.3,7 i b' jnik oi-ej ime-liko. kaj j ana j ten-1 ,i s< zbi- tali; reb" St šol« din: .4(1® | .000 esto .jan. d KM iP\ Sa-;S* .83« din-.00« iber din: .00« din: .00« dib i o i » di« iškf Ink* V« ela’’ Jjio FRANCKA HERGA V KRŠKEM KRŠKO — Vtorekjeobiska-a krško občino podpredsednica republiškega sveta Zveze sindi-atov Slovenije Francka Herga. ajprej seje v Krškem seznanila 7 dejavnostjo občinske sindi-alne organizacije zatem pa je v spremstvu predsednika medobčinskega sveta ZSS za Posavje Uraga Sterbana obiskala 2200-anski kolektiv Tovarne celul-02b in papirja »Djuro Salaj«. O delovanju delovne organizacije in sindikata v pripravah na slovenski kongres sindikatov s° podpredsednico seznanili nekateri vodilni 0rganizacije delavci delovne in predsedniki os-sindikata. opozorila organizacij Herga je novnih Francka plasti na tri naloge pred bližnjim o.ngresom: naloge sindikatov Pn uresničevanju dolgoročnega Programa stabilizacije, naloge Pn spreminjanju razmer, da bi lo° 1° več besede znanje, in nage pri usposabljanju osnovne Si^an'7acije sindikata, da bo no-u a Vse«i akcij. Kot to določata I a 'n zakon o združenem de-• Popoldne sije Francka Her-ogledala še galerijo v Kos-njevici in Formo vivo ter se I ,®ovarjala s tamkajšnjim ko-lv°rn osnovne šole. _ P. P. at«* dal i a £«(: če«' iolik r' J ,oi nif i A 'd iOV) ed VSAKO LETO JIH JE MANJ °ktob^^ MESTO — V soboto, 5. dir-;,, ra'Jebilov Novem mestu tra-nalno Padlih e” srecanJe mater in žena kon„ borcev ter udeleženk I. Vabljive AFŽ v Dobrniču. Od 170 občin,"’ .. Se >e večanja v čast bila ostarelih Za precejšnjo precej kriva tovarišic. Okro^s"11* prazn'ku udeležilo, le sss*™ sre"° Pa tUc«i trgatev. Udeleženkam rak nJa je spregovoril Ivan Som-22BPNnSedn'k občinskega odbora Prison,, r' kulturni Program pa so N Pevah pevci KD Dušan Jereb iz ega mesta. ilirizmu dobro —-_____________________ H ®na druga panoga ne '^-^gga tolikšne rasti ^stinuP MFSTO — Turistični in s' lahr ' delavci novomeške občir Prvcj,^0 manejo roke ob rezultatih °čitne Poletja, saj so kljub tako lili |e u Padcu kupne moči potegni! V,,. I?kupiček in prodali več us- • 01 v tem času lam. . e ih, zdraviliščih in počitni-h na območju novo-ne je bilo v prvih šestih zu 4 število A 'S $ 'n‘ške0b[e,ktih rta območju novo- ^cih Kr^ Je gOst0v , 7;u 4 odst. več domačih Ve«alo’ Stev'l° nočitev pa seje po-Pr°trie|/a d°brih 16 odst. Tujski e4tem 1° da 5c iepše uspehe, taveden u° 3e število tujih gostov v °dst., : 'b “bjektih naraslo za 28,5 ?a Prek število tujskih nočitev Ce|o“ ' odst- večje. ^0rr»ačih' tUr‘sl'^n' promet tujih in '‘'ka/u^OStOV P°občinski statistika je u Je D, 1-odstoten porast, to Pabena kakršnega ni dosegla ^ gospodarska panoga. R. B. Nova hladilnica in most Najvažnejši pridobitvi ob prazniku novomeške občine: hladilnica na Cikavi in most v Dragi NOVO MESTO — Prireditve v čast-novomeškemu občinskemu prazniku 22. oktobru so se že začele z otvoritvijo arheološke razstave v Dolenjskem muzeju, nadaljevale pa se kodo ves oktober in končale tik pred 29. novembrom. V okviru letošnjega praznika bo 30-letnico dela počastila osnovna šola »Dragotin Kette«, za občane pa bo verjetno najbolj zanimiv tako imenovani beli koncert v športni dvorani z nastopom slavnih estrad-nih pevcev. Pod okriljem občinskega praznika bo tudi raziskovalna skupnost svečano podelila nagrade inovatorjem, medtem ko bo ob slavnostnem dnevu z zasedanjem občinske skupščine in izvršnih odborov družbenopolitičnih orga- USTANAVLJAJO KONFERENCO KOČEVJE — Sklep o ustanovitvi konference svetov potrošnikov občine Kočevje so sprejeli na zadnji seji predsedstva OK SZDL Kočevje. V konferenci bo 27 delegatskih mest, in sicer za vsako krajevno skupnost po eno mesto, za KS Kočevje-mesto pa štiri. BERITE DANES na 2. strani: . • Po sledeh anonimnega klica na 3. strani: • Žalostna brez vina je jesen na 4. strani • Asfalt v osrčje Roga na 5. strani: • Malobrižen odnos do spomenikov na 7.. strani: • Topliška zamisel sprejemljiva na 8. strani: • Alkoholizem ni samo bolezen na 9. strani: • Slovenija, dežela brez cest? na 11. strani: • Uredništvo v teh v Dragatušu gos- na 17. strani: • Anatomija kega potresa mehiš- na 18. strani: • Obsojena sindikalna goljufija * »I A 0TVo |Nar^Ev CESTE BREZOVICA — STARI TRG — Republiški 11 s t,JUC!sko °brambo Martin Koširje v soboto, 5. oktobra, prereza! iJt Prj °dPrl 9.620 m dolgi cestni odsek Brezovica—Predgrad—Sta-•C Nvak P C*U CeSte -*e 8ovor*l predsednik občinske skupščine Kočevje 'i pr„J v bogatem kulturnem programu pa so nastopile kulturne sku-"gfada in Starega trga. (Foto: Primc) nizacij še tradicionalna podelitev občinskih Nagrad Novega mesta in Trdinovih nagrad. Po tej slavnostni seji bodo svečano odprli novo hladilnico na Cikavi in most čez Krko v Dragi, ki pomenita osrednji gospodarski pridobitvi v letu dni. V novembru bodo še^ v Bršljinu odprli novo cesto, verjetno bodo Šentjernejčani pripravili odprtje vodovoda Javorovica, tik pred praznikom republike pa bodo v osnovni šoli »Katja Rupena« odkrili doprsni kip narodne junakinje Katje, delo akademskega kiparja Stojana Batiča. R. B. 0 poškodbah grla in sapnika Strokovni sestanek slovenskih in hrvaških otorinolaringologov v _________Metliki_______ METLIKA — 4. oktobra je bil v metliškem kulturnem domu med-sekcijski strokovni sestanek slovenskih in hrvaških otorinolaringologov, se pravi specialistov za uho, grlo in nos. Pokroviteljica tega znanstvenega srečanja je bila skupščina občine Metlika, udeležilo pa se gaje več kot 100 specialistov za uho, nos in grlo iz Slovenile in Hrvaške, na čelu z najbolj znanimi strokovnjaki prof. dr. Kambičem, prof. dr. Krajino, prof. dr. Oreškovičem, prof. dr. Ribaričem. Tema sestanka je bila poškodbe grla in sapnika. Referenti so poročali o rezultatih konservativnega in kirurškega zdravljenja poškodb grla in sapnika in jih primerjali z rezultati tujih strokovnjakov. Po zelo uspešnem strokovnem delu in bogati razpravi je udeležence tega strokovnega sestanka sprejel predsednik občinske skupščine inž. Janez Gačnik, nato pa so si zdravniki in njihovi svojci ogledali metliške zanimivosti. To je bil letos že drugi velik sestanek zdravstvenih strokovnjakov v Metliki, kar priča, da je v tem belokranjskem mestu moč uspešno pripraviti pomembna strokovna srečanja in sestanke. A. B. ANDREJ MARINC V METLIKI — Pretekli četrtek sta metliško občino obiskala predsednik CK ZKS Andrej Marinc in član predsedstva Jak Koprivc. Politični aktiv občine jih je seznanil s političnimi in gospodarskimi razmerami, v katerih dela 540 metliških komunistov. Opozorili so na IMV, ki jo prepočasi rešujejo, na Integral, ki ne rešuje belokranjskega turizma, pohvalili Beti, ki dobro dela. Andrej Marinc je poudaril, da morajo vse sile usmeriti v izvoz. Gosta sta si ogledala tudi proizvodnjo v Novolesovem tozdu Tovarna kopalniške opreme (na fotografiji). V četrtek popoldne pa je Andrej Marinc v Novem mestu govoril novoustanovljenemu aktivu individualnih poslovodnih delavcev o idejnopolitičnih in gospodarskih razmerah v Jugoslaviji. (Foto: M. Bezek) Načrtovanje pod pezo krize Dolenjski kmetijci previdno načrtujejo za prihodnje srednjeročno obdobje — __________ Poslej več pozornosti kakovosti kot količinam NOVO MESTO — Mnenje o tem, ali dolenjsko kmetijstvo zaostaja za slovenskim poprečjem, so različna. Medtem ko nekateri govore, daje bilo v preteklih desetih, dvajsetih letih veliko narejenega, drugi pravijo, da na Dolenjskem zaostajamo po hektarskih donosih, da smo slabo organizirani in predvsem nepovezani. Ta ugotovitev pa seje vlekla kot rdeča nit skozi razpravo na seji komisije za agroživilstvo Medobčinske gospodarske zbornice za Dolenjsko. Na dnevnem redu je bilo planiranje razvoja agroživilstva v naslednjem srednjeročnem obdobju. V sedanjih razmerah je to vse prej kot hvaležna naloga. Pa ne toliko zaradi dosedanjih pričakovanih dosežkov, pač pa zaradi splošnih gospodarskih razmer. V kmetijstvu se kažejo v cenovnih (ne)sorazmerjih in ta so glavni vzrok za previdno planiranje v naslednjem petletnem obdobju. Zato so se v dolenjskih kmetijskih zadrugah, ki so še naprej nosilke kmetijske pridelave, odločili za take stopnje rasti, kakršne so veljale že za to srednjeročno obdobje. Bolj kot količinam naj bi se poslej na Dolenjskem posvečali boljšemu poslovanju in pridelovanju. Zmanjšati je treba stroške na enoto pridelka in ob sedanjih hlevskih in strojnih zmogljivostih povečati prirejo mesa, mleka in povečati poljedelski pridelek. Več bo treba vlagati v komasacije. Čeprav bi lahko rekli, da je bil očitek predstavnika Gospodarske zbornice Slovenije, češ da na Dolenjskem premalo ambiciozno planirajo, do neke mere upravičen, pa so bile zahteve po povečanju • Pred 23 leti je bil v Novem mestu ukinjen Kmetijski zavod. Od tedaj opravlja naloge za Dolenjsko Kmetijski zavod iz Ljubljane. Čeprav ni bilo slišati dosti kritičnih pripomb o tem zavodu, pa na Dolenjskem le prihaja do spoznanja, da bi potrebovali lastno institucijo. Toda člani komisije so se kljub trem strokovno utemeljenim predlogom izrekli za to, naj ne bi ustanavljali nove institucije. Strokovno telo ali služba, ki bi imela skrb za razvoj živinoreje in poljedelstva na ravni Dolenjske, pa naj bi delovala v okviru Šolskega kmetijskega centra. Vendar bo za to vprašanje pripravljeno novo gradivo v več variantah, končna odločitev pa bo sprejeta kasneje. A Člani komisijeso tudi podprli kandidaturo dolenjske regije za izvedbo državnega prvenstva traktoristov, ki naj bi prihodnje leto sovpadala s 100-letnico kmetijske šole Grm. sredstev za sklad za pospeševanje kmetijstva vse prej kot utemeljene. Pobrateni občini Kočevje in Rab Svečanosti v Kočevju KOČEVJE — Kot vrhunec svečanosti ob prazniku občine Kočevje je bila 3. oktobra svečana seja občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij. Predsednik skupščine Jože Novak je govoril predvsem o uspehih in težavah domače občine pa tudi o pobudah, ki so pripeljale do podpisa listine o pobratenju z občino Rab Občinska skupščina Rab je sprejela sklep o pobratenju s kočevsko občino 25. septembra, kočevska pa 27. septembra. Nato je predsednik Novak podelil najprej delovni odlikovanji predseds- • Po podpisu listine o pobratenju na svečani seji občinske skupščine Kočevje je predsednik občinske skupščine Rab Josip Fafandjel v svojem govoru dejal med drugim: »S pobratenjem naših občin skupno manifestiramo naše nasprotovanje proti nečlovečnosti, proti zločinu in žrtvovanju nedolžnih. Smo častilci človečnosti, svobode in miru v naši Titovi Jugoslaviji in na vsem svetu.« tva SFRJ, ki sta ju prejela: red dela s srebrnim vencem Janez Hering in red zaslug za narod s srebrno zvezdo Brane Marinč. Letošnja občinska priznanja in nagrade so prejeli: plaketo Jožeta Šeška delovna organizacija INKOP. nagrado in plaketo Jožeta Seška Nace Kamičnik, plaketi Zbora odposlancev slovenskega naroda ed-vin Švab, župan pobratene občine Dolina pri Trstu, in Danilo Vučič, direktor Avta Kočevje, javni priznanji občine Območna vodna skupnost Ljubljanifa-Sava in Prostovoljno gasilsko društvo Vas-Fara. spominske plakete OO ZZB NOV Vrbovško, družbeno-politične in delovne organizacije KŠ Srbske Moravice in Štefan Horvat iz Območne vodne skupnosti Ljubljanica-Sava. Skupnost borcev prve VDV brigade je podelila zlato plaketo OO ZZB NOV Kočevje, predsedstvo skupnosti 9. SNOUB-Kočevske pa plakete Nikoli Vučeniču, Milanu Kljajiču, Albertu Račkem in Milanu Hajdinu (vsi iz Vrbovškega oz. Srbskih Moravic). Občinska raziskovalna skupnost je podelila nagrade za tri najbolje ocenjene inovacije. J. PRIMC Težko si je predstavljati, da bi na Dolenjskem kar cel odstotek bruto osebnega dohodka namenjali za sklade za pospeševanje kmetijstva. Tudi s tako povečanimi prispevki, ki bi ob sedanjih podražitvah močno načeli delavčev žep, ne bi dosegli dosti. Dejstvo je namreč, da se tega denarja nabere največ v industrijskih in potrošnih središčih, ki pa v kmetijstvu ne pomenijo kaj dosti. Prelivanja tega denarja pa doslej kmetijci še niso dosegli. J. SIMČIČ CIGANU POKAL NOVO MESTO — Štefan Cigan, mojster FIDE, ki služi vojaški rok v Novem mestu, je prepričljivo osvojil 1. mesto in pokal KS Center na turnirju v počastitev krajevnega praznika. Drugi je bil Stokanovič, tretji Rudman, četrti N. Lončarevič, peti Picek itd. Nastopilo je 19 šahistov. *l -fisl POBRATENJE RABA IN KOČEVJA — Predsednika občinskih skupščin Rab in Kočevje podpisujeta listino o pobratenju. (Foto: Primc) ITASU PRAZNIČNI TURNIR KOČEVJE — V počastitev občinskega praznika je bil v Kočevju tradicionalni rokometni turnir, na katerem so nastopile vrste Itasa, Olimpije in Novega mesta. Najboljše so bile gostiteljice, ki so imele v svojih vrstah tudi najboljšo igralko in vratarko turnirja. Rezultati: Itas — Olimpija 18:17 (10:9), Olimpija — Novo mesto 27:9 (12:6) in Novo mesto — Itas 15:21 (8:11). V Brežicah vse o sadju Od 18. do 23. oktobra bo republiška razstava BREŽICE — Mesto bo od 18. do 23. oktobra zaživelo z ljubiteljskimi in poklicnimi sadjarji, ki bodo sodelovali na republiški sadjarski In cvetlični razstavi. Na svoj račun bodo prišli tudi občudovalci cvetja, saj se bodo na njej predstavili najboljši cvetličarji Slove^ nije. V okrogli dvorani Posavskega Ob koncu tedna bo suho in nekoliko hladneje. muzeja v Brežicah bodo vsak dan predvajali filme in diapozitive o sadjarstvu. Ves čas razstave bodo na grajskem dvorišču naprodaj najboljše in najnovejše sorie sadja v priročni embalaži, pa tudi sadike, zaščitna sredstva, literatura in drobna mehanizacija Obiskovalcem, ki bodo želeli prisostvovati ličkanju, vasovanju, in drugim kmečkim običajem, bodo omogočili ogled teh v okoliških vaseh. Kmečke gospodinje bodo pripravljale za vnaprej napovedane goste domače pogrinjke z najbolj slovečimi dobrotami tega območja. Skupine, kijih zanima urejenost živinorejskih in sodobnih sadjarskih kmetij, si jih bodo lahko ogledale in po želji spremljale tudi prikaz dela s sadjarskimi stroji. Birokratska zamuda S prvim julijem je v Sloveniji pričela veljati sprememba samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva, kije prinesla pomembno novost za vse delavce, ki jih bolezen odtegne od dela. Osnova za nadomestilo osebnega dohodka za čas bolniške je sicer še vedno povprečni mesečni osebni dohodek preteklega leta, vendar povečan za toliko, za kolikor so se v tekočem letu do meseca bolniške povečali osebni dohodki v delovni organizaciji, kjer je la delavec zaposlen. Bi! je res že čas za to. saj živimo z resničnostjo 80-odstotne uradno priznane inflacije. Ob tem pa ne moremo kar tako mimo dejstva, da se je v Sloveniji le redkim občinskim zdravstvenim skupnostim mudilo sprejeti in uveljaviti omenjeno spremembo. Novomeška jo je sprejela šele pred dnevi. Ob negodovanju na skupščini je prišel iz strokovne službe odgovor, da tako pozno zato, ker za poletne mesece pač ni bila predvidena seja skupščine, pa je niso posebej sklicevali. Vsem. ki šo bili na bolniški od 1. julija dalje, bodo nadomestila seveda poračunali, kar pa bo zahtevalo precej dodatnega dela in nepredvidenih sredstev, če prezremo, da so bili delavci dejansko oškodovani. Še sreča, da so marsikje na lastno pest izplačevali nadomestila po novem. Skoraj si upamo trditi, da sisovska birokracija ne bi bila tako brezbrižna, če ne bi šlo za delavčevo pravico, ampak novo obveznost, Z. LINDIČ—DRAGAŠ VABILO Vabimo vse nekdanje borce XVIII. divizije na tovariško srečanje, ki bo v soboto, 12. oktobra v Ljubljani, v Domu JLA, Trg OF 13. Začetek ob 11. uri. Srečanje bomo pričeli s krajšim zborom, na katerem bomo izvolili nov odbor borcev XVIII. divizije, nato pa bomo v tovariškem vzdušju skupaj preživeli prijeten dan. Vljudno vabljeni! ODBOR SKUPNOSTI BORCEV XVIII. DIVIZIJE ROME JE TEŽKO ZAPOSLITI ČRNOMELJ — Med 68 registriranimi iskalci zaposlitve v črnomaljski občini je 28 Romov, ki jim je zaradi odklonilnega stališča delovnih organizacij zelo težko zagotoviti zaposlitev. To stališče združenega dela je posledica odnosa Romov do dela, pa tudi posledica odnosa nekaterih delovnih okolij do Romov. Zato pa Romi vedno bolj pritiskajo na skupnost za zaposlovanje. V občini so sprejeli tudi sklep o uvedbi poklica »nabiralec zelišč«, vendar Romi za to obliko ne kažejo zanimanja, saj gre za preveč zapleten način poslovanja. Le dva Roma se ukvarjata z odkupovanjem zelišč kot dodatno dejavnostjo. Premoga bo za vse dovolj Rudnik Kanižarica predvsem zaradi slabih premogovnih slojišč zašel v težave — Obetajo se boljši časi KANIŽARICA — Med šestimi črnomaljskimi organizacijami z izgubo se je ob polletju znašel tudi rudnik rjavega premoga Kanižarica, ki je imel 3,56 milijona dinarjev primanjkljaja. Položaj se je v poletnih mesecih še poslabšal, vendar so v rudniku prepričani, da bodo ob koncu leta poslovali brez rdečih številk, saj vse kaže, da so prišli do boljših premogovnih slojišč. • V rudniku pa obljubljajo, da bo premoga dovolj za vse naročnike. Tisti, ki so ga naročili junija, j>a bodo dobili do konca novembra. Ce pa je komu, ki želi debeli premog, ta rok predolg, se lahko še vedno odloči za drobno vrsto, ki jo bo dobil v zelo kratkem času. Težav pa nimajo le zaradi slabšega izkopa premoga — primanjkuje jim namreč debelih vrst, ker pa ljudje naročajo predvsem tovrsten premog, morajo čakati nanj dlje kot bi, če bi se odločili za kockovec. Primanjkljaj je nastal tudi zaradi večje porabe jamskega podporja, ki pred- stavlja skoraj četrtino vseh stroškov. Znatno so se povečale cene razstrelivu in drugih potrebščin. Stroški, s tem pa tudi zastoji, so se povečali zaradi vode ob južni prelomnici, jamskih požarov, pomanjkanja jamskega lesa. Ob vsem tem pa niso povišale cene premogu vse od 1. avgusta lani do konca aprila letos, manjši dvig cen pa je sledil še sredi julija. Čeprav so v rudniku optimisti, saj kaže, da se z odprtjem novega delovišča, kjer je več premoga debelih vrst, le premika na boljše, pa ob koncu leta izkop predvidoma ne bo tako dober kot lani. Predvideni plan 120.000 ton bodo sicer za okrog 3.000 ton presegli, vendar je to 10.000 ton premoga manj kot lani. B. M. V KRANJU SEJEM KRANJ — Jutri bodo v tem mestu odprli 18. mednarodni sejem stanovanjske opreme. Organizatorji vabijo na ogled. Po sledeh anonimnega klica ____Primer iz Opekarne Zalog, ki kaže, kakšna je napačna pot Zgodilo se je tole: anonimna skupina delavcev Opekarne Zalog je obvestila uredništva Dolenjskega lista, da jim je direktor neupravičeno in samovoljno prepreči! sindikalni izlet na Kornate. »Sindikalni izlet je biI načrtovan in rezerviran pri Kompasu že mesec prej«, so zatrjevali delavci, »in ker proizvodnja ne bi trpela, ni bilo nobenega vzroka, da bi izlet v zadnjem trenutku odpovedali. Delavci kakih trideset, in še deset njihovih svojcev bi morali zaradi samovoljne direktorjeve odpovedi izleta sami nositi materialne stroške.« Na tako resno obtožbo smo se pozanimali pri Kompasu. Tam so povedali, da anonimna trditev delavcev skoraj popolnoma drži. Izlet je bil res v zadnjem trenutku odpovedan, vendar so na izrecno prošnjo direktorja Opekarne uporabili svoje dobre poslovne stike in uredili tako. da sicer že rezerviranih mest v Dalmaciji ni bilo treba plačati. Materialne škode od odpovedanega izleta delavci torej ne bodo trpeli. Pozanimali smo se tudi pri predsedniku sindikata Tonetu Mesojedcu, predsedniku delavskega sveta Alojzu Veselu in pri direktorju Opekarne Jožetu Zorku. Tu smo dobili nekoliko drugačno podobo o vzrokih odpovedanega izleta. Vsi trije namreč soglašajo, da bi bilo v težavah, v kakršnih se nahaja Opekarna, zelo nepremišljeno bremeniti poslovne sklade in Ljubljansko pismo Enake plače bi bile korak nazaj Zakaj proti predlogu o drugačni delitvi osebnih dohodkov LJUBLJANA — Odnosi pri razporejanju čistega dohodka in posebej sredstev za osebne dohodke so temeljna motivacija za odnos delavcev do dela in poslovanja organizacije, v kateri delajo in tudi odločajo. Od ureditve tega je obenem odvisno, kakšen odnos bodo imeli delavci do svojega družbenoekonomskega mesta in vloge v družbi. Nič čudnega torej, da je objava izhodišč za pripravo 13. kongresa ZKJ, zlasti tistega, ki vsebuje predlog o vpeljavi povsem novega sistema delitve osebnih dohodkov, vzbudila do-kajšen kritični odmev v javnosti. Po tem predlogu naj bi bil OD po novem sestavljen iz dveh delov. Prvi naj bi pomenil praktično uveljavitev načela: za enako delo enak osebni dohodek. Delavcem naj bi izplačali OD, preden bi ugotovili rezultate dela in gospodarjenja v temeljni organizaciji. Ta del naj bi imel torej nekakšno obliko stroška. Drugi del OD pa naj bi ; delavci dobili le, če bi se po periodičnem ali zaključnem računu izkazalo, da jim rezultati njihovega dela in gospodarjenja z družbenimi sredstvi omogočajo, da za osebne dohodke razporedijo več, kot so že prejeli. Prvi del OD naj bi določali na podlagi skupnih meril in osnov, o katerih bi se na ravni Jugosla-i vije morali še dogovoriti. Ta del OD bi morali zagotavljati iz tek-j očih družbenih sredstev, neodvisno od ustvarjenega dohodka. Tako naj bi dela denarja za OD ne obravnavali več kot del . čistega dohodka; postal naj bi j nekakšen materialni strošek za s reprodukcijo delovne sile. Današnja raven osebnih dohodkov in rezultati gospodarjenja zahtevajo, kolikor je možno spodbuden sistem delitve osebnih dohodkov, tak, da bo delavec sleherni mesec v OD videl tudi rezultate svojih prizadevanj, ne le gospodarske (ne) uspešnosti svoje delovne organizacije oziroma celotne družbe. Predlagane spremembe v delitvi OD pa pomenijo prej delitev »po potrebah« in še iz plitke skupne sklede, ne pa takšne delitve po rezultatih dela, kakršna je uzakonjena v ustanovi in zakonu o združenem delu. Če bi bila višina osebnega dohodka delavca odvisna od skupno določenih osnov na ravni Jugoslavije, ne pa od dejansko doseženih rezultatov dela in gospodarjenja v posamezni organizaciji združenega dela, bi to pomenilo pot nazaj, ki bi imela za posledico še večjo odtujenost delavcev od pogojev ustvarjanja in odločanja o dohodku, kar je temeljna vrednota našega samoupravnega sistema. • Predlagani sistem delitve ustvarja le enakost osebnih dohodkov v zneskih za delavce enakega naziva in enake kvalifikacije. Takšno pojmovanje enakosti pa je birokratsko-administrativno, čeprav ustvarja videz velike socjalne urejenosti ter pravičnosti. Če bi ga uveljavili, bi se produktivnost še znižala. Zagotavlja sicer socialno varnost, vendar le kratkoročno, namreč le do lakrat, ko bi nizka produktivnost takšensistem dokončno onemogočila. Dokler bodo visoke razlike v storilnosti, v učinkih gospodarjenja z družbenimi sredstvi v izpopolnjevanju najtežje naloge gospodarske stabilizacije — povečevanju izvoza na konvertibilna tržišča, bodo tudi upravičene visoke razlike v osebnih dohodkih (zaradi različnih učinkov dela), pa čeprav za enako delo. Težnja k nekakšni administrativno-državni enakopravnosti v delitvi osebnih dohodkov ne bi prispevala k napredku, k razkrivanju in odpravljanju slabega, kakor tudi ne bi krepila samoupravne odgovornosti delavcev, da vse bolje upravljajo s svojim in skupnim družbenim razvojem. VINKO BLATNIK organizirati izlet, ki bi poleg tega povzročil še veliko materialno izgubo za delovno organizacijo, saj bi morale peči v opekarni goreti v prazno. Suhe opeke namreč za nemoteno proizvodnjo med soboto in nedeljo, kolikor bi bili delavci odsotni, ni bilo pripravljene dovolj. Opekarna se bori s problemi, načrti so celo za ukinitev opečne proizvodnje, čeprav edina od slovenskih opekarne še nima dejanske izgube, da pa bi ravno sedaj, ko gre • Anonimni telefonski klici na uredništva časopisov so dokaj pogosta stvar. Tudi v naši družbi, ki naj bi zagotavljala dovolj kanalov za usmerjanje svoje nejevolje, ali bolje rečeno, uveljavljanje svojih pravic, tega ne manjka. Včasih so pač kanali nekoliko »zamašeni«, ali pa se zgodi, da tisti, ki se ga je poslužil, doživi namesto resnega obravnavanja sproženega problema tako kritiko ali celo sankcijo, da ga enkrat za vselej mine, da bijavno še kdaj izrekel odkrito besedo. To so neobvezna razmišljanja ob opisanem primeru. za biti ati ne biti, hodili na izlete, je po njihovem mnenju preveč lahkomiselno. Pravijo tudi, da so o težavah zaradi izleta pravočasno obvestili delavce in da so se z njimi poskušali tudi pogovoriti. Nekateri so težave razumeti, nekateri pa ne. V anonimnem telefonskem pogovoru so delavci trdili tudi, da se sestanka, ki so ga sklicali, da bi se pogovorili o izletu, direktor ni hotel udeležiti, ampak je tiste, ki so se še nahajali v jedilnici in jih ni bito pravočasno na delovno mesto, preda! disciplinski komisiji. To direktor Jože Zorko zanika. Pravi, da ima res spisek teh delavcev, vendar se bodo z njimi vsi trije posebej pogovorili. Drugih sankcij ne bo. Vseeno pa se vsiljuje vprašanje: ali se ne bi dalo pametno in strpno pogovoriti že prej? Potem bi bi! tudi anonimni klic na uredništva odveč. T. JAKŠE Bo novomeško zdravstvo zvozilo? Sprejet rebalans plana zdravstvene skupnosti NOVO MESTO — Delegati v skupščini občinske zdravstvene skupnosti so preteklo sredo sprejeli rebalans plana skupnosti za letošnje leto, po katerem bo za zdravstveno varstvo v občini na voljo 2,137 milijarde dinarjev, kar je skoraj za 325 milijonov več, kot je bilo predvideno s prvotnim načrtom, in za 98,9 odst. več kot lani. Da bo to moč uresničiti, je od septembra za zdravstvo tudi nekaj višja prispevna stopnja iz dohodka, in sicer 11,62 odst. Obravnavali so tudi gospodarjenje zdravstvene skupnosti in zdravstvenih delovnih organizacij v prvih šestih mesecih. Skupnost je polletje zaključila z ugodnim rezultatom le na račun do takrat nerazporejenih 32 milijonov dinarjev investicijskih sredstev, sicer namenjenih in sedaj tudi že nakazanih za dokumentacijo za novo lekarno ter za pralnico in energetiko v novomeški bolnišnici. V prvem polletju so bili nadpovprečno veliki stroški za zdravila in bo treba proučiti, zakaj taka rast. Prav tako bodo šli pod drobnogled stroški zdraviliškega zdravljenja, ki so prav tako nadpovprečno porasli. Zdravniški konziliji, ki odobravajo zdravljenje, se bodo morali držati omejitev, so menili delegati. Zmanjšali naj bi tudi stroške za ortopedske pripomočke, in sicer tako, da bi že uporabljene popravili in jih spet dali v uporabo. Zbor uporabnikov zdravstvene skupnosti pa je na posebni seji končno sprejel anekse k samoupravnim sporazumom o svobodni menjavi dela za letos z zdravstvenimi delovnimi organizacijami. Z NOVOMEŠKE TRŽNICE NOVO MESTO — Novomeška tržnica v ponedeljek sicer ni bila tako dobro založena kot pred tednom dni, kljub temu ni manjkalo nesadja ne zelenjave. Jajca so tokrat prodajali po 28 din solato po 160 din, čebulo na drobno po 180 din, korenje po 150 din, peso po 120 din, paradižnik po 100 din, melancane po 200 dinarjev. Jabolka so veljala 80 do 120 din, breskve po 250 din, slive 200 din in hruške 180 din. r Priprave na volitve Mercator-KZ Krka Novo mesto Delovna skupnost skupnih služb Novo mesto, Cesta Komandanta Staneta 10 Splošni sektor delavski svet DSSS razpisuje prosta dela in naloge vodje službe za usmerjanje kmetijskega pospeševalnega dela (delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi) Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — da imajo visoko ali višjo šolsko izobrazbo kmetijske smeri s 3-oz. 5-letnimi izkušnjami na področju vodenja kmetijskega pospeševalnega dela — da izpolnjujejo pogoje po družbenem dogovoru o kadrovski politiki občine Novo mesto. Kandidat bo izbran za 4 leta. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o strokovni izobrazbi ter opisom delovnih izkušenj v 6'dneh po objavi na gornji naslov. Kandidate borno o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb. 658/41-85 NAŠA ANKETA Pred hujšo mesno krizo? Ko je sredi septembra v mesnicah začelo zmanjkovati mesa, marsikje dostikrat ni bilo moč kupiti niti zmrznjenega, kaj šele svežega, so ljudje iz starih izkušenj vedeli, da se napoveduje nova podražitev. Seveda so imeli prav. Drži pa, da je sedaj, ko je meso dražje, izbira komaj kaj boljša. Vse tako kaže, da se nam napoveduje daljša mesna kriza, saj niti zadnja podražitev ni rešila ekonomskega položaja rejcev in in mesnopredelovalne industrije. Celo v Sloveniji, kjer smo sprejeli nekaj ukrepov, nismo povsem ustavili zmanjševanja prireje mesa, saj kmetje vse bolj ugotavljajo, da se jim to ne splača, in rejo zmanjšujejo ati celo opuščajo, v ostali Jugoslaviji pa reja živine sploh občutno pada. Tako so težave v preskrbi, kljub temu da se je zaradi visokih cen mesa in zmanjševanja kupne moči poraba mesa na prebivalca v Jugoslaviji zmanjšala od 60 na manj kot 40 kilogramov na leto. ERIK KUPEC, mesar v prodajalni mesa KZ Krka na Glavnem trgu v Novem mestu: »Kolikor vem, mesa ne držimo v hladilnicah, temveč je vzrok takšnemu stanju, ko enkrat ni koščka govedine, drugič pa svinjine, igra s cenami. Mnogi kooperanti so že ugotovili, da se jim vzreja ne splača, in so se preusmerili, ostali pa čakajo višje cene. Naša mesnica skrbi, da so z mesom preskrbljene menze in druge javne ustanove, če kaj ostane, je za stranke. Prišli smo že tako daleč, da mnogi namesto drage svinjine in govedine jedo pljuča, ki so jih včasih kupovali za psa.« ALBIN LOVRIN, vodja klavnice v Črnomlju: »Čeprav so se ljudje pritoževali, da v mesnicah ni dovolj mesa, smo pri nas klali normalno, tako kot vse druge j dni. Le goveje živine je bilo manj, ker sojo kmetje namenoma zadrževali doma zaradi pričakovanja višjih cen. Vse meso smo mi pošiljali v mesnice, saj niti nimamo hladilnic, da bi ga lahko zadrževali. Res paje, da so ljudje zvedeli, da se bo meso podražilo, in so si doma delali zaloge, saj je bilo povpraševanje veliko večje kot običajno.« TONE VESEL, mesar v blagovnici Mercator v Ribnici: »Menim, da meso pred podražitvami nikamor ne izginja, ampak da ostaja živina v hlevu, ker je ljudje zaradi nizkih cen ne prodajajo. Ne znam pa si razložiti, zakaj so zasebne mesnice vedno bolje založene z mesom in da pri njih ne dobiš slabega mesa. Menim, da bi tudi v Ribnici imeli dobro meso, če bi imeli tu svojo klavnico. Zdaj nam ga vozijo iz Ljubljane.« FRANC TUŠEK, mesar pri ZKGP Kočevje — TOZD Mesarija: »Mesa ni, ker proizvajalec dobi za živino premalo, saj hočejo vsi ostali pri tem kar največ zaslužiti. Mesa tudi zdaj ni veliko, čeprav se je podražilo, ker pač žival ne zraste čez noč. Pri dosedanjih cenah živine je kmet več zaslužil, če je prodal seno, kot pa če je redil ' bika. Zasebne mesnice so imele več mesa, ker ima zasebnik manjše stroške.« MARTIN STARINA iz mesarije Emona, Trebnje: »Zdaj je meso dražje, pa ga vseeno ni, tako kot ga ni bilo prej, ko so očitno čakali na višjo ceno. Povpraševanje je bilo veliko, ljudje bi pokupili še enkrat več mesa kot v normalnih časih. Sedaj so cene višje, potrošnja pa ni padla. In kljub višjim cenam mesa ni. Primanjkuje zlasti svinjine. Mesarji ne moremo nič za to, prodamo, kar dobimo. Če kdo misli, da nas veseli prodajati paštete in ribje konzerve, se moti.« ANTON ŠTUBLJAR, skladiščnik v metliški klavnici: »Kakšen mesec pret* podražitvijo je tudi pri nas primanjkovalo mesa, ker s farm nismo dobili dovolj prašičev in goveje živine, dobili pa Je nismo, ker so bile cene prenizke. V naši klavnici nimamo niti kile zamrznjenega mesa, danes koljemo, jutri gre meso v prodajo, tako da o kaki špekulaciji z zadrževanjem mesa in čakanjem na podražitev ne more biti govora. Tudi sedaj preskrba še ni taka, kot bi morala biti. Zlasti prl' manjkuje govedine, s farmami pa Je dogovorjeno, da bo vsaj v času trgatve dovolj svinjine.« BRUNO PLA VŠTAJNAR, vodja klavnice Kmetijskega kombinata v Sevnici: »Da kljub novim cenam v mesnicah ni prave ponudbe mesa. je po mojem vzrok, ker živine preprosto ni več. Pri svinjini, če jo hočemo ponuditi, delamo še vedno v svojo izgubo. Odkupna cena za prašiča je 280 din za kilogram, ihanska farma pa jih ne da pod 350 din. Menim, da so mesnice našega kombinata od Sevnice do Mirne še kako dobro založene, saj imajo ponekod na kavljih le zamrznjeno meso.« fr SLAVKO BOŽIČ iz PijavSkeS^ »Kolikor poznam razmere v drugih o nah, je bila preskrba z mesom v naši o , še e zadovoljiva. Mesa ni manjkalo, lev n . bolj kritičnihdnevihobzadnji krizis0^yj v krških mesnicah zazijali prazni ka Mislim, da odkupne cene niso klajene s prodajnimi in kmetje pač n< prepoceni oddajati živine.« ALOJZ MUSTAR, direktor TOZD Agroblagovni promet Agrarie v Brežicah: »Oskrba s svinjskim mesom je zaradi nizkih odkupnih cen še vedno pomanjkljiva. Dobivamo ga iz Vojvodine. Sedanja odkupna cena je nekaj pod 280 din. Če bi plačevati po 350 din kilogram, bi pošiljke . zadostile povpraševanju. Govedine je tre-* nutno dovolj, dobivamo pa jo iz prostega odkupa živine od kooperantov in iz lastnih hlevov.« kmetijstvo kunčja kuga BREŽICE — Vzreje kuncev dozdajni bilo treba nikomur prijahati, odkar pa živalim tudi v brežiški občini grozi nalezljiva °°lezen miksomatoza, jih mora vsak lastnik prijaviti brežiški enoti Posavskega Veterinarskega zavoda. Živali obvaruje pred kugo edino le zaščitno cepljenje, medtem ko za že obolele kunce ni zdra-V|la. Stroške cepljenja mora poravnati vsak lastnik sam. Izvršni svet občinske skupščine zahteva v sv°ji odredbi obvezno pokonče-vanje obolelih kuncev, njihovo neškodljivo odstranjevanje, raz-kužbo hlevov in vseh predmetov, s katerimi se bolezen lahko prenese. . ndi na razstave bodo poslej rejci nihko pošiljali le tiste kunce, ki bodo najmanj 14 dni prej cepljeni. ubvezno zaščitno cepljenje velja Za Petkilometrski pas od ugotovljenih žarišč. Bolezen je nevarna tudi za človeka. do lian u din do 13.000 din. Pripe-Živ- ie k'*0 tudi 17 glav goveje vallle’ Protlali sojih 13. Voli na c;,80 so bili p0 310 do 330 din diB°8ram, krave po 280 do 290 'j utlada živina po 330 do d'n kilogram. Žalostna je jesen brez vina V vinogradih brežiške občine bo komaj 5 odst. normalnega pridelka — Zimska pozeba je pobrala 950 milijonov dinarjev dohodka________________ BIZELJSKO — BREŽICE — V vinogradih je kljub sončnemu vremenu to jesen žalostno. Strokovnjaki so po katastrofalni zimski pozebi sicer napovedovali 15 odst. pridelka, vendar se je pokazalo, da so bile napovedi preveč optimistične. V resnici bo grozdja komaj 5 odstotkov, le tu in tam ga bodo morda natrgali desetino letine. Za prihodnje leto ga napovedujejo 60 odst., ker bodo morali ponekod trto zaradi pozebe še rezati pri tleh. V napoveduje se kriza METLIKA — Zasebno kme-'jstvo v metliški občini zahaja v djIZ°' kakršne ni bilo že poldrugo setletje. Cenovna razmerja med P.romaterialom, stroji, rezervnimi ^ 1 na eni in kmetijskimi pridelki na : V8! strani so tako neusklajena, da da f v3 ne‘zo8ibna. Sedaj sicer pro-ja žita, krompirja, mesa, mleka še upada, vendar v kmetijski zadru-Pričakujejo, da bo prodaja zaradi ezadovoljstva kmetov vse manjša, vsem pa bodo težave očitneje Prihodnje leto. n • • v v oejmisca BREŽICE — V soboto, 5. .tobra so rejci na tedenski v . Prašičev pripeljali 243 lvali, starih do 3 mesece. Pro-;aU ^jih 158, po 450 din kilog-ram žive teže. NOVO MESTO — Na 7. oktobra je bilo pripe-dni ^ pujskov: 74 starih 7 tednov, 140 starih 10 do tednov. Prodanih je bilo 82 prašičev. Mlajši so stali 8.000 10.000 din, starejši pa Pred Slovinovim obratom v Šen-tlenartu se te dni le redko ustavljajo z grozdjem naloženi traktorji vinogradnikov in v prvem tednu so odkupili komaj nekaj več kot 6 vagonov pridelka. Lani ga je bilo 160, v letu 1983 pa so ga prevzeli 530 vagonov. Letošnji izpad bodo po besedah dipl. inž. Franca Bezjaka poskušali nadomestiti z drugimi vini s poreklom, predvsem z laškim rizlingom iz Smedereva in smederevko iz leta 1984 in 1985. Pri Slovinu jih najbolj zaskrbljuje to. da bo enoletni izpad bizeljčana, cvička in modre frankinje na tržišču povečal možnost za prodajo drugih vin, na katera se bodo potrošniki navadili. • Slovin Bizeljsko Brežice ima pripravljen sanacijski program, s katerim predvideva obnovo 115 hektarov vinogradov v zasebnem in 4,5 ha v družbenem sektorju. Obnova enega hektara velja zdaj že 3 milijone dinarjev. Pri Slovinu upajo, da bo občinski izvršni svet skupaj s slovenskim komitejem za kmetijstvo hitro ukrepal, saj morajo čimprej zvedeti, na kolikšno pomoč lahko računajo, da bodo pripravili zemljo za rigolanje in zagotovili cepljenke. »Ob prvi normalni letini bodo zaradi tega nastale težave, zato pozivamo člane TOK in kooperante, da UVOZ KROMPIRJA IZ MADŽARSKE? LJUBLJANA — S podpisom samoupravnega sporazuma so slovenski poljedelci sprejeli obveznost, da bodo prihodnje leto zagotovili za tržišče skoraj 90.000 ton pšenice (letos so je doslej 65.000 ton) in 250.000 ton sladkorne pese. Leo Frelih, predsednik Zadružne zveze, je ob tej priložnosti povedal, da so zaradi težav v oskrbi s krompirjem zastopniki zadrug predlagali uvoz 5.000 ton krompirja iz Madžarske, ki naj bi stal, dostavljen na jugoslovansko mejo, 27 dinarjev kilogram. S to intervencijo naj bi stopili na prste špekulantom, piše Delo. KUGE NI VEČ NOVO MESTO — Ker so s preprečevalnimi ukrepi v novomeški občini uspešno zatrli prašičjo kugo, saj od 30. avgusta dalje ni bil ugotovljen noben novi primer obolenja, ni več razlogov za nadaljnjo veljavo omejitev prometa s prašiči. Novomeški izvršni svet je s 30. septembrom ukinil sprejete ukrepe. Zdaj bodo spet začeli izdajati zdravstvena spričevala za prašiče, vendar bodo morali prašiče razen z območja štirih dolenjskih občin oštevilčiti, ob pregledu pri nakladanju pa morajo biti te številke vpisane v zdravstvena spričevala. Oštevilčenje je obvezno tudi za prašiče, ki gredo iz območja Dolenjske drugam. Kmetijski podcenjevani zajedalci Ce|0arŠiči.veljaj° pri nepoznavalcih za zdrave in neogrožene živali, he p0^ci ne poznajo vseh poglavitnih nevarnosti, zlasti tistih ne, ki ^0dljj2r°^aio akutnih obolenj in poginov. Niso pa zato nič manj kr°gjL Vl °d razvpite prašičje kuge, denimo, nasprotno: v strokovnih hiestp rtSe ra^ur>a, da samo zajedalske bolezni, o katerih bo na tem velj|?a anes beseda, zmanjšujejo prirejo za eno tretjino. To pa je zelo rejci D.8°sP°darska škoda, ki bi jo lahko dosti zmanjšali predvsem dij0 B,ertlehskih živali, tudi na Dolenjskem in v Posavju, kjer vzre-Na s °8° Pujskov. Rliste -j? .u° so pri nas najbolj razširjeni askaridi ali po domače •dvaja retJina do polovica vseh prašičev v kmečki reji je glistavih, Puislce V kmečkem glasu veterinar J. B. Najpogosteje ogrožajo V Sv'ni’attare mesece- Jajčeca z razvito ličinko lahko ostanejo Aska -JI *'va tudi več let, kar dokazuje izredno trdoživost. K-' tfi ted Z°’ kot Pravimo tej bolezni, preprečujemo tako, da dva “•ti Hm ne Pred porodom zdravimo vse plemenice. Deležne morajo Pbtodo' posebno skrbne nege, od temeljitega umivanja tik pred bto pr do razkuževanja. Suhi in razkuženi boksi, v katere nasesti, P°vr^ene pujske, jamčijo, da se ne bodo okužili že v P°trebn u\ ko Je najnevarnejše obdobje. Razkužiti pa je seveda Mterih ° tU<1‘ vse drugo, s čimer pridejo živali v stik, tudi kletke, v »Csto nattleravamo peljati pujske na sejmišče v Brežice ali Novo V kljub minimalnemu pridelku oddajo grozdje nam« je dejal vinogradniški strokovnjak Bezjak. Povedal je, da želijo predelati vsaj toliko grozdja, da bi tukajšnja vina vendarle pokazali na tržišču in tako laže prebrodili krizo. V zameno za grozdje lahko kupijo vinogradniki pri Slovinu vino brez porekla dobre kakovosti po 120 dinarjev liter. Na voljo jim ga dajejo za lastno porabo, največ 250 litrov na odraslo osebo, kolikor ga dovoljuje občinski odlok. Inž. Bezjak je poudaril, da je zamenjav izključno v dolgoročnem interesu vinogradnikov, saj bo leti- sesi^ največja nevarnost preti v obliki nevidnih glistic, strongiloid. %k0 j Pujske so lahko usodne, povzročajo slabokrvnost, krastavost, u * končno posledico pogin. Zdravljenje je nujno, še prej pa %la|ces,rezne hleve. Vlažni in slabo zračeni zelo spodbujajo razvoj Cp- v- pasejo na prostem ali v izpustih, so zelo izpostavljeni k4 Pljuč'• -. - . . . . lit ^Už H'-11 zaje£lalcem, ki imajo za vmesnega gostitelja deževni-ePanjen' Prašiči začno pokašljevati, kar je alarmni znak za nujno Je’ žal, zdravljenje ni tako učinkovito kot pri glistah. ^ Inž. M. L. ftfci * * I S S s * »Posrednikom smetana, nam sirotka« DRAGOVANJA VAS — Čeprav si je Marjan Mušič, eden od večjih kmetov v Dragovanji vasi pri Dragatušu, pred petimi leti zgradil sodoben hlev in se usmeril v živinorejo, danes pravi, da še vedno ni našel prave poti v kmetijstvu. »Včasih bi delo na zemlji najraje kar pustil. Vsi zalagamo kmetijo, tudi žena in sestra s plačama in oče s pokojnino, če pa bi ob koncu leta potegnili črto pod prejemki in odhodki, bi imeli izgubo. Kmetija je tovarna, v katero le vlagaš, zelo malo pa dobiš od nje,« je ogorčen Marjan. Marjan seje hotel najprej usmeriti v pridelovanje zelenjave za črnomaljski Belsad. Pri hiši so gojili kumare, feferone, zelje, a je bilo premalo delovnih rok in so pridelavo opustili. Letos je po 12 letih prenehal saditi tudi rdečo peso. »Preveč dela je z njo pa prepozno pobiranje, ki se, če je pese dosti — in pri nas smo je imeli po 10 ali 11 ton na leto — zavleče do sredine novembra. Njive potem ni moč več uporabiti za jesensko setev, sicer pa je hektarski donos večji kot pri krompirju, žal pa zaslužek manjši,« razlaga Mušič. Marjan Mušič Sicer pa pri Mušičevih prodajo po 1.200 litrov mleka na mesec, letos so za prodajo pridelali 8 ton krompirja. 3 tone pšenice, vsako leto gre od hiše pitanec ali dva. Ker pa ima Marjan malo obdelovalne zemlje, le petino od 28 hektarov, in ker je najemnina za poltretji hektar dokaj visoka, mora zemljo čimbolj izkoristiti. Tako je letos že četrto’ leto posejal ajdo. Prav kmetje okrog Dragatuša se v črnomaljski občini najbolj množično odločajo za to kulturo, ki soje lani na tamkajšnji zadružni enoti odkupili 17 ton, letos pa je bo glede na pričakujočo dobro letino najmanj 30 ton. Čeprav je Marjan glavna delovna sila na kmetiji, je ta še vedno očetova. »Vendar se pri nas nikoli ne vpraša, čigavo je kaj, ampak vsi pridno delamo. Potem pa me boli, ko vidim, da posredniki, ki le premečejo nekaj papirjev, dobijo od naših pridelkov smetano, kme-tje.ki delamo, pa sirotko, mi pravi 30-letni Mušič. B. M. na prej ali slej spet normalna. Tedaj bodo vinogradniki pritiskali, da jim jo odkupijo. Prednost bodo imeli tisti, ki se jim zdaj ne bodo izneverili, tisti, ki spoštujejo obveznosti obojestranskega sodelovanja. Skupno škodo v vinogradih ocenjujejo letos na 950 milijonov dinarjev, če pa ji prištejemo škodo v sadjarstvu in drugih kulturah, se ta številka povzpne na 1650 milijonov. Samo škoda v vinogradništvu presega 15 odst. družbenega proizvoda občine, zato Brežičani upravičeno pričakujejo solidarnostno pomoč širše družbene skupnosti. J. TEPPEY Sladka, a borna trgatev V Beli krajini izvrstna kakovost grozdja, ki pa ga je daleč pod pričakovanji METLIKA — V Beli krajini so potrgali vse sorte grozdja razen žametne črnine in laškega rizlinga na plantažah metliške Kmetijske zadruge, ki čaka na pozno trgatev, za katero je letošnje vreme nadvse primerno. S kakovostjo grozdja so vinogradniki in strokovnjaki zelo zadovoljni, saj je močno prekosila zelo dobri letnik 83, presenetila pa je tudi količina, a ta, žal, neprijetno. Tudi metliška Vinska kletje zato dobila grozdja daleč pod pričakovanji, kajti šele trgatev je pokazala pravo sliko letošnjega pridelka, grozdje se pač »ni nabiralo«, kot pravijo vinogradniki. Kvaliteta pa je, kot rečeno, izvrstna, sajso bili zanjo izpolnjeni vsi pogoji: malo grozdja na trtah, veliko zelenega listja, ki ustvarja sladkor v grozdju, zelo ugodno vreme. Letos ne bo treba dodajati sladkorja, kajti.sladkorne stopnje grozdja so najboljše in več sladkorja v grozdju, pravijo v metliški kleti, ni potrebno. Tudi trgatev je potrdila, da je pozeba od rdečih sort najbolj prizadela šentlovrenko in žametno črnino, od belih pa kraljevino, medtem ko je pozebo najbolj presta! laški rizling. Vedno več ljudi redi zajce VELIKE LAŠČE — V Velikih Laščah so pred tremi meseci ustanovili Društvo rejcev malih živali, kije pred kratkim priredilo prvo razstavo različnih pasem zajcev. Ogledalo si jo je veliko ljudi od blizu in daleč. Reja zajcev je bila na tem območju zelo razširjena pred drugo svetovno vojno, z italijansko okupacijo pa je zamrla. V zadnjem obdobju pa je spet poraslo zanimanje za to dejavnost, k čemur je gotovo pripomoglo neprestano naraščanje cen vsem vrstam mesa in hrani nasploh. Zajce je razmeroma lahko rediti pa tudi meso je zdravo. Predsednik društva Jože Vesel nam je dejal, da bodo člani skušali rediti čimveč različnih vrst zajcev, vendar kakovostnih živali in z rodovnikom. Ko bodo dosegli uspeh, bodo sodelovali z najboljšimi živalmi tudi na raznih večjih razstavah. Seveda je njihov cilj tudi, da bi pridobili čimveč članov, predvsem mlajših, saj je zdaj med člani velika večina starejših. Na svečanosti ob razstavi so podelili zaslužnim članom društva priznanja. M. GLAVONJIC m * J‘t.. M !.t;i •’ , HI!!.' mlin lili i <***« * * trii** EN HRIBČEK BOM KUPIL... UnsjaTit Doberšek Hvalo zasluži laški rizling, ne pa šmarnica Po končani trgatvi ugotavljamo, da je letošnji vinski pridelek še manjši, kot smo pričakovali. Mnogi vinogradniki so si zradi lastne potrebe po vinu kupili grozdje iz krajev, kjer je bil pridelek grozdja normalen. Če pa primerjamo cene navadnega namiznega vina, ki ga nudi trgovina(neozirajesena pretirane cene v gostilnah) in računajmo, da je treba za 1 liter vina (upoštevajoč nizek izplen zaradi ovenelega grozdja, droži in kalo ob pretoku) 2 kg grozdja, niso ti vinogradniki z nakupom grozdja ničesar pridobili. Neustrezno hvaljenje šmarnice Ob letošnji slabi trgatvi so veseli zlasti tisti vinogradniki, ki so imeli vsaj delen pridelek grozdja in vina. Pri tem so zlasti polni hvale lastniki nasadov šmarnice, ki je sicer tudi trpela po zimski pozebi je pa kljub temu dala približno tretjino normalnega pridelka grozdja. Ti vinogradniki sedaj prisegajo na šmarnico in jo priporočajo kot rešilno bilko bodočega vinogradništva. Noben od teh prerokov se ne zaveda, da s tako hvalo le škoduje dolenjskemu vinogradništvu in dolenjskemu vinu, kateremu že brez tega dostikrat ne upravičeno odrejajo prenizko vrednost zaradi prevelike udeležbe manj kvalitetnih sort na tem območju. S tem daje šmarnica v letošnji hudi zimi dala vsaj nekaj pridelka, manjvredno vino šmarnice zato ni nič boljše. Šmarnica ostane le šmar- nica. Manj vredno vino, za katero velja prepoved dajanja v promet. Hvalisavi lastniki šmar-ničnih nasadov in vina šmarnice naj raje molčijo! Bil bi pravi nesmisel, če bi začeto nadomeščanje šmarnice z žlahtno trto zaradi ene zimske pozebe ustavili. Vino šmarnice ima še vedno napake, ki jih ni mogoče odpraviti ali gospodarsko upravičiti. Kljub pozebi moramo storiti vse, da šmarnico čimprej odstranimo iz naših vinskih goric, ker kvari sloves dolenjskemu vinu. Hvalo zasluži laški rizling Bolje kot šmarnica se je po letošnji zimski pozebi odrezal laški rizling. Vsi vinogradniki, ki so letos imeli v vinogradu to žlahtno, kvalitetno sorto, so ob trgatvi bili prijetno presenečeni, saj jim je laški rizling dal boljši pridelek, kot so pričakovali. Zaradi ugodnega vremena bo laški rizling, ki je ponekod prav bogato obrodil, dal tudi kvaliteten pridelek. Metličani hočejo s pozno trgatvijo te sorte doseči vrhunsko vino. Zato moramo vsi dobromisleči vinogradniki priporočati to žlahtno in hvaležno sorto (o njej sem obširno pisal 22. in 29. avgusta v tej rubriki). Vinogradniki, ki se bodo odločili za sajenje hvaležnega in kakovostnega laškega rizlinga, bodo imeli prihodnjo pomlad na voljo dovolj kakovostnih cepljenk, saj so naši trsničarji cepili nad tretjind te sorte, ki v trsni-cah lepo uspeva. V trsnicah zavzema letos laški rizling prvo mesto, sledijo žametovka, modra frankinja, kraljevina, beli burgundec. Žlahtnih sadik vinske trte bo torej spomladi dovolj, zato je odveč sleherna panika. T. DOBERŠEK ZAJCI NA RAZSTAVI — Razstava raznih pasem zajcev v Velikih Laščah je privabila mnoge obiskovalce. (Foto: Glavonjič) EETRTKGV INTERVJU Kam bo »plulo« kmetijstvo O kmetijskih srednjeročnih usmeritvah govori inž. Drago Kotar, direktor KZ Trebnje TREBNJE — Ocene o dolenjskih kmetijskih dosežkih so različne. Nekateri strokovnjaki so mnenja, da je bilo v zadnjih nekaj letih veliko narejenega, drugi pa Drago Kotar pravijo, da je Dolenjska napredovala, a samo glede na prejšnje stanje, medtem ko za siceršnjim kmetijskim napredkom po Sloveniji zaostaja. Mnenja o tem, kaj je bilo narejenega in kaj bi še bilo potrebno narediti, pa se krešejo zdaj zaradi priprave naslednjega srednjeročnega plana in zaradi priprave smernic razvoja kmetijstva do leta 2000. O tem smo se pogovarjali z Dragom Kotarjem, direktorjem ene izmed najbolj uspešnih kmetijskih zadrug na Doleniskem, t.j. KZ Trebnje. »V iztekajočem se srednjeročnem obdobju smo se držali tistih usmeritev, ki smo si jih zadali s planom. Prirejo mesa smo povečevali za okoli 3 odst. na leto, pri mleku pa smo dosegli 6-odstotno povečanje. Ta povečanja veljajo tudi za petletno poprečje. Kar se doseganja planskih zadolžitev tiče, lahko rečem, da smo bili na drugih straneh manj uspešni. Reja prašičev je obstala, namesto sedmih farm za rejo piščancev smo spravili v tek samo tri. Vendar pri J obeh dejavnostih vemo, zakaj je prišlo do tega. Obe sta odvisni od »tuje« krme, kar pomeni, da doma za to nimamo dosti hrane. In v takih razmerah je seveda bolj ugodno, če se odrečemo prašičereji in piščančereji. Zato smo usposobili dve farmi kuncev, ki sploh nista bili v načrtu. Skušamo se pač prilagajati trenutnim tržnim in ekonomskim razmeram. Večjega prilagajanja pa kmetijstvo tako in tako ni sposobno. Kmet, ki je specializiran za govedorejo, ne more čez noč postati pridelovalec pšenice. Kam bi potem s hlevom in za to prirejenimi stroji?« Kakšne spremembe se bodo zgodile v prihodnjem srednjeročnem obdobju in kakšne so se zgodile v preteklem? »Medtem ko smo doslej ves naložbeni denar vlagali v objekte in kmetijsko mehanizacijo, tega zdaj ne bomo več počeli v tolikšni meri. Predvsem bomo vlagali v agromelioracije, komasacije in podobno. Seveda bomo posebej težili za tem, da bi bila pridelava cenejša. Vnemar pa ne bomo pustili tudi količinskega povečevanja. Dolenjska lahko še vedno brez škode povečuje pridelek mleka za 5 do 10 odst. na leto. To se v slovenskem merilu pač ne bi kdo ve kako poznalo, sploh pa ni bojazni, kako bo s prodajo mleka. Če bo mleko dobro, ga ne bo težko prodati. Sicer pa računamo, da se bo pridelek mleka od sedanjih 7 milijonov litrov povečal na 9 milijonov litrov. Mesa pa bomo priredili za kakšnih 300 ton več (sedaj smo ga 660 ton).« Ali bi lahko v trebanjski občini in na Dolenjskem sploh še več pridelali? »Seveda bi lahko. Tisti tretjini kmetov, ki v bistvu pridelajo tri četrtine tržnih presežkov, je treba omogočiti samo, da bo imela več zemlje. Ta zemlja namreč je, postopek, da bi jo dobili v obdelavo res uspešni kmetje, pa je nesmiselno zapleten in tudi tu deluje nekakšna ,sociala1, o kateri govore tudi v industriji,« je dejal Kotar. J. SIMČIČ IZ NKŠIH OBČIN IZ NtkŠIH OBČIN Asfalt v osrčje Roga Ob Lukovem domu bodo gradili najsodobnejšo restavracijo z vodovodom in telefonom NOVO MESTO — V osrčje Roga je bila iz Podturna že zgrajena sodobna prometnica, a javnost zanjo sploh ne ve. Kaj se dogaja na Rogu, eni najpomembnejših zgodovinskih točk iz NOB, smo skušali izvedeti pri Jovu Grobov-šku, direktorju Zavoda za varovanje naravne in kulturne dediščine v Novem mestu. »Leta 1978 je bil sprejet in podpisan družbeni dogovor o varstvu in zaščiti Roga, podpisale pa so ga različne ustanove, politične in delovne organizacije. Med temi je seveda tudi naš zavod. Da bi ta dogovor spravili v življenje, je bil imenovan odbor podpisnikov kot vodilno upravno telo. Vse do svoje smrti ga je vodil Franc Leskošek-Luka, potem je njegovo delo prevzel Ivan Maček-Matija. Kot je meni znano, so v smislu sprejetega dogovora vsa leta največ naredili gozdarji, saj so po svojih najboljših močeh skrbeli za zaščito objektov, in pa Krkin tozd Zdravilišča. Ta je pripravil prospekt in oskrbel vodiča.« Kdo je strokovno odgovoren za varovanje in ohranitev objektov na Rogu, predvsem Baze 20, ki je do rbške ofenzive dajala varno zavetje celotnemu slovenskemu partizanskemu vodstvu? Ves čas po vojni so precej razpravljali, kdo naj bi bil nad Rogom glavni skrbnik. Najprej je bila skrb poverjena Muzeju revolucije v Ljubljani, dogovorjene pristojnosti pa je imel Zavod za spomeniško varstvo SRS. Po najnovejši zakonodaji je povsem jasno, da objekti, ki so na terenu nekega zavoda, sodijo v njegovo pristojnost, razen če ni sklenjeno drugače. V takem izjemnem pri- meru je po zakonu potrebno ustanoviti posebno delovno organizacijo, ki skrbi za spomenik, če ga kot takega razglasi republika. V Sloveniji pa sta za taka razglašena le Triglavski narodni park in Trebče.« Pa vendar so se obsežnejša dela začela, saj se po asfaltu že lahko pripelješ do Lukovega doma, napeljali so tudi elektriko, vodovod in telefon. Za kaj gre? »Začeli so uresničevati to, kar je bilo z družbenim dogovorom sklenjeno leta 1978. Navedena dela sodijo samo k pripravljalnim delom za izgradnjo sodobne restavracije s 360 m2 površine, pripadajočimi sanitarijami, veliko kuhinjo, terasami itd.« Kako, da nihče, tudi vaš zavod ne, ni o tej pomembni gradnji obvestil javnosti? »Za ostale ne vem, naš zavod pa niti ni vedel, da se bodo dela začela. Dobili smo na vpogled izdelan projekt, h kateremu smo dali le soglasje. O gradnji ceste pa smo bili obveščeni z občinskim potrdilom o priglašenih vzdrževalnih delih Gozdnega gospodarstva. Zal so na tej trasi podzemne jame, zelo pomembne, nekatere imajo stik z viri pitne vode. Ena od teh jam je celo naravni fenomen, zdaj je ostala sredi asfaltiranega cestnega vozišča, krita z rešetko. Po mojem lahko postane odtočni kanal. Kritizirati moram izvajalce in ostale, ki so imeli pri gradnji ceste karkoli zraven zaradi neosveščenega odnosa do naravnih vrednot. Vemo, da so med gradnjo ceste odkrili še nove podzemne jame, vendar so jih skušali kar hitro prekriti.« Kdo navedena dela financira in koliko bodo, oziroma so že veljala? »Zal ne morem odgovoriti, ker ne vem. Znano mi je samo to, daje bilo lokacijsko dovoljenje za gradnjo restavracije izdano Odboru za ureditev partizanskega Roga pri Muzeju NOB v Ljubljani, Celovška 23.« Vsaka pridobitev je za občino vendarle pomembna, tako tudi odprtje Roga turizmu in izletništvu. Kljub temu se vsiljuje vprašanje, kaj bo, če velika restavracija ne bo donosno poslovala. Bo to potem občinski problem? »Preveč sprašujete. Mi ni znano.« RIA BAČER Se prenapeti programi Na dnevne rede občinskih sej v prvem polletju ni prišlo 17 pomembnih, planiranih zadev NOVO MESTO — Največ neuresničenih zadev z načrtovanega skupščinskega dela je z urbanističnega področja. Planerji ne morejo dohajati potreb. Poročilo o akciji »Imaš hišo, vrni stanovanje!« bo na programu proti koncu leta. V prvi polovici letošnjega leta je bilo planiranih 7 zasedanj občinskih zborov, ki naj bi obravnavali 63 točk dnevnega reda. Zgodilo pa seje, da so zbori zasedali še enkrat več, obravnavali so 73 zadev, vendar med temi 26 neplaniranih, zato pa je 17 načrtovanih točk dnevnih redov ostalo odprtih. Med te sodijo predvsem odloki v zvezi z zazidalnimi načrti posameznih pre- • delov. Precejšnje število nerealiziranih zadev, veliko število novih in preobremenjenost programa narekujejo tudi v drugem polletju obsežen delovni program. Do konca leta bo še pet zasedanj občinskih zborov, kljub temu pa že zdaj vedo, da prvotnega načrta ne bo možno uresničiti. Gre za 10 točk dnevnega reda v zvezi z urbanističnim planiranjem, ki bodo za delegatsko razpravo pripravljene šele v letu 1986. R. B. Ih Namesto usnja le sintetika Iz novomeške tovarne obutve gre vsak dan 800 parov čevljev v izvoz NOVO MESTO — »Materiali se kar naprej dražijo, tržišče podražitev obutve ne sprejema več, cena pa kljub temu rastejo,« pravi direktor Tovarne obutve Franc Košmrlj, nejevoljen nad razmerami, v katerih so proizvajalci nemočni. V prvih mesecih letošnjega leta se je proizvodnja v tej tovarni precej zatikala, ker so lani zamenjali osnovni material, dobava orodja ni bila pravočasna, proizvodnja pa bi stala, Če je ne bi vzele pod streho druge delovne organizacije. Namesto obutve iz usnja delajo le še obutev iz sintetičnih materialov, ravnajo tako kot večina proizvajalcev obutve, kajti vsak se skuša reševati, kot ve in zna. Novomeška Tovarna obutve preko Planike že več let izvaža obutev adiddas. Po 800 parov na dan na-rede za izvoz, okrog 2200 parov pa druge obutve. Predvsem delajo težke zaščitne čevlje za delovne organizacije, tozd Bor v Dol. Toplicah pa pa proizvaja predvsem moške lahke čevlje za domači trg. Po besedah direktorja Košmrlja je produktivnost že tako dognana, da tu ni notranjih rezerv. Povprečno potrebujejo za izdelavo para obutve 43 minut, s sodobnejšimi stroji pa bi gotovo lahko delali hitreje. Nekaj strojev so lani zamenjali, nekaj jih čakajo letos. »Odvisni smo od domačih proizvajalcev, kajti uvožene opreme ne moremo deliti.« NA NOVO KADROVANI • Boris Škedelj, delegat družbenopolitičnega zbora, je postal predsednik upravnega odbora sklada stavbnih zemljišč v občini Novo mesto. Njegov namestnik je Tone Šepec, odbor pa ima še 7 članov. • Igor Vizjak, diplomirani sociolog, je bil imenovan za namestnika predsednika komiteja za družbeni razvoj. Pravnik Jože Blažič, ki je doslej opravljal to dolžnost, odhaja na lastno željo. Stanovanjski načrt želja? V novomeški občini v naslednji petletki vprašljiva celo gradnja 1.400 stanovanj — Popolna mlačnost NOVO MESTO — V prihodnjem srednjeročnem obdobju naj bi v novomeški občini zgradili 1.400 stanovanj, od tega 630 v družbeno usmerjeni blokovni gradnji in 770 individualnih stanovanjskih hiš. Žal niti za tak plan, že tako dokaj skromen glede na velik stanovanjski primanjkljaj v občini, ni mogoče z gotovostjo trditi, da bo uresničen, saj cela vrsta zadev, ki so ključnega pomena za stanovanjsko gradnjo, še ni znanih ali rešenih. Tako na primer bo tak obseg gradnje, načrtovane poleg Novega mesta tudi v nekaj drugih večjih krajih v občini, hudo vprašljiv, če nebo denarja za primarno komunalno opremo bodočih naselij, ki se še draži zaradi umikanja gradnje na METLIKA SOUSTANOVITELJICA RADIA METLIKA — Tudi metliška občina je s tem, ko so delegati zborov občinske skupščine pretekli teden dvignili roke za sklep o pristopu k ustanovitvi Radia Novo mesto, postala soustanoviteljica radia v dolenjski regiji. Pri tem bo morala metliška občina glede na število prebivalcev zagotoviti v letošnjem in prihodnjem letu za ustanovitev in začetek dela Radia Novo mesto 8-odstotni delež od skupnega zneska 35.574.000 dinarjev, kolikor bodo morale skupaj zbrati vse štiri dolenjske občine. Denar za shirano zdravstvo Ves denar od povečane prispevne stopnje za interesne skupnosti bo šel za »izgu-barsko« zdravstvo — Zadovoljni, če bo le 3 milijone dinarjev izgube METLIKA — Zadnja dva meseca letošnjega leta bo prispevna stopnja za metliške interesne skupnosti za dva in pol odstotka večja, tako rekoč ves denar, ki se bo od tega zbral, pa bodo namenili zdravstveni skupnosti, kije imela po osmih mesecih izgubo in se stalno otepa z nelikvidnostjo. stopnje nateklo dovolj denarja, bodo poračunali za nazaj, sicer pa... Vendar v Metliki računajo, da bodo s povečano stopnjo v zadnjih dveh mesecih pokrili svoje obveznosti. Namesto planiranih 243 milijonov dinarjev naj bi se letos steklo 270 milijonov dinarjev, kar bi bilo 97 odst. več, kot je imela zdravstvena skupnost na voljo v lanskem letu. S tem denarjem bi letos kolikor toliko normalno poslovali. narjev, ki so jim jih posodili za novo metliško lekarno. A. B. slabša zemljišča zaradi varovanja najboljših kmetijskih površin. Ker komunalno gospodarstvo z velikimi družbenimi subvencijami posluje le na »pozitivni ničli«, je vprašanje, kako bo. Zaenkrat je vprašljivega za 80 starih milijard dinarjev komunalnega programa v občini. Če tega denarja ne bo, ne bo stanovanjske zidave izven Novega mesta. To bi delavci morali vedeti, ko bodo sprejemali plane. Bati seje, da bo ukinitev stavbn-ozemljiške skupnosti, ki je v Novem mestu odigrala zelo pomembno vlogo pri komunalnem opremljanju stavbnih zemljišč, oz. njeno preoblikovanje v občinski sklad zavrlo to dejavnost in da ne bo kje graditi, četudi denar bo. Dalje se pripravlja sprememba sistemov gradnje. Družbeno investitorstvo, ki je v Novem mestu prav tako pokazalo izvrstne rezultate pri številu stanovanj, rokih in ceni, naj bi spet zamenjala gradnja za trg. Vrsta neznank je v bodočem bančnem sistemu. Rešitve, žal, utegnejo biti take, da bodo bolj zavrle, kot spodbujale stanovanjsko gradnjo. Ni znano, kako doseči, da obstoječi stanovanjski sklad ne bo propadal. Stanarine namreč ne zadoščajo za vzdrževanje. Predlog je, naj bi delovne organizacije, lastniki stanovanj, namenjali za vzdrževanje teh stanovanj večino sredstev amortizacije, saj so ekonomske stanarine vse bolj le sen. Da bi dobili stališča združenega dela občine glede premnogih odprtih vprašanj bodoče gradnje stanovanj, je stanovanjska skupnost preteklo sredo pripravila tematsko razpravo o teh stvareh, saj v javni razpravi niso dobili nobene pripombe, stališča, mnenja. Od 60 vabljenih poslovodnih delavcev in delavcev, ki se v delovnih organizacijah ukvarjajo s tem področjem, jih ni prišla niti tretjina, kar je spričo pomembnosti problematike več kot nerazumljivo. Z. LINDIČ — DRAGAŠ Skupnost svojim porabnikom plačuje dvanajstine, in to za 45 odst. več kot lani, medtem ko predlogi sporazumov, ki pa jih skupnost prav zaradi pomanjkanja denarja ni podpisala, predvidevajo za bolnico blizu 90 odst. več denarja kot lani, za novomeški Zavod za socialno medicino in higieno 79-odstotno povečanje, za lekarno 120 odst. več, za metliški zdravstveni dom 100 odst. in dom počitka 150 odst. več sredstev kot lansko leto. Če bodo ti sporazumi v skupščini zdravstvene skupnosti sredi tega meseca sprejeti in če se bo s povečanjem prispevne STARO IN MLADO JE DRVELO na metliško kopališče, kjer je gostoval mednarodni cirkus Coloseum. Mladež je uživala cb dresiranih konjih, opicah in psih, stari pa so se naslajali ob pogledih na brhke akrobatke in plesalki. Vse štiri predstave so bile polne skoraj do zadnjega kotička, četudi je bilo treba odšteti za vstopnico 400 di-na.jev, za otroško pa 200. Kaže, da ljuu/e nimajo dovolj vsakodnevnih ci-rkutov z neprestanim višanjem cen. Tudi če se bi vse izteklo po načrtih, bo zdravstvena skupnost gotovo leto zaključila z izgubo, kajti stroški naraščajo izredno močno in bi morali odliv planirati najmanj v višini inflacije, oni pa so planirali 67 odst. večji odliv kot v lanskem letu. V skupnosti pravijo, da bodo kar zadovoljni, če bo ob koncu leta izguba znašala 2 do 3 milijone dinarjev. Pa pri tem sploh niso upoštevali, da so republiški solidarnosti dolžni dobrih 4,5 milijona dinarjev, metliški izobraževalni skupnosti pa bodo morali vrniti 4 milijone di- Žaga kot izhod v sili Odpisani lesni del suhorskega obrata IMV so okrepili in sedaj preko Gradisa žagajo hrastove elemente za pohištvo — Izvozno zanimiv posel SUHOR — Pred leti, ko so v suhorskem obratu IMV še delali streho, čelno in zadnjo steno za vse vrste prikolic, je bilo pri tem delu zaposlenih kakšnih 130 ljudi. Z izgradnjo nove dvorane, v kateri naj bi tekla kovinska proizvodnja, pa so lesni del začeli opuščati, slej ko prej pa naj bi ga povsem opustili. Ker pa toliko obljubljam program, v okviru katerega naj bi v kovinskem delu zaposlili vseh 160 delavcev, nikakor ne pride na Suhor, so morali poiskati delo za lesni del obrata. Pred časom so navezali stike z ljubljanskim Gradisom in začeli razrezovati hrastovino v razne elemente za masivno pohištvo, ki jih Gradis izvaža. V lesnem delu je tako sedaj zaposlenih okoli 55 delavcev od skupaj 160, kolikor jih je v tem obratu. Na Suhoriu raču- najo, daje tega dela za Gradis najmanj za dve leti. »Seveda pri tem delu ne moremo računati s kakšnim ostankom dohodka, precej pa je v sedanjem stanju vredno že to, da imajo delavci delo in da s tem delom .pridemo skozi'. Računamo, da bomo izdelali kakšnih 200 kubikov teh elementov na mesec, kar bi s sedanjim številom zaposlenih zmogli,« pravijo v obratu. Ker je povpraševanje po takih elementih precejšnje, saj se na Suhorju pogosto oglasi kakšen tujec, ki bi želel skleniti posel, razmišljajo, da bi uvedli še tretjo izmeno, tako da bi lahko na Suhorju delali tudi tisti delavci, ki se morajo sedaj voziti v Novo mesto. Seveda tako in podobno delo ne more biti trajnejša usmeritev tega obrata. A. B. Ob polletnem obračunu so bili rezultati kar ugodni. Plan sicer zaradi zastojev v začetku leta ni bil povsem dosežen, vendar trdno računajo, da bodo zamujeno nadomestili pred iztekom leta 1985. O popustih zaenkrat ne razmišljajo. »Skušali bomo s cenami vzdržati, dokler bomo mogli, iščemo cenejše materiale in razširjamo program. Taka je naša stabilizacijska usmeritev. Žaloge sploh niso kritične, saj imamo dolgoletne izkušnje, da gre ob nastopu jeseni vse v promet.< R. B. Novinarska delavnica za mlade Vsako prvo soboto v mesecu — Kasneje še glasbene in literarne točke V soboto, 5. oktobra seje začela novinarska delavnica za učence osnovnih in srednjih šol novomeške občine V uvodnem nagovoru je udeležencem odgovorni urednik Valja podrobneje predstavil načrt naslednjih srečanj in namen delavnice. Mladi se bodo seznanjali z novinarskim znanjem in veščinami iz rok najuglednejših slovenskih novinarjev, veliko bodo sami pisali in se pogovarjali o lastnem novinarskem delu, obiskali bodo novinarsko hišo »DELO«v Ljubljani. No vinarska delavnica pa bo v delo vključila tudi glasbene točke, nastop nekaterih slovenskih pesnikov in pi sateljev, predstavitev nekaterih mladinskih medijev v Sloveniji. Mladi se torej ne bodo učili le sukati pero, pač pa bodo nabirali in brusili svoje kulturne in organizacijske izkušnje, ne bodo se učili, poslušnosti, ' temveč kritičnega mišljenja in ustvarjalnega delovanja in tako ne le nadgrajevali svoja spoznanja iz šolskih klopi, temveč jih kritično vrednotili in presegali. V nadaljevanju je starosta dolenjskega novinarstva Tone Gošnik govoril o obveščanju v naši družbi in v diskusijskem delu skupaj z udeleženci delavnice že navezal na naslednjo, prvo delovno temo o intervjuju. V zaključnem deluje udeležence delavnice sprejel predsednik OK ZSMS Novo mesto Jože Derganc in v zgoščenih besedah prikazal pomen informiranja za mlade. Novinarsko delavnico organizira uredništvo glasila OK ZSMS »VALJ« v sodelovanju z OK ZSMS Novo mesto, mentorji novinarskih krožkov po šolah in hotelom Metropol. MOJCA IN IGOR LUKŠIČ Več za zdravstvo V Metliki bodo za zdravstvo namenili 2,5 odst. več denarja METLIKA — Metliška občina je bila edina v Sloveniji, kjer je bila rast skupne porabe v prvem letošnjem polletju pod 50 odst. (le 47 odst.), medtem ko je bila v nekaterih občinah celo 60 odst. Tudi v osmih mesecih je bil priliv denarja v samoupravne interesne skupnosti za 5 odst. manjši od načrtovanega. Vse to pa je le še povečalo likvidnostne težave v sisih. Zato je bila valorizacija sredstev SIS družbenih dejavnosti za letošnje leto v metliški občini več kot nuja. Valorizacija, za katero so delegati na nedavni seji zborov občinske skupščine brez pomislekov dvignili roke, se v celoti nanaša na skupnost zdravstvenega varstva, kjer manjka kar 26.756.000 dinarjev. Tako se bo prispevna stopnja za skupnost zdravstvenega varstva povečala od dosedanjih 11 na 13,5 odst., in sicer iz dohodka, veljala pa bo do konca tega leta. V občini računajo, da bodo na ta način zbrali 20 milijonov dinarjev, skoraj ves denar, ki bo pritekel zaradi povišane stopnje, pa bo namenjen za novomeško bolnišnico. PRIREDITVE OB TEDNU OTROKA METLIKA — Za teden otroka, ki poteka od 7. do 13. oktobra, so v metliški občini pripravili več prireditev. Z lutkovno igrico bodo gostovali v vseh krajevnih skupnostih, v metliškem otroškem vrtcu je razstava otroških izdelkov, v mali šoli si bodo ogledali prometnovzgojne filme in se pogovarjali z miličnikom, v vrtcu in šolah bo tekla beseda oskrbi za zdravje otrok, v Črnomlju se bodo mladi likovniki udeležili slikarskega ekstempora, v šolah pa bo razstava likovnih del, v tem času pa bodo še občni zbori društev prijateljev mladine. Novomeška kronika ODLIČJE — Janez Bajuk,direkten Novolesa, je dobil TV viktorja za »realistično oceno, kaj bi utegnilo biti n®" robe z našim sistemom delitve oseb®1" dohodkov,« izrečeno na TV otnizj* Kaj hočemo, Ljubljančani ii®aŠ dohodke, Dolenjci pa resnico o nji" KOZMETIKA — TV komentatorka revije Danes se je na dolgo i® široko razpisala o popolnoma nep®| vlačnem (da ne rečem še kaj hujšega! glasu kozmetičarke-strokovne sodelavke, ki ponuja sicer odlične Krkmc lepotne pripomočke hrvaško govorečemu ženskemu svetu. Komentatork svetuje spremembo glasovne ernb*" laže. Čudno, da niso te dolgoletne10 očitne napake v ponudbi opazili tudi' Krki, kjer se z reklamo ukvarja več k01 peščica ljudi. GASILCI — Novomeški gas®? J so dolžni po novem in za 25.000 djj (vsi skupaj) na mesec sprejemati tu® veterinarske klice v sili. Vneto si zapisujejo obvestila strank: krava se b1 otelila, zbolel je prašič, na P0«*-] potrebujejo osemenjevalca itd. Tak j in podobna sporočila nato p°st'' dujejo veterinarjem, ki ukrepajo f svoji vesti in znanju. Najnovejša g?s ska dejavnost se utegne razbohotiti111 di na neadministrativne posege. začetek je gasilcem nekdo princS' crknjeno mačko. Naš vir ne pove,&* jo sovražniki ognja tudi raztelesili' Ena gospa je rekla, da so nak®^ sarskem sejmu v dvorani Marof1®® mala polovico koles, čeprav so Izrabljena, prodali za marke. pred sejmom so banke nehale daja devizna posojila. Kaj hoče®10' ljudstvo pač ve, da denar t®°r krožiti. V času od 26. septembra dp.. oktobra so v novomeški porodni*®,1 rodile: Mira Drakulič iz Črnomlja Petro, Marija Špiler iz Plemberka Roberta, Marija Trpine iz Gabrijel"' Mateja, Mira Vrtin iz Dragovanje''8 — Darjo, Nadica Ježdvita iz Sefl®^ — Maria, Suada Kovač iz Metlikp^ Alena, Nada Gril iz Rumanje vasi^_ Majo, Marija Jelerčič iz Grabrovca^ Tanjo, Rozi Gruden iz Kašče ^ Vanjo, Damjana Simončič iz Cer°'jZ ga Loga — Bernardko, Brigita Kr*1: Dolenjega Maharovca — Vesno. “ rjana Bremec iz Nove Loke — Lidija Bratkovič iz Gorenjega ' olja — Uroša, Marjana Brajkov|C Loviča Prekriškega — Tomi«* ' Jožica Brudar iz Loške vasi — ^ I Marinka Srebrnjak- s Trške goje a j Matejo, Brigita Petakovič iz ' — Mrino, Zdenka Marjanovič iz ... kih Brusnic — Tomaža, Ant® L 1 Kirm iz Zabukovja — Dejana.K*1^. na Moravec iz Svržakov — Sil'! Biserka Simčič z Broda — Branka Trščinar iz Vinje vasi bino, Anica Medle s Sela pri Ratez ^ Sandija, Kristina Pečerič iz Ravn: -Tomaža, Milka Kink iz Šentjernej Petro, Marija Star iz Šmihela ^ dijo, Minka Pirnar iz Ledeče vas ^ Matejo, Antonija Čuk iz Dobo' Petro, Anica Šprinzer iz Ljubija® r. Andreja, Marija Rom /Griča "je lina. Mihaela Golob s Čateža —■ jf. čka, Jožefa Hrovat iz Stopič " ^ klico, Sonja Nemanič iz GrabrovC ^ dečka, Frančiška Mrn iz PodhP -deklico, Ana Klemenčič iz Škrat* sela — dečka, Cetka Bregar il„ \ci vaškega Broda — dečka, Nada r^0. iz Budima — deklico, Davorka ■„ palovič iz Skratskega sela — de® ^ Marija Mirtič s Sela pri Stra deklico. . g Iz Novega mesta: Vilka Komlj^ ... Šegove 14 — Nino, Anic* jjč Majde Šilc 2 — Karmen in Nada » iz.Šegove 4 — Denisa. Čestitanj. Sprehod po MetHjft VERJETNO JE METLIKA j, DNJA občina v Sloveniji, ki Je j,„ji- šele pred dnevi profesionalneg žničarja. O tem seje govorilo le ta, vendar ni bilo nikoli dovolj rja. Zdaj so ga izbrskali Prl..jnjjafs' skupnosti in metliškemu knj tvu je končno posijalo sonce. V'* p t-Straht^ft« bralce bo knjižnica še naprej pi ob ponedeljkih, sredah in Pe 16. do 18. ure. . [Jj- NIČ DRUGEGA KOT PO.^1 d8 KANJE DENARJA je .krl!,i>'r Razmerja, glasilo metliških ^jt8 cev, ne bodo več izhajala.. rj$la' številka je bila zadnja, ki je P-hp^ kisoO' ce®1 bo roke bralstvu. Razburjenj, vzročala Razmerja, torej ne Marsikdo bo mirneje spal, . . gl_ pa je žal, da ne morejo spravi vsd " bl £>■ 250 tisočakov, kolikor tnosti veljala štirina Cvenk bo torej zapečatil PRIČETEK ASFALTlRA^jeP« stove ulice se vleče v nedogled- nesl® prišlo slučajno deževje, bo je pripravljeni pesek, kot s preteklosti že zgodilo. DOLENJSKI LIST IZ NKŠIH OBČIN ^Črnomaljski drobir ali ni BOJAZNI PRED POŽARI- —Na problemsko konferenco o Požarni varnosti v občini, ki so jo Pretekli teden v okviru SZDL orga-rrrzirali v Črnomlju, seje odzvala ko-aJ tretjina vabljenih. Med odsotnimi 0 bili tudi nekateri takšni, ki bi glede “°8. kijih opravljajo, in položaja, ki |a imajo, gotovo morali priti. az'°g°v, da jih ni bilo, gotovo ni iskati v tem, da so na požar dobro pri- pravljeni, saj analize kažejo drugače, je morda uspavalo to, da v občini že Je časa ni bilo večjega požara in bo rej res potrebno požarno varnost JPrej »preizkusiti- v praksi, da bodo , ,51'ažje razpravljali na sestankih? USPEL IZLET - Če jim v Črno-ij Au ni uspelo prignati (odgovornih) J 1 na sestanek, pa ni imelo nobenih I °brtno združenje, ko je organizi-kih° '9 ^Havce, zaposlene pri obrtnikih ',IZ!tlna graški velesejem. Kako bi skl a ‘melo, ko pa je stroške kril r . M dopolnilno in dodatno izob-I evanJe delavcev pri združenju, debil 01 c3 S0 Se ta^° vsaJ za ^va c*n‘ zne' "komande- delodajalcev. Na sej- vel'k°menda delavci naučili tudi aio H 's'ne8a, uporabniki pa up-x- ' a bodo lahko nove umotvore Prej preizkusili v praksi. Ribniški zobotrebci šanl|MAZNA bistr'CA — Na vpra-Rib zakaj je Bistrica, ki teče skozi „s nico tako umazana, polna smeti, rjaane" in »žabje volne-, odgova-uhi; stareJši Ribničanje, da zato, ker rnan?j VOC*a zem'j°. pretok vode je oii jf1, nesnaga bolj vidna in tudi pog-sih i uoStajanje algso ugodnejši. Vča-jn (C J. °.*5 Bistrici 26 mlinov in žag doli-3 m*inar oziroma žagar je bil sosed-1 vzc*r^evati strugo Bistrice do r„j. a' Danes so mlini in žage le še kate°SI' nibče ne maši lukenj, skozi pos| j. °dteka voda v podzemlje, ko i ',ce Pa so vidne, posebno še zdaj. 171 traja suša Ribn-c IK1 ŠE PRIHAJAJO — pravi t' tur'st'^ni vodič Janez Arko in dra -^jab splošnemu varčevanju UDarii števil° izletov ni posebno oh k c0' ln ^a izletniki še vedno radi Okujejo Ribnico. Drob robne iz Kočevja TOPALoV JE Y KOČEVJU ŠE le dni K-ocevju sicer namerijo je klink?Jn,žj(: julranje temperature, a ta i_. Ipu še toplo in sončno, kar je s° ( ni cas nenavadno. Prejšnja leta Kočevsk? že doI8° kurili- loPlo ,omuna,CI trd.jo, da je ralnn Je ietos prevzela cent- pa UDainreYanje Komunala. Krajani 'udi tak Eo P510 ° toploti veljalo Centralnoagrekt-eb0 Vk'JUČiti &RaEž!,k,AJCENEJŠIMi ali naj- vorni nMMI?. - ,V Kočeviu vsi odgo-eno n .Ptt.uujejo krajane, da imajo Publiki^T116-^'*1 centralnih gretij v re-\i*>i. • 'o Drenričpvunif» iirr» ir. ..c«r._ HU°liki T« i giciij v ic- val0 d', | PrePnčevanje jim je uspe-na Ko, n'so sli5ali po televiziji, da stanova°V.U cVe*-ia ogrevanje kv. metra PovPrefnj37 tEn' v Sloveniji pa znaša dobi|j .Bin- Kočevci so namreč J -i - IIUIIIIU Vju |2o Vest'la. daje ta cena v Koče-vse |e. za. t'ste, ki ga plačujejo skozi Plačuj.:' m 240 din za tiste, ki ga tern fJ po1 le(a. in teh, zadnjih, je v MOSTurt"3 snm a 9 ZAPRT — Pri izvajalcu ki ga _ Veueli, da bo most pri cerkvi, KS KočePraV^aj°' zaPrt že te dni, pri Jani o Zav^e ~ mesto pa, da bodo kra-ca Je dnuPOr' Pravočasno obveščeni in atost ,Vor z Izvajalcem del tak, da najb°y zaPrl za pešce le takrat, ko bo seTt-Niš Jfebanjske i iven sni| ŽA TREBANJSKI JETIJI1 iško igrišče pri tovarni te-' ’[|il v Vel c 'grisce pri tovarni te-kjer j. ‘ki Loki je te dni prizorišče, Pon,eni Z , a trebanjske jet set. To SV°bodn S Vensko visoka družba, P°menilCje Prevedeno pa bi lahko lrebanjsk’ se v Meliki Loki zbira Je na j„ ?■ družbena smetana. In tako Pa kotne ■ '(■Beti advokata, sodnika "Ji o{ai: rcial'sta pa tovariša s sončnici Jcu Porchc itd. Najboljši med nji-■ nceli PJav gotovo veteran Jože f^kern j ° Je zadnjič nastopil na tekal i- grišču, je že znal pokazati nrf aj Ij B°risa Beckerja, ki je, razu- 7 ^RBkk-r\OV osebni prijatelj. zA^iKO — TREBANJSKA ZVE-'P tudj . e je bilo na vseh mogočih abčini krajih po trebanjski °ko|j . eti tovornjake s ponjavami, PHi5ic : 3ler'b se pode roji vinskih kamion- seveda vinogradnikov. To so f°n'ek()H P°*n‘ srbskega grozdja, ki l'0 din osega že astronomsko ceno je arJ.ev za kilogram. Ne ve se, ,eJ zvezi glavni in kdo potegne , JVolj kbo ?aarjev za kilogram . eJ 2yezi glavni in t ^°Vni; enarja, važno je le, da bo spet cv,Čka, pa čeprav iz srbske *°Nec novembra BO DOGRAJEN T RlZlDEK POŠTE 8a I, EbNJE — Delavci Gradbene-Pjega 'bttnalnega podjetja iz Treb-Pri?idS° Preel kratkim začeli graditi k°helt 3 ta'banjsko pošto. Veljal ttitijri ,‘1'1 Ve^ kot dva milijona in pol nj.ana o’ ®ra(jbcna dela pa bodo ko-^tid ir u nec Pr‘bodnjega meseca. avt09r hodo povečane zmogljivosti r>ovjk' # premogom. Tudi sevniški težko stikajo konec s konc« potrebujejo okrog 500 kg golS! dan. Tega je dostikrat še le J^|ali & kot živino. Konec tedna so ■ jesf1' govedi, morali bi jih še najmanj ^\o Število zaklanih prašičev J ■ običajno. Dr POSMEH RESNI STVARCI' sevniškem društvu nekadilce? ’ pak izkoristili delegatsko m®. pffl11 publiški skupščini tudi za bs5 kajenju. Po delegatskih Fgftif. razdelili eno od posetnic s clta ,ai«č snika Goetheja, v katerem se le' d so to' ka proti kajenju. A kaj, 0pa$e'?, osrednjem dnevniku Dela v »“j^Or priborili le posmeh. Malce m^ usluga za siceršnji dober nam DOLENJSKI LIST tura in tarn- anje PESNIKOVE BESEDE —Jože Snoj je na literarnem večeru v Kočevju •"ed drugim dejal: »Narod, ki ima težave in začne nanje reagirati, kaže sposobnost, da se ohrani.« (Foto: J. Primc) Vse poveš le tistemu, ki ga imaš najbolj rad Književnik Jože Snoj na literarnem večeru v Kočevju ob občinskem prazniku KOČEVJE — l. oktobra je “il v knjigarni Državne založbe Slovenije v Kočevju literarni vcčer, na katerem je urednik te založbe, književnik Jože Snoj, prebral več pesmi iz svoje pesniške zbirke »Žalostinke za očetom in očetnjavo«, nato pa so se poslušalci z njim pogovarjali o sedanjih literarnih stremljenjih. Na vprašanje, ali naša RTV ne Postaja nekakšna muzejska hiša, kljub razgibani umetniški dejavnosti v republiki ne predsta-ja dovolj umetnikov in njiho-V'm ^e'’ arnPak poneumlja ljudi z "Martinovim lulčkom« indrugi-on takimi komercialnimi popevčicami, je Jože Snoj odvrnil, da ne le RTV, ampak tudi skoraj Vsa naša sredstva obveščanja s|stematično poneumljajo ljudi. o ne velja le za področje aaietnosti, ampak tudi znanosti 1 d. Vsi Slovenci zelo dobro poz- namo popevkarje, ne poznamo pa nobenega znanstvenika, čeprav jih imamo veliko in je od njih odvisen naš napredek. Seveda pa takega odnosa RTV do umetnosti in znanosti nimamo samo pri nas. To pa je možno zato, je menil pesnik Snoj, ker neumnost nikogar ne vznemirja, nikogar ne zadene. Prav naša literatura je odprla ogromno perečih vprašanj, ki bi jih morali sicer drugi (gospodarstveniki, politiki itd.). Zaradi tega je marsikdo prizadet in skuša zavirati take debate. To pa pripomore k počasnejšemu izboljševanju razmer. Po Snojevem mnenju je vendarle čutiti, da se pri stvari izboljšujejo in odnos do književnosti tudi. Povedal je tudi tisto znano, a pri nas premalo spoštovano resnico, da samo tistemu, ki ga imaš rad, lahko poveš vse v obraz, tudi najhujše stvari. J. PRIMC Topliška zamisel sprejemljiva Kulturna in druga prizadevanja naj bi tekla v okviru spominskega in kulturnega centra Baza 20, če bo ustanovljen — Petkov posvet podprl zamisel DOLENJSKE TOPLICE — Kdor je pozorno spremljal življenjski, zlasti pa kulturni utrip tega kraja, je lahko ugotovil, da seje v zadnjih dveh letih marsikaj spremenilo, da je več prireditev in obiskovalcev kot včasih ter daje vse bolj organizirano in smotrneje pa tudi pogumneje zastavljeno. Največ zaslug za to poživitev imajo mladi, ki se zbirajo v Kultur-no-umetniškem društvu Maks Henigman. Iz njihovih vrst je prišla tudi pobuda, da bi kulturne in druge družbenopolitične aktivnosti v krajevni skupnosti povezali in jih še stopnjevali. Novo vlogo bi v teh prizadevanjih dobili kulturni dom, ki bi ga seveda morali obnoviti in preurediti, pionirski dom in osnovna šola. Še več: rodila se je zamisel, da bi povezane in usmerjane dejavnosti institucionalizirali, oziroma v ta namen ustanovili spominski in kulturni center Baza 20 v Dolenjskih Toplicah. V okviru tega centra bi med drugim uredili krajevne muzejske zbirke, proučevanje krajevne zgodovine bi bilo vključeno v redno osnovnošolsko dejavnost, topliška osemletka pa naj bi v tem smislu postala nekakšna eksperimentalna šola. V INFORMATOR LITERATOV LJUBLJANA — Komisija literatov drugih narodov, ki deluje v okviru Zveze kulturnih organizacij Slovenije, v njej pa je tudi Jadranka Zupančič iz Studijske knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu, je izdala dvojno številko Informatorja literatov. IZ ŽEPA STOTAK KRŠKO — Valvasorjeva knjižnica v Krškem ima še zmeraj preskromen osnovni knjižni fond. To še najbolj občutijo tisti, ki potrebujejo gradivo za izobraževanje. Denarja občinske kulturne skupnosti je premalo, da bi knjižnica izpopolnila osnovni knjižni fond tudi za nazaj, zato spet prosijo vse zaposlene v krški občini, ki se še niso odzvali akciji »100 din na zaposlenega za knjige«, ki jo je podprl tudi občinskisindikalni svet, da se le ogrejejo za tako sodelovanje. Žare iz žumberške nekropole ^ niali dvorani Dolenjske galerije na ogled razstava arheoloških izkopanin iz Gornje vasi — Plod prvih stikov in sodelovanja treh muzejev *ače? MESTO — Jesensko razstavno obdobje je Dolenjski muzej Z ar*Ie°l°ško razstavo »Rimskodobna nekropola Gornja vas na 8*leri-er^U<<’ k' so J° m'nu*' Petek zvečer odprli v mali dvorani Dolenjske r,Je in bo na ogled do 3. novembra. Ha: iz Zs'ava prikazuje bogate najdbe brž£a ov nekdanjih naseljencev, prvjLS Latobikov, pokopanih v Na Ve^. stoletjih našega štetja. „0*3 ,Je videti najrazličnejše P°sebJe 'Z keramike in stekla, Pozornost pa vzbujata Neitr' z vratc' na odprtinah. vasi, *)0*° Poleg žumberške Gornje tak- 0dkrili ......................... Gregl, kustos Arheološkega muzeja v Zagrebu, vodja izkopavanja in avtor razstave, strokovno predstavil izkopavanje rimskodobne nekropole v Gornji vasi s krajšim predavanjem ter prikazom fotografske in druge dokumentacije. I. Z. Arheoi arn izkopujejo strokovnjaki T0 °skega muzeja v Zagrebu. )p0. artleološko razstavo, ki je N0Ve°Vanie po Sloveniji začela v !i D "testu, so skupaj organizirani^; enJski muzej. Arheološki Mu J ,1 Zagfebu in Samoborski ozir ef Pomeni plod prvih stikov tan0V;i3 s°dclovanja med temi us-:i' . tt.1- Zato so se otvoritve udel-tUdi li pred tremi leti in od Po, eiili Ante RUI vPc*je vseh treh muzejev: Mir0 d'rektor zagrebškega, skega 0n-i'G direktor samobor-Franc šali- ravnatelj krajje kef?a muzeja. Slednji je v Prir^1*1 nagovoru poudaril, da so to titev n'tev Pr*Pravili tudi v počasna °L°meškega občinskega pra-Za °d koncu oktobra. kratk0U žence otvoritve je prvo tavj n strokovno vodenje po razs- RIMSKODOBNI ZUMBERAK V VITRINAH — V mali dvorani Dolenjske galerije v Novem mestu so na ogled zanimive keramične in steklene posode, ki sojih zagrebški arheologi našli v rimskodobni nekropoli v Gornji vasi v Zumberku. Za obiskovalce petkove otvoritve te razstave, ki jo je pripravil arheolog Zoran Gregl iz Arheološkega muzeja v Zagrebu, je prvo kratko strokovno vodenje opravil arheolog Tone Knez, kustos Dolenjskega muzeja (na sliki drugi od leve). Znano, kaj bo v galeriji Letošnji najpomembnejši likovni dogodek v Dolenjski galeriji: razstava del Josipa Germa S0Se '1Jskega muzeja. valnjcj nato zbrali v muzejski preda-• kjer jim je arheolog Zoran PEVSKI zbor krke še vabi nove pevce Pew?V° mestO — Mešani sVoj zE°r Krke še vedno vabi v Prim Vrste mol>ke, ki imajo zb(,-erne 8'asove za tenor in bas. »b °r ima vaje dvakrat na teden, ■o y°nedcljkih in četrtkih, ob pju 3 'n sicer v prvem nadstro-*anj Katja Rupena. Vsi, ki jih Ubr 1119 delo zbora in bi njegovo ojj^nost l3hko oplemenitili s sv-Pev ' 8las°vi, naj se pridružijo dujL6"' na vajah ob omenjenih Ishk m°2nosti čimprej, 0 Pa še novembra. NOVO MESTO — Razstava »Slovenska umetnost na temo NOB«, ki jo je republiški odbor ZB pripravil v počastitev 40-letnice osvoboditve, obsega pa dela, nastala v obdobju 1945 — 1985, potuje po Sloveniji in bo na ogled tudi v Novem mestu. Ta mesec jo bodo odprli v Dolenjski galeriji in bo to tudi ena od prireditev v počastitev tukajšnjega občinskega praznika. Decembra pa bo v Dolenjski galeriji razstava, na katero ljubitelji likovne umetnosti še zlasti čakajo. To bo retrospektivna razstava del Josipa Germa, z njo pa se bodo oddolžili spo-minu na moža. ki je pustil vidno sled v kulturnem življenju Novega mesta med svetovnima vojnama. Germova razstava bo odprta še tudi januarja, ko bo v Dolenjski galeriji gostovala razstava, ki jo bo pripravila Narodna galerija v Ljubljani. Slovenski kulturni praznik bo novomeška galerija počastila z otvori- tvijo retrospektivne razstave del Vla-dimira Makuca. To razstavo pripravlja Dolenjski muzej v sodelovanju z Moderno galerijo v Ljubljani in Goriškim muzejem v Novi Gorici. Zanimiva prireditev se obeta marca, ko bodo odprli razstavo risb Dušana Muca. Razstava bo pod naslovom »Kriza identifikacije ali samote (Cirkus 111)«. Otvoritev razstave bo povezana s predstavo giba in zvoka v dramaturško, scensko in kostumsko celovit dogodek, izhajajoč iz del razs-tavljalca in nanje vezan. V prvi polovici prihodnjega leta bosta nato še dve razstavi. Aprila bodo odprli pregledno razstavo del Veljka Tomana. Razstava bo na ogled še maja, vmes pa bodo občasne demonstracije likovnih tehnik. Poletje v Dolenjski galeriji pa se bo začelo s pregledno razstavo ustvarjalnosti diplomatov ljubljanske Akademije likovnih umetnosti, ki bo na ogled junija in julija. spominskem in kulturnem centru bi spodbujali vso prireditveno in kulturno dejavnost, še posebej kulturni Za doživetje, ne dolgčas Slaba proslava je stran vržen trud in denar — Posvet v N. Gorici Malo ali skoraj nič ni zaleglo priporočilo, naj bi iz varčevalnih razlogov manj proslavljali. Najrazličnejših proslav ni danes nič manj, kot jih je bilo včeraj, če jih ni celo več. Najbrž bo kar držalo, da jih je več, saj je pro-slavomanija poleg občin in krajevnih skupnosti obsedla že tudi posamezne vasi in v mestih malo večje ulice, če delovnih organizacij niti ne omenjamo. Proslav ni samo preveč, ampak so tudi slabe. So razvodenele, nezanimive, včasih prav neokusne. Marsikaj jih dela take. Komu, denimo, je še do tega, da bi svoj prosti ali delovni čas, kar je še huje, zabil za poslušanje stokrat prežvečenih in po vrhu še slabo serviranih »modrosti« ter »umetnij«, ki jih organizatorji dajo zraven? Takih, iz že zdavnaj zavržnega kalupa stresenih proslav pa je, roko na srce, še vedno največ. »Proslava, če je že potrebna, bi morala biti drugačna,« pravijo strokovnjaki za te reči, »taka, da bi obiskovalce pritegnila, ne pa jih odbila.« Predvsem naj bi bila kvalitetno pripravljena pa vsebinsko in izvajalsko sveža, polnokrvna. Doživetje, še bolje: kulturni dogo-godek. Je kaj upanja, da bo kdaj drugače? V ZKO Slovenije jim ni vseeno, saj se zavedajo, da večino proslav pripravijo ali s programi na njih nastopajo amaterske kulturne skupine, torej članice ZKO, Če jim proslava uspe, je pohvala zelo redkobesedna, zato pa je tembolj zgovorna kritika, če se zmaliči. Odločili so se, da bodo ta vprašanja pretresli s predsedniki in tajniki občinskih in mestnih ZKO. Posvet, na katerem bo tekla beseda o proslavarstvu v Sloveniji, se začenja danes v Novi Gorici, končal pa se bo v soboto. O tem, kako organizirati proslavo ali kako drugo prireditev, bodo govorili poznavalci. Vprašanja, na katera so se odločili odgovoriti, so izzivajoča. N. pr.: Ali smo pri zaznamovanju pomembnih dogodkov ravnali zmeraj razumno in smotrno? Smo opravičili vloženi trud in porabljena sredstva? Nismo z marsikatero proslavo dosegli celo nasprotnega učinka? Vsekakor kislo jabolko. Upamo pa, da bodo novogoriška dognanja o proslavah koristila tudi Dolenjcem, Belokranjcem in Posavcem. Predstavniki njihovih ZKO jih bodo lahko še »vroča« uporabili. L Z. KOLOŠEV SVET OB MURI NOVO MESTO — Fotogalerija v novomeškem Domu kulture je v petek, 4. oktobra, odprla vrata in začela letošnjo razstavno sezono z razstavo fotografij Jožeta Kološe — Kološa, ki se predstavlja občinstvu z izbranimi fotografijami motivov iz sveta ob Muri. Razstava bo odprta do 25. oktobra. amaterizem. Posebna skrb bi tekla za kulturno in družbenopolitično izobraževanje mladih, v kar bi seveda vključili tudi že zastavljeno dejavnost pionirskega doma. • Ustanovitev takega centra so v Dolenjskih Toplicah podprle krajevna skupnost in vse družbenopolitične organizacije, v petek prejšnji teden pa je bil v gostišču Rog še širši posvet, ki ga je sklical in vodil Mirko Jelenič, predsednik medobčinskega sveta SZDL za Dolenjsko. Udeleženci so pozdravili zamisel o takem centru, dodali pa so, da bi bilo potrebno vse aktivnosti, ki bi jih center izvajal v zvezi s partizanskim Rogom, uskladiti z zakonom o razglasitvi Roga za zgodovinski spomenik (osnutek je pripravljen) oziroma z njegovimi določili glede ohranitve, zavarovanja objektov in ostale dejavnosti, ki bo poslej tekla na Rogu. I. Z. V osmi koloniji osem slikarjev Tradicionalna slikarska kolonija Krke se začenja danes NOVO MESTO — Danes se bo tu začela tradicionalna, že osma slikarska kolonija Krke. Na njej bo na temo »Novo mesto« in v različnih tehnikah (akvarelu, gvašu, temperi, risbi in pastelu) do 18. oktobra ustvarjalo osem slikarjev. To so: Janez Knez in Leopold Hočevar — Hoči iz Trbovelj, Martina Koritnik — Fajt iz Krškega, Grujiča Lazarevič iz Čačka, Mirjam Zupančič in Ernes Krnaič — Enči iz Ljubljane, Tone Cimerman iz Ljutomera in Franc Boštjan z Raven na Koroškem. Slikarji bodo bivali na Otočcu. Ustvarjena dela bodo na ogled v avli poslovne stavbe Krke v Ločni, in sicer od slovesne otvoritve 18. oktobra ob 13. uri dalje. Na otvoritvi bo kulturni program, na katerem bo nekaj pesmi zapel Dolenjski oktet, člani gledališke skupine Kulturnega društva Dušan Jereb pa bodo nastopili z recitalom pesmi o Dolenjski. Razstava bo posvečena občinskemu prazniku Novega mesta. Letošnja slikarska kolonija bo za udeležence manj obvezujoča, kot so bile dosedanje. Organizatorji ne bodo več zahtevali od slikarjev, da jim morajo po eno delo brezplačno odstopiti, ker menijo, da so odkupi zanje zanimivejši, poleg tega bodo udeleženci lahko ustvarili poljubno število del. Literarni neslovenci V Mariboru že 7. srečanje literatov začetnikov, pripadnikov drugih narodov MARIBOR — Tu bo ob koncu tedna, v soboto in nedeljo, tradicionalno, že sedmo srečanje literatov začetnikov, pripadnikov drugih narodov in narodnosti, ki živijo pri nas in ne pišejo v slovenščini. Za udeležence so pripravili predavanje o umetnostnem jeziku, o čemer bo govoril dr. Janez Rotar. V klubu mariborskih prosvetnih delavcev se bodo literati začetniki, katerih dela je ocenila strokovna žirija, predstavili na literarnem večeru. O literarni ustvarjalnosti udeležencev srečanja bo tekla beseda na okrogli mizi, ki jo bosta vodila Alojz Maje-tič in Jagoda Zamoda. Tudi letos se bodo srečanja udeležili literati začetniki, ki živijo na Dolenjskem in v Posavju in so zaposleni v gradbenih, lesnopredelovalnih in drugih industrijskih delovnih organizacijah. Kulturna ponudba v enem kosu NOVO MESTO — Zveza kulturnih organizacij, Dolenjski muzej in Studijska knjižnica Mirana Jarca v Novem mestu so pred kratkim na skupnem (tiskanem) prospektu najaviti prireditve, ki jih bodo pripravili v sezoni 1985 — 86. Napovedanih je trideset kulturnih prireditev, od tega devet gledaliških (abonmajskih) predstav, pet koncertov ter po osem likovnih in knjižnih razstav. Že bežen pogled v prospekt pove, da je bilo moč prireditveni spored, kakršen je zdaj pred nami, sestaviti le ob širšem razgledovanju, se pravi z izborom iz vseslovenske kulturne ponudbe, pa tudi z vključitvijo nekaterih gostovanj iz Hrvaške. To velja še posebej za gledališki in koncertni oziroma glasbeni del sporeda, malo manj pa za likovne razstave. Domača kulturna ponudba je za zdaj še prešibka, da bi bila lahko bolj zastopana v takih programih. Izdaja omenjenega prospekta pomeni dvojno, predvsem pa opazno kulturno dejanje. Najprej zato, ker so se prireditelji vendarle spomnili, da je dobro obiskovalce, na katere računajo, vnaprej obvestiti, kaj pripravljajo v sezoni. S takim kažipotom v rokah si obiskovalci lahko ne le rezervirajo čas za posamezno prireditev, ampak med prireditvami tudi vnaprej izbirajo, kaj si bodo ogledali ali poslušali. Da bi se prireditve medsebojno prekrivale in bile celo ob isti uri, ni bojazni, ker je urnik usklajen. Seveda do tega ni prišlo naključno, kakor tudi niso naključno natisnili skupnega naja-vitvenega prospekta, temveč je to posledica dogovarjanja in sporazumevanja oziroma skupnega načrtnega dela. Ostvarje-no je nekaj, kar se je včasih zdelo neuresničljivo, nemogoče. Kaže. da gre novomeškim kulturnim ustanovam čedalje bolj za to, da med seboj sodelujejo, se povežejo, kjer se da, in dajo novomeški kulturni ponudbi, ki jo v glavnem tudi predstavljajo, enotno in zaokroženo podobo, podobo v enem kosu. Prospekt oziroma prireditveni kažipot je eno prvih zunanjih, vsem vidnih znamenj. Kaj bo naslednji korak? I. ZORAN FILMSKO GLEDALIŠČE S HITCHCOCKOM NOVO MESTO — Včeraj in danes je v novomeškem filmskem gledališču na sporedu film »Dvoriščno okno« znamenitega režiserja Alfreda Hitchcocka iz leta 1954 z Jamesom St-evvartom in Grace Kelly, kasnejšo mo-naško princeso (zdaj že nekaj let pokojno), v glavnih vlogah. ZDOLE — Malokje bodo družbena sredstva, ki jih delavci krške občine prispevajo preko interesnih skupnosti za telesno kulturo, kulturo, otroško varstvo in izobraževanje, tako oplemenitena s prostovoljnim delom in prizadevanjem samih krajanov, kot je bilo to v zdolski akciji za pridobitev osnovnih pogojev za družbeno dejavnost v kraju. Medtem ko za južni del zgradbe bivše osnovne šole na Zdolah, ki jo že dlje časa preurejajo v večnamenski dom, za dan republike pa jo bodo na slovesnosti poimenovali po rojaku Benu Zupančiču, skrbi predvsem občinska skupnost otroškega varstva, saj bo v tem delu enota vzgojno-varstvene ustanove iz Krškega, je za preostali del najbolj skrbel gradbeni odbor krajevne skupnosti Zdole. Potem ko so leta 1981 obnovili streho, v letih 1983 in 1984 pa zunanjost objekta, je letos zvečine končana notranja obnova, saj se morajo zidarji že umikati drugim Zdolski primer obrtnikom. Na koncu ne bodo pozabili še na urejanje okolice doma. Krajani so samo letos opravili preko 1.000 ur prostovoljnega dela, za obnovo večnamenskega dela zgradbe so pridobili okoli 4 milijone dinarjev, za dokončanje in najnujnejšo opremo pa bodo potrebovali še 2 milijona. Za ta sredstva so prosili pri kulturni skupnosti in skupnosti požarnega varstva ter občinskem proračunu. Gradbeni odbor je prosil za pomoč tudi nekatere delovne organizacije, »Djuro Salaj« in Kovinarska sta že doslej pokazali največ posluha. Predstavniki občinske skupščine, družbenopolitičnih organizacij, izvršnega sveta, skupščin interesnih dejavnosti in krajevne skupnosti Zdole so že nekajkrat ugotovili, da večnamenski dom na Zdolah ne bo le lokalnega pomena. Zdolsko akcijo pa družno podpirajo zlasti zato, ker naj bi bila primer ohranjanja in oživljanja propadajočih družbenih objektov po krajevnih skupnostih. P. P. Alkoholizem ni samo bolezen Dopolnila k navedbam dr. Jurija Zalokarja — Beseda nima magične moči Sem socialna delavka in terapevtka v KZA Trebnje. K pisanju pa sta me spodbudila članka dr. Zalokarja in Dispanzerske skupine zdravljenih alkoholikov Novo mesto 1. Svetovna zdravstvena organizacija je sprejela naslednjo definicijo o tem, kdo je alkoholik: »Alkoholik je tisti, kdor trajno in prekomerno uživa alkoholne pijače in postane od alkohola odvisen, da mu to povzroča duševne motnje ali okvare njegovega psihičnega in fizičnega zdravja, težave v odnosih s soljudmi in škodo v socialnem in ekonomskem smislu.” V zadnjih letih je bilo s tega področja izdanih nekaj strokovnih knjig, ki jih je potrebno prebrati, da spoznaš izkušnje, ki so si jih pridobili nekateri strokovnjaki, ki delajo na področju zdravljenja in rehabilitacije alkoholikov Motijo me trditve pisca prvega članka: »Reši se lahko le z drugo skrajnostjo, z abstinenco. Alkoholiku je potrebno dvoje: pomoč zdravnika, ki zdravi bolezenske posledice, in pomoč izkušenega in razumnega človeka, ki ga poskuša privzgojiti k treznosti. Pri prevzgoji utegne imeti prava beseda celo večjo moč, posebno, če zna alkoholiku predočiti, da je v življenju vendarle še kaj takega, za kar je vredno živeti in kar je obenem treba uresničiti vsem težavam navkljub.« Besede terapevta naj bi torej imele magično moč pri zdravljenju alkoholizma!? Takšno stališče je skrajno škodljivo in v strokovnih krogih že davno ovrženo. Iz svojih sedemletnih izkušenj dela v KZA in stalnega strokovnega izpopolnjevanja, ki sem si ga morala izboriti na lastno iniciativo, bi rekla, daje zdravljenje alkoholizma mnogo več kot privzgoja abstinence in predočanje cilja življenja. Alkoholizem je nastajal in se razvijal v alkoholikovih naravnih skupinah: družini, delovni skupini in soseski. Do sprememb in izboljšav mora torej priti v teh skupinah. Učna skupina za spremembe pa je terapevtska skupina z nekaj dobro rehabilitiranimi člani. Terapevtska skupina omogoča, usklajuje in usmerja spremembe pri alkoholiku in svojcu. Spremembe pa prinašajo dejavnosti, ki se v terapevtskih skupinah izvajajo. Iz tega se da sklepati, da zgolj z govorjenjem o problemih ne more priti do trajnih sprememb v alkoholikovem doživljanju, mišljenju in vedenju, kar vpliva na spremembe pri ostalih družinskih članih in v drugih naravnih skupinah, kjer živi in dela. Še vedno je razširjeno mnenje, daje terapevt lahko vsak, kdor ima končano višjo ali visoko šolo in hoče delati na tem področju. Kaj hitro pa lahko ugotovimo, da noben študijski program ne višje in ne visoke šole in tudi ne specializacije ne usposablja za zdravljenje in rehabilitacijo alkoholikov. Vsaka stroka posreduje le nekaj znanj, ki se lahko uporabijo pri zdravljenju alkoholizma. Še zdaleč pa zveneč naslov ne zagotavlja, da bo kdo uspešen terapevt. Na republiški ravni obstaja Društvo terapevtov za alkoholizem, kjer se nekateri terapevti in ostali strokovnjaki, ki se želimo stalno izpopolnjevati, zbiramo enkrat na mesec na celodnevnih izobraževalnih seminarjih. Tu sledimo novostim v alkohologiji in mejnih strokah ter izmenjujemo izkušnje pri svojem delu. Tukaj, mislim, da je mesto za vsakega, ki želi ne samo delati, ampak delati uspešno z ljudmi v stiski in napredovati v strokovnem znanju. Alkoholizem pa je po mojih izkušnjah mnogo bolj kot bolezen odnosni problem (dr. Pavao Brajša) ter problem doživljajske otopelosti pri alkoholiku in črnoglednosti pri svojcih (Jože Ramovš). Teh stvari, ki so v družinah utečene, pa ni mogoče spreminjati z besedami, ampak z vključitvijo v proces vzgoje in prevzgoje celotne družine (dr. Rugelj). Dopolnila bi torej navedbe dr. Zalokarja: Alkoholik in svojec potrebujeta izkušenega človeka z obsežnim znanjem alkohologije in drugih mejnih strok, ki jih bo v skupini skušal privzgojiti k trajnim dejavnostim, preko katerih se bodo trezni rehabilitirali tako na doživljajskem kot tudi odnosnem področju življenja in dela. MARINKA SILA ALKOHOLIZEM JE BOLEZEN Alkoholizem je dolgotrajna bolezen. Vsak alkoholik je najprej zmeren pivec, potem pa preide več stopenj, preden zaradi alkoholizma propade. Te stopnje razdelimo v štiri faze: V predalkoholpem obdobju, ki traja od šest mesecev do deset let, si bodoči alkoholik skuša lajšati vsakodnevne stiske z alkoholom, ki mu omogoča sprostitev in rrlu nudi prijetno omamo. V tej fazi začne piti čedalje več. V drugi fazi, ki trajaodšest mesecev do pet let — imenujemo ga zgodnje alkoholno obdobje — alkoholik že pisma ' • v j*. m odmevi pije naskrivaj. Doma si dela zaloge alkoholnih pijač in skrbi, da mu ne bi zmanjkalo pijače. Zaradi pivskega obnašanja ga mučijo občutki krivde, kajti zaveda se, da je njegovo popivanje postalo problematično. V tej fazi vse bolj izgublja spomin. Tako alkoholik dospe do tretjega obdobja svoje alkoholne bolezni, ki ga imenujemo kritično obdobje. Tu alkoholik izgubi kontrolo nad popito količino alkohola. To pomeni: ko popije kozarec pijače, bo pitje nadaljeval toliko časa, dokler ne bo pijan. Njegovo obnašanje je agresivno. Včasih se odloči tudi za abstinenco, da bi dokazal, da nima problema z alkoholom. Končno fazo imenujemo kronično obdobje. Zaradi tega nekateri alkoholno bolezen zmotno imenujejo kronični alkoholizem. V tej fazisealkoh- • Novinarski naslov »Alkoholizem ni bolezen« k prvemu članku, ki ga je na to temo napisal dr. Jurij Zalokar, (Dolenjski list, 19. septembra), smo dali v uredništvu, upoštevaje v prispevku zapisane trditve pisca. oliku zdravje vidno slabša, ker se skrajno pomanjkljivo hrani, saj v glavnem samo še pije. V končnem obdobju bolezni se ne meni več za svojce. Naj stradajo, naj prezebajo, naj ga prosijo ali naj mu očitajo, kaj to njemu mar! Kmalu ga ni več sram, če je pri belem dnevu pijan in obleži na cesti. Alkoholik je možno ozdraviti samo, če se partnerja spet vzljubita, vzpostavita odprte in enakopravne partnerske odnose in se usmerita v zdravo ustvarjalno življenje. Sem zdravljeni alkoholik, zato bom opisal potek svoje alkoholne bolezni. Z alkoholom sem se srečal pred 20 leti, kosem se šel učit za natakarja. Tu sem imel pri roki razne alkoholne pijače in opravka z alkoholiki. Videl in stregel sem ljudi, ki pijejo. Povleklo je tudi mene. Spil sem nekaj kozarcev, bilo mi je dobro, dobil sem občutek, da sem bolj sproščen, da mi gre delo hitreje od rok in da postajam večji, močnejši, odrasel človek. Pitje se je začelo stopnjevati. Vsak dan sem pil več. Žena je to že opazila, zamujal sem iz službe domov. Doma sem naskrivaj pil in imel skrito pijačo. Naletel sem na številne probleme v službi in doma. Zaradi pitja sem izgubil tudi delovno mesto. Po izgubi delovnega mesta sem se začel zavedati, da moram prenehati piti. Res sem nekaj časa zdržal, toda kmalu me je premagala želja po ponovnem pitju. Bila je močnejša od mene. V končni fazi moje alkoholne bolezni je prišlo na dan vse tisto, kar sem skrival doma in v službi. Obenem mi je alkohol začel uničevati zdravje. Znašel sem se v hudi stiski s samim seboj, doma in v službi. Vse to me je postavilo ob »zid«; propad ali zdravljenje! Obiskal sem klub zdravljenih alkoholikov. Terapevt mi je pojasnil princip zdravljenja alkoholne bolezni. Ta sistem zdravljenja je družinsko zdravljenje in ga je pri nas uvedel dr. Hudolin. Na začetku zdravljenja, to so nekakšne priprave na zdravljenje, ki pa dajo zelo malo upanja za uspeh pri prevzgoji osebnosti. Tu sem naletel na težave s terapevtom, kajti čez noč postati drugačen je težko. Toda čas prinese svoje. Imel sem tudi abstinenčne težave in telesne okvare. Jemal sem razna pomirila, vendar mi jih je terapevt prepovedal jemati. Moral sem se zdraviti normalno, brez zdravil in pomiril. Začel sem razmišljati. Po treh mesecih sva skupaj z ženo naredila izpit iz alkoholizma in prišla v skupino in klub zdravljenih alkoholikov. Sestajamo se enkrat na teden, skupaj rešujemo nastale probleme in dobivamo še večjo podporo za nadaljnje zdravljenje. V skupini smo vsi enaki, z enako preteklostjo in istimi cilji za lepšo prihodnost. Brez skupine in terapevtov ne bi dosegel to, kar sem. Zato smatram, da je alkoholizem bolezen, ki jo je možno ozdraviti samo, če se partnerja vzljubita, vzpostavita odprte in enakopravne partnerske odnose. Zdravljeni alkoholik ORGANIZIRAM IZLET Pod naslovom »Organiziram izlet« prireja neka požrtvovalna tovarišica Ivica iz Ljubljane prek Nedeljskega dnevnika izlete v različne kraje. Tudi sama sem se takega izleta že udeležila, bila navdušena nad njim in ob tem sklenila, da bom s tem poskusila tudi na Dolenjskem. Tudi pri nas je dosti osamljenih ljudi, različno starih, ki pogrešajo razvedrilo, nova poznanstva, zlasti pa neprisiljeno in neobremenjujočo družbo. Za poskus bo prvi tak skupni izlet v nedeljo, 13. oktobra. Dobimo se na železniški postaji Center v Novem mestu ob 8.30, pot pa nas bo vodila v Metliko, kjer si bomo ogledali zanimivosti tega kraja. Pridite! J. M. Tudi središče nekulture Ribniški grad je postal poligon vandalov RIBNICA — Ribniški grad in njegovo območje je največje kulturno središče Ribnice in vse občine. V gradu ali na območju znotraj grajskega obzidja je muzej lončarstva in suhorobarstva. Petkova razstavna galerija, Park kulturnikov. Kz katastrofe je nastala groteska Ob zastaranju krivde za zastrupitev Krupe Sram me je. In to globoko. Zdaj. ko sem prebral to zadnjo vest v Dolenjskem listu, se mi zdi, kot bi se vsi moji dvomi uresničili, moj strah potrdil. Krivca poznamo, a vendar se nam lahko v brk smeje. Zakon pač je. kakršen je! Neglede na količino bifenilov v tkivu. Na žalost v organizmih tistih, ki niso ničesar krivi... Ali pa le, zakaj so pili tisto zastrupljeno vodo? Pri vsej tej reklami za radensko. Tako je to. Krupa, ki naj bi bila veliko opozorilo, izkušnja, ki se ne sme ponoviti, je postala del našega vsakdanjika, praksa, ki se bo, kakor kaže (na žalost) še ponovila. Saj se nismo iz tega ničesar naučili! Po teoriji prava do obsodbe ni nihče kriv, so le osumljeni. In ko pride dan sodbe, so ekološki zločini zastareli. Tako je pač to. PCB ostaja. V ljudeh, živini, vodi, v nas. Tu nima kaj zastareti. Le razvija se lahko, v grozi, v pričakovanju neznanega, v dvomih in upanju Naslednja desetletja. Desetletja potomcev. Tako smo padli na izpitu. Mi vsi, družba. In mene je sram. In strah, prihodnosti. Ker nam je ekološka zavest še v plenicah, kazni simbolične ali jih sploh ni in mi vse bolj zastrupljeni. Tako se je katastrofa Krupe spremenila v grotesko, v kateri ljudje, živeči ob reki, najdejo le grozo in tisoč vprašanj brez odgovora. JANI BEVK Šestova 5, Metlika letno gledališče, razstavni prostor, poročna dvorana in še kaj. Skratka: tako kulturno središče je redkost celo v drugih občinah, tudi bogatejših. Žal pa je to kulturno središče hkrati tudi središče ribniškenekulture. Tu se zbirajo vandali, ki skrunijo ta hram kulture. Že nad glavnim vhodom v grad je razbita stilna svetilka, na območju gradu pa jih je razbitih še 5, razbitih je tudi več šip na grajskih oknih in strešna opeka. Tudi kipom se ne godi najbolje. Ob našem obisku je bil prevrnjen Jarmov kip »Mladenka«. Tudi en izmed kipov Borisa Prokofjeva še čaka na postavitev, kaže pa, da ga ribniške mamice, ki vodijo sem malčke na sprehod, uporabljajo kar za klop. Na postavitev čaka tudi »Pes« kiparke Dragice Čadež. Turistični vodič Janez Arko je potožil, : jV 'S* KAM POSTAVITI PSA? da leseni kipi, ki stoje na območju gradu niso bili prepojeni z zaščitnim premazom, že vse odkar je odšel kulturni delavec Ive Stanič iz Ribnice nazaj v Kočevje. J. P. KDAJ SPET JAVNA PIPA? Vodovod v Hmeljčiču je eden starejših in ima prosti pad. Pričakovali bi, da prebivalci nimajo problemov, vendar ni tako. Marija Župančič se že dalj časa sprašuje, kdaj bodo odgovorni prišli popravit javno pipo, ki bi v tem sušnem času prišla zelo prav. Pred letom so vodovodarji za sabo pustili, na mestu, kjer sta bila pipa in korito za napajanje živine, le nezasuto jamo, čez katero pa je pred kratkim zapeljal še nekdo s traktorjem. TELEVIZIJSKI SPORED PETEK, 11. X. 8.45 TV V ŠOLI: TV koledar. Varujmo zobe. Živimo z glasbo, Francoščina, KraljUbu, Poročila 10.35 TV V ŠOLI: Velikani svetovne književnosti: Diderot, Risanka. Potovanja v središče zemlje. Prva srbska vstaja. Risanka, Karnevali v Dubrovniku, Zadnje minute 12.30 POROČILA 17.15 — 00.20 TELETEKST 17.30 POROČILA 17.35 NEPOMEMBNO IN POMEMBNO, 11. del nanizanke 17.50 OBISKOVALCI, 13. del nadaljevanke 18.25 OBZORNIK LJUBLJANSKEGA OBMOČJA 18.40 PRED IZBIRO POKLICA: Poklici v računalništvu 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.05 DESETLETJE UNIČEVANJA: Utiranje poti, 2. del angleške dokumentarne serije 21.05 NE PREZRITE 21.20 PESEM PTIC TRNOVK, 1. del avstralske nadaljevanke Po stari keltski legendi obstaja ptica, ki vse življenje išče trnovo drevo. Ko ga najde, se nabode na najostrejši trn in umirajoča zapoje čudovito lepo, trpečo pesem, edino v svojem življenju . Ta motiv je izhodišče pisateljici Colleen McCullough za njeno uspešnico »Pesem ptic trnovk«, ki je preveden tudi v slovenščino. Zgodba govori o mladem, lepem in ambicioznem duhovniku irskega rodu, ki so ga zaradi nepokorščine izgnali v Avstralijo, kjer očara ostarelo žensko, bogato in oblastno lastnico največje ovčje farme. Svojeglava bogatašinja zapusti cerkvi lep del premoženja, ki naj ga upravlja ta duhovnik, ki seje že prej zagledal v njeno sorodnico, lepo dekle, ki upa, da bo Ralph pustil duhovniški stan in se poročil z njo. Častihlepni duhovnik ji prizna, da ni do nje ravnodušen, da pa vendar bolj ljubi Boga, zato odhaja. Vendar Meg-gie sluti, da se bo vrnil. Zgodba se odvija naprej po preizkušenih tirih sentimentalnih romanov. Nadaljevanka v desetih delih je bila. tako kot roman, povsod, kjer so jo predvajali, velika uspešnica in dobila celo vrsto priznanj. 22.15 DNEVNIK 22.25 STANJE STVARI, ameriško portugalski film DRUGI PROGRAM 17.10 Test — 17.25 Dnevnik — 17.45 Zgodbe iz Nepričave — 18.15 Zd' ravstveno izobraževanje — 18.45 W' ra: narodna glasba in ljudski običaji" 19.30 Dnevnik — 20.00 Koncert na Bemusu 85 — 20.45 Včeraj, danes, jf9‘ ri — 21.00 Portret kiparja Draga Dju' ranoviča — 21.35 Ta Amerika (L® ameriškega filma) TV ZAGREB 16.20 Video strani — 16.30 TV v šok — 17.30 Poročila — 17.35 TV koledar — 17.45 Zgodbe iz Nepričave( 18.15 Zdravstveno izobraževanje" 18.45 Istra: narodna glasba in ljud"! običaji — 19.30 Dnevnik — 20.^ Pearl (2. del nadaljevanke) — 20> Bijelo dugme in Idnexi — 21.40 DnfV' nik — 21.55 Kultura srca SOBOTA, 12. X. 7.45 — 12.00 in 15.10 — 23.10 TELETEKST 8.00 POROČILA 8.05 OTROŠKA MATINEJA 8.25 NEPOMEMBNO IN POMEMBNO 8.40 R. Strauss: TILLOVE DOGODIVŠČINE 9.00 MITI IN LEGENDE — Biblijski miti: OČAKI ŽIDOVSKEGA LJUDSTVA 9.15 ŽIVLJENJE V KAPLJICI VODE 9.35 F. Rudolf: TRNULJČICA, zadnji del predstave SMG Ljubljana 10.05 PERISKOP 10.35 RAČUNALNIŠTVO II, 6. del 11.00 ŽIVI PLANET: Novi svetovi, zadnji del serije 11.55 POROČILA 15.25 ZADNJI MOHIKANEC, ameriški risani film 16.10 POROČILA 16.15 BOKS KAČAR : OSBY, posnetek 17.00 PJ v KOŠARKI — CZ: BOSNA 18.35 ZGODBE IZ ŽIVLJENJA RASTLIN: Zavojevanje kopnega in razvoj lesa 19.05 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.50 VREME 20.00 POP SATIR1KON: Tone For-nezzi-T of 20.50 ZRCALO TEDNA 21.15 DR, NO, angleški film DRUGI PROGRAM 14.05 Test — 14.20 Zvončki in sposobneži (češkoslovaški film) — 15.45 Festival otroške kajkavd* popevke — 16.45 Pomoč očd“ (vzhodnonemški mladinski film) " 18.10 Tale— 19.00 Narodna glasba" 19.30 Dnevnik — 20.00 Zvezde, ki1* ugasnejo — 20.30 Človek in čas" 21.00 Poročila — 21.30 Šahov#1 komentar — 21.50 Freud — 22.45T galerija TV ZAGREB 8.50 TV v šoli — 15.00 7 TV dni" 15.30 Narodna glasba— 16.00 Pob*1, la — 16.05 TV koledar — 16.15 K Kočar : Osby — 17.00 PJ v košarki^ : Bosna — 18.30 Živeti z naravo '' 19.30 Dnevnik — 20.00 Bojni v(l (ameriški film) — 21.40 Dnevnik"' 21.55 Za konec tedna NEDELJA, 13. X. 8.05 — 12.35 in 13.50 — 22.35 TELETEKST 8.20 POROČILA 8.25 ŽIV ŽAV 9.20 OBISKOVALCI, ponovitev 13. dela nadaljevanke 9.50 F. Švantner: ŽIVLJENJE BREZ KONCA, 3. del slovaške nadaljevanke 11.05 DOMAČI ANSAMBLI: Ansambel Rž 11.35 625, oddaja za stik z gledalci 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA 12.30 POROČILA 14.05 V. Majer: OČENAŠKOV DNEVNIK, zadnji del humoristične nadaljevanke 14.50 MOZAIK KRATKEGA FILMA: Po sledeh bledega lisjaka, francoski film 15.40 VIDEO GODBA, ponovitev 16.30 POROČILA 16.35 ZADNJA LEPOTICA, ameriški film Film predstavlja kratek izsek iz življenja F. Scotta Fitzgeralda. Mladi pisatelj, opit od uspeha svojega romana Veliki Gatsbv, je brez jasnih načrtov. V veliki novi hiši živi s soprogo, ki se je zaprla vase. Po daljšem času začne pisati novo prozo, to je Zadnjo lepotico. Zgodba, ki jo Fitzgerald piše, je tako sproti filmana. To je pripoved o mladem poročniku, njegovi zvesti ljubezni do dekleta, ki si pogosto najde drugega. Režiserju je uspelo združiti ljubezensko zgodbo s problemom ustvarjalčevih težav pri vzpostavljanju stikov, predvsem z ženo. 18.10 TV KAVARNA 19.05 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.50 VREME 20.00 S. Stojanovič: ZGODBE iZTv VARNE, 4. del nadaljevanke 21.10 ŠPORTNI PREGLED 21.55 BESEDA DA BESEDO, poiv vor s Stankom Čurinom 22.30 POROČILA DRUGI PROGRAM p. 15.00 Glasbeno popoldne — 17.0® jv rokometu Crvenka : CZ — 18-2:5^ črnogorske kulturne zakladnice 19.10 Na štirih kolesih — 19.30 D«ev. nik — 20.00 London — 20.45 Včeraj; danes, jutri — 21.05 Dama brez kam lij (italijanski film) PONEDELJEK, 14. X. 8.50 TV V ŠOLI: TV koledar. Obiščimo hladilnico. Slovenski muzeji in galerije — Za učitelje. Rokopisna dediščina — Poročila 10.35 TV V ŠOLI 10.55 OKTOBER V KRALJEVU 12.15 POROČILA 17.15 — 22.50 TELETEKST 17.30 POROČILA 17.35 MOJ HRČEK JE ZBOLEL 17.50 SKRB ZA POTOMSTVO, oddaja TV Zagreb 18.05 ŠIVILJA 18.25 PODRAVSKI OBZORNIK 18.45 PODIUM, oddaja za mlade 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.05 AKTUALNO, prenos osrednje slovesnosti ob 90-letnici akademika Josipa Vidmarja iz Cankarjevega doma 21.40 R. Marshall: VEDNO NA TI, 3. del angleške nadaljevanke 22.35 DNEVNIK DRUGI PROGRAM .19.«’ 17.30 Beograjski TV spored — 19.30 Dneyn>», Športni magazin 20.00 Pota spoznanj danes, jutri — 21.10 Dinastija Zabavnoglasbena oddaja 20.50 V»r*Ji TOREK, 15. X. 9.00 TV V ŠOLI: TV koledar, Beograd, naše glavno mesto, Bratje Horvat, Zanimivo potovanje, Francoski pejsaži 10.35 TV V ŠOLI 12.30 POROČILA 16.20 — 23.15 TELETEKST 16.35 ŠOLSKA TV: Ritmična ura, Poklici v železniškem gospodarstvu 17.30 POROČILA 17.35 PEDENJŽEP 18.05 MITI IN LEGENDE — Biblijski miti: JOŽEF IN NJEGOVI BRATJE 18.25 POSAVSKI OBZORNIK 18.40 AFGANISTANCI NE ZNAJO PAZITI, TV film 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.05 A. Sofronov: OPERACIJ* SRCU, sovjetska drama 21.50 INTEGRALI 23.10 POROČILA ^ SREDA, 16. X. 8.50 TEST 9.05 TV V ŠOLI 10.35 TV V ŠOLI 12.30 POROČILA 17.15 — 22.55 TELETEKST 17.30 POROČILA 17.35 PRGIŠČE PRILJUBLJENIH PRAVLJIC: Obuti maček 17.50 J. Žmavc: NORČIJE V GLEDALIŠČU 18.25 CELJSKI OBZORNIK 18.40 ŠČEPEC ŠIRNEGA SVETA: Poper, 1. del angleškega izobraževalnega niza 19.05 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 7r)gjA 20.05 MEDNARODNA OBZU (l0- 20.55 Film tedna: TRIJE MOZJc' ski film 22.40 DNEVNIK ^ ČETRTEK, 17. X. 8.45 TEST 9.00 TV V ŠOLI 10.35 TV V ŠOLI 12.00 POROČILA 16.20 — 23.10 TELETEKST 16.35 ŠOLSKA TV 17.30 POROČILA 17.40 ZAKAJ, ZAKAJ 17.55 OBRAZ V ZRCALU — Mihael Stroj OBVESTILO KOMUNALA Novo mesto poziva porabnike pitne vode na območju občine Novo mesto, naj zaradi suše varčujejo s pitno vodo. Na sistemih Gabrje, Vrhpolje, Karteljevo, Orehovica, Šentjernej, Žaloviče je zaradi suše že motena redna oskrba s pitno vodo. Isočasno obveščamo občane, da sprejemamo naročila za dobavo vode s cisterno pri Komunali na Cikavi —tel. 23-594 in pri Zavodu za požarno varnost, Cesta herojev — tel. 22-131, neprekinjeno 24 ur dnevno, tudi ob sobotah in nedeljah. ZAVOD ZA SOCIALNO MEDICINO IN HIGIENO pa poziva občane, naj neočiščene in sanitarno zanemarjene vodnjake pred uporabo očistijo in razkužijo. 661/41-85 18.05 STARE URE 0^' 18.25 SEVERNOPRIMORSKA ZORNIK ~ 18.40 SKADARSKO JEZERU 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.05 TEDNIK , d‘' 21.15 DRUŽINA VIALHE. nadaljevanke 22.20 DNEVNIK 22.35 RETROSPEKTIVA DO^-fČ TV DRAME — V. Zupan PLOČEVINA • VES^ DRUGI PROGRAM dij3 17.25 Dnevnik — 17.45 Lutko^ / — 18.15 O tehnoloških in°v?nJnnev' 18.45 Jazz v Beogradu — ' jČvje1 nik — 20.00 Mračni grad izpraznjeno malho. Finančne razmere se v slovenskem cestnem gospodarstvu že nekaj let slabšajo. Delež sredstev za enostavno reprodukcijo cest in cestnih objektov v družbenem proizvodu republike je bil 1979. leta 1,37 odst., lani pa le še 0,58 odstotka. Delež sredstev za razširjeno reprodukcijo v cestnem gospodarstvu v družbenem proizvodu republike pa je bil 1979. leta 1,08 in lani 1,03 odstotka. Vsa ta leta seveda upada tudi realna vrednost razpoložljivih sredstev. Sredstva za ceste se zadnja leta povečujejo natanko za polovico manj kot pa stroški del na cestah. Upada tudi delež posameznih virov, zlasti bencinski dinar. Cestno gospodarstvo je vse bolj obremenjeno tudi s tečajnimi razlikami. Tako v Sloveniji imamo, kar pač imamo. To pa je vse prej kot spodbudno. Imamo vsega 151 kilometrov modernih avtocest, ki jih je seveda treba vzdrževati, pa prek deset tisoč kilometrov regionalnih in lokalnih cest, za katere občinske cestne skupnosti, ki imajo praktično od svojega obstoja od leta 1983 naprej na skrbi to »drugorazredno« cestno mrežo, nimajo dovolj denarja za normalno vzdrževanje, ampak le za krpanje lukenj po minimalnih normativih. Sploh so občinski cestni sisi v zelo neugodnem položaju. Tisto majhno vsoto, s katero razpolagajo, večinoma le pre-nakazujejo cestnemu podjetju, ki s tem vzdržuje ceste, kot ve in zna. Samouprava je tako povsem razvrednotena in niso redki, ki menijo, da taka, kot je sedaj, in z možnostmi, ki jih ima, ni potrebna. Ni zastonj, učinkov pa ni. Kam to pelje, je seveda jasno, videti je žg pri naših cestah. Posebej je stanje katastrofalno na regionalni cestni mreži, v izgradnjo katere smo zadnja le- ta sicer razmeroma precej vlagali, investicijskega vzdrževanja pa sedaj praktično ne pozna. Od občine do občine je sicer nekaj razlik, nasploh pa drži, da imajo »regionalke« v solidnem stanju le večja mesta, ki so finančno toliko močna, da lahko pošteno skrbe zanje, v vseh drugih občinah pa nezadržno propadajo. Za »regionalke« je pravzaprav najtežje zbrati / sredstva. Lokalne ceste so še nekako, čeprav tudi vse manj, na hrbtih krajanov,'ki so zanje pripravljeni seči v žep, regionalne Ceste, ki zahtevajo tudi več denarja, pa so seveda bolj odmaknjene od domačega praga. Ni torej čudno, če je bilo v javni'razpravi o planskih dokumentih slovenskega cestnega gospodarstva za prihodnje srednjeročno obdobje največ slišati prav o »regionalkah« in če je nekako prevladalo mnenje, da bi moralo biti regionalno cestno omrežje sestavni del plana republiške ce§tji]e,skupnosti, ne pa občinskih sisov za ceste: Kdfiko bo to pripomoglo k izboljšanju stanj'a na regionalni cestni mreži, je seveda še vprašanje. Znano je namreč, da že za močno okleščene republiške cestne plane manjka 11 milijard dinarjev. Sploh je slovensko cestno gospodarstvo prek vseh razumnih meja obremenjeno (in bo tudi v prihodnje) s posojili, ki jih ni porabilo šamo, in s tečajnimi razlikami od njih. Zaradi tega tudi izredno počasi izgrajujemo »hitro« cestno rhrežo, zaradi češar nas lahko prav hitro povsem obidejo mednarodni, prometni, tokovi. Sosedje okrog nas kot Za stavo hitro itjrade avtoceste, ki napovedujejo našo izolacijo. Izjemen naravni položaj sam po sebi, žal, ni še nič. Celo magistralne ceste Ljubljana — Zagreb nikakor ne moremo posodobiti, čeprav 'je izredno obremenjena in imata cesta po vseh kriterijih in primerjalnih analizah v slovenskem prostoru absolutno prednost. V naslednjem srednjeročnem obdobju naj bi sicer modernizirali nekaj njenih najbolj kritičnih odsekov, ampak to še vedni ni prava rešitev za to nekdanjo avtocesto. V takem položaju vsesplošnega pomanjkanja denarja sicer tudi ni realno pričakovati pomembnejših investicijskih posegov republiške skupnosti na odseke ali v cestne objekte, ki niso zares »prvorazredni«, pa naj bodo še tako pomembni. Denarja pač ni dovolj. Zares zanesljiv vir je namreč le prispevek združenega dela, v kakšnem položaju je to, pa tudi vemo. Od kje torej vzeti denar, da ne bomo prepustili usodi in propadanju že narejenega in da bomo vendar naredili še kak kilometer cest, da narodnemu gospodarstvu, torej vsem nam, ne bomo naredili nepopravljive škode? Kdo bi vedel? Morda bo država, ki zna — tudi s pomočjo in na račun naftnih derivatov, iz katerih sicer dobijo ceste le sramotno majhen delež — poskrbeti zase, našla še kakšno luknjo tudi za ceste. Razvrednotena samouprava z zveznimi rokami je namreč skoraj povsem nemočna. In vprašanje je, kako bi se obneslo še eno tovrstno ljudsko posojilo, o katerem nekateri vse resneje razmišljajo. Z. LINDIČ — DRAGAŠ V neobvezen premislek TROJANSKA VOJNA Dragocena je vsaka misel. Če gledamo s tega stališča (drugače v svobodnem svetu enostavno ne gre), je pač treba spoštovati tudi bleščečo logiko mehiškega filologa Roberta Salinasa Pricea, ki je ob domnevi, da je Homer zanesljivo opisoval pokrajino in njene značilnosti, prestavil Trojo iz Male Azije h Gabeli v ustju Neretve. Avtor uspešnice »Homerjevo slepo občinstvo« seveda že sam dopušča tudi možnost, da je bil Homer, če je sploh živel, kot slepec in pesnik morebiti slab opazovalec. Če je tako, če opisuje starogrški epik izmišljeno pokrajino, potem vse skupaj nič ne velja. Potem Gabela ni T roja. T ako Robert Salinas Priče. Evforija okoli jugoslovanske Troje je nedvomno dosegla vrhunec v nedavni oddaji sarajevske televizije Svobodna sreda. Voditelj oddaje Mu-fid Memija, ki ga nesrečni gledalci poznajo kot dnevnim, če ne celo trenutnim ciljem zapisanega novinarja, je na vse mogoče in nemogoče načine smešil arheologa dr. Djura Baslerja, ki je vse svoje življenje kopal po Bosni in Hercegovini in ki je seveda trdil, da Troje pri nas ni. Memija, ki se je obnašal tako, kot da je s Priceom v najožjem sorodstvu, je s pretečim prstom pokazal na te vedno čudne in sumljive intelektualce, ki nočejo spremeniti mnenja o nečem, kar bi bilo tako pomembno za razvoj turizma nerazvite republike. In znanstveni revčki v svoji gospodarski nevednosti še vedno menijo, da je Troja tam, kjer jo je našel Schliemann. Iz povedanega je popolnoma jasno, da so si nekateri problem Troje Roberta Salinasa Pricea zastavili na svoj način. Mehiškega jezikoslovca smo pri nas dočakali kot tujega državnika najvišjega ranga. Za njega je skrbel tudi uradni bosanskohercegovski protokol, ko seje mudil včap- BBUCHEN stE - VlsiTEz. J VisiTATe - ?o^-jtrne m PJUGOSf Ijinskem hotelu Mogorjelo, so nadležneže odganjali miličniki. Za udobje Mehičana, ki je bil po pravici povedano zelo presenečen nad neznansko pozornostjo in publiciteto, so torej skrbeli turistična zveza, protokol in miličniki, ne pa, kot je v navadi, če gre za znanstvenika, ustrezna znanstvena ustanova. Vse to daje Gabeli in domnevni tamkajšnji Troji popolnoma druge razsežnosti. Troja ni več znanstveno, ampak gospodarsko in politično vprašanje. Neka republika se je preprosto odločila, da je T roja na njenih tleh in da bo to postalo zelo donosno. Robert Salinas Priče je samo dobrodošlo žrtveno jagnje, ki ga je treba držati daleč od arheologov in zgodovinarjev. Sicer pa je hrup okoli Pricea najboljši dokaz, kako naša družba ceni svoje znanstvenike. Denar, nekaj starih milijard, za izkopavanje v Gabeli se je našel šele, ko je Gabela postala Troja. Ko so hoteli tam z veliko manjšimi cilji kopati domači doktorji znanosti, so bile vse mošnje trdno zavezane. Mogoče pa mora biti tako. V časih in okoliščinah, ki smo jim priča, so morda laž, polresnice in šarlatanstvo jugoslovanske komparativne prednosti. Dobro je tisto, iz česa je mogoče kovati denar. Pa naj bo to T roja ali pa samo nekaj deset kilometrov oddaljeno Medjugorje, kjer se neznanskim množicam tujih in domačih vernikov za lepe turistične denarce prikazuje Marija. In to kljub temu, da sta (podobno kot znanstveniki v primeru Troje) zoper hercegovsko devico nastopila mostarski škof in celo sam papež, za katerega ves svet ve, da je bliže desnici kot levici. Naše komparativne prednosti so torej jugoslovanske Troje in Lurdi, resnične vre-vrednote, kot je z zakonom vsega človeštva zaščiteni kanjon Tare, pa smo bili pripravljeni potopiti čez noč. Morda ga celo bomo, saj je kar nekam preveč resničen. MARJAN BAUER Z naravo do zdravja BOROVNICA Borovnica je vsem dobro poznana zdravilna rastlina. To je majhe^i, do 30 cm visok grmiček s številnimi stebli in vejicami. Te nosijo kratko pecljate jajčaste liste, ki so drobno nazobčani. Borovnica ima drobne in neznatne rdeče-bele cvetove, iz katerih se razvije drobna temnomodra jagoda. V Severni Ameriki raste velika borovnica, ki ima večje plodove. Vrtnarjem se je posrečilo vzgojiti več sort in med njimi je nekaj takih, ki zrastejo do 4 m visoko. Za nas je pomembna naša vrsta borovnic (Vaccinum My-rtillus L.). Pri njej so zdravilni listi in plodovi. Plodove nabiramo poleti, ko so te temno modre jagode polne sladkega soka, liste pa nabiramo pozno spomladi, ko še ni plodov, tedaj vsebujejo največ zdravilnih snovi. Plodove lahko posušimo in takšni vsebujejo veliko čreslovine in temno modrc barvilo. Čreslovina deluje blagodejno na vneto sluznico prebavil, in sicer tako, da se zmanjša izločanje sluzi. Prisotno barvilo močno obarva kožo in sluznico, kar pomeni, da se močno veže na površino. Deluje baktericidno, torej onemogoča normalno rast bakterij in s tem zmanjša vnetje. Zato so suhe borovnice odlično zdravilo pri driskah najrazličnejše vrste. Iz suhih borovnic si lahko pripravimo čaj, ki ga pijemo večkrat na dan. Z njim si lahko izpiramo vneto ustno votlino in z njim tudi grgramo, če nas boli grlo. V ta namen skuhamo žlico suhih borovnic v litru vode. Pri dolgotrajnih driskah pa si pripravimo mešanico iz skuhanih posušenih borovnic in skute ter to kašo uživamo dalj časa. Zlasti je primerna za majhne otroke, ki jih večkrat rado črviči. Ta kaša je eno najodličnejših in najhitreje učinkujočih zdravil pri driskah, zlasti pri akutnem črevesnem katarju. Ponekod dajejo zdrobljene suhe borovnice po žličkah malim otrokom, če jih mučijo prebavne motnje. Kmalu zatem postane blato dojenčkov temno in tudi driska pojenja. Drug, vzporeden učinek je v tem, da se s čreslovino ustroji tudi boleč, moker ekcem na otročičkovi ritki. Zdravilni so tudi borovničevi listi, ki vsebujejo arbut-ozid in flavonski heterozide ter glikozid mitilin. Vse te snovi delujejo diuretično in s tem se pospešuje izločanje raznih presnovkov ter tudi sladkor, če ga je preveč. V ta namen vzamemo eno žlico posušenih listov, jih poparimo s pol litra vrele vode in pustimo, da se čaj ohladi, pijemo ga po požirkih čez dan. Ce nas muči sladkorna bolezen, si lahko pripravimo mešanico iz posušenih borovničevih listov, koruznih laskov, regratovih korenin, kijavca, rmana in posušenih fižolovih luščin. Eno žlico te mešanice poparimo s pol litra vrele vode, pustimo, da se ohladi, in pijemo čez dan po požirkih. S tem čajem bomo odpravili neugoden občutek žeje in zmanjšali si bomo količino skadkorja v krvi. Seveda je pri sladkorno bolnih potrebna primerna dieta, uravnavanje telesne teže in razumevanje okolice. BORIS JAGODIC c3 *rt 'h n 'O O 2 3 m O ® pH «. c3r-$ © c3 > © a sander Veliki, Homer, Shakespeare, Spartak, Mojzes in kraljica iz Sabe. Uta Heinrich, slačipunca iz nemškega mesta Luneberga, se je na 43. rojstni dan za vedno poslovila od svojega poklica in začela pasti ovce. Na tiskovni konferenci je to odločitev tudi pojasnila. Korajžna Uta je rekla, da se je med ovce zatekla zato, ker so veliko bolj dostojne kot njeni nekdanji občudovalci. Prvi pantomimik, ki ga pomni zgodovina, je bil rimski pesnik, dramatik ih šaljivec Livius Andronicus (284— 204 pred. n. š.). Ko je bil Andronicus na stara leta ob glas, ni nehal zabavati občinstvo. Enega od sužnjev je naučil brati besedilo, sam pa je dodal potrebne kretnje in mimiko. Ljudje so se smejali prav tako ali pa še bolj kot prej. 98-letni Iranec, ki se je v svojem dolgem življenju ženil kar 138-krat, zadnjič pri 93 letih, je svojo domnevno potenco obrazložil s posebno prehrano. Možak poje vsak dan pol kilograma čebule in nekaj strokov česna. Kolumba je na njegovem prvem potovanju v Ameriko spremljalo 200 mornarjev. Samo 50 od njih jih je prej že bilo na kakšni ladji, vse druge može posadke so dobili y ječah in kaznilnicah. Izpustili so jih pod pogojem, da Kolumbu delajo družbo na poti v neznano. Ena od najbolj nenavadnih krščanskih verskih ločin so bili tako imenovani abeceda-rji. Verovali so, da človek, ki želi zanesljivo priti v nebes? in ne v pekel, ne sme znati braji in pisati. Celo več, uspeh je bolj zanesljiv, če ne pozna niti ene črke. V Angliji tudi danes velja zakon iz 16. stoletja, s katerim je Elizabeta I. določila, da v njeni državi ne sme nihče imeti labodov brez posebne licence, ki jo da lahko samo ona. Ko je limuzina tedanjega ameriškega predsednika Richarda Nixona sredi Washing-tona trčila z biciklistom, je bilo na 500.000 dolarjev vrednem Fordovem vozilu, katerega oklep je tehtal dve toni, za okoli 1000 dolarjev škode, kolesu, ki se je zaletelo vanj (ali obratno) pa je bilo treba samo malo zravnati krmilo. Znana italijanska novinarka Oriana Fallaci je napravila seznam zgodovinskih osebnosti, ki bi jih najraje inter-vjuvala. Na vrhu seznama sta Adam in Eva, sledijo pa Jezus Kristus in Juda Iškariot, Alek- Industrija pletenin I N P L E T p. o. Dolnje Brezovo 34, 68290 Sevnica Slovenija Komisija za delovna razmerja ponovno objavlja naslednja prosta dela oz. naloge 1. pomočnik izmenovodje v pletilnici — 1 delavec oz. delavka Pogoji: tekstilni tehnik pletilske smeri ali finomehanik, dve leti delovnih izkušenj, troizmensko delo s trimesečnim poskusnim delom 2. pletenje snutkovnih pletenin — 1 delavka Pogoji: poklicna pletilska šola, druga poklicna šola, dokončana Oš, troizmensko delo z enomesečnim poskusnim delom Delovna razmerja bomo sklenili za nedoločen čas. Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo splošno-kadrovski službi v 10-ih dneh po objavi. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v30-ih dneh po izteku objave. 653/41-85 Glasba JEAN"—MICHEL JARRE Jean-Michel Jarre je prišel v letošnjo izdajo Guinessove knjige rekordov, ker je imel najbolj obiskan koncert (1 milijon poslušalcev se je zbralo na Plače de la Concorde v Parizu), in ker je na dražbi prodal album Musič for su-permarkerts v unikatu. J. M. Jarre je tudi eden prvih zahodnih glasbenikov, ki je nastopal na Kitajskem. K temu nastopu je veliko prispevala njegova instrumentalna elektronska glasba, ki je očiščena ideologije in politike. J. M. Jarre je posnel svoj prvi album leta 1976. Album se imenuje Oxygene in je posnet samo z pomočjo syn-thesizerjev in kompjuterjev v njegovem privatnem studiu. J. M. Jarre je Francoz in ni obremenjen z rock’ n’ roli tradicijo angleško govorečih dežel, kar je vplivalo na njegov pristop k kreiranju glasbe. Značilnosti njegovega pristopa so eksperimen-talnost, melodičnost, kreiranje atmosfere. Uporaba elektronike je pri njem nujna, saj mu omogoča nastanek glasov in zvokov, ki jih lahko dobi le iz elektronskih instrumentov. Na prvih dveh albumih (Oxygene in £quinoxe izdan leta 1978) je izhajal iz tradicije evropske klasične glasbe in je svoje glasbene teme obdelal namesto z klasičnim simfonijskim orkestrom z elektroniko, katere meje se z vsakim dnevom širijo. Oxyge-ne je svojevrstna vesoljska simfonija, kar bi se lahko reklo tudi za £quinoxe, s to opombo, da je izginila umirjenost s prve plošče, katero je razbila večja ritmičnost. Med nastopom na Kitajskem je posnel dvojni album v živo-Concerts in China, na katerem je poleg glasbenih tem s prvih dveh albumov tudi glasba, ki je komponirana za to priložnost in izvedena s pomočjo sekcije ljudskih instrumentov pekinškega sim-fonijskega orkestra. Njegova tretja studijska plošča Magnetic Fields (Les Chants Magnetiques, izdana leta 1981, je še vedno pod vplivom forme prejšnjih dveh albumov z večjim poudarkom na ritmu in elementih popa. Razmerje med simfonijsko grandioznostjo, eksperimentalnimi zvoki in pop formo dajejo slutiti nadaljnji razvoj ustvarjanja J. M. Jarra. Na plošči Magnetic Field se tddi prvič pojavi v pop formi, to je The Last Rhumba. Zadnja plošča J. M. Jarraje bila izdana leta 1984 in se zelo razlikuje od njegovega dosedanjega ustvarjanja. Če so njegove dosedanje plošče bile elektronske simfonije, je plošča Zoolook plošča v običajnem pomenu besede, to je vsota nekaj pesmi. Na Zoolook imajo pesmi vsaka svoj naslov, kar je razlika od prejšnjih plošč, kjer je bila cela plošča ena pesem, razdeljena na dele. Na Zoolook so pesmi Ethnicolor, Diva, Zoolook, VVooloomooloo, Zoolookologije, Blah-Blah Cafe in Ethnicolor II. Prvič se na njegovih ploščah poj?" vljajo gostje, in sicer Lauri? Anderson, Adran Belevv, Vog1 Hotron, Marcus Miller in lra Siegal. Zoolook je nedvomno najzanimivejša plošča J. M. Jar' ra, je zelo uspešna kombina' cija etnične glasbe, ekspe' rimentalne glasbe in P0" forme. Diskoidnost in ekspe' riment in sta redkokdaj taK® uspešno spojena. Zoolook Ja pop plošča, ki pa je še vedno daleč od tega da bi navdus®' vala navadna pop ušesa. 7 ZDENKO MAT04 /0(2 priloga dolenjs Novomeška trgovina PO SLEDEH MAJHNE HIGIENSKE ZAVESTI Kakšne so strokovne ugotovitve o urejenosti in stanju trgovin s prehrambenim blagom v novomeški občini; kaže poročilo sanitarne inšpekcije, ki je letos med aprilom in junijem v sodelovanju s tržnim veterinarskim in kmetijskim inšpektorjem pregledala 66 trgovin. Brez pomanjkljivosti je bilo le 24 'r9ov1n, in to predvsem na podeželju, v odročnih krajih. Kontrole so se nanašale na pravilno oblikovanje cen, označevanje cen in zaračunavanje, pravilno tehtanje blaga in kvaliteto proizvodov, deklaracije in oporečnost meril, način strežbe, usposobljenost zaposlenih, odnos do kupcev, urejenost lokala, in delovni čas. Kar zadeva minimalno opremljenost, ureditev Prostorov, naprav in pribora, je bilo ob letošnjih Pregledih stanje mnogo boljše kot pred leti. Kljub te-[du pa so še na podeželju in v mestu trgovinski lokali, ki zaradi zastarelosti prostorov ne bi smeli več poslovati. Umazane stene, poškodovana tla, nefunkcional-na oprema, neveljavna merila in povrhu še malomaren odnos delovne organizacije do takih trgovin — tudi to ®e obstaja. Najslabši trgovski lokal v vsej občini je vsekakor Mercatorjeva trgovina v Prečni, ki nima niti vodovoda, čeprav ga Prečna ima. Zaradi odprave sanitarno-higienskih pomanjkljivosti, kot so obnova opreme, beljenje, popravila stranišč itd., je bilo izdanih ureditvenih odločb in v 5 primerih so bili ob Ponovnem pregledu inšpektorji zadovoljni. Med take, oolj znane lokale sodita tudi Emonina Delikatesa na Ulavnem trgu in zadružna delikatesa na Cesti komandanta Staneta. Oba lokala sta bila letos temeljito in ePo obnovljena, vse pomanjkljivosti odstranjene. Po mnenju inšpekcije pa bi bile lahko trgovine bolje vzdrževane, če bi imelo zaposleno osebje s šefom vred več smisla za red in čistočo. Te lastnosti je pri trgovi-na.h čedalje manj, zato to ocenjujejo, da imajo trgovci “hizko higijensko zavest.« Res resničen izraz za nek-aanjo umazanost. . Nepravilnosti so velikokrat že v okolici trgovine. Vse Je zasmeteno, na ustreznem mestu ni košev za odpadke ali pa so prepolni. Neestetski videz dajejo tudi kontejnerji, postavljeni prav pred potrošnikov nos. Ti-P'čen tak primer je kontejner pri Mercatorjevi prodajalni prj vodnjaku na Glavnem trgu, kjerstoji kontejner -raven dostave živil in celo dostave kruha v sosednjo Pekarijo. Prodajalni prostori so često preveč založeni z a9om, zato jih je teže čistiti (primer prodajalne KZ v j °s,ial°vi ulici). Isto velja za skladišča živil. V dobro pa šteti trgovcem ugotovitev inšpekcije, da so živila us-sd|ZI-° ločena in hranjena tako, da ostali predmeti PJošne rabe nanje ne morejo škodljivo vplivati. Zaradi Di°®torskih stisk v veliko trgovinah ne morejo popred-D Jv urediti pomožnih prostorov za zaposlene, v J,VSem 9arc|erob. Garderobne omarice postavljajo kladišče ali predprostore sanitarij, kjer ne manjka p'ometov za odpis in druge navlake. jai redpisi tudi zahtevajo, da morajo trgovci, ki prihaja v stik z živili, nositi posebno delovno obleko in ved ^elovne organizacije jo sicer zagotavljajo, še T a° Pa je največji problem nošenje pokrival na glavi. rad sa trgovci močno upirajo, predvsem ženske. Za-1 kršitev osnovnih pravil higiene je bilo izrečenih 48 raŽitnih kazni. V enem primeru pa so našli tako po-Pr ? higiensko stanje poslovnih prostorov, da so Sori 9ali Pravno in odgovorno osebo za kaznovanje 'kti za prekrške. Kakovost ne ustreza ceni ob2aradi suma, Ja gre za higiensko oporečna živila, so vZQrnaPekcijskem pregledu odvzeli 3 vzorce živil. En Prim60 *e k*' bakteriološko oporečen, drugi ne-„j ,.eren zaradi sestave, izvidi za tretjega še niso izda-v6j sPlošnem so pri sedanjih inšpektorji ugotavljali živ,skrbi in pozornosti glede higienske oporečnosti Paši Sa^ so *ivila s prekoračenim rokom uporabnosti ^ i le v treh primerih. Dva primera so prijavili javne-nat 'stvu' v petih primerih, ko so ugotovili le nez-ti nn° k°ličino živil s prekoračenim rokom uporabnos-oji a s° napisali poročilo samoupravni delavski kontr-' ^e pravi, naj bi ukrepali doma. Pri teh kontrolah so izločali tudi nagnito sadje in zelenjavo, mehansko poškodovane pločevinke, po obliki deformirano pecivo in kruh, plesnive in žarke mesne izdelke, posušene sire. Tudi tega je bilo precej, zato inšpektorji menijo, da kakovost živil nazaduje, predvsem pa ni v sorazmerju s ceno. Po domače bi se temu reklo, da slabo blago predrago plačujemo. Že pri prevzemu blaga pa so trgovci malomarni in premalo pozorni, tako včasih že v trgovino pride blago, ki se ne bi smelo znajti na prodajnih policah. Zelo površni pa so domala v vseh lokalih pri deklariranju-opremljanju konditorskih in mesnih izdelkov z rokom uporabnosti, datumom proizvodnje in oznako firme, ki izdelek proizvaja. Za kupce pa so prav ti podatki zelo pomembni, a jih mnogokrat sploh ni ali so nečitljivi. V MESNICAH JE VEČ ČISTOČE Posebej so letos inšpektorji pregledovali prodajalne mesa. Medtem ko je v večini primerov minimalna opremljenost zadovoljiva, smatrajo za precejšnjo napako, odkrito v Dolenjkini prodajalni »Pri mostu«. Tu nimajo hladilnega pulta za sveže meso, mesnica na tržnici pa je povsem neprimerna zaradi dotrajanosti objekta. Ta lokal in starinska mesnica na Glavnem trgu bosta dobili ureditveno odločbo, sicer pa je higiensko stanje v mesnicah in prodajalnah z mesom znatno boljše, kot je bilo poprej. Če bi trgovinam lepili zvezdice in jih razvrščali, kot delajo gostinci, bi vvsem Novem mestu najvišjo oceno med samopostrežnicami dobil Dolenjkin Market na Drski. Tu inšpekcije sploh niso našle pomanjkljivosti. Brez ugotovljenih napak pa je še nekaj lokalov pod firmo Emona-Dolenjka: prodajalna Kruha, trgovine v Orehovici, na Vrhpolju, samopostrežnica v Šmihelu, mesnica v Šmihelu in Dolenjkino skladišče. Market na Cesti herojev je dobil ureditveno odločbo, prav tako Market na Ragovski in samopostrežnica v Mačkovcu. V slednjih dveh so pomanjkljivosti že odpravili. V Marketu v Kristanovi ulici so odvzeli vzorec moke, po ponovnem pregledu pa izdali ureditveno odločbo. Samopostrežba-bife v Šentjerneju pa je imela tako nehigienske razmere in slabo stanje poslovnih prostorov, da so zaradi tega podali predlog sodniku za prekrške. V samopostrežbi Pri mostu so odvzeli vzorec mesnega narezka, rezultatov analize še ni, opravljajo pa kontrolne inšpekcijske preglede. Market Straža je bil sicer brez ureditvenih pomanjkljivosti, zaradi nehigienskih razmer pa so izdali 5 mandanih kazni in izdali poročilo delavski kontroli. Tudi za prodajalno na Gomili so izdali le poročilo delavski kontroli, medtem ko je trgovina v Škocjanu potrebna obnove in je dobila ureditveno odločbo. V Dolenjkini trgovini v Smolenji vasi so izrekli 5 mandatnih kazni, isto število mandatnih kazni je padlo v trgovini na Kardeljevem. Novi Market na Ljubljanski cesti je dobil ureditveno odločbo, isto velja za mesnico v tej trgovini, o pomanjkljivostih pa so poročali delavski kontroli. Brez napak tudi ni Špecerija na Glavnem trgu in prodajalna Ekonom v Novem mestu, ki sta dobili ureditveni odločbi, medtem ko so v Dolenjkini mesnici v Straži izrekli 5 mandatnih kazni. NAJVEČ NAPAK V POTROŠNIŠKEM CENTRU LOČNA Da velika Mercatorjeva samopostrežnica na Cesti herojev — z imenom Ločna ni v redu, vedo potrošniki že dolgo, njihov sum so potrdili tudi inšpekcijski pregledi. Odvzeli so vzorce živil, pri rednem pregledu je bilo izrečenih 24 mandatnih kazni, pri kontrolnem pregledu še 45 mandatnih kazni. Podana bo tudi ovadba javnemu tožilcu, ker so imeli v prometu higiensko oporečna živila. Brez vsakih pomanjkljivosti so inšpektorji našli Mercatorjeve trgovine v Mirni peči, Gabrju, Stopičah, na Dvoru in v Podturnu ter Beli cerkvi. Tudi čez prodajalno Pri vodnjaku ni bilo pripomb, razen neustrezne nameščenosti kontejnerja. Tudi šentjernejska prodajalna ob pregledu ni imela hib, v mesnici so izrekli le eno mandatno kazen zaradi pomanjkljive delovne obleke. Mercatorjev potrošniški center na Zagrebški cesti bi tudi zaslužil nekaj zvezdic, saj so kot pomanjkljivost našli edino garderobni prostor za zaposleno osebje. Nekdaj slavna trgovina »Pogača« na Glavnem trgu je doživela ureditveno odločbo, ob kontrolnem pregledu pa so bili inšpektorji zadovoljni. Ureditveno odločbo sta dobili tudi prodajalni Dol. Toplice in v Šmihelu. Prodajalna Prečna, ki je zagotovo najslabše urejen in najbolj zastarel trgovski lokal v občini, je dobila ureditveno odločbo z rokom za izvršitev do leta 1987, kei gre za obsežnejša dela, kontrolni pregledi pasovzvezi s higiensko kakovostjo živil. V Šmarjeti so v Dolenjkini trgovini izrekli 3 mandatne kazni zaradi kršitve osnovnih higienskih načel pri ravnanju z živili, v osrednjem skladišču Mercator pa so imeli v prometu higiensko oporečna živila. Sledi ureditvena odločba in ovadba tožilstvu. NA PODEŽELJU SKORO BREZHIBNO V lokalih, ki so v lasti Kmetijske zadruge Krka Novo mesto, je v odročnih krajih boljše stanje kot v centrih Brez vsakršnih pomanjkljivosti so bile ob inšpekcijskem pregledu trgovine na Ruperč vrhu, Uršnih selih, v suhokranjskem Ajdovcu in trgovina Dom v Bršlji-nu, mesnica na Cesti komandanta Staneta in Delikatesa na Cesti komandanta Staneta. Slabo pa so inšpektorji naleteli v bifeju-delikatesi v Koštialovi ulici, kjer so podali ovadbo tožilstvu zaradi prometa s higiensko oporečnimi živili. Izdali so ureditveno odločbo, ki je bila sicer v celoti realizirana, toda ob drugem inšpekcijskem pregledu so v tem lokalu izrekli 6 mandatnih kazni. V prodajalni Dol. Toplice so odvzeli vzorce suhih smokev, zaradi nehigienskega stanja so podali predlog za kaznovanje sodniku za prekrške, ob kontrolnem pregledu pa je bilo vse v redu. Odgovorni iz prodajalne Brusnice pa se bodo morali zagovarjati, kajti zaradi prometa s higiensko oporečnimi živili je inšpekcija podala ovadbo javnemu tožilstvu. Na podeželju ima več trgovin tudi Kmetijska zadruga Žužemberk, kjer so povsem brez pomanjkljivosti našli poslovalnice v Hinjah, Žvirčah, na Prevolah in mesnico na Dvoru, medtem ko je bila za mesnico v Žužemberku izdana ureditvena odločba. Ob dejstvu, da je brez napak vrsta izrazito podeželskih trgovin, kjer so pogoji za higijensko neoporečne razmere zagotovo težji kot v centrih, bo težko izpodbijati trditev, da je veliko odvisno od trgovcev samih. Veliko število ureditvenih odločb pa za delovne organizacije pomeni ali — ali. Ponekod bo šlo z majhnimi stroški, drugje z večjimi, toda če napak ne bodo odstranili, se utegne kje pojaviti ključavnica na vratih. Inšpekcije bodo kontrolne preglede nadaljevale. RIA BACER ^°djetnost 2 NEDRČKI V Elektroniko Na letošnjem ljubljanskem sejmu sodobne elektrode sodeluje tudi sevniška Lisca, seveda nez nedrčki, . Palkami ali bluzicami foxy, temveč z novim I i kom njene enote INES — elektronskim regu-b °riem vrtljajev elektromotorjev. Lisca se zaveda, da °čnost ni le v osnovnem proizvodnem programu. Pretežno delovno intenzivna naravnanost gospodarstva v občim ni dobra, odtod tudi korak v elektroniko. Na zunaj novi elektronski regulator ni nič posebnega. Manjša škatla z nekaj gumbi. Delegatom delavskih svetov tozdov »Lisca« in upokojencem so njeno delovanje pokazali ob tridesetletnici tovarne. Preko te naprave priključeni elektromotor je poljubno spreminjal hitrost vrtenja od komaj opaznega premikanja osi, vrtenja naprej in nazaj do prav piskajočih hitrosti. Klasični asinhronski trifazni elektromotor, kateremu je avtor Nikola Tesla obetal široko uporabo, od tistih časov ni doživel bistvenih sprememb. Kdor takšen motor kupuje, ponavadi izbira med obrati in močjo. Kar se obratov tiče, v domačem gospodarstvu lahko storimo nekaj z jermenicami, pri tem pa spet ostanemo pri številu vrtljajev postavljenega razmerja. V industriji si dostikrat pomagajo z bolj ali manj nerodnimi reduktorji. Huda napaka teh naprav je, da so pravi požiralci energije. Tudi pri njih je območje spreminjanja vrtljajev hudo omejeno. In elektronski regulator? Spreminjanje vrtljajev rešuje z možnostjo zveznega spreminjanja frekvence. Tu so možnosti skoraj neizčrpne. Napredek tehnologije omogoča razne trpežne elemente maksimalnih napetosti in tokov s povsem natančnimi regulacijami, 'tudi če gre za večstokilovatna bremena. Regulator, razvit v Lisci, omogoča regulacijo od nič do 200-odstotnih sinhronih vrtljajev motorja, dvosmerno regulacijo. Brez dodatkov je mogoče nastaviti hitrosti pospeševanja in zavirnja, mogoča je avtomatična korekcija »slipa«, takoimenovana IR« kompenzacija in še druge prednosti. Regulator lahko v polni meri izkoristi računalniško ali daljinsko krmiljenje. Deli se lahko vgradijo neposredno v stroj. Tu je še prednost, zaradi katere elektrogospodarstvo ne bi smelo biti ravnodušno. Pri obratovanju elektromotorjev prihaja v omrežju do tako imenovane jalove energije. Energetiki radi tožijo, da morajo imeti zaradi teh jalovih tokov v pogonu cele agregate. Z uporabo regulatorja pridemo do čiste ohmske obremenitve. Odpadejo torej lahkp velike varovalke in podobna navlaka. Za začetek nameravajo v Lisci izdelovati regulatorje za elektromotorje, z ne več kot 10 kW moči. Sčasoma bi prišli tudi na 20 kW in več. Prihodnje leto naj bi imeli v tej proizvodnji že 40 zaposlenih, omenjajo možnosti kooperacije z drobnim gospodarstvom. Zanimanje za izdelek je, čeprav gre za novost. Regulatorje bi potrebovala papirna in tudi ostala procesna industrija. V Sevnici so se ustavili tudi predstavniki iz »Krke«. V ljubljanskih prostorih Inesa so se pred časom oglasili predstavniki Inštituta Jožef Stefan. Ni skrivnost, da so pred časom skušali razviti nekaj podobnega. Zadeva pa se pod obremenitvijo ni obnesla. Sodelavcem Lisce so zato precej veleli vključiti zavore na testnem stojalu. Motor se je vrtel dalje Preden so se poslovili, so avtorjem tovariško čestitali. Le-ti neradi govorijo o zaslugah tega ali onega Preprosto povedo, da je to skupinsko delo magistra Boruta Culapa, inž. Dušana Kosarja, inž. Andreja Zajca in Francija Kebra. Moštvo, ki se v tej sicer pretežno ženski tovarni ubada z regulatorjem, spremlja razvoj v svetu. Minulo pomlad so obiskali tudi hannoverski sejem. Razstavljeni so bili zahodnonemški regulatorji. Kot poznavalci stroke so lahko ocenili, da so s svojim izdelkom na ravni tovrstnega razvoja v svetu. V Lisci poznajo sodobne metode trženja. Menijo, da bo pri nas do leta 1995 vsaj 80 odstotkov elektromotorjev teklo s pomočjo takšnih regulatorjev. Izdelek je sad domače pameti, zato jih ne bodo utesnjevale uvozne omejitve v tujih deželah. Kot zanimivi tržišči omenjajo sosednjo Avstrijo in Italijo, kjer, kolikor jim je znano, takšnih izdelovalcev ni. A. ŽELEZNIK priloga dolenjsk □ 11 Marjan Švajger Polde Deržaj Janez Perušič TVOJA ROKA, MOJ OTEC... Uredništvo si je za gostovanje izbralo najbolj imenitno hišo v Dragatušu, gostilno Župančičev hram. Pa ne samo zaradi imena, ki že samo po sebi napeljuje na to, da mora imeti ta stavba za Draga-tuš še poseben kulturnozgodovinski pomen, pač pa tudi zaradi lastnikov, Rajka in Katarine štefanič, ki sta prava podoba že tako ali tako legendarne belokranjske gostoljubnosti in prijaznosti Mladi gospodar Rajko, gostinec, predvsem pa vzoren kmetovalec, že enajst let samostojno nadaljuje tradicijo, ki je povezana s tradicijo rodne hiše. v> ----------------------------------------- »M oj ded Jožef Štefanič si je z delom v tujim prislužil nekaj denarja, pa je leta 1892 kupil to hišo, v kateri je bila dobro vpeljana trgovina in gostilna. Za 4200 goldinarjev jo je dobil v last od Franca Zupančiča, očeta pesnika Otona Župančiča. Župančičevi so se od tod preselili v Ljubljano. Sicer pa niso bili dolgo v Dragatušu. Prej je bila hiša last trgovca Franca Maliča iz Vinice, pesnikove- ga deda. Ta je zašel v gospodarske težave, pa jo je dal prepisati na pesnikovega očeta. Ta se je z družino preselil sem v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je bilo pesniku kaki dve leti. Vendar so se prav ta zgodnja leta, ki jih je preživel v Dragatušu, pesniku globoko vtisnila v srce. Bila so podoba Bele krajine, ki jo je tako spretno vtkal v marsikatero svojo pesnitev.« Rajko Štefanič pripoveduje o zgodovini svoje domačije s spoštovanjem in ponosom. Zaveda pa se tudi odgovornosti, ki mu jo nalaga razpolaganje z dediščino svojih prednikov. Kulturna skupnost je dala na pročelje hiše vzidati spominsko ploščo z Župančičevimi verzi iz Dume:. Tvoja roka. moj otec, zemlje mi lepoto odpirala... pa tudi Rajko je čutil, da se mora po svoje oddolžiti pesnikovemu spominu. Eno gostinsko sobo je opremil s fotografijami iz pe- Rajko štefanič Rina snikovega življenja, kot znamenitost pa sta v njej tudi ena neobjavljena Zupančičeva pesem, ki jo je prispeval zgodovinar in pisatelj Jože Dular, ter fotokopija pisma, ki ga je Rajkovemu očetu 17. maja 1944 pisal pesnik. Začenja se takole: »Mnogo mislim na svoj ljubi Dragatuš, večkrat vzamem Vašo razglednico v roke in milo se mi stori, ko ogledujem breze in hiše, kjer so mi tekla najlepša leta.« »Zadnje čase se pri nas oglasi vse več skupin, ki obiskujejo pesnikovo rojstno hišo na Vinici, potem pa se spotoma oglasijo tudi pri nas, kjer si ogledajo spominsko sobo in kaj použijejo. Da so z nami zadovoljni, pričajo vpisi v spominsko knjigo, ki je gostom na razpolago,« pripoveduje Rajko. »Sicer pa je prehodnih gostov v tem delu Bele krajine bolj malo. Glavne turistične poti proti morju so bolj oddaljene. Morda bi bilo treba storiti več, da bi turizmu odprli tudi ta lepi košček Bele krajine. Turistična dejavnost je v Beli krajini nasploh preveč razdrobljena, kaže pa tudi, da se večje turistične agencije še vedno rade izogibajo zasebnikov, čeprav bi ti znali Donuditi marsikatero poživitev v dejavnosti.« Rajkov osnovni poklic je kmetijski tehnik in h kmetovanju se zadnja leta čedalje resneje zateka. V njem išče sprostitev, ki mu ga gostinstvo ne more nuditi, hkrati pa je to tudi dokaj koristna dopolnilna dejavnost. Tako skoraj vse meso za gostilno pridela doma. Zena Katarina ali Rina, kakor jo BALADA O NAJTIŠJI DRAGI SVETA Za Dobreč, idilični kotiček pri Dragatušu, je Oton Župančič, ki je v tem kraju preživljal najlepša otroška leta, zapisal, da je najtišja draga sveta. Dobreč, studenec in draga, je bil še pred nedavnim lep in neokrnjen košček narave, ki bi ga Dragatušu zavidal marsikateri večji kraj. Posebno primeren bi bil Dobreč kot lep urejen naravni park, kjer bi lahko z malo truda in stroškov uredili sprehajalno ali trimsko stezo. Na to so mislili tudi mladi Dragatušci, ko so se pred leti lotili urejanjaie dokaj zapuščenega in zaraščenega Dobreča. »Dve leti smo čistili in urejali Dobreč, kjer so že pred vojno izvir zabetonirali in zaprli kot izvir čiste in dobre pitne vode, ki nikoli ne presahne. Očistili smo drago, zasadili lipe, skratka, začeli smo urejati prijeten park, z denarjem, ki smo ga zbrali od plesov, pa smo postavili tudi ploščo z napisom: .Dobreč — najtišja draga sveta,. Leta 1977 smo za ploščo dali 1200 dinarjev,« je pripovedoval Zvone Kocjan, ki dela kot krojač v Črnomlju. Ploščo so otroci lani s kamni razbili, Zvone pa je razvite kose shranil. Ko so pred časom urejali cesto za bližnjo vas, so tik Dobreča odprli peskokop. Težki tovornjaki so mehko pot tako zvozili, da je nastala globoka kotanja, v kateri se nabira voda, tako da so vaški otroci poleti dobili bazen, ki ga s pridom uporabljajo tudi številne žabe. A tudi novi rod mladih iz Dragatuša očitno še ni odpisal nekdaj najtišje drage sveta. Lani so že nekaj urejali. In prav bi bilo, ko bi nadaljevali, sicer bo Dobreč samo še eden od mnogih iznakaženih, zapuščenih in zavrženih nekdaj lepih kotičkov, žalostnih spomenikov današnjega sveta in njegovih ljudi. da so zarisane v idejnem projektu, in ki so bile zvrtane za Rudnik Kanižarica, da bi ugotovili, koliko je premoga, ne pa, da bi ugotavljali prepustnost tal. Krajevna skupnost je s tem, ko je dala negativno mnenje o smetišču samoupravni komunalni skupnosti in skupnim službam sisov, zahtevala idejni projekt in odgovor v 30 dneh. Po dobrih dveh mesecih še vedno niso dobili ničesar razen vabila na sestanek glede odkupa zemljišč, na katerega se prav zaradi ignorantskega odnosa prej omenjenih služb ni nihče odzval. Dragatušci so ogorčeni, ker Uredništvo v gosteh Drugič to jesen se je naše »uredništvo j gosteh« ustavilo v Dragatušu, kraju, za katerega prebivalci sicer ne vedo, odkod nu ime, zato pa je iz drugih virov moč zvedeti, da ima naziv od osebnega imena Dragota z zbadljivo končnico, prvič oa ga omenjajo leta 1402. Krajani imajo namreč dovolj in preveč težav, ki jih prinaša življenje dandanes, da bi na veliko -azpredali o preteklosti, čeprav se z zgodovino svojega kraja tudi kaj radi pohvalijo. O vseh grenkih in lepih plateh življenja v danes še čistem okolju manj azvitega področja črnomaljske občine ; so novinarjem Andreju Bartlju, Mirjam Bezek in Tonetu Jakšetu pripovedovali Dragatušci v prijetnem Zupančičevem nramu sredi vasi. ______________________________________ Dragatuš in vsa krajevna skupnost, katere središče je, spadata med manj razvite krajevne skupnosti, tako v občini kot tudi v »epubliškem merilu. Dragatušci sicer zatrjujejo, da je občina pravilno zastavila 'azvoj celotnega območja, da pa so po eni strani verjetno krivi krajani sami, da ne morejo dohiteti razvitejših krajevnih skupnosti, po drugi strani pa je res tudi, da razvoj nerazvitih ne teče po začrtanih smernicah, ampak po drugih tirnicah, ki so odvisne od zastarelih ključev, po katerih delijo denar nerazvitim. Da pa se krajani v družbi neznajo prav boriti za svoje pravice in razvoj, so pokazale že številne akcije, ki so jih speljali sami, brez družbene pomoči. Če je treba napeljati vodovod, elektriko, zgraditi cesto, znajo poseči globoko v svoje žepe. Kot primer vzemimo le 800 metrov poti skozi Dragatuš, ki so jo asfaltirali leta 1967. Da so lahko prispevali za to cesto, so nekateri vzeli celo kredite. Toliko zastonjskega dela je bilo v kraju in krajevni skupnosti, da so ljudje zadnje čase bolj kot za vaški začeli skrbeti za svoj standard. Zato jim še vedno ni uspelo urediti kanalizacije v vasi, ker se med sabo ne morejo sporazumeti, krivda krajanov pa je tudi, da so še vedno brez mrliške vežice. Načrt zanjo je sicer narejen, tudi denar seje zbiral, ni pa jim uspelo sklicati skupaj lastnikov grobov. Zanimivo je, da vDragatušu in njegoviok-olici nimajo nobene industrije, med prebivalci prevladuje polproletariat. V Dragatušu sploh ni čistega kmeta, delavci pa se vozijo v službo v glavnem v Črnomelj, Semič, Vinico in celo v Novo mesto. Res pa je, da so se vrsto let borili za kmetijsko industrijo, na parcelo, ki je bila zanjo določena, so napeljali celo vodo, sedaj pa so krajani že opustili misel na industrializacijo svojega kraja. Vendar jim v občini kljub temu niso prizanesli z »darovi« civilizacije. Odločili so se, kljub temu da so krajani še vedno proti, kar podkrepujejo z močnimi argumenti, da bodo v bližini Dragatuša na 8 hektarih smrekovih, hrastovih, bukovih in gabrovih gozdov naredili centralno odlagališče odpadkov za celo občino. O jalovi, več kot enoletni borbi krajanov proti temu smetišču smo že veliko pisali. Omenimo le, da je konec julija skupščina krajevne skupnosti sprejela negativno mnenje o odlagališču odpadkov ter zahtevala podatke o geoloških, seizmoloških, geomehanskih, vodnogospodarskih in ekoloških vplivih smetišča na okolje. Menijo, da bi moral idejni projekt zajemati tudi tehnološke ukrepe za varstvo okolja, nadzor odlaganja, zažiganja smeti. Motijo jih vrtine, ki pravijo, jim na vse načine vsiljujejo odlagališče odpadkov, za zazidalni načrt, na katerega že poldrugo desetletje zaman čakajo, pa se ne zmeni nihče. Prav zato je mnogo mladih že odšlo iz vasi. En obrat pa Dragatuš le ima, čeprav ni industrijski. To je živinorejski obrat kmetijske zadruge, prav na zadrugo pa letijo številne kritike prebivalcev. Prav zato, ker je v Dragatušu z okolico veliko zadružnih kooperantov, bi morala zadruga bolje poskrbeti zanje in tudi zase. 2e nekaj let jo opozarjajo, naj prekrije streho nad lastno glavo, več kot desetletje jo prosijo, naj obnovi prodajalno, ki ni več primerna za današnji čas — a so vse prošnje zaman. Ko pa so okrog leta 1970 Dragatušci iskali investitorja, ki bi v vasi postavil trgovino, je bila prav kmetijska zadruga najbolj proti temu. Kritike so letele na zadrugo tudi v zvezi s tem, kako so uničili smrekov gozd z namenom, da bodo naredili njivo, pa sedaj raste tam praprot, trnje, breze, pa zaradi odkupa mleka, pšenice, kjer so po mnenju enega od prisotnih kriteriji zelo neobjektivni pri vrednotenju pridelka in s tem tudi pri cenah. Po dolgih letih priprav in prepričevanj pa se je na področju kmetijstva v Dragatušu le nekaj premaknilo. Letos so namreč začeli melioracijo 530 hektarov zemljišč, ki ji bo prihodnje leto sledila komasacija 427 hektarov zemlje, regulirali pa bodo tudi Po-dturnšnico. S slednjim bodo pridobili 130 hektarov novih površin, kjer so bila doslej močvirna, kisla zemljišča, ki so jih kosili enkrat na leto, če potok ni poplavil-Vrednost, predračunska seveda, za vsa dela je 100 milijonov dinarjev. Vendar Rajko štefanič, predsednik melioracijskega odbora, ki je sicer zagovornik zaščite okolja, potoži. da imajo pri delu velike težave z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Novega mesta. Naravovarstveniki so namreč zahtevali, da bi ohranili meandre, toda od meandrov se ne da živeti in po Rajkovih besedah bi ljudje z Zavoda morali razumeti kmetijce, srečni, da se sploh še kdo hoče ukvarjati s kmetovanjem. Tako so sklenili -kompromis in tri področja pustili nedotaknjena. Vendar je Štefaniču žal za 5 tisoč prostorninskih metrov kvalitetne zemlje, W so jo na zahtevo naravovarstvenikov porabili za nasipe ob izviru Obrščice in Podtur-nščice, češ da s tem zavarujejo ostala ze^ mljišča pred poplavami, čeprav ob izviru ni bilo nikoli poplav. Pri melioraciji pa jim ie zmanjkalo 3 tisoč prost, metrov zemlje za dvig terena, s tem pa so se pojavila težava pri drenaži. Vendar v Dragatušu še niso izbojevali boja z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine. Regulirati bi morali tudi Nerajčico, a Zavod ne pusti očistiti niti njene struge in zahteva naravni rezervat. S tem se Dragatušci ne strinjajo, saj bi z ureditvijo toka Nerajčice pridobili veliko plodna zemlje, kar je za območje, ki je v dolgoročnem občinskem planu začrtano kot področje za pridelovanje hrane, izrednega pomena. Sedem let ježe minilo, karse Jože Matkovič iz Dragatuša vsak delavnik vozi v Novo mesto na Dolenjski list, kjer je oblikovalec. Jože iz znane dragatuške Matkovičeve družine, kjer so talenti na gosto posejani, saj so prav vsi Matkoviči dobri glasbeniki, nekateri dobro rišejo in slikajo, spet drugi pesnikujejo, je v Ljubljani končal srednjo šolo za oblikovanje in potem pet let delal kot laborant na likovni akademiji. Vseskozi pa ga je vleklo v domače kraje, in ker je Novo mesto bližje Dragatušu kot Ljubljani, se je pred leti na hitro odločil za novo službo. »Tako sem postal prekaljen vozač. Zjutraj vstanem ob četrt na pet, ob petih gre iz Dragatuša avtobus do Črnomlja, od koder imam ob pol šestih vlak za Novo mesto. Popoldne je pot obrnjena. Pozimi, ko pride še do kakšnih zamud, sem zdoma tudi po 12 ur. Navajen sem, da nazaj grede na vlaku spim. Moja biološka f budilka skoraj nikoli ne zataji in v vseh teh letih se mi je le dvakrat zgodilo, da se v Črnomlju nisem zbudil in sem se odpeljal naprej proti Metliki.« Jože je tako kot njegovi trije bratje močno navezan na rojstni kraj, od štirih Matkovičevih sinov kar trije živijo v Dragatušu, eden pa v Črnomlju, od koder tudi ni daleč do doma. Da namerava Jože za stalno ostati v tem lepem belokranjskem kraju, pove tudi to, da je pred kratkim začel tu graditi hišo. »Škoda je, da je v zadnjih letih v Dragatušu kulturna dejavnost močno zaspala. Pred desetimi leti je bilo ph nas na področju zelo živo, delovala je dramska sekcija, imeli smo folklorno skupino, pevski zbor, potem pa je vse zamrlo. Mlajša generacija, ki je sedaj že srednja, je začela skrbeti za svoj standard, začeli so graditi hiše in potem zmanjka časa in volje za drugo. Vendar, če bi bilo treba, bi se tamburaši zbrali in uredili v enem dnevu.« kličejo gostje, skrbi za kuhinjo in postrežbo. Več belokranjskih specialitet je na jedilniku gostilne Zupančičev hram, vendar Rina pravi, da je zadnje čase tudi okus gostov čedalje ožji. Večinoma seodločajo za belokranjsko cvrtje in domačo šunko in salamo, čeprav gostilna ponudi lahko veliko več' Imajo razne gobje specialitete, zlasti v zimskem času pa še domače klobase, kislo zelje in žgance. Navdušenje nad šunko in domačimi salamami je razumljivo, saj sta Rajko in Rina dobila za svoje salame zla medaljo na razstavi domačih klobas ih 5 lam, ki jo je priredil Nedeljski dnevnik v L) bljani. Takosi Dragatušširisvojugledv|v tu tudi po kulinarični poti. Tako je prav. S® celovita ponudba bo res zadovoljila 9°s .' ko jih bomo enkrat privabili v ta konec B® krajine. V Zupančičevem hramu si kultur3' gostinstvo podajata roko, vendar Rajko pr vi, da to ni dovolj: »Belokranjci moramo zunaj nastopati enotno. Saj imamo vse. ponuditi ne znamo!« VLADO Z VSEH VETROV Generalni sekretar Komunistične partije Španije Gerardo Iglesias je nedolgo tega ple-! sal tako. kot je na frejtonarico igral postavni Vlado Matkovič iz Dragatuša. Vlado, sicer montažer v semiški Iskri, že šest let igra to priljubljeno domačo harmoniko pri ansamblu »Fantje z vseh vetrov«, ansamblu, ki je že trikrat gostoval v španski Barceloni na festivalu komunističnega tiska. Fantje so bili vedno deležni velikega zanimanja na desettitoče obiskovalcev tega velikega festivala, ki je vedno tudi festival sproščenega, a dostojnega in ponosnega ljudskega veselja. Vlado je le enkrat videl od znotraj glasbeno šolo, a pomanjkanje teoretičnega glasbenega znanja zlahka nadomešča z veliko nadarjenostjo in veseljem do glasbe. »Pred leti sem se celo vpisal na ljubljansko pedagoško akademijo, oddelek za glasbo, ko bi pa moral delati sprejemne izpite, sem se ustrašil in pobegnil k vojakom,« se spominja. Harmonike pa ni vrgel v koruzo. 2e pred časom so imeli štirje Matkovičevi bratje ansambel »Potepuhi« (kakšni potepuhi so to, ko se vsi držijo rodnega Dragatuša kot otroci materinega krila), pred leti, ko je novomeški ansambel iskal harmonikarja, pa je Vlado zmagal na tekmovanju belokranjskih harmonikarjev v Semiču in so bili hitro skupaj. Doslej so »Fantje« izdali dve veliki plošči, tretja pa je tudi že posneta, in to vse s svojimi skladbami, na vsaki pa je tudi nekaj instrumentalnih Vladovih skladb. »V sezoni precej nastopamo na veselicah in drugih prireditvah, pozimi pa več vadimo, pripravljamo nove pesmi, snemamo. Za sedaj še nekako usklajujemo službo z igranjem in nastopi, če bi hoteli na večje turneje, pa bi bilo to težje. Sicer pa od glasbe ni velikega denarja, kot nekateri mislijo. Jaz do sedaj z glasbo še nisem, kot se reče, dobro potegnil, več zaslužiš, recimo, na ohceti kot na veselici.« Ampak pri Matkovičevih je bila ljubezen do glasbe vedno pred denarjem. Vladov stari oče je domače viže igral tudi v ameriškem železarskem Pittsburgu, oče pa si je s čevljarskim nožem sam izdelal violino, da sta z bratom, ki je igral citre, pred vojno godla v dra-gatuški gostilni, prav v tej, v kateri je tekel pogovor z Vladom. Pečnik je to precej močno občutil pri dihanju in tudi avtobusu se je poznala sprememba. Godler je bil tokrat prvič v Iranu in prvič na tako dolgi poti. Ni mu žal. Videl je veliko sveta in si tega na lastno pest ne bi nikoli mogel privoščiti. Zadovoljni so bili tudi potniki. Eden od inženirjev Geotehnike je voznikoma dejal, da bodo tudi prihodnjič zahtevali, naj jih peljeta onadva. Pečnik je včasih vozil v Iran s tovornjakom. Bil je pri istem podjetju, pri Viatorju ozirom sedanjem Integralu. Na prvo pot je krenil leta 1974. Skozi Bolgarijo in evropski del Turčije je vozil brez večjih nevšečnosti razen zapletov na mejah. Pot naprej ni bila več varna, zato so vozniki iz Bolgarije in zahodnoevropskih držav počakali drug na drugega, dokler se v koloni ni nabralo po pet do deset vozil. Na tistih cestah seje takrat marsikaj dogajalo. Še najbolj nedolžno je bilo to, da so jim fantiči razbijali luči in druga stekla, če niso dobili cigaret. Zdaj tega ni več. Na parkiriščih imajo celo čuvaje, zato so brez skrbi prenočevali. Turčija se je po besedah Jožeta Pečnika zelo spremenila. Prijetno je potovati tudi po azijskem delu. Na cestah je več reda in tudi ponoči je mirno. Kazni za prekrške ne pobira več policija, ampak jih obračunavajo na mejah. Včasih pa so zahtevali denar, potrdil pa niso izdajali. Oba voznika sta na tej poti popila toliko vode, kot doma zlepa ne. Jedla sta.v glavnem hrano, ki sta jo vzela s seboj. Tja grede so trikrat spali, zadnjič že v Iranu, v mestu Tabriz. Polovico potnikov se je odločilo za prenočevanje v hotelu, vendar so se vrnili v avtobus. Ko so v sobah nažgali luči, je bilo v vseh prostorih polno ščurkov, največ pa v kopalnicah, kjer je bolj vlažno. Ščurki so se pri luči poskrili, vendar ni bilo nikomur do tega, da bi mu v temi delali družbo, in to za devet dolarjev, kolikor velja tam račun za posteljo. Pot do Teherana je bila vroča in prašna. Avtobus je bil čisto bel, toliko prahu je v zraku. Na cesti jih je ustavilo veliko kontrol, od policije (zelencev in nosilcev revolucije) do vojske. Sporazumeli so se najlaže s papirji, ki so jih imeli pri sebi, in z rokami. Angleško in nemško znajo le redki. V Teheranu ni bilo čutiti vojne, le ljudstvo je precej razburjeno. V Iranu sme moški pokazati kožo samo na rokah, do komolcev. Krajših rokavov ne dovolijo. Ženske so popolnoma zakrite. V pogovor z njimi se tujci ne poskušajo spuščati, je prenevarno. Našim delavcem v Poluru so prepovedali celo nogomet, da jih dekleta ne bi hodila gledat. Zelo strogo je prepovedano tudi uživanje alkoholnih pijač. Tudi Jugoslovani jih ne smejo piti. Izjem ne poznajo. Naši delavci imajo tam svojega kuharja in se hranijo po naše. Pečejo kruh. V Iranu ga ne poznajo, jedo nekaj mlincem podobnega, najbrž brez kvasa. Od mesa si v menzi Geotehnike izbirajo ovčetino, govedino in kuretino, nepasvinine.kijemu-slimani ne uživajo. Sodeč po pogovorih z Jugoslovani, večina Irancev ni zadovoljna s Homeinijevo politiko. Nekateri celo menijo, da je takih 98 odst., Seveda se ne upajo z 'besedo na dan. Življenjska raven se je od šahovih časov do danes močno poslabšala. Kavbojke so takrat kupili za 400 rialov, zdaj morajo odšteti zanje 20 tisoč. Ko smo se pomenkovali o tem, zakaj gredo Jugoslovani na tako dolgo pot z avtobusom, sta voznika povedala, da so letalske zveze redke in zelo drage. Tja je laže priti kot nazaj. Na vozovnico morajo čakati tudi po mesec dni in več. Polet do Zagreba traja enajst ur. Peljati se morajo s tremi avioni. Z iranskim od Teherana do varnejšega letališča v državi, od tam pa z letalom Svviss Airways do Zuericha in nato z Jatom v Jugoslavijo. Zadrega za vozovnice je nastala zato, ker razen Švicarjev nihče v Evropi ne vzdržuje letalskih zvez z Iranom. JOŽICA TEPPEY Kolesarstvo_______________________ BODO V NOVEM MESTU ZIDALI VELODROM ? Bo Dolenjska leta 1993 gostitelj svetovnega kolenskega prvenstva? Ali bo prvi jugoslovanski kodrom zrasel prav v Novem mestu? Brez dvoma sta . vPrašanji, ki bosta še kako ogreli dolenjsko in lu9oslovansko javnost. Odločilen premik k takšnemu razmišljanju je treba PriPisati letošnjemu balkanskemu kolesarskemu prvenstvu.Dolenjski kolesarji se niso postavili zgolj z od-lčr>o organizacijo, pač pa tudi z naravnimi danostmi, ."morebiti je bila prav izjava uradnega komisarja 'AC, svetovne kolesarske zveze s sedežem vZueric-oU' Amze Oktaviana, ki je na zaključni slovesnosti ekopa dejal, da je proga med Semičem, Kotom in Tomijem ko nalašč za izvedbo svetovnega mla-'nskega prvenstva, »kriva« za takšno razmišljanje. a)ti ta misel je'bila ob pohvalah organiziranja zapisa-a tudi v uradnem poročilu svetovni kolesarski zvezi. eveda pa ostaja brezpredmetna vse dotlej, dokler oienjska ne bo imela velodroma, stadiona s kole-r®ko stezo, na katerem poteka nad polovico disci-'n Svetovnega prvenstva. Nadaljnje vprašanje, ki sev tak«'S tem P°stavlia. Paie> ali j® dolenjsko kolesarstvo ksnim zahtevam sposobno slediti, šk bezen Pogled na Plan KD Krka pove, da novome-r ' ^lesarji nikakor ne mislijo ostati pri sedanjih Tu l "^ak0 Jože Majes, sekretar kluba, kot Ivan tad trener’ kl I30 te dni slekel vojaško suknjo, sta si do da novomeški kolesarji že v prihodnjem letu tvu°ela prevzamejo primat v jugoslovanskem koiesars-• 'o pa seveda pomeni posamična in ekipna prva gas,a Ted mlajšimi in starejšimi mladinci ter člani, in I99n vsai lia d0 konca Planskega obdobja leta Sa , Pa ne le to! Že v prihodnjem letu naj bi kole-rih ° dru*>tvo pričelo z aktivno vadbo kolesark, kate-1 0'lj bi bil prav nastop na svetovnem prvenstvu leta kluh Pfav ,ako b' nai ze Pr'hodnje let0 v sodelovanju s T Favorit iz Brna stekla vzgoja tekmovalcev in za izgradnjo veledroma, že leta 1987 bi pričeli z zemeljskimi deli, leta 1989 pa naj bi bila prva faza izgradnje kolesarskega dirkališča že končana. Danes, ko je tudi uradno in dokončno znano, da je Bakop ena redkih jugoslovanskih prireditev, še posebej športnih, ki jih je organizator zaključil s pozitivnim seštevkom, tokrat v prid razvoja dolenjskega in belokranjskega kolesarstva, je začrtana pot kolesarjev edino pravilna in zasluži podporo. Še posebej, če vemo, da Jugoslavija danes ne premore veledroma, ki bi imel homologacijo mednarodnih kolesarskih organizacij in da so vsa dosedanja državna prvenstva na di- { rkališčih potekala na improviziranih stezah. Prav tako je dejstvo, da so tekmovanja na dirkališčih danes sestavni del kolesarskega športa in svojevrstna atrakcija za gledalce. Ne nazadnje to potrjuje tudi nedavna odločitev, sprejeta na sestanku zveze balkanskih držav, po kateri bodo poslej tekmovanja na dirkališču sestavni del balkanskih kolesarskih prvenstev. Jugoslavija, kot že rečeno, takšnega dirkališča še ne premore. Koliko bi tak objekt pomenil za razvoj dolenjskega kolesarstva, torej ni potrebno posebej poudarjati. Morebiti le to, da bi dolenjski kolesarji že z najemninami za stadion drugim klubom po nekaterih grobih izračunih kaj hitro upravičili njegov obstoj. Da morebitnega svetovnega mladinskega kolesarskega prvenstva niti ne omenjamo! In še zaradi nečesa ne gre prezreti pobude kolesarjev: izgradnja veledroma bi naj bila sestavni del predvidene obsežne rekonstrukcije stadiona Bratstva in enotnosti. A kaj bi veledrom in svetovno prvenstvo brez rezultatov, ki bi opravičevali takšno investicijo? Nedvomno pomenita brezpotrebno zlo, če ne zapišemo še nečesa. Namreč tega, da po planih kluba za prihodnje leto tako člani kot mlajši in starejši mladinci, seveda pa tudi pionirji posežejo po večini prvih mest na državnih prvenstvih, da osvojijo vse doslej še neosvojene etapne in druge dirke v Jugoslaviji, da domala vsi nastopajo v raznih državnih selekcijah in, kar je morda najbolj zanimivo, da se uvrsti Sandi Papež v tem načrtovanem obdobju med deset najboljših amaterskih kolesarjev sveta. Dosedanji nastopi so pokazali, da ima Sandi med mladimi dovolj naslednikov. Tudi takih, ki bi lahko na svetovnem prvenstvu leta 1993 posegli po najvišjih mestih. Pri tem ni nujno, da je to prvenstvo na Dolenjskem. BOJAN BUDJA etijstvo savski sadni okoliš je med najugodnejšimi $6r lrT1.i območji v Sloveniji. Po osvoboditvi so brežiSk'1’ tr'le sadni podokoliši: sevniški, krški in sadi' Po prvi svetovni vojni so začeli evropski s9dn Preurejati starejše nasade in obnavljati sist iake po novem ameriškem plantažnem Sort v stl_njenem razporedu manjšega števila Prim enake drevesne oblike. Hkrati so začeli sirim- *Sk' sadjarji, ki so pred nasilnimi italijan-ti tuJ fašisti tedaj pobegnili v Jugoslavijo, uvaja-Prim1 n?ve sorte za svežo porabo in predelavo. djars?rc' imajo največ zaslug za posodobitev sa-p°ko v Posaviu- P°d vodstvom zdaj že taža *nf9a Gvida Vesela je zrasla največja plan-E^esta Leskovcu, pozneje pa še v Stari vasi, v ,a*nen c' in Kostanjevici. Delo pionirja plan-^Sel Sadjarstva je zapustilo močne sledove, Pa ie tudi vzgojil vrsto odličnih sadjarjev, ^ken *e temeljna organizacija Sadjarstvo niakov A9rokombinata po površinah sadovih 2adnja leta šele na tretjem ali drugem Vodj|* Sloveniji, so po pridelku krški sadjarj: Pa b0cj di, če ne upoštevamo kooperantov. Al vPra§ d? Krčani zadržali prvenstvo, je veliko I b p°Zeb'’ DO zadnb zlmskiin soomladan- s.ki Dni.1®.' kajti po zadnji zimski in spomladan-oi so v vzornih nasadih nastale luknje, ki arji sami ne bodo mogli zakrpati. Zagate so tem večje, ker je krška občina, vsaj na papirju, po družbenem proizvodu tako močna (seveda predvsem zaradi atomske elektrarne), da bi lahko »pobralo« vse kmetijstvo in še ne bi izpolnjevali pogojev za pridobitev republiških solidarnostnih sredstev. Na slednje v tozdu Sadjarstvo že lep čas ne računajo, stežka pa si predstavljajo, kaj bo, če ne bo vsaj ugodnih posojil. Škodo ocenjujejo na okrog 400 milijonov din. Lanski pridelek 734 vagonov sadja, od teg 570 vagonov jabolk, je le še prijeten spomin. Pridelek sta oklestila tudi toča in škrlup, ki je ob obilici padavin povsod še bolj napadalen, še najbolj pa je bolezen prizadela sorto gloster. Kar več nesreč na kupu, ki imajo za kmetijce že značaj katastrofe, pa jim ni pobralo volje, da rešijo sadovnjake. Zlasti so tuhtali, kaj storiti z 20 hektari nasadov, predvsem v Stari vasi in Kostanjevici, ki jih je zmrzal tako dotolkla, da so drugod v takih primerih drevesa izruli in posadili nove sadike. Ker gre za desetino celotnih površin nasadov ali za okrog 32.000 dreves, predvsem jablan, stroka pa o ukrepih po tako hudi zmrzali, ki se primeri morda dvakrat v stotih letih, ni nič vedela, so Krčani ubrali svojo pot. »Poskus vezanja na štor, visok okoli 30 centimetrov, je obetaven. Iz žlahtnega dela porezanega štora jablan vzgajamo enega do dva poganjka in tako bomo prihranili tudi čas. Predvidevamo, da bodo jablane v polni rodnosti vsaj leto prej, kot če bi drevo izkopali. Izgubiti nimamo kaj, pridobimo pa lahko veliko. Saj že sama sadika stane okoli tri stotake,« pravi direktor tozda Sadjarstvo, magister Alojz Mustar. Vodja sadjarske proizvodnje inž. Franc Kotar pa meni, da so se za poskus odločili morda celo prepozno, ker bi bili rezultati bržčas še boljši. Samo za sadike bi potrebovali 2 stari milijardi in če bi ostale kot breme obratnih sredstev tozda, bi jih obresti »požrle.« J avtobusom IRANA *■ Nazaj i *kdoVo , p ci Pr d’ se bosta srečno vrnila?« so ugibali sode-^nik j ebusu v Brežicah potem, ko sta oba Jožeta, %l * Blatnega in Godler iz Dobove, z avtobusom 11 na 4 200 kilometrov dolgo pot skozi Bolgarijo !Sak<10 '10 v Teheran. Iran se vojskuje, v vojni pa 5*i bII8' glavo naprodaj. Glavno mesto je resda vili' M _ >>imi ________ S'b *enočevaH, je bil že bombardiran, vendar iz a niso nikjer opazili ruševin. !%a°(?clalieno °d iraške fronte, a so ga prav tako i i„ a|rali. TUdi Tabriz, kjer so se naši potniki usta- Sn d' s° Prispeli v šestih dneh. Vožnja nazaj je bila X i„n krajša, ker se domov vsakomur mud I, voz- %ik Potnikom. Na brežiško avtobusno postajo sta >j Godler pripeljala 17. septembra. Naporno < °vhit dobro prestala in spričo neštetih zanimivih >buro Pozabila na utrujenost. Tja grede sta imela '9Vije Su 24 potnikov, delavcev iz vseh vetrov Jugo-k^®otk B,ovenije ni bilo nobenega. V Iranu delajo ®bniko iz Zagreba, ki se je prebila tja prek r>0v*\69aRudisa- > 6ran le kak'b taO kilometrov oddaljeno od X va v smeri proti Kaspijskemu jezeru. To je 2500 '*oko ob zbiralnem jezeru, iz katerega dobiva ,, b d° 12,5 milijon teheranskih prebivalcev. Jez ,%i p Sa šaha Pahlavija gradili Nemci in Italijani. V jp Pr so postavili tudi lično naselje za delavce. 35 kilometrov dolgo, kilometer široko in 300 Xrb0k°, sta P°vedala Brebusova voznika. Iz 51 9ta 3 voda po pet me,rov širokem kanalu. Te-X dili ttalijani. Beton na notranji strani kanala je 'N«Jbruš' Pogled nanjo je še posebno lep s ceste na 3.500 metrov visokem gorskem prelazu pod goro De-mavend. Ta pettisočak (5604 m) v pogorju Elbrusa je uklenjen v večni led in sneg. Užitek gaje pogledati, prav tako kot Ararat v Turčiji. Na vprašanje, kaj delajo ob jezu Jugoslovani, sta mi Pečnik in Godler pojasnila, da je pred dvema letoma začelo iz jezera odtekati neznano kam po 10 kubikov vode na minuto. Zaradi te izgube si ne morejo privoščiti dovolj namakanja. Strokovnjaki Geotehnike so to raziskali in odkrili razpoke v skalovju, skozi katere ponika voda v zemljo. V sodelovanju z Rudarjem iz Tuzle bodo preprečili odtekanje. Rudarji napravijo v skalovje rove, da geologi lahko vrtajo. Svedri se prebijajo v živo skalo do 350 metrov globoko. Skozi vrtine mašijo razpoke z betonom pod pritiskom 200-atmosfer. Delo poteka neprekinjeno v treh izmenah. Delavcem je vseeno, kdaj delajo. Ko so v rovih, ne vedo ne za dan ne za noč, sveti jim umetna luč. Zbiralno jezero je kristalno čisto, raj za postrvi. Toliko in tako velikih Brežičana še nista videla. Iranci izkoriščajo vodo, ki po kanalu odteka iz jezera v dolino za pogon hidroelektrarne malo pred Teheranom. Potem jo prečistijo in speljejo v mestni vodovod. Jugoslovani se morajo na visokogorsko klimo nekaj časa prilagajati. Zrak je redek, zato je delo napornejše. % “^n k°f steklo. Mojstri za delo na jezu so SliCl Zapornica na njem je 96 metrov visoka. Pri 5 ts'njo | '",'a 1000 metrov, na vrhu pa 30 do 40 metrov, r, AartJj' sPeljana cesta. Jez ima tudi izpustne brane \tii. anie polj v dolini rekel Lar. Ta zelena dolina z n ,ravniki je čudovita oaza v skalnatem svetu. Sadjarji tarnajo, da jim*bančna posojilna politika zadnja leta sploh ni naklonjena, da ni prava. Nazadnje so dobili le manjše posojilo za nasad hrušk za prodajo na tujih trgih. »V zadnjem srednjeročnem obdobju smo bili sadjarji potisnjeni na stranski tir. To se nam bo maščevalo. Prav takrat, ko smo prišli na zunanja tržišča in videli, kaj iščejo, nismo mogli slediti prenovi tehnično in tehnološko zastarelih nasadov. Takih pa imamo kar 160 hektarov. Načrtovali smo, da bomo na leto obnovili 30 do 35 hektarov, in če bi to opravili, bi sortiment prilagodili izvozu,« pravi Mustar. V gostih nasadih pridelajo polovico pridelka in izvozna kakovost je doma samo v teh. Lani so izvozili sto vagonov sadja, največ jabolk. Jonagolda ekstra kakovosti bi lahko v Belgijo, Zahodno Nemčijo in še kam izvozili v neomejenih količinah. Ima tudi najvišjo ceno — 79 pfe-ningov oziroma 15 belgijskih frankov; medtem ko je to enaka cena na obeh trgih, pa Nemci za gloster in idared plačajo 60 pfeningov, kar je več kot 10 frankov, kolikor odštejejo Belgijci. Zanimivo pa je, da tuji kupci naša najboljša jabolka raje kupujejo v boksih kot surovino, ne pa tudi pakiranih za takojšnjo maloprodajo, ker bi bila cena zavoljo višjih carinskih dajatev nezanimiva. Kakor, da bi bila naša delovna sila, ki bi jo tako bolj všteli v »končni izdelek«, res tako draga. Res ironija ob dejstvu, da je pri nas povprečna plača že za tretjino nižja od portugalske ali celo južnokorejske. Krčani so tujcem prodali že tudi po 60 vagonov viljamovke, letos pa je ne bo več kot za 5 vagonov. Nekaj hrušk je propadlo pozimi, večino pridelka — okoli 1.000 ton, pa je pospravila spomladanska zmrzal. Letos izvoz ne bo zanimiv, saj sadjarji pričakujejo ugodnejše cene doma. Moti jih tudi, ker osnutek deviznega zakona predvideva centralizacijo deviz v Beogradu. Slabe izkušnje z drugimi administrativnimi posegi v preteklosti tudi učijo, da je še vedno boljši vrabec v roki kot golob na strehi. Skratka, zakaj bi moledovali za svoje, prislužene devize, ko pa se da doma iztržiti več dinarčkov. Vprašanje pa je seveda, ali ukrepi (za zdaj res samo predvideni — po novem letu) spodbujajo k izvozu ali od njega odvračajo. Krški kmetijci so očitno pravočasno zavohali, kam piha veter in ravnali po zdravi kmečki pameti. PAVEL PERC tekmovalk na dirkališčih, še posebej zategadelj, ker naj bi tak objekt čez leta imeli že doma. In morebiti ob vsem tem ne bo odveč, če pogledamo, kakšni so načrti novomeških kolesarjev tja do leta 1990. Članska vrsta naj bi imela 10 kolesarjev za cestno in 5 za dirkališčno vožnjo, enako starejši mladinci, medtem ko naj bi imeli mlajši mladinci za cestne vožnje 15 tekmovalcev in 5 za dirkališče. S po 20 tekmovalci naj bi nastopali pionirji A in B, medtem ko bi imela ženska vrsta od pionirk do starejših mladink, specialistk za dirkališče, 35 tekmovalk. Skupno naj bi torej število registriranih kolesarjev od 66, kolikor jih je predvideno v prihodnjem letu, naraslo na 125. Razumljivo da bo moralo takšnemu razvoju v klubu slediti ustrezno število koles, prevoznih sredstev, osebne in ostale opreme, da kadrov ne omenjamo. Pri slednjih omenimo le, naj bi imelo KD Krka leta 1990 že osem profesionalcev, od teh pa naj bi se dva ali trije vzdrže- vali sami z mehaničnimi in servisnimi storitvami. Šte- vilo amaterskega tehničnega osebja, vključno s trenerji, pa naj bi se vtem obdobju zvišalo od 13, kolikor jih je predvideno za prihodnje leto, na 20 v letu 1990. Brez dvoma bi lahko načrtom novomeških kolesarjev posvetili še veliko prostora, mislimo predvsem na zdravstveno službo, opremljenost prostorov, kabinetov, razne gospodarske aktivnosti, a ostanimo zvesti uvodnim vprašanjem. Če hočemo nanje kolikor toliko »uradno« odgovoriti, moramo pobrskati po srednjeročnem planu prireditev in investicij v klubu. V prvem, poleg vrste ostalih bolj ali manj tradicionalnih kolesarskih prireditev, mednje bo zagotovo prišel v nedeljo končani kolesarski sejem, piše, da bo KD Krka kandidiralo za organizacijo cestnega državnega kolesarskega prvenstva leta 1987, medtem ko bo leto kasneje podana kandidatura za organizacijo svetovnega mladinskega prvenstva! V srednjeročnem planu, ki govori o investicijah, je zapisano, da naj bi klub v prihodnjem letu pridobil vso potrebno dokumentacijo Takšno sliko bi videl opazovalec z METEOSAT 2 dne 3. julija 1984 ob 13. uri po greenwiškem času (glej podatke v desnem zgornjem kotu slike) v kvadrantu C03 — povečanem izrezu kvadranta C2 (po reviji KRILA) NOAA (USA) 850 km METEOSAT (ESA) 35.900 km ^ EOUATORE METEOR (URSS) GOVS (URSS) '(S) GOES W (USA) GMS (JAPAN) 70°E 140°E Prikaz poti polarnih satelitov in položaja geostacionarnih satelitov z njihovim poreklom in natančnim položajem nad ekvatorjem Meteorologija IZ SATELITOVE PERSPEKTIVE Kaj bi si človek za napovedovanje vremena bolj želel, kot to, da bi si nekje od daleč lahko ogledal našo staro, dobro Zemljo in videl, kako se po njej podijo cikloni in viharji, kje se zbira mrzel zrak in kam pihajo vetrovi... Res je, da se potem znajo in fronte in oblaki še vedno dokaj nezanesljivo obnašati, vendar bi bil marsikdo že s tem, če bi vedel, kam jih nese, skoraj popolnoma potešen. -------------------------------------------------- Pred nekaj leti smo lahko že videli v časopisih ali po televiziji kakšno satelitsko sliko Zemlje in marsikdo je šele takrat zares verjel, da je naš planet okrogel. Pred dobrima dvema letoma so tudi televizijski napovedovalci vremena v razvitejših državah lahko podprli svoja izvajanja s satelitskimi meteorološkimi podatki. O nakupu in uporabi naprav za sprejem vremenskih slik s satelita pri nas pa smo tako rekoč do danes lahko samo sanjali. In vendar smo tik pred tem, datudi v Novem mestu postavimo tako napravo. Pobudo so dali letalci iz Prečne, ki so pri svoji športni in gospodarski dejavnosti seveda močno odvisni od vremena. Pred nekaj meseci smo poročali, da so v času republiškega mladinskega jadralnega prvenstva tak (sposojen) sprejemnik na novomeškem letališču tudi uspešno postavili in preizkusili, hkrati pa povabili na predstavitev vse novomeške vplivne ljudi, ki bi jih taka pridobitev lahko zanimala. Ker gre za tretjo tako sprejemno postajo v Jugoslaviji (prvo ima meteorološka služba na letališču Brnik, drugo pa Letalska zveza Slovenije na letališču v Celju kot pripomoček baze za obrambo proti toči z letali), je najbrž prav, če jo poskusimo vsaj v grobem predstaviti tudi našim bralcem. Najprej povejmo, da je Svetovna meteorološka organizacija (WMO), ki je specializirana organizacija Združenih narodov in je vanjo včlanjenih 149 držav, dala v okviru programa »Svetovno opazovanje vremena« (WWW-World WeatherWatch) pobudo za izstreljevanje meteoroloških satelitov za boljše spremljanje globalnega vremenskega dogajanja. Tako so izstrelili v krožnico 35.900 km nad ekvatorjem 5 geostacionarnih meteoroloških satelitov, ki »mirujejo« nad točkami na Zemlji, ker se vrte hkrati z njo, in 9 polarnih satelitov, ki se vrte okrog Zemlje v smeri poldnevnikov 800 do 950 km visoko. Za naš zapis so zanimivi zlasti prvi: evropski METEOSAT (ki pokriva evropsko polovico zemeljske krogle od ameriške vzhodne obale do Urala in od severnega do južnega tečaja), sovjetski GOMS, Monitor In naprava za sprejem slike z METEOSATa sta bila letos |unl|a postavljena na letališču v Prečni (Foto: J. Pavlin) Spomin na tigrovce PRVE KROGLE NA OKUPATORJA Prvi streli na okupatorja v Sloveniji niso bili izstreljeni 22. julija (dan vstaje slovenskega naroda), ampak že 13. maja 1941. Izstrelili so jih člani organizacije TIGR (Trst, Istra, Gorica, Reka), primorski Slovenci Danilo Zelen, Ferdo Kravanja in Anton Majnik, ki sojih Italijani obkolili v lovski koči Jožeta Lovšina v Mali gori, na območju občine Ribnica. Boj je trajal približno uro; v njem je padel eden od vodij organizacije TIGR Danilo Zelen, ostala dva pa so Italijani ujeli. Septembra letos so na kraju tega boja odkrili spominsko obeležje. O tem boju in organizaciji TIGR in njenih treh članih je širši javnosti znanega bolj malo. Pri pisanju sestavka smo se naslonili predvsem na podatke iz knjige Antona Ožbolta »Šercerjeva bojna pot« in na govor predsednika občinske konference SZDL Ribnica Vinka Drobniča ob otvoritvi spominskega obeležja v Mali gori. Organizacija TIGFf je bila ustanovljena leta 1927. Zaradi svoje protifašistične usmerjenosti in prevratnega delovanja v boju za osvoboditev Slovenskega prek-murja in njegovo priključitev Jugoslaviji so bili njeni člani preganjani in pred sodišči obsojeni tudi na najhujše kazni. Organizacija se je borila tudi za narodnostni obstoj na tem območju. Italija je to ozemlje 14 ca japonski GMS in dva ameriška GOES-VV in GOES-E. Polarni sateliti so ameriškega tipa TIROS in NOAA ter sovjetski METEOR. Na satelitih je vrsta instrumentov in naprav za zbiranje vremenskih podatkov, njihovo obdelavo na satelitu in pošiljanje sprejemnim postajam oziroma centrom na Zemlji, prenos informacij z enega centra v druge, za kontrolo delovanja in položaja satelita ter seveda sklop sončnih celic, ki oskrbujejo satelit z energijo. Geostacionarni sateliti služijo tudi za prenos meteoroloških obvestil in kot običajni telekomunikacijski sateliti. METEOSAT 2 (ki je julija 1981 zamenjal »utrujenega« predhodnika METEOSAT 1) je last Evropske vesoljske agencije (ESA). Nahaja se nad Gvinejskim zalivom nad sečiščem ekvatorja in greenvviškega poldnevnika, komandni in hkrati računski center za obdelavo njegovih zbranih podatkov pa je ESOC (European Space Operations Centre) v Darmstadtu v ZR Nemčiji. Tu sliko s satelita kontrolirajo in računalniško obdelajo, odpravijo morebitne napake, ki nastanejo pri snemanju iz potujčevala in na njem naseljevala vedno več svojih ljudi. Z Mussolinijevim prihodom na oblast se jeasimi-lacija še povečala in začelo se je brutalno zatiranje vsega slovenskega. Slovenski jezik je bil prepovedan na vseh javnih mestih, toda uporni Slovenci so kljub temu gojili slovensko besedo in pesem ter se upirali potujčevanju. Fašisti so zato organizirali programe, v Trstu so zažgali narodni dom, zapisali so naše ljudi in jih tudi na druge načine zapostavljali. Vse to je povzročilo večji odpor, ki ga je organizirala organizacija TIGR: V svojem programu je imela tudi sabotaže in celo atentat na Mussolinija, ko je tik pred drugo vojno obiskal Primorsko (pri tem je sodeloval menda tudi Anton Majnik). Po vseh teh dogodkih so fašisti uprizorili Tržaški proces, na katerem sta bila Marušič in Bidovec na smrt obsojena. Mnogi so bili obsojeni na zaporne kazni in internacije. Nekateri so pravočasno pobegnili v Jugoslavijo, kjer so nadaljevali ilegalno delo in boj proti fašizmu. Med njimi so bili Danilo Zelen, Ferdo Kravanja in Anton Majnik. V stari Jugoslaviji je učitelj Anton Majnik služboval v Kostelu, Zvirčah in kar dvakrat v Ribnici, kjer je bil tudi pevovodja in kapelnik gasilske godbe. V Ribnici je, takrat 36 let star, dočakal napad fašističnih držav na Jugoslavijo. 2e v januarju, še pred napadom na Jugoslavijo, je začel tajno zbirati orožje, ki sta ga z Jožetom Zalarjem skrivala v kleti stare hranilnice v Ribnici. Ob prihodu Italijanov je moral Majnik zbežati, saj je bil že prej v Italiji v odsotnosti obsojen na najhujšo kazen. Z njim sta se v gozdove Male gore umaknila tudi Danilo Zelen iz Senožeč, star 40 let, ki je sicer stanoval v Ljubljani, in Ferdo Kravnja. Utaborili so se v Lovšinovi lovski koči. To trojico je 12. maja opazil Trinkaus in jo za zavitek cigaret ovadil nemčurju.žandarju Jožetu Pišornu, kije bil v službi Italijanov. Naslednjega dne, 13. maja, staše najrazličnejših vzrokov, nato pa jo v digitalni obliki shranijo na magnetne trakove. Potem jo opremijo z obrisi celin (kontinentov) in presečišči vzporednikov in poldnevnikov ter seveda z glavnimi podatki o sliki. Pošljejo jo spet na satelit, ki jo posreduje uporabnikom na Zemlji. Kaj potrebujemo za sprejem slike iz vesolja? Najprej seveda primerno parabolično anteno (»krožnik« premera 1 meter), ki jo usmerimo proti meteorološkemu satelitu nad Gvinejskim zalivom. Od antene teče signal po kablu v ojačevalec in video konventer s spominom 128 K, nato pa na barvni zaslon (monitor), ki je zelo podoben običajnemu televizijskemu sprejemniku. Cena takega sestava z anteno in barvnim monitorjem vred je okrog 450.000 din. In kaj vse lahko vidimo? Najprej moramo vedeti, da satelit pošlje svežo sliko vsake štiri minute, vendar so to slike različnih področij in z različno vsebino. Posnetki z geostacionarnega satelita na kanalu 1 izmenoma prikazujejo: vidno sliko zemeljske pov- po temi pripeljala v Malo goro večjo patrolo italijanskih vojakov, ki so obkolili Lovšinovo lovsko kočo, v kateri so tigrovci spali. Pišorn se je splazil do vrat in pozval Majnika, naj se vda. Oglasili so se tudi Italijani, ki so zatrjevali, da hočejo le Majnika. Med pregovarjanjem so se tigrovci pripravili na boj. Prva izstreljena krogla je zadela orožnika Jožeta Pišorna v trebuh. Takoj nato se je začelo močno streljanje z obeh strani. Trajalo je dobro uro. V koči je bil hudo ranjen Ferdo Kravanja. Tigrovci so se dogovorili, naj Majnik zbeži. Italijani so ga ujeli in uklenili. Boj je trajal še naprej, dokler ni Danilo Zelen padel, hudo ranjenega Ferda Kravanjo pa so ujeli. Ko so Italijani ogledovali ubitega in zajetega ranjenca, je Majnik izkoristil drugam usmerjeno stražarjevo pozornost, in čeprav je bil uklenjen, pobegnil. Prisopel je v Struge, kjer je imel veliko prijateljev, saj je v bližnji vasi Zvirče včasih poučeval. Tu ga je rešil verig kovač iz Strug (govor V. Drobniča), oziroma mu je razbil okove kmet in struški župan Franc Kočevar, ki so ga konec leta 1943 ali nekaj pozneje ubili Nemci (Ožbolt: Šercerjeva bojna pot). Ribniška in Struška dolina st bili po krvavem dogodku tistega dne zelo vznemirjeni. Danilo Zelen, eden od vodij organizacij TIGR, je kot prvi izmed protifašističnih upornikov v boju z orožjem žrtvoval življenje za osvoboditev. Italijani so ga pripeljali v mrtvašnico v Hrovači, ga raztelesili in o tem napravili zaznamek v mrliško knjigo. Ferda Kravanjo so hudo ranjenega in nezavestnega Italijani ujeli. Odpeljali so ga v kočevsko bolnišnico, od tam pa v Ljubljano, da bi ga pozdravili in pripravili za proces, saj so polagoma ugotovili, koga so ujeli. Se ne popolnoma zdrav pa je s pomočjo zdravnikov in bolniškega'osebja pobegnil. Kasneje se je pridružil partizanom, postal član KPJ, 10. oktobra 1944 pa je padel pri Anhovem kot politični sekretar okrožnega komiteja KPS za zahodno Primorsko. ršine, infrardečo sliko (temperature), sliko efekta vodne pare (vlažnosti), sliko zračnega pritiska (izO' bar), preglednico meteoroloških sporočil in testno sliko. Celotno vidno polje METEOSATA le razdeljeno na devet kvadrantov, ki jih lahko vidimo po posebnem urniku. . . METEOSAT posname celotno sliko polovice zemeljske oble vsake pol ure, potem pa v skladu urnikom oddaja vidno (C), infrardečo (D) ali P sliko vodne pare (E). Čez dan imamo možnP? sprejeti povečano sliko Evrope, ki jo po želji lan* še bolj povečamo, tako da že samo Slovenija po rije ves zaslon. Dovolj dobro se vidijo celo jezera' posamezni večji nevihtni oblaki. Slika izbran®!)3 področja lahko drsi po zaslonu, lahko jo ustavim ali pa shranimo v spominu in potem primerjamo® tuacije pred eno, dvema ali tremi urami ter ta.r zasledujemo razvoj meteorološkega pojava, sm njegovega gibanja in s tem tudi hitrost. Tako lan [ spremljamo premikanje fronte in izračunamo, k naj bi prišla nad naše kraje, ali pa opazujemora ^ D7.C7.E7 Satelit METEOSAT obratuje 24 ur tako, da zemljino heml»fef0 podaja v devetih sektorjih nevarnega nevintnega ODlaka in sklepamo, kaj b' bilo treba ukreniti, da bi omilili njegove učinke (vl' har, toča, poplava). Posnetki s polarnih satelitov na kanalu 2 Pa kažejo celotno sliko zemeljske oble v želenem ^ področju, meteorološke karte, posamezna poroči' la in še sliki Južne in Severne Amerike, ki jo MeteO' ^ satu posreduje ameriški satelit GOES-E. jj Morda samo še besedo ali dve o najzanimivejs'" vrstah slik. Vidna slika kaže pravzaprav to, kar?1 te videl človek, če bi sedel na satelitu: oblaki so bm1, q| kopno, ki odbija manj svetlobe, nekaj temnej3“’ di morja pa seveda še temnejša. Debelejši oblaki s rp svetlejši, tanjši pa temnejši, oblaki vodnih kap1!1 ta svetlejši kot oblaki iz ledenih kristalčkov. RaZ °C mljivo, da vidne slike ne moremo sprejem3 l6| ponoči' pV ip Infrardeča slika je termična karta zemeljske P° = ršine in oblačnih sestavov. Hladnejša območja « bolj svetla kot topla in nam mnogokrat poma93j. jT določiti vremenske pojave, kadar vidna slika n® je' dovolj razločnega kontrasta. S pomočjo infrarde ^ slike lahko določamo tudi višino oblačnega sl°J oziroma višino oblaka, če gre za oblake navpič°ey 0jj razvoja (kumulusi, kumulonimbusi). ^ lai Slike vodne pare dajejo pojasnilo o PoVpr®jftt vlagi v višji atmosferi (5 do 10 km) nad zemelj3 t površjem. Suha območja so podana zelo ^ vlažna razmeroma svetleje. Za resno nap°ve.|1j vanje vremena je torej treba primerjati raZ' slike istega območja ob istem času. _ m Kaj bomo s sprejemnikom za meteorološ^ ( datke s satelita počeli v Novem mestu? Up°ra cij, letalstvu, zlasti v času jadralskih tekmovanj^ najbrž ni treba posebej razlagati, enako velja z j druge večje športne in politične prireditve, niu 'ti pa ni METEOSAT zanimiv za kmetoval^^ družbeno samozaščito, za ljudsko obramb0 posebej za izobraževanje. Če bo šlo vse po načrtih, bo sprejemna P°s J1 to zimo postavljena na letališču Novo mestc,.’eVjn J bodo poskrbeli tudi za usposobitev operat0^ J za primeren informacijski sistem, da bi odta P(. prave imelo korist čimveč uporabnikov. *|( so začeli pripravljati ustanovitev prve ribn' ^Ij0" 0; tizanske čete, ki je bila nato 13. julija 1941 u® gl0 f); na kot druga partizanska enota v Sloveniji- K (|Sto er ustanovitvi čete je Majnik priskrbel četi nj|nice’ orožje, ki ga je skril v kleti stare ribniške br h Majnik se je skupno s trgovcem Tonetom čemi ^aj- sj, Joštom Godničem priključil tej partizanski en ^ nik je padel sredi Ribnice 21. novembra 1943, ^pcK3 0; komaj dober mesec in pol po prvem zasedam^ereg3 ^ odposlancev slovenskega naroda v Kočevju, se je udeležil kot odposlanec. ,natori'V ? Na otvoritvi spomenika prvemu boju z ok v yjn| ampak se celo ,ePši h do zbirke krepi. Naj-“Nov, kaz za to so njegove je 0u Pesmi«, zbirka, ki mu jo izdala ®tošnji šestdesetletnici >.eg Cankarjeva založba. Še pre;J fo zbirko je Zlobec je km tako ljubitelje poezi-aavan P°znavalce in izsilil neko grano vprašanje: kako viso-oji D 2?Ptav stoji ali lahko st-lahkr?Sr,i®ki zenit, da se nanj vzpenjaš tudi še potem, Komentar ko si ga že dosegel. To pa je že tema, ki presega okvir tega zapisa, zato raje poglejmo, kakšno branje prinaša Zlobčeva zadnja knjiga. Seveda tudi Nove pesmi, kot, denimo, pred njimi Kras ali še kakšna druga Zlobčeva zbirka ubesedujejo stisko sedanjega človeka in odpirajo »večna« vprašanja poezije in življenja, ki pa jim je treba vedno znova meriti zven in pomen, kot je zapisano na zavihku knjige. Zdi se, da sta v Zlobčevo pesem prelita vsa strastna zavzetost miselca in občutljivost poeta, pa naj pesem izraža up ali .dvom, bridkost ali obojenost, končnost ali nedorečenost vsega, kar pač počnemo na svetu. Miselni krogi te poezije se nenehno širijo, izpovedno jedro se jedri in ostri do kristalno jasne prepoznavnosti. Nove pesmi so resnično novost v Zlobčevi poeziji, ki se je do zdaj ukvarjala pretežno z ljubezenskim čustvom. Tudi v pričujoči zbirki je taka poezija še navzoča, vendar zdaj bolj kot spoznanje. Zlobec se je v teh pesmih, ki jih bralci nikakor ne bi smeli prezreti, spet vrnil k sonetni obliki in “čeprav so soneti v zbirki bolj naredko posejani, dajejo dodatno oblikovno trdnost vsej njeaovi poeziji. I. ZORAN O slovenski ljudski umetnosti V okviru tedna etnološko-ekološkega filma v Kranju so predstavili knjigo umetnostnega zgodovinarja in etnologa dr. Ivana Sedeja, Ljudska umetnost na Slovenskem. To je nedvomno edinstveno in že dolgo pričakovano delo. Na Slovenskem je v periodričnih publikacijah izšlo že na stotine člankov, ki so se dotikali ali pa obravnavali ljudsko umetnost na naših tleh, vendar večjega, strnjenega dela na to temo ni bilo. Avtor sam pravi, da je v svojem delu hotel pokazati, da se kolektivna umetnost ne predstavlja samo v likovni umetnosti, temveč tudi v odnosih med ljudmi do besednih umetnin in skratka v vseh vidikih kulture. Na splošno pa se ljudske umetnosti ne da povsem opredeliti. Umetnost nastaja v ljudstvu in je del narodove kulture. V kategorijo ljudske umetnosti ne sodijo samo panjske končnice, kmečka arhitektura, slike na steklo, temveč tudi številne cerkve, freske in kipi, ki jih je plačalo ljudstvo—srenja. V stari umetnosti pa ne občudujemo samo čiste likovne prvine, temveč tudi sporočilo in njihovo vsebino. Ljudska umetnost se odlikuje po preprostih oblikah, jasni in nezahtevni vsebini, nepokvarjeni čustvenosti, čisti liniji in barvi. Vendar tako kot v vsaki umetnosti, so tudi v ljudski velike razlike v kvaliteti posameznih izdelkov. Iz obdobja v obdobje se srečujemo z upadanjem zanimanja za določene likovne zvrsti, pa zopet z vzponom druge. Lahko pa rečemo, da je bila arhitektura tista dejavnost, ki se je pojavljala skozi vsa obdobja, zato je v knjigi dokaj velik poudarek ravno na arhitekturi. Malce zanemarjeni so: tekstil, keramika, noše, ker je to že preveč specialistično področje. Glav- v >?9r tri Tihi pra vzv^-' Pomembne obletnice lahko omenimo Pomembnim kulturnim dogodkom — Sinete knjige Slovarja slovenskega tetnir9 /ez,ka’ /n sicer: sam slovar praznuje ^Sznu °P izida prvega zvezka, 40-letnico ca s/X zavna založba Slovenije, ki je zalo-®f®cf te!lVaria' teče pa tudi 90-letnica od izida ^najobsežnejšega slovarskega izbora 'j' Oen,*? besed, Pleteršnikovega slovensko >0f>,6 mr. stoter ja. Glede na kulturno 9I°žnišk0st in izjemen pomen, ki ga takšna /o"'e /ah/ Podjetje imajo za razvoj slove-ir -^co/Vw omenimo še eno obletnico, 400-I°Dosvn Da,metinove Biblije, ki je prav ta-$a//p /e obsežen »slovar« slovenskega jezi-s?s,oDii* brevodom Svetega pisma slovenšči-• a 'sto stopnico, kot stojijo vsi razviti kr. b' leziki sSZ'eziki- Se b° komu zdelo čudno, da smo trt6n Vse do današnih dni še vedno brez b heoa uanasnm ani se veano orez ker * en°iezikovnega slovarja; še toliko n %nj 1710 bili pred desetletji v jezikoslovju % ®>ec/r0Sfa//b slovanskih nar.odov, ki pa so sr^zikn™ Pmbiteli in imajo že dolgo svoje fNosir; e slovarje, medtem ko bo naš, D '' zaključen dejansko šele čez 5 let. 0 ?froirn^Js^k o tem, koliko dela in koliko bJ^H*l-ov zahteva takšen jezikovni in iz-4 kult načrt’ bitro pokaže, da je lahko za 'k kn.bjno javnost izid vsakega zvezka slo-t %i zaostanku praznik. ^bfačamo še tako, smo majhen na-alhna številčnost pa je omejitveni >*% pg lezika ,e izhaja (res počasi), povrhu i%0 /e’ kot kažejo dosedanje ocene, tudi vs /e, yreian in narejen, je vsekakor uspeh. 'e ^Oo/a ne spremljajo zvoki koračnic in 0,0z0aasne besede številnih govornikov niti icJo a/e/o velike proslave, ima pa zato V®'1 n • 'n tehtnejšo vsebino, njegov ^°cfg 9 ie dolgoročno začrtan v usodo ft$$£..kniiga prinaša 19.357 gesel in 3.172 ■%'• natisnjenih na 1.125 straneh, zaje-) ^Pesede od»preobčutljiv« do »švrkniti«. W/gg ‘ev tolikšnega slovarskega gradiva je v skupina delavcev, od urednikov, _ odločilno v takšne velike in ‘e. Da kljub vsemu slovar našega strokovnih in tehničnih sodelavcev ter terminoloških svetovalcev do stavcev in tiskarjev (njihovega deleža pri takih publikacijah ne gre prezreti), opravila ogromno delo. Dovolj zgovoren je tudi podatek, da je objavljeno slovarsko gradivo le del obsežnega zbranega gradiva, ki obsega že preko pet in pol milijona lističev. Zaradi vsega tega je razumljivo, da je izid takšne knjige povezan z velikimi stroški. Toda cena, ta kljub vsemu zaskrbljuje! V redni prodaji stane 4. knjiga Slovarja slovenskega jezika 9.400 dinarjev. To je toliko, da zanjo ne bo mogel poseči v žep, četudi bi si želel, prene-kateri ljubitelj slovenske besede. Dostopnost slovarja, te temeljne knjige, ki naj bi je ne imeli v svojih knjižnicah le jezikoslovci, namreč vsak, kdor kaj da nase kot Slovenec (da sploh ne omenjamo izobražencev in učiteljev, katerim je slovar vsakdanja potreba), je hudo vprašljiva. Na neki način bi morali zbrati denar, da bi ta pomembni narodni projekt toliko podprli, da bi se dandanes ne srečavali z vrtoglavo visoko ceno, napisano na 4. knjigi Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Za marsikaj drugega, manj pomembnega, je denarja dovolj. Večkrat ima človek celo občutek, da ga veliko nekoristno zmečemo proč. Pri slovarju pa? Naj ostane vprašanje odprto. Vsekakor se zaradi tega hočeš nočeš pritikajp nepraznični toni. M. MARKELJ iz izložbe Šest desetletij delovanja v naprednem delavskem gibanju in dobri dve desetletji na pomembnih političnih položajih, to je nedvomno izkaznica bogaie revolucionarne izkušnje in zvestobe idejam delavskega gibanja. Ni veliko mož s takšno izkaznico, slovenski revolucionar in družbenopolitični delavec Miha Marinko pa je bil med njimi. Na poti, ki jo je prehodil od rudarja, aktivista, komunista do partizana in ene od vodilnih političnih osebnosti, se je kalil v človeka, ki so ga odlikovali neposrednost, izjemen občutek za konkretnost, kritičnost, občutljivost za napake, posluh za čas in ljudi, predvsem pa revolucionarni duh, skorajda proletarski instinkt, če uporabimo to malce nenavadno opredelitev za nagonsko dojemanje prave poti resničnih interesov delavskega razreda v določenih obdobjih in položajih. Vse te osebnostne odlike so se seveda odrazile v Marinkovem delovanju in čeravno je bil bolj človek prakse kot teorije, je za njim ostalo obsežno zapisano gradivo, predvsem številni govori, članki in razprave, ko je javno nastopal in ustvarjalno sodeloval v revolucionarni preobrazbi slovenske in jugoslovanske družbe. Hkrati pa se v njegovi zapuščini jasno zrcalijo protislovja, problemi, zastoji in zmage v razvoju naše socialistične samoupravne družbe. Te dni je izšla zadnja, četrta knjiga Izbranih del Mihe Marinka, ki jih od leta 1980 izdaja ČZDO Komunist. Z izidom te knjige je zaokrožen izbor, kot sta ga začrtala uredniški in založniški odbor za izdajo Marinkovih izbranih del pod predsedstvom Lidije Šentjurc. Četrta knjiga prinaša izbrane prispevke iz obdobja od 1959 do srede 1983, ko je imel Marinko svoj zadnji razgovor in v njem razgrnil svoje poglede na lik komunista. Pri izbiri prispevkov se je uredništvo držalo osnovnega načela, naj izbor poda čimbolj celovit vpogled v Marinkovo pojmovanje in tolmačenje družbenih problemov na različnih področjih življenja in hkrati nakaže njegov osebni ustvarjalni prispevek k iskanju najustreznejših razvojnih rešitev. Pri tem so se izogibali ponavljanju in so pri izboru upoštevali predvsem tiste prispevke, kjer je Marinko določeno problematiko podal najbolj celovito. Bežen pregled vsebine četrte knjige pokaže, da precejšen del prispevkov obravnava vprašanja družbenoekonomskih odnosov in tekočega gospodarskega dogajanja. V obdobju do 1966, ko je Marinko nehal delovati kot poklicni politik, so bile za naš družbeni razvoj značilne pomembne spremembe. To Je bil čas pospešenega razvoja samoupravnih socialističnih odnosov (republiška in zvezna ustava!), vendar predvsem na normativno-pravnem področju, v vsakdanji praksi pa so se pod samoupravno formo še vedno skrivale (kot se pogosto tudi še dandanes) drugačne vsebine in tendence. Za razkrivanje takšnih vsebin je Marinko znal kritično povedati, za kaj gre, in stvari imenovati z imeni, kar bi bilo dandanes vredno posnemanja, če ne celo kar nuja. V obdobju po letu 1966 se je število Marinkovih prispevkov občutno zmanjšalo. Značilno za zadnje obdobje je, da se je spremenilo tudi področje njegovega zanimanja, saj se je najpogosteje ukvarjal z likom komunista in delovanjem Zveze komunistov ter se pogosto vračal k različnim zgodovinskim temam. Dobro je namreč vedel, da »narod, ki ne ceni svoje preteklosti, pa naj si bo mučna in težka ali slavna, borbena in revolucionarna, se izpostavlja nevarnosti, da ne bo kos sedanjim in bodočim nalogam, sedanjim in bodočim preizkušnjam, kolikor ne bo znal izluščiti pravih naukov iz svojega zgodovinskega razvoja,« kot je dejal v govoru v Gornji Radgoni 1970. leta. Če sledimo tej Marinkovi misli, potem lahko zapišemo, da sodi v poznavanje narodove preteklosti tudi delež, ki ga je vanjo zapisal Miha Marinko. In temu naj bi bilo namenjeno tudi branje njegovih Izbranih del, še posebno, ker Marinko daje odgovore na vprašanja, ki so še danes živa in aktualna. M. MARKELJ ni poudarek je naspominkih, ki •jih še najdemo na terenu. V bistvu je to inventarizacija tistega, kar je ostalo, zato ima knjiga tudi dokumentarno vrednost. V knjigi je avtor obdelal ljudsko stavbarstvo in umetnost na Sovenskem v času od naselitve do 15. st., gotsko in kmečko umetnost, kmečko renesanso, razcvet umetnosti na domačijah v 18. in 19. st. in razkroj tradicionalne ljudske umetnosti v 19. in 20. st. Delo je prvi poskus sinteze, ki se izogiba klasičnim delitvam na regionalne tipe. Knjiga je ilustrirana s številnimi barvnimi in črno-belimi fotografijami. Pri njihovem izboru se avtor ni odločal za že znane muzejske eksponate. Knjigo je izdala Mladinska knjiga. S knjigo avtor ni hotel narediti samo pregled slovenske ljudske umetnosti, temveč tudi opozoriti bralca na vse večje zanemarjanje naših kulturnih spomenikov. In če bo ta knjiga vplivala na zavest ljudi, da bodo bolj cenili ljudsko kulturno dediščino, potem je njen namen dosežen. J. 2AGAR Za ekološko svetlejši jutri Zeza organizacij za tehnično kulturo Slovenije je pred kratkim izdala izredno aktualno publikacijo z naslovom Za ekološko svetlejši jutri. Avtor [besedila, ki obsega 140 strani, je belokranjski rojak dr. Dušan Plut. Obsežna uvodna študija nudi bralcu širok in poglobljen pogled na sodobno ekološko problematiko. Z vrsto podatkov argumentira perečo stopnjo onesnaženosti v svetu kot tudi v širši in ožji domovini. Kot rdeča nit gredo skozi celotno knjižnico ugotovitve, da je stopnja onesnaženosti našega okolja dosegla že takšno mero, da nam več ne dovoljuje časovnega odlaganja. Potrebna je takojšnja naporna in zelo dolgotrajna akcija. Jugoslavijo in z njo vred tudi Slovenijo lahko pred bližajočo vizijo splošnega smetišča reši samo sprememba v načinu razmišljanja. Zato je ob snovanju dolgoročnih planov Slovenija 2000 tudi pravšnji trenutek. Knjižica je pisana tudi kot priročnik vsem, zlasti pa mladim raziskovalcem — ekologom v okviru gibanja »Znanost mladini« pri različnih oblikah prostovoljnih šolskih dejavnosti. Odlika priročnika je tudi v tem, da ponuja nekaj metodoloških pripomočkov za poučevanje problemov onesnaženosti okolja in odnosa varovanje in urejanje okolja. IA tkovoiKO Mislim, da bo knjižica lahko veliko prispevala k pozitivnemu oblikovanju ekološke zavesti, k razvijanju občutka lastne odgovornosti in dolžnosti k reševanju ekološke problematike. To pa pomeni tudi polaganje novih idejnih, družbenih in pedagoških temeljev, iz katerih bo izšla nova generacija ekološko bolj obveščenih inženirjev, energetikov, ekonomistov in politikov. Sodim, da bo priročnik bralca v marsičem osvestil, kar pri bodočem razvoju lahko odigra pomembno družbeno vlogo. S tem avtor tudi zaključuje svoj prispevek in trdi: »Obstoj in tudi razvoj lahko pričakuje le družba, ki bo prenehala totalno, neenakopravno vojno z nemočnim, nemim nasprotnikom (naravo), katerega poraz bo pomenil obenem tudi propad namišljenega in slepega zmagovalca.« Mag. MARJAN RAVBAR Dioklecijan Četudi je Dioklecijan odigral eno ključnih vladarskih vlog v rimskem imperiju, za zdajšnje življenjepisce še zdaleč ni tolikanj zanimiv kot drugi veliki Rimljani. To kajpak ne pomeni, da o njem ni dosti napisanega, prej narobe, nemalo je zgodovinskih virov o Dioklecijanu (ok. 243 do313) in njegovem času, in po teh bi moral seči, kdor bi se hotel dokopati do literarno nepre-gnetene podobe cesarja. Vsekakor pa za dokaj poglobljeno vedenje o življenju in vladanju Dioklecijana zadostuje že roman, ki ga je pred ducatom let napijal Ivan Ivanji, za zbirko Veliki ljudje pri založbi Obzorja pa iz srbohrvaščine prevedel Franc Šrimpf. Sin ilirskega osvobojenca iz Dalmacije si je tako knjigo nedvomno zaslužil, ne nazadnje zato, da po-bliže spoznamo, kdo je bil človek, ki je Splitu zapustil razkošno palačo, katere ostanki so še dandanes vredni občudovanja. Dioklecijanovi življenjski poti je Ivanji sledil po zgodovinskih virih, ti pa so mestoma tudi protislovni ali nedorečeni, zato brez pisateljeve domišljije ne bi bilo možno zaokrožiti cesarjeve podobe. Odtod roman, ki govori, kaj se je z Dioklecijanom »bodisi dejansko tako zgodilo... ali pa bi se vsaj bilo lahko tako zgodilo«. Eno ob drugem na moč podrobno kaže politične, gospodarske, kulturne, z eno besedo družbene razmere v razpolovljenem imperiju,čigar usodovvzhod-nem delu je z dejanji krojil Dioklecijan. Za cesarja so ga oklicali njegovi vojaki, nato je kot vladar v maloazijski Nikomediji poskrbel za vrsto sprememb oblasti, ločil je vojaško upravo od civilne, hierarhično razdelil dvorne službe in družbene ustanove, določil pa je tudi, kolikšne smejo biti najvišje cene in plače, da bi tako omejil izkoriščanje manj premožnih. Prestolu se je sam odpovedal in zadnjih osem let preživel v splitski palači, kjer se je ob vrtnarjenju ravnal po besedah filozofa Seneke, češ da se človek kot razumno bitje izkaže šele, ko izpolni najlažjo zahtevo na svetu: »Da živi, kakor mu nalaga narava...« D. RUSTJA smo Z VOLOVSKO VPREGO — A VENDAR V času televizijske kulture, vaških veselic, kjer je, glaVni kulturni 'dogddek kranjska klobasa z brizgancem, in v času centralno dirigiranih prireditev v Cankarjevem domu, dostopnih le Ozkemu krogu slovenskega občinstva, je težko razumeti čas’ po vojni, koje imela skoraj vsaka vas svoje kulturno'društvo, igralsko ali pevsko skupino, ki je brez denarja, z lastno požrtvovalnostjo in z lasthimi sredstvi nastopala doma in drugje zastonj: ie za zadoščenje, ki ga dajo spontanivaplavzt.zadovoljnega občinstva., .Kul' turhib-Brediščije bilo veltko in njihovo delovanje j«! 3 bito - pest ob. > Brez-; podpore r azn i h s i sov;, i n skv tozdu Protektor kranjskitavarnf jšavp: Tovarni sva data ustrezno napravo s posebnim profilom tesnilne' gume. Proizvajati so začeli samo za najine potrebe. Najina tesnilna guma ima zaščitni znak. Nihče drug je ne more kupiti in z njo delati. Tako,»sva za zdaj edina tesnilca okeh in vrat v državi. Zatesnjujeva stara In nova okna ali vrata. S tem načinom tesnjenja prihrani lastnik najmanj 10 odstotkov kurjave, atesti pa so pokazali tudi 50-odstotno zmanjšanje vpliva zunanjega ropota. Razen stanovanj tega v zatesnjene in zaprte prostore ne more pronicati prah, onesnažen zrak itd.« Takole je svoje delo opisal šmihelski obrtnik, ki je s specialno gumo zatesnil že vse hotele v Radencih in Portorožu, na Bledu, Klinični center v Ljubljani, več poslovnih objektov v Celju, Kopru, hotele v Kranjski gori, stanovanjske bloke v Kranju, na Jesenicah, v Litiji in nekaj stanovanjskih sosesk v Celju. Čučnik pravi, da je doslej najmanj delal v Novem mestu. »V domačem kraju za tovrstno možnost prihranka pri kurjavi niso pokazali zanimanja ne v družbenem sektorju in ne v stanovanjski skupnosti, razen Hotela Otočec. Tam je vse zatesnjeno.« Precejšnje zanimanje za Cučnikovo obrt pa kažejo zasebniki, ki pa jim zaradi obsežnih del na terenu težko ustreže, Z dvema delavcema je obrtnik Čučnik kos vsem naročilom, o cenah storitev pa je rekel naslednje: »Ko sem pred tremi leti začel z velikim elanom in dobro voljo, je bilo zelo težko najti interesentblker tega dela niso poznali. Edina pri nas znana zatesnitev je bil termo- tepd vrednosti. se o^e^MnTmajierrV^aČetku sem vgrajeval tesnila po 26 din od tekočega metra oken ali Z.Č&jšnja* pravkar uveljavljena nova cena 39Pa,j^ že 440 dinarjev. Hudo mi je, ko moram taka dražiti usluge, toda cene materiala in stroški na terenu še hitreje rastejo. Vožnja z avtom recimo na Gorenjsko, prevoz materia- ’ ia;,.stfoslki bivanja V 'najbolj žamkrnem hotelJ; in skromna prehrana ža našo trojko so danes vsaj petkrat tolikšni, kot so bili predlani.« . Glede obrti, ki jo imata v kooperaciji Novo-meščan in občan iz Krškega, je v občinah, različen odnos. Čučnik pravi: »Kolega v Krškem i,ma razne ugodnosti, imajo ga za obrtnika, ki je družbi pomemben j zaradi varčevanja z energijo. V Novem mest®: ni takčga razumevanja., Name gledajo kot na-vsakega obrtnika,mizarske stroke. Nisem b'1' deležen 'nobenih ugodnosti,.ne kot začetn1* ne pri odmeri davkqy. Lahko bi rekel, da m®.;-čelo zafrkavajo. Davkarija mi ni priznala cel® vrste terenskih stroškov, zato sem prikrajšan pri zaslužku.« 'T Čučnik, ki je postal tesnilec oken in vra • sam vodi prodajo. Sprva je stiskanim prosp^V tom in potrdili o atestih hodil od vrat do vr® ponujat usluge. Ko je minila prva zima in sv bili naročniki — hotelirji zadovoljni, se j® ■ gostinskih!'krogih zanj hitro razvedelo. mu'StOriteVni potrebno več ponujati. M°Z-L pa se poslovno obnaša, zna razložiti str® kam svoj pOsčl in nima navade naročnikov v eči ža nos. _ ''J&i Če se dogovorimo^a dan in uro, smo ‘ ( like®1 črii. Čas je dragocen. T udi lega sem se nau v Nemčiji.« . ->. Ljudje, ki so že imeli opraviti z obrtm Čučnikom, vedo povedati, da lahko v en® j dnevu zatesni dve srednjeveliki zasebni m ■ Okna snamejo, jim s strojem vrežejo ul°rs0 gumijasti trak, trak zalepijo in konec. Kjer razpoke, jih zamažejo še s posebnim l®P'|,° :e Čučnik daje dveletno garancijo, trdi pa, o®1 zatesnitev toliko trajna kot okno samo- cR RIA BAČEH nagrada v NOVO MESTO rOŽ!CA ROMIH iz Novega Testa je imela največ sreče pri zadnjem žrebanju in žreb ji jedode-do za nagrado knjigo Janeza Ka-iZerJa Mimo dnevnega načrta, v j 'i? av,or priobčil devet zgodb Z iikJen^a mladih gimnazijcev, godbe odlikuje neposrednost, pri-"ost in iskriv humor, torej je knji-ga polna prijetnega branja. Rešite današnjo križanko in Ppsljite rešitev najkasneje do 18. tobra na naslov: Uredništvo dolenjskega list, Germova 3,68000 £ovo mesto, s pripisom KRIŽAN- NAGRADNA KRIŽANKA -NAGRADNA KRIŽANKA Aačunalnik namesto prodajalk k. -odslovljen je tisti, ki poz-. " sebe in samemu sebi ukazu- mii?!’eia 'n mir 9a bosta spre-I®*8. kamorkoli bo šel. R. A. HEINLEIN dne more jasno pove-kod hodimo in kam n°4emo. I. CANKAR EMIRJEVO AM POPEVKAR HOMERSKI ■JUNAKI PODROČJE GR. OTOK SARAJEVO JUG. FILM REŽISER LATIN. PREVOD BIBLIJE/ KOSTNICA IRSKA PEPUBL" ARMADA EACIMBA/ TRENING MOR. RAK/ FR. PROSO DL M. JORDANIJE /PEVKA K0H0NT UTAJITEV/ IZBRANA DRUŽBA FOSFOR SAMOSPEV RIM. B0G| LJUBEZNI ZOLAJEV IROMANI KORIST PREBIVALEC IRAKA/ HIMALAJ SKA KOZA RONA SLABOST LEVSTIKOV ROJ. KRAJ/ NATRIJ GLASBENIK ■SOSSH V trgovinah elektronske naprave »oblačijo in slačijo« kupce, vendar le na ekranu Anatomija mehiškega potresa kemija je le na videz negibna, v resnici pa nikoli ne miruje — Gibanje celinskih plošč povzroča potrese — Mehiški potres je bil najbolj »nadzorovan« h;kiedavni strahoviti potres v Me-ga | ' je zrušil središče mehiške-8'avnega mesta in pod ruševi-Ijud ' Utrnd življenje več kot 5.000 šeme.m' pa tudi tresenje tal na na-rili hU®u PreJ*nj' teden so opozo-tiso » -a našega r°dnega planeta ltr ~ Pray trdna in da zemeljska ije c *'v' sv°je posebno življe-*“ ~ 1 premika ter še Ven 6>uijc j®° preoblikuje. setn aries s° strokovnjaki že pov-05f,fPrejeli teorijo o celinskih pl-in d j s katero je mogoče razložiti da di tud‘ napovedati potrese p0[r° Plenih predelih sveta. Sami (ak-esi tudi potrjujejo resničnost neEa razumevanja. '■kfSs. pravijo, da je zemelj-<*li» . VršJe sestavljeno iz ducata PW Lh plošč ter šc več tnalih d0 „ ’ katerih debelina sega od 30 Nzr 200v kilometrov. Plošče nin jn° na plnšču stopljenih kamenju Se Se Ves žas gibljejo. V popre-tiiilj^ Prernikajo s hitrostjo enega «ob! na teden, torej s po- Ra r0L bttrostjo, kot rastejo nohti slriu Seveda ie nol7pnip rplin- ?evedaje polzenje celin-stvgf neprimerno resnejša hajg , arpdi potovanja plošč pri-dvggj 0 točenj, narivanja rn spod-^sovn t, nastajajo v daljših »i ir, .'b obdobjih gorstva, vulka-°boki jarki, ki se vlečejo na dica kilometrov daleč. Posle-Pot^i anj celinskih plošč so tudi £ tih Pride.do trčenja dveh masiv-!'vigne:lnskih plošč, grozovite sile Sva°Ldele Pl°š^ in nastanejo *W i’ k°t so Himalaja ali Alpe. ši, l(0. anko tudi drse ena ob dru-že primer pri pacifiški in >etaam5riški PloJči- ki se dreia o s*ov'tem Jarku sv. Jkpai trabovito trenje ju drži 0tnAVendar ktbko pride tudi Nkov-n,h Potresov, če plošči /av . [o zdrsneta ena ob drugi. !0rnij, u ega Potresa se v Ka- po višini kot »uglašene« na pretresne sunke, saj so začele nihati v ritmu potresnih valov. Jasno, da niso zdržale in so se sesule kot hiše iz kart. Strokovnjaki za potrese trdijo, da mehiški potres pravzaprav ni bil nepričakovan. Ze pred leti so opozarjali na možne potresne sunke v tem predelu sveta. Vznemirjalo jih je, da na tako kritičnem delu, kot je stičišče severnoameriške in kokosove celinske plošče, tako dolgo ni bilo večjih potresov. Dejstva so govorila, daje spodri-vanje kokosove plošče zaustavljeno, to pa je pomenilo, da se vse večje sile kopičijo na stičišču ter da bo plošča prej ali slej zdrsnila z večjim premikom. Prav to seje tudi dogodilo. Toda po mnenju mnogih strokovnjakov potresov še ni konec. Na tem območju sveta pričakujejo najmanj pet katastrofalnih potresov. Po mnenju strokovnjakinje za geofizko Karen McNally se lahko dogodi, da bo na tem območju prišlo v naslednjih petih letih do strahovitih potresov, ki bi dosegli 8 stopnjo po Richterjevi lestvici. Če omenimo, da je bil doslej najhujši potres, kar so jih kdaj izmerili, 9,5. stopnje Richterjeve lestvice, potem si lahko zamislimo, da se ne obetajo lepe stvari. Večjo potresno aktivnost na zahodni obali obeh ameriških celin napovedujejo tudi računalniki, Geofizik Keiiti Aki je izdelal računalniški program, v katerega je vključil poleg znanstvenih dognanj in meritev tudi takšne obrobne pokazatelje, kot so obnašanje živali, spremembe v vodnih tokovih ipd. Tako računalnik lahko predvidi pomembnejše premike tal na določenem območju in jih napove, kolikor je potrese sploh mogoče napovedati, saj zaenkrat človek še ni kos takšni zapleteni nalogi, da bi potres napovedal dovolj natančno. Največ, kar lahko naredi, je, da opozarja na možno nevarnost in napove potres za daljše prihodnje obdobje. Mehiški potres je povzročil ogromno škodo. Toda nekaj koristnega je tudi prinesel. Že pred potresom so strokovnjaki na tem območju nastavili večseizmograf-skih postaj in naprav. Tako je bilo vse dogajanje natančno zabeleženo in izmerjeno. Ko bodo strokovnjaki pregledali in analizirali vse zbrane podatke, bodo o potresih vedeli več. Več znanja pa ponuja tudi večjo varnost v bodočnosti. Po tej plati je bil mehiški potres najbolj opazovan in merjen potres vseh časov. ..... MtM (Vir: Time) Biserni zaklad S(oe J1J° že nekaj let. Najbolj % u naPovedi govore o popol-Rttk: nicenju mest z milijoni 'val Cev Prj vaii j Mehiškem potresu so delo-gačni premiki. Tako ime-jJHjS(> kokosova plošča pritiska >'Vj[ DVernoarner'ški plošči in se Ustav'°d nJ°' Trenje občasno H, ki sPodrivanje, medtem ko ploščo porivajo v njeno S , ■ * jej° vse močneje na kri 1^0 1 dokler np nrirle Hr ,„"N0vit-' dokler ne pride do i1 | ega spodriva. Natančno Pfed tedni dogodilo s 5 tri 0 Ploščo. Pomaknila seje etre 'n seveda povzročila (j5 j Potres. V oceanskem dnu % j„ aaredila več kot 200 km Vj ' in m taroka razpoka. s,\tn Kem potresu je nena-^vt{ daje bilo središče potre- 200 km daleč od glavne-SStu.31 Mesta, ki leže bližje (sr- , ’ n|s° pretrpela niti pri-- akšne škode kot Ciudad Razlog je v aS ■ n \ Razlog je v tem, da je (j. ^ Mehiško mesto postavlje- Uvijalnih plasteh nek-1^'pRj -le*era, medtem kojevme-,iiiSloiti središčem potresa in 'rdnih kamenin. Potreti tjjp1 s° se tako ojačili točno ’dat0m' ^e*° ta^° Je na' so bile nekatere stavbe Odkrili naravne drago-cenosti v morju Dolga desetletja so v obalnih vodah Bahrajnskega otočja v Perzijskem zalivu nabirali bisere, vendar sta zaradi tankerjev in razlite nafte vse bolj onesnaženo morje ter rastoča industrija umetnih biserov pred okrog 20 leti zatrla starodavno opravilo. Nedolgo tega pa so sklenili, da bodo ponovno oživili tovrstno dejavnost. V ta namen so biologi in potapljači pregledali morsko dno in presenečeni odkrili, da ležijo na dnu ponekod tudi do 20 let stare školjke bisernice, ki gotovo skrivajo v sebi čudovite bisere, podobne tistim, zaradi katerih je Bahrain postal znan že pred tisočletji. Asirski zapisi, stari 4.000 let, govore o biserih iz Perzijskega zaliva, velikih kot ribja očesa. Leta 1522 je prav želja po lepih naravnih biserih spodbudila Portugalce, da so otok zavzeli in ga imeli v lasti do začetka 17. stoletja. Poslej so na otoku vladali vladarji iz družine Al Khalifa. Vrednost perzijskih biserov dokazujejo tudi cene. Velik naraven biser stane tudi do 15.000 dolarjev. Toliko je namreč odštela neka .ameriška bogatašinja za en sam samcat biser iz Perzijskega zaliva. Novoodkrita nahajališča biserov so torej pravi zaklad, ki ga morajo samo spraviti na dan, potem pa še prodati tistim kupcem, ki imajo dovolj debele denarnice za takšne naravne dragocenosti. KDO BEGA REŠEVALCE NAŠIH KRIŽANK? Neki anonimni »junak« zadnje čase pobira neizirebane križanke iz koša za smeti in jih (na srečo na lastne stroške) pošilja reševalcem nazaj na domači naslov i pripisi različnih vsebin. Da bi se reševalci naših križank po nepotrebnem ne razburjali. bomo poslej neizžrebane rešene križanke shranili na varnem mestu. Hkrati pa kratko povejmo, na kakšen način žrebamo: Urednik sredinskih strani Dolenjskega lista zbira vse poslane rešitve in jih vsak petek popoldne, ko se zaključi napovedani rok, pred komisijo dveh članov uredništva da v stepo žrebanje »nevtralnemu« tretjemu, ki potegne izbrano kuverto iz kupa. To je izžrebana križanka in reševalec, če le ni naredi! hujše napake pri reševanju, dobi v dar knjigo. Katero knjigo dobi in kdo je reševalec, redno poročamo v vesti ob nagradni križanki. Neizžrebane križanke seveda niti ne pregledujemo, saj bi bito brez pomena. Le v primeru, da je prvi izžrebani naredil več kot eno napako, se žrebanje ponovi. Rešujte naše križanke in poskusite srečo! Anonimnež pa naj raje počne kaj bolj koristnega. Živimo na smetišču jezika, mišljenja, zavesti, klošarji med odpadki idej, okruški načel. V. PARUN Žejna Poljska Vsak 20. odrasli Poljak je že alkoholik Zaradi vse bolj razširjenega alkoholizma ne boli glava le sovjetskih strokovnjakov za boj proti temu družbenemu zlu, nič manj težav nimajo s svojimi rojaki poljski strokovnjaki, saj Poljaki lokajo vse, kar diši po alkoholu, od likerjev do najbolj priljubljene alkoholne pijače — vodke. Pri tem res niso kaj dosti izbirčni, saj zlivajo po grlu tudi mnoge domače zvarke, ki so hudo vprašljivega okusa in kakovosti. Toda žeja je huda, v sili pa hudič tudi muhe žre. Kako resen pojav je alkoholizem na Poljskem, pokaže že nekaj statističnih številk. Uradne statisike navajajo, da je v preteklem letu povprečno vsak Poljak spij 8 litrov čistega alkohola. Če otroke in starčke pa mnoge, ki se zavedajo alkoholne nevarnosti, odštejemo, potem se pokaže, da žejni del prebivalstva ne pozna mere in da spije na desetine litrov čistega alkohola na leto, kar je grozljivo. Nič čudnega ni torej, če statistika beleži, da na vsakih 40 prebivalcev pride en alkoholik. Če vzamemo v statistični izračun le odrasle moške, potem je alkoholik vsak 20. prebivalec. Ameriški industrialci eksperimentirajo z računalniki, ki naj bi jim pomagali pri prodaji. V teku so raziskave za novo možnost uporabe računalnika, ki naj bi kupcu svetoval pri nakupu. Računalnik lahko svetuje pri nakupu zaves, barve za stene in celo pri izbiri oblek. ELIZABETH ARDEN INC., tovarna, ki izdeluje kozmetiko, je v 15 svojih prodajaln namestila računalnik, imenovan Elizabeth, ki naj bi kupcu pomagal in strokovno svetoval pri izbiri in nakupu kozmetičnih preparatov. Računalnik projicira sliko kupca na ekran in nato tudi prikaže, kakšen bi bil njegov videz po uporabi določenega preparata. Tako se kupec laže odloči za nakup. L. S. AYRES pa je v svoje prodajalne namestila posebno »čarobno ogledalo«. To je ogledalo, katerega zrcalna površina je v bistvu povečan ekran računalnika, ta pa ima v spominu slike vseh modelov oblačil, ki jih tovarna Ne več samo balončki Posebna naprava odkriva ali je voznik pod vplivom zdravil in mamil Za tiste voznike, ki so popili kozarec več, kot dopušča zakon in zdrav premislek, ima prometna milica nekaj učinkovitih naprav, ki natančno pokažejo, koliko alkoholnih hlapov je preveč v voznikovem organizmu. Vse drugače pa je, ko bi prometniki morali ugotoviti, ali je voznik zaužil kakšno drugo snov, ki prav tako močno deluje na voznikove možgane in močno poslabšuje njegove sposobnosti za varno vožnjo. V vrsto takšnih snovi spadajo nekatera zdravila in skoraj vsa mamila, od dokaj nedolžne marihuane do nhvarnega kokaina in heroina. Da je voznik jemal te nedovoljene snovi, lahko ugotovi le natančen zdravniški pregled, prometnik pa ni imel pri rokah naprave, ki bi ga takoj opozorila na tovrstnega kršitelja predpisov in prometne varnosti. Zdaj so uživalci teh opojnih snovi izenačeni z vinskimi bratci. Neko newyorško podjetje je izdelalo napravo, ki nezmotljivo takoj pokaže, ali je voznik pod vplivom takšnih snovi. Gre za napravo, ki nosi ime Veritas 100 (resnica 100). Njeno delovanje temelji na zaznavanju možganskih valov. Znanstveniki so namreč ugotovili, da možgani pod vplivom mamil in nekaterih zdravil oddajo povsem določene vzorce valov. Naprava takoj odkrije, kaj ie voznik zaužil. Tako prometniki takoj izločijo iz prometa za varno vožnjo nesposobnega šoferja. izdeluje. V računalnik moraš le vnesti želeno konfekcijsko številko in izbrane modele ter stopiti pred zrcalo. V njem vidiš svoj obraz in model oblačila. Tako je rešen stari problem izbiranja oblek, saj ti pred zrcalom tokrat ni potrebno nič drugega kot stati, v minuti pa lahko zamenjaš deset različnih modelov, ne da bi jih moral oblačiti in slačiti. Tudi pri nakupu očal je lahko računalnik zelo koristen. Svetuje nakup določenih modelov očal tako, da se kar najlepše prilegajo oblikam obraza, oči, čela. Vsekakor je prihodnost računalnikov v tej smeri zagotovljena, saj se je prodaja v prodajalnah, kjer imajo takšne pomožne prodajalce, povečala za 2 do 3 odstotke, to pa je podatek, ki v poslovnem svetu že pomeni uspeh. M. DRAGINC (Vir: Nevvsvveek) RICHTER UMRL Prejšnji teden je umrl svetovno znani seizmolog, eden od pionirjev sodobne vede o potresih, Charles F. Richter. Po njem se tudi imenuje lestvica, s katero označujejo jakost potresov. Oblečen most Bolgarski umetnik Chris-to spet na delu Ta čas nastaja vena največjih skulptur na svetu. Žal pa je njena usoda taka, da ne bo kaj dolgo razveseljevala srca ustvarjalca in zbujala občudovanja (in posmeha!) gledalcev. Čez nekaj časa jo bodo razdejali in ponovno bo to, kar je ves čas doslej bila. Gre za podvig znanega umetnika Christa, kije bolgarskega rodu in se je po vsem svetu proslavil z nenavadnimi umetniškimi deli. Med drugim je v plastično ponjavo oblekel del avstralske obale ter obkrožil skupino otokov pri Miamiju, Tokrat seje lotil znanega pariškega mostu nad Seno. Skupaj s svojimi sodelavci in somišljeniki je pripravil preobleko za Pont-Neuf. Sešili so ponjavo, veliko okrog 47.000 površinskih metrov. Za najlonsko preobleko peščene barve je Chris-to seveda odštel lep kupček denarcev, ki se je še povečal, ko je plastično preobleko napel preko mosta. Vsega skupaj ga je nenavadni kiparski projekt stal 75 milijonov dinarjev (v trdni valuti!). Denar je zbral s prodajo svojih nfekdanjih del in načrtov. Pri ustvarjanju nove velikanske umetnine so sodelovali potapljači in alpinisti, vsega skupaj štiri stotnije sodelavcev. Da so most preoblekli, so potrebovali skoraj cel teden dni. Vsekakor je to le kaplja v morje tistega časa, ki gaje Christo potreboval, da je dobil dovoljenje francoske vlade za svoj podvig. Kar 10 let je čakal nanj. KRITINA ZIDAK MAP NOSILCI ZE 3000 L ZAUPAMO OPEKI, — ker je gradbeno trdna, — ker je naraven izolator, — ker je iz zdravju neškodljivega materiala, — ker je akumulator toplote, — ker je estetska, — ker je.... Proizvodni In trgovski program: — zidaki (navadni, fasadni) — votlaki (8/1, 7/1) — poroiiti (8,12) — dimne tuljave — vinotekar, — izoler — teraset — okenske police (dimenzije po želji kupcev) ■••■a aaaaa ■■■■a aaaaa aaai aaaaa .aaaaa aaiaa aaaaa ;aaai Hill M 1111 PPPPP g™ IZOLACIJA rrrm II * _ OZNATt 7wm. OPEČNI ZDROB -TERASET. ZA VZDRŽEVANJE IN NOVOGRADNJE: Tl TTTT1 IZOTER apno, cement, betonsko železo, armaturne mreže, MAP nosilci za strope, MAP polnila, modularni bloki (6/1, 5/1), silikatna opeka, dimniki, peski za malto, peski za beton, opečni vogainiki, izolacijski materiali, kulir plošče, robniki, materiali za izolacijske fasade, strešniki in drugo. OPEKARNA ZALOG NOVO MESTO, tel.: 21-403,22 - 291 SEZONSKA UGODNOST! V maloprodaji za lastni proizvodni dostava do 30 km POTA IN S% Obsojena sindikalna goljufija Denarna kazen za nekdanjega sekretarja občinskega sindikalnega sveta v Črnomlju — Poskus goljufije s kasko zavarovanjem NOVO MESTO — Pred nekaj dnevi je senat novomeškega temeljnega sodišča sodil bivšemu sekretarju občinskega sveta Zveze sindikatov v Črnomlju, 37-ietnemu Martinu Skubetu, sedaj direktorju Integralovega tozda Gostinstvo Bela krajina, in predsedniku OS ZS Črnomelj Juliju Škrinjarju. Naj takoj omenimo, daje namestnik temeljnega javnega tožilca zoper Škrinjarja po obravnavi umaknil obtožbo, medtem ko je bil Skube zaradi poskusa goljufije obsojen na 40.000 din kazni in plačilo sodnih stroškov. dežura poročajo Ob 39 TISOČAKOV — 4. oktobra je neznani storilec stopil v stanovanje Ignaca Kajina iz Podklanca pri Črnomlju in mu zmaknil 39.000 din. Za predrznežem zaenkrat še ni sledu. UKRADEL KOLO Z MOTORJEM — V noči na 5. oktober je neznanec izpred gostilne Nosan v Otovcu ukradel kolo z motorjem, last Avgusta Laharnerja iz Svibnika. Slednji je oškodovan za 120.000 din. ODNESEL RADIO — V noči na 6. oktober je neznanec iz odklenjenega osebnega vozila Jožeta Mežana v Veliki Loki odnesel avtoradio, vreden 40.000 din. KJE SO ZAJCI? — Tako se tačas obupano sprašuje 53-letni Milan Teropšič iz Novega mesta, kije v noči na 6. oktober ostal brez šestih dolg-ouhcev. Oškodovan je za kakih 18 tisočakov. VLOM V HIŠO — 50-letni Janez Trdič iz Dolnjega Suhorja je 2. oktobra prijavi! miličnikom, da mu je neznanec vlomil v hišo in iz nje odnesel 1.750 din in radiosprejemnik. PRETEPAL JE TETO — Miličniki so 2. oktobra pridržali do iztraznitve 18-letnega Antona K. iz Brstovca pri Semiču. Mladi vročekrvnež je pretepal svojo teto in ji grozil celo z ubojem. Čaka ga sodnik za prekrške. IZGINIL JE MOTOR — Neznani storilec je 2. oktobra med 20. in 21. uro izpred parkirnega prostora na novomeškem Novem trgu ukradel motor, last Damjana Kavščka iz Gornje Straže. Slednji je s krajo oškodovan za 120.000 din. KRAJA NA POSTAJI — 20-letni Karel Ramovž iz Brinj je 2. oktobra ostal brez kolesa na pet prestav, ki ga je tega dne pustil na trebanjski železniški postaji. Vozilce je vredno kakih 25 tisočakov, za storilcem pa še poizvedujejo. Skube je bil leta 1982, kot že rečeno, sekretar OS ZS v Črnomlju in zadolžen tudi za registracijo njihove počitniške prikolice in njen prevoz v Novaljo na otok Pag. 6. julija je Skube pri delavki črnomaljskega AMD Miri Kolbezen dvignil preizkusne tablice za čas od 6. do 9. julija in relacijo Črnomelj — Otočec — Črnomelj, ob tem pa za ta čas tudi plačal običajno zavarovalnino avtomobilske odgovornosti. Ko je bil opravljen tehnični pregled, so prikolico registrirali in seveda plačali zavarovanje, niso pa je, kar bo za nadaljevanje zgodbe še kako pomembno, kasko zavarovali. Kajti že 8. julija je prišlo med prevozom prikolice na Pag do nezgode, ko seje ta zaradi nenadnega sunka vetra prevrnila} škodo na njej so ocenili na 90.400 din. Zapletlo pa seje, ko so ugotovili, da nastala škoda s PO DOLENJSKI DEŽELI 0 Vse do prvih oktobrskih dni je v kokošjem domovanju Jožefe Jerman na Čatežu pri Trebnjem bolj ali manj veselo kokodakalo šest prikupnih mesnatih živalic, a jim zla usoda očitno ni namenita dolgega življenja. Neko noč so morale navzlic hudemu odporu, o čemer je pričalo razmetano perje po tleh, na drugi svet. Za to krutost je poskrbe! neznanec, za katerega se sumi, da je romskega porekla. • S kmetijskega posestva novomeške KZ Krka je že septembra izginilo preko 800 kilogramov koruze. Sledovi koruznih zrn so z njive vodili v romsko naselje pri Dobruški vasi, kjer je podrobnejši .pregled odkril storilce. Koruza je bila varno spravljena pri Dominiku Kočevarju, Milanu ter Valentinu Brajdiču in Marjanu Kovačiču. Ugasnili mladi življenji Huda prometna nezgoda v nedeljo zvečer pri Radni RADNA — V nedeljo zvečer, nekaj pred 18. uro, je prišlo na magistralni cesti med Zidanim mostom in Drno-vim do hude tragedije, ki je pobrala dvoje mladih življenj. 21-letni Krčan Zvone Šinkovec se je tisti večer skupaj z leto dni mlajšo Ksenijo Godler, prav tako iz Krškega, peljal na motorju po cesti med Sevnico in Krškim. Ko je pripeljal do Radne, je pred blagim nepreglednim levim ovinkom pričel na vzpetini prehitevati kolono vozil pred seboj. Pri tem je zavozil preko sredinske črte vozišča na levo stran, takrat pa mu je z osebnim avtomobilom pripeljal nasproti 47-letni Miro Škrinjar iz Trbovelj. Ko je ta zagledal motorista pred seboj, je pričel zavirati, enako je storil tudi Šinkovec, a je vseeno prišlo do močnega trčenja. Šinkovec in Godlerjeva sta ob nesreči padla po tleh, koj zatem pa je čeznju zapeljal osebni avtomobil. Oba sta bila mrtva na kraju nezgode, pri trčenju pa seje hudo Graditelji brez zemlje V Sevnici tudi odredba sodišča kot bob ob steno? ŠMARJE — Pred časom smo poročali o zapletu pri gradnji samskega doma na Trupejevi zemlji. Ustavno sodišče je, kot smo pisali, celo razveljavilo cel kup občinskih odlokov. Beton pa je zida! z vso ihto, ravno tako so v občini z vso paro jeli odpravljati »formalne napake« kot pravijo, zaradi katerih je zazidalni načrt in vse ostalo padlo na sodišču. • Znak dobre volje naj bi bila sprejeta odmik meje funkcionalnega zemljišča novega samskega bloka v gradnji izza sedanje meje gradbišča in dovoljenje za gradnjo hiše namesto sedanjega svinjaka na Huzjanovi kmetiji. Po pregovoru: »Vzemi ali pusti!« Očinska skupščina je na seji minuli petek sprejela osnutek teh dokumentov, med drugim tudi, kako je gradnja v skladu s srednjeročnim načrtom za nazaj — 1981 — 1985. N a javni razpravi o teh dokumentih v začetku septembra pri sevniški krajevni skupnosti so prizadeti lastniki povedali, da glede zemlje še ni doseženo nikakršno soglasje. Delegatom občinske skupščine minuli petek ni bilo povedano, da je Temeljno sodišče v Novem mestu, enota v Sevnici, sredi septembra Izdalo odredbo o začasni prepovedi gradnje. Medtem so namreč pričeli zidati še drugi blok. Resda sta se oba, tako občina kot Beton, zoper odredbo sodišča pritožila, vendar je očitno, da so v Sevnici vsi ukrepi sodišča, in to kateregakoli — kot bob ob steno. Zadnjo odredbo pa je sodišče sprejeto za zaščito stranke. Je potemtakem čudno, če Huzjanovi v tiste, ki bi se morali z njimi dogovarjati, nimajo zaupanja? A. ŽELEZNIK plačilom »običajnega« zavarovanja ni bila krita, zato seje Skube odločil za drugo pot. Skupaj z Julijem Škrinjarjem sta se vnovič odpravila v prostore AMD Črnomelj, kjer je Skube z ostrim nastopom očital Kolbeznovi, kako da mu ni prikolice kasko zavarovala že ob prvem obisku, in je zahteval od nje, naj to stori sedaj. Delavka se je obiska, ker je pač vedela, da gre za občinska funkcionarja, ustrašila in je dodatno v polico, ki je veljala za poskusno vožnjo od Črnomlja do Otočca in HUDO RANJENA VOZNIKA KRŠKO — 22-letm Jože Bučar iz Krškega se je 1. oktobra ob 13.30 peljal z osebnim avtomobilom po Cesti krških žrtev iz smeri Drnovega proti Krškemu. V križišču nasproti blagovnice je zavijal na levo in pri tem zaprl pot osebnemu avtomobilu, ki ga je nasproti pripeljal Krčan Radovan Burja. Med vozili je prišlo do trčenja, pri katerem sta se oba voznika hudo poškodovala, medtem ko so škodo na vozilih ocenili na 700.000 din. ■%%%%%%%%%%%%%%%%%%%? PREVIDNO S STROJI \ g £ NOVO MESTO —Zadnje dni 4 septembra in prve dni oktobra so J na kirurškem oddelku novomeške ^bolnišnice odrezali deset prstov > šestim poškodovancem. Vse poš-£ kodbe so nastale s strojem za li-4 čkanje koruze večinoma tako, da J so poškodovanci hoteli očistiti s 4 koruznimi storži zapacan stroj, ne ^ da bi ga prej ustavili. Ker se je j spravilo koruze šele dobro začelo. poškodovala tudi Skrinjarjeva žena v osebnem avtomobilu, 43-letna Marija, prepeljali so jo na zdravljenje v celjsko bolnišnico. Sicer pa o tem, kako silovito je bilo trčenje, govori tudi podatek, da je bilo na pločevini kar za milijon dinarjev škode. VESELA TRGATEV V TUJEM VINOGRADU SEVNICA — Slaba letina in pomanjkanje grozdja sta prinesli na piano nove vrste kaznivih dejanj. V mislih imamo trgatve v tujih vinogradih. Eno takih je v nedeljo na sevniški postaji milice prijavil Štefan Nemec. Možem postave je potožil, da mu je nekdo med 3. in 5. oktobrom v vinogradu na Veliki Ugajnici pri Bučki potrgal kar okoli tisoč kilogramov grozdja in ga tako oškodoval za najmanj 100 tisočakov. Čudno le, da trgatve ni registriral kdo od sosedov. 0 se je bati, da bo število poškodb, ^ £ ki se zelo slabo celijo, in izgublje- ^ 4 nih prstov to jesen še dosti večje, ^ J še posebno, ker se jim utegnejo ^ 5 priključiti še poškodbe s krožno *■ g žago in drugimi stroji, ki so v £ jesenskem času toliko v uporabi. * Ne bi bilo odveč, če bi se ljudje g lotevali kakršnegakoli opravila s 4 strojem z malo več previdnosti, g preudarnosti in tudi poučenosti. £ Odrezani prsti ali še kaj hujšega, g kar ostane za hipom nepazljivosti, g bi morali biti vsem pred očmi, ko 4 se lotevajo kakega opravila. nazaj za čas od 6. do 9. julija 1982, vpisala še plačilo kasko zavarovanja, prav tako pa pripisala še relacijo do Paga. S takšno ponarejeno polico je nato Skube 15. julija podal v imenu črnomaljskega sindikalnega sveta zavarovalni skupnosti Triglav, Dolenjska območna skupnost v Novem mestu, zahtevek za izplačilo nastale škode. To je storil, čeprav je vedel, da prikolica za takšno škodo ni bila zavarovana, in tako skušal dejanskemu lastniku, republiškemu sekretariatu za ljudsko obrambo, pridobiti 90.400 din. V zavarovalnici so na srečo o resničnosti takšnih navedb posumili, vso zadevo preiskali, dokler niso odkrili nepravilnosti in primer seveda prijavili. Po vsem tem jeobčinski sindikalni svet od vloženega odškodninskega zahtevka odstopil. Senat sodišča je, kot smo že zapisali, obsodil Martina Skubeta na kazen plačila 40.000 din in poravnavo sodnih stroškov, pri tem pa kot obtežilno okoliščino upošteval dejstvo, da je bil obtoženec v tistem času na položaju, ki je od njega zahteval, da je s svojimi dejanji in obnašanjem za zgled. Česa takega direktorski stolček, ki ga je dobil v zamenjavo, očitno ne zahteva. Sodba še ni pravnomočna. B. BUDJA Ovadbi za bivša metliška funkcionarja pri tožilcu ‘Tone Kraševec osumljen tatvine, Zdenka Damjanovič pa izdaje nekritih čekov METLIKA, NOVO MESTO — Prejšnjo sredo je prejel temeljni javni tožilec iz Novega mesta kazensko ovadbo, ki sojo napisali metliški miličniki zoper Toneta Krašovca iz Metlike. Slednji je osumljen, da je 12. septembra letos nekaj čez 13. uro v metliški prodajalni Elektrotehne ukradel žepni kasetofon s slušalkami, vreden preko 17 tisočakov. Tatvino je prvi opazil prodajalec Ivan Kralj in o njej takoj obvestil miličnike, ti pa so ukradeni kasetofon našli pri Krašovcu. 30. avgusta pa je temeljni javni tožilec prejel kazensko ovadbo zoper Metličanko Zdenko Damjanovič. Ta je osumljena kaznivega dejanja izdaje nekritih čekov. V času med 27. novembrom lani in letošnjim 26. aprilom naj bi namreč po Metliki izdala za preko 100.000 din čekov, za katere ni imela kritja. In kaj imata skupnega oba navedena primera? Tako Krašovec kot Damjanovičeva sta bila namreč do teh dogodkov metliška funkcionarja, prvi profesionalni sekretar občinske konference SZDL, druga pa sekretarka OK ZSMS. Njuni organizaciji sta. kot smo v našem listu na kratko že zapisali, ukrepali hitro in učinkovito. Predsedstvo OK SZDL Metlika je Krašovca razrešilo 16. septembra, že prej, I-septembra pa je bila sekretarskih poslov razrešena tudi Zdenka Damjanovič. In ko smo se minuli petek v Metliki pogovarjali z Jožetom Gerkšičetn. predsednikom OK SZDL, ki sedaj opravlja tudi sekretarske posle, in Jožetom Nemaničem, sekretarjem OK ZK Metlika,sta izjavila, da niso ob teh odločitvah prav nič omahovali. »Tudi v prihodnje bomo,« pravita, »če bo potrebno, ukrepali enako dosledno in strogo. Kajti ne smemo dopustiti, da bi zaradi neodgovornega ravnanja posameznikov trpel ugled družbenopolitičnih organizacij, še posebej pa ne sedaj, pred volitvami!« In ko smo že pri volitvah, naj omenimo še, da je bil taisti Tone Krašovec, zoper katerega vodi postopek tudi OO ZK v krajevni skupnosti Metlika, katere član je, med evidentiranimi kandidati za mesto predsednika medobčinskega sveta SZDL za Dolenjsko. B. BUDJA Roparski napad sredi noči Dejanja je osumljen 29-letni Muharem Adrovič NOVO MESTO — V zgodnjih nedeljskih jutranjih urah je prišlo na Ljubljanski cesti v Novem mestu pri odcepu za železniško postajo do roparskega napada. Dejanje naj bi storil 29-letni Muharem Adrovič iz Donje Vrbice, katerega so miličniki prijeli že kmalu po dejanju in je zanj preiskovalni sodnik novomeškega temeljnega sodišča odredil pripor. Ura je bila 2.30, ko se je na novomeški postaji milice oglasil 30-letni Smail Rizvič iz Trebnjega in prijavil roparski napad nanj. Pri odcepu na novomeško železniško postajo ga je namreč napadel nez- S N N S N N N N 5 n * Polivinil in hitrost kriva hudega trčenja 50-letni Viktor Kuken-berger podlegel poškodbam DOLENJI PODBORŠT — V ponedeljek, nekaj čez 9.30 je prišlo na magistralni cesti Ljubljana—Zagreb do hude prometne nezgode, v kateri je izgubil življenje 50-letni delavec trebanjskega Cestnega podjetja Viktor Kukenberger iz Dola pri Trebnjem. 26-letni Zoran Mišič s Prevalj je dopoldne peljal tovornjak, ki pa je imel namesto razbitega vetrobranskega stekla vstavljen polivinil, proti Ljubljani. Pri Dolenjem Pod-borštu so takrat delavci CP popravljali vozišče, ki je bilo pravilno označeno. Zaradi prevelike hitrosti in slabe vidljivosti skozi polivinil Mišič vozila ni utegnil pravi čas ustaviti in je trčil v stoječe osebno vozilo Sandija Grubeliča s Police pri Grosupljem ter ga potisnil na levo stran ceste. Takrat je z osebnim avtom pripeljal nasproti še Jože Krek iz Škofje, tako da je prišlo do novega trčenja, po katerem je Mišiča zaneslo v levo, kjer je zadel Viktorja Kukenbergerja in ga stisnil med svoje in vozilo Cestnega podjetja. Hudo poškodovanega delavca so prepeljali v novomeško bolnišnico, kjer pa je še istega dne ob 11.15 umrl. V nesreči so se laže poškodovali še voznika Grubelič in Krek, Krekova žena Dragica in hči Tanja. Materialne škode je bilo kar za 2 milijona in 50 tisoč dinarjev. Združujejo prijetno s koristnim Kopitarna: gasilsko društvo uspešno tudi v tovarni SEVNICA — Ob mesecu požarne varnosti so v Kopitarni podobno kot lani izdali posebno izdajo tovarniškega Biltena. Kot edina tovarna v občini imajo organizirano gasilsko društvo, ne zgolj industrijsko desetino. Temu primerno imajo organizirano tudi društveno življenje. Če namreč vseh 47 članov, gasilcev in gasilk zna krepko poprijeti za delo, redno hoditi na vaje, se izobraževati, je treba najti čas tudi za zabavnejšo plat. Če tudi to znajo obrniti še v korist stroke, tem bolje. Tako so se to poletje najstarejši člani — povprečna starost desetine je bila nad 50 let — udeležili tekmovanja v Šoštanju. Tam vsako poletje razpišejo tekmovanje za memorial Jožeta Žunkoviča. Pogoj je stara motorna brizgalna. Le-ta praviloma nebi smela biti »mlajšaod leta 1939. Kopitarničani premorejo še vedno brezhibno črpalko znamke Magirus z letnico 1938. Poveljnik Vlado Mešiček pove, da jim je zategadelj tudi navrgla nekaj točk. »Nekatere desetine so pripeljale res zanimive primerke orodja, stare ročne brizgalne, gasilci so nosili na glavah stare šleme, nekateri so bili oprtani v predpasnike, lepo jih je bilo videti, ko je bilo treba za pogum na povelje izpiti vrček tojakca,« pripoveduje Mešiček. Kopitarničani so se dobro odrezali: med osmimi desetinami so bili odlični, drugi. V tem mesecu jim dela ne manjka. To ne bodo zgolj vaje. Gasilski častniki bodo pripravili taktične načrte za gašenje posameznih objektov v tovarni. Za vse delavce bodo pripravili prikaz gašenja z ročnimi gasilnimi aparati, preskusili bodo celotno hidrantno omrežje, konec meseca požarne varnosti bo še skupna vaja v Stiliesu in ekskurzija v metliški gasilski muzej. A. Ž. nan moški in mu iz zadnjega hlačnega žepa ukradel usnjeno denarnico, v kateri je imel 26 tisočakov in dokumente. Neznanec je po dejanju pobegnil v neznano, vendar je bilo že po prvih znanih rezultatih preiskave jasno, da gre prav za Muharem Adroviča, ki je kmalu končal v rokah novomeških miličnikov. Igra z vžigalicami kriva novega požara Na gospodarskem poslopju kar za 1,2 milijona ____________škode___________ STRANSKA VAS — V sredo, 2. oktobra, je prišlo do požara na gospodarskem poslopju 36-letnega Jožeta Hrastarja iz Stranske vasi. Preiskava je ugotovila, da je ogenj zanetil gospodarjev 4-letni sin, ki se je igral z vžigalicami. Pri tem seje sam nekoliko opekel po nogah. Ogenj je bil neusmiljen. Docela je uničil 7 krat 10 metrov veliko poslopje, v njem pa 25 ton sena, tako da je materialne škode kar za milijon in 200 tisočakov. Požar so gasili delavci novomeškega Zavoda za požarno varnost in gasilci iz Stranske vasi. SAMOVŽIG KRIV POŽARA? DOLŽ — 6. oktobra ob 19.25 je zagorel zidani hlev Stanka Boha na Dolžu. Po vsej verjetnosti je ogenj zanetil samovžig, plameni pa so uničili nadstrešek hleva, zraven pa še leseno lopo, v kateri je bilo 1.500 kilogramov sena, 10 lesenih vrat in nekaj zajcev. Požar so pogasili poklicni gasilci iz Novega mesta, pomagali pa so jim stanovski kolegi iz Dolža in občani. Materialne škode je bilo za 200.000 din. OB AVTORADIO KRŠKO — Alojzija Zupančič iz Krškega je 5. oktobra prijavila miličnikom, da ji je v noči od 4. na 5. oktober nekdo vlomil v osebni avtomobil, ki je stal parkiran pred stanovanjskim blokom. Neznanec ji je odnesel avtoradio in jo tako oškodoval za 40.000 din. AVTOBUS JE GOREL TREBNJE — V petek, 4. oktobra, ob 19.15 je prišlo na avtobusu, last ljubljanskega Kompasa, do požara. 35-letni Ljubljančan Jože Jagrič je peljal avtobus proti Zagrebu, pri Trebnjejn pa med vožnjo v vzvratnem ogledali opazil, da se iz zadnjega dela vozila kadi. Zapeljal je v desno, ugasnil motor in pričel z gašenjem. Izstopilo Je tudi vseh 57 potnikov, ki so skupaj s trebanjskimi gasilci pomagali pri gašenju ognja. Po doslej znanih podatkih je požara kriva slaba električna napeljava, ogenj pa je povzročil kar za poldrugi milijon din škode. PRIHRANJENA POT NOVO MESTO — Ob poimenovanju ulic v Šentjerneju in sPremerrh;i naselij v Šmarjeti je občinska s‘u Jj sekretariata za notranje zadeve uveu sobotno in nedejjsko delo v Šentjern ju, sledi pa še v Šmarjeti. Občani, ki sicer morali v mesto zaradi spremeni v osebni izaznici, prometnih d kumentih in potnem listu, so ta lahko vse opravili doma. Že prej so o tem obveščeni, da pa ni bilo 6n^a|j so ljudi posameznih predelov naro ob različnih časih. Občanom so s ' roke tudi s tem, da je lahko en s prišel z vsemi dokumenti družin članov in je tako opravil za vse. DVA POŠKODOVANA V TRČENJU BREŽICE — 32-lelni Slavko ^ vič iz Medvod je v petek, 4. okt peljal tovornjak iz Žagreba prot' bljani, pri odcepu za Brežice P_v3|o hitel tovorno vozilo, ki je zmanj’ n£ hitrost. Zaradi prekratke varfl0»nil razdalje je Vukovič, da bi se 'Geiz trčenju, zapeljal v levo, takrat P ^iifl nasprotne smeri pripeljal z o*1’ pa-avtomobilom 24-letni Zagrcbča sC niel Podgajski. V trčenju ^y poškodovala voznik insopotmf ^j[o rija Podgajski, medtem ko -I voV. materialne škode za 210 tisov IZSILJEVAL JE PREDNOST — 57-letni Jože Novak iz Črnomlja seje 30. septembra peljal z osebnim avtom iz centra mesta proti črnomaljski železniški postaji. Ko je pripeljal v križišče Kolodvorske ceste in Česte21. oktobra, je zavijal na levo, takrat pa je vanj trčil 23-letni voznik kolesa z motorjem Anton Šuštar iz Črnomlja, ki je pripeljal nasproti. Šuštar seje v nezgodi- hudo poškodoval in so ga prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Materialne škode je bilo za 20 tisočakov. NA PREHODU ZBIL PEŠCA— 1. oktobra seje 24-letni Vinko Hrastar iz. Gotne vasi peljal z osebnim avtom po Cesti komandanta Staneta v Novem mestu proti Bršljinu. Na prehodu za pešce pri Študijski knjižnici je prav ta- krat prečkal cesto Jože je Kod' tar je pešca podrl, pn £crnt’ (ot)pelJa rič hudo poškodoval in s00 bolh1' na zdravljenje v novom za 30 šnico. Materialne škode J tisočakov. Z MOTORJEM V PEiAveiaN^! 19-lelni Andrej Uhl vz. N ko)esu se je 1. oktobra peljal lin0 d oh13 se je 1. oktobra pvj«- j^o motorjem po peš Pot‘ p0ti so la' Majde Šilc v Šmihelu, ro Kjhsta, krat šle tri učenke. Dve od nj« sta zagledali ,n’niki Fab>na medtem ko 19-lctni Ve • čefficj to ni uspelo. Uhl jo je za • .j0 j,ude sta oba padla, dekle PaJe. terjh sojo telesne poškodbe, žara n0vome^ prepeljali na zdravljenj bolnišnico. is DOLENJSKI LIST ŠPORTNI KOMENTAU Tudi z napakami do zmage Sobotno uvodno srečanje II. ZOL potrdilo opti-mistične napovedi Pionirjevih odbojkarjev številni privrženci odbojke v Novem mestu so v soboto zvečer z zanimanjem čakali prvi nastop Pionirjevih odbojkarjev na letoš-njem prvenstvu 11. zvezne lige. V dvorano pod Maro fom je prihajal zanimiv nasprotnik, ekipa ravenskega Fužinarja, ki je bila v minulem prvenstvu vse do zadnjega kola edini konkurent vrsti študenta za vstop v I. zvezno ligo. Kot je znano, so bili Ravenčani ob prvo mesto le zaradi slabše razlike v setih. Torej nasprotnik, ki bi mo-ral že na startu prvenstva odgovoriti na vprašanje, koliko Veljajo dobri Pionirjevi rezultati v Pripravljalnem obdobju, koliko je ekipa pridobila z novim igralcem Komadino iz Zagreba, predvsem Pa. koliko stvarne so Pionirjeve šelje, da se s to ekipo že v sezoni, dveh prebije v I. zvezno ligo. Novomeščani so dvoboj dobili, načrtovani točki sta ostali doma. gledalci in igralci so bili brez Ivoma zadovoljni, vprašanje pa P. ali lahko po sobotni tekmi odgovorimo na zgoraj zastavljena vprašanja. Igra je bila živčna, kar se je kazalo zlasti v slabem sprejemu žog, kvaliteta pa zategadelj pod pričakovano. Pa ved-nar: Novomeščani so od časa do časa pokazali zares odlično igro. žal ob njej tudi nekaj napak, kipa na srečo niso bile usodne. Zato pa so seUoliko bolj odlikovali z igro v polju, še posebej Gregurek pa tudi Černač, kije tokrat prvič zaigral po prihodu iz JLA. Vfinišutekme se je razigral tudi Komadina, ki je bil v soboto pravzaprav edini, ki je z uspešhimi bloki na mreži zanesljivo razbija! napade Ravenčanov. Kakorkoli že. Pionirjeva ekipa je v soboto vendarle dokazala, da je na prvenstvo brez dvoma dobro pripravljena. Končna uvrstitev novomeške vrste zanesljivo ne bo daleč od napovedane. Kajti Pionir s Komadino pa tudi Černačem in Prahom, ki sta se vrnila iz JLA, je brez dvoma veliko močnejša ekipa od tiste, ki je na lanskem prvenstvu osvojila 5. mesto. B. BUDJA čez prvo večjo oviro Zmaga novomeških odbojkarjev na startu II. zvezne lige — V soboto v gosteh z ________________Bledom — Poraza v republiški ligi NOVO MESTO — Uvodno srečanje Pionirjevih odbojkarjev v II. zvezni ligi z ravenskim Fužinarjem je v športno dvorano pod Marofom privabilo kakih 400 gledalcev, ki so bili priča nervozni in razburljivi, a ne tolikanj kvalitetni igri, kot bi pričakovali od nasprotnikov, ki bosta v letošnjem prvenstvu brez dvoma krojila vrh lestvice. Pionir je pričel s postavo Brulec, Kosmina, Vemig, Komadina, Gregurek in Babnik ter že po pičlih nekaj minutah vodil kar 5:0. Potem pa kot da so Novomeščani pozabili igrati odbojko. Ravenčani so namreč izenačili na 7:7, kmalu zatem pa tudi povedli in brez večjih težav odločili niz v svojo korist. Očitno so nasveti trenerja Vladimirja Jankoviča domačim igralcem v odmoru dovolj zalegli. Pionir Moški derbi dobil Inles 1 s°boto je bilo odigrano redno kolo tako v moški, kot ženski republiški rokometni ligi Srejre* dvoma je največ zanimanja v 0v.anl'h sobotnega rednega kola v Ijal rePu*>liških rokometnih ligah ve-ln|° B,oškern« derbiju v Ribnici med rtlflj^rn in Ajdovščino ter ženski tekmi Novim mestom in Burjo. Gostitelji ko tl' UsPe*n' v °i)ei' primerih, prav ta-Ni * S° P° pričakovanju uspešne sp alke šentjernejske Iskre v tekmi lesurrotehno. kar jih je obdržalo na čelu V|ce. za^onietaši Inlesa so <*li pomembno v zmago soboto '“cGseh ■ -i----------- ' '-,naS° v bo^ °Jnm obračunih ekip, ki se Po vseh napovedih borile za V TOREK: PIONIR — SELEKCIJA JUGOSLAVIJE NOVO MESTO — Ljubiteljem °jke v Novem mestu letos očit-(nihne bo primanjkovalo kvalite-Ijiv- Pr'red'lev- P° sobotni razbur-n ' prvenstveni tekmi s Fuži-“ku?1 130 Pr>bodnji torek. 15. dv°bra, v novomeški športni lid ran' znova moč videti vr-,Ekm' odbojko. V prijateljski Pom' Se bosta namreč ob 18. uri J„ eb'i ekipi Pionirja in selekcije 0ajbT.vlJe- ki jo bodo sestavljali 'kinodbojkarji prvoligaških ni (G Šport iz Ribnice, ki je la-saraV°-i',a 3- mesto v prvenstvu, in •C^ske Bosne. drugoligaško vstopnico. Igralci Ajdovščine tokrat niso niti enkrat ogrozili zmage Ribničanov, ki so si v 48. minuti priigrali že prednost šestih zadetkov (18:12). Sojenje, na katerega so imeli veliko pripomb zlasti igralci Ajdovščine, je bilo resda slabo, vendar napake sodnikov niso vplivale na končni rezultat. Se lažjo zmago pa so si tokrat priigrale Novomeščanke v tekmi z Burjo. Doslej je srečanje obeh ekip veljalo za pravi derbi, tokrat pa je bila premoč izrazito na strani gostiteljic. Ali to morda le potrjuje, da Novomeščanke prihajajo v formo, ki bi jih morala postaviti med ekipe, ki se bodo borile za vrh lestvice, je še veliko prezgodaj govoriti. Med ostalimi rezultati dolenjskih predstavnikov v obeh ligah omenimo le še neverjetno smolo_ rokometašic Itasa iz Kočevja, ki sov Železnikih vodile proti Alplesu že s 13:6, na koncu pa iztržile le neodločen izid. Pozabiti pa seveda ne gre še igralk šentjernejske Iskre, ki so z visoko zmago proti Ferrotehni ostale na čelu lestvice, svojo dobro formo in pripravljenost pa bodo morale potrditi v soboto v najzanimivejšem srečanju kola med Branikom in Iskro. Vsaj na papirju so Mariborčanke favoritinje. B. B. BOZICU MEDALJA V ŠESTEROBOJU PTUJ — Republiško prvenstvo v mnogobojih je bila letošnja zadnja atletska prvenstvena tekma. Nastopili so trije Novomeščani, a sta le dva končala nastop. Sandi Tekstor, ki je veljal za enega od kandidatov za republiški naslov, se je že v drugi disciplini poškodoval in je moral odstopiti. Odlično je tekmoval pionir Tomaž Božič. V šesteroboju je osvojil bronasto medaljo z dolenjskim pionirskim rekordom 7199 točk. Pri tem je prav v vseh disciplinah dosegel osebne rekorde, v teku na 100 m gaje izenačil, v teku na 100 m z ovirami pa je dosegel tudi dolenjski pionirski rekord. Roman Zupančič je nastopil pri članih in osvojil 4. mesto. Izboljšal je vrstvo svojih lanskih rezultatov in tudi v končnem seštevku deseteroboja za okrog 400 točk presegel svoj lanski osebni rekord. Zbral je 5173 točk. J. P. NOVOLES NA STARTU S KOPROM NOVO MESTO — S sobotnim srečanjem v novomeški športni dvorani med Novolesom in Koprom, ki se bo pričelo ob 19. uri, bo startalo letošnje prvenstvo v 1. republiški košarkarski ligi. Cilj novomeških košarkarjev, za katere bo igrala domala enaka vrsta kot v minuli sezoni — izjema je le Skobe, ki bo ponovno zaigral za novolesovce — je potrditi lani osvojeno 4. mesto. Na kaj več verjetno ni upati, kajti ekipe Slovana, Ilirije in Libele so vsaj na papirju daleč močnejše od Novo-meščanov. V soboto pa bodo v prvenstvo I. SKL startale tudi košarkarice Novega mesta. Srečanje bo ob 17. uri, prav tako v športni dvorani. v nedeljo tek p0 DOLENJSKIH BENETKAH ^anANJEVICA ~ člani ŠD 5. Kq 12 Kostanjevice in krške .lciona|° ludi letos organizatorji tra-u*'cahegr< !e množ'čnega teka Slci" “dolenjskih Benetk«. Tek-?isti(, ,Se bodo pomerili v kar dva-Dlriev jn a,egorijah. od mlajših pio-je Dr,, ,n'rk ll° veteranov, prijave k bra poslati do jutri, U. ^tjevh nas*ov: Gorjup. Športne iz RIBNICE IN KOČEVJA ih''S ietn‘ 'gratec in trener rib-'alesa Zdenko Mikulin bo k ■*! tv ■ ■ Un %AolT°n'lu' Članu II. republiške s^Vt je ^al Mikulin ribniškemu aa.iboljc pove podatek, da Vr,v n VS' veči' usPebi Inlesa veza-!rtiti|aa ujegovo ime, poleg lega je nh^L nc* Inlesa dvakrat republi-d/dcti j^uak uspeh pa je ponovil še e, or>it bo z Mikulinom brez i Pa, ki se bo potegovala za vJog ' slovensko ligo. V" rei aši Sodražice imajo nena-LS *0rd: v občinski ligi malega lAga . aiao izgubili srečanja že od V V, maja, torej kar 35 kol. V V^vSeQ ®° le trikrat igrali neodloče-kaie tale tekme pa gladko dobili. ^ “a bodo mladi Sodražani ta Popravili, saj jih ob sedanji I % r °8orneta v ribniški občini ne - tjfjj^aeje noben nasprotnik Prihodnjo sezono zares J. Šolman in P. Prešeren o sedanjosti in prihodnosti konjeniškega skakalnega športa na Strugi STRUGA — Nedeljska konjeniška prireditev na hipodromu na Krumperku je verjetno omajale še tiste zadnje nejeverneže, ki so zmajevali z glavo, ko so se na Strugi pri Otočcu odločali za treniranje konj v preskakovanju zaprek. Četrto mesto Silvane, konja iz st-ruškega hleva, z jahačem Francem Kavčičem je za pričetek nedvomno dovolj spodbuden rezultat. “O tej zvrsti konjeniškega športa razmišljamo na Strugi že lep čas,« pravita Jože Šolman in Peter Prešeren, ki sta pobudnika in realizatorja te ideje hkrati. Danes imajo na Strugi dva konja, ki sta na tekmovanjih sposobna doseči dobre rezultate, to sta Vihar in Silvana. »Z njima vadimo že od pomladi, kak mesec pa so treningi še posebno intenzivni. Kajti na Strugi imamo danes dovolj dobre pogoje za vadbo, saj smo si pred kakim mesecem na zapuščenem travniku ob Krki uredili lastno Konji s Struge nastopajo danes za šentjernejski klub. prvo preizkušnjo pa so imeli že pred desetimi dnevi na hipodromu v Stožicah. »Takrat smo dokončno videli, da smo dobro delali, kar se je seveda vnovič potrdilo tudi v nedeljo v Krumperku. Z našimi konji skače ta čas ljubljančan'Franci Kavčič, ki je sicer član šentjernejskega kluba, po vsej verjetnosti pa bo skakal za nas tudi v prihodnje,« pravita Šolman in Prešeren. Za prihodnjo sezono, ko bodo konji s Struge tudi uradno nastopali tako v visokem kot nizkem parkurju že od prvih tekem naprej, se še posebno pridno pripravljajo. Prešeren in Šolman namreč pravita, da imajo v hlevu še nekaj konj, ki jim preskakovanje ovir »leži«, vendar za temeljitejše treninge doslej ni bilo časa. zato pa bodo z njimi pričeli sistematično delati sedaj, saj imajo na Strugi v načrtu, da bi že v kratkem na tekmovanjih nastopali kar s štirimi konji. «v| j —joki rokometni tekmi so V*t s d"?!1-! premagali drugoligaša (15:12). Najuspešnejši ?lX ča™h so bili Ambrožič s 6 jate 5 idr. V predtekmi je ‘ales izgubila z Donitom (ll: '«). M.G.-č. Dinuvn oi>rti\rtiiiM oruni — rcici rincrtru \itrvoj m juzc dui- man med skokom na enem izmed zadnjih treningov, Oba sta pobudo o pričetku skakalnega konjskega športa na Strugi pripeljala tako daleč, da konji s Struge posegajo po vidnih mestih že na prvih tekmovanjih, v nedeljo pa je Silvana v svojem razredu v Krumperku osvojila 4. mesto. (Foto: B. Budja) je zaigral s poletom, še posebej mladi Černač, ki je bil ob Kosmini in Gre-gureku tudi najboljši igralec srečanja, povedel ponovno s 4:0, vendar je Fuži-narju uspelo rezultat izenačiti. Veliko jih je bilo, ki so se že ustrašili, da bo razplet tega niza podoben prejšnjemu, na srečo pa so se gostitelji vendarle zbrali, prikazali v tem delu zares odlično in duhovito igro ter povsem nadigrali Ravenčane. Tretji set je prinesel izenačeno igro in tudi rezultat je bil vseskozi tesen, Novomeščani pa so na koncu vendarle povedli s 14:10, a so Ravenčani izenačili, za kaj več pa jim je zmanjkalo moči. Podobna drama je bila tudi v četrtem nizu. Večji del tega seta so pionirjevci dobro odigrali in navdušili številne gledalce, vodili so že 14:8, nato pa nerazumljivo obstali in dovolili nasprotniku, da je rezultat celo izenačil in imel priložnost za zmago. Na srečo se je vse dobro izteklo in tudi ta set so Novomeščani dobili s 16:14. Skupaj torej 3:1. V soboto pa so startali tudi republiški odbojkarski ligaši; vrsti Kočevja, tako moška kot ženska, pa sta morali na svojem igrišču priznati premoč nasprotnikov. B. B. PAVLIC ZMAGAL V ZAPREŠIČU ZAPREŠIČ — V soboto je bila v Zaprešiču pri Zagrebu krožna kolesarska dirka, ki so se je udeležili tekmovalci večine naših klubov, tudi Novomeščani. Pri članih je na 99 kilometrov dolgi progi zmagal Penko iz Roga. medtem ko je bil Glivar 4., Novak 9. in Robič 10. Pri starejših mladincih je z velikim naskokom zmagal Pavlič (Krka), Božič je bil 3. in Smajdek 4., medtem ko je pri mlajših mladincih P. Judež zasedel 3., njegov brat Roman pa 5. mesto. Med pionirji je zmagal Šmajdek, 2. Fink. ZMAGA NA STARTU — Novomeški odbojkarji so že v 1. kolu letošnjega prvenstva v II. zvezni ligi naleteli na trd oreh, odbojkaije Fužinarja, ki so se lani potegovali za vstop v I. zvezno ligo. Navzlic nekaj napakam so gostitelji pokazali, da letos upravičeno merijo na vrh lestvice. Gregurek in Komadina (v bloku) sta bila med najboljšimi Pionirjevimi igralci na sobotnem srečanju. (Foto: B. Budja) Še deset dni do jubilejnega krosa »Dela« Novo mesto pripravljeno čaka na veliko prireditev NOVO MESTO — Do letos brez dvoma največje atletske prireditve na Dolenjskem, jubilejnega 20. krosa občinskih reprezentanc za pokale Dela, nas loči še vsega 10 dni. V nedeljo, 20. oktobra ob 10. uri, bo namreč dan znak za start prve izmed osemnajstih kategorij, kolikor jih bo nastopilo, v njih pa okoli 2 tisoč tekačev. ® Vse kaže, da bo današnji občinski kros po številu vseh, ki so tudi doslej sodelovali v letošnjih izbirnih tekmovanjih, zasenčil vse ostale, saj bo končno število bržkone preko 5 tisoč udeležencev. Organizacijski odbor za jubilejni kros Dela je imel te dni največ skrbi z zbiranjem potrebnih sredstev. A kot kaže, bo potrebna vsota 700.000 din zanesljivo zagotovljena. Te dni po vsej Sloveniji množično potekajo občinski krosi, kjer se izbirajo tekmovalci za finalni obračun v Novem mestu. Tako bo danes popoldne ob 15. uri na Stadionu bratstva in enotnosti občinski jesenski kros, ki ga razpisuje novomeška ZTKO. Na startu bo kar 19 kategorij, pravico do nastopa pa imajo vsi občani, vojaki, učenci osnovnih in srednjih šol, študentje. Ob tem pa morebiti še zanimivost, da bo novomeška ZTKO tudi letos organizatorica tega prijateljstva in spominov med Dolenjskimi Toplicami in Novim mestom. Start bo v petek, 18. oktobra, ob 15. uri v parku v Dolenjskih Toplicah, cilj pa uro kasneje na novomeškem Glavnem trgu. HRIBAR PRESENETIL V LJUBLJANI LJUBLJANA — Prejšnji teden je bilo v Ljubljani 16. odprto prvenstvo ljubljanskega armadnega območja v streljanju, na katerem je član novomeške ekipe Jože Hribar dosegel izreden uspeh. V streljanju s polavtomatsko puško je namreč s 183 krogi zasedel 1. mesto, njegova ekipa pa je bila četrta. PORAZ ELANA IN BREŽIC V nadaljevanju prvenstva v obeh II. republiških nogometnih ligah sta v 5. kolu. ki ie bilo na sporedu v nedeljo, Elan in Brežice izgubila. V zahodni skupini je F.lan klonil v gosteh proti Jadranu Lami z 0:3 (0:2), Brežice pa v vzhodni skupini v Slovenj Gradcu proti Partizanu z 0:2 (0:0). Novomešča-m so v svoji ligi po 5. kolu na 7. mestu, Brežičani pa so zadnji. V nedeljo bodo igrali Novomeščani z Medvodami, Brežičani pa s Proletarcem. KASTELCU OKTOBRSKI TURNIR NOVO MESTO — Kar 28 šahistov se je udeležilo rednega mesečnega hitropoteznega turnirja ŠK Novo mesto. Po predtekmovanjih in finalnih bojih je bil vrstni red naslednji: Kastelic 8,5-točke. Avsec 7,5. Škerlj 6.5. Istenič 6, Rudman 5,5. Balkovec 5.5 itd. Pavlič in Rokavec odlična na Grobniku Pavlič in Rokavec sta prepričljivo osvojila naslov republiškega prvaka GROBNIK — Dolenjci so se spet dobro odrezali na motorističnih dirkah na Grobniku. To pot na Grobniku, kjer je AMD Nova Gorica odlično izvedlo dve dirki za republiško prvenstvo v cestno-hitrostnih motornih dirkah. Najboljša sta bila A. Pavlič iz AMD Novo mesto in B. Rokavec iz AMD Trebnje. Rokavec, ki je to pot presedlal na 80-kubični motor, je odlično vozil in na obeh dirkah zmagal. To seveda pomeni, da je bil odlično pripravljen. Žal te svoje forme ni mogel pokazati na državnem prvenstvu, kjer zaradi različnih zapetljajev ni mogel voziti v kategoriji 125 kubikov. Drugi najboljši Dolenjec je bil Pavlič, ki je enkrat skozi cilj pripeljal kot prvi, drugič pa kot drugi. K številnim naslovom je dodal še naslov republiškega prvaka v kategoriji do 125 ccm. Drugi je bil v isti kategoriji s Pavličem tudi naš Hmeljak. Žal, rezultati v dirki za TT — 2 ni bilo uradnih rezultatov, ker je bilo premalo udeležencev. Lahko pa dodamo, da je tudi v tej kategoriji zmagal Branko Rokavec. SPLICHAL IN STOKANOVIČ PRVAKA NOVEGA MESTA NOVO MESTO — Na teniških igriščih v Portovaldu je bilo konec tedna občinsko tčniško prvenstvo. Rezultati finalnih dvobojev po kategorijah: mlajši pionirji: Lapanje — Stokanovič 9:2, starejši pionirji: Lubej — Danev 6:1, 7:5, mladinci: S. Turk — Gabrijelčič 5:7, 6:0, 6:1, članice: Pucelj — Rustja 6:7, 6:1, 6:2, dvojice, člani: Splichal, Stokanovič — Uhl, Wachter 6:2, 7:5. ŠE ZADNJIČ NA KOLESA — Prav ob zaključku letošnje kolesarske sezone je KD Krka v nedeljo organiziralo tradicionalni maraton po partizanski magistrali. Udeležilo se ga je blizu 200 kolesarjev iz vse Slovenije, ki so morali premagati okoli 90 kilometrov poti med Novim mestom, Dolenjskimi Toplicami, Črnomljem, Metliko in nazaj do novomeške športne dvorane pred Marofom, kjer sta bila start in cilj prireditve. Posnetek je s starta nedeljskega maratona. (Foto: B. B.) odbojka II. ZVEZNA LIGA — zahod, moški, I. KOLO: PIONIR — FUŽINAR 3:1 (-11, 8, 14, 14) Pionir: Vernig, Petkovič, Babnik, Prah, Gregurek, Škrbe, Kosmina. Brulec, Komadina, Primc, Černač. V 2. kolu gredo Novomeščani na Bled. I. REPUBLIŠKA LIGA, moški, I. KOLO: KOČEVJE — IZOLA 0:3 (-8, -10, -14). Kočevje: Hvala, Marolt, Krivec, .Polovič, Miklič, Marinc, Merhar, Tapež, Figel. I. REPUBLIŠKA LIGA, ženske, I. KOLO: KOČEVJE — GORJE 2:3 (-5, 7, -7, 10, -14) Kočevje: Klun. Drobnič, Lev-stek^ UoršeJJhan, Turk, M. Kočevar, T. Kočevar, Lapuh. V II. kolu igrajo fantje v gosteh z Granitom, dekleta pa v Rogozi. { rokomet I. SRL, moški, 4. KOLO: INLES — AJDOVŠČINA 22:19 (9:8) Inles: Gelze, Deržek l.Dejak, J. Ilc 4, T. Ilc 5, Čirovič, Karpov 3, Tanko, Ambrožič 4. Mate 2, Faj-diaa 3. Parezanovič. PARTIZAN — DVZ PONIKVE 23:23 (11:11) DVZ Ponikve: Jambrovič. Bambič 6, Fink, M. Strnad4, L). Strnad 1, Lenarčič, Vujinovič 4, Pugelj, Doblekar 8, Miklič, Meglit FERROTEHNA — KRŠKO 21:18 (12:5) Krško: Kastelic, Pirc, Fink 2, Malgaj, Glaser 1, Iskra 2, Manček 4, Koljančič, Kekič 1, Šerbec 8, Junkar, Kovačič. LESTVICA: 1. Astra Jadran 8. 2. Šoštanj in Inles po 7, 10. DVZ Ponikve 1, 11. Krško 1. Pari prihodnjega kola: Krško — Astra Jadran, DVZ Ponikve — Ferrotehna, Prule — Inles itd. I. SRL, ženske, 5. KOLO: ISKRA — FERROTEHNA 29:16 (18:6) Iskra: Bolte, Gorenc 2, Dolar 5, Radovan, Turk 4, Rangus 8, Vide 7, Kovačič 3, Kegljevič, Selan, Kos. NOVO MESTO — BURJA 38:22 (18:10) Novo mesto: Udovč, Bogovac, Abazovič 2, T. Aipančič, Iličin 6, Blažič 4, Žagar, Kramar 8, E. Zupančič 2, Simončič 2, Mršnik 14, Jerman. ALPLES — ITAS KOČEVJE 24:24(10:15) Itas: Filipovič, Klarič 1, Abramovič 3, Vuk. S. Jerič 5. M. Jerič 8, Bejtovič 3. Saftič 1, Zalar 3. LESTVICA: 1. Iskra 9 točk, 4. N'-ivo mesto 6, 9. Kočevje 3. Pri naslednjega kola: Itas Kočevje — Olimpija, Drava — Novo mesto, Branik — Iskra itd. JJ887) 10. oktobra 1085 DOLENJSKI LIST TALNE OBLOGE ZA VSAK PROSTOR IN VSAK DOM Ugodno: — široka ponudba in ugodne cene — znižanje ostankov ter — blago II. in III. kvalitete do 50% ceneje Brezplačno: — prevoz do 20 km # sinte 'snftl Prodajalna Novo mesto Krka U yr A tozd Zdravilišča IX11 l\M Novo mesto Vabi k sodelovanju ansamble za redno igranje v naslednjih hotelih: — Dolenjske Toplice — Kandija — Hotel grad Otočec — Šmarješke Toplice Ponudbe pošljite na upravo tozd Zdravilišča, Germova 3, Novo mesto, do 20. 10. 1985. 651/41-85 , TABOR 99 delovna organizacija gg TRGOVINA, GOSTINSTVO in TURIZEM n. sol.o. 61290 GROSUPLJE Adamičeva 14 telefon: (061) 772-315, 772-120 Komisija za delova razmerja TOZD Polževo objavlja prosta dela in naloge: 1. poslovodje PE Rubin Grosuplje Pogoj: končana poslovodska šola ali gostinska šola z več leti prakse na podobnih delih in nalogah. Osebni dohodek od 8 — 10 milijonov. Samska soba. 2. kuharica za PE Grosupeljčan, Grosuplje Pogoj: končana gostinska šola ali več let prakse pri podobnih delih in nalogah. Osebni dohodek cca 5 milijonov. Samska soba. Ponudbe sprejema kadrovska služba 8 dni po objavi. 650/41-85 Kovinarska, tovarna industrijske opreme in konstrukcij, n. sol. o., Krško tozd prodajni inženiring, n. sub. o., Krško objavlja naslednja prosta dela in naloge 1. projektanta - vodje grupe I. v Biroju za procesno tehniko Pogoji: visoka šola strojne smeri, 5 let delovnih izkušenj strokovni izpit in znanje tujega jezika. 2. voznika osebnega avtomobila Pogoji: poklicna šola za voznike in 2 leti delovnih izkušenj. Dela in naloge so za nedoločen čas in s trimesečnim poskusnim delom. Objava velja 8 dni po objavi. Prijavljene kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v30 dneh po izteku objavnega roka. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: »KOVINARSKA« Krško, Kadrovsko-splošna služba. Prijav brez priloženih dokazil ne bomo upoštevali. 648/41-85 CA Gozdno gospodarstvo Novo mesto, n.sub.o. TOZD »Gozdarstvo« Straža, n.sub.o. Delavski svet TOZD Gozdarstvo Straža razpisuje prosta dela oz. naloge: — vodje TOZD Gozdarstvo Straža. Poleg zakonskih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo strokovno izobrazbo diplomiranega gozdarskega inženirja in najmanj 5 let delovnih izkušenj v gozdarstvu ali strokovno izobrazbo gozdarskega tehnika in 10 let delovnih izkušenj v gozdarstvu — da imajo strokovne in organizacijske sposobnosti — da imajo sposobnost za razvijanje samoupravnih socialističnih odnosov — da so družbeno-politično aktivni. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev z življenjepisom in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj naj kandidati pošljejo najkasneje v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Gozdno gospodarstvo Novo mesto, TOZD Gozdarstvo Straža, 68351 Straža, Straža št. 83, s pripisom »Za razpisno komisijo«. Kandidate bomo obvestili o izidu v 8 dneh po sklepu o izbiri. 640/41-85 Skupnost otroškega varstva Novo mesto razpisuje za šolsko leto 1985/86 2 štipendiji za poklic vzgojitelj predšolskih otrok (V. stopnja). Pri podelitvi štipendij bodo imeli prednost prosilci: — s stalnim bivališčem v občini Novo mesto — ki obiskujejo višji letnik — ki imajo boljši učni uspeh. Prošnje za štipendijo je treba poslati na izpolnjenem obrazcu SPN—I s prilogami (zadnje šolsko spričevalo, potrdilo o vpisu) na naslov: Skupnost otroškega varstva, Novo mesto, Kidričev trg 3, do 20. oktobra 1985. 657/41-85 Tovarna celuloze in papirja »Djuro Salaj« Krško proda: 1. vozilo kombi ZASTAVA 850, letnik 1983, v nevoznem stanju. Začetna cena din 80.000,00, 2. osebni avto POLONEZ 125 PN, letnik 1980. Začetna cena din 40.000,00. Licitacija bo dne 11. 10.1985 ob 9. uri v garažah TOZD Transport. Ogled vozila je možen vsak dan do dneva licitacije od 9. do 12. ure. 644/41-85 VIO Brežice — tozd Oš Velika dolina, razpisna komisija 68261 Jesenice na Dolenjskem razpisuje dela in naloge ravnatelja (reelekcija) Za ravnatelja je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje pogoje, predpisane v 511. členu Zakona o združenem delu, pogoje Zakona o osnovni šoli in Družbenega dogovora o osnovah kadrovske politike v občini Brežice, med temi: — višja ali visoka izobrazba — opravljen strokovni izpit —■ najmanj 5 let delovnih izkušenj pri vzgojno-izobraževalnem delu — strokovne in organizacijske sposobnosti, ki jamčijo, da bo kandidat s svojim delom prispeval k uresničevanju smotrov in nalog osnovne šole. Prijave z dokazili o strokovnosti sprejemamo 8 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo prijeli odgovore 15 dni po izteku razpisa. 647/41-85 Republiški sekretariat za pravosodnje in upravo kazenski poboljševalni dom Dob pri Mirni objavlja prosta dela in naloge vodje izmene obsojencev v kotlarni Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — da imajo končan program srednjega 3-letnega izobraževanja tehnične smeri, izpit za kurjača visokotla- čnih parnih kotlov in 1 leto ustreznih delovnih izkušenj. Od kandidatov pričakujemo ustrezne moralno-politične lastnosti, znanje slovenskega jezika, da niso obsojeni za kaznivo dejanje ali v kazenskem postopku. Kandidati bodo opravljali psihološki preizkus s testiranjem in intervjujem. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Za objavljena dela in naloge je povečana zavarovalna doba 12/16 mesecev. Kandidatom nudimo po dogovoru samsko ali družinsko stanovanje. Prijave z življenjepisom in dokazili pošljite na nasjov: Kazenski poboljševalni dom Dob pri Mirni, 68233MtfO0i v osmih dneh po objavi. mo>! a.n v Ilir ■ 652/41-85 Novoles, lesni kombinat TOZD TPP, Novo mesto, Trdinova 45, n.sol.o. razpisuje javno prodajo z ustno licitacijo, ki bo dne 15.10.1985 ob8. uri vNovolesu — TOZDTPP. Trdinova 45, Gotna vas — Novo mesto. Naprodaj bodo naslednja osnovna sredstva: Zap. Začetna št. Opis osnovnega sredstva cena 1. Rezkar z elektromotorjem inv. št. 2722 in št. 210 100.000 dm 2. Korpus stiskalnica inv. št. 027171 200.000 din 3. Kotna prirezovalka inv. št. 2706 200.000 dm 4. Silos za odpraševanje (cca 6,5 m3) 200.000 dm 5. Briketirka SB-50 (nova) 1200.000 dm Vsa osnovna sredstva si lahko ogledate 15. 10.1985 od 6. do 8. ure. Varščino za osnovna sredstva, ki so v javni prodaji, lahko vplačate 15.10.1985 do8. ure pri blagajni. Na javni prodaji lahko sodelujejo vse pravne in fizične polnoletne osebe, ki plačajo varščino 10% od začetne cene osnovnega sredstva. Prodaja po tem seznamu bo po sistemu videno-kupljeno. Možnost pritožbe glede količine in kakovosti osnovnega sredstva ni. Osnovno sredstvo je naprodaj f ranco skladišče Novoles-TOZD TPP, plačati pa je treba v 15 dneh po 15.10.1985. Če kupec odstopi od nakupa, nima pravice do vračila varščine. Prometni davek ni vračunan v prodajno ceno, plača pa ga kupec. 642/41-85 Kmetijsko gospodarstvo Kočevje na javni dražbi, ki bo dne 15. 10. 1985 ob 11. uri, odproda: tozd Kooperacija: Tovorni avto zastava 640 AD, letnik 1980, motor generalno popravljen v juliju 1985, poškodovana kabina in krmilni mehanizem. Izklicna cena 800.000,- din. tozd Prašičereja: Tovorni avto TAM 5000, letnik 1971, nevozen, brez tanka in akumulatorja Izklicna cena 150.000.- din. Prometni davek ni zaračunan v izklicni ceni. Pravico do sodelovanja na licitaciji imajo pravne in fizične osebe. Udeleženci morajo pred licitacijo položiti kavcijo 10% od izklicne cene. Licitacija bo na dvorišču Kooperacije, Kolodvorska ul. 23. Ogled vozil je možen 1 uro pred licitacijo. 656/41-85 Steklarstvo Miran Resnik, Krško objavlja prosta dela in naloge steklarja za nedoločen čas Pogoji za opravljanje del: — kvalificiran steklar ali — priučen steklar s tremi do petimi leti prakse ali — kvalificiran mizar S kandidatom bo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas, z enomesečnim poizkusnim delom . 645/41-85 Z namenom, da popularizira in pospešuje raziskovalno d® javnost, razpisuje Občinska raziskovalna skupnost Kočevl NAGRADNI NATEČAJ za inovacijske dosežke na področju tehničnih, organizacu skih in družbenih inovacij v letu 1986 Natečaj je namenjen spodbujanju inovacijskih dosežkov f13 področju tehničnih, organizacijskih in družbenih dejavnost' 1. Na razpis se lahko prijavijo organizacije združenega P e la v okviru svoje dejavnosti in občani z območja obe Kočevje. 2. Kriteriji ocenjevanja bodo naslednji: . jf1i — izdelek oz. predlog mora biti s področja tehnion organizacijskih oz. družbenih dejavnosti — izdelek mora imeti vgrajene izvirne lastne reši' nove rešitve, ki so sicer znane, pa predstavil bistveno novost. ng — organizacijski predlog oz. inovacijski predlog jz_ področju družbenih dejavnosti mora vsebova virne in uporabne rešitve. 3. Podeljene bodo naslednje nagrade: 1. nagrada 100.000.- din 2. nagrada 80.000 - din 3. nagrada 60.000 - din ckein 4. Izbiro bo opravil Odbor za pospeševanje inovaCJ*Lalni raziskovalne dejavnosti pri Občinski razisk 5. Kandidati naj dostavijo pismene prijave z obrazložiti ki mora vsebovati: .. ;nfor- — načrt, skico ali fotografijo, ki daje zadovoljivo macijo o izdelku — pismeni elaborat o organizacijskem predlog — v čem je izvirnost izdelka oz. predloga, . p0Va — pridobitve oz. gospodarsko korist, ki jo nuo rešitev oz. izdelek. „ jpo- 6. Izdelke je treba dostaviti Odboru za pospeševa j iggg vacijske in raziskovalne dejavnosti do 31 av9 kuPnost in sicer na naslov: Občinska raziskovalna s Kočevje, Ljubljanska cesta 25, 61330 Ko^ev,g49/4l-85 LOGATEC aOTOUAlE iz nadvse kakovostnega notranjskega lesa • svetujemo __ •izdelujemo po meri « montiramo •dostavljamo /o ljubljanska banka ljubljanska banka — Temeljna dolenjska uanka Novo mesto izpisuje, °2' oglaša naslednja-prosta dela in naloge: • vodenje sektorja za razvoj in AOP j s 4-letnim mandatom (reelekcija) ‘ \odenje odseka na področju računalniškega S|stema v banki za nedoločen čas |5andidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih Pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: Pod 1: da imajo visoko izobrazbo ekonomske, organiza-~'jske, tehnične ali računalniške smeri, 5 let delovnih izkušenj, organizacijske sposobnosti ter moralno-politič-pe lastnosti, ki se kažejo v uspešnosti dosedanjega dela n odnosov, P°d 2: da imajo visoko izobrazbo ekonomske, organiza-?'jske, tehnične ali računalniške smeri ter3 leta delovnih Skušenj. kandidati morajo poslati ponudbe v 8 dneh po objavi. hjavi morajo predložiti življenjepis z opisom doseda-PJm zaposlitev ter dokazila o izpolnjevanju pogojev. hjave naj kandidati pošljejo na naslov: Ljubljanska Danka — Temeljna dolenjska banka, Novo mesto, ^ettejev drevored 1, pod 1 z oznako »Za razpis«, pod 2 pa Da kadrovsko službo. ^javljene kandidate bomo o izidu razpisa obvestili 45 Qhi po zaključku zbiranja prijav, v 659/41-85 ^Pekarna Zalog p.o. ^°vo mesto 0rhisija za delovna razmerja ^javlja s r°sta dela in naloge linice DO ^°9oji: S^l^dnja izobrazba ekonomske ali administrativne 2 leti ustreznih delovnih izkušenj obvezno znanje slovenskega jezika. Qriiave sprejemamo 8 dni po objavi. ^biri bomo kandidate obvestili v 15 dneh. 662/41-*5 P887) 10. oktobra 1985 ISKRA — IEZE TOZD ELEKTROLITI MOKRONOG Komisija za delovna razmerja TOZD Elektroliti Mokronog objavlja prosta dela in naloge — Komercialist — 1 delavec Pogoj za sprejem: končana višja ali srednja šola tehnične ali ekonomske smeri, dve leti delovnih izkušenj pri podobnih delih. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: ISKRA IEZE — TOZD Elektroliti Mokronog — kadrovska služba. Kandidate bomo obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri. 646/41-85 Elektrarna Brestanica CPB 18, Brestanica Delavski svet DO razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi 1. direktorja DO Pogoji: — visoka izobrazba elektro, strojne, ekonomske, pravne politološke ali organizacijske smeri — znanje nemškega ali angleškega jezika — 6 let delovnih izkušenj 2. vodje tehničnega sektorja Pogoji: — visoka izobrazba strojne ali elektro stroke ■ smer energetika — znanje nemškega ali angleškega jezika — 8 let delovnih izkušenj 3. vodje splošnega sektorja Pogoji: — visoka izobrazba pravne, politološke, filozof-sko-psihološke ali organizacijske smeri — znanje nemškega ali angleškega jezika — 6 let delovnih izkušenj Kandidati bodo izbrani za 4 leta in morajo izpolnjevati tudi splošne pogoje, določene z zakonom in družbenim dogovorom o izvajanju kadrovske politike občine Krško. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema razpisna komisija 15 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 20 dneh po končanem zbiranju. 643/41-85 Komisija za delovna razmerja DO MERCATOR—PRESKRBA, trg. podjetje na debelo in drobno, p.o., Krško, razpisuje prosta dela in naloge vodje komercialnega oddelka (4-letni mandat) Poleg z zakonom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: — višja šolska izobrazba oz. srednja šolska izobrazba komercialne smeri — 4 oz. 8 let delovnih izkušenj pri takšnih ali podobnih delih v komerciali trgovskih delovnih organizacij. Poskusno delo 3 mesece. Kandidati naj pošljejo pismene prijave s potrebnimi dokazili na gornji naslov v 15 dneh po razpisu. O izbiri bomo kandidate pismeno obvestili v 30 dneh po izteku prijavnega roka. 641/41-85 Tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj Krško razpisuje naslednje kadrovske štipendije: 7. stopnja — dipl. ing. kemijske tehnologije 1 — dipl. ing. strojništva 3 — dipl. ing. elektrotehnike 2 — dipl. pravnik 1 — dipl. ekonomist 2 — dipl. ing. gozdarstva 1 — dipl. ing. grafike 1 6. stopnja — ing. pap. tehnologije 1 — ing. transporta 1 — ing. kemije 1 5. stopnja — prometno-transportni tehnik — ind. oblikovalec 1 4. stopnja ofset strojnik 5 zidar 1 finomehanik 2 avtomehanik 1 papirničar 1 strojni ključavničar 2 Kandidati naj se prijavijo na predpisanem obrazcu DZS 8,40, priložijo naj fotokopijo zadnjega spričevala oz. potrdilo o opravljenih izpitih ter potrdilo o vpisu. Prijave sprejema kadrovska služba 14 dni po objavi razpisa. 654/41-85 DOLENJSKI LIST tedensK' zakladnica spomenikov in svetišč, kjer človek postane bogatejši za nešteta spoznanja. Kairo, Luks Asuan in številni kraji v njihovi bližini, vabijo goste na nepozabna srečanja. toi Današnja Tunizija stoji na temeljih nekdaj mogočne Kartagine. Khart Hadašt (po naše Novo mest > pod vodstvom ustanoviteljice pogumne princeze Dido, Provintia lulia Chartago pod Rimljani so pustili največ današnjemu obiskovalcu za ogled. Pečat osvajalcev iz Bizanca, arabskih P^erne: ZAHVALA Ob boleči izgubi našega očeta JANEZA GORJANCA iz Dol. Suhadola 14 se prisrčno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, znancem za podarjene vence in cvetje ter vsem, ki stepokojnega spremili na zadnji poti. Hvala govornikoma za poslovilne besede, ZB Brusnice, duhovniku za opravljeni obred, pevkam za zapete žalostinke ter vsem, ki ste nam nesebično pomagali v težkih trenutkih. Hčerke Rezka, Tončka in Marija z družinami ZAHVALA Nenadoma nas je v 55. letu starosti zapustila JOŽEFA ZAMIDA iz Uršnih sel 105 Najlepše se zahvaljujemo internemu oddelku bolnice Novo mesto za dolgoletno zdravljenje, Podjetju za ptt promet Novo mesto, sosedom Kulovčevim ter vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za poklonjeno cvetje in izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se tudi tov. Fonu za poslovilne besede in župniku za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njeni Že eno leto v grobu spiš, a v srcih naših še živiš, ne mine ura, dan, ne noč, povsod si z nami ti navzoč. V SPOMIN 11. oktobra bo minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in stari oče FRANC ZALETEL Blato 12 pri Trebnjem Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate svečke. Vsi njegovi Že leto dni v grobu spis, a v naših srcih še živiš, ne mine ura, dan ne noč povsod si z nami ti navzoč. V SPOMIN Danes, 10. oktobra, mineva leto žalosti in praznine v naših srcih, od^ar smo izgubili našega ljubljenega sina, brata, moža in očeta FRANCA STRUNA s Potovega vrha 23 Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prinašate cvetje, prižigate sveče na njegovem preranem grobu. -o: Žalujoči: oče, mati, brat, sestra, žena in sin Tomaž i bsc 10. oktobra 1985 11 > » • i-1 DOLENJSKI LIST 23 »Plomin II« v pat poziciji ROMAN BA Zrasel je na veliki kmetiji v Mrzlavi vasi, kjer zdaj gospodari njegov starejši brat. Doma je pomagat od otroških let naprej in še zdaj rad prime za vsako delo. Obenem je tudi dober svetovalec. Veselje do kmetovanja mu je olajšalo poklicno odločitev: izbral si je študij agronomije. Štipendirala ga je brežiška Agraria in ga usmerila v najintenzivnejši del kmetijstva. v vrtnarstvo. Kot diplomirani inženir se je zaposlil v čateških rastlinjakih in se posvetil cvetju. Dela se je lotil z velikim veseljem. Ob tamkajšnji industrijski proizvodnji se je moral ves čas izpopolnjevati. Nova spoznanja, ki jih je prinašal s strokovnih seminarjev in obiskov v sodobnih vrtnarijah po svetu, je doma obogatil s svojimi zamislimi. Na vrtnariji ga je najprej pritegnila vzgoja novih vrst lončnic in rezanega cvetja. S poklicnim kolegom Brankom Bo-sinom sta se lotila domače vzgoje ciklam. Uspelo jima je in zdaj že tri leta pridelujejo večino sadik doma. Uvažajo jih samo toliko, da dobijo nove sorte. Tudi pri vzgoji orhidej je imel Branko srečno roko. To je bil prav tako zadetek v črno, saj so orhideje med rezanim cvetjem najbolj donosne. V vrtnarstvu je delal pet let, zadnje leto pa se ukvarja z melioracijami. Pri Agrarii so iskali Človeka, ki bi to prevzel in izbor se je ustavil pri Romanu. Danes mu ni žal, da je poskusil, saj je delo izredno zanimivo. Ob Sromljici so medtem meliorirali 460 hektarov zemljišč, na katerih je imelo blizu pet sto lastnikov nad 2 tisoč parcel. Posegli so v zasebno lastnino, zato se je inž. Baškovič dan za dnem srečeval z ljudmi, ki so težko krotili nezadovoljstvo. Dogovarjanja, nagovarjanja in razlaganja je imel čez glavo. Led pa je le prebil, ker je znal ljudem prisluhniti z veliko psihološko občutljivostjo. Nabral si je ogromno strokovnih izkušenj. Za zahtevno delo, ki ga je prevzel, se je izpopolnjeval na biotehniški fakulteti. Strokovnjakov za melioracije je namreč zelo malo in še ti bežijo, ker se pogosto zgodi, da so vse drugo, samo ljudje ne. Roman se je utrdil Vsaj še petnajst let mu ne bo zmanjkalo dela. Zaradi gradnje savskih elektrarn pričakuje še velike posege v prostor. Izgubo dobrih zemljišč naj bi nadomestili predvsem z večjimi pridelki, teh pa brez agrd- in hidromelibracij ni mogoče pričakovati. Romanov konjiček v prostem času je gojenje gob školjkarjev. Vzgaja jih na bratovi kmetiji v Mrzlavi vasi. Pravi, da niso zahtevni. Rastejo na slami in vse leto jih ima dovolj zase in za prijatelje. Najbolje uspevajo pri temperaturi med 15 in 2CP Celzija. Školjkarji so po Baško-vičevem zatrjevanju boljšega okusa kot šampinjoni. Zelo so aromatični, dobro prenašajo prevoz, shranjevanje v hladilniku in še pripraviti jih je mogoče na veliko načinov. Školjkarje so za poskušnjo najprej vzgojili na vrtnariji, vendar se niso odločili za večjo proizvodnjo. Ostali so pri cvetju, Roman pa je v njih našel prijetno in koristno razvedrilo. JOŽICA TEPPEY Delegati in strokovnjaki zahtevajo čistilne naprave — Hrvaški komite za gradbeništvo ima že vso dokumentacijo, ki pravi, da je dovolj dimnik REKA — Termoelektrarna Plomin II z obveznim razžvepljevanjem dimnih plinov ali samo s 340 m visokim dimnikom in obveznim stalnim spremljanjem stopnje onesnaževanja — ta dilema ostane odprta tudi po zasedanju skupščinskih zborov Skupnosti občin Reka, kije bila 25. septembra. Poročali smo že, da so se protestu hrvaških občin zaradi predvidene gradnje elektrarne Plomin II brez čistilnih naprav, pač pa le z visokim dimnikom, priključile tudi nekatere slovenske občine, med njimi kočevska in ribniška. Kot smo prebrali v reškem »Novem listu«, je bila razprava na zborih skupnosti občin Reka zelo burna, njeni sklepi pa so bili taki, da je elektrarna nujno potrebna, da je sprejemljiv dimnik in kontrola onesnaževanja, a daje hk- Razminiran kočevski most Domačini so šele zdaj zvedeli, da so 40 let mirno hodili in vozili po zaminiranem mostu KOČEVJE — Dobrih 40 let po končani drugi svetovni vojni so delavci Gradisa iz Ljubljane, ki popravljajo kočevski most pri cerkvi, našli na mostu pod tlakom razstrelivo, ki ga je nato ekipa za notranje zadeve odstranila, inšpektorji občinske skupščine pa so najdeno razstrelivo 4. oktobra uničili v neki globači pri Oneku. Peter Kunstič, delovodja Gradisa Ljubljana, ki vodi popravilo kočevskega mostu, nam je o nevarni najdbi povedal: »Pri odstranjevanju granitnih kock z mostu smo našli kakih 10 cm globoko po naši oceni okoli 4 kg razstreliva. Postavljeno je bilo na srednjem nosilcu mostu, in sicer ob desnem hodniku za pešce, če gledate v smeri Ribnice. O najdbi smo obvestili postajo milice Kočev- je, nakar je prišla ekipa, kije najdbo raziskala in odstranila.« Na postaji milice smo zvedeli, da ni šlo za 4 kg eksploziva, ampak največ 2 do 3 kg, ki so ga nato izročili požarnemu inšpektorju Branku Ži-vanoviču. Pri inšpekcijskih službah pa so nam povedali, da so prav ta dan, 4. oktobra, razstrelivo uničili in da ga ni bilo več kot 2 kg ter da je šlo za plastik. J. PRIMC ZAGORJE ZA KEGELJ BOLJŠE KOČEVJE — V počastitev praznika občine Kočevje je bilo v nedeljo, 6. oktobra, v Kočevju že 11. tekmovanje kegljaških ekip društev invalidov iz Slovenije in Hrvaške. Zmagali so invalidi iz Zagorja s 493 podrtimi keglji, drugo je bilo Kočevje I (492), 3. Ljubljana — Malenškova (445) itd. Prve tri ekipe so prejele tudi pokale in priznanja. Na zaključni svečanosti so podelili zlato plaketo Društva invalidov Kočevje predsedniku aktiva invalidov LIK—Slovenijales Vladu Mu-hviču, pismeno priznanje društva pa še Francu Žlindri. Ob tej priložnosti so podelili zlati znak Zveze društev invalidov Slovenije, ki ga je prejel nekdanji predsednik, sedaj pa tajnik Društva invalidov Kočevje Mile Opačič. J. P. KOSTANJEVA NEDELJA NA BOHORJU SENOVO — Planinsko društvo Bohor s Senovega vabi vse prijatelje gora 13. oktobra na kostanjevo nedeljo na Bohorju. Drugi harmonikaš Slovenije Ivan Pugelj, član narodnozabavnega ansambla Ru-bin, si je priigral naziv na tekmovanju v Ljubečni % Vinko Papež Cas se je ustavil Pri Papeževih slamnata streha, lesena ključavnica in »šije« PREVOLE — Papeževa domačija na Prevolah 29 je še edina s slamo krita hiša v tej suhokranjski vasi, kjer še pred nedavnim drugih streh sploh niso poznali. Ima črno vežo z dimno kuhinjo, izbo s starinsko kmečko pečjo in »ištrlekom« na tleh. Vinko in-Jožefa Papež sicer po letih še ne sodita k starcem, a se zaradi bolehnosti sama prištevata mednje. »V tej hiši sem zrasel s tremi brati in sestrami. Vse je ostalo, kakor je bilo včasih, le elektriko smo napeljali po vojni in pred 22 leti smo dobili vodovod. Imamo pipo v veži!« Vhodne duri se na primer zapirajo še z leseno ključavnico. Borna pokojnina ne daje gospodarju niti misliti na modernizacijo in popravilo hiše. V čisti in pospravljeni sobi, kjer Papeževa spita, je dvomljive varnosti edinole leseni strop. V zadnji zimi, ko je bila na strehi debela snežna odeja, so kar čakali, da se bo podrlo, a se ni! Kljub tako skromnemu življenju Papeževa niti najmanj ne godrnjata. Z deset tisočaki kmečke pokojnine in nekaj socialne pomoči živita oba. Vinko Papež pravi: »Včasih je bilo stokrat slabše! Kruha smo bili lačni, ampak danes tega ne verjamejo.« R. B. NOVO MESTO — Biti drugi harmonikar v deželi, kjer si brez tega instrumenta ni mogoče zamisliti nobene veselice, ni kar tako. Prav zategadelj je bilo veselje Ivana Puglja, člana vse bolj znanega novomeškega narodnozabavnega ansambla Rubin, ki je pred časom na prireditvi za »Zlato harmoniko Ljubečne« osvojil ta laskavi naziv, še tolikanj večje. »S harmoniko sva že desetletja nerazdružljiva,« pravi Pugelj, »to pa ga se nas je 70 uvrstilo v polfinalno tekmovanje na Frankolovem. Še sanjal nisem, da se bom uvrstil v finalno tekmovanje, kaj šele da bom med nagrajenci. A če sem iskren, mi je bilo na koncu še kako žal za tisti dve točki, ki sta me ločili do zlatega odličja. Še sreča, da sem zanju zvedel že precej po koncu tekmovanja, sicer bi se na odru še bolj putru-dil,« na pol v šali, na pol zares komentira svoj nastop v Ljubečni Ivan Pugelj. Verjetno ga danes ni kraja na Dolenjskem, ki doslej ni slišal glasu Ivanove harmonike, še posebej ne, odkar z »rubinovci« Tonetom Ivančičem, Jožetom Uhanom, Zvonetom Uhernikom, Dragom Klobučarjem in pevko Duško Mihelič domala vsako soboto in nedeljo razveseljuje mlado in staro po plesih in zabavah. B. B. ZVEZNA PLAKETA OŠ SUHOR Ivan Pugelj: danes tudi uradno druga harmonika Slovenije. je, razumljivo, doslej moj največji uspeh. Kar 370 nas je bilo, ki smo se pomerili v predtekmovanjih, od te- SUHOR — Zvezni odbor Zveze združenj borcev narodnoosvobodilnega boja Jugoslavije je za poseben prispevek pri delu in razvoju organizacije ZZB NOV in za uresničevanje njenih zastavljenih ciljev podelil podružnični šoli na Suhorju plaketo. Bliža se konec izjemne akcije nakup ultra- Na računu za inkubatorja in zvoka je že 3,626.222 din Na pobudo sindikata so delavci Laboda — tozda Libna iz Krškega zbrali za ultrazvok 29.019 din, nakar je delavski- svet Libne sklenil, da bo tudi podjetje darovalo enako vsoto, oziroma 30.000 din. Izjemno lepa poteza majhnega kolektiva je obogatila sklad za nakup ultrazvoka za zgodnje odkrivanje bolezni dojk. Na žiro računu je bilo minuli ponedeljek že 3,626.222 din, kar pomeni, da manjka do načtovane vsote še slabih 80.000 din. Prihodnji teden bo akcija sveta žensk pri novomeški SZDL in Dolenjskega lista končana, morebitna nadaljnja darila se bodo zbirala na računu za nakup dragih medicinskih instrumentov, o čemer bomo javnost podrobno obvestili. Natanko bomo darovalce, bralce našega tednika in vse druge obveščali tudi z realizacijo človekoljubne akcije, torej z nakupom in namestitvijo aparatov, • Minuli teden so darovali: Marija Dolinšek, Novo mesto, 3.000 din; Labod, tozd Libna, Krško, 59.019 din; delavci sekretariata za notranje zadeve Novo mesto 11.000; delavci uprave za družbene prihodke občine Trebnje 7.000; Marinka Uhan, Trebnje, namesto venca na grob Marije Žagar 3.000; Belokranjski muzej, Metlika, 5.000; delavci OŠ Mirana Jarca, Črnomelj 35.000; posamezniki kolektiva delavske univerze in knjižnice iz Krškega 4.747; OOS Dolenjke, tozd Engro detajl. Novo mesto, 30.000; MC RK osnovne šole Žužemberk 5.000, OO IMV, tozd tovarna opreme, Mirna 5.000; Marija Novak iz Novega mesta namesto venca na grob Tonija Počrvine 5.000; delavci doma upokojencev in oskrbovancev, Impolca 3.650 in OOS osnovne šole Mirna peč 5.000 din. za katere so Črnomaljci, Krčani, Metličani, Novomeščani in Tre-banjci nekaj mesecev tako vneto zbirali prispevke. Denar za ultrazvočni aparat za zgodnje odkrivanje bolezni dojk lahko nakažete na žiro račun 521000-603-30372 Zdravstveni center Dolenjske — tozd Splošna bolnišnica, »Za ultrazvok«. rati obvezno poskrbeti tudi za razžvepljevanje plinov in to čistilno napravo zgraditi še pred začetkom obratovanja elektrarne. V razpravi je bilo poudarjeno, da so si vsi strokovnjaki enotni, da dimnik ni dovolj in da so bili regijski delegati napačno informirani o tej gradnji, ker v javni razpravi niso bila upoštevana stališča Inštituta za gozdarstvo iz Ljubljane, Hidrometeorološkega zavoda Hrvaške, Inženiringa za procesno tehnologijo iz Celja, strokovnjakov Svetovne zdravstvene organizacije, komisij z Dunaja, Mtienchna in držav SEV ter še nekaterih institucij. Kljub tako jasnim stališčem skupščine skupnosti občin Reka pa se le lahko zgodi, da bo Plomin II zgrajen brez čistilnih naprav. Komite za gradbeništvo Hrvaške ima namreč že vso potrebno in veljavno dokumentacijo, ki pravi, da pri elektrarni zadostuje dimnik in da torej čistilna naprava ni potrebna. Hrvaški novinarji so na osnovi vsega tega zapisali, daje Plomin II v pat poziciji, kar pomeni, da še ni dokončno odločeno, če bo grajen s čistilnimi napravami ali brez njih in le z dimnikom, ki bo prispeval k onesnaževanju površin daleč naokoli. J. PRIMC POMAGAJMO SMUČARSKI REPREZENTANCI Smučarska zveza Jugoslavije bo tudi letos organizirala koncerte Pomagajmo smučarski reprezentanci Jugoslavije, na katerih bodo sodelo-•vali najbolj znani slovenski ansambli zabavne in narodne glasbe, pevci, napovedovalci, humoristi in novinarji. Najbolj popularni Slovenci se bodo odrekli honorarjem v korist YU SKI POOL. V Novem mestu bo koncert 26. oktobra, v Mariboru 27. oktobra in v Ljubljani 28. oktobra. Zaradi velikega zanimanja občinstva bodo v vsakem kraju priredili po dva koncerta. Predstavili bodo tudi opremo naših reprezentanc. To bo v soboto, 26. oktobra, ob 11. uri na Otočcu pri Novem mestu. USPEL PRVI SEJEM NOVO MESTO — V novomeški športni dvorani je bil v nedeljo prvi kolesarski sejem, ki sta ga uspešno pripravila Novotehna in KD Krka iz Novega mesta. Po prvih ocenah se ga je udeležilo blizu 1000 ;obisko-valcev, sklenjenih pa je bilo okoli 200 kupčij. Prav zategadelj bo tak sejem poslej tradicionalen, prihodnje leto bo na programu že meseca marca, objavljen pa bo tudi v seznamu prireditev Kolesarske zveze Slovenije. Ob sejmu je bil za obiskovalce še posebej zanimiv ustni časopis, na katerem se je Jože Majes pogovarjal z nekaterimi člani jugoslovanske državne kolesarske reprezentance in trenerjem Ivanom Turkom. NATANČNO DELO — čete poškodbe kamna so mori najprej strokovno zadelati, tem sledi še silikonski ] (Foto: A. Ž.) Le mojstei lahko zaščit| delo mojstra V Sevnici zaščitili Pl«* čnikovo in Pengovovo umetnino SEVNICA — Mesto krasi lep spomenik žrtvam NOB, eden2a' dnjih po zamislih Jožeta Plečnik^, izdelal pa ga je njegov dober p(j" jatelj, akademski kipar Bot« Pengov. Na visokem podstavku F mladenka z oljčno vejico na zjT nu, pod njo pa so štirje veliki kip)’ alegorijske plastike, ki simbol'2'' j rajo delo. Spomenik so odkrili Kf| 1965, v dveh desetletjih ga Jfl dodobra načel zob časa. Sevntsk krajevna skupnost je zaUP*®! obnovo in zaščito tega umetnij j ga dela republiškemu Resta ratorskemu centru iz Ljubljane j spomenikom se ubada troji®* | sodelavcev: vodja centra Mp(J^ Vukovič, dober znanec SevnijA j nov, saj je pred dvajsetimi 1*?. I sodeloval pri restavratorskih de1) v Lutrovski kleti, Tone Pezdire' , Ivan Sekulič. b ir je P( tc r.i di tl; T; fil ki iz »Osrednji podstavek je ses- tavljen iz blokov kraškega ka"11^ j To je porozen material, kje2 sčasoma nastale večje luknJ'„ | Umazanijo smo odstranili s v\ skanjem, sedaj pa bomo kam zaščitili s silikonsko impregn^ cijo,« pravi Vukovič. Očitno je. ob postavljanju spomenika dosti mislili na statiko. NajP"; izpostavljeni spodnji del podstf j ka bodo prekrili s ploščami, pk% ških neravnin pa bi se morali lo gradbeniki. Strokovnjaki cen menijo, da bo tako obnovljen zaščiteni spomenik poslej kljuboval vremenu. A. ŽELEZNA di d, n: SI sk bi kc he "V isk un da kai ba ka Ut "a TENIS ZA PRAZNIK KOČEVJE — 26 igralcev seje Pr dnevi udeležilo teniškega turn JjJ počastitev občinskega prazna pionirji je v finalu Briški Vfe Koleto z 9:6, z enakim rezulta j pri mladincih T. Gregorič opra Gregoričem, medtem ko je p21 };> Koleta z 2:1 (6:3, 6:7, 6:4) PrerI' ■ Poklača. M’ Ul Vi PRIKAZ PSOV — Kinološko društvo Kočevje je 5. oktobra pn znajo šolani psi. Na sporedu so bile vaje iz poslušnosti, P predmetov, psica Elma, last Silva Guština pa je pokazala tudi, ^tit> premagovati ovire. Za zaključek so pokazali člani društva še pse čnih pasem. (Foto: Primc) >kozerija• •••••••••••••••••••••••••••• TA GARJAVA UČITELJSKA OVCA ZBIRAJMO ZA OBNOVO KULTURNEGA DOMA DOLENJSKE TOPLICE — To-pličani menijo, da zastavljenega kulturnega programa in programa drugih dejavnosti ne bodo mogli uresničiti, če ne bodo imeli ustreznih prostorov. Odločili so se prenoviti in preurediti kulturni dom, tako da bi bila pod njegovo streho tudi večja, okoli 260-sedežna dvorana, prostori za muzejske zbirke, krajevno knjižnico in še kaj. Da mislijo na moč resno, pove podatek, da so do zdaj zbrali že nad 5 milijonov dinarjev. Seveda bo naložba nekajkrat presegla ta znesek, kje bodo dobili ta sredstva, pa še ne vedo. isepisKe učiteljice (učitelji so v glavnem zbežali v delovne organizacije) so se med odmori zgnetle v trop, srebale kavo, za katero so prispevale denar iz lastnih žepov, in govorile, od časa doTlasa tudi kričale, nemalokrat pa je katera od njih tudi bruhnila v jok. To niso bile solze žalosti, prej razočaranja in nemoči, v kateri so se znašle zaradi mačehovskega odnosa družbe do njihovega stanu. ogorčenjem v glasu pričela učiteljica kemije, ki so jo otroci nadeli ime Kobra, ker je nosila debela očala. — Znašle smo se na robu socialne varnosti. Kako naj preživljam dva otroka s temi revnimi ficki? je bolj sebe kot druge spraševala učiteljica razrednega pouka, mati samohranilka. — To je že poniževalno. Snažilka v Hitrotkalu ima večji osebni dohodek od mene, pa se še podpisati ne zna, je z — Rečem vam, da me je sram povedati, koliko dobim na knjižico. Kolegice v drugih službah bi se mi smejale, je jadikovala knjižničarka, ki je že večkrat zagrozila, da bo obesila prosveto na klin in da bo šla šivat v Hitrošiv. — Tam bom imela vsaj mir pred razvajeno mularijo in njenimi starši, je še dodala. — Vsakega prvega me prime, da bi šla na izobraževalno skupnost in bi tam javno raztrgala hranilno knjižico. Med študijem sem izgubila živce, zdaj pa ta mizerija! je grozila slavistka. — Kako naj vzgajam to mladež, naj ljubi svojo domovino, ko se pa le-ta obnaša do mene in nas tako mačehovsko? je postavila retorično vprašanje učiteljica samoupravljanja s temelji marksizma. Me naj bi bile e21fuZ koraj Učile naj bi zastonj- 3 ^ zastonj. Drugi pa si med te ^ i *___________ T\»/-li l/)Z " - pičijo bogastvo. Tudi Ja?. ujca želodec! je «r»npnila popenila biologije. ^nble22*- — Tudi jaz imam p1r0 0gla' a sem doslej molčala, sej sila mlada pripravnica- ,a, §0 Ti pa probletne, mogoče zaprli disco? je ^ učiteljica fizike. _ unrašat‘: vuvi ivu ’ — Hotela sem vas P j pd , učenko, *■' K pouku noče sodelovati- ^evo •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• kaj naj storim z ideio so jo kot TONI GA§pE • ••• Gledale ovco. RIČ