--· '. u~''.'.~ žnfonl!_ativno ~~i/~ 1;~ - ~ r- gamzac11e _Izda~ vens!L_._~ "' ,~tlC.!'!.<:JL-;.~5amzaoJa, Dimičeva 13, 1000 Ljubljana _Tel. 01/5898 5~ e-mail: info@slovenia.info _Glavna in odgovorn~}gfi{!'.!i~Jijvija Kovač Kostantinovič _Pomočnica urednice: Ka~ urJ.i 1 Escobar _ Priprava za tisk: Studio Terminal _Tisk: Col-legium Graphicum _Ministrstvo za kulturo RS j~~ dalo odločbo, da se glasilo Turizem vpiše v evidenco javnih glasil pod zaporedno številko 1382 _Glasilo je hrezP..lačno. Naročila sprejemamo na STO, na urednistvo@slovenia. info _Člani Uredniškega sveta: Strokovni svet STO (Prof. dr. Janez Bogataj), Ministrstvo za gospodarstvo (mag. Mateja Temin Vučkovič), Urad vlade za komuniciranje (Valerija Mencej Obu), strokovnjak s področja tržnega komuniciranja (dr. Zlatko Jančič), Univerza v Ljubljani - Ekonomska fakulteta (di-. Tanja Mihalič).~Fakulteta za turistične študije Portorož - T2 ristiE.J,_@~"'Vl~ Aleksan- dra Brezovec), Višja šola za turizem in gostinstve: Mari- bor (mag. Helena Cvil Prednostna področja delovanja STO v letu 2011 V turizmu smo priča številnim spremembam na trgu: vse močnejša svetovna konkurenca, demografske in podnebne spremembe, hiter razvoj informacijske in komunikacijske tehnologije ter zaostrena go- spodarska situacija. Spremembe na turističnem trgu, zaradi katerih se spreminja vedenje turistov, na- rekujejo spremembe v usmeritvah in aktivnostih STO, ki smo jih začrtali v programu dela za leto 2011 ,I in seveda pospešeno prilagajanje trendom s strani turističnih in s turizmom povezanih ponudnikov. STO je v programu dela na podlagi ana- lize svetovnih trendov glede povpraševa- nja in ponudbe ter sprememb na trgu in na osnovi posvetov s turističnim gospo- darstvom definirala prioritetna področja delovanja v letu 2011, s katerimi želimo vplivati na uresničevanje ciljev poveča­ nja turističnega prometa in večje konku- renčnosti slovenskega turizma. Ključna področja, kjer vidimo potencial za pove- čanje konkurenčnosti , so povečanje pre- poznavnosti in zaželenosti slovenske- ga turizma na ciljnih trgih, povečanje dostopnosti Slovenije s spodbujanjem ustreznih letalskih. povezav in liberali- zacijo vizumske politike (pomembno odpravo ovire predstavlja podpisani spo- razum med Ministrstvom za gospodar- stvo in Ministrstvom za zunanje zadeve o poenostavitvah vizumske politike), zagotavljanje prvovrstne izkušnje za turiste, ki obiščejo Slovenijo, in za- gotavljanje ustreznega poslovnega okolja za tuje investicije. V programu dela smo zato oblikovali aktivnosti na podlagi naslednjih pe- tih usmeritev: 1. Koncentracija promocije na ključne emitivne trge in razvoj novih trgov in segmentov Gre za osredotočanje aktivnosti v sme- ri krepitve in koncentracije promocije na ključnih evropskih emitivnih trgih, na katerih slovenski turiz~m ustvari tri četrtine tujih prenočitev. Za aktiv- nosti na teh trgih bo STO v letu 2011 namenila približno 60 odstotkov vseh promocijskih sredstev. Naš cilj je, da se na teh obstoječih emitivnih evrop- PROGRAM DELA STO 2011 Spremembe na turističnem trgu narekujejo usmeritve in aktivnosti STO, ki smo jih začrtali v programu dela Slovenske turistične organizacije za leto 2011. skih trgih predstavljamo definiranim cilj- nim skupinam z določenimi turističnimi produkti na bolj intenziven in inovativen način. Drugi pomemben sklop trgov za Slovenijo predstavljajo drugi evropski trgi, saj predstavljajo 16 odstotkov tu- jih prenočitev, tam izvajamo predvsem aktivnosti komuniciranja s poslovnimi javnostmi. Tretji sklop trgov pa predsta- vljajo hitro rastoči oddaljeni trgi, na ka- terih povečujemo delež aktivnosti. V stop na te trge STO izvaja v obliki povezav in partnerstev s slovenskim turističnim go- spodarstvom, ki ima na teh trgih poslovni interes, ter v okviru partnerstev s sose- dnjimi državami, s katerimi lahko razvije privlačne in konkurenčne produkte po meri teh trgov. Slovenskemu turistične­ mu gospodarstvu bomo pomagali pri is- kanju ciljnih segmentov, ki so pripravljeni v Sloveniji prepoznati in kupiti turistične storitve višjega cenovnega razreda z višjo dodano vrednostjo. Na drugi strani pa je potrebno proizvajati produkte višje doda- ne vrednosti. 2. Krepitev prepoznavnosti in uspešnosti turistične znamke I feel Slovenia Slovenija je destinacija raznolike turistič­ ne ponudbe, zato je jasno pozicioniranje na trgu še toliko pomembnejše: 1) Dobro je, da imamo močno tržno znamko Slo- venije umeščeno v samo jedro celotne- ga poslovanja in trženjskih aktivnosti, ki smo jo v preteklih letih dobro pozicioni- rali. 2) Znamko je treba učinkovito upra- vljati in implementirati, zato pozivamo gospodarstvo, da implementira znamko tudi v okviru svoj ih aktivnosti. Strateško in učinkovito komuniciranje ter upra- vljanje turistične znamke Slovenije kot turistične destinacije je eno izmed pred- nostnih strateških trženjskih usmeritev slovenskega turizma. 3) Trenutno smo v fazi kreativne in komunikacijske nadgra- dnje, s katero želimo še bolj opozoriti na edinstvenost naše ponudbe. 4) STO na ta način oblikuje trženjsko podlago sloven- skega turizma in partnerjem omogoča laž- je in učinkovitejše nastopanje na trgu. S) Ključ je usklajeno in intenzivno komunici- . 'Pred riciini je vrsta športnih dogodkov doma in v tujini, v okviru katerih bomo implementirali in komunicirali znamko Slovenije. Trajnostni oziroma zeleni turizem je razvojna priložnost Slovenije in nujna razvojna smer za zagotavljanje dolgoročne konkurenčnosti slovenskega turizma. ranje znamke. 6) Znamko Slovenije gradi- mo namreč vsi - v turizmu, ~ $.podarstvu, športniki, kultura, politika in nenazadnje vsi prebivalci Slovenije. Pred nami je vr- sta športnih dogodkov doma in v tujini, v okviru katerih bomo implementirali in komunicirali znamko Slovenije. To so olimpijske igre v Londonu leta 2012, uni- verzijada v Mariboru, evropsko prvenstvo v košarki in vrsta drugih pomembnih pri- reditev kot so dvajsetletnica naše države, Maribor Evropska prestolnica kulture ... 3. Krepitev spletnega trženja in inovativnih trženjskih prijemov Zaradi razvoja informacijsko-komunika- cijske tehnologije intenzivno povečujemo delež spletnega trženja in uvajamo inova- tivne trženjske prijeme s ciljem povečati prepoznavnost in nakupne odločitve pri končnih kupcih (B2C). Določene kampa- nje izvajamo zgolj preko spletnega trženja,'• nekje pa je spletno trženje del komunika- cijskega spleta. S poudarkom na spletnem trženju smo zasnovali kampanjo ob le- tošnji dvajsetletnici, ko smo z Uradodi. Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu povabili Slovence, ki živijo po svetu, v Slovenijo. Vrsto aktiv- nosti izvajamo tudi s trženjem preko dru- žabnih omrežij, kot sta Facebook, Twitter itd. Posebno pozornost namenjamo nad- gr~dnji informacijskega sistema za izbolj- šanje uporabniške izkušnje, izvedli bomo tudi usposabljanja ~a turistično gospodar- stvo glede informacijsko-komunikacijskih tehnologij. 4. Spodbujanje razvoja in trženja zelenega ( trajnostnega) turizma Trajnostni oziroma zeleni turizem je ra- zvojna priložnost Slovenije in nujna ra- zvojna smer za zagotavljanje dolgoročne konkurenčnosti slovenskega turizma. Slovenija ima izjemne naravne danosti, ki jih turisti najbolj cenijo. To velja dalje razvijati, zato je zeleno temeljna filozofi- ja, na kateri bo osnovan temeljni strate- ški dokument slovenskega turizma, nova Strategija razvoja in trženja turizma v Sloveniji, ki jo bo v letu 2011 za novo aktu- alno obdobje (2012-2016) pripravilo Mi- Turizem v letu 2011 __ 5 nistrstvo za gospodarstvo v sodelovanju s STO; ta dokument mora p·ostati izhodišče razvoja in trženja zelenega turizma za vse nadaljnje aktivnosti STO, vzporedno pa se bodo v letu 2011 nadaljevale aktivnosti v skladu s strateškimi usmeritvami zelenega turizma, ki bodo usmerjene k spodbujanju razvoja in trženja trajnostnega turizma s ciljem dvigniti ugled Slovenije kot kako- vostne, v trajnostni turizem usmerjene destinacije. Gre za aktivnosti, ki podpirajo uvajanje trajnostnih poslovnih modelov v slovenski turizem s ciljem povečati šte- vilo okolju prijaznih ponudnikov in destinacij. Na www.slovenia.info/zeleniturizem je objavljen priročnik o spodbujanju uvaja- nja trajnostnih poslovnih modelov v ho- tele in de~tinacije, kjer je opisano, zakaj se ., zeleno splača. Objavili smo tudi poziva za že četrto evropsko destinacijo odličnosti v Sloveniji (EDEN), ki spodbuja destinacije k trajnostnemu razvoju. Danes se že soo- čamo s posledicami sprememb turističnih tokov zaradi podnebnih sprememb. Ve- denje turistov se spreminja, turisti vedno bolj iščejo zelene destinacije in temu se je treba prilagoditi z razvojem in trženjem. Ponudba v Sloveniji glede tega ni zado- voljiva, premalo je ukrepanja podjetij in destinacij v smeri prilagajanja spremem- bam okolja in trga, čeprav se zavedanje povečuje, s tem pa tudi ukrepanje. 5. Krepitev in povečevanje učinkovitosti partnerstva in co-brandinga Tudi v letošnjem letu nameravamo kre- piti tudi partnerstvo z gospodarstvom, produktnimi združenji in destinacijami tako pri načrtovanju kot pri izvajanju partnerskih aktivnosti. V luči eno- tnega predstavljanja države na ključnih trgih je pomembno povezovanje insti- tucij in podjetij, ki delujejo na področju promocije. Ne nazadnje sta konkurenč­ nost in uspešnost rezultat prizadevanj in aktivnosti vseh nas, ki nam je zaupan razvoj in trženje te v Sloveniji vse po- membnejše veje gospodarstva._ Program dela STO 2011 je objavljen na poslovnih spletnih straneh spletnega portala www.slovenia. info pod rubriko O STO - Programi dela. 6 __ Rok Klančnik; rok.klancnik@slovenia.info 1 Nič ni več tako, kot je bilo · Mednarodni turizem je lansko leto končal v pozitivnih številkah. Tako se je spet ponovila zgodba o na pol praznem in na pol polnem kozarcu. Za večne pesimiste je bila rast logična (saj je sledila po- raznemu letu 2009), za optimiste pa-juhej! - napoved novega obdobja debelih, rejenih krav. Resnica je, kajpak, nekje vmes. Poglejmo si številke, ki so sicer preli- minarne, a se ne bodo veliko spreme- nile. Mednarodni turistični prihodi so se povečali za skoraj sedem odstotkov na 935 milijonov. To je 58 milijonov več kot v kriznem letu 2009 in 22 mi- lijonov več kot leta 2008, ko smo v tej reviji že napovedovali križe in težave zaradi poka ameriškega nepremičnin­ skega balona. 6, 7-odstotna rast priho- dov je spodoben rezultat, ni kaj, še po- sebej, če upoštevamo, da so leto prej upadli za štiri odstotke. A kdor spre- mlja turistično statistiko v daljšem obdobju, ve, da po vsaki krizi medna- rodni turistični prihodi rastejo mno- go hitreje in močneje od padca. To se zgodi zato, ker se kar nekaj milijonov potovanj preloži za leto dni in doda že tako pričakovanim. Denar (pravi- loma) ne izgubi ..v.~ednosti, pač pa se ga iz nogavice vzame leto kasneje, ko so razmere na političnem, gospodar- skem in varnostnem področju mnogo bolj jasne. Če ne bi bilo lanskega na- gajanja islandskega vulkana Eyjaqal- lajokull, bi bila slika nemara še bolj sončna in prijetna. Strokovnjaki Svetovne turistične or- ganizacije (UNWTO), ki nas vsakega januarja (pred madridskim turistič­ nim sejmom Fitur) razveselijo s pre- liminarnimi podatki, pa opozarjajo, da vse svetovne regije ne rastejo enako hitro. Gledano povprečno je bila rast turističnih prihodov v manj razvitih turističnih območjih osemodstotna, medtem ko je bila v razvitih regijah le petodstotna. To je za UNWTO seveda dobra novica - toda treba je razumeti, da ise tnora organizacija, ki jo vodi Jordanec Taleb Rifai, kot agencija Združenih narodov vsakega takega rezultata še posebej razveseliti. Za nas je ne- koliko manj ugoden, saj smo formalno gledano zrela turistična destinacija, če­ prav nam do »zrelosti« manjka še mno- go tega (zlasti glede infrastrukture in človeških virov). Azija in Pacifik sta kot regija lani za- beležila kar 13-odstotno rast med- narodnih turističnih prihodov. Kako to? Malo zato, ker je regija že tako ali tako poceni, saj je delovna sila poceni (lastniki hotelov in druge turistične in- frastrukture pa večinoma tujci) . Malo 1000 900 800 C ,g 700 e 600 500 400 1995 2000 zato , ker je bila tudi cena kerozina (letalskega goriva) razmeroma nizka. Malo pa zato , ker države še vedno sme- 1·0 (Evropska unija namreč ne) izdatno finančno podpirati gospodarske druž- be in nasploh v Aziji veljajo mnoga drugačna pravila kot pri nas , na starem kontinentu. Azijo in Pacifik je prvič obiskalo več kot 200 (kar 204) milijo- nov tujih turistov. Dvomestno rast so zabeležili tudi na Bližnjem vzhodu (in v severni Afriki), 2005 2010" Mednarodni turistični prihodi -v mio, 2010 t: 12 10 & 6 1 4 2 -2 -4 -6 Forecast 2011 : 4% to 5% -4.0 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009* 2010* 20W Mednarodni turistični prihodi in napoved za leto 2011 - med +4 % in +S % Mednarodni turizem 2011- napoved 2010 Napoved za 2011 Svet +6,7% 4%-5% Evropa +3,2% 2%-4% Azija in Pacifik +12,6% 7%-9% Amerika Afrika Srednji vzhod in sicer 14-odstotno. Gostili so okrog 60 milijbrrnv turistov. To število pa bo letos - zaradi nemirov v Tuniziji in E~iptu - če se zaustavimo samo pri teh dveh državah (toda možno je, da se bodo protesti razširili tudi na ostale države Magreba, saj nobena ni vzor de- mokracije), zagotovo nekoliko upadlo. Dobro je šlo tudi Afriki, saj je brez vsa- kršnega presenečenja vso celino v pozi- tivne rezultate pognala njihova najbolj južna država, ki je gostila svetovno pr- venstvo v nogometu. Turistična rast je bila šestodstotna, v celoti pa je črno ce- lino obiskalo 49 milijonov turistov. Tu- rizem je gonilna sila celotnega afriške- ga gospodarstva, kjer so pred kratkim propadli nekateri diktatorski režimi in kjer se vendarle - nekoliko tudi zaradi kitajskih večmilijardnih vložkov, nasmi- ha nekaj več ekonomskega razcveta. Turizem v Ameriki je zrasel za osem odstotkov na 151 milijonov prihodov. Naposled so premagali duhove gospo- darske recesije, ki psihološko negativ- +7,7% 4%-6% +6,4% 4%-7% 13,9% 7%-10% no vpliva na turizem (čeprav pa - zara- di pocenitev - pozitivno na prihode iz držav evroobmočja), in pa nove, nekaj časa tako imenovane mehiške gripe . Pa vendar - naj rečejo kar hočejo-, ameri- ški turizem se za dobre rezultate lahko zahvali izključno že dolgo ne tako mir- nim in prijaznim političnim razmeram v Srednji Ameriki in gospodarskemu razcvetu v Južni Ameriki (predvsem v Braziliji in Kirschnerjevi Argentini), ki sta prispevali povprečno desetodsto- tno rast. Med posameznimi državami so zvezde naše stare znanke. Kitajska je zrasla kar za 17 odstotkov, a to nas pri veli- kanu rdeče peterokrake sploh ne more več presenetiti, sploh pa ne zato, ker je Šanghaj lani gostil Expo (svetovno raz- stavo). Rast v Ruski federaciji je bila še večja (26-odstotna), v Savdski Arabiji kar 28-odstotna (mogoče zato, ker je islam vse močnejši in vse več ljudi pri- haja na romanje oz. hadž?), v Braziliji pa kar 52-odstotna. Lula je car! Izkaza- Pogosto (pravzaprav prepogosto) v slovenskih medijih preberemo, da je slo- venski turizem v krizi, zak~j ne znamo prodati slovenskega turizma in po- dobno. Zelo amatersko ... Slovenski turizem ni v krizi. Neredko taka besedila in naslove oblikujejo novinarji, ki jim manjka veliko predznanja o turizmu, o destinacijah, prevoznikih, mnogi sploh ne vedo, kakšna je razlika med organi- zatorji potovanj in turističnimi agencijami, še manj jih ve, kaj so to alotmaji, čarterji ... Žal. To je eden od dejavnikov sl;venskega medijskega prostora in novinarji so še najmanj sami krivi za to, da nekih stvari rie raZ'tlmejo. Ven- dar pa se s tem dela tudi škodo slovenskemu turističnemu gospodarstvu in stroki, saj se (verjetno in najpogosteje nehote) ne osvetli pravih problemov, s katerimi se soočamo v slovenskem turizmu. Ti so vsekakor pomanjkanje teh- ničnih poklicev v turizmu in gostinstvu, nizke plače (s tem nizka motivacija za te poklice) ... in tudi to: slovenski turistični predstavniki v tujini se močno trudimo, da bi sicer korektno in pošteno ter v najlepši luči predstavljali našo deželo in njene turistične potenciale. Toda kaj naj potem rečemo, ko v občini Kranjska Gora (omenjam jo prav zato, ker se imam sam še vedno za nekaj Kranjskogorčana, saj sem tam preživel mladost) komajda še stoji kakšen kozo- lec, vsi ostali v ruševinah ležijo po poljih, ko sredi vasi (ki jo nekateri novinarji imenujejo celo »mondeno turistično središče«) v oči bijejo razpadajoče gnile hiše, kjer se trgovine s čevlji imenujejo »boutique Lion« in kjer v ~dini res do- mači gostilni ljudje čakajo tudi več ur qa kosilo, ker se tam pač dobro je in ker takih gostiln manjka. Slovenskemu turizmu bi šlo lahko mnogo bolje, če bi se mnogi vendarle nehali tolči po prsih in bi se ponudba ter ceste naposled moč­ no izboljšale. Šele potem naj se novinarji sprašujejo, kako to, da slovenskega turizma ne moremo prodati. Leto2011_7 le so se tudi Avstralija, Kanada (zimske olimpijske igre), Japonska in Francija (kar štiriodstotna rast), vse ostalo pa je brez presenečenj. Kaj pa Evropa in evropske države? Evropa je zabeležila (samo) triodsto- tno rast mednarodnih turističnih pri- hodov. Samo, smo rekli. Nekaj je resda kriv islandski, kako-se-mu-že-reče, vulkan, a vseeno - nizka turistična rast je dejstvo in pika. Toda ne gre is- kati krivca za slabe rezultate, temveč se je treba najprej končno odločiti, da niso »slabi«, ampak pač taki, kakršni so. S 4 71 milijoni turističnih prihodov Evropa še vedno krepko vodi pred Azi- jo na prv~m mestu in to ni slabo. Naj nam bo že naposled jasno, da se med- narodni turizem širi in da kot gospo- darski proces ne deluje zgolj v Sredo- zemlju in zahodni Evropi, temveč tudi v Ruandi, Omanu in na Novi Gvineji. Naloga evropskega turizma ni za vsa- ko ceno dvigovati statistik s še novo turistično infrastrukturo, temveč je treba omejiti njen razvoj na račun ob- nove naravnega okolja in preprečitve propada lokalnih kultur. Dejstvo je, da se mednarodni turizem širi in dviguje zahvaljujoč državam v razvoju - kjer je možnost razvoja se- veda mnogo večja in ne razvitim. Strokovnjaki pravijo, da se bo turi- stična rast nadaljevala tudi v letu 2011. Če le ne bo prišlo do novih po- litičnih in varnostnih zapletov, nada- ljevanja množične brezposelnosti in vremenskih motenj (Avstrijci tožijo nad katastrofalno zimo ... ). Letos si- cer ne bo večjih oziroma megašpor- tnih prireditev, kot so nogometna prvenstva ali olimpijske igre, a to je po eni strani dobro - naj se razmi- šljanje o množičnem turizmu uma- kne konkretnim projektom, ki bodo turizem »ozelenili«. Mednarodni turistični prihodi naj bi tako letos zrasli za približno štiri odstotke do pet odstotkov, kar je nekoliko nad dolgoletnim povprečjem._ Vir UNWTO 8 __ Mateja Malnar Štembal; mateja.malnar-stembal@gov.si } Slovenija praznuje dvajset let Slovenska vlada je nedavno sprejela okvirni predlog vladnih aktivnosti ob dvajseti obletnici samos- tojnosti, s katerimi želi utrditi zavedanje, da je bila osamosvojitev dosežek vseh prebivalcev. Od plebiscita do Ustave Dvajset let je za državo dokaj kratka doba. Kdo bi si pred dvajsetimi leti upal trditi, da bomo še pred dvajseto obletnico samostojnosti države del evropske in svetovne druščine? Slove- nija je v teh letih od dneva, ko se je 23. decembra 1990 na plebiscitu kar 88,2 odstotka prebivalcev odločilo za samo- stojno pot v svet, prehodila dolgo in uspešno pot. Pohvalimo se lahko s celo vrsto mednarodnih uspehov (članstvo v EU, NATU, OECD, predsedovali smo Svetu EU, prevzeli skupno evropsko valuto - evro), dobro in visoko smo zapisani tudi v seznamih dobitni- kov kolajn na olimpijskih igrah in na drugih velikih športnih tekmovanjih, lahko smo ponosni na kar nekaj slo- venskih blagovnih znamk, zato vedno več ljudi po širnem svetu vendarle ve, kje je Slovenija. Zato je še kako p;av, da se dvajset let državnosti in samostojnosti ustrezno zaznamuje - ne samo z eno osrednjo slovesnostjo, temveč je treba dati pe- čat celemu letu. Slovenska vlada je v ta namen nedavno sprejela okvirni predlog vladnih aktivnosti ob dvaj- seti obletnici samostojnosti, ki bodo potekale od počastitve dvajsete oble- tnice dneva plebiscita o samostojno- sti (23. december 2010) do dvajsete obletnice sprejema Ustave Republi- ke Slovenije (23. december 2011). Poleg petih osrednjih obeležitev na najvišji ravni (dan samostojnosti in enotnosti; slovesnost ob obletnici začetka usposabljanja prvih sloven- skih vojakov in obeležitev spomina na prvo slovensko žrtev osamosvo- jitve; dan državnosti; slov~snost ob obletnici odhoda zadnjega vojaka JLA iz pristanišča v Kopru; obele- žitev dvajsete obletnice sprejema prve slovenske ustave in, mednaro- dnega priznanja Republike Slovenije) je namen niza aktivnosti pritegnitev širše javnosti in organizatorjev raznih slove- snosti ter prireditev doma in na tujem v dejavno ob ... eleževanje zgodovinskih dogodkov, ki so privedli do samostojne države. Namen je tudi obujanje spomi- na na pot, ki smo jo državljani skupaj prehodili v tem času. Osrednji pouda- rek bo namenjen uspehom v preteklo- sti in krepitvi zavedanja, da je bila osa- mosvojitev dosežek vseh prebivalcev. Praznovanje se je začelo 23. decembra 2010 s slavnostno sejo v državnem zboru in slavnostno akademijo ob dne- vu samostojnosti in enotnosti. Lok praznovanja je odprla tudi razstava o plebiscitu, ki jo je pripravil Arhiv Repu- blike Slovenije v sodelovanju z Ministr- stvom za kulturo in drugimi ustanova- mi. Zaenkrat je na ogled v Cankarjevem domu v Ljubljani, kasneje se bo selila po regionalnih muzejih. 1 Vizualna podoba leta aktivnosti •~ Za obeležitev obletnice samostojnosti j smo želeli poenotiti tudi vizualno po- ~ dobo leta aktivnosti. Pri razmišljanju o t ·celostni grafični podobi obletnice smo g se odločili, da se ustrezno priredi vizu- ~- alni simbol Triglava. SlednJ·i J·e bil pre- ~ poznan kot možno grafično gradivo že § § v procesu izbire celostne grafične po- ~ dobe državne uprave, za potrebe oble- j tnice pa smo se odločili, da ga dodatno oplemenitimo z letnico »20«. ~ 20 LET SAMOSTOJNOSTI Vizualna podoba leta aktivnosti Osnovno vodilo je, da se za vse aktiv- nosti, ki bodo potekale v jubilejnem letu (spletno mesto, dogodki, plakati, tiskovine, priložnostne značke, drobni material in drugo), uveljavi enostaven in prepoznaven znak (Triglav + 20), njegova uporaba pa se dovoli na čim več tiskovinah, predmetih in spletnih straneh posameznih državnih ustanov, muzejev, galerij, veteranskih društev in vseh zunanjih akterjev. Za podpis vseh tiskovin in drugih po- javnosti se kot dodaten identifikacijski znak, a grafično ločeno, upošteva tudi znamko države I feel Slovenia. Tokra- tna obletnica je priložnost, da se preko mednarodnega pozicioniranja države posredno ta znamka (še) dodatno okre- pi tudi v domači javnosti. Ostale aktivnosti Vlada je za obeležitev dvajsete oble- tnice samostojnosti imenovala poleg častnega odbora, ki ga vodi predsednik države dr. Danilo Turk, tudi organiza- cijski odbor, ki usklajuje natančen ko- ledar izvedbe prireditev. Vodi ga držav- ni sekretar v Ministrstvu za kulturo, Stojan Pelko, njegov namestnik pa je Darijan Košir, direktor Urada vlade za komuniciranje. Organizacijski odbor je tudi tisti, ki v pripravah na aktivnosti ob dvajseti obletnici samostojnosti komunicira z ministrstvi, vladnimi službami in dru- gimi aržavnimi organi ter mnogimi drugimi ustanovami in organizatorji p,-reditev. Koledar dogodkov je še v fazi oblikova- µja (junija 2011 bo izšla priložnostna publikacija s splošnim orisom zgodo- vinskih dogodkov in koledarjem do- godkov), vendar pa je moč iz do sedaj zbranih predlogov dejavnosti razbrati, da bo obeležitev dvajsete obletnice vse prej kot dolgočasna. Urad vlade za komuniciranje je niz ak- tivnosti začel že konec leta 2010, in si- cer s fotonatečajem Poslikajmo Sloveni- jo - 20 let, ki se je zaključil 23. decembra 2010. Na natečaju je s svojimi fotogra- fijami sodelovalo 970 slovenskih ljubi- teljskih in profesionalnih fotografov, ki so prijavili kar 2800 del. Urad za komu- niciranje poleg tega s fotoreporterji pri- pravlja še fotografsko razstavo o nasta- janju države, ki bo na ogled na obrežju Ministrstvo za kulturo je v sodelovanju s Fundacijo Brumen pripravilo razsta- vo del slovenske vizualne identitete, k dejavni vključitvi obeležitve pa so s pomočjo resornih ministrstev pozvane tudi slovenske osnovne in srednje šole ter univerze. V nadaljevanju načrtujemo, da bi selo- tili organizirane simbolične posaditve lip, h kateri bi pozvali šole, veteranske organizacije, občine in druge instituci- je. V obeleževanje se bosta z različnimi dejavnostmi 'in predstavitvami tesno vključili tudi Slovenska vojska in poli- cija, Ministrstvo za zunanje zadeve in kabineti predsednika Republike Slo- venije, predsednika državnega zbora in predsednika vlade pa pripravljajo seznam sedanjih in nekdanjih voditeljev držav, ki bi jih povabili na osrednjo držav- no proslavo ob dnevu državnosti 2011. www.dvajset.si Eden od pomembnih delov niza enole- tnih aktivnosti ob dvajseti obletnici in nenazadnje tudi njen »glas« je posebno tematsko spletno mesto www.dvajset. si oziroma www.twenty.si. Vsebinsko zasnovo sta pripravila Urad vlade za komuniciranje in Služba za dr- žavne proslave pri Ministrstvu za kul- turo, kreativna zasnova in oblikovanje, PRVIH 20 MOJA SLOVENIJA DOBRODOŠLI DOMA ZA MLAJŠE llOCOIJ~I ?/, Mf{JIJf „il! !N 20 LET SAMOSTOJNOSTI . ' .. ,:\REPl{,Bll~~,.S~QVt!'J'l.~,,;t-:.:,:, Več 1• letu 1990 » l.JOJ." sr.on:::JJA Pogledi znanih Slovencev Preberiteu.nimlve izjave nekaterih manih Slovence,· ob 20. obletnici samostojnosti Slovenije. ";ifineuajubilejnih 20 /er. odkar smo se Slovenci na plebiscitu enotno odločili za samostojno drlat•o. Dokončno smo postali gospodar svoje usode .. . " Prve večstrankarske volitve ter neposr«lne Yolitve predsednika ln članov pred5edstva. SL0\'C\'O S\'t:TA Dobrodo§li doma Ob 20. obletnJci držaYeso n i Slovenci In njihovi potomci \'abljenJ na naj \'ečje srečanje Slo\·encer z \1sega s,·eta v SloYenlji, pre,Mdoma julija 2 0 11 . France Bučar postane predsednik Skupščine RS na njeni konstitutiml seji. IC\'l: Kako dobro poznaš Slovenijo? Preiskwl se ,. k,'1z11 o poznavanju SloYenije, o jene 2god0Yine in drugih njenih značilnosti ... ·~Tematsko spletno ·mesto www.clv~jset.si Razglasitev rezultatov plebiscita 88,5,0 n eb Yolllnih upraviamcev glasovalo ZA neodvisno Slovenijo. DOGODEJ.'. Razstava ob 20. obletnici plebiscita ArhiY RS je ob 20. obletnJci plebiscita o s.amortojni in n.eodvi,nJ držal'i R,publiki Slonniji pripravil razstaYo v počastite,· tega za slovensko zgodo\'ino izjemno pomembnega dogodka. Ljubljanice od 25. maja do 25. avgusta 2011, obeležitev obletnice pa bomo za- znamovali tudi z organizacijo različnih študijskih obiskov tujih novinarjev. priprava dodatnih funkcionalnosti in izdelava strani ter aplikacije za Facebook so delo podjetja Innovatif, za tehnično Leto 2011_9 izvedbo pa skrbi podjetje ORG.TEND. Tematsko spletno mesto je zaživelo prav na prvi dan začetka enoletnih aktivnosti in je zasnovano kot stiči­ šče faktografskih podatkov o osamo- svojitvenih dogodkih in o zgodovini samostojne Slovenije, nagovorov po- litičnega vrha, pogledov pomembnih Slovencev, bogatega slikovnega mate- riala ter koledarja posameznih dogod- kov različnih organizatorjev, ki se bo sproti dopolnjeval. Za privabljanje čim večjega števila obiskovalcev skrbimo tudi z dnevni- mi objavami naslovnice časopisa Delo izpred dvajsetih let, poseben del pa je namenjen tako prijateljem zunaj Slo- venije kot tudi »mlajšim od Slovenije«, ki se lahko na spletnem mestu preiz- kusijo; nekaj spletnih igrah, Improli- ga pa jim ponuja petminutno obnovi- tev slovenske zgodovine. Za interaktivnost je poskrbljeno s spletnimi igrami in kvizom, uporab- niki lahko pošiljajo vabila prijateljem, znancem, sorodnikom in drugim, po- sebno stran Samostojnih dvajset pa smo vzpostavili tudi na Facebooku, kjer lahko vsak sodeluje tudi v nagra- dni igri Zasadi svojo lipo - lipe svojih prijateljev v tem trenutku pridno za- liva ze vec kot 33.000 uporabnikov. Posebej nas veseli tudi odziv na po- I vabilo za sodelovanje v rubriki Moja ·§ Slovenija, ki se mu je odzvalo veli- E ~ ko število znanih Slovencev. Kljub ~ temu, da so razmišljanja o prehojeni > poti in aktualnem stanju tudi kritič­] ;::) na, imajo vsa tudi skupno noto - to je ~ zaupanje vase, da za še boljšo priho- dnost spet stopimo skupaj. Rubrika se stalno dopolnjuje in je ves čas zelo zanimiva. Spletno mesto se bo v tem letu ves čas dopolnjevalo z novimi interak- tivnimi vsebinami, zato izkoriščam priložnost in tudi bralce revije Turi- zem vabim k rednemu spremljanju in klikanju._ lQ __ gp.mkgp@gov.si ] > QJ Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na nacionalni ravni ko- ordinira aktivnosti v okviru medna- rodnega leta gozdov. Naravno okolje je tisto, kar turisti v Sloveniji najbolj cenijo, kakovost okolja v Sloveniji pa je tudi eno izmed najbolje ocenjenih področij na lestvici turistične konku- renčnosti Svetovnega gospodarskega foruma. V nadaljevanju je predstavlje- na kampanja, ki bo potekala ob med- narodnem letu gozdov. Mednarodno leto gozdov 2011 v Sloveniji V Sloveniji so tla" nacionalni ravni vlogo nosilcev nacionalne kampanje prevzeli Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za okolje in pro- stor, Zavod za gozdove Slovenije, Kmetij- sko-gozdarska zbornica Slovenije;-Zdru- ženje za gozdarstvo pri GZS, Združenje za lesarstvo pri GZS, Gozdarski inštitut Slovenije in Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na Biotehniški fakulteti. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v okviru pri- prav na kampanjo ob mednarodnem letu gozdov 2011 objavilo spletno stran www.letogozdov.si. Namenjena je infor- miranju širše javnosti in lastnikov goz- dov o gozdovih, gozdarstvu in o dogod- kih v letu gozdov, ki jih bodo pripravili sodelujoči partnerji kampanje. Cilji nacionalne gozdrle · kampanje _l. Kampanja naj poveča pozornost družbe do teme »gozd<1 in do trajno- stnega gospodarjenja z njim Ji :_ i~i~ j , • .; ~~ ~ ,~ "'·· {~ Potenciali slovenskih gozdov glede proizvodnih, okoljskih in socialnih vlog gozda še ni~o optimalno izkoriščeni Gozdovi, gozdarstvo in les se morajo v ve- čji meri upoštevati kot pomembne teme v družbenem, političnem in medijskem jav- nem govoru. _2. Kampanja naj poveča zavedanje o pomenu lesa kot surovine, gozda in trajnostnega gospodarjenja z njim Gozdovi, gozdarstvo in les morajo dobiti večje spoštovanje v družbenem, politič­ nem in medijskem javnem govoru. _3. Kampanja motivira in povezuje vla- dne, poslovne in druge organizacije, povezane z gozdom Kampanja nudi organizacijam, povezanim z gozdom, okvir za skupne usklajene aktiv- nosti in konstruktivno delovanje. _ 4. Zmanjšati razliko med dejanskim in možnim izkoristkom gozdnih po- tencialov Potenciali slovenskih gozdov glede proi- zvodnih, okoljskih in socialnih vlog gozda še nisq optimalno izkoriščeni. Gozdarska stroka mora skupaj z lastniki gozdov, dru- gimi strokami, javnostjo in politiko ustva- riti pogoje za zmanjševanje razlike med dejanskim in možnim izkoristkom goz- dnih potencialov. Količina letno priraslega lesa v slovenskih gozdovih in potenciali drugih njegovih dobrin omogočajo znatno povečanje gospodarske vloge in ostalih vlog gozda. Zato je treba spodbujati takšno gospodarsko vlogo gozdov, ki bo temeljila na večji inovativnosti, boljši organizirano- sti, podjetništvu in povečevanju dodane vrednosti v gozdno-lesni verigi, ki temelji na lesu kot obnovljivi surovini. Pomembni dogodki Osrednja prireditev ob mednarodnem letu gozdov 2011 bo v okviru tedna goz- dov (23.-28. maj 2011) v soboto 28. maja 2011 v Ljubljani, kjer bo nagovorjena šir- ša slovenska javnost, predstavljena bosta gozd in gozdarstvo v celoviti trajnostno večnamenski vlogi. Dogajanje bo poteka- lo na več lokacijah z različnimi vsebinami (okoljski, družbeni in proizvodni vidiki). Pomemben dogodek v zvezi z gozdovi in gozdarstvom je tudi ministrska konfe- renca o varstvu gozdov v Evropi; mini- ster za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije mag. Dejan Židan bo sodeloval na 6. vseevropski ministrski konferenci Gozdovi Evrope, ki bo v Oslu na Norveškem od 14. do 16. junija 2011. Na njej bodo resorni ministri iz 46 evrop- skih držav sprejeli vizijo in cilje vseevrop- ske gozdarske politike, določili dejavnosti procesa Gozdovi Evrope za naslednje šti- riletno obdobje in predvidoma sprejeli od- ločitev o začetku pogajanj za vseevropsko konvencijo o trajnostnem gospodarjenju z gozdovi. Takšna konvencija bi pomembno vplivala tudi na pravni red Evropske unije v zvezi z gozdovi in gozdarstvom. Slove- nija je med državami, ki takšen pravno zavezujoč mednarodni sporazum zelo podpirajo._ SLOVENIJA JE Z VEČ KOT 60 OD- STOTKI GOZDNIH POVRŠIN ENA NAJBOLJ GOZDNATIH DRŽAV V EVROPI. .~,,~ f C \\11 ~~t~ MIDNAIODNO LITO GOZDOV IOtl ZELENI TURIST ZELENI TURIZEM TURISTIČNO GOSPODARSTVO 1 ZELENA ~ Z. ELENI OKOLICA UKREPI Zelena piramida - zeleni turizem 7 V drugi polovici leta 2010 smo na Od- delku za raziskave in razvoj Slovenske turistične organizacije v sodelovanju s podjetjem Valicon in dr. Tanjo Mihalič z Ekonomske fakultete Univerze v Lju- bljani ponovili raziskavo o odnosu slo- venskega turističnega gospodarstva in tujih turistov v Sloveniji do podnebnih sprememb in zelenega turizma, ki je bila prvič izvedena leta 2009. Zeleni turizem zaobjema vse oblike traj- nostnega turizma in temelji na štirih osnovnih načelih: okoljsko, družbeno, gospodarsko in podnebno. Predpogoj za zeleno obnašanje je zavedanje ali prepo- znavanje pomena trajnostnega razvoja. Sprejem in zavedanje dejanskega stanja glede okoljskih vprašanj je predpogoj za razpravo (pripravo strategij in politik) na temo zelenega turizma, šele temu pa lahko sledi ustrezno ukrepanje. V luči globalne gospodarske krize, od leta 2008 dalje, zeleni turizem nastopa kot ena iz- med glavnih turističnih razvojnih usme- ritev, ki se vpeljuje v vse vrste turizma. V raziskavi o odnosu slovenskega turi- stičnega gospodarstva in tujih turistov v Sloveniji do podnebnih sprememb in zelenega turizma se je pokazalo, da se skoraj vsi menedžerji (97 odstotkov) strinjajo, da je okoljska problematika po- membna za človeštvo, prav tako je zelo veliko (92 odstotkov) takih, ki menijo, da je okoljska problematika pomembna tudi za njihovo podjetje1 . Slovenija ima kot . 1 destinacija s 65-odstotno gozdnatostjo ozemlja (tretje mesto v Evropi2) in z izje- mno količino površinskih in podzemnih voda3 vse možnosti za razvoj zelenega tu- rizma. Anketiranci v številnih raziskavah navajajo naravne znamenitosti kot ene- ga izmed glavnih motivov za obisk Slo- venije, prav to navajajo tudi anketirani tuji turisti v omenjeni raziskavi. Ti so pri vprašanju, pri katerem so spontano na- vajali asociacije o Sloveniji, v 22 odstot- kih navedli asociacije na račun pokrajine, narave, gor, zelenja in podnebja, kar med drugim kaže, da je Slovenija zeleno kon- kurenčna. Raven zavedanja in potencial sta torej velika, a ukrepanje na ravni turističnega gospodarstva bi lahko bilo mnogo boljše, kar so pokazali tudi rezultati raziskave in kar nenazadnje kaže tudi podatek, da ima v Sloveniji le en nastanitveni obrat EU-marjetico. Le dobra polovica mene- džerjev se strinja, da njihovo podjetje ustrezno ukrepa glede blaženja okolj- skih vplivov ter da okoljsko problema- tiko vključujejo v strategijo in poslovno poTitiko njihovega podjetja. Še manj, 30 odstotkov, menedžerjev pa meni, da njihovo podjetje ustrezno ukrepa glede prilagajanja podnebnim spremembam. Nevključevanje okoljske problematike v poslovno politiko podjetij je nedvomno povezano s tem, da le slaba polovica me- nedžerjev meni, da je njihovo podjetje dobro informirano o vzrokih in posledi- cah podnebnih sprememb4 . Med prilagoditvenimi ukrepi v podjetju jih največ (74 odstotkov) uporablja nove načine tržnega komuniciranja, med kate- rem prevladuje predvsem, spletno komu- n,iciranje in trženje. Večina menedžerjev (70 odstotkov) svoje goste informira o aktualnih vremenskih razmerah, nekoli- ko manj pa je takih, ki informirajo tudi o možnosti varčevanja z vodo, ločevanju odpadkov in o ukrepih za varovanja oko- Polona Černič; polona.cernic@slovenia.info 11 lje v hotelu. Slabi dve tretjini menedžer- jev se strinja, da svoje zaposlene usposa- bljajo za učinkovito ravnanje z okoljem (odpadki, voda, energija)5• A ker imajo na koncu vedno glavno be- sedo potrošniki, turisti, lahko zaključi­ mo, da je večina, skoraj dve tretjini tujih gostov (65 odstotkov), med bivanjem v Sloveniji vendarle dobila občutek, da se Slovenija obnaša ekološko. Dobra tre- tjina teh je Slovenijo občutila kot čisto in urejeno, četrtina pa kot razlog navaja skrbnost pri ločevanju odpadkov. Ti- sti, ki se jim Slovenija ne zdi ekološko usmerjena (18 odstotkov), imajo največ pripomb na količino prometa6. Celotno poročilo raziskave si lahko pre- berete na portalu www.slovenia.info na spletnih straneh Oddelka za raziskave in razvoj._ Viri 1Matelič, U., Valand, Š., Hozjan, J. in Batagelj, Z. 2010. Odnos managerjev v slovenskih turistič­ nih podjetjih ter tujih turistov v Sloveniji. Poro- čilo raziskave. 2 Spletna stran CNVOS (2. februar 2011). 3 V Sloveniji je skupno okoli 28.000 kilometrov vodotokov, okoli 1.300 jezer s površino nad enim hektarom in okoli 46,6 kilometra morske vode. Delež podzemne vode je glede na celotno javno oskrbo prebivalstva 97,7-odstoten (Uhan in Bat, 2003, v Vode v Sloveniji, Agencija Repu- blike Slovenije za okolje 2010, 9). 4 Matelič, U., Valand, Š., Hozjan, J. in Batagelj, Z. 2010. Odnos managerjev v slovenskih turi- stičnih podjetjih ter tujih turistov v Sloveniji. Poročilo raziskave. 5 Matelič, U., Valand, Š., Hozjan, J. in Batagelj, Z. 2010. Odnos managerjev v slovenskih turi- stičnih podjetjih ter tujih turistov v Sloveniji. Poročilo raziskave. 6 Matelič, U., Valand, Š., Hozjan, J. in Batagelj, Z. 2010. Odnos managerjev v slovenskih turi- stičnih podjetjih ter tujih turistov v Sloveniji. Poročilo raziskave. 7 Mihalič, Tanja. 2010. PowerPoint predstavitev na 13. slovenskem turističnem forumu (diapo- zitiv 31). 12 __Anže Ulčar, Ekogenca; anze.ulcar@ekogenca.si ' Zeleni turizem na trdnih temeljih Camping Bled je kot prvi kamp v Sloveniji izračunal svoj ogljični odtis. S tem so dobili natančen vpo- gled v svoje vplive na okolje in tudi osnovo za izvajanje trajnostnih projektov, trženjskih aktivnosti ter oblikovanje okolju prijazne blagovne znamke. S pomočjo aktivnosti za zmanjševanje odtisa bodo hkrati zmanjševali ostale vplive na okolje in stroške, oblikovali bodo nove storitve in si ustvarili trženjske priložnosti. Primer trajnostnega razvoja v praksi torej. Pri prebiranju mnogih (pre)optimistič­ nih člankov o usmeritvi organizacij v trajnostno poslovanje dobimo občutek, da gre pri takšni odločitvi za zagoto- vljeno situacijo dobim-dobiš (win-win). Zakaj potem toliko dobronamernih okoljskih projektov potihoma zamre? Pomemben razlog pogosto tiči v odso- tnosti strateškega pristopa k tem pro- jektom - pristopa, katerega temelj predstavlja kakovostna analiza stanja. Analiza postreže z rezultati, ki organi- zacijam pomagajo prepoznati vplive na okolje kot tudi možnosti za njiho- vo zmanjševanje ali odpravljanje. Med različnimi metodami analize vplivov na okolje je v luči najbolj perečega (in prepoznavnega) okoljskega problema, podnebnih sprememb, najaktualnejši izračun ogljičneg,i:'odtisa. Odločitev Okoljska miselnost je bila v Campingu Bled prisotna že dlje časa, pravza:erav od samega začetka obratovanja, kar navsezadnje dokazuje čudovita lega v objemu Blejskega jezera in gozdov Triglavskega narodnega parka. Ideja o kampiranju temelji na bivanju in preživljanju dopusta v čim tesnejšem stiku z naravo. Njena zaščita torej ne izvira samo iz moralnih, ampak tudi iz poslovnih vzgibov. Prav okoljska usmerjenost pa bi morala biti glede na raziskave med gosti v Sloveniji (kar 90 odstotkov jih je naravne lepo- te opredelilo kot zelo pomemben ali pomemben motiv obiskai) in vse in- tenzivnejšo strateško usm~rje:r.iostjo Slovenije v zeleni turizem močnejša pri vseh turističnih subjektih. Camping Bled je številne okoljske projekte (ozelenitev z avtohtonimi vrstami, namestitev valilnic itd.) neneh- no izboljševal in dodajal nove - stalne novosti in izboljšave nenazadnje določa dinamika turistične panoge. Številnost in raznolikost projektov je pri vodilnih v kampu sprožila alarm in odločili so se zaustaviti korak ter pristopiti celostno. Že v uvodu smo ugotovili, da je osnova strateškega pristopa kakovostna analiza stanja. Na sestanku predstavnikov podjetij Ekogenca in Camping Bled smo hitro ugotovili, da je izračun ogljičnega odtisa najprimernejša in duhu časa ustrezna različica analize stanja. K hitri odločitvi za sodelovanje sta v največji meri pri- pomogla dva dejavnika. Prvi je pristop Ekogence k izračunu ogljičnega odtisa, ki je poglobljen in celosten ter poleg iz- računa emisij toplogrednih plinov (TGP) zajema tudi ostale vplive na okolje. Ta- kšna analiza poda tudi podatke, ki mor- da niso pomembni za ogljični odtis, a pa prav tako predstavljajo pomemben vir obremenjevanja okolja in/ali stroškov podjetja.'Drugt razlog je stališče Ekogen- ce, da je izračun ogljičnega odtisa le izho- dišče, ki samo po sebi prinese bore malo. Z ustrezno nadgradnjo s strateškimi in praktičnimi aktivnostmi ter ukrepi pa si lahko organizacija poleg zmanjšanja vplivov na okolje ustvari tudi številne prednosti na drugih področjih.* Izračun Začetna razvojna stopnja projekta izra- čuna ogljičnega odtisa je najpomembnej- ša, saj s pomo,čjo skrbnega načrtovanja odpravimo kasnejše težave in zagotovi- mo tekoče napredovanje projekta. Ob- sega postavitev strukture in definiranje mej projekta (operativne, organizacijske, časovne), kot jih zahteva metodologija\ Potratni zunanji hladilnik bodo v Campingu Bled nadomestili z individualnimi hladilnimi skrinjami vzpostavi pa se tudi projektna skupina. Naslednjo stopnjo predstavlja zbiranje K nižjemu ogljičnemu odtisu bodo pripomogle tudi energetsko učinkovite »gozdne vile«, zgrajene iz obnovljivega materiala - lesa podatkov. Zbiramo podatke o porabi energentov, dobrin, storitev in drugih procesih, ki smo jih v okviru določanja mej projekta vključili kot pomembne. Viri obsegajo račune in evidenco do- baviteljev, interne evidence, podatke o porabi, ankete, sekundarne podatke, strokovne ocene itd. Sledi izračun, ki za klasične vire emisij (ogrevanje, elektrika) poteka s pomočjo uporabe standardnih metodologij in koeficientov, zajem ne- koliko manj vsakdanjih virov za izračun odtisa (ločevanje odpadkov, raba vode, umetnih gnojil, papirja) pa zahteva upo- rabo panožnih ali celo razvoj novih me- todologij. Slednje smo zaradi posebnosti blejskega vodovoda izvedli za izračun emisij pri rabi vode. Celostni pristop k računanju ogljičnega odtisa prispeva h kompleksnosti te razvojne stopnje, kar pa je majhna žrtev v primerjavi s pred- nostmi, ki jih prinaša. Re)ultate smo zatem ovrednotili in iz- ved1i primerjavo s konkurenco. Vredno- tenje rezultatov se izvede za posamezne vire emisij in je ključno za prepoznava- nje pomena vsakega vira in zmožnosti zmanjševanja emisij. Poleg tega pokaže možnosti za zmanjševanje drugih nega- tivnih vplivov na okolje in stroškov ter tudi ustvarjanje poslovnih in trženjskih priložnosti. S pomočjo primerjalne ana- lize rezultate vrednotenja dodatno nad- gradimo, saj primerjava s konkurenco pokaže skrite rezerve, seveda pa tudi morebitne prednosti v primerjavi z njo. Rezultati Ogljični odtis Campinga Bled je bil v letu 2009 150.669 kilogramov C0 2 e. Zavoljo boljše predstavljivosti smo izračunali tudi ogljični odtis posamezne nočitve v kampu, ki znaša 1,7 kilograma C0 2 e. Re- zultat je odličen, kar dokazuje primerja- va z rezultati redkih podobnih raziskav. Tako je v skladu z rezultati raziskave Oko-Institutaiii ogljični odrts' nočitve v blejskem kampu skoraj trikrat manjši od evropskega povprečja. Za odličen rezul- tat obstajajo objektivni razlogi (lega in zmerno podnebje ne povzročata velikih zahtev po ogrevanju ali hlajenju v viso- ki sezoni), vendar je ključnega pomena strateška in operativna odličnost blej- skega kampa. S pojmom strateško misli- mo predvsem na sonaravno usmerjenost kampa, ki razen osnovne infrastrukture ne vključuje energetsko potratnih ele- mentov, npr. bazenov. Kot operativno plat pa razumemo optimiziranje storitev in procesov, torej varčna raba virov, do- brin in prostora ob sočasnem nudenju najvišje ravni kakovosti (Camping Bled se ponaša s petimi zvezdicami). To je to- rej recept, ki zagotavlja majhne vplive na okolje, nizke obratovalne stroške in vi- soko dodano vrednost blagovni znamki. Kako naprej? Kot smo omenili na začetku članka, izra- čun ogljičnega odtisa predstavlja osnovo trajnostne usmeritve neke organizacije, v našem primeru kampa. V Campingu Bled želijo rezultate izboljšati in so si zadali cilj zmanjšati skupni ogljični odtis kot tudi ogljični odtis nočitve za pet od- stotkov. Kako bodo to dosegli? Skupaj smo oblikovali strateške usme- ritve in srednjeročne ter kratkoročne ukrepe, ki bodo prispevali različne dele- že pri doseganju cilja. Prav v pristopu pri oblikovanju ukrepov pa se skriva druga prednost, zaradi katere se je Camping Bled odločil za sodelovanje z Ekogenco - oblikovani so namreč s ciljem doseganja sinergičnih učinkov. Tako bodo v kampu v letu 2011 izvedli kar 24 aktivnosti- od klasičnih (motivacijski napisi, izobraže- vanje zaposlenih, spodbujanje trajno- stnega prevoza) do tistih bolj kreativnih. Prav slednji jim bodo prinesli največjo dodano vrednost pri zmanjševanju vpli- vov na okolje kot tudi na drugih podro- čjih. Eden izmed takšnih ukrepov je akcija Posadi svoje drevo, v okviru katere bodo go~tje v kampu lahko posadili drevo in za to prejeli certifikat. fako bodo zmanj- šali ogljični odtis (drevo med rastjo veže C0 2 in predstavlja ponor TGP), projekt * PRILOŽNOSTI IN PREDNOSTI, KI JIH PRINAŠA IZRAČUN OGLJIČNEGA ODTISA: _ Zmanjševanje emisij TGP. _ Zmanjševanje ostalih vplivov na okolje. _ Zmanjševanje stroškov. _ Oblikovanje zelenih izdelkov ali storitev. _ Prevzemanje okoljske pobude v panogi. _ Izpolnjevanje pričakovanj okoljsko osveščenih strank in poslovnih partnerjev. _ Tržna diferenciacija. _ Pozornost množičnih, panožnih in strokovnih medijev. _ Krepitev blagovne znamke. _ Zgodnje prilagajanje prihajajoči strožji zakonodaji. _ Večje zadovoljstvo in pripadnost zaposlenih. zeleni turizem.__ 13 pa bo prispeval tudi k večjemu poistove- tenju gostov s projektom in kampom. Še zanimivejši je ukrep nadomeščanja mo- torne košnje trave s pašo ovac. Koristi? Manj emisij in manjša poraba umetnih gnojil, računamo pa tudi na odmevnost v medijih in javnosti. Izvedla se bo tudi skupina ukrepov za spodbujanje traj- nostne mobilnosti, ki bodo poleg nižjih emisij prispevali k večji kakovosti biva- nja v kampu (manj prometa), prav tako se bodo izvedli tudi nekateri tehnološki ukrepi, njihov glavni učinek bodo poleg manjšega ogljičnega odtisa nižji stro- ški (zamenjava energetsko potratnega zunanjega hladilnika s hladilnimi skri- njami). Zakaj tgrej ogljični odtis? Ker je ri'amen članka podati odgovor na to vprašanje, na kratko povzema- mo glavne razloge. Izračun ogljičnega odtisa je odlično izhodišče za strateški vstop v trajnostno poslovanje, ki s pri- mernim pristopom poleg virov emisij TG P prepozna tudi druge vplive na okolje, s pomočjo kreativnega in mul- tidisciplinarnega razvoja dejavnosti za zmanjševanje odtisa pa koristi razširi- mo tudi na druga področja. Camping Bled je z izračunom ogljič­ nega odtisa dobil kakovostno analizo stanja, s pomočjo katere lahko uteme- ljuje svoje zelene projekte in trženjske aktivnosti, v prihodnosti pa jim bo služila kot osnova za primerjave in preverjanje doseganja ciljev. Zaradi celostnega pristopa k izračunu smo v kampu prepoznali pomemben pro- blem, ki bi ga s klasičnim pristopom zgrešili - porabo vode. Ta predsta- vlja minimalen prispevek emisij TGP, zmeren prispevek drugih okoljskih vplivov (pitna voda ne spada med ključne okoljske probleme zgornje Gorenjske), vendar je pomemben vir stroškov v Campingu Bled. Na podla- gi rezultatov smo oblikovali ukrepe, ki bodo poleg zmanjšanja emisij prinesli tudi druge okoljske, poslovne, trženj- ske in družbene prednosti. Torej lah- ko govorimo o projektu, ki bo omogo- čil trajnostni razvoj Campinga Bled. _ _ Viri i SURS, Anketa o tujih gostih, 2009. ii Izračun ogljičnega odtisa Camping Bled je potekal v skladu z mednarodno priznanim po- stopkom GHG Protocol. iii Oko-Institut e.V (2007): Vergleichende Stoffstromanalyse Motorcaravanreise. 14 __ Renata Kosi; ztks@siol.net Nove privlačne in poučne spletne strani na temo kakovosti ponudbe turizma na podeželju Kmetijsko gozdarski zavod Celje z različnimi projekti, ki jih izvaja v sodelovanju z Združenjem turističnih kmetij Slovenije in drugimi kmetijsko-gozdarskimi zavodi, prispeva k dvigu kakovosti ; ponudbe turističnih kmetij. Ob koncu letošnjega leta s ponosom predstavljamo rezultate mednarodne- ga projekta Qualitool, pri katerem smo sodelovali z Latvijskim združenjem za turizem na podeželju Lauku Celotajs, Evropskim združenjem za turizem na podeželju Eurogites ter s sorodnimi or- ganizacijami v Španiji, Grčiji in Bolgariji. Za projekt je dalo pobudo latvijsko zdru- ženje, ki je imelo v projektu tudi vodil- no vlogo, sofinanciran pa je bil s strani Evropske unije v okviru programa Leo- nardo da Vinci - Vseživljenjsko učenje. Najpomembnejši rezultat projekta so zelo privlačne spletne strani, ki lahko ponudnikom turizma na podeželju slu- žijo kot pripomoček za usposabljanje glede kakovosti ponudbe ter tako pri- spevajo k dvigu njene kakovosti. Sple- tne strani so v sedmih jezikih, tudi v slovenščini. Predstavljeni so minimal- ni kriteriji za kakovost nastanitvenih kapacitet na podeželju, ki so jih leta 2005 člani Evropskega združenja za turizem na podeželju sprejeli na gene- ralni skupščini. Evropsko združenje za turizem na podeželju (Eurogites), ki prihodnje leto praznuje dvajsetletnico obstoja, povezuje 35 reprezentativnih organizacij, ki se ukvarjajo s podežel- skim turizmom v 28 državah. Od leta 2004 je član tega evropskega združe- nja tudi Združenje turističnih kmetij Slovenije. Minimalni kriteriji prikazani z več kot 700 fotografijami Minimalni kriteriji evropskega zdru- ženja za turizem na podeželju vklju- čujejo vidike, ki so prisotni v sistemih kakovosti vseh članov združenja in so razvrščeni v pet skupin: C;) oprema, (2) okolica, (3) storitve pri ponudni- kih nastanitve in v njihovi okolici, (4) nematerialni vidiki, kot so oseb- na pozornost, zasebnost ali vzdušje, ter (5) varnost. Kriteriji so predstavljeni v priročniku, ki si ga lahko obiskovalci spletnih strani brezplačno natisnejo. Minimalni kriteriji kakovosti so na zelo nazoren in r~umljiv način prikazani z več kot 700 fotografijami pozitivnih in negativnih primerov. Fotografije so bile narejene pri ponudnikih v teh petih drža- vah: Bolgarija, Slovenija, Grčija, Španija in Latvija. Pozitivni primeri na spletnih straneh so na levi strani zaslona na zeleni podlagi, negativni primeri so na rdeči podlagi na desni strani zaslona. S klikom fotografi- je si lahko obiskovalci ogledajo dodatne komentarje v okviru posameznih krite- rijev. Ena od ·prednosti spletne aplika- cije v okviru projekta Qualitool je, da je mogoče fotografije dodajati, zato bomo partnerji pri projektu zbirko fotografij pozitivnih in negativnih primerov stalno dopolnjevali. Ponosni smo, da smo prav slovenski par- tnerji lahko prispevali veliko fotografij, ki bodo pripomogle k boljšemu razume- vanju posameznih minimalnih kriterijev kakovosti nastanitvenih kapacitet po- nudnikov podeželskega turizma. Seveda računamo tudi na dodatno promocijo slovenskih turističnih kmetij, saj bodo odlične fotografije gotovo vzbudile zani- manje potencialnih gostov, obiskovalcev teh strani. Avtor nekaterih najbolj sliko- vitih pokrajinskih fotografij, fotografij doživetij na kmetijah in lokalne gastro- nomije, je eden najboljših slovenskih fotografov, Tomo Jeseničnik. Nekaj fo- tografij negativnih primerov o varovanju kulturne dediščine je prispeval prof. dr. Janez Bogataj, za kar smo mu zelo hva- ležni. Prav z ogledom negativnih prime- rov lahko ponudniki in tudi tisti, ki se za turizem šele odločajo, ugotovijo, kaj ni primerno. Spletne strani omogočajo tudi samoocenitev kakovosti Poleg naštetega je rezultat projekta tudi spletna aplikacija za samoocenjevanje kakovosti, s pomočjo katere lahko posa- mezni ponudnik oceni, ali njegove nasta- nitvene kapacitete podeželskega turizma (turistične kmetije, penzioni, sobe ali apartmaji) dosegajo minimalne med- narodne kriterije kakovosti Evropskega združerija"'za turizem na podeželju. Apli- kacija za samoocenitev je pripravljena na1azumljiv in enostaven način, do nje raziskavi je preko spletnih strani vseh so- delujočih evropskih združenj sodelovalo preko 3.500 potrošnikov iz vse Evrope. V Kmetijsko gozdarskem zavodu Celje so v sodelovanju z ZTKS ločeno analizirali mnenja slovenskih potrošnikov, ki so se odlično odzvali na dodatno pisno anke- to. Ugotovitve raziskave so vsekakor zelo pomembne za vse ponudnike, zato bodo vključene v zimska usposabljanja za no- silce turistične dejavnosti na kmetijah. Prav poznavanje pričakovanj gostov je namreč ključnega pomena za oblikovanje Kar 76 odstotkov Slovencev s turizmom na podeželju povezuje turistično kmetijo oziroma kmetijo z živalmi, medtem ko potrošniki v Evropi ta pojem povezujejo z aktivnimi počitnicami na podeželju lahko dostopate s svojim uporabniškim imenom in geslom, ki ju določite pri re- gistraciji. Samoocenitev lahko kadar koli prekinete in shranite podatke ter nada- ljujete, ko imate zopet čas. Predstavitve rezultatov projekta Na nekaterih območjih so svetovalke KGZS - Zavoda Celje že predstavile zani- mive spletne strani, ki so rezultat projek- ta, izvedle pa so tudi preizkušanje orodja za ocenitev kakovosti . Seveda bomo re- zultate projekta predstavili tudi na le- tnem srečanju turističnih kmetij, ki bo predvidoma zgodaj spomladi leta 2011. Kakšna so pričakovanja potrošnikov? Da bi preverili, ali so sprejeti medna-1 rodni kriteriji ustrezni, je bila v okviru projekta izvedena tudi raziskava o pri- čakovanjih gostov v zvezi s kakovostjo ponudbe turizma na podeželju. V spletni ponudbe in izboljšanje njene kakovosti, ne nazadnje tudi za večjo zasedenost kmetij. Kar 76 odstotkov Slovencev s turizmom n;:r podeželju povezuje turistično kmetijo oziroma kmetijo z živalmi, medtem ko potrošniki v Evropi ta pojem povezujejo z aktivnimi počitnicami na podeželju. Pri načinu rezervacije počitnic je najbolj zaželena neposredna rezervacija pri go- stitelju, takoj za njo pa rezervacija preko interneta. Prav zato so za nosilce turistič­ ne dejavnosti zelo priporočljive praktične delavnice na temo komuniciranja z gosti, ki so jih v zadnjih dveh letih sodelavke KGZS - Zavoda Celje izvedle že na več kot dvajsetih lokacijah po Sloveniji. Raziskava je pokazala, da so najobičaj­ nejši vir informacij priporočila prijate- ljev, lastne izkušnje in internet. Na izbi- ro namestitve najpomembneje vplivajo mnenja in priporočila gostov ter katego- rija. Prav privlačna lokacija je tisto, kar potrošnike prepriča, da je njihova izbira zeleni turizem_ 15 vredna denarja. V zvezi s tem zato ne gre spregledati vloge, ki jo lahko ima objava privlačnih fotografij na spletni strani kmetije - tako fotografij kmetije, pode- želja v okolici kmetije, pogledov z razgle- dnih točk na kmetiji in v njeni okolici kot tudi fotografij naravnih znamenitosti v okolici. Gostom največ pomenijo zgodbe za prijatelje in lepi spomini Poleg privlačne lokacije, visokega stan- darda sob in storitev, enostavnega na- čina rezervacije in možnih aktivnosti v ~ 2 okolici so pri načrtovanju počitnic po- & ~ trošnikom pomembnejši dejavniki tudi ~ popolne in zanesljive informacije o po- ~ t čitniški namestitvi, cena in priporočila '§ prijatelj9;11. Po odhodu s počitnic potro- a šnikom največ pomenijo lepi spomini, j želja po vrnitvi in zgodba, ki jo lahko i pripovedujejo prijateljem. Prav zara- ~ di slednjega je za vsakega ponudnika pomembno, da razmišlja, s čim se bo ponudba njegove turistične kmetije vti- snila v spomin gosta. Ponudba regionalne slovenske gastronomije predstavljena v Rigi V okviru projekta Qualitool je bila lani junija v Rigi, Latvija, izvedena medna- rodna konferenca na temo inovativnih pristopov k razvoju kakovosti pode- želskega turizma, na kateri se je zbra- lo 200 udeležencev iz 24 evropskih držav. Prav zaradi številnih projektov in aktivnosti glede razvoja regionalne gastronomije na turističnih kmetijah, izvedenih v zadnjih letih, je bila Vesna Čuček s strani organizatorjev iz La- tvije povabljena k pripravi referata na temo pomena regionalne gastronomi- je v turistični ponudbi na podeželju. S ponosom in navdušenjem je predsta- vila pozitivne izkušnje iz Slovenije ter poudarila, da je regionalna gastrono- mija, ki jo ponujajo turistične kmetije v Sloveniji, eden najpomembnejših adutov njihove ponudbe._ Povezavo na zanimive spletne stra- ni, ki so tudi v slovenščini, najlaž- je najdete preko povezav s spletne strani Kmetijsko gozdarskega za- voda Celje, www.kmetijskizavod- -celje.si, najdete jih tudi na naslovu http://serv.celotajs.lv/ eurogites/ home. 16 ' valentina.aleksic@kon-cert.si Povpraševanje porabnikov po eko- loških živilih raste. Letna rast trga z eko živili se giblje med deset in pet- najst odstotkov. Statistični podatki kažejo, da slovenski potrošniki vedno bolj posegajo po živilih ali izdelkih z oznakami za ekološka (bio, eko) živila in po blagovnih znamkah za taka živila. Prav tako so trgovci prepo- znali rast povpraševanja. Kakšna pa je ponudba eko živil v iostinskih obratih in v obratih javne "'prehrane? Zaenkrat žal še preskromna. Za vse slovenske ponudnike eko živil v gostinskih obra- tih (gostilne, restavracije, hoteli) in v obratih javne prehrane (menze, šole, vrtci ... ) je začel l. januarja 2011 velja- ti nacionalni pravilnik, ki določa, da je treba vso eko ponudbo v gastronomiji in obratih javne prehrane certificirati. Certifikat je torej pogoj za označevanje bio kotičkov, eko jedi in eko menijev ter bio hotelov ali restavracij. To po- meni, da je treba za vsak bio kotiček z živili v rinfuzi, za eko meni ali eko jed pridobiti certifikat. Enako velja za tudi za jedi z ekološkimi sestavinami. »Kupujte lokalno hrano in pijačo, po možnosti ekološko, ter spod- bujajte k ekološkemu kmetoyanju. Prizadevajte si, da bo na vaših me- nijih vedno več ekološke hrane in jih certificirajte.« (Vir: Slovenia Green, STO, avgust 2010) Pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oz. živil, poglavje 6: Obrati javne prehrane, lahko hitro najde- te na spletni strani www.kon-cert.si pod »Predpisi«. PRAKTIČNI NAPOTKI ZA RAVNANJE Z EKOLOŠKIMI ŽIVILI Nabava ekoloških živil Ponudba ekoloških živil ni majhna, do- baviteljev je precej in cene enakih ali pri- merljivih ekoloških živil se precej razli- kujejo. Odločite se za dobavitelja, ki vam lahko ponudi ekološka živila v primerni embalaži za gastronomijo. Sodelujte s slovenskimi ekološkimi kmetijami. Do- govorite se za trajnejše sodelovanje oz. naročeno letno proizvodnjo. Dobave ekoloških živil Vsak dobavitelj - tudi eko kmet - vam je dolžan ob dobavi izročiti dobavnico in izstaviti tudi račun. Vsi tega ne počnejo, zato bodite natančni in predpisane doku- mente zahtevajte od vseh dobaviteljev, tudi ekoloških kmetov. Prevzem ekoloških živil Ekološka živila prevzemajte kar se da na- tančno. Za prevzem zadolžite določeno osebo, ki naj bo dobro seznanjena z zah- tevami in s pomenom dela, ki ga opravlja. Preden podpišete dobavnico, vsekakor preglejte embalažo, vsebino, količino in spremljajočo dokumentacijo. Skladiščenje ekoloških živil in jedi Skladiščenje ekoloških živil mora biti urejeno tako, da v nobenem primeru ne pride do mešanja, zamenjave ali onesna- ženja ekoloških živil s konvencionalnimi ali z nedovoljenimi sestavinami. Skladi- šča ekoloških živil morajo biti ločena in označena. Priprava jedi in postrežba Priprava ekoloških jedi mora biti ali pro- storsko ali časovno ločena od priprave konvencionalnih jedi. Treba je pripra- viti in izvajati učinkovite ukrepe, da ne prihaja do mešanja, onesnaženja ali zamenjave ekoloških jedi ter sestavin s konvencionalnimi oz. do onesnaženja z nedovoljenimi sestavinami. Sočasna uporaba ekoloških in kon- vencionalnih sestavin Dovoljena je tudi uporaba ekoloških in konvencionalnih sestavin hkrati. Takih jedi ni dovoljeno označevati kot »ekolo- ško« ali »bio«. V tem primeru gre za jedi z ekološkimi sestavinami. Označevanje Kot »ekološko« je dovoljeno označiti jedi, ki vsebujejo vsaj 95 odstotkov ekološko pridelanih sestavin in do 5 odstotkov drugih sestavin na podlagi uredbe. V obratih javne prehrane ni dovoljena upo- raba novega evropskega logotipa, obve- zna pa je uporaba državnega zaščitnega znaka »ekološko«._ Polona Meglič; polona@bohinj-park-hotel.si, in Anže Čokl, anze.cokl@bph.si 17 Idejni osnutek za del smučišča ~864 Bohinj t .. Dolina Bohinj pod vznožjem Julijskih Alp vsako leto privablja številne turiste, ki želi- jo svoje počitnice preživeti v pristnem sti- ku z naravo. Prav zaradi sožitja z lokalnim okoljem mora biti postavitev kakršnega koli turističnega kompleksa na varova- nem območju trajnostno naravnana, saj le tako lahko sovpada s smernicami ra- zvoja destinacije. Najnovejša pridobitev bohinjske doline, skladna s smernicami trajnostnega razvoja v turizmu, je prvi ekološki hotel v Sloveni- ji - Bohinj Park EKO hotel."'Nastanitveni objekt, plod domačega kapitala in obširne vizije, je bil prvi projekt, ki je nadgradil tu- ristično ponudbo Bohinjske doline, saj obi- skovalcem poleg namestitvenih kapacitet nudi tudi lastni akvapark (zunanje in no- tranje bazene, whirlpoole, plezalno steno, otroška igrala, savna park, fitnes center), bovling center, kinodvorano, restavracijo in slaščičarno. Energetsko varčni hotel je opremljen z najnovejšo tehnologijo in grajen z naravnimi materiali (kamen, steklo, les). Tudi v turizmu se popotniki vedno bolj ravnajo glede na vrednote, zato okoljevar- stvo z aktivnim načinom življenja predsta- vlja globalni trend, način prevladujočega načina potovanja in oddiha v prihodnosti. Konkurenca v ostalih državah (Švica, Av- strija, Italija) je zaenkrat majhna, a gotovU >CI) • ...-1 >U ~ s C/) kajo njegovih robov, zato se bo ponašalo z najdaljšimi progami v Sloveniji (skupaj 47 kilometrov). Na zgornji postaji žičnice bo stala manjša panoramska restavracija z veličastnim razgledom (360°). Večja resta- vracija je predvidena na srednji postaji na sončni ravnici, kjer bodo uživali tudi teka- či na smučeh. Zgornje predele smučišča bodo povezovale sodobne štirisedežnice, proge pa bodo namenjene smučarjem vsem zahtevnosti. Od družinskih, t. i. po- tovalnih prog, pa vse do strmih prog za najboljše. Najdrznejši bodo lahko uživali v prvih progah za tree skiing v Sloveniji. Gre za smučanje na neurejenih strminah v redkem smrekovem gozdu. Smučišče ima tudi idealno lego - vrh in postaje so obsijane s soncem, proge pa bodo nu- dile odličen sneg tudi v senčni legi. Ker greben, s katerega se spuščajo smučišča, sestavlja naravno gorsko pregrado, so snežne padavine zagotovljene. Najsodobnejša desetsedežna gondolska žičnica bo vozila iz osrčja doline prav do vrha Možica, od koder se odpira fanta- stičen pogled od Triglava do Jadrana. Na bele strmine se boste tako lahko pripeljali »zeleno«, saj je smučišče edi- no v Sloveniji neposredno povezano z železnico. Bohinj kot svetovno prizna- na zelena destinacija s tem projektom vztrajno koraka po poteh globalne vizije trajnostnega razvoja, ob bok največkrat nagrajenemu prvemu ekološkemu ho- telu v Sloveniji pa se bo kmalu pridru- žilo še okolju prijazno smučišče 2864._ ./ --~ I FEEL c, SLOVENIA -~· --~ - . - 1 , _ ::,~ - . ;;. Slovenska stojnica na BIT Milano Po uradnih statističnih podatkih iz leta 2010 je bil trend prihodov in prenoči­ tev najštevilnejših tujih obiskovalcev Slovenije, Italijanov, v letu 2010 za eno oziroma dve odstotni točki nižji kot v letu 2009. Ta podatek ima velik pomen, saj se je lani počitnicam zaradi ekonomskih te- žav odpovedala celo več kot polovica Italijanov. Večji del tistih, ki so si pri- voščili počitnice, je bil le-te primoran za kakšen dan skrajšati, ~e· odpovedati prestižu in se zadovoljiti z manjšo sku- pno porabo. Zaradi krajšega časa, ki je na razpolago, pa gostje večji poudarek namenjajo vsebini počitnic ter izbirajo povečini bližnje in enostavno dosegljive destinacije, še posebej tiste, ki jim po- nujajo intenzivnejša doživetja. Trendi so za nas ugodni. V nasprotju s tradicionalnimi počitnicami na morju, ki še vedno ostajajo najpomembnej- ša oblika preživljanja prostega časa za 69 odstotkov Italijanov, a so v zadnjih letih izgubile nekaj odstotkov, narašča število tistih, ki se odločajo za počitnice v stiku z naravo, predvsem v hribih. Ta- kšnih je bilo lani 16 odstotkov, kar je za 5 odstotkov več kot leto prej. Obenem je Slovenija zaradi gospodarske krize postala zanimivejša destinacija za tiste Italijane, ki so v preteklosti preživlj~h počitnice v srednje oddaljenih destina- cijah ali v konkurenčnih državah, kot so Švica, Avstrija, Francija - s podob- no turistično ponudbo, oddaljenostjo, zemljepisno lego, a te države veljajo za cenovno zahtevnejše, danes pa Italijani želijo turistično storitev enake kakovo- sti po zmernejši ceni. Skladno s tem bomo Slovenijo na ita- lijanskem trgu promovirali kot desti- nacijo z jasno prepoznavno identiteto, zasnovano na zelenem, trajnostno na- ravnanem turizmu in z njim povezanimi produkti v glavni vlogi ter v sinergiji z ostalo komplementarno in za italijanski trg zanimivo turistično ponudbo. V času krize, predvsem leta 2009, smo večino naših aktivnost tržnega komuni- ciranja usmerili v tri pomembne regije v severovzhodni Italiji: Furlanijo - Julij- ctN ~ •.....t • .....t ~ ~ W-0 • .....t • • • s o ~ s N ..µ • .....t o ~ ~~ CI) ..µ ro s ~ QJ • .....t ro w-o ..µ • .....t o ....-1 ·~ • .....t CI) ..µ ..µ ~ ~ CI) o ~ • .....t :8 ~ ~ ~ ~ ~ • .....t Takole gre to: če bi se med nemiri v Egip- tu samo enemu od slovenskih (italijan- skih, ameriških, tunguzijskih) turistov skrivil le las na glavi, bi bilo vse narobe. Tako pa so se morali po odločitvi naše vlade domov vrniti dan pred predvide- nim, čili in zdravi, a so bili vsi hudi. Toda turist je sveta krava in organiza- torji turizma kot svetovnega in gospo- darskega procesa moramo storiti vse, da bo varen. Zato je kar prav, da so počitnikarji Šarm (priljubljen izraz za Šarm-el-Šejk) in Hurgado zapustili dan prej, pa četudi se v luči protestov proti dolgoletnemu egiptovskemu predse- dniku Hosniju J;0.1,1baraku ni oziroma ne bi pripetilo nič krvavega. Egipt je v turističnem pomenu prav- zaprav tako pionirska država, da je po primatu ne doseže niti Grčija. Plov- nost reke Nil je omogočila potov~nja že pred najmanj šest ali sedem tisoč leti (ko od antične Grčije še ni bilo niti »g-ja«), a če to pustimo vnemar, se niti tisti, ki se še zdaleč ne štejemo med staroste, lahko spomnimo krvavega napada islamistov na (italijanske) tu- riste v Luksorju leta 1997. Varnost v mednarodnem turizmu To je bil v novi dobi prvi primer var- nostne krize v mednarodnem tu- rizmu in kar pet let je trajalo, da je Egipt odpravil negativne posledice tega napada ter dosegel 1statistiko iz časa pred . napadom. Šele nato so sledile islamistične akcije leta 2001 v ZDA (dvojčka WTC, Pentagon in Pensilvanija) in bombe v Madridu, Starodavno deželo faraonov letno obišče okrog 12 milijonov turistov, ki porabijo približno ducat milijard dolarjev Londonu, na Baliju, v Casablanci, Mum- baju, Džakarti, Istanbulu in drugod (nič ne bo narobe, če nekateri prvič drugi pa ponovno vzamete v roke mojo knjigo o kriznem menedžmentu v turizmu). Toda vzorec je bil vedno podoben: v ne- gativnih dogodkih, ki so učinkovali na turizem, je šlo najpogosteje za islam- ske fanatike, ki so z mobilnimi telefoni sprožili doma izdelane bombe in pahnili družine v solze in obup. Predlani in lani pa so turizmu škodovale predvsem zdra- vstvene tegobe (nove ali povzročene) in gospodarske krize (nove ali ponovljene, tudi umetno sprožene). Turizem, žrtev političnega upora Pri dogajanju v Tuniziji in Egiptu janu- arja in februarja 2011 pa gre vendarle za nekaj novega. Ne gre za bes Alahovih junakov v hrepenenju po devicah in por- tretih na zastavah Hezbolaha, Džamaje- -al-Islam'ije, A1 Kajde in drugih organi- zacij. Gre za politični upor brez verskega predznaka. V Magrebu (severna Afrika) so se muslimani združili s kristjani in družno zahtevajo odstop dolgoletnih predsednikov oziroma, po njihovo, dik- tatorjev. Tunizijski Ben Ali je odšel ta- koj. Egiptovskemu Mubaraku pa kot da nihče noče pomagati spakirati kovčka, saj ga sam očitno ne zna in noče. Do- slej je država zaradi nemirov izgubila že okrog tri milijarde evrov oziroma - po podatkih banke Credit Agricole - več kot dvesto milijonov dnevno. Vsekakor bo prva žrtev njegove trme egiptovski turizem. Tako kot lani v Gr- čiji (Grčija je zaradi posledic hude go- spodarske krize izgubila ogromno tujih -....:.:,,:~--- turistov, toda število še skrivajo kot kača noge) bo letos tudi Egipt izgubil x- -odstotkov britanskih, italijanskih, slo- venskih turistov. Koliko? Približen odgovor na to bo po- kazal ITB v Berlinu. Odvisen bo od tra- janja upora, obnašanja vojske in števila civilnih žrtev. Starodavno deželo faraonov letno obišče okrog 12 milijonov turistov, ki tam po- rabijo približno ducat milijard dolarjev, kar je veliko denarja in pomeni okrog 11 odstotkov GDP. Med tujimi trgi so naj- pomembnejši ruski (okrog dva milijo- na), britanski (1,4 milijona), nemški in italijanski, manj kot milijon pa gostijo Francozov, Poljakov ter drugih. Odvijajo se tudi predvideni scenariji uporov v Alžiriji (kjer vlada že leta in leta tolče in zatira islamske organizacije, ki ne bodo dolgo tiho) in proti polkov- niku Gadafiju v Libiji. Manj je verjeten upor v Levantu proti priljubljenemu jor- danskemu kralju Abdulahu II., mnogo bolj v Siriji proti predsedniku Baširju, skorajda nemogoče pa je, da bi se kdo dvignil proti savdski kraljevi družini in zalivskim emirjem. Toda nikoli ne reci nikoli. V arabskem svetu je ta beseda - nikoli - skorajda bogokletna._ Po velikem petku (22. april) in velikonočnem ponedeljku (25. april) pride dan kraljeve poroke (29. april) ter nato še 2. maj, ki tudi v Britaniji velja za dela prost dan Takoj po najavi, da bo letos 29. aprila dodaten praznik posvečen kraljevi po- roki med princem Williamom in Kate Middleton, je turistično gospodarstvo v Veliki Britaniji skočilo v zrak. Za- kaj? Seveda, v London bo prišla masa ljudi z vsega sveta. Svet v Veliko Britanijo ... V si bodo želeli od blizu videti prvo pravo britansko kraljevo poroko v 21. stoletju. Vendar tu ne gre zgolj za tisti del gospo- darstva, ki ga zanima zgolj prihod turistov in si že sedaj obeta rekorden zaslužek (po podatkih spletne strani Expedia se je šte- vilo rezervacij sedežev na letih v London v času kraljeve poroke poveča~~ kar za 266 odstotkov, medtem ko se rezervacije hote- lov povečale kar za 212 odstotkov glede na isto obdobje lansko leto, presenetljivo pa z naskokom prevladujejo Američani, saj jih je kar trikrat toliko kot recimo Britancev). Še bolj se veselijo organizatorji potovanj, agencije in letalske družbe, ki skrbijo za Britance, saj se obeta prava eksplozija tu- rizma na enem največjih emitivnih trgov na svetu. Zaradi zanimive navezave veliko- nočnih in prvomajskih praznikov, kamor se je v »sendvič« ujela še kraljeva poroka, bodo imeli Britanci na voljo kar 11 dni za dopust s samo tremi dnevi odsotnosti z dela oziroma kar dvotedenski dopust za samo petdnevno odsotnost z dela. ... Britanci v svet Govorimo o kar dveh podaljšanih viken1 dih, ko se napovedujejo prave selitve na- rodov. Turisti z vsega sveta bodo prišli v London, Britanci pa veselo v svet. Anali- tiki napovedujejo, da naj bi veliko število Britancev opravilo svoj osrednji 14-dnevni dopust letos kar v času prvomajskih pra- znikov, saj bodo pri tem porabili zgolj pet dni svojega dopusta. Velik porast se napo- veduje tudi za t. i. »city breakerje«, ki naj bi preplavili predvsem evropske destinacije ter ameriška mesta, kot sta Las Vegas in New York. Po podatkih največjih turistič­ nih operaterjev Thomas Cook in Thomp- son Holiday so se rezervacije za zadnji vikend v aprilu povečale za 35 odstotkov, Ryanair pa je objavil kar 65-odstotno po- večanje prodaje letalskih vozovnic. Turistično gospodarstvo se je hitro od- zvalo na nastalo priložnost in pripravilo dodatne kapacitete za svoje stranke. Pri Thomas Cooku so pripravili kar 100.000 dodatnih mest za »britanske nepatriote«, ki nameravajo zbežati iz države v času no- rije okoli poroke vseh porok. Alison Coo- per, direktorica za globalne trge pri Hotels. com, pravi: »Kraljeva poroka je prava zmaga za vse strani, tako ztl. turis~čne odhode kot za prihode, kjer je za tuje turiste v središču vse- kakor prestolnica London, za Britance pa izre- dna možnost, da ta čas izkoristijo za dodatno dozo sonca in oddiha.« Ko sta se leta 1981 vzela valižanski princ in Lady Diana Spencer, je London po poro- čilu UK Press Association preplavilo okrog 600.000 turistov z vsega sveta. Uradna spletna stran Visit London za letošnje slavje 29. aprila napoveduje kar 1,1 milijo- na turistov, ki bodo London obiskali zgolj zaradi poroke. Vse to naj bi v blagajne pri- _lilo dodatnih 50 milijon~v funtov. Zaradi izredno povečanih potreb po namestitvah se pričakuje, da bodo cene hotelskih sob poskočile v neskončne višave, kar bo tudi spodbudilo veliko Londončanov, da zača­ sno oddajo svoja stanovanja in sobe ter si s Tine Murn; tine.murn@slovenia.info __ 25 •..-1 > > -· r4 c-d Q) ......-1 ;· 1' o Q) •..-1 ro ~ ..1-J o u ~ Q) ~ ~ ~ ....C: c-d >~ ro ..1-J 00 •..-1 o • ~ •..-1 Q) ~ -~~ >CI) > o c-d .rd, •..-1 ~ > z >N O N ~ ~ / • ,-1 tem omogočijo brezplačni dopust v tujini. Celotno vrednost poroke za britansko go- spodarstvo ocenjujejo na neverjetnih 620 milijonov funtov in bo hkrati odlična ge- neralka za prihajajoče olimpijske igre. Glavni direktor organizatorja potovanj Thomas Cook, Manny Fontenla-Novoa, trdi, da bodo ljudje še vedno z užitkom spremljali kraljevo poroko, ampak to bo verjetno preko TV-zaslonov v kopalnih hlačah ter s koktajlom v roki v kakšnem obmorskem baru v Sredozemlju. Za konec pa še vprašanje, kje je slovenski lonček pri vsej tej noriji? Vsekakor ver- jamem, da bomo v okolici Westminster Abbeyja in na The Mallu lahko videli tudi kakšno našo zastavico, vendar še raje bi videl, da bi britanske kraljeve zastave plapolale po Bledu, Bohinju, Ljubljani, Mariboru, Piranu in povsod po Sloveni- ji, kjer se živi od turizma. Naj bo ta dan njihov tudi pri nas. Naj se slišijo njihove »God save the Queen« in »Rule, Britannia!« iz vseh TV-sprejemnikov in barov. Bri- tanci imajo radi svojo tradicijo in na svoj način tudi kraljevo družino. A radi tudi potujejo - tudi v Slovenijo. Nekoč so k nam prihajali v velikem številu, tako je tudi danes. Tudi kraljeva družina obo- žuje naše kraje, saj jih je že obiskovala, in verjamem, da bo v Slovenijo še prišla. Torej še je čas, da tudi mi ulovimo kos te kraljeve pogače in privabimo Britance, da del dodatnega dopustnega kredita potrošijo tudi pri nas . Saj glede na to, kako radi potujejo in kako radi imajo poroke, ne vidim razlo- ga, zakaj se ne bi letos še kak britanski par poročil na isti dan kot William in Kate, a v Sloveniji! _ 26 __ mag. Dejan Križaj; dejan.krizaj@turistica.si; Tina Hedi Zakonjšek; tina@novi-turizem.org 1 Banka turističnih priložnosti Slovenije v letu 2010 Projekt Banke turističnih priložnosti Slovenije (www.BTPS.si) se je uradno pričel 7. decembra 2006 na 9. Slovenskem turističnem forumu v Mariboru. Prednostna naloga BTPS je pospeševanje nadzo- rovanega pretoka informacij o perspektivnih turističnih zamislih z namenom, da se srečajo pravi ljudje in prava sredstva za uresničitev teh zamisli. Konec leta je prim„eren čas, da se ozremo nazaj in pregledamo, kako uspešno in s katerimi novostmi smo v preteklem letu dosegali zastavljeni cilj. Statistika BTPS V letu 2010 nas je na portalu BTPS obi- skalo 15.469 obiskovalcev, ki so opravili 29.989 obiskov. Obiskovalci so pregle- dali 113.206 naših spletnih strani, na portalu so preživeli povprečno 3 minute in 12 sekund. Leta 2010 smo na portalu www.BTPS.si objavili 153 pologov: 79 idejnih pologov, 20 energetskih polo- gov, 43 novic o inovativnosti v turizmu in 11 pologov znanja. Skupno sta do konca leta 2010 v bazi BTPS registrirana 802 uporabnika. Ti so do danes: _med seboj izmenjali 71 sporočil, _oddali 210 komentarjev, _ugodili 4 7 prošnjam za ogled celotne vsebine pologa, _oddali 381 VIP-povabil, _sprejeli 205 VIP-povabil, _ vzpostavili 189 VIP-povezav, _se srečali na 14 kavah BTPS, _uresničili 51 idejnih in energijskih pologov. BTPS je leta 2010 odprla tudi svoj pro- fil na Facebooku. Konec leta je imela 613 prijateljev. Priznanja BTPS Banka turističnih priložnosti je bila v letu 2010 med skupno 176 prijavlje- nimi inovativnimi produkti, storitva- mi in poslovnimi procesi izbrana med 55 tistih, ki so si prislužili možnost predstavitve na 5. Slovenskem foru- mu inovacij 2. in 3. decembra na Go- spodarskem razstavišču v Ljubljani. BANKA TURISTIČNIH PRILOŽNOSTI SLOVENIJE Sir-,· ·,uJ; 1 luri.itilnu ,r aniwaj,1 SNOVALEC 1/) • • .. .... . ~ . ,, SEJALEC a SJ ~ I -i "r .l Posebni interesi), kjer so združeni pod imenom Inovativna slovenska potepanja._ 28 __ novice ] Priznanja italijanskim novinarjem in fotografom Slovenska turistična organiza- cija je v sredo, 9. februarja, v 'pr·estižnem milanskem hotelu Principe di Savoia že devet- najstič podelila nagrade novi- narjem in fotografom, ki so s prispevki o Sloveniji v prete- klem letu najbolj prispevali k povečanju prepoznavnosti in ugleda Slovenije in slovenske- ga turizma v italijanskem ti- sku. Nagrade so prejeli: Auret- ta Monesi za članek o Goriških Brdih, objavljen v turistični reviji Bell'Europa, Francesco Troina za fotografije v reviji Elle Decor, ter tednik On The Road, in revija Donna Moder- na, ki sta Sloveniji v letu 2010 posvetil izjemno veliko število prispevkov, za uspešno pro- moviranje slovenskih term in večanje njihove prepoznavno- sti na medijskem področju pa si je nagrado prislužila Cinzia Galletto. Ob sedemdesetih novinarjih in fotografih, so se udeležili tiskovne konference in svečane večerje, kjer so pri- sotne navdušili voditelj Evgen Ban, zasedba Sounds of Slo- venia, citrarka Irena Zdolšek, predvsem pa kuharski mojstri Term Krka iz hotela Otočec, se je dogodka udeležil tudi veleposlanik Republike Slove- nije v Italiji Iztok Mirošič, di- rektorica STO mag. Maja Pak, konzul Bojana Cipot, milanski odbornik za turizem Alessan- dro Morelli ter predstavniki pomembnejših lombardskih gospodarskih družb, ki iščejo priložnosti v Sloveniji. Na sejmu Alpe-Adria: TIP podeljeno prvo mednarodno priznanje Jakob Konec januarja je na Gospo- darskem razstavišču je bil že tradicionalno rezerviran za turizem. V četrtek, 27. ja- nuarja, je sejem Alpe-Adria: Turizem in prosti čas svoja vrata za štiri dni odprl tako za poslovno kot za splošno javnost. Sejem je bil v le- tošnjem letu destinacijsko in programsko razširjen, in sicer je bil poudarek na povezovanju turistične po- nudbe v regiji Alpe-Jadran. V okviru sejma je potekala tudi prva slovesna podeli- tev mednarodnega prizna- nja Jakob, nove mednaro- dne nagrade, ki jo podeljuje Gospodarsko razstavišče za odličnost in kakovost v tu- rizmu, letos za področje kuli- narike. Mednarodna komisija je v sestavi članov - Jožko Sirk, gostilničar in dobitnik Michelinove zvezdice iz so- sednje Italije, Denis Ivoševic, predstavnik Hrvaške, in Lojze Wieser, založnik in kulinarik iz Avstrije, in predsednik, dr. Janez ·Bogataj - izbrala zma- govalca: to je projekt Hotela Triglav Bled, Kuharska šola Chefa Uroša Štefelina. Pre- jemniki prvega Jakoba so z inovativnim projektom zadeli bistvo sodobnih regionalnih in lokalnih kulinaričnih nago- vorov v turizmu, so zapisali v utemeljitvi člani komisije. Ti so usmerjeni k mladim med 9. in 12. letom starosti, torej k bodočim potencialnim turi- stom. Tema razpisa za nagra- qo Jakob v naslednjem letu je Inovativni turistični progra- mi na področju alternativnih oblik oddiha in sprostitev. Skupen nastop slovenskega in hrvaškega turizma v Izraelu so se iz Slovenije in Hrvaške potencialnim partnerjem predstavili nacionalni turi- stični organizaciji, lokalne organizacije ter turistično gospodarstvo. Slovensko de- legacijo so v okviru obeh do- V začetku meseca fabruarja godkov zastopali Boris Sovič, je prvič potekala skupna po- slovenski veleposlanik v Tel slovna turistična predstavi- Avivu, mag. Marjan Hribar, tev Slovenije in Hrvaške na v.d. generalnega direktorja izraelskem trgu. Predstavitev Direktorata za turizem na MG turistične ponudbe obeh dr- in mag. Maja Pak, direktorica žav izraelskim organizatorjem STO. Izraelski trg je za Slove- potovanj in novinarjem je nijo pomemben tudi zaradi potekala pod skupnim nazi- tega, ker turisti iz te države že vom »Experience Crojl-tia, Feel tradicionalno povprašujejo po Slovenia«. Obe državi sta tu- ponudbi, kjer je tudi slovenski ristično ponudbo predstavili turizem zelo konkurenčen, in tudi na skupni stojnici 8. in 9. sicer so to zdravilišča, poleg februarja, v okviru največjega tega pa veliko Izraelcev išče mednarodnega turističnega povezan produkt hrvaške oba- sejma v Sredozemlju, IMTM le in slovenske zelene narave, 2011, ki je bil prav tako v Tel s poudarkom na aktivnih po- Avivu. Na delovnih srečanjih čitnicah. Blejski Grand hotel Toplice praznuje 80 let Blejski Grand hotel Toplice letos praznuje častitljiv jubilej - 80 let. Leta 1931 je bil namreč na mestu nekdanjega hotela Luisen- bad na obrežju Blejskega jezera zgrajen eden najsodobnejših ho- telov daleč naokrog. V družbi Sava Hoteli Bled, pod njeno okrilje danes sodi ta edini petzvezdični hotel na Bledu, bodo obletnico zaznamovali s številnimi prireditvami, vrhunec dogajanja pa bo sovpadal z blejskim občinskim praznikom. V soboto, 9. aprila, bodo v Grand hotelu Toplice odprli razstavo, ki bo predstavila vpogled v zgodovino hotela in razvoj blejskega turizma, s kate- rim je hotel neločljivo povezan. Razstavo pripravljajo v sodelo- vanju z Gorenjskim muzejem Kranj. Sledila bo svečana večerja, na katero bodo vabili dolgoletne domače in tuje goste hotela ter najpomembnejše partnerje. V nedeljo, 10. aprila, bo hotel odprl svoja vrata obiskovalcem. Ti si bodo v spremstvu zgodovinar- jev ter nekdanjih in sedanjih zaposlenih lahko ogledali razstavo ter nekatere zgodovinsko najzanimivejše kotičke hotela. Grand hotel Toplice danes velja za enega najuglednejših hotelov v Slo- veniji in je od leta 2009 kot edini slovenski hotel član medna- rodnega združenja luksuznih hotelov Small Luxury Hotels of the World. Uspešno izvedeno prvo srečanje turističnih novinarjev Alpe-Jadran V okviru sejma Alpe-Adria je potekalo prvo srečanje turistič­ nih novinarjev alpsko-jadranskega območja . Na srečanju se je • zbralo 15 novinarjev iz medijev, ki delujejo na območju Delovne skupnosti Alpe-Jadran. Na pobudo FIJET Slovenija - Društvo turističnih novinarjev in piscev Slovenije - so dvodnevno sreča­ nje skupaj organizirali Gospodarsko razstavišče, Turizem Lju- bljana in Slovenska turistična organizacija. Srečanje novinarjev se je začelo zelo delavno s predstavitvijo že razmeroma številnih primerov dobre prakse čezmejnega povezovanja na področju tu- rizma, novinarje pa sta med drugimi nagovorila tudi generalni sekretar Delovne skupnosti Alpe-Jadran Wolfgang Platzer in generalni direktor direktorata za turizem Marjan Hribar. So- delujoči novinarji iz obmejnih avstrijskih, italijanskih, madžar- skih in hrvaških dežel ali regij so pobudo za srečanje novinarjev ocenili zelo pozitivno. Turistični novinarji so namreč dobri po- znavalci turističnih ponudb, naravnih, kulturnih in kulinarič­ nih posebnosti posameznih območij, zato lahko s poročanjem v svojih medijih zagotovijo pretok informacij, vplivajo na turi- stične tokove v regiji in gradijo mostove med sosedi. Poudarili so, da je mreženje turističnib .novinarjev iz alpsko-jadranskega območja ne le koristno, ampak tudi zelo potrebno. V Belfastu odprt slovenski konzulat kot turistične. destinacije, in sicer v organizaciji pisar- ne STO v Londonu v par- tnerstvu s Turizmom Bled. Turizem Bled je za vse pri- sotne pripravil pogostitev s 1 tradicionalnimi slovenskimi jedmi, sledila pa je predsta- vitev turistične destinacije Julijske Alpe s poudarkom na kulturnem izročilu in naravnih lepotah. Dogodek so predstavniki slovenskega turističnega gospodarstva izkoristili tudi za srečanje s potencie.lni'mi poslovnimi partnerji v Severni Irski in za obisk sejma Holiday Wor- ld Show v Belfastu. Januarja je v Belfastu v Severni Irski potekalo od- prtje slovenskega častne­ ga konzulata pod okriljem Veleposlaništva Republike Slovenije v Londonu. Funk- cijo nove častne konzulke Slovenije v Severni Irski je prevzela Suzanne Hill. V okviru dogodka je potekala tudi predstavitev Slovenije novice __ 29 Slovenija na sejmu Vakantiebeurs v Utrechtu Slovenija se je na sejmu Vakantiebeurs 2011 Utrecht na Nizo- zemskem med 11. in 16. januarjem predstavila kot partnerica tega pomembnega turističnega sejma. Sejem Vakantiebeurs, največji sejem v državah Benelux, je od leta 1970 stičišče ce- lotnega turistične dogajanja na Nizozemskem, ki se v zadnjih letih vedno bolj usmerja in specializira. Rdeča nit predstavitve slovenskega turizma na 120 I1)2 veliki stojnici je bila predstavi- tev slovenske destinacije odličnosti 2010, reke Kolpe. Vse dni sejma je na posebnem odru v dopoldanskem in popoldanskem času potekala posebna predstavitev Slovenije. Predstavniki lan- ske EDEN destinacije so za obiskovalce sejma v sodelovanju s STO pripravili pester program animacije na stojnici ter na slo- venskem večeru I FEEL SLOVENIA, za predstavnike medijev pa je bila organizirana tudi novinarska konferenca. Na novinar- ski konferenci je predstavnike medijev pozdravil veleposlanik RS Slovenije na Nizozemskem, Leon Marc. STO in slovenska destinacija odličnosti leta 2010 -Reka Kolpa so predstavili tu- ristično ponudbo naše dežele s poudarkom na trajnostnem oz. zelenem razvoju turizma. Predstavnik slovenske nacionalne letalske družbe Adria Airways na Nizozemskem, Bertrand van den Broeck je predstavil pomen vsakodnevne letalske povezave med Ljubljano in Amsterdamom ter Ljubljano in Brusljem. Trženje v turizmu nja v turizmu, prav tako pa vsebuje pregled sodobnih te- matik, ki jih vključuje trženje v turizmu. Pomembna kako- vost knjige se kaže v preple- tanju teoretičnih vsebin in številnih praktičnih prime- rov. Poleg svetovnih prime- rov (npr. Yotel, TUI, znamka Nove Zelandije in Avstralije) je v knjigo vključena množica slovenskih aktualnih prime- rov (npr. znamka I feel Slo- venia, Bohinj Park Eko hotel, hostel Celica, akcija Posočja Pred kratkim je izšla knjiga Tr- in Nikona, mesto Koper), ki ženje v turizmu avtorice Maje opozarjajo na to, da imamo Konečnik Ruzzier. Knjiga opi- tudi v okviru slovenskega tu- suje ključne trženjske izzive, s rizma primere dobre prakse, katerimi se soočajo turistična na osnovi katerih se lahko podjetja v sodobnih časih. Po- učimo. Več o vsebini knjige nuja celovit teoretični pregled, si lahko preberete na avto- kako pristopiti k strateškemu ričini spletni strani www. načinu trženjskega razmišlja- majakonecnik.com. 3Q __ novice 1 Krepitev sodelovanja med Slovenijo in Rusijo Predstavniki slovenskega turističnega gospodarstva so obi- skali Rusijo v okviru gospodarske delegacije, ki je konec preteklega leta spremljala predsednika republike dr. Danila Turka na uradnem obisku v Ruski federaciji (RF). STO in Zvezna agencija za turizem RF v Moskvi sta v Kremlju pod- pisali memorandum, ki bo v oporo nadaljnjemu gospodar- skemu in turističnemu razvoju obeh držav. Namen ukrepov je vzpodbuditi turistične tokove med Slovenijo in RF ter iz- menjati izkušnje in informacije na naslednjih področjih: na- cionalna promocija turizma, izobraževanje in usposabljanje v turizmu, turistična zakonodaja, investicije in sodelovanje v okviru Svetovne turistične organizacije. V Moskvi, Sankt Peterburgu in Samari so potekale tudi predstavitve Slovenije kot turistične destinacije s poudarkom na zdraviliški, well- ness in medicinski ponudbi, predstavljena je bila tudi sloven- ska kulinarika. Število ruskih gostov zadnjih pet let (z izjemo leta 2009) stalno narašča, ta trend se kaže tudi v začetku leta 2011. Predstavitev slovenske turistične ponudbe FITUR v Madridu Slovenska turistična orga- tnerji. Slovenski turizem se nizacija v sodelovanju s slo- je na madridskem sejmišču venskim turističnim gospo- IFEMA predstavil s temi darstvom nastopila na eni partnerskimi podjetji: Kom- največjih in najpomembnej- pas, Turizem Ljubljana, Tu- ših mednarodnih turistič- .rizem Kras, Adria Airways, nih borz, borzi FITUR v Ma- Promet T&T in Hotel Jeze- dridu. Petdnevni dogodek je ro. Nastop slovenskega tu- povezal slovenska turistična rizma je spremljala folklor- podjetja s španskimi par- na skupina Ribno. Predstavitev Slovenije v Bruslju Od 3. do 7. februaija 2011 je v Bruslju potekal sejem Va- kantie Salon, ki je ~den izmed največjih evropskih sejmov. Tudi v letošnjem letu je bil zelo dobro obiskan, saj ga dnev- no obišče 20.000 obiskovalcev. Za Slovenijo in slovensko turistično ponudbo je bilo večje zanimanje kot lani, zasluge pa lahko pripišemo oddaji Vlaanderen Vakantieland na na- cionalni flamski televiziji VRT, ki je v mesecu januarju na januarju Belgijcem z dvema prispevkoma predstavila lepote Slovenije. Pri pripravi oddaje je sodelovalo tudi predstavni- štvo STO v Bruslju. Predstavitev na Vakantie Salon pome- ni veliko priložnost za slovenska turistična podjetja, saj so Belgijci narod, ki veliko potujejo (79 % vseh, ki potujejo se odločijo za počitnice v tujini), njihova kupna moč je visoka, prav tako pa so vzpostavljene tudi dobre letalske povezave med Brusljem in Ljubljano. Na prvi dan sejma, 3. februar- ja, je na slovenski stojnici potekal tudi sprejem s slovensko hrano in glasbo, katerega se je udeležilo približno 60 oseb, predstavnikov turističnih agencij in novinarjev. Slovenska turistična ponudba v Beogradu Med 24. in 27. februarjem 2011 bil v sklopu sejma IFT Beograd je v Beogradu potekal največji organiziran slovenski večer za turistični sejem v Srbiji. Sloven- poslovne partnerje in novinarje sko turistično ponudbo je pred- na splavu na reki Donavi. Slove- stavilo 27 slovenskih podjetij, nija postaja na srbskem trgu vse nosilno temo na slovenski se- bolj priljubljena destinacija, saj jemski stojnici je prevzela LTO vsako leto beležimo večji porast Prlekija Ljutomer, obiskovalce nočitev s strani srbskih gostov pa je zabavala 3-članka skupina (2009: 131.177 nočitev, 2010: mladih glasbenikov iz skupine 188.475 nočitev). Aufbiks. Tudi letošnje leto je Knjižna novost - Šport v turizmu Pred kratkim je na Fakulteti za šport v Ljubljani izšla knjiga z naslovom Šport v turizmu. V njej je zbrana vsebina štirih avtorjev (dr. Hermana Berčiča, dr. Borisa Sile, dr. Nataše Slak Valek in Damjana Pintarja), ki govorijo o povezanosti športa in turizma, teh dveh pomembnih človeko­ vih dejavnosti, ki v sožitju (o)bogatita človekovo aktivno dopustovanje. Knjiga sledi sodobnim turističnim in tudi športno-turističnim tokovom ter bralcem ponuja zna- nje in vedenje o športnem turizmu oz. o povezanosti športa in turizma ter njunem vzajemnem pogojevanju. Knjiga podaja tudi znanje, ki je potrebno za delovanje in vodenje posameznih špor- tno-turističnih središč, hkrati pa bralcem ponuja širšo razgledanost. Knjiga je namenjena vsem športnim in turističnim delavcem ter strokovnjakom različnih usme- ritev, ki delujejo v turizmu ali pa so z njim tako ali drugače povezani. Po njej naj bi segali tudi vsi tisti, ki si želijo pridobiti ali obogatiti znanje o turizmu in športu ter o športnoturistični kulturi . Avtorji želijo, da bi jo v roke vzeli tudi menedžerji v turizmu, saj prav on i lahko veliko prispevajo k hjtrejšemu razvoju športa v turizmu. Hkrati pa upajo, da bo knjiga zapolnila vrzel, ki jo je bilo na tem ožjem izseku športa v povezavi s turizmom čutiti v zadnjem obdobju. Gostišče in pizzerija Furman Praznovanja Izleti 1 HrrmanBerčll Boris Sila Natala Slak Val•k Sprejmejo naročila za zaključene družbe. Lokal sprej- me cca 80 ljudi, s posebno sobo za 30 ljudi in teraso za 50 ljudi. Prenočišča Na voljo je 7 novih apartmajev in tri sobe (25 ležišč). Motoristom n udijo B&B, svetujejo turo, in ponudijo možnost vodenja. Motoristi imajo ob naročilu hrane in pijače 10 % popusta (popust ne velja za malice). Gostišče je tudi dobro izhodišče za izlete, in sicer do Postojnske jame (10 km), Rakovega Škocjana (3 km), O do CerkniMČega jezera (5 km) ali pa obiščete Slivnico. d Nedaleč stran je Križna jama, Planinsko polje, Pla- >U ninska jama . . . ~ Obiščite družinsko gostišče Furman na Rakeku, ob železniški postaji, kjer boste lahko uživali v domačem ambientu, odličnih picah iz krušne peči in jedeh z žara. Pona v Kotiček za najmlajše Za najmlajše je pripravljen otroški kotiček z igri- ščem , ki ga krasi Hutko hišica, ob naročilu menija »Furmanček« pa otroke čaka tudi presenečenje. z Iv J e n _,,,._""",.": -~ ...... . ,r:· Gostišče in pizzerija Furman Partizanska cesta 1 1381Rakek Rezervacije na tel: 01 7051124 Več na: www.gostiscefurman.si o ~ tr.) o z tr.) < .....:1 C., o