa usklajeval izvršni odbor, v katerega so bili poleg deželnega predsednika in pokrajinskih predsednikov Suadama Kapiča (Trst), Jole Namor (Videm) in Karla Devetaka (Gorica) izvoljeni še Boris Peric (deželni tajnik), Fabio Bonini, Darko Bratina, Edi Bukavec, Darij Cupin, Giorgio Cerno, Branko Jazbec, Dušan Kalc, Miran Košuta, Marko Andreatta in Peterle prejšnji teden v Bologni Srečanje ministrov Soočanje zunanje politike Slovenije in Italije, preden bo slednja podprla vključevanje Slovenije v evropske integracijske procese in pristopanje k partnerstvu za mir in proces pridruževanja Evropski uniji, je bilo v središču pozornosti prejšnji teden na srečanju med zunanjima ministroma Peterletom in Andreatto. V ospredju je bila tudi problematika manjšin. Minister Peterle je kritiziral Paladi-nov osnuek in se zavzel za ohranitev prispevkov za kulturne potrebe slovenske manjšine na dosedanji ravni. Predsednik GO Viljem Cerno Marinčič, Ace Mermolja, Rudi Pavšič, Ivan Peterlin, Aljoša Race, Pavel Slamič, David Slobec in Dušan Udovič. Funkcijo podpredsednika SKGZ bodo opravljali pokrajinski predsedniki izmenično, vsak za dobo enega leta, tako je podpredsednica za leto 1994 Jole Namor. Volitve so bile opravljene s tajnim glasovanjem, bodisi za izvršni odbor, kot za funkcijo predsednika glavnega odbora, za katero je bil potrjen Viljem Cerno. DALLA SLOVENIA Devana La guerra è davvero vicina L’accavallarsi degli avvenimenti nella scorsa settimana che ha raggiunto il momento topico nel mancato (per fortuna? ) attacco NATO alle postazioni serbe attorno a Sarajevo ha riproposto in tutta la sua drammaticità la vicinanza della guerra. Al di là dell’ovx’io disincanto degli sloveni nei confronti della proclamata fine della guerra in Bosnia praticamente “decisa” dall’Occidente coadiuvato dalla Russia (gli unici a non saperne nulla sono proprio i bosniaci - appositamente non li chiamo mussulmani), il fatto della settimana è stata la caduta del F 16 nell’aeroporto di Sicciole. In quel preciso momento ci si è resi conto come a nulla serva dichiarare e autoconvin-cersi che il dramma balcanico e la tragedia della Bosnia non ci riguardano. Non solo sono numerosi, troppi i Paesi che ancora nel parlare dei nuovi Stati nati in queste tetre li definiscono genericamente “ex-Jugoslavia", calderone nel quale collocano tutto: la Slovenia, la Croazia ancora coinvolta nei conflitti, la Bosnia Erzegovina riconosciuta ma i-nesistente, la fragile Macedonia che subisce l'accanimento della Grecia nel nome di poco probabili aspirazioni territoriali di Skopje ed infine la mai riconosciuta “mini” Jugoslavia, lo Stato più potente dei Balcani che tiene in pugno tutta la comunità internazionale e si beffa di tutti. Tornano a riproporre il “nas i Russa ima dvesta milijona’’ - noi e i russi siàmo ben 200 milioni - la battuta con la quale in Jugoslavia si prendevano bonariamente in giro gli orgogliosissimi e regali, ma numericamente esigui montenegrini, oggi dispersi nella “serbitudine” che nega loro persino di aver avuto nella mitica Cetinje la seconda più antica tipografia del Vecchio Continente diventata nel 1994, serba. Tutto questo per l’Europa e l’Occidente è “ex Jugoslavia”, così come tutto ciò che non fa parte dell’Unione Europea è semplicemente “ extracbmunita-rio”. Un altro universo. Minore ed inferiore. E anche l’aereo in panne che sarebbe dovuto tornare alla base NATO di Aviario, è atterrato a Sicciole, “nell’ ex Ju- goslavia” . Gli sloveni si sono resi conto come il coinvolgimento nel conflitto bosniaco può essere anche accidentale, oppure indiretto. Sopra le no-sti'e teste giornalmente decine e decine di aerei portano il loro carico (di morte?) verso il Sud, vicino, vicinissimo. E così per reazione o cattiva coscienza nelle pagine dei giornali sloveni è tornato anche il tema profughi. Non i 70 mila che si credeva, ma i 30 mila censiti, la popolazione di Capodistria centro, e le altre migliaia di clandestini, che comunque pesano sul bilancio dello Stato sloveno e che sono sempre meno ‘.‘ospiti temporanei”. Chiedono a tutti noi di sostenere l’esame di tolleranza, civismo, solidarietà. Hanno, si, vitto ed alloggio, tutela sanitaria, anche alcune scuole, ma il nuovo direttore della Direzione governativa per i profughi sottolinea che ornai ci vuole qualcosa di più, anche se nemmeno ciò che oggi hanno è sicuro. Il bilancio dello stato prevede un taglio ai finanziamenti dei 28 centri di accoglienza ed anche gli aiuti umanitari dall’estero si sono diradati. La carica emotiva li fa affluire altrove. Da qui la decisione di centralizzare maggiormente gli aiuti ed anche il controllo perchè i prodighi ed i rifugiati sono in aumento. L'Alto Commissario dell’ONU per i profughi e l'U-NESCO hanno promesso qualche finanziamento in più, ma a Lubiana si pensa soprattutto a trovare risposta alla richiesta degli stessi profughi di poter avere un’occupazione il che oggi non è possibile anche se molti lavorano occasionalmente “in nero”. E non si tratta solo del bisogno di guadagnare, bensì del bisogno di sentirsi vivi. Anche perchè più del 50 per cento degli sloveni interpellati in una recente indagine, ritengono che la guerra in Bosnia durerà altri 5 o addirittura IO anni e quindi un ritorno dei profughi in Bosnia si fa sempre più lontano. E la caduta del F16 americano ha riacceso in Slovenia il dibattito sulla necessità di un sistema di difesa più sofisticato e di conseguenza un aumento dei fondi a ciò destinati dal Bilancio di cui si torna a discutere al Parlamento sloveno. Appello all’ONU Il governo sloveno ha inviato alle Nazioni unite un appello in quattro punti con il quale intende dare il proprio contributo alla soluzione del conflitto in' Bosnia Erzegovina. In primo luogo, sostiene ■la Slovenia, deve cessare il massacro dei civili, devono essere allontanate le armi dalle vicinanze di Sarajevo e di altre aree assediate. Deve essere inoltre consentito l’arrivo a destinazione degli aiuti umanitari. Oltre a ciò devono essere restituite le proprietà a tutti coloro a cui sono state sottratte con la Dissenso nell’Unione italiana violenza e la pulizia etnica. Opposizione interna all’Unione italiana Al momento di votare la nuova giunta dell’Unione i-taliana e gli indirizzi programmatici si è verificata sabato scorso a Buie una spaccatura all’interno dell’assemblea dell’organizzazione della comunità italiana. 16 consiglieri dissidenti hanno abbandonato i lavori dell’assemblea in disaccordo con la maggioran- za, che in presenza del numero legale ha proseguito i lavori. Nel gruppo dei sedici ci sono anche nomi eccellenti come quello di Ezio Mestro-vic, direttore dell’Edit e la dott. Nelida Milani. Toncity a Capodistria Uffici per 250 ditte dislocati su quattro piani e con lina previsione di 1000 nuovi posti di lavoro. Queste le caratteristiche principali del centro d’affari “Toncity tra- de center” che dovrebbero i-niziare a costruire tra due mesi a Capodistria. 11 titolare, Jože Zrim, un australiano di origine slovena ha presentato nei giorni scorsi il progetto del centro che dovrebbe divenire il punto di riferimento per il traffico di merci dal Pacifico all’Europa centrale. Drnovšek in Sud Africa Sono state soprattutto le questioni legate alla cooperazione economica tra Slo- venia e la repubblica sudafricana al centro dei colloqui tra il premier sloveno Janez Drnovšek ed il ministro Pik Botha. Il passo successivo sarà rappresentato dalla discussione sulle possibilità di collaborazione in campo culturale e tecnologico. Imago Sloveniae La Slovenia ha deciso di intervenire con vigore per rivitalizzare i centri storici, le chiese ed i castelli e sta ora predisponendo un program- ma nazionale in tal senso. L’iniziativa poggia sulla collaborazione di tre istitu- I { zioni fondamentali: i mini- j steri della cultura e delle attività economiche, l’Accademia delle scienze e la Chiesa. Scuola di polizia A Lubiana si sta svolgendo un seminario a cui partecipano gli studenti della MEP, l’Accademia di polizia dell'Europa centrale. Ne fanno parte “criminalisti” di Austria, Ungheria, repubblica ceca, Slovacchia, Polo^ nia, Germania e Slovenia. novi matajur O Kultura četrtek,24. februarja 1994 Slovenski praznik v Naborjetu s prve strani V program slovenskega kulturnega praznika v Naborjetu, kjer sta se lepo prepletali slovenska pesem in beseda in ga je povezoval Peter Gerdol, so odborniki društva Planika vključili tudi predstavitev zadnje knjige domačina, Rafka Dolharja. “Stezice”, tak je naslov knjige, ki jo je lani izdala revija Mladika ob 60-letnici avtorja, je predstavil Salvatore Venosi. Le-ta je orisal življenjsko pot doktorja Dolharja, vlogo očeta, ki ga je upeljal v kra- ljestvo gora in v vrt slovenske besede in je še zlasti poudaril njegovo razpetost med Krasom in domačimi kraji v Kanalski dolini, kamer se vseskozi vrača. Nato je Livio Valenčič prebral nekatere odlomke iz Stezic s spomini avtorja iz otroških let in kjer je beseda o njegovem delu kot zdravnik in politični delavec. Kulturni praznik so “Kanalčani” izkoristili tudi zato, da bi počastili dr. Bruna Korošaka, letošnjega zla-tomašnika. Prisrčnega in prijetnega večera so se udeležili tudi številni ugledni gostje, med njimi naj omenimo župana iz Naborjeta, Stefana de Mar-chija ter župane iz Ljubljanje, Kranja, Jesenic in Žirovnice, državnega sekretarja za Slovence po svetu Petra Venclja, slovenskega konzula v Trstu Jožeta Sušmelja, senatorja Darka Bratino, predstavnike SKGZ, ZSKD, SSO in koroških slovenskih organizacij. Sledilo je družabno srečanje v Zabnicah. (jn) Dal volume “L’Abbazia di Rosazzo” di Michela Cadau Sculture a Cividale in biblioteca Interessante iniziativa della Biblioteca civica di Cividale, rivolta ai ragazzi ma destinata a suscitare anche l’interesse degli adulti. Si tratta di un suggestivo percorso attraverso le favole di Fedro, illustrate da 13 sculture. La mostra si può visitare il martedì e giovedì dalle 8.30 alle 12.30, dal martedì al venerdì dalle 14 alle 19 e d infine nella mattinata di sabato. 4 mostre a Romans 11 comune di Romans d’I-sonzo ha organizzato nel Centro culturale, una serie di 4 mostre dal titolo Arte come silenzio (espongono Da Re e Paschetto), movimento (Pantiči e Sossella), niente (Gu-dac e Bortolot), perfezione (dal Col e Ricci). La vernice si terrà il 25 febbraio alle 18. Parvi kalendar v Ceneboli na iniciativo domače Lipe “Dno prežo tabaka prej ko iti naprej...”. Tala je di-daskalija fotografije tu na varhu an kupe z drugimi, starimi an zaries liepimi, bogati Kalendar za lieto 1994, ki so ga lietos nardil v Cenieboli. Liepa iniciativa je od društva “Lipa” iz Ceniebole an je uriedna vse pohvale. Parvič zak’ kalendar je liep, potle zak’ so na njem zbrane stare fotografije, ki guore o življenju v vasi. Pa ne samuo: za vsak miesac posebe je napisano, kaka bo ura an dol zdol Ihhko zavemo še, ki an kuo se je kuhalo “pa ten staren”. Prava posebnost kalendarja iz Ceniebole pa je, de je od začetka do konca dvojezičen, napisan po italijansko an po sloviensko, v domačem dialektu. Ki reč še? Upanje je, de tala iniciativa puojde še napri: an tala je dobra pot za de se naš slovi-enski izik na zgubi. Rudi Benetik a San Pietro La reazione immediata alla mostra di Rudi Benetik, inaugurata per la giornata della cultura slovena presso la Beneška galerija di S. Pietro al Natisone, è stata per molti di sconcerto, in particolare al momento in cui la sala era piena di pubblico: i tradizionali quadri alle pareti non ci sono, sostituiti da pochi piccoli disegni quadrati di dieci centimetri per dieci, forse meno, otto su una parete e tre sull’altra. Sono disegni su cartoncino bianco tracciati a pastello nero, con figure stilizzate quasi infantili, degli stereotipi che appaiono come muti geroglifici estratti da forme arcaiche, come archetipi della memoria. La terza parete è occupata solamente da una menso-lina di legno, rustica, a sostegno di una piccola piramide bianca macchiata di nero. Tutto qui. Se nella galleria c’è gente all’osservatore sfugge il pezzo forte della mostra: una “installazione” con un buon numero di piramidi irregolari azzurre, che si compongono a gruppi occupando un grande angolo del pavimento. Non sono chiari all’osservatore nemmeno i titoli degli oggetti esposti, perciò sarebbe stato utile un intervento esplicativo di qualche ardito critico d'arte, capace di acute osser\>azioni. Ma lo stesso Benetik ha optato perchè non si dicesse niente, come vuole la moda fra i giovani artisti nelle mostre d’avanguardia, ermetiche quanto basta a dar da pensare al pubblico. Benetik è un giovane artista sloveno carinziano che espone contemporaneamente anche a Lubiana e va preso sul serio. Sta nel filone delle cose nuove, in arte, e per lui non è necessario farsi capire. Ci impone di porci davanti agli oggetti, spogliandoci del nostro bagaglio culturale e dei preconcetti dominanti. Difficile dire dove conducano questi filoni artistici che sanno un po' di provocazione. Le solite categorie critiche ci sfuggono e lasciano il campo alla nostra sensibilità. Un dialogo difficile che si fa confidenziale, invece, per i complici dei dissacratori dell'arte tradizionale. P. Praznik vseh zen bo lietos v Špietru Kaj nam parpravja Zveza beneških žen za 8. marec, mednarodni dan žen? Praznovanje se začne v soboto 5. marca ob 19. uri v Beneški galeriji, kjer odprejo razstavo skulptur Diane Crisetig - Buculajove iz Po-dlaka, ki že puno liet živi blizu Vicenze. Predviden je tudi glasbeni intermezzo. V torek 8. marca bo imi-elo glavno besiedo Beneško gledališče, kot smo že napovedali. V špietarski občinski dvorani šest igrauk Beneškega gledališča, z začetkom ob 20.30. uri, predstavi v monologu šest zaries posebnih žen. Teli so naslovi: Milja v mieru an uoj-ski - Lidia Zabrieszach, Telegram - Antonella Buco-vaz, Kontat - Bruna Chi-uch, Veselje do življenja -Mariagrazia Gariup, Butiga - Anna lussa, Uodà an žaj-fa - Loredana Drecogna. Za glasbeno spremljavo bo poskarbel mladi pianist Davide Clodig. Režiser predstave je Marjan Bevk. Predstavi bo sledilo družabno srečanje. La Slavia veneta 500 anni fa aveva già il suo stemma u Cinquecento anni fa la Slavia veneta aveva già il suo stemma. Quello a fianco riportato è stato riproposto nel volume “L’Abbazia di Rosazzo” di M. Cadau edito da Casamassima. Lo schizzo originale si trova presso la Biblioteca comunale di Udine. Il libro della Cadau è interessante per molti altri versi. I numerosi documenti citati, con toponimi in latino, sloveno e tedesco, danno l’immagine di una regione in cui s’incontrano le tre diverse culture. Emerge anche netta la sensazione che le regioni contermini, Friuli, Carniola (Slovenia) e Carinzia fossero omogenee sul piano economico, sociale e religioso. Un ultimo particolare: è interessante notare come i terreni inutilizzati in Friuli vengano indicati come "pustote”. Il giovane e provocatorio artista carinziano W l\l l l fc.VAV/1 IV/ I VVIJU I l H I IVI Ul\u I Slovenska pesem bo zabrisala meje Na reviji pevskih zborov Primorska poje, ki že več kot dvajset let povezuje ljudi in ljubitelje slovenske ljudske pesmi na obeh strani meje, bojo tudi letos sodelovali nekateri naši pevski zbori. Koncerti se v naši deželi odvijajo na vsem obmejnem pasu, od Trsta do Trbiža, in prav v Kanalski dolini, v obnovljeni beneški palači v Naborjetu, bodo letos ponovili pobudo, ki je lani doživela kar lep uspeh. V nedeljo 10. aprila bo v Naborjetu nastopilo več zborov, med njimi tudi priljubljeni ženski Višarski kvintet. Poslušali bomo lahko tudi rezijanske viže z ženskim pevskim zborom Rože majave. V videmski pokrajini, po že ustaljeni tradiciji, bo en sam koncert, naši pevski zbori pa bojo predstavili beneško, rezijansko in kanalsko glasbeno tradicijo v treh slovenskih mestih. Pr- vi bo v nedeljo 20. marca ob 17. uri nastopil v kulturnem domu v Izoli mešani pevski zbor Pod lipo iz Barnasa, teden dni kasneje, v nedeljo 27. marca ob 17. uri, bo na vrsti v kulturnem domu v Kobaridu Višarski kvitet, nato, v soboto 9. aprila ob 20. uri bosta zapeli v kulturnem domu v Novi Gorici moški pevski zbor Matajur iz Klenja in verjetno tudi ženski zbor Rože majave iz Rezije. Višarki kvintet na petkovi Prešernovi proslavi v Naborjetu novi matajur Četrtek, 24. februarja 1994 Aktualno E’ possibile collaborare Visita del direttore de la Vita cattolica Il direttore del settimanale diocesano La Vita cattolica, don Duilio Corgnali, accotnpagnato dal giornalista E-zio Gosgnach è stato ospite tei giorni scorsi a Cividale della Zveza Slovencev - Unione degli sloveni della provincia di Udine. Molti i temi affrontati, da quello dell’attuale situazione politica, a qupllo del diritto all’informazione e della comunicazione. Naturalmente la questione della valorizzazione della lingua e della cultura friulana e slovena e la possibilità di' collaborazione su questo fronte è stata posta in primo piano. Entrambe le parti si sono tuovate concordi sulla neces- Je bila napeljava vode v Hrastovijem nareta takuo, ki je trieba? sità di allargare tra la gente la coscienza della propria i-dentità friulana e/o slovena dal punto di vista culturale, politico e religioso. Una tapp* importante è stata segnata a questo proposito dal convegno di Cividale, promosso dalla Diocesi, e centrato sul tfma dei rapporti tra friulani e sloveni e dell’inculturazion^ della fede. Su questa strada si deve proseguire, è stato fcottolineato. Ed un progetto esiste già. In occasione della Pentecoste, il 21 maggio, ha spiegato don Corgnali si terrà a S. Itietro al Natisone un incontro per manifestare la pluralità culturale e linguistica del Friuli. L’incontro, articolato jin due tempi, vedrà prima un momento culturale con uil dibattito a più voci a cui parteciperanno sacerdoti, oparatori culturali, giornalisti, attori, in una parola tra colori che concretamente operano al fine di restituire spazio] dignità, visibilità alla propria cultura materna e che dorrebbe sfociare in una rappresentazione culturale. A questo momento di scambio di esperienze e di reciproca conoscenza dovrebbe seguire la celebrazione eucaristica, presieduta dall’arcivescovo mons. Alfredo Battisti. Težave za farmo v Hrastovijem, kjer naj bi redil zajce, ki so jo ’no lieto obiuno od tiega odparli. Velike težave v parvi varsti za podutanskega šin-daka Renata Simaz an ka-munskega tehnika Ottavia Monreale, ki sta se muora-la v Cetartak 17. februarja zagovarjat pred sodnikam (Gip) v Vidmu. Vse kaže, de nie vse na-mestu v napeljavi uodè, saj je sodnik odloCu, de je v teli stvari trieba iti do konca. Sparjeu je tudi prošnjo avokata podutanskega šin-daka Missera an je sodnik odloCu, de je potriebno poslušat kakih deset prie. Takuo, de so vso stvar na so-diSču prenesli na 19. maja. Farmo za rejo zajcev so jo inaugurai maja lieta 1992 an nje gaspodinja je Denisa Ferino, žena od bivSega predsednika Gorske skupnosti Beppina Chiuch. Prostori so dobil dovoljenje (agibilitò), po-tle ko je “ufficiale sanitario” podpisu, de je vodna povezava na mestu. Po obtožbi, zarade katere je biu Simaz poklican pred sodnika, pa je Sindak viedeu, de nie biu alacjament na vodovod Friuli centrale naret takuo, ki gre. Za nucat uo-do od starega kamunskega akvedota pa pari, de nie dau obednega dovoljenja. Trieba je še poviedat, de se je vse začelo na kamun-skim konselju, s celo vrsto interpelanc, ki jih je predstavila opozicija. Sevieda se Sindak brani an pravi, de je vse name-stu. Za poznat resnico pa bo trieba počakat do 19. maja. C’e il Bancomat Sono terminati i lavori di allestimento del recapito del servizio di tesoreria della Banca Popolare di Cividale presso il comune di Prepotto. Ospitato al pian terreno del municipio, il servizio è stato attivato lunedi 14 febbraio e sarà svolto in tale sede due giorni la settimana, il lunedì ed il mercoledì dalle 10 alle 12. Così facendo la Popolare di Cividale ha inteso assecondare le esigenze manifestate dall’amministrazione comunale impegnata a dotare il comune in cui risiede un migliaio di persone, dei principali servizi pubblici. Sempre a Prepotto è stato installato uno sportello automatico Bancomat in funzione 24 ore su 24. Il servizio Bancomat è stato attivato anche presso la filiale di San Leonardo. Mentre da più parti si rileva il degrado e la marginalità delle Valli del Natisone e del Judrio, con queste due ultime nuove iniziative a Prepotto e San Leonardo l’istituto di credito cividalese non solo potenzia la propria presenza nella zona, ma fornisce un utile servizio alle comunità locali. Topolò ime, parhaja iz dreva “Topoluove, od kod parhaja tuole ime?” takuo so vprašal Michelo Gus - Gaja-covo iz Hlocja v petak 11. febrarja zjutra po telefone tisti od oddaje, tražmišjona “Uno mattina”, ki vsako jutro je na parvem kanalu od Rai. An Michela je lepuo odguorila, de tiste ime parhaja od drievja, ki, takuo ki mu pravemo tle par nas se kliče tapù an pioppo po ita-ljansko. Vprašal so jo, ka-kuo se kličejo judje, ki žive v tisti vasi: “Topolučan in dialetto, in italiano gli abitanti di Topolò”. Vprašal so jo še druge reči: če je kajšna tipična sladčina (ona je odguorila, sevieda, guban-ca), če se nardi kieki za pust an takuo napri. An par minut za poviedat kiek o teli karakteristični vasici. Na koncu so šenkal deset biljetu od loterje iz Putignana. V Topoluovem se troštajo de jim pamesejo srečo, de udo-be kako palankico, takuo postrojejo kiek v vas, de bo buj luštna an tekrat naj pridejo tisti od Rai jo snemat, filmavat an se poguarjat z ljudem, ki žive v Topoluovem, s Topolučani. Na vsako vižo, v malem cajtu ki je imiela Michela za odguorit, je paršlo uon, čeglih ona nie pru odkrito jala, de se na gu-ori samuo po italjansko tle par nas, sa če človek čuje, de vas se kliče Topoluove, vasnjani Topolučan an de vse tuole parhaja iz drievja, ki tle par nas se dije tapù an po italjansko pioppo... kon-klužjon: v tistim kraju se guori Se an drugi jezik. Skoda, de tista besieda, “slovi-ensko - sloveno” Se ankrat ni paršla jasno na dan. Renato Simaz pri videmskem sodniku zaradi farme zajcev Težave za šindaka Odpartje farme ob prisotnosti oblasti Prva na levi gaspodinja Denisa Ferino Srečanje s F V okviru srečanj, ki jih Zveza Slovencev videmske pokrajine ima v tem predvolilnem času s predstavniki strank in gibanj , da bi jih seznanila s problematiko slovenske manjšine na Videmskem, se je te dni delegacija Slovencev srečala v Vidmu z klubom Forza Italia. Pogovarjala se je z zastopniki nove politične formacije Stefano Salmè in Pierangelo Rossi. Ni bilo dosti Casa za poglabljanje naših vprašanj, je pa bila prilika, da so slovenski zastopniki izročili nekaj informativnega gradiva, Berlusconijevi pristaši pa so sprejeli predlog, da bi sledil po volitvah bolj poglobljen razgovor. TECNOADRIA,« ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■H IMPIANTI SATELLITE TV • antenne Tv • parabole • decoders • ricevitori • smart cards SERVIZIO ASSISTENZA TECNICA PREVENTIVI GRATUITI SUL POSTO _ Parabola 60 centimetri »!MÌm completa: 485.000 lire GARANZIA FINO A 2 ANNI Via Rubignacco, 4 - Cividale (Ud) - Tel. 0432/700739 KD Rečan: konferenca Kulturno društvo Rečan z Lies (Grmek) je vključilo v suoj program tudi konference z namie-nam spoznat an poglobit znanje o naših krajev an naše problematike. Takuo v petak 4. marca ob 20,30 uri bo na Liesah konferenca o naših stazi-cah, kjer bosta guorila o njih dielu prof. Brunello Paga v ino, ki je že an par bukvi napisu na telo temo, an dreski Sindak arh. Mario Zufferli, ki je napravu kartino o stazah iz dreskih vasi. Vsi so vabjeni. A Savogna... Futuro o passato? Il Comune di Savogna è già nel futuro o naviga nelle tenebre del passato? Con l’Unione Europea è realtà la libera circolazione oltre che dei cittadini anche quella delle imprese. Così potremo trovarci con domande di partecipazione a gare redatte in inglese, in tedesco o francese, oltre che in italiano, si intende. Forse il Comune di Savogna si è spaventata di questa novità e chiede che le domande si facciano solo in i-taliano. Sarà anche una precauzione legittima, ma è l’unico comune della Provincia di Udine che sul numero 299 del Foglio Annunzi Legali ha inserito questa curiosa richiesta nel proprio bando. Cetro gli altri comuni hanno speso di più fornendo altre utili informazioni, ma volete la precisione? A meno che... Uceja: referendum bo odločil, kam Bo vas pripadala občini Rezija ali Bardo? Deželna skupščina F-JK je na torkovem zasedanju soglasno odobrila dva zakonska predloga, ki bosta omogočila izvedbo referendumov o spremembi meja štirih občin. Prvi zadeva občini Rezija in Bardo ter vas Učejo: slednje je sicer z-godovinsko, kulturno in jezikovno vezana na Rezijo, pred o-biunimi tridesetimi leti pa je zahtevala priključitev k občini Bardo, ker ni bilo ustrezne ceste do Rezije, predvsem pa se je čutila zanemarjena. Tista peticija je Sla v pozabo in kadar so jo oblasti končno vzele v poštev, je vest prišla v Rezijo in Učejo kot strela z jasnega. Razmere so se v tridesetih letih spremenile in prebivalci Učeje so se premislili. Sedaj se bodo lahko z referendumom odločili, kateri občini želijo pripadati. Svetovni slovenski kongres: II zasedanje bo na Dunaju? V sredo 23. februarja je bilo v Trstu na sedežu Slovenskega deželnega gospodarskega združenja zasedanje deželnega odbora Svetovnega slovenskega kongresa. V središču pozornosti je bil Občni zbor kongresa, ki bo v petek I L marca ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Gre seveda za pomembno etapo v življenju organizacije, saj so že v teku priprave na drugo zasedanje kongresa. Statut namreč določa, da mora biti glavni odbor Svetovnega slovenskega kongresa najkasneje mesec dni po izteku mandata. Sedanji predlog je, da bi sklicali drugo zasedanje S-SK 23. in 24. junija letos na Dunaju, organizirala pa naj bi ga avstrijska konferenca. Kronaka novi mataj ur Četrtek, 24. februarja 1994 5 jma šest miescu an živi v Sarženti Parvi pust za majhano Eleno Je previe liepa tela fotografija za de ostane v album, ki samuo mama an tata morejo pregledovat, takuo... majhano reišeo denemo an na Novi Matajur, de jo bota vidli vsi! Tel je biu parvi pust za majhano Eleno - takuo se kliče čiči-ca - sa’ se je rodila 6. vošta lanskega lieta. 2ivi v Sarženti, Kjer sta ji mama Patrizia Mat-telig an Vladi Tuan iz Petjaga napravla lepo hišo an je pravo veseje za nje, pa tudi za none Saro Jussig an Saro Chiacig, Silvana Tuan an Sergia Mat-telig, za bižnone Anito Mauro an Marino Gariup an bižnona Antonia Chiacig - Mihona iz Dolenje Mierse, za strica Erika pa tudi za žlahto an paijate-Ije. Elena pošilja pozdrave vsiem njim z željo, de teli po- zdravi pridejo tudi do tiste pa-'rjatelje an žlahte, ki živi po cielim svietu. Elena, de bi ti rasla vesela, zdrava an sreCna ti vsi iz sarca želmo! Troppo bella questa foto per rimanere nell’album segreto dì mamma e papà! Questo splendido topolino è la piccola Elena Tuan dì Sorzento venuta tra di noi sei mesi fa portando tanta felicità alla mamma ed al papà, alle nonne Sara (tutte e due si chiamano così), ai nonni Silvano e Sergio, alle bisnonne Anita e Marina, al bisnonno Antonio, a zio Erik, a parenti ed amici. E-lena manda un bacione a tutti quanti, sperando che questo bacione raggiunga anche gli amici ed i parenti sparsi un po’ in tutto il mondo. Lietos je biu kratak pa vseglih je biu cajt za znorevat Pust nas je zapustu z “liepim” pogrebom Tele fotografije an kronaka nam parhajajo iz S rie d njega Ceglih smo Cakal dugo cajta, de se parkažejo dan al drug tistih starih gaspuo-du, ki so mašuval okuole po vasi srienskega komuna an jih nie bluo videt, nam je parskoču na pomuoC ce-luo Papež iz Rima, ki je parpeju za sabo “fidanega” mašnika an pruot vietru an mrazu so kuražno zapiel pustno mašo. Takuo so pogrebli an za lietos fardamanega pusta, ki nas je uozu okuole po Pustita nomalo glasu (slika tle na varh) an nomalo suzi (slika tle par kraj) an za druge lieto! cele dni. Pruzapru, za glih jo reC vsako lieto, kar se muora tuole dielo opravit, že zmaltrani se težkuo zberemo an ponavad pred Stie-rih popudan jo na zaCnemo. Lan nam nieso manjkali gaspuodi an posode ne, pa avta te pravega, ki bi peju 'okuole kaselo, ga nie bluo an smo bli tud lani zamudil. Nad vse pa lietos bi po-viedu, de kaselo, na rama-nah, so jo nesle kar štier pridne čeče (al žene), ki so zaries groznuo jokale an tarpiele za smart lietošnje-ga pusta. Mimo tega rimo-nika Luciana Kuosa iz Pod-sriednjega jo je veselo godla. Auguri cara Ninetta! Nei giorni scorsi (precisamente 1 ’8 febbraio) ha compiuto la rispettabile età di 90 anni la nostra mamma, nonna e bisnonna Ninetta. Per l’occasione l’intera famiglia dei Blasutig si è riunita in quel di Varese dove la Ninetta vive nei lunghi periodi freddi. La festa è stata lunga, u-na giornata intera, dove i ricordi di uno si mescolavano a quelli di un altro, in un crescendo di domande e risposte divertenti ed accomunanti, fino a giungere ad una specie di gara tra figli e nipoti a chi dimostrava di ricordare meglio un particolare della lunga vita di Ninetta. Eh si, di episodi ce n’era-no tanti e tanti da verificare e confrontare (giudice unico e(l indiscutibile era Lei, la « ■ nonna), ma.tutti hanno dimostrato di aver ascoltato SEMPRE le storie e le avventure della Ninetta e come lei di avere un’ottima memoria, superandosi a vicenda nell’elencare personaggi o momenti particolari. Tra risate ed allegria è trascorsa l’intera giornata e lasciandoci per ritornare alle nostre case, una volta di più, siamo noi che dobbiamo ringraziarti, se non per altro, per tutte le volte che ci hai amato, protetto e seguito facendoci sentire tutti unici nel tuo cuore. Tanti auguri Ninetta, in tanti anni che ti conosciamo sei rimasta sempre uguale fino a stupirci che gli anni che compi siano proprio 90. Ed a questo augurio siamo sicuri si associano tutte quelle persone (sono tante) che ti vogliono bene. Ujel so štier može Za prit v Italijo so vebral blok v Polavi, ti-majhan blok, ki ga nucajo judje iz Livka a prit tle h nam an tisti iz sauonjske doline a iti do Kobarida al Tolmina. Nieso bli na-adni “turisti”, bli so “klandestini”, judje, ki fiekajo iz daržavah, kjer niemajo obedne lQZnosti za ziviet takuo ki bi se spodobilo Sakemu clovieku. Se trostajo ušafat tle par ,as an po drugih evropskih darzavah buojš lv*jenje, tako življenje ki vsak človek bi mu-ru Po pravici imiet. Iclekrat so parsli taz Romanije. So bli na tler> imiel so od 20 do 30 liet. Ustavli so jih 0r v Ceplesiscah. Ustavli so jih alpini od 'igate Julia, tisti, ki Ze miesce an iniesce so c Par nas an “varjejo” naše konfine an nas ustavjajo malomanj vsako vicer, ko se vračamo damu iz dieia al iz drugih opravil an nam pregledavajo makine, dokumente... “Operazione Testuggine”, takuo se klice tela stvar. Rimski governo je pošju tle h nam tele suda-de, za de na pridejo tle h nam “klandestini” iz bivše Jugoslavije, an z njimi tudi orožje. Tela stvar seje začela nih šest miescu od tega an v vsem telem cajtu se nie zgodilo nic posebnega. Nieso ušafal obednega, de bi preuažbu napri an nazaj orožje, nieso ušafal obednega, ki je uteku an paršu tle h nam, do te druge vi-Cer: tel štier saromak, ki so utekli taz Romanije so njih paivi “uspeh”. Pejal so do jih ko-misarjata v Čedad an seda jih spet posjajo “damu”. Duo je ud Kuo sta navošljiv kene na tiste, ki so bli v giurji (Aldo Ciccone, Lina Duria-vig, Manuela Marzolini an Cirillo lussa) an imiel “du-žnuost” pokušat štrukje za viedet, keri so te narbuojši! “Ah de nie migu lahko ve-brat. Poštudierita, de jih je bluo 23 žakjacu an vsi takuo dobri, de niesmo vie-del kere vebrat!” Takuo nam je jau adan, ki je biu gor v Ažli v pan-diejak 14. febrarja, na sejmu svetega Valentina, kar so nagradil, premjal tiste, ki so ocvarli te narbuojše štrukje. Dvaandvajst žen an adan mož (!) so za tele.par-ložnost parnesli blizu štru-kjace, ki so jih oni nardili doma, štiernajst iz Ažle, devet pa iz drugih vasi. Je glih, de napišemo njih imena: iz Ažle so bli Filomena Casasola, Lidia Coren, Alessandra Clemencig, Esterina Cumer, Angelo Dorbolò, Imelde Dorbolò, Rema Iussig, Maria Qualizza, Fatma Rucchin, Maria Sturam, Valentina Petricig, Elena Venturini, Giovanna Venturini, Norma Venturini. Te “furešte” pa so ble: Gabriella Batti-stig iz Kuoste, Teresina Chiuch iz Klenja, Gianna Iussig iz Spietra, Maria Trusgnach taz Barnasa, Paola Marinig dol z Muosta, Luciana Pellegrino taz Ah-tna (Attimis), Silvia Filao-ro taz Spanjuda, Velia Tropina taz Klenja an še Luigia Bajt taz Utane. Duo pa je ocvaru te narbuojše? Muormo reC, de so nardil dvie klasifike, adno za vasnjane, adno za “fure-šte”. V parvi klasifiki na parvem mestu je Giovanna Venturini, na drugem Imelde Dorbolò an na treejem pa Fatma Rucchin. V drugi klasifiki na parve tri meste so Luigia Bajt taz Utane, Teresina Chiuch an Maria Trusgnach. Vsiem so šen-kal lepe posode od zadruge Lipe taz Spietra. rave - Giovanin, ti ki si muoj parjateu, ti muo-rem poviedat, de tele zadnje cajte vsi vasnjani se smiejejo an bašadajo gor rnez te an tojo Zeno. Buojš, de loziš kajšne škurete gor na okna an jih darzi zaparte zatuo, ki vsaki petak vicer ho-dejo vsi gledat tebe an tojo ženo, kuo snubita! - Tu petak vicer si jau? A si znoreu? Tiste pa ne more bit zatuo, ki ist grem vsaki petak vi-Cer v Klenje, kjer me Čakajo za prove tisti od koro Matajur! ! ! - Hejla Karleto, že ki liet te na videni, kuo ti gre? A stojiš zmieram gor za koritam? - Ne, zazidu sem novo hišo, puj ti jo pokažem...: tela je kambra, tela je izba, tle je stranišče, tela je kuhinja an tle na mizi je tudi slika od moje buoge žene! - Oh Marija Devica, kuo mi se huduo zdi, nisem viedeu, de si ostu uduovac, dragi Karleto. - Nu, nu, ka’ si zasto-pu? Nisem migu uduovac! Sem jau moja buo-ga zena zatuo, ki nie pamesla še adne arjuhe za balo!!! Vizi je biu takuo uo-haran an šparovan, de se ni teu še oženit za na redit žene. ’No vicer je paršu vas trudan damu, ker je cieli dan kopu zemljo z lopato. - Takuo na morem iti napri - je pomislu -imam previe fadije. Nie ku uzeu karto an peno an napisu inser-cjon na Novi Matajur: “Gaspodar kimetije bi ozenu gaspodinjo trato-rija. P.S. Prosim doluozt fotografijo od tratori-ja”!H Dvie parjatelce: - A vieš, de sem za-merkala an nov sistem za brez skarbi snubit brez otruok!, - Poviejmi, poviejmi, tudi ist imam tisti problem. - Vsako saboto an nediejo jih pošjam oba v night, ki so nastavli v Podklancu!!! Ce niesta še placai naročnine na Novi Matajur za lieto 1994, pohitita! Moreta prit plaCavat na naši urad (ul. Ristori 28 - Čedad) od pandiejka do petka od 8.30 do 17. ure al pa plačat na puošti (poštna položnica -conto corrente postale Novi Matajur Cedad/Cividale n. 18726331). 6 novi matajur četrtek, 24. februarja 1994 Tudi v dvojezičnem šuolskem centru v Spietru Puno so noreval an pust uganjal Pozabil smo že na Pusta, ki je lietos takuo hitro parSu an Su, de smo ga okumi “za-uonjal”. Pa vseglih je naša dužnuost poviedat kiek o telerò “prazniku”, ki je Se ni-mar narbuj vesel za naše te male za otroke. Po vsieh vaseh an šuolah, kje vič, kje manj, so se otroc obliekli tu maškere. Pru veselo je bluo tudi v dvojezičnem Šolskem centru v Spietre. Te mali iz vartca, ki se radi preoblačijo na vse maniere celuo lieto, so na debeu četartak Sli po Spietru. Biu je liep an za-dost gorak dan, takuo so nesli no malo dobre volje an koriandolu vsieh farb z veselimi an nasmejanimi obrazi po cieli vas. Veliko pustovanje so imiel pa v petak zvečer za vartac an Suolo, kadar so v Suolo parSli an njih mame an tata. Puno od njih - Skoda ne vsi - so se obliekli tu maskero an poskarbiel za veselje z “domačo”, zaries “domačo” muziko, pa tud s Skerci an igricam. A ja vič ku kajsnega je bluo težkuo zapoznat, druz ■ «3 l:ym j" so bli pa pru smiešni. Se vie, an meStre nieso mogle stuort di manj. Takuo, de med te malimi an velikimi se nie viedelo, keri so “ta pravi” pustje. Bluo je pa le-puo, živuo... an zaries nie manjkalo konfužjona. Pa zajest an za pit? Vsak je pamesu od duoma, an same dobrotè, an Se obiuno za ponudit tudi drugim. Nabralo se je tarkaj dobrega an sladkega, de so na duzim noreval. Zadnji dan, v torak, pa so pustoval spet v Suoli, na koncu pouka. Zajček Zajček kam pa brusiš pete? Koga se bojiš? Mene ali naše tete? Kam bežiš? Jaz ne morem te uloviti, zajček moj, naše tete pa se niti ti ne boj. Hodi res še kar za silo, teci pa ne zna, ker ima predolgo krilo - do peta. Tudi puške teta nima. Kaj bi z njo? Ima jo stric, a on le kima za peCjo. In zato ti, zajček pravim: brez skrbi pasi se v zeleni travi in zaspi. Matej Bor OdAdoZ M L. ? Ji f. ^ £ *5 l •H •U .Gr C* S .s \/ 'Z Minimatajur * i • asm nnsir* OP nrr* ^c5*? »** < ^ s? * 1 * é v# »* c* e »Av Spesso molto meglio delle fotografie riescono a rendere l’atmosfera del carnevale i disegni dei bambini. Cominciando dall’alto ecco quelli di Veronica Duria-vig, Chiara Corredig e Lavinia Bernardini Scuola bilingue Grande festa carnevale Venerdì 11.02.94 alcuni genitori dei bambini e del “vrtec” hanno organizzato una festa di carnevale, con lotteria, balli e giochi. Attratte dal programma interessante, sono giunte moltissime ma-'schere, dalle più conosciute alle più originali: damine, fatine, soldati, zorro. Molto bello era il venditore ambulante con le cravatte multicolori sulle spalle. Alle 19.30 è iniziata la lotteria, i premi erano molto simpatici. Il primo premio consisteva in un viaggio (a spese proprie). Il secondo premio era la macchina “Punto” (in verità e-ra un punto rosa). Il terzo premio era una Opel Corsa (in realtà op la corsa, cioè il vincitore faceva un salto e una corsa). La serata purtroppo ha avuto uno spiacevole incidente, un bambino della quinta classe Davide, è andato a sbattere contro una porta d’ac- ciaio ed ha riportato una ferita sopra l’occhio sinistro. Nonostante la tarda o-ra i giochi sono continuati ed erano sempre più allegri e divertenti. I cibi portati dai genitori erano ottimi. Fabrizio Bellotto classe quarta Una bella veduta del maestoso Monte Nero -Krn Km an velikan Pred davnimi leti so živeli v alpskem svetu pravi velikani. Ti velikani pa so bili že tako veliki, da Se višji od samih najvisjih gora: z nekaj koraki so pomerili Alpe in izplaknili obraz v Jadranu, ki je bil zanje le potoček. Sele če so stopili do samega oceana, so lahko zaplavali res svobodno. Sadje, ki je rastlo v njihovem območju, je bilo takrat debelo in težko, a za velikane vse predrobno. Živeli so tod leta in leta, a začeli so izumirati. Ko je nazadnje ostal samo se eden, je taval hudo žalosten okoli. Kaj li pomaga biti Se tak velikan, če si sam! Tako žalosten je bil, da je jokal, močno jokal. Solze so tako lile iz njegovih oči, kot bi bile prave reke: rile in globile so doline. Naenkrat pa je velikana straSno stisnilo pri srcu: začutil je da bo zdaj pa zdaj po njem, legel je na zemljo, a tako, da je gledal proti nebu. In tako zleknjen je tudi umrl. Njegovo telo pa ni segnilo, spremenilo se je v kamen. Vseeno je počasi velikanovo ka- menito truplo razpadalo, razjedale so ga re- j ke in neurja. Le njegov obraz je ostal jasno začrtan: če gledaS na Km s strani Matajurja, j vidiš Se vedno prav jasno velikanov nos, [ njegova usta in čelo. Njegov obraz kljubuje J mrazu in ledu, vročini in vetru, dežju in snegu že stoletja, že tisočletja, že sama stotiso-čletja. Nekateri primerjajo njegov obraz z Napoleonovim: pravijo, da ima prav tak nos. j Ko sem lazil po Alpah, sem iskal Se druge okamenele obraze. In nekoč sem enega | le ugledal v Kanalski dolini. Toda noč mi ga kmalu zakrila. Zdi se mi zato, da Krn ni r ncamliAn in Ha ìf* v nlrwkpm cv#»hi rtctnla Cč osamljen in da je v alpskem svetu ostala se marsikaka sled, za velikani, ki so bili taki | orjači, daje bil zanje Jadran le majhen pato- j ček. Šport novi mata j ur Četrtek, 24. februarja 1994 7 Risultati PROMOZIONE Valnatisone - Cordenonese 1-1 Primorje - Maranese 0-0 Juventina - Cormonese 1-1 3. CATEGORIA Pulfero - Azzurra 0-2 Savognese - Nimis 2-2 JUNIORES Valnatisone - Cervignano 0-1 GIOVANISSIMI Donatello - Audace 2-4 AMATORI Pieris - Real Pulfero 0-2 Pol Valnatisone-Povoletto 3-4 Salone Luisa - Cavalicco 3-1 PALLAVOLO MASCHILE Maiano - S. Leonardo 0-3 PALLAVOLO FEMMINILE S. Leonardo - S. Vito 3-2 PALLAVOLO ALLIEVE S. Leonardo - Natisonia 3-0 Prossimo turno PROMOZIONE Valnatisone - Spilimbergo Juventina - Gonars Fiumicello - Primorje 3. CATEGORIA Paviese - Pulfero Azzurra- Savognese JUNIORES Gradese - Valnatisone GIOVANISSIMI Audace - Azzurra PULCINI (Torneo) Bearzi - Audace AMATORI Pantianicco - Reai Pulfero R.S. Domenico - Poi. Valnatisone Cgs Udine - Salone Luisa PALLAVOLO MASCHILE S. Leonardo - Remanzacco PALLAVOLO FEMMINILE Aquileia - S. Leonardo Classifiche PROMOZIONE Aviano, Fagagna 28; Spilimbergo, 7 Spighe 27; Polcenigo 23; Cordenonese 22; Pordenone 21 ; Valnatisone, Maniago 20; Serenissima 19; Zoppola 17; Juniors, Tricesimo 16; Vivai, Tavagnacco 13; Spai 10. 3. CATEGORIA Mariano 30; Audax 27; Moimac-co 25; Azzurra 19; Lumignacco, Mladost 17; Faedis 15; Pulfero 14; Savognese 13; Nimis 12; Paviese 7; Stella Azzurra 6. JUNIORES Palmanova 36; Tricesimo 27; Ge-monese 25; Fagagna 22; Aquileia, Tavagnacco 21; Trivignano 18; Ruda, Fiumicello 16; Serenissima, Gradese 15; Valnatisone, Cervignano 14, Cussignacco 7. GIOVANISSIMI Audace 29; Azzurra 26; Tarcen-tina, Serenissima, Donatello 25; • Chiavris 18; Bujese 15;Torrea-nese 14; Nimis 13; Riviera, Rea-nese 12; Fortissimi 8; S. Gottardo, Ragogna 4; Cassacco 3. AMATORI (Eccellenza) Reai Pulfero 24; Invillino 23' Pantianicco, S. Daniele 20; Chiopris 19; Pieris 17; Rubi-Qnacco, Bottenicco 15;Vacile 10; Tricesimo, Buja, Variano 9. AMATORI (3. Categoria) Povoletto 24; Xavier 18; Friul-service, Cavallcco 17; Salone Luisa 16; Poi. Valnatisone, Cgs Udine 14; Real S. Domenico 8; Vìdes, S. Domenico 6. PALLAVOLO MASCHILE S. Leonardo 16; Ugnano, Us Friuli, Paluzza, Volley Como 12; ^ajanese, Natisonia 10; Cus U-^rie, Faedis, Remanzacco 8; S. Daniele 4; Percoto, Vb Udine 0. Roberto Chiacig, ventenne di Merso di Sotto, ha iniziato la pratica sportiva nelle giovanili eretistiche con i Pulcini della Valnatisone ed in seguito con gli Esordienti dell’Audace. Lasciate alle spalle queste esperienze, nel '91 non é sfuggito al “fiuto” del professor Giulio Melil-la, insegnante di Educazione fisica all’Istituto Marinelli di Udine, che lo ha scoperto e lanciato nel mondo del basket. WÉÈ Nonostante la giovane età, ha esordito nella Benetton di Treviso nel campionato di serie A, in Coppa Italia e Coppa Europa. Roberto - il primo ragazzo delle Valli ad aver raggiunto questi traguardi nella palla-canestro - é l’orgoglio dei nonni Antonio, A-morina, Lorenzo e Valentina, viene seguito con particolare attenzione dai genitori Dino e Giannina Visin, che oltre ai successi nella pallacanestro si augurano ottenga anche un'altra soddisfazione: il diploma di geometra. Chiacig, pivot della Benetton Il giovane di Merso di Sotto tra le promesse della squadra trevigiana di pallacanestro Come é iniziata la tua avventura nel basket? Con altri due ragazzi friulani, nel 1991, sono andato a Sassari per un provino, spinto da Giulio Melilla che mi aveva notato soprattutto per la mia statura. Da quel momento ho iniziato a praticare seriamente il basket. A questa prima esperienza sono seguiti altri due provini, a Treviso e Verona. Nel settembre di quelTanno mi hanno chiamato a Treviso con le giovanili della Be- netton. Ho iniziato la mia carriera nella categoria dei Cadetti nazionali. Con la squadra, guidati dall’allenatore Paolo Sfriso, ho vinto il titolo italiano giocando nel ruolo di pivot centrale. Nella finale ho avuto la soddisfazione di realizzare 7 punti. C’é stato, poi, il tuo ingresso nel giro azzurro... Sì, a quel campionato sono seguite le convocazioni per la Nazionale sperimentale. Nell’occasione abbia- mo affrontato la squadra del Venezia, che milita in serie' A. Inoltre con la Nazionale under 20 ho partecipato alla trasferta negli Stati Uniti, dove abbiamo incontrato diverse formazioni dei college statunitensi. E oggi sappiamo che sei arrivato alla prima squadra. Oggi sono impegnato con la formazione Junior, anche se dovrebbe essere per l’ultimo anno. All’inizio dell’attuale stagione sono entrato a far parte della “rosa” della prima squadra, sin dalla preparazione svolta in Val di Non. Ho giocato nel le gare precampionato, in Coppa Italia e in diversi tornei. Come é stato il tuo esordio in serie A? Il mio battesimo nel campionato di A/l, é stato in trasferta a Pesaro. Ho esordito nella ripresa. Purtroppo abbiamo perso per soli 4 punti. In Coppa Europa giovedì 10 febbraio, nella gara contro i francesi del Limoges, sono andato in panchina. Quali sono, ora, le tue aspirazioni? Spero di essere confermato e possibilmente, nell’immediato futuro, di far parte del sestetto base. Ma oltre allo sport sono impegnato negli studi, ed é un’altra cosa a cui tengo molto: a giugno mi auguro di ottenere il diploma di geometra. Paolo Caffi I cadetti della Benetton che net campionato 92/93 hanno conquistato il titolo. Chiacig é il quarto in piedi da sinistra 9 9 Giovanissimi al galoppo I ragazzi allenati da Bruno lussa castigano la miglior difesa del campionato con una pesante quaterna Nel campionato Amatori importanti successi del Reai Pulfero e Salone Luisa, scivola la Polisportiva Nella prima delle due gare casalinghe consecutive la Valnatisone ha ottenuto un pareggio con la Cordenonese. Passati in vantaggio al 4‘ con Roberto Sedi, al suo decimo centro, sono stati raggiunti a 5 minuti dalla fine dal gol ospite. Domenica a S. Pietro sarà di scena lo Spilimbergo che affronterà una Valnatisone largamente incompleta per infortuni e squalifiche. Niente da fare per il Pulfero nella gara casalinga contro i goriziani dell’Azzurra che si sono imposti mettendo a segno un gol per tempo. La Savognese, dopo la partenza “sprint” con le reti di Fabio Trinco e Michele Dorbolò, ha permesso il recupero del Nimis che ha accorciato le distanze al 30’ del primo tempo. Nella ripresa ai gialloblù è stato annullato un gol regolare, prima della rete del pareggio degli ospiti che hanno terminato la gara in nove a seguito di due espulsioni. Gli Juniores della Valna- tisone sono stati sconfitti dal Cervignano che li ha così raggiunti in classifica. Due espulsioni (Campanella e Selenscig) a metà della ripresa hanno penalizzato i sanpietrini. In attesa dell’impegnativo incontro di domenica prossima a Scrutto contro l’Azzurra di Premariacco, i Giovanissimi dell’Audace hanno conquistato un prezioso successo contro il Donatello a Pasian di Prato. Recuperato l’iniziale svataggio con la rete di Valentino Rubin, all’inizio della ripresa sono passati in vantaggio con Fabio Simaz. Alcuni minuti Almir Besič, Giovanissimi più tardi il pareggio dei padroni di casa su rigore inesistente. Quindi ancora Rubin Amatori Val Resia: in vista la Camminata Il 30 gennaio, si é tenuta la riunione del direttivo degli Amatori calcio Val Resia. Tra i vari argomenti, si é discusso dell’organizzazione della classica “Camminata in Val Resia” giunta alla sua 14. edizione. La manifestazione si svolge il primo maggio. In grugno, dopo un anno di sosta, verrà riproposto il torneo amatoriale con squadre austriache, slovene e regionali. e Simaz hanno permesso di ottenere il successo. La doppietta di Benati ha consentito al Reai Pulfero di tornare da Pieris con un successo che mantiene i ragazzi allenati da Cedarmas di rimanere sul primo gradino della classifica irt attesa del recupero contro il Tricesimo. Bella impresa del Salone Luisa di Drenchia contro il Cavalicco. Due reti di Stefano Predan ed una in semirovesciata messa a segno con un tiro da fuori area di Paolo Giro, hanno preceduto il gol degli ospiti a otto minuti dal termine. La Polisportiva Valnatisone di Cividale ha sfiorato il colpaccio ospitando la capolista Povoletto. Per primi sono andati in gol gli ospiti che sono stati raggiunti dal gol di Maurizio Boer. I ducali hanno raddoppiato con Catania, triplicando con Dominici. Nella ripresa il recupero della capolista favorita anche dalle numerose assenze, a causa delle squalifiche, nelle file dei padroni di casa. Benečani na sne v Avstriji Parvi izlet na snieg, ki ga je organizala Planinska družina Benečije je imeu pru liep uspeh, takuo de po ne-dieljskem smučanju na progah v Amoldstein je že v programu drug izlet le v Avstrijo, tele-krat pa na Kancel. Ka-da? Za dvie al tri ne-dieje, na vsako vižo vam za cajtam povemo. Pun avtobus dobrih an buj “okornih” smučarjev, ki smo vičkrat pokušal avstrijski snieg, se je zaries lepuo imeu. Vsi so bli radi, še posebno otroc. Vremè je bluo lepuo, snieg ta pravi, entuziazem nie manjku an organizatorji so se zaries potrudili, de smo se vsi imiel dobro, saj so v avtobusu organizal še loterijo z liepimi premiji. An na poti nazaj, čeglih vsi utrujeni, smo jo veselo prepevali. Drugič pridita za nam! ; 8 novi matajur Četrtek, 24. februarja 1994 Kronaka SPETER Imamo čičico V mladi družini, ki živi tle v Spietre teCe spet zibie-la. Rodila se je Elisabetta. ParSla je med nam v nediejo 13. febrarja. Srečna mama je Francesca Cantoni - Zu-pelinkna iz Korede, srečan tata pa Roberto Coren iz Bjarča. Takuo, ki smo jal, mlada družina živi tle v S-pietre. Dvie liet od tega, miesca obrila, se jim je bla rodila parva čičica, Caterina. Elisabetti, ki se je kumi rodila an Caterini, ki ima “že” dvie liet želmo, de bi rasle zdrave, vesele an srečne. PODBONESEC Sčigla - Podboniesac Zapustila nas je Emma Piatta V Spietarskem rikoverje je za venčno zaspala Emma Piatta uduova Timballo. I-miela je 82. Umarla je po dugem tarplienju. Emma nie tarpiela samuo seda, ki jo je maltrala huda boliezan: granke suze jih je začela točit že zlo mlada, kar je ostala uduova. Sama je ostala v Podboniescu, ka-mar je bla paršla iz rojstne Sčigle an sama je muorla veredit majhanega otroka, Giorgia. Na žalost tudi sin jo je prezagoda zapustu. Biu je profesor Timballo, ki je zgubu življenje v veliki na-sreči, ki se je bla zgodila gor v Bjarču, kar se je bla utargala paserela an zavojo tega so umarli na Stier. Žalostno novico o smarti Emme jo je dala' neviesta Concetta, žena Giorgia. Nje pogreb je biu v Briščah v saboto 19. febrarja. Marsin Smart parlietnega mola V torak 15. febrarja je biu tle v Marsine pogreb parlietnega moža. Klicu se je Giuseppe Franz, imeu je 87 liet. Mož je živeu zadnje lieta v Spietarskem rikoverje. Naj v mieru počiva. Brišča Zazvonila je Avemarija V čedajskem Spitale je u-maru Giuseppe Domeniš. Biu je Se mlad mož, sa’ je i-meu 65 liet. V veliki žalost je pustu ženo, hčere, kunjade, navu- .ode an vso drugo žlahto. Njega pogreb je biu v BriSčah v pandiejak 21. febrarja popudan. PRAPOTNO Cela Zbuogam Nando V nedieljo popudan se je zbrala v Celah vsa Biz-narjova an Mouckova žlahta iz Dreke za pozdravit zadnji krat Ferdinanda Tomasetig, ki je umaru v čedajskem š-pitalu. Imeu je 91 liet. Nando se je rodiu v veliki Biznarjovi družini na Briegu, imeu je osem bratu an vsi so muorli iti po svie-tu. On je z ženo Marijo, Mico Mouckovo iz Praponce, an dviema otruok, Aldo an Aquilina, zapustu Brieg že pred uejsko. Družina je lieta 1937 Sla živet v Cela, kjer so kupil kimetijo. Tle se je rodila Se tretja hči, Alma. Zeni Mariji, otrokam, zetu, bratu Janezu an vsi drugi žlahti naj gredo naše kondo-ljance. Naj v mieru počiva. SVET LENART Hlasta ’No strieho nad glavo Tle par nas je puno praznih his, par kajšnim kraju so jih začel kupuvat Lah al pa drugi fureSti judje za prit tle h nam v nediejo al na počitnice. Ce na nin kraju tuole nas veseli, na drugim ne: me- niamo nič pruot te fureStim, pa če v naSih hšah bojo stal oni namest naSih, tistih, ki so muorli iti po sviete al dol po Italiji služit kruh an pe-zion, takuo umarje naša kultura, naš izik. Se potrošta-mo pa s tem, de manjku tele hiše, ki jih kupavajo se na poderejo, takuo ki se pode-rajo druge. Tele dni smo zaviedel pa še za ’no lepo novico, ki zvestuo vam jo prepišemo: tle v Hlasti, je ’na hiša prazna, v tisti hiši je ankrat živeu tudi gaspuod Paoto Ca-ucig, ki opravlja svojo božjo službo že puno liet dol v Remanzage. “Zaki ima bit zaparta, kar okuole je puno judi, ki ima potriebo imiet ’no strieho na glabri?” Takuo je muoru poštudierat gaspuod nunac an je ponudu njega hišo kaki družini al pa kajšni skupini, ki bi jo daržala v rokah an v nji sparjela take judi, ki imajo potriebo pomoči. An “centro di accoglienza” bi jal po taljansko. Brez dvoma je zaries ’na dobra ini-cjativa. Hiša je velika, v nji bi lahko živielo kakih trideset ljudi. Paš al sprejme kaj-šan telo ponudbo? SREDNJE Gniduca V spomin drage mame In ricordo della mamma Smo bli že napisal žalostno novico, de nas je zapustila Tonina Mateužinova iz Gniduce, seda publikamo nje fotografijo an an par riji, ki jih je napisala nje hči Lidia v spomin vsieh tistih, ki sojo poznal an imiel radi. Sostenuta da una immensa fede si è serenamente spenta mia mamma Antonia Drecogna, il pomeriggio del 3 febbraio. Ha sempre sopportato le sofferenze della vita con il sorriso sulle labbra dando risposte scherzose a tutti gli amici che andavano a trovarla. Ha sempre vissuto nella sua casa a Gnidovizza fino a maggio 1986 quando, dopo una paresi, fu ricoverata nell' ospedale di Civi-dale. Dopo essere stata dimessa ha trascorso in Belgio una decina di mesi presso il figlio Elio, qualche mese dalla figlia Natalina e purtroppo è stata di nuovo ricoverata per 4 mesi in o-spedale dove le è stata amputata una gamba. Alla fine del 1987 è rientrata in Italia trascorrendo un paio d’anni all’ospizio di Civida-le e finendo gli ultimi anni della sua vita nella Casa di Riposo di San Pietro al Na-tisone. L’ho sempre assistita a-morevolmente durante i suoi ricoveri in ospedale e la permanenza in Casa di riposo. Ora mi mancano molto i pomeriggi trascorsi in sua compagnia. Figlia Lidia PRODAJAM Sriednje - Prerunal smo strieho an nam je ostalo puno starih korcu, šele v dobrem stanju. Tega, ki interešajo naj se oglasi po telefone štev. 724107. Cena je zanimiva! POPRAVEK Na zadnjem Novem Matajurju smo bli napisal novico, da se je rodiu Matteo Chiuch. Napisal smo, de njega tata je Bruno, mama pa Lucia. Pa nie takuo, mama se kliče Daniela. Na zamierta! Se ankrat majhanemu puobčju voščimo vse narbuojše. Miedihi v Benečiji DREKA SRIEDNJE doli. Lorenza Giuricin Kras: doh. Lucio Quargnolo v sredo qb 12.00 Sriednje: Debenje: v torak ob 10.30 v sredo ob 15.00 v petak ob 9.00 Trinko: v sredo ob 13.00 doh. Lorenza Giuricin GARMAK Sriednje: doh. Lucio Quargnolo v torak ob 11.30 Hlocje: v pandiejak ob 11.00 v četartak ob 10.15 v sredo ob 10.00 v četartak ob 10.30 SV. LIENART doh. Lorenza Giuricin doh. Lucio Quargnolo Hlocje: Gorenja Miersa: v pandiejak ob 11.30 v pandiejak od 8.00 do 10.30 v sriedo ob 10.30 v torak od 8.00 do 10.00 v petak ob 14.30 Lombaj: v sriedo od 8.00 do 9.30 v sriedo ob 15.00 v četartak od 8.00 do 10.00 v petak od 16.00 do 18.00 PODBUNIESAC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 11.00 anod 16.30 do 19.00, v torak an sredo od 16.00 do 19.00, v petak od 8.30 do 11.00 anod 16.30 do 19.00 Crnivarh: v četartak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sovodnje: od pandiejka do petka od 10.30 do 12.00 ŠPIETAR doh. Edi Cudicio Špietar: v pandiejak, sriedo, četartak an petak od 8.00 do 10.30 v torak od 16.00 do 18.00 v soboto od 8.00 do 10.00 doh. Pietro Pellegriti Špietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 830 do 10.00 v sriedo od 17.00 do 18.00 doh. Lorenza Giuricin Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 9.30 do 11.00 v četartak od 11.30 do 12.30 v petak ob 16.00 Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Špieter na številko 727282. Za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081, za Manzan in okolico na številko 750771. Poliambulatorio v Špietre Ortopedia, v sriedo od 10. do 11. ure, z apuntamentam (727282) an impenjativo. Chirurgia doh. Sandrini, v četartak od 11. do 12. ure. _ £__ Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 28. FEBRUARJA DO 6. MARCA Sv. Lenart (723008) - S. Giovanni al Natisone (756035) OD 26. FEBRUARJA DO 4. MARCA Cedaci (Fomasaro) tel. 731264 Ob nediejah in praznikah so odparte sanino zjutra, za ostali Cas in za ponoC se more klicat samuo. Ce riceta ima napisat® »urgente«. Studio immobiliare BRAIDOTTI Una soluzione in più per vendere o comperare casa Informazioni senza impegno Va Do Rubeis 19, Cividale - Tel. 731233 novi matajur Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Cedad / Cividale Fotoslavek: GRAPHART Tiska: ED1GRAF Trst/Trieste Včlanjen v USPI / Associato all’USPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 39.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - DiSTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Letna naročnina 1500.-- SLT Posamezni izvod 40.—SLT OGLASI: 1 modulo 18 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% Se je gajalo 40 liet od tega Projekt sa zbrisat nekatere občine Zviedeli smo, da proučuje pokrajinska uprava v Vidmu niek projekt, po kaferem naj bi ukinili, zbrisali, številne občine v Beneški Sloveniji. Teh je sedaj 16: deset ima čisto sloviensko prebivalstvo, v šestih pa živi mešano slo-vienko an furlansko prebivalstvo. Do pred 20’ let je bilo tu 18 občin, njih število pa se je zmanjšalo, ko so občinoTarčet priključili Podbonescu, občine Ci-zerje pa k Centi. Ni trieba se posebej omenjati, kateri je pravi namen te operacije, ki bi pohitiela raznarodovalni proces, italijanizacijo naših slovienskih vasi. Sieri se glas, de je potriebno priključiti občino Bardo (Lusevera) k Centi, part občine Tipana k Nemam an part k Ahtenu. Sedem občin v Nediški dolini bi združili v tri velike občine: Speter, kamer bi priključili še Sovodnje an Podbonesec; Sv. Lenart, ki bi imeu pod sabo še Sriednje; Hlodič, ki naj bi združil vasi Garmika an Dreke. Za tel projekt se je zvie-delo, kadar je pokrajinski svet obravnavu prošnjo prebivalca Brega (Pers) za ločitev od občine Gorjani (Montenars) an priključitev k občini Bardo... CEDAD Za nov Spitan Ministrstvo za javna di-ela je sporočilo, de so nakazali 50 milijonu lir za dograditev novega Spitala v Čedadu. Dosedanji stroški za gradnjo spitala so znašali 135 milijonu lir. Do konca telega lieta bo špitau dokončan. (Matajur, 31. januarja) SREDNJE Nasi judje po sviete V začetku telega lieta so zaštiel, de je zuna od našega kamuna 392 ljudi. Od tel ih so venčpart die-luci, ki dielajo po sviete. Tisto število je zlo vesoko za naš kamun, ki štieje samuo 1839 ljudi, tel procent pa se bo sada, na puo- mlad, še poveču, ker puoj-dejo od duoma vsi tisti, ki so bili med zimo doma an dielajo v Belgiji, Franciji an Svici... (Matajur, 28. februarja) Postni uficih Cul smo pravt, de se naše občinske oblasti zanimajo za gor postavt tud v naši vasi poštni uficih. Naš časopis je že ankrat pisu kajšne težave imamo zavojo tega, ki naš poštni uficih je deleč od vasi an zatuo, de bi bluo ries pru, de se tisto vprašanje rieši v kratkem. Tudi v Dreki nieso imiel postnega uficiha, a pred kratkim so ga gor postavli, ker so se občinske oblasti za tuo interesale. Srednje je buj velik kamun kot Dreka an zatuo je tud potrieoa buj velika imiet poštni uficih. Naj povemo tud, de je naša vas dost buj deleč od Svetega Lienarta, kjer imamo pošto, kot Dreka od Klodi-ča, kjer je imiela prej pošto. (Matajur, 30. novembra) BČIKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA FILIALA CEDAD Ul. Carlo Alberto, 17 Telef. (0432) 730314 -730388 FILIALE Dl CIVIDALE Via Carlo Alberto, 17 Fax (0432)730352 CAMBI • Martedì MENJA MUCA -Torek 72.02.1994 valuta kodeks nakupi prodaja media Slovenski Tolar SLT 12,30 12,70 'Jb ... — Ameriški dotar USD 1648,00 1698,00 1676,01 Nemška marka DEM 960,00 980,00 970,76 Francoski frank FRF 280,00 290,00 285,45 Holandski florint NLG 850,00 877,00 865,13 Belgijski frank BEF 46,35 47,80 47,13 Funt Sterllng GBP 2433,00 2511,00 2474,13 Kanadski dolar ČAD 1226,00 1265,00 1250,29 Japonski jen JPY 15',60 16,10 15,79 Švicarski frank CHF 1135,00 1170,00 1152,29 Avstrijski Šiling ATS 135,60 140,00 138,06 Španska peseta ESP 11,70 12,10 11,89 Avstralski dolar AUD 1187,00 1225,00 1196,67 Jugoslovanski dinar YUD — * — — Hrvaški dinar HRD 0,15 0,22 — Europ. Curr. Unlty ECU — — 1879,14 CERTIFICATI DI DEPOSITO A 3 mesi al tasso nominale del 7,75% - taglio minimo 100 milioni A 6 mesi al tasso nominale del 7,25% - taglio minimo 5 milioni A 12 mesi al tasso nominale del 7,25% - taglio minimo 5 milioni