Št. 17. Trst, sreda dne 17. januarja 1912. Ljubljana Leto I. NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK Uredništvo in upravništvo v Trstu: ulica S. Franeesco d’Assisi 20 — v Ljubljani: Poljanska cesta 7. Posamezna številka l vinarje. Naročnina v Trstu-Ljubljani me sečno K 1.20; poj>o5!i mesečno K 1.50; četrtletno K 4.50; polletno K 9.—; celoletno K 18. —; za inozemstvo celoletno K 28.—. Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Oglasi: 8 vinarje i mm. visokosti šesterostolp-ne vrste. — Za odgovor je priložiti znamko. Kaj hočejo Dninarji? »Slov. Narod” se ;>■ ča v ponedeljkovi svoji številki zopet z dnošaji med narodno napredno stranko in »Učit. tiskarno" in vidi se, da so v uredništvu «Siov. Naroda" vsaj v glavnem uganili, kaj se. z »Dnevom" pravzaprav hoče, kaki so nameni »Učitelj, tiskarne*, lastnice „Dneva* in onih ljudi, ki stojijo za njim, oziroma ki vodijo njegovo redakcijo ter ji določajo smer. Mi vemo o vsem lem morda več kot »Slov. Narod" in hočemo vse tudi povedati, ker smatramo za našo dolžnost opozarjati napredno slovensko javnost na nevarnost, ki preti narodno napredni stranki in s tem napredni stvari na Slovenskem sploh iz F ran-žiškanske ulice št. 8 v Ljubljani, kjer se urejuje in tiska Dimnik-Ribnikarjev organ .Dan«. Ribnikar je hotel razbiti narodno-na-predno stranko že 1. 1910. in se je v ta namen poslužil „Učit. tiskarne" ki je pritisnila na lastnika prejšnjega, ljubljanskega »Jutra«, k; ji je bil dolžan, da je moral pu stiti jiapadati voditelje narodno-napredne stranke. »Učit. tiskarna" je izsilila od g. Pluta, da je pustil te napade v listu, ker mu je nastavila nož na grlo. No. pa takrat je bil Ribnikar še presiab, še premalo znan in tudi poslanec še ni bil in mora! je kapitulirati. Potem je vstopil Ribnikar v izvrševalni odbor narodno napredne stranke z edinim namenom, da bi se najprej v stranki sami uveljavil, prišel kot član njenega izvrševal-nega odbora na površje, dobil kak mandat in potem ustanovil svojo stranko, v kateri bi bil voditelj, ker biti voditelj kake stranke, to je bila že od nekdaj najskriv-nejsa njegova želja. Manjkalo mu js za to samo organa in poskušal je najprej, da bi napravil iz »Jutra« tak svoj organ, kar se mu pa ni posrečilo, ker ga je g. Plut — predobro po- I.ISTF.K. Nostradamus. Sedmo poglavje. Royal de Beaureveps, I. Zakaj Royal in zakaj de Beaurevers. »Kraljevski*) je“, je dejala Mirta z naraščajočim občudovanjem. »Lačen je, da veš!“ je povzel Bra-bant ... , In Mirta je dejala s svojini hripavim glasom : »Dobro. Daj ga sem. Ce hočeš, vzamem tega volčička. Malo več ali malo manj, vraga, to je pač vseeno. Lačen si, malček moj Na, papkaj in pupkaj, kolikor ti se ljubi, angelček moj, levček moj, ti moj Royal!... Hodi k vragu, Brabant, in spravi svoje Srebrnjake!" Brabant se ni dal prositi in je vteknil svojih osem tolarjev nazaj v svoj pas iz surovega usnja. Mirta si je odpela jopico in dojenčka sta se ji obesila na mogočna prsa, božaje njih rožn , meso s svojimi prstki, s tisto neskončno blaženostjo na obrazkih, ki jo opažamo pri vseh malčkih, kadar sesajo. Brabant je izgubil oči na ta prizor, skomiz-gnil z ramami in odšel, godrnjaje : *) Kraljevski se pravi v francoščini royal. znal. Zalo je tekal Ribnikar dolgo od ene ga člana upravnega odbora »ličit tiskarne« do drugega - in intrigiral tako dolgo proti , Jutru", da je končno dosegel svoj namen : »Učit. tiskarna" je usta-ila tiskanje ..Jutra" in ustanovila svoj dnevnik ,.Dan« ki ga je politično izročila popolnoma Ribnikarju in — dana je bila podlaga za ustanovitev nove stranke, ki se poraja že zelo dolgo, že od preteklega poletja se vršijo neprestano konference,' na katerih se razpravha samo in izključno o tem. To jo čista resnica in sedaj je treba pojasniti samo na prvi pogled čudno dejstvo, da se ti nameni Adolfa Ribnikarja in gg. iz »Učit. tiskarne« za sedaj še čisto nič ne vidijo iz pisave »Dneva". Ali čudno je to dejstvo samo na prvi p gled. ako se pa pogleda v stvar malo globlje, je to čisto umljivo: Ribnikar dobro ve, da nima pristašev in da bi „Dsn‘' propadel že prvi dan ako bi pokazal takoj v začetku svojo pravo barvo. Zato se dela Ribnikar za sedaj še velikega naprednjaka, ker hoče dobiti med naprednjaki naročnikov za , Dan", ko bi bil pa ,Dan“ popolnoma utrjen, bi Ribnikar začel takoj bombardirati, t. j. napadati in psovati voditelje narodno-napredne stranke, kot je to delal 1. 1910 v , Jutru11. Slovenska napredna javnost naj bo prepričana, da čisto nič ne pretiramo. Bodočnost pokaže, da imamo prav in dobro je, da so tudi merodajni krogi v narodno-na-predni stranki začeli uvidevati, da se pripravlja v Frančiškanski ulici št. 8 v Ljubljani ravno tak atentat na narodno - napredno stranko, kot je bil izvršen koncem preteklega leta — nad .Jutrom". Zato naj bodo slovenski naprednjaki — previdni ! Slovenci podpirajte Družbo sv. Cirila in Metoda. „Jaj se mu dajal sesat začinjenega vina; pomehkužila mi ga bo, babnica*. Odhajaje je sklenil trdno, zapustiti Pariz, in stopiti v službo kjerkoli, kjer najde nemiroljubno življenje. Drugi dan je stopil v hlev, osedlal in obrzdal svojega konja, ter ga ogledoval dolgo in natančno, kakor stori vsak dober jezdec, kadar se odpravlja na dolg pojezd. Ko je bilo vse v redu, in mu je tre-balo le še zajahati konjička ter odriniti neznano kam, pa se je pogreznil naenkrat v mračno sanjarenje. Nazadnje je začel rentačiti in preklinjati, da bi se bil kmalu sam ustrašil; tako je odvedel konja nazaj, razsedlal ga in razbrzdal ter stekel naravnost v ulico Sains-Sauveur. Kakor burja je planil k Mirti in zarjul razbijaje po mizi: »Da bi vrag pobasal vraga! Tako mi Boga. trebuha moje inalere in rogov mojega župnika! Saj ne morem odriniti! Ne morem, pa ne morem. Kvečjemu čez kakih štirinajst dni... Kje je moj mali Roya) P.. Tistih štirinajst dni. o katerih je govoril Brabant, je trajalo dolge tedne, dolge mesece, in še dalje — celih dvanajst let. Brabant je preselil svoje delovanje s širokih cest na pariške ulice ter postal eden izmed aajkrepkejših stebrov v svetišču Lilije. Nihče v Dvoru čudežev mu ni bil kos v spretnosti in drznosti, nihče ni imel take sreče kakor on. Z drugimi besedami, postal je strašen bandit. «Dnevu» in njegovim — v album. (Iz štajerskih učiteljskih krogov). Kakor hitro smo zaznali, da se je vle-gel na od ..Jutra" postlano posteljo ,,Dan‘\ nas je obšla opravičena nevolja. Kar je grdo, je grdo in olepšati ne more nikdo! In lako početje je res grdo ter se samo obsoja in seveda tudi maščuje. Ko je jelo izhajati v Ljubljani „Jutio", smo ta neodvisen dnevnik vsi z veseljem pozdravili, kajti do listih dob nismo imeli predalov, kamor bi brezskrbno odlagali, kar nas je težilo, kajti marsičesa n. pr. „Narod“ ni sprejel, ker bi s tem kritiziral samega sebe, oz. svoje. —- V ,.Slovenca11 in druge klerikalne liste pa spodoben človek sploh ne piše, tja so zatekajo le polit čni hinavci, li-cemerci, klečeplazci, politične „dvoživke'1 in vsi sorodniki. Veselilo nas je torej prav od srca, da se je ojunačil mož, ter osnoval na črte za izdajanje novega in sicer kar je važno, politično needvisnoga časnika. Čudili smo se sprva, ko poznamo naše slov. raz mere, a vendar smo upali, saj je na tisoče in tisoče onih, ki niso zadovoljni z vsem. ki večkrat trpe celo od lastnih somišljenikov, a nimajo lista, kjer bi ovekovečili kake ^znamenite" čine — gotovih ljudi. In ko se je jelo ,,Jutro" lepo razvijati, nam je rastel up, da vzdržimo vendar tudi neodvisni list naprednih tendenc. Novi naročniki so se oglašali in še marsikateri je imel ob novem letu že pripravljeno prijavo in kronice za „Jutro". Kar zagrmi! Iz Ljubljane prinese vest „Učit. tov.1 da ,.Jutro11 prestane in se rodi „Dan". Prvi hip nam je zastala sapa, a kmalu smo vedeli — kam moli pes taco. Danes smo pa v tem popolnoma sigurni. Po vedal nam je ..Dan11 sam, povedal nam je pa tudi ..Tovariš*1. A, četudi skuša greh — gotovih — bla žiti „Dan“ sam in mu pomaga zagrinjati oa- Ko je bil Kajetan de Roncherollos pod vlado Henrika II. imenovan za velikega pro fosa pariškega v nagrado za svoje tajne zasluge, je bila njegova prva skrb, kako bi re šil Pariz tega razbojnika, ki je vodil vse straže za nos. Organizirala se je cela ekspedicija proti njemu, in poveljnik stražnjih čet, gospod de Montander, je prevzel poveljstvo. Toda ponesrečila se je. Ko je Roneherolles odprl drugo jutro okno svoje sobe, je videl na ulici postavljene vislice, tik pred velikim portalom svojega hotela, Na vrvi se je zibalo mrtvo truplo. Roneherolles je hitel na ulico, in ko je pogledal truplo bliže, je spoznal gospoda de Montander, svojega stražnjega poveljnika. Roneherolles ni rekel ničesar. Toda po pripravah, ki jih je delal, po gibanju čet, ki se je vršilo po Parizu, je Brabant spoznal, da mu bo začela slaba presti. »Mirta", ,je dejal, .zdi se, da mi pripravljajo kraljevski vrvarji najlepšo konopljeno kravato, ki je kdaj krasila vrat tako vrlega in dičnega razbojnika, kakor sem jaz In, veš, Mirta, take volje sem, da bi najrajši spravil med svoj vrat, in to počaščenje par sto krščanskih milj. Kaj praviš ti k temu V" Mirta je zelo odobravala ta načrt. Sicer pa je bil Brabant že pošteno naveličan stalnega življenja. Tožilo se mu je po velikih cestah, po udarcih in bodežih z rapirjem in bodalom, po dobrih in slabih ležiščih, po dežju, vetru in solncu Kratko, hotel si je zopet ogledati svet. go telo še „Tovariš“ — vendar ostane stvar grda, da zelo grda vkljub vsemu in razsodni ljudje, brez katerih so delali „tisti‘‘, naj že bodo Ribnikarji ali Dimnikarji — račune, prekrižali bodo vse ono in računi bodo o-stali neplačani. Bolje bi bilo, da je ostal vsak pri svojem kopitu ter se ni loteval umazane stvari, klati že krepko se razvijajočega, da na njegovi zapuščini, na njega spominih ustvari svoje v nevožljivosti zasnovano, kajti — glavni steber ss ve dar naročniki — brez katerih ni dobička. Gospodjp, Dimnikarji in Ribnikarji, če tega še ne veste, se boste pa prepričali. Vi ste videli in vedeli, da bi se „Jutrol sigurno držalo, da bi se sčasoma neiztrebljivo u-korenilo, pa ste si mislili : , Zakaj ravno Plut, zakaj ne mi!“, pa ste odpovedali tisk, misleč, s tem pogine — in ustanovili ste ,,Dan“ misleč, da se vsi „Jutrovci“ vržejo slepo za vami. A, gospoda, če se še niste nikdar vrezali ste se sedaj, pošteno in žal vam bo, kajti, dasi tiska vaš list „Učit. ti-skarna*-, cla-ii ga priporoča „Tovariš“ vendar napredno učiteljstvo misli zase in ne s kakšnimi centralnimi možgani v Ljubljani. /rovariš” nam je ljub, oklepamo se ga, ker je vrio naše stano.vsko —- napredno glasilo, a reklami njegovi za vDan‘ mu ne bomo sledili, ker je to umazana nevošljivost in 'nič druzega. Za tak umazan kšeft tistih ljudi krog „Dneva“ pa mi nimamo denarja, zato ostanemo natočmki »J utr at m če bi to tudi prenehalo, se ne obrnemo k »Dninarjemker imamo še poštenja dovolj in več kot tisti, ki so iz dobičkaželjnosti, slavo -hlepnosti in iz hlepenja po polit, karijeri vrgli na cesto moža, ki si je brez kapitala kot ubog Slovenec upal ustanoviti neodvisen list, ko je že v naprej vedel, da bo od napredne, klerikalne, socijalne, nemške m še vladne strani tepen dan za dnevom in vedno huje. Torej, gospodje, najsi ste tudi učitelji — ako ne veste, vedite danes, da Vam ne sledi večina naprednega učiteljstva in Vam nikdar ne bo, ker vaše delo ni hvale vredno. Nisem lahko, a moral sem napisati te vrstice, ki zadenejo celo nekatere voditelje naše „Zveze‘, kajti, če bodo delali tako. se jim lahko zgodi nekega dne, da jih bo vi-ribus unitis : kranjsko, štajersko, primorsko in koroško (učiteljstvo) res pometalo iz vodstva naše organizacije. Še imamo ljudi, ki prej premislijo kot kaj store, in ne streljajo takih polit, kozlov, ki so še vrhu vsega umazani'1. Priporočamo vam torej, da se še pravočasno prekrstite v „Noč“ ter greste z Ribnikarjem vred spat, da prespite sramoto, ki ste si jo z umazanimi nameni nakopali. ,, Jutro", ti pa : vi vat, crescat floreat. Štaj. napreden učitelj. (P. S. Naj si „Dninarji“ ne mislijo, da som bil od „Jutra“ naprošen ; iz lastnega nagiba sem povedal in še vsega ne; pa prihodnjič. Op. pis.). DNEVNE VESTI. Poročil se je 15. t. m. v Ljubljani glavni urednik našega lista g. Milan Plut z gčoo Lujzo Vesely. V vladnih vodah. Ko se snide naša poslanska zbornica zopet k zasedanju, bo število vladi prijaznih poslančev že pomnoženo tudi z dosedanjimi največjimi opozicijonalci, slovenskimi klerikalci. To je skoro pribito. Čuditi se temu ne sme nihče. Saj je popolnoma jasno, da se naša klerikalna delegacija počuti dobro samo takrat, kadar se nahaja pod varnim okriljem Slovanom posebno pa nam Slovencem tako zelo „ prijazne“ vlade Dr. Šušteršič je sprevidel, da s svojo iaži-opozicijonalno politiko ne najde zaslombe med Siovani in zato se je pripravljal že dalje časa, da zleze pod vladno sakno. Brcal je sicer dolgo in zelo hudo okolu sebe in napadal v „Slovencu* one slovanske stranke, ki so se že več ali manj pridružile vladi, toda vse to mu ni nič pomagalo. Šušteršič je hotel priti na vsak način žo zdavnaj v vladno večino, toda pravi modus se mu nikakor ni posrečil. Sedaj jo vozel razvozljan Postal je kranjski deželni glavar in kot zaupnik vlade in zato se lahko brez slabi u-maktie iz opozicije in pridruži vladi. Njegovi backi mu bodo sledili na prvi ukaz Tako bo ministrski predsednik grof Stiirgkh zopet boljši za par nevpogljivih glav. Veliko vprašanje pa je, če bo imel od tega kake koristi. — Škofjaloka padla. Pri občinskih volitvah v Škotjiloki so na vsej črti zmagali klerikalci s precejšnjo večino. Za Kamnikom je padla Radovljica, za Radovljico sedaj še Škofjaloka, tako pa imajo klerikalci sedaj vse važnejše kraje na Gorenjskem v svojih rokah. Edino starodavno mesto Kranj je sijajno odvrnilo klerikalni naskok. Gorenjsko je že od nekdaj najbolj klerikalni del kranjske dežele in vse je kazalo, da bodo pri sedanjih občinskih volitvah po novem volilnem redu zgubili naprednjaki še tiste postojanke, katere so imeli dosedaj v rokah. To se je tudi zgodilo. Klerikalci pač morajo enkrat dobiti vsa kranjska mesta v roke, sicer se napredni meščan ne bo nikdar spametoval. Naša buržoazija mora enkrat priti do prepričanja, da je le z resnim in smotrenim delom mogoče doseči kake vspehe. Sicer znamo doživeti še marsikaka bridka razočaranja. Istrski deželni zbor! Preteklo soboto bile so nanagloma zaključene seje komisije za narodno nagodbo v Istri. Uradna poročila o toku za istrske Slovane tako pomembnih pogajanj so bila zelo, zelo lakonična. Na prri hip smo morali izraziti svoje splošno začudenje nad tem, da se slabo informira našo politično javnost o tako važnem predmetu. Skušali smo se informirati o vsebini nagodbe pri kompetentnih faktorjih. Ali povsod smo našli gluha ušesa in nema usta. Reklo se je povsod, da se je toliko zelo delikatnega raa-terijala o vseh narodnih vprašanjih nabralo in nagromadilo, da je sploh komisiji nemogoče rešiti to materijo v tam kratko odmerjenem času. Dalje se je od gotovo dobro informirane strani ti.di izrazila prccej utemeljena bojazen, da se istrski deželni zbor v tej perijodi zasedanja deželnih zborov sploh De snide in da je vlada pred vsem na tem zainteresirana, da se doseže definitivni sporazum med obema strankama, med hrvaško-slovensko manjšino in italijansko večino. Nekje pa se bolj in bolj izraža bojazen, da padajo vsa pogajanja v vodo, ker itali-lijanska večina ni ravnotako pri volji, dati istrskim Slovencem in Hrvatom ša nadaljnih narodnih koncesij. Toliko o sedanjem stanju narodnostnega kompromisa; končno si dovoljujemo pripomniti, da nam prihajajo vedno številnejše pritožbe, v katerih se priprosti ljudje pritožujejo nad obliko sadanjih pogajanj in zlasti nad tem, ker se vodijo vsa pogajanja tako tajno in skrupulozno. Našim merodajnim krogom bi pred vsem polagali na srce, da bi čim preje in čim točneje informirali svoje volilce o uspehih odnosno o stanju pogajanj. Boljša je slaba gotovost nego nejasna bodočnost! Anarhija v Kandiji pri Novem mestu. Iz Kandije se nam poroča: Prevzetnost klerikalcev na čelu župana Zurca se je iz nesramnih volilnih sleparij prevrgla v popolno anarhijo, ki jo podpira politična oblast in baje tudi vodstvo c. kr. gimnazije. O tej anarhiji se pripoveduje: Ko so bili nekateri resneji klerikalni možje opozorjeni na posamezna določila novega občinskega zakonika, ki za vsak slučaj natanko določajo kako mora župan postopati pred obč. volitvami in ko so na podlagi paragrafov sami uvideli, daje župan Zure dosledno kršil vsa ta zakonita določila, so se zgražali nad takim postopanjem rekoč: Ta zakon so naredili naši (klerikalni) možje v deželnem zboru, potrdil ga je cesar, tedaj bi bila pred vsem naša sveta dolžnost, da se ravno mi najbolj potrudimo z dobrim vzgledom se natanko držati določil zakona. Kako naj zahtevamo, da bodo nasprotniki spoštovali svetost občinskega zakona če vidijo, kako se isti krši od naše strani. Opozorili so na to baje tudi c. kr. okr jnega glavarja, češ, da je on za to postavljen za- braniti, da se lju.-ls.tvo ne pohujšuje nad takim javno znanim kršenjem občinskega volilnega reda. Glavar pa jim je odgovoril: Ej, kaj to meni mar, g. župan Zurc bo že vedel kaj dela. Kaj in koliko ie na lena resnica, to ne bomo preiskoval . Dejstvo pa je, da se Zurc malo briga, kaj glavar reče ali ne reče, vsaj so znani slučaji, da se je Zurc v svoji prevzetnosti očitno norce delal iz gk-varjevih odredb. Ker ima Zurc mogočne zagovornike tu li v Ljubljani pri deželni vladi se glavar baron Rechbach Zurca boji kot živega vraga ; zato ga pusti delati in uganjati stvari, radi katerih bi bil napreden župan že devetkrat pod ključem. Pri takih razmerak ni čudno, da je v Zurčsvi občini - nastsla anarhija, ki je pri teh volitvah dosegla vrhunec nesramnega kršenja od cesarja sankcijo-niranega novega občinskega zakonika. Kako daleč sega ta anarhija, se ratvidi iz tega, da je gimnazijski ravnatelj Breznik, ki je dijake naprednega mišljenja neusmiljeno preganjal za vsako malenkost, klerikalnim dijakom, ki stanujejo izven mesta, dovolil, da smejo s klerikalnimi agitatorji hortit od hiše do hiše, od vasi do vasi pomagat za Zurca in klerikalce agitirati. Nastavili so d jake tudi za ramašalce glasovnic, ki jih deloma fabri-cirajo doma, de'oma kar spotoma med agitacijo od hiše do biše. Izkaznice in glasovnice dobivajo izključno le taki volilci, od katerih Zurc dobro ve, da bodo njega volili. Pri tem poslu se izrablja tudi vpliv klerikalne posojilnice. Kdor je tam kaj dolžan, ga agitatorji strašijo da mora voliti „na Štemburjevo stran“, sicer mu posojilnica odpove posojilo. Odločneji možje se skušajo tega izsiljenja ubraniti na ta način, da prenašajo posojila v novomeško mestno hranilnico, oni pa ki imajo svoj denar naložen r kandijanski posojilnici, ga bodo kot odgovor za klerikalne volilne sleparije pri teh volitvah dvignili ter raje naložili v mestni hranilnici. Tako bodo imele te sleparije tudi svojo dobro stian, ljudstvo se je zdramilo, volilni boj je vzbudil tudi gospodarski boj. Tisti, ki niso dobili volilnih izkiznic in glasovnic javno govore, da sa bodo uprli pri plačevanju občinskih davkov in prispevkov za vodovod, češ, če nas župan ne pozna pri občinskih volitvah za prave občane, tudi rai ne poznamo občine, kadar bo terjala denar od nas. Župan Zurc je torej pod pokroviteljstvom politične oblasti vzbudil pravo anarhijo, ki zna imeti nedogledne posledice. Mi svarimo ljudstvo, posebno pa čitatelje in prijatelje našega lista, naj se ne puste zapeljati do kakih nepremišljenih korakov. In to tolažbo jim damo : Ker so te volitve itak že od vsega početka v nasprotju s predpisi novega obč. volilnega reda, se vloži proti njim rekurz Naj bo deželna vlada še tako zapletena v Zurčeve intrige, javno kričečih škandalov in sleparij se ne bode upala prezreti. — Za hotel Tivoli v Ljubljani je. poslal gospod Laschan inserat tudi graški „Tages-postu, to se pravi, da reflektira tudi na ne-domačina, nemškega najemnika. Kakor da bi ne bilo domačih reflektantov dovolj. Inseri-ranje v nemškem graškem listu je čisto navadno zapravljanje občinskega denarja. Oddajo hotela Tivoli v Ljubljani nemškemu podjetniku bo v d n nem slučaju ljubljansko slovensko prebivalstvo že znalo — primerno pozdrav ti. Gsrantiramo, da bo blamaža v tem slučaju na strani gosp. Laschana, oziroma tistega, ki bo Tivoli oddal nedomačinu. Razšodlšče zavarovalnice zoper nezgode Za predsednika razsodišča pri zavarovalnici zoper nezgode za Trst, Primorsko, Kranjsko in Dalmacijo je imenovan deželnosodni svetnik O. Brelich, za njegovega namestnika pa okrajni sodnik dr. Edvard Tomasini. Razpisana ustanova. Tržaško namestništvo naznanja, da podel’ dvema poročencema, rimsko katoliške vere. ki nimata svojega lnsl -nega premeženja in ki sta kmečkega stanu iz Trsta ali okolico, znesek 1150 K iz baron Rallijeve ustanove za nabavo pohištva. Mraz in tatovi oblek. Vremenski preroki so nam že dolgo prerokovali hudo zimo. Sele od nedelje sem je v Trst pribučala kraška hurja in nam prinesla precejšen mraz, bajti voda je začela zmrzavati in toplomer je zb at- mo padno padel pod ničlo. Mraz pa je prisilil nekatero tatove špecijaliste, da so začeli zmikavati po raznih trgovinah obleke. Tako sta stopila z nekako samozavestjo v neko staromestno podajalno oblek dva mladeniča in sta hotela kupiti novo zimsko obleko. Lastnik prodajalne jiuta je predložil razne vzorce. Med tem ko je eden pomerjal in ogledoval njemu prikladno obleko, je njegov tovariš zmaknil z bliskovito naglico dvoje gotovih oblek in zbežal. Trgovski uslužbenci za njim. Pričel se je pravi lov za tatoin po ozkih starornestnih ulicah. Tatu so dohiteli in mu iztrgali ukradeni obleki, toda tat jim je k sreči vendar odnesel pete. Njegovega, v prodajalni obleko kupujočega tovariša, nekega 18 letnega O. Delfabro iz Italije je pro-dajalničar izročil stražniku v nadaljno varstvo. — Tombola v korist podpornih zakladov N. D. 0. V četrtek zvečer so bile pred za to določeno komisijo izžrebane sledeše številke: 47, 82, 29, 45, 83, 6. 79, 11, L Tore) dosedaj izžrebane številke so po vrsti sledeče : 31 15, 19, 43. 21, 17, 25, 30, 66, 59, 70. 72, 35 69, 51, 44, 62. 61. 60, 58, 68', :», 73, 5, 24, 85, 14, 65, 41, 47, 82, 29, 45, 83, 6, "9, 11. 1. — Lastniki srečk, ki so zadeti s temi številkami tombolo, motajo to naznaniti pismeno ali pa ustmeno predsedniku odseka tombole, dru Franu Brnčiču, odvetniku v Trstu, ulica Nuova štev. 13./1I. vsaj do četrtka dne 18. t. m. ob 7 in pol uri zvečer, ob kateri uri se snide komisija v prostorih „Narodne Delavske Organizacije11 ul. sv. Frančiška 2.1. za overovljenje srečk in izplačanje dobitka Dobitniki, nastanjeni tu, naj se predstavijo osebno imenovani komisiji. Za pozneje došle prijave se odsek, z ozirom na svoješasno izdano navodilo, ne bo oziral. izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva .Merkur" v Ljubljani. Sprejme se: 1 korespondent, 1 kontorist, 1 poslovodja, 3 potniki, 1 skladiščnik, 6 pomočnikov mešane stroke, 3 pomočniki železniške stroke, 1 po-močuik manufakturne stroke, 2 pomočnika špecerijske stroke. 2 kontoristinji, 2 blagajni Čarki, 3 prodajalke, 6 učencev, 1 učenka. Službe išče: 3 knjigovodje, 3 korespondenti, 4 kontorihti, 5 poslovodij, 4 potniki, 7 skladiščnikov, 25 pomočnikov mešane stroke, 8 pomočnikov železniške stroke, 10 pomočnikov manufakturne stroke, 12 pomočnikov specerijske stroke, 3 pomočniki modne in galanterijske stroke, 17 kontoristinj, 21 blagajničark, 14 prodajalk, 6 učencev, 3 učenke. Posredovalnica posluje za delodavce in člane društva brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini. Artist — žepni lat. V nedeljo je pil 33 letni artist Albin Detrizh iz Nagv-Kauiže na Ogrskem v neki tržaški mali kavarni. Denarja ni imel v posebni izobilici, ker drugače ne bi bil prišel na nesrečno idejo nekemu spečemu gostu izrezati žep, v katerem je bila denarnica. Pri tem krojaškem delu pa so ga zalotili drugi gostje in umetnik žepnih tatvin je moral oditi s stražnikom. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 16. jan Časnikarska kampanja ki jo je započela včerajšnja „Zeitu, proti grofu Aehrentalu je v vsem dunajskem časopisju našla odmev. Dalje različno komeniti-rajo listi včerajšnji obisk nadvojvode Leopolda Salvatorja pri tukajšnjem italijanskem poslaniku d’ Averni. Splošno se ta obisk v političnih krogih smatra za sijajno manifestacijo v prilog zveze z Italijo in proti vsem nakauam t. zv. vojne stranke in dalje ostro obsoja nerodnost dr. Faehsa, ki je v svojem solnograškem govoru plediral za vojno proti Italiji. Sicer pa Fuchs ne zasluži one pozornosti, ker je nekak potovalen agitator za klerikalizem po nemških deželah. Dunaj, 16; jan. Danes zjutraj ob 10 uri je cesar zaprisegel novega dalmatinskega namestnika grofa Attemsa. Bukarešta, 16. jan. V tuk. protestantski cerkvi je nastal požar, ki je uničil veliko lastnoročnih del rumunske kraljjce znane pesnice Carmcn Šilve. Orgije, ki so velike vrednosti, niso poškodovane. Ogenj je bil podtaknjen po neki tajni družbi, Berlin, 16. jan. V tuk. diplomatičnih krogih vedo, da bo Japonska okupirala del Mandžurije, to je teritoj okolo Quantunga in pa obrežje province Mukden, glasom dogovora v Simonoseki, torej sporazumno z Anglijo in Rusijo. Aneksija ima veljati kot kompenzacija projektiranem zasedanju Mongolske po Rusiji. Priština, 16. jan. Od tu je poslalo nad dvesto uglednih dostojanstvenikov brzojavko aa Visoko Porto, v kateri žugajo z vstajo, ako bi se skušalo parlament prikrajšati na njegovih pravicah, ali pa istega celo razpustili. Carigrad. 16. jan. Snoči je šla deputa-cija štirih članov opozicije v turškem parlamentu k sultanu v avdijenco, glede nameravanega prikrajšanja pravic parlamenta. Sultanu je Ismail Haki paša orisal nevarnost, ki lahko nastane iz teh homatij, v precej nenavadnem tonu. Sultan je odgovoril precej potrto, da to tudi njemu ni ljubo, ter da ni bil on, ki bi to provociral. Želi predvsem srečo svojega naroda. Priporočal je najtopleje, naj se pusti stvari njen razvoj, ter izrazil nado, da bode tudi opozicija, ki uživa njegovo zaupanje ko-nečno zadovoljna. Peking, 16. jan. Danes zjutraj, ko se je Juanšikaj vračal s poseta na dvoru, je bila vržena proti njemu bomba. Juanšikaj je ostal nepoškodovan, dočim so bili ranjeni štirje policisti v civilu in v uniformi, kakor tudi dva vojaka. Ta čin se smatra kot početek akcije revolucionarjev v samem cesarskem Pekingu. Razne vesti. * Kje je črnogorski prestolonaslednik? Časopisi so poročali preko Budimpešte, da igra črnogorski prestolonaslednik Danilo v znanem igrališču Montecarlu hazardne igre in da je tekom kratkega časa že priigral znatne svote. črnogorska vlada skuša sedaj to badimpeštansko „raco‘ dementirati potom dunajskih listov. Odločno vlada zanika, da bi bil prestolonaslednik te dni v Montecarlu, češ, da ni zapustil svoje domovine skozi celo leto da se udeleži sedaj pogreba svojega v Nikšiču umrlega strica Marka Vukotiča. Gorenjo vest so prinesli btidimpeštanski listovi pred dobrimi 14 dnevi. Tekom tega časa je Danilo tudi lahko ekspresno prišel domov k svojemu očetu. Nikitijevi dc-mentiji nimajo posebne prepričevalnosti. * Bosanski mahomedanci za turške ranjence. Iz Sarajeva poročajo: bosanski in hercegovinski maslimi so doslej zbrali za turški „rdeči polumesee (pri nas rdeči križ) ki opravlja samaritansko službo na afriškem bojnem polju, znesek 190.000 kron. Samo v glavni mesti ste zbrali skoro neverjetni svoti in sicer Sarajevo 50.000 K in Mostar 40.000. * Padiotelegrafična postaja v Nauenu na Nemškem. V Nauenu blizo Berlina so postavili 200 m. visok železni stolp, katerega se bode posluževala dotična radiotelegrafiena postaja. Za Eifelovim stolpom v Parizu, ki je 300 m. visok, je ta železni stolp aajvišji. Od tam se bodo lahko oddajale Markonijeve brzojavke na daljavo 6000 km. * Praktična kuverta. Neki francoski poštni uradnik je iznašel kuverto, ki daje popolno jamstvo, da je nihče ne more odpreti. Iz naj ba tiči v tem, da ima dotična kuverta nekako podaljšanje, ni se nadaljuje v notranjosti kuverte same, tako da pride njen konec na desnem vogalu sprednje strani skozi malo zarezo ven, nakar se isti prelepi s poštno znamko vedno na desni vogal prve strani — kar bo zelo olajševalo poštni pisemski promet. * Nova jed. Amerikanci so zelo dovzetni za raznovrstne študije o bodočnosti. Tako so konštatirali, da bo v nekaj desetletjih zmanjkalo živeža, ker se človeštvo silno hitro množi. Prišli so na misel, uporabiti mortko rastlino algo kot hrano. Zemlja postaja tesna, pravijo, dočim so planjave oceana neizmerne, in na teh planjavah raste dotična rastlina v množinah, ki bi zadostovale da prehranijo vso Ameriko. Že so se začeli zanimati za dotično rastlino široki sloji, dočim pripravljajo propagatorji velik banket obstoječ samo iz te nove jedi, na najrazličnejše načine pripravljene. Tako borno imeli v kratkem novo hranilo iz morskih rastlin. * Največji zločini pri — mahomedancih. Splošno je znana okolnost, da prerok Maho-tned prepoveduje svojim vernikom zavživanje gotovih opojnih pijač in igranje na karte in da se mahomedanci strogo drže te prepovedi. V drugi suri korana (mahomedansko sveto pismo) pravi prerok Mahomed v tem : „V obeh (vino in igra) tiči velik greli, a tudi korist za ljudi. Vendar je greh pri tem večji kakor korist*. In še bolj jasno govori v tem prerok v peti suri svojega korana: „Z vinom, podobami in igro seje satan med verniki sovraštvo in prepir, ki so iznajdba satanova. Izogibajte se jih in dobro se vam bo godilo! Iz teh besedi so mahomedanski bogoslovci izva ali in utemeljevali prepoved vina in so končno proglasili nasljednje hudobije za največje zločine : mnogoboštvo, umor, razžalje- * Demokracijsko zborovanje rusinskih učiteljev. V Lvovu se je vršilo v nedeljo demokracijsko zborovanje rusinskih učiteljev in učiteljev iz vseh krajev Galicije. Shoda se je udeležilo nad 10.000 oseb. Govorniki so energično zahtevali zboljšanje materij-alnega položaja učiteljskega stanu. Po shodu je odšla posebna deputaeija k deželnemu maršalu grofu Badeniju in ga informirala o zahtevah rusinskih učiteljev. * Umor v cerkvi 18 letni bivši učiteljski kandidat Skrupa iz Tamova v Galiciji je v nedeljo ustrelil v Lvovu v cerkvi svojo ljubico, ki mu je odpovedala ljubezen. Morilca so takoj aretirali. * Vreme. I/. Zgornje Avstrije prihajajo neprestano poročila o velikih snežnih viharjih. — V Vidmu v zgornji Italiji je divjal v ponedeljek strašen vihar, ki je povzročil ogromno škodo. Pet hiš in ena tovarna za opeko je bilo docela uničenih. V Medunu je vihar razrušil železni most in polovico hiš . . . * Bivoli v Italiji. V romanski okrajini v Italiji je bilo pred desetimi leti do 70.000 bivolov, danes jih je komaj še 700. Lahi so jih postreljaii, in potem tudi pojedli. Listi pozivajo vlado, naj prepove nadaljnje lo-venje te živali, a Lahi se zato ne zmenijo, čeprav je bivolovo meso od volovskega mnogo slabše. * Ponesrečeno podjetje. Redek slučaj. Ameriški kapitalisti so sklenili zidati najmodernejšo železnico med mestoma Forest — Citty in Fe-ttysburg v Pensilvaniji, kar se je tudi zgodilo. Z najlepšo opremo obavljena železnica, s prekrasnimi in prikladnimi postajami pa . je morala vstaviti promet, ker se ni pojavil niti en pasažer, niti ne paket, tako da se je temu neorganiziranemu odporu čuditi. Znamenita stoletnica. Pred slo leti je izumil Francoz Delessert produkcijo saharina na debelo. Napoleon mu je, takoj ko mu je bilo o tem poročano podal odlikovanje častne legije. Preko te stoletnice, ki je po-četak sladkorne industrije je šel svet neopaženo. ^ujza Muhva, ^ paočtna. Trst — )$. januarja 1QI3. — Ljubljana. Mesto vsuktgu postbnega obvestila. % Izdajatelj, slav ni in odgovorni urednik , Milan Plot. Tiska Tiskarna Dolenc (Fran Polk) v Trstu. “&'5. Ljubljanska kreditna banha g Ljubljani. T »S"«.™' Stritarjeva ulica. štev. 2 (lastna hiša) *• o aas. es© za bližnja žrebanja: Promese kreditnih srečk a K 26.— Žrebanje dne 2. januarja i9!2 Glavni dobitek K 300.000.—. Promese srečk za uravnavo Donave a K 16.— Žrebanje dne 2. januarja 1912 Glavni dobitek K 120.000.—. Pron.ese ljubljanskih srečk a K. 10.— Žrebanje dne 2. januarja 1912 Glavni dobitek K 50.000.—. Promese zemljiških srečk II. em. a K 6.— Žrebanje dne 2. januarja 1912 Glavni .lobitek K 100.000.—. Vse -1 promese sltupnj ~K: SO.—. Podružnice o jSpijefu, CcIodcu, Trstu, jSarajcou, Gorici in C . - « v !? :-ac£a-: :•>» Glavno zastopstvo za Kranjsko s sedežem v Ljubljani odda dobro vpeljana zavarovalnica. | Reflektanti vpošliite pismene ponudbe z navedbo 1 | reierenc pod šiiro «Glavni zastop iooo» na uprav-ništvo tega lista v Ljubljani, Poljanska cesta št. 7. Adresav <§§) ftt vsebuje splosne praktične tabele, železnice, pošte, politično, finančno in deželno upravo, sodišča, šolstvo, klerus, zadružništvo, krajevni reper~ torij, naslove protokoliranih in neprotokoli-ranih trgovcev, obrtnikov, zdravnikov, odvetnikov, hotelov in društev na Kranjskem, splošni naslovnik za Ljubljano itd. izide v par dnevih v založništvu tvrdke Utiiversa/, v Ljubljani Oona IO.— 35L. Naslovne označbe vsebine so trijezične m sicer slovenske, nemške in italijanske. Vsak praktičen človek si nabavi „Adresar“, pridobiten trgovec, obrtnik in industrijec v njem inserira, umen konsument išče v njem producenta. M. RAVTAR delikatesna trgovina in vinarna Ljubljana — Jurčičev trg št. 3 priporoča svojo veliko zalogo raznih jestvin, finih namiznih in desertnih vin, likerjev, konjaka in šampanjca Biport kranjskih Klobas. Slav. društvom posebno nizke cene. Za veselice dam blago tudi v komisijsko prodajo. — Številka telefona 29J. — s HM M XXXXXXXXXXXXXXXX XXXX XXXX xxxxxxxx Priporoča se za vsa v svojo stroko > spadajoča dela J. ZAMLJENI čevljarski mojster = v LJUBLJANI == x X p v I g Sodnijska ulica št. 3. 5 Dobe se tndi izgotovljena obuvala Izdeluje prave gorske in telov. čevlje. xxxxxxxxxxxxxxxxxxxx>c>oc>o! Hotel ..TRIGLAV" ; na Jesenicah i oddaljen 2 minuti od kolodvora, sobe za tujce, dobra kuhinja, najboljša vina, cene nizke. Kavarna z biljardom. LOVRO HUMER, hotelir.