Boj proti fašizma; je boj vsakega poštenega rodoljuba; vsakega delavca in delavke — pač vsakega brez izjeme na politično, narodno ali pa versko pripadnost!
CENA NAROČNINI:
Za Kanado in USA.
Za eno leto ....................... $3.00
Za pol leta............................1.75
EDI.NOST 206 Adelaide St. W. Toronto 1, Ont.
Entered as second class matter at the Post Office Dept. Ottawa.
NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV
V . . .
Let. 3. št. 116.
Cena 5 c.
TORONTO, ONTARIO WEDNESDAY, JUNE 13, 1945.
Price 5c.
Vol. 3. No. 116.
Ustanovitev skupnega Sveta zmagovalcev nad Nemčijo
Berlin — Tukaj je bil sklenjen medsebojni sporazum med zavezniškimi vele-sima, Vel. Britanijo, Sovjetsko Unijo, Združenimi državami in Francijo v pogledu kontrole nad Nemčijo. Ustanovljen je skupni zavezniški Svet, kateri prevzame vso odgovornost za vojaško, civilno in ekonomsko administracijo.
Nemčija je stisnjena v obseg ozemlja iz leta 1937 ter razdeljena na štiri okupacijske cone. Nemške oblasti in civilno prebivalstvo se bodo morale pokoriti predstavništ vom zmagovitih velesil v v-seh ozirih se glasi deklaracija, ki je bila ob tej priliki podpisana po generalu Dwight D. Eisenhower-ju, maršalu žukov-u, feldmar-šalu Bernard L. Montgome->ry in general Jean de Lattre de Tassigny. Deklaracija je istočasno naznanilo, da so Vel. Britanija, Sovjetska U-nija, Amerika in Francija prevzele vrhovno oblast v Nemčiji.
Nekatere podrobnejše za deve glede meja med štirimi okupacijskimi conami se poravna pri naslednjih zasedanjih omenjenega Sveta, kakor naznanja sporočilo o dekleraciji iz Berlina. Te zadeve se na našajo na zahtevo Sovjetske Unije, da se ameriške čete umaknejo iz
nekaterih področij, katera po prejšnih dogovorih spadajo v njeno področje nadzorstva. Posamezni krogi so v neprijetnem položaju zaradi svojih napovedi, da pride ravno pri tem vprašanju do ^notranjega konflikta med zavezniškimi velesilami. Ta napoved kakor tudi mnogo drugih, je dosegla le svoj poraz.
Medtem Sovjetska Unija je postavila resno zahtevo za izvršitev kazni nad vojnimi kriminalci. Odlašanje z izvršitvijo kazni nad onimi, ki so jo resnično zaslužili in katero zahtevajo ljudstva Evrope, nudi neopravičeno okrepčilo in nado pro-fašističnim elementom, se glase komentarji sovjetskega časopisja.
Sporazum glede Trsta in Julijske Krajine
Washington, 9 junija. —
Ameriški State department je danes naznanil vsebino sporazuma ki je bil dosežen med Jugoslavijo, Vel. Britanijo in Ameriko v zadevi Trsta in Julijske Krajine. Sporazum vsebuje sedem naslednjih določb glede oblasti in kontrole omenjenega ozemlja do konečne rešitve n.a mirovni konferenci:
1 — Del ozemlja Julijske Krajine zapadno od črte katera vključuje Trst, železniško progo in cesto preko Gorice, Caporetto in Traviso proti Avstriji, Pola in pristanišča zapadnega obrežja Istre, spade pod kontrolo vrhovne zavezniške koman-
Walles ožigosal rušitelje mednarodnega edinstva
Ljudstvo podpira poljsko vlado
Moskva — Kanterburški dekan Hewlett Johnson je potoval zadnje dni čez Poljsko v Sovjetsko Unijo. Ko je dospel v Moskvo, je podal naslednjo izjavo o narodni poljski vladi:
i
"Narodna poljska vlada v Waršavi vživa splošno zaupanje naroda, ker dejansko ustvarja v praktičnem smislu njegove želje."
Po vsej Poljski narod dela na obnovi svoje domovine. Njegovo delo bi bilo bolj uspešno, ko bi Anglija in Združene države vzpostavili diplomatične odnošaje in nudile pomoč ekonomski obnovi Poljske.
Največji uspeh pri* temu je obdelovanje polja, katero je vlada odvzela od veleposestnikov in ga razdelila ravno med oni del kmetov, kateri so ga obdelovali pod provizijo tlake poljskih veleposestnikov. Toda narod se posebno interesira za dobre in prijateljske odnošaje s Sovjetsko Unijo — pravi kanterburški dekan. Njegova želja je nuditi iste odnošaje z drugimi zapadnimi državami.
Washington — Henry A. Wallece, tajnik za državno trgovino Združenih držav, je ožigosal podžigalce sovražnosti med Ameriko in Sovjetsko Unijo, da so sovražniki ne samo Sovjetske Unije in sovjetske vlade, temveč zaeno odvratni ruši-telji mednarodnega edinstva. On je govoril na banketu organizacije cerkvene Asosiacij.a, ki izdaja publikacijo "Churchman", katera mu je podelila nagrado v znak priznanja in zaslug njegovega prizadevanja za dosego sporazuma med ljudstvi.
"Sovražniki miru" pravi Wallece, vedo, "da sta Amerika in Sovjetska Unija najmočnejši svetovni velesili na
SMRTNA NESREČA
Port Arthur. — Tukaj se je pri gozdnem delu snvrtno ponesrečil rojak Jože Kam-bič. Pri podiranju dreves, ga je podrlo drevo in na mestu ubilo dne 5 junija.
Pokojnik je bil rojen 19 aprila leta 1900 v vasi Omota pri Semiču v Belokrajini.
I V Kanado je prišel 1928 leta.	i
Odlok
O proglasitvi dnva Prešernove smrti za kulturni praznik slovenskega naroda ........
"Osmi februar dan smrti dr. Franceta Prešerna, o-srednjega slovenskega književnega genija, se proglaša za kulturni praznik slovenskega naroda.
Ta dan naj se poslej s proslavami in svečanostmi praznuje po vseh slovenskih prosvetnih in kulturnih ustanovah ter zavodih.
Ves slovenski narod naj se proslavam svojih kulturnih in prosvetnih ustanov pridruži in pri njih sodelu-
je."
Za predsedstvo SNOS-a.
Jože Vidmar, predsednik
Boris Kidrič, tajnik
Dopis izdaji.
sledi v prihodnji
svetu. Vedo pa tudi, da brez sodelovanja obeh, je nemogoče pričakovati trdne svetovne organizacije za vzdrževanje trajnega miru. Prav zato sovražniki miru in Sovjetske Unije, podžigajo na znotraj med ljudstvi različnih nazorov in vesti in skušajo pehati ga v sovražne anti-sovjetske> tabore."
"Pred ljudstvi se prodajajo kot zaščitniki " demokracije in krščanstva", dasi pa tega v enem in drugem oziru sami ne vpoštevajo. Pod krinko "demokracije in krščanstva" gladijo pot novemu konfliktu kljub dejstvu, da se kri naših sinov na bojiščih še ni posušila. V to svrho izkoriščajo vsako in tudi najmanjše nesoglasje med Sovjetsko Unijo in A-meriko, v plamen drzne mržnje."
"Mi moramo razprišiti strupeno mržnjo katero se-jejo rušitelji mednarodnega sporazuma in sovražniki prijateljskih odnošajev med A-meriko in Sovjetsko Unijo. Mi moramo upeljevati politiko Roosevelta, katera sloni na prijateljstvo med Sovjetsko Unijo in Ameriko v vojni ali pa v miru". Ta politika obenem izraža želje ogromne večine ameriškega naroda," je zaključil Walle-ce.
de.
2	— Vse mornarične, vojaške in letalske baze zapadno od omenjene črte pripadejo pod zavezniško komando kakor hitro ta sporazum postane veljaven. Jugoslavija bo zadržala vojaško enoto 2000 mož na tem ozemlju, katera bo vzdrževana in nameščena na položaje po zavezniški komandi.
3	— Ozemlje zapadno od omenjene črte, Pola in zapadno obrežje Istre, pride pod oblast zavezniške vojaške oblasti in vrhovnega poveljnika, pri kateri bo uključena jugoslovanska misija pri glavnem štabu Osme zavezniške armade. Pri tem bo vpoštevana jugoslovanska civilna administracija, katera je že vstanovljena in katera enako spade pod vrhovno oblast vrhovnega poveljnika zavezniške armade. Zavezniška vojaška oblast bo vporabljena z najboljšo namero glede civilne administracije in namestitve take administracije po potrebi.
4	— Maršal Tito umakne jugoslovansko vojsko iz o-menjenega ozemlja zapadno od določene črte Julijske Krajine z dne 12 junija t. 1. Izvrši se poseben dogovor glede jugoslovenske vojaške edinice 2000 mož radi odnošajev itd., med jugoslovansko in zavezniško komando.
5	— Kakoršne koli vojaške edinice po podpisu tega sporazuma na tem ozemlju, bodo ali razorožene ali pa se morajo umakniti iz tega ozemlja.
6	— Jugoslovanska vlada povrne ne jugoslovanske državljane, kateri so bili bodisi radi vojne cone preseljeni v notrajnost ali pa drugače evakuirani, razen onih, kateri so postali jugoslovanski državljani leta 1939.
7	— Ta sporazum ne sme v kakoršnem koli oziru postati zaščita za sovražno delovanje zoper konečno rešitev pripadnosti Julijske Krajine zapadno od rečene črte. To velja istočasno za jugoslovansko civilno in vojaško oblast vzhodno od omenjene črte.
Ta sporazum izraža dose-
go kompromisa glede kontrole pristanišč Trsta, Pole in zapadnega obrežja Istre, železniško progo in cesto, ki pelje čez Gorico proti Avstriji. Toda pravica Jugoslavije da drži vojaško enoto 2000 mož ter civilno administracijo na istem ozemlju, če tudi pod oblastjo vrhovnega poveljnika zavezniške armade, je garancija, da bo ta sporazum ne samo vpoš-tevan, temveč da doseže svojo konečno rešitev na mirovni konferenci, katera zagotovo ne bo mogla zavrči odločne zahteve ljudstva, da se priključi k telesni matici — novi svobodni federativni Jugoslaivji.
LIBERALCI ZMAGALI PRI DRŽAVNIH VOLITVAH
Toronto, 12 junija. —
Napram dosedanjem štetju glasov pri včerajšnjih volitvah, liberalna stranka je zmagala, toda ne z nadpolo-vično večino. Posamezni krogi izražajo mnenja, da bodo pri končnem štetju odločevali glasovi 750.000 vojaštva v Evropi, na daljnem in srednjem iztoku v kolikor se tiče nadpolovične večine za liberalno stranko.
Liberalna stranka je izbrala 118 poslancev, konservativna 62 ; CCF 26 ; Social Crédit 13 ; Bloc Populaire 2 ; delavska progresivna stranka 1, ter raznih drugih strank je bilo izvoljenih 10 poslancev. Po mnenju posameznih krogov bodo letošnje volitve morda presega-
SPORAZUM ZAVEZNIŠKIH VELESIL
San Francisco — Tukaj je prišlo do sporazuma med petimi svetovnimi velesilami glede pravice vetir.anja nad spornimi vprašanji, katera bi prišla pred mednarodno organizacijo varnosti mira, in z tem omogoči sko-rajšno završitev dela mednarodne delegacije na svetovnem čarterju, ki ga sestavlja konferenca Zedinjenih narodov v San Francisco.
Sporazum določa končno odločitev pri spornih zadevah petih svetovnih velesil, Vel. Britanije, Sovjetske U-nije, Združenih držav, Kitajske in Francije kljub odločitve Sveta organizacije za varnost mira. Razlika glede spornega vprašanja ki je obstojala med Sovjetsko linijo in Vel. Britanijo glede pravice pri odločanju ne samo petih svetovnih velesil, ampak tudi drugih članih Sveta. Sovjetska Unija je odločno vztrajala pri svojem stališču, da pet svetovnih velesil reši sporne zadeve hitrejšim in neodlašaj-očim potom, kateri bi prav gotovo nasledil ako bi pri takih vprašanjih ki zahtevajo nujno rešitev, se držali načela bivše "Lige Narodov", kjer so vsa predstavništva odločala in se je zahtevalo popolno osglasje, katero pa se ni moglo doseči.
Vprašanje vetiranja je
Slovensko Pri mor j e
(Ta članek je bil objavljen v "Borbi" 24. aprila v srbo-hrvaščini.)
Etnografična meja med Slovenci in Italijani se skoraj popolnoma vjema z mejo med Krasom (Dinarskimi Alpami) in Julijskimi Alpami od ene strani in severno italijansko nižino od druge. V nižini prebivajo Italijani, medtem ko so vasi na prvih hribčkih že slovenske. Etnografična meja se dosti ne razlikuje od politične (državne) med staro Avstrijo in Italijo pred let. 1918. Ob morski obali na južnem predelu je najvzhodnejša italijanska naselbina Tržič (Monfalcone), ki leži vzhodno od Soči do Gorice, kjer se obrne proti zapadu v bližini železniške proge. Gorica — Kormin. Soča torej nikakor ne predstavlja zapad-ne meje jugoslovanskega etničnega ozemlja, dasi se tako mnogokrat piše in govori.
V srednjem predelu prebivajo Slovenci celo na o-zemlju, ki spalda pod Italijo že od leta 1866. To so Beneški Slovenci, ki živijo vse do Čedada (Cividale), Tar-centa, Humina (Gemona) in Pušje vasi (Bencone), Na
severu se meja povsem sklada z nekdanjo avstrijsko-ita-lijansko mejo. V ^Kanalski dolini, ki je pred letom 1918 tvorila del avstrijske Koroške in je postala italijanska v smislu pogodbe v St. Ger mainu, v splošnem ni bilo Italijanov pred priklopitvi jo.
Zgoclovima potrjuje, da je ta meja bila postavljena že v sedmem stoletju, ko so germanski Longohardi, te-aanji gospodarji Italije, zastavili Slovencem vhod v rodovitno italijansko nižino. Trditve nekaterih italijanskih pisateljev, da je v teh krajih Slovence naselila Avstrija, so popolnoma krivične. V Slovenskem Primorju skoraj ni vasi, ki ne obstaja že štiri ali pet sto let. To ni zemlja kolonizacije zadnjih stoletij, kot na primer Amerika ali pri nas Vojvodina. Po postanku slovenske-itali-janske narodnostne meje so se pojavile tudi zapadno od te črte vasi z slovenskim i-meni (Belgrado, Goricica, Gradišča, Sela), katere je kasneje asimilirala italijanska okolica, a vzhodno od te meje ni niti ene italijanske vasi. Večina ozemlja Slovenskega Primorja je bila brez
italijanskih državljanov in fevdalistov. To je povezano z dogodkom, da so primorski, kakor tudi drugi Slovenci, prišli pod nemško in ne italijansko politično oblast. Le Beneški Slovenci in en del Istrskih Slovencev je spadalo začasno pod1 oblast Beneške republike. Vsled tega se nahaja italijansko prebivalstvo vzhodno od slo-venske-italijanske etnogra-fične meje in severno od rečice Dragonje v Istri, ki deli Slovensko Primorje (sesto-ječe po starem upravnem predelu iz Goriške Slovenije, dela Kranjske, Trsta in malega koščka severne Istre), — in med Hrvaško Istro, v zaledju samo v Gorici, a ob morski obali le v Trstu in štirih manjših mestih na južni obali tržaškega zaliva: Milje (Muca), Koper (Capodistra), Isola in Piran (Pirano).
Trst je bil pred dvesto leti majhno italijansko mestece z manj kot 4,000 stanovalcev. Njegovo okolico, morsko obalo in del ozemlja današnjega mesta so tedaj zavezemale naselbine in polja slovenskih ribičev in kmetov. Toda mesto se ni moglo razvijati, ker so to
preprečevali Benečani, njegovi večni sovražniki, v ko-jih rokah je bil monopol nad plovbo po Jadranskem morju. Ko pa je Avstrija porušila beneški monopol na Jadranu in ko se je pričelo razvijati gospodarstvo kapitala, je Trst postal velemesto in je že predi prvo svetovno vojno štel 230,000 prebivalcev.
Veliko večino v Trstu predstavljajo priseljenci, ki so se naselili iz raznovrstnih dežel, in tako je Trst postal mednarodno mesto, v katerem prebivajo Italijani, Slovenci, Hrvati, Srbi, Nemci, Grki, kakor tudi pripadniki izven evropskih narodov. Pred sto leti, ko italijanski šovinizem še ni bil razvit, so tak položaj priznavali pisatelji in prvi boritelji za ze-dinenje Italije, ki so se živo zavedali pravic drugih narodov. Ti so stali na stališču, da Italija nima pravice do Trsta.Resnično pa je tudi, da se je mnogo slovenskih priseljencev v mestu poitalijančilo. Toda slovenska imena velikega števila tržaških Italijanov jasno pričajo o slovenskem poreklu. Ko je zaživela slovenska na-
(Nadaljevanje na 4 st.)
končno oblikovano v smislu Dumbartonske in Krimske konference, to je,, da pet svetovnih velesil ima pravico zavrči sklepe Sveta organizacije za varnost mira glede spora med eno ali pa več članic. Toda zaradi medsebojnega soglasja in pravil-nejših sklepov je potrebno zaslišati obenem druge članice, razen spornih držav.
Andrej Gromiko, kateri načeluje sovjetski delegaciji je dejal: "Danes mi verujemo, da bo konferenca ne samo izoblikovala svetovni čarter, ampak da ta resnično tudi postane temeljem svetovnega mira in sigurnosti."
Spor v Siriji smrdi
po
Moskva — Pravda je objavila članek, kateri dolži Vel. Britanijo za nasprotje načrtu Združenih držav v letu 1943, kateri je določal diskusijo o osvoboditvi ko-lonijalnega sveta po določbah Atlantskega čarterja.
To obdolžitev je podal A. Leontiev, ter pravi, da je Sovjetska Unija podpirala ta načrt, kateri pa ni prišel na razspravo zaradi nasprotja Vel. Britanije. Leontiev opozarja zaradi situacije v Siriji in Lebanomu, kot najnovejši pojav zunanjih tekmovalcev, kateri tekmujejo za oblast nad kolonijalnim svetom. Zdi se pravi Leontiev, da spor v Siriji smrdi precej po olju. Oljnati vrelci so pač poglavitno vprašanje zunanjih tekmovalcev.
Kolovodje vstaške vlade usmrčeni
le število glasov oddanih pri zadnjih državnih volitvah 1940 leta. Namreč takrat je bilo oddanih skupno glasov 4,620.260. Pričakuje se da bo število glasov presegalo 5 milijonov.
Konservativna reakcija o-pojena s zmago pri provin-cijalnih volitvah v Ontario prejšnega tedna, je že vnaprej računala na popolno zmago, če tudi so izbrali več poslancev pri sedanjih kakor pa pri prejšnjih državnih volitvah, število njihovih poslancev je daleč od zmage. Medtem je CCF stra nka z svojo razdorno politiko uspela izbrati 26 poslancev, seveda največ v Saskatchewan provinciji, kjer je na vladi. Njeno stališče napram koalicijski vladi, bo ravno pri novi vladi merilo v marsikaterih ozkih glede narodnih interesov. Njena izbira bo torej izmed dveh kapitalističnih strank, katera od teh bo nudila večjo socijalno pravičnost in kate-la bo sledila politiko tako v domačih kakor tudi zunanjih zadevah v duhu narodnih interesov. Kakoršen koli izgovor v tem oziru ne bo držal vode.
Lastna dejanja in praktična izvedba danih obljub naj bo merilo ene ali druge stranke.
BONOMI PODAL OSTAVKO
New York — Jugoslovanska brzojavna agencija poroča, da je bilo usmrčenih šest članov vlade dr. Ante Paveliča, kateri so bili pred vojaškim sodiščem v Zagrebu spoznani krivim veleiz-daje.
To poročilo pravi, da so bili trije obsojenci streljani in trije pa so umrli na veša-lih.
Ustreljeni so bili bivši premier N. Mandič, vojni minister N. Steinfel in dr. Pavao Canki, državni tajnik in mister za vero v vstaški vladi. Obešeni so bili zunanji minister dr. Mila Budak, polkovnik Joco Rukavina in presednik izrednega sodišča Ivan Vignjevič.
Podobna nagrada čaka v-se druge vstaške kolovodje med temi tudi one, ki so narodu šepetali: "Pokažite svoje strpnjenje in ponižnost pred fašističnimi okupatorji. . . čakajte!"
London — Italijanski premier Ivanoe Bonomi je podal ostavko dne 8 t. m., a je na prošnjo ministerskega Sveta ostal na dolžnosti dokler osvobodilni odbor ne izbere njegovega namestnika.
Osvobodilni odbor sestavlja šest strank med temi tri važnejše, socijalistična, komunistična in akcionistična stranka, katere odločno nasprotujejo povrnitve Bono-mija na predsedništvo.
Nepravilno ravnanje z sovjetskimi ujetniki
Moskva. — General Go-likov, predsednik sovjetske komisije za povrnitev vojnih ujetnikov, dolži zavezniške vojne oblasti za nepravilno ravnanje in postopanje z sovjetskimi državljani, kateri se nahajajo v raznih ujetniških taboriščih in celo pod nadzorstvom nemških fašističnih stražnikov. Poleg tega podvrženi so teškim življenskim raz-marem. Golikov je pri tem zvrnil posebno pozornost na tri takšna taborišča, ki so pod oblastjo zavezniške vojne oblasti.
V	nekem taborišču v Norveški je bilo osvobojeno 74.000 sovjetskih državljanov, kateri so bili pod nadzorstvom Nemcev in v takih taboriščih, katera neodgo-varjajo za ljudska bitja. Golikov je naštel nekoliko takih primerov o nepravilnem postopanju z sovjetskimi vojnimi ujetniki, kateri se nahajajo pod kontrolo zavezniške vojne oblasti.
V	odgovoru glede omenjene dolžitve uradni krogi Vel. Britanije priznavajo, da so bili sovjetski vojni u-jetniki pod kontrolo nemške organizacije, katera se je nahajala v teh taboriščih. Toda le "začasno" pravijo ti krogi, so bili podvrženi sovjetski vojni ujetniki pod upravo nemških stražarjev.
Zdi se da je še precej pri življenju onih elementov, kateri so še zmeraj naklonjeni bolj celo nemškim fašistom, kakor pa pravičnemu ravnanju z vojnimi ujetniki Sovjetske Unije.
"EDINOST"
Published weekly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
Registered in the Registry Office for the City of Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P.
EDINOST
Izhaja vsako sredo v slovenskem jeziku. Naslov lista: 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario. Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača.
Kramarji niso in tudi ne bodo uspeli
Poleg drzne reakcionarne in fašistične anti-jugoslo-vanske kampanje glede Trsta, Istre in Slovenskega Pri-morja, so se podali na delo raznovrstni "kramarji" in začeli že na glas bobnati pred' izstradanim ljudstvom o ka-kvoči "makaronov, riže suhih rib in seveda za priboljšek angleški puding in ameriški "Chewing Gum". Poslužili so se tega najbolj naznadnjaškega sredstva hoteč na ta način prisiliti ljudstvo omenjenega ozemlja na to, kar nj mogel prisiliti zadnjih 25 let Musolinijev teror, kar niso mogli doseči ne Hitlerjevi gestapovci, Rupnikovi "domobranci", Mihajlovičevi četnici in Paveličevi vstaši. Namreč kapitulacijo ljudstva pred zahtevo, da Trst, Istra in Slovensko Primorje pripada ne pravim, ampak tujim lastnikom.	*
Zagotovo ,ako bi ti politični kramarji dosegli svoj cilj, bi v tem oziru seveda ne priznali svojih drznih špekulacij z blokado živilskih potrebščin. Za tavžent zlodjev pri prisegali, tda se kaj takega ni delalo. Mar niso po tkzv. "plebescitu" na Koroškem -Slovesno si umili roke in izjavili: "Narodna volj,a je odločila. Kaj si pa hočemo drugega, kakor upoštevati narodno voljo ...'"!
Vsaj nam Slovencem ni potrebna podrobnejša razlaga o pomenu blaga političnih kramarjev. Teh se spominjamo predno smo se morali izseliti v tujino. To so politični kramarji, kateri prično kupčijo v taki zadevi kot je vprašanje Trsta, Istre in Slovenskega Primorja.
Poleg že svoje samohvale se poslužujejo prav posebno med verniki z "rdečim strašilom", drugi zopet pod zaščito puhle in neodločne demokracije in tretji pa nič manj kakor z podžiganjem konflikta med Jugoslavijo in zavezniki, na račun slovenskega in hrvaškega ozemlja.
Vsaka beseda jugoslovenske vlade v tem oziru, je služila takim političnim kramarjem ne kot beseda katera sloni na temeljitih načelih samoodločbe naroda, na etnografskem zgodovinskem dokazu, temveč podlaga za anti-jugoslovansko kampanjo, proti novi federativni Jugoslaviji. Poglavitni konflikt v tem oziru je nova federativna Jugoslavija v kateri bodo vsi njeni narodi dejansko vži-vali plod resnične demokracije v njenem življenskem pomenu in ne v puhlih in praznih besedah, kar pa nikakor ne gre v glavo političnim kramarjem, ker z tem nova Jugoslavija ne nudi več podlage za ljudsko izkoriščanje. Italijanski fašistični imperijalistični elementi vedo, da ako jm uspe zadobiti podporo pri zahtevi za Trst, Istro in Slovensko Primorje, da jim bo mogoče hkrati z isto podporo vzdržati se na oblasti v Italiji.
Posamezniki skušajo pojasniti vprašanje Trsta. Istre in Slovenskega Primorja, posebno Trsta, da bi ne pripadal Jugoslaviji in tudi ne Italiji. Potemtakem ostali bi moral "avtonomno" pristanišče z svojo samoupravo. To pojasnitev polagajo, češ eno zaradi italijanske večine in drugič zaradi odsotnosti popolne slovenske oblasti. Kakor v enem tako tudi v drugem taka pojasnitev ne drži vode, tembolj nasprotno temu so dokazi, da je to ozemlje — slovansko ozemlje. Ako bi vpoštevali po večini naroda v gotovem predelu tega in tudi drugih mest v svetu, potem bi moiali istotako priznavati, da dotično mesto pripada gotovi večini priseljenega naroda. Takih mest bi dobili prav dosti v Združenih državah in tudi Kanadi.
Dejstvo je, da kljub drzni in odvratni anti-jugoslo-vanski kampanji, ter mučnem prizadevanju političnih kramarjev, ni useplo preslepiti ljudstva v omenjenih pokrajinah, kakor tudi ne svobodoljubne javnosti. Kot najmočnejši dokaz zato je ravnokar podpisan sporazum med maršalom Titom in zavezniško vojno komando. Sporazum določa gotove predpise tako za jugoslovenske kakor tudi zavezniške oblasti, pod katerih področje bo spadalo to ozemlje do odločitve pri mirovni knferenci. katera tudi ne bo mogla zavrči odločne zahteve ljudstva Trsta, Istre in Slovenskega Primorja, da se združi z svojo telesno matico — Jugoslavijo. Ta sporazum je obenem najmočnejši udarec političnim kramarjem in raznim in-trigantom, kateri so računali Trst. Istro in Slovensko Primorje, za zaokrenitev povojnih obligacij določenih v Atlantskem Carterju in Krimski konferenci v popolnoma napačno in anti-mednarodno smer.
Fašistično domobranski teror nad Slovenci
Rezultat državnih volitev
če tudi nam ni mogoče ob tem času podati popolni rezultat minulih državnih volitvah, vendar vsi znaki kažejo po dosedanjem štetju glasov, da je zmagala liberalna stranka. Ona ostane toraj na državnem krmilu in ne z nad-polovično večino za nadaljnih pet let predno se bodo vršile državne volitve in predno bo narod imel zopet priliko javno povedati svoje mnenje z odlokom svojega glasu z.a to ali ono stranko. Tako določajo predpisi volilnega zakona in se vsakih pet let sem od konfederacije to ponavlja.
Kakor je bilo že prej napovedano da pri sedanjih volitvah ne bo niti ena strank dobila popolno ali vsaj nad-polovično večino, je jasen dokaz, da je bila ta napoved bazirana na temeljiti podlagi splošnega javnega mnenja. Liberalna stranka je izbrala po dosedanjem štetju 118 poslancev, dasi jih mora imeti ena ali druga stranka za nad-polovično večino ne manj 125,. ker vseh poslanskih sedežev v federalni zbornici je 245. Torej bo prihodnja vlada gotove koalicije in nikakor vlada ene same stranke. In ravno pri tem vprašanju ako jim so narodni interesi v računu, bodo igrali važno vlogo CCF poslanci, katerih bo v federalni zbornici 26. a da so jih imeli dosedaj le 10.
Novo vlado bo mogoče ceniti le na podlagi njenih lastnih dejani. Ali bo res sledila stopnje napredka in progresa v deželi, izboljšala nešteto zadev v zvezi z narodnimi in socijalnimi vprašanii, ali pa bo sledila nazadnia-ško politiko tako v domačih kakor tudi zunanjih zadevah. Dosedanja vloga liberalne stranke je bila posredovalnega in popustljivega karakterja, medtem ko je CCF stranka igrala, da ne govorimo o konservativni ,reakciii. razdorno politiko v domačih in tudi zunanjih zadevah. Dokazov za eno in drugo stranko je več kot dovolj. Lastna dejanja opravičijo njihovo vrednost.
Imenuje se izvršni odbor "črne roke": Kreiper, Je-ločnik, Rupnikov osebni čuvaj Džin, t.j. Slavko Krek, Kociper in ing. Sodja,. Kot glavne člane "Črne roke" označujejo poročila Franca Saleharja, ki deluje na Li-poglavu. V okolici št. Ru-perta spada k taki bandi O-ton Podlesnik. Skupno vodita Marko Jakoš, ki ga bomo v tej knjigi še ponovno srečali in Jože Deželan. Glavno oporišče imajo v Adamiču pri Homu, Bun-daršču, na Svinjskem in Slapšaku na Hrastnem.
Radi se predstavljajo z novo "ilegalo", ki je zelo priljubljena pri Nemcih. Vodja take ilegale je bil neki Grum, ki je zbral 80 fantov, med njimi so bili tudi voditelji "črne roke": Janez Marn, Rado Prijatelj, Rado Salehar, dr. Smajd, major Bitenc, Smrsu in Križman.
Ta motna godla krvi, solza in trupel je motna tudi v vsem drugem. Domobranci, "črna roka", ilegala, vera. Dr. Marjan Zaje trdi, da je "Črna roka" nacionalna, dr. Juvan, da je klerikalna. Je pa — zločinska.
Na Vrhniki se je 27. IV. 1944 sestal odbor, v katerem sta, advokata Marian Marolt in Stanko Zupan, bivši občinski tajnik Jerina in lekarnar Hočevar Stanko. Duša pa je jugosl. major Vujosevič Joko. Odbor ima za svoje delo 4 agente z nemškimi legitimacijami in po 6.000 lir mesečne plače. Naloga, teh agentov je, odkrivati terensko mrežo in zbirati materjal za "likvidacijo" simpatizerjev OF.
Na Dolenjskem je vodja te tolpe Janez Marn, jurist iz Hudega pri Trebnjem, s prevzetim imenom Črtomir, zato se imenujejo njegovi banditi večkrat tudi "črto-mirovci". Mož je partizanski dezerter in je imel celo videno mesto v naši vojski. Je pa brez prave narodne zavednosti, brez občutka za tovarištvo in požrtvovalnost, ljubitelj lagodnega življenja in nezdravo ambiciozen. Pozabil je, da so mu Italijani ubili očeta in požgali hišo. Sam izgubljenec je šel sedaj med izgubljence in se postavil na čelo bandi, ki mori nedolžne ljudi. Njegov namestnik je bivši jugoslovanski oficir Jože Saje, doma iz žabjeka, obveščevalec Drago Prijatelj iz Ponikev, in-tendant Janez Saje, brat Jožeta. Pri sebi imajo tudi duhovnika. Ta odred se pomika po vsej pokrajini. Sestavljen je iz dveh čet, ki imata 17 mitraljezov in več brzostrelk, Banda se je pojavila v različnih krajih, pri št. Rupertu, Sv. Križu, Čatežu in Primskovem, v Dolomitih in na Notranjskem. Njena, nasilja in zverstva bomo opisali pozneje.
V	Logatcu se je sestal odbor "Črne roke" 16. IV. 1944 v župnišču. Navzoči so bili neki Leskovšek iz D. Logatca, Cankar iz Nove vasi, Ar-her. Anton Maček in nam že znani Viktor Berlot ter sklepali o umoru 8 ljudi, ki so jih tudi tisto noč umorili. O tem pozneje.
V	Grosupljem se je krila "Črna roka" pod nazivom "infbrmacijski štab", ki so mu pripadali Kužnik, župan okoliških vasi, Alojz Mehle, Nace Ahlin, Cene Mehle, Zavrl itd., ki so naravnost strahotno morili vse, kar je prišlo na njihovo listo. O njihovih zverstvih bomo govorili pozneje.
"črna roka "deluje tudi v Trstu, kjer ima na vesti u-mor dr. Stanka Vuka in njegove žene. Belogardist Jazbec je sporočil žrtvi smrtno obsodbo.
Pojavila se je tudi že na, Gorenjskem in na Primorskem.
V	postojanki Vel. Lašče je 7 članov "črne roke", med njimi brata Ivan in Jože Peček, iz Medvedjeka pri Vel. Laščah, oba partizanska dezerterja in bivša belogardista.. Zlikovca se preoblačita po štirikrat dnevno, stikata med ljudmi, v-časih v civilu, včasih v raznih vojaških oblekah.
Vodja "črne roke" v Kočevju je Havelka Danilo, biv, uradnik OUZD. člani se shajajo v dveh bunka,rjih na levem bregu Rinže proti Črni hosti. Havelkov izvrševalec je Alojz Vodušek. V-seh članov v Kočevju je 32. Sestavili so spisek oseb, ki jih je treba internirati in po tem spisku je bilo 19. VII. odpeljanih iz Kočevja 75 ljudi (glej stran61!).
Proti nepoučenemu ljudstvu se krije "Črna roka" z navidezno ilegalnostjo je pa v zvezi z Nemci, od katerih dobiva ¡denar, orožje in opremo. Njen agitator na Notranjskem, kaplan I-van Laurih, je priznal, da deluje "črna roka" pod krinko ilegalnosti. V vasi Podlipa so se srečali "črto-mirovci" in Nemci in sta se komandanta toplo pozdravila. Imajo celo nekak program, namreč samostojno Slovenijo (brez Koroške) v federativni kraljevini Jugoslaviji pod kraljem Petrom II. Program je dalje "proti-komunističen", smatra, se — po besedah dr. Branka Vr-čona — za sestavni del redne jugoslovanske vojske. Glede na zveze z Nemci, ki so gori omenjene in v zvezi s časom nastanka, pa je u-pravičen sklep, da je ta program le pesek v oči, da pa, je "črna roka" v resnici nekakšen domobranski gestapo, ki ga uporabljajo Nemci spričo svoje stiske na fronti.
In tako trosijo listke s svarili, podpisanimi po naslikani črni roki, njena slika na zidu bodi napoved bodočim ali sled že storjenih zločinov neposlušnim ljudem. Ljudje v Ljubljani skrivnostno izginjajo. Le nov grob, ki se pokaže ob kakem samotnem gozdu, truplo, ki ga naplavi Sava ali ki ga potegnejo iz Ljubljanice, krik smrtnega strahu v samotni ulici in strel — to so sledovi "črne roke". Iz objema, od otročičev trgajo očete in može, od skrbnih starišev fante in dekleta, brez izbire, brez izjeme brez milosti. Vse mora pasti, kar se ne ukloni, kar ne veruje, da je vera v nevarnosti, da je zveza z nemškim okupatorjem, rešilna za Slovence.
Ali bodo ljudje spregledali ? Se bodo zavedli, da, jim sedi na tilniku vedo-mec, ki jim pije kri? Kdaj, če ne sedaj, bodo zvrgli s
sebe ta jarem?
Fašistično — domobranski teror v Ljubljani pa se nadaljuje. Gauleiter dr. Rai-ner je razpisal mobilizacijo za letnike 1923, 1925, ne meneč se za( statut še vedno "italijanske pokrajine", da prebivalci te .pokrajine niso vojno obvezni. Zagrozil je celo z represalijami družinam, če bi se svojci odtegnili vojaški službi.
J3edake in lahkomiselne-že, zapeljance in prisiljen-ce pa je vjelo to nasilje v svoje mreže, ko so dne 20. IV. 1944 prisegli zvestobo Aldolfu Hitlerju, največjemu krvniku slovenskega nai-roda in človeštva.
TEROR NA DOLENJSKEM IN NOTRANJSKEM
ZAČETEK
Kmalu po končani veliki jesenski ofenzivi so začeli domobranci ali sami ali pod vodstvom Nemcev iz utrjenih postojank vdirati v posamezne dele osvobojenega ozemlja.
Ob razpadu Italije so Nemci v Planini obesili tri vračajoče se internirance, pozneje je bilo tam ustreljenih 13 talcev, ki so bili privedeni z Notranjske. Požgali so hišo R. Rusa, ki sta jo Nemcem pokazala Ivan Selak in Jože Tegelj.
Prve dni novembra 1943 je prišel domobranski poročnik, 37-letni Franc Debev"e iz Borovnice, bivši uradnik pri Vzajemni zavarovalnici in eden izmed glavnih voditeljev bele garde v Borovnici, k materi želez, čuvaja, 28-letnega Toneta Majaro-na, v čuvajnico blizu borovniškega mostu in vprašal za sina. Ko mu je odgovorila, da, je v službi, je potegnil revolver in ga naperil v njeno čelo.
"To bo njegova služba!"
11. XI. je to grožnjo izpolnil. Ponoči so prišli 4 domobranci, poroč. Franc De-bevc, Franc Orh iz Borovnice in Ivan Kovač, p. d. Pri-stavcev z Brega. Odvedli so fanta kakih 50 m daleč po progi in ga tam ustrelili. Truplo so položili na tračnice, da bi simulirali železniško nesrečo. Strojevodja prihajajočega vlaka pa je truplo opazil, pravočasno zavrl, ugotovil, da je ustreljeno in ga potegnil s tira. Domači župnik Ciril Jerina. ni dovolil žalostinke na njegovem grobu.
Domobranci iz Rakeka so odgnali drugega čuvaja in ga pri Verdu ustrelili. To je bil Strmšek, ki so ga s silo odtrgali od žene in obupno jokajočih otrok. Isti zločinci so ustrelili neko 70-letno ženo iz Zale in pustili truplo nepokopano v gozdu.
10.	XII. so domobranci iz Kostanjevice aretirali Lojzeta, Vegela iz vasi Brezovica nad Sv. Križem. Odpeljali so ga v Kostanjevico in ga z debelim trtnim kolom do smrti pretepli.
11.	XII. 1943 so v Hrasti-ni nad1 Ostercem na Laptah isti lopovi pobili do smrti dva mlada fanta, Jožeta Ku-čiča in Jožeta Sintiča., oba iz št. Ruperta, ki ga bomo še večkrat srečali.
MORILCI IN SODNIKI
POUSKI VELEPOSETNIKI POVZROČIJO NEMIR
Toronto —• Naslednji članek je bil priobčen pred nedavnim v "Toront6 Star", katerega je napisal ravnokar prispel v to deželo dr. Julian E. Stawinski, odvetnik po poklicu in kateri je dovršil univerzo v Krakovu. Njegov članek, katerega v prostem prevodu posnemamo in sicer najvažnejše stavke, se glasi:
"Vprašanje Poljske je postalo poglavitna podlaga drzne propagande, katera vsebuje nevarnost proti štirim svobodam in Atlantskemu Carterju. Radi temeljitega pregleda tega navidezno zamotnega vprašanja, moramo pregledati situacijo v taki obliki kakršni v resnici je in katera predstavlja večino poljskega naroda, ne v "Londonu ali New Yorku", ampak v zemlji, kjer ta večina živi.
Poljska je agrikulturna država in 73 odstotkov njenega prebivalstva, so kmeti, kateri lastujejo komaj 35 odstotkov zemlje, dočim več kot polovico plodovite zemlje in velika gozdna posestva lastujejo poljski veleposestniki. Večina kmetov se niso mogli vzdrževati na kmetijah in so bili prisiljeni delati na dnini približno od 7 do 8 centov na uro v ameriški valuti. Njihova posestva so bila približno okrog 5 akrov. V zadnjih 20 letih poljska vlada je razdelila pod1 tkzv. "Poljsko neodvisnostjo" 1,200.000 a-krov med 25 milijonov ljudstva na deželi, kar pride na vsako dušo okrog 0.05 odstotka zemlje. Po drugi strani 7.000 poljskih veleposestnikov, je lastovalo nič manj
"kakor 7 milijonov akrov zemlje.
Toda nova poljska vlada, takoj ko je prevzela oblast, je začela izvajati socijalne reforme in sicer v takem razmerju, da je storila v nekoliko mesecev desetkrat toliko kot je storila poljska begunska vlada zadnjih 20 letih. Razdelila je 9 000 ve-leposestev, ki so obsegala 7 milijonov akrov, med kmete na deželi. Istočasno je razdelila 3 milijona akrov gozdov, katere je lastov.ala poljska gospoda. In kot rezultat tega, zemljo je na ta način dobilo 300.000 družin, ali približno okrog 1 milijon in pol prebivalstva se že koristi z reformami nove vlade.
Sedem tisoč poljskih veleposestnikov besni proti novi poljski vladi v Waršavi. Pod krinko "rdečega strašila" širijo drzno kampanjo proti Sovjetski Uniji in opozarjajo pred nevarnostjo "boljševizma". Toda za o-gromno večino poljskega naroda, begunska vlada v Londonu predstavlja nevarnost proti socijalnih in agrikul-turnih reform. Fa,ktično poljska begunska vlada nima korajže se podati na volišče, vedoč vnaprej popolni in neizogibni poraz. To je pač vzrok za tako drzno propagando in sklicevanje na neko zakonitost, katero je narod že davno prej želel in iskal priložnosti jo razveljaviti.
Ali naj dosega nove poljske vlade resnično koristi ali škoduje Sovjetski Uniji, za mene je to postranska stvar. Vem pa, da resnično koristi poljskemu narodu in posebno kmetom."
10. XII. sta v Breški vasi okraj št. Jurij, Miha Kostr-evc in Bruno Hercog kuhala žganje. Domobranska pa-trola, pretvarjajoč se, da. so partizani ju je poprosila za okrepčilo. čim pa sta tako podprla partizane, so planili nad njiju, ju zvezali, tolkli, odpeljali v dolino, tam ubili in ju pustili v mlaki krvi gola na cesti. Zaklal ju je lastnoročno Nace Penca, ki mu je ljudstvo dalo ime "morilca šentjernejskega okraja".
Vse ljudstvo je obsojalo ta zločin. Domobranci so se morali oprati in najti krivca. Zato so kmalu za tem vdrli v vas Pristava, pri Sv. Križu v hišo Ivana žnidarši-ča. Vodil jih je Nace Penca, spet preoblečene v partizane. Pozdravili so z našim pozdravom "Smrt fašizmu — Svoboda narodu" in obdolžili žnidaršiča umora Kost-revca, in Hercoga. Pred hišo so uprizorili sodišče, žrtev se je zagovarjala, da je somišljenik OF in da je vedno podpiral partizane, pa da zato vendar ne bo ubijal drugih somišljenikov OF. S peklenskim zadovoljstvom je nato Nace Penca zasadil nož v njegova prsa:
"Vidiš, partizanski pes, tako pa znamo mi zasliševati !"
Dvajsetkrat ga je zabodel, do smrti. Nato so ga o-plenili, si denar razdelili, vola pa odgnali k svoji posadki v Kostanjevico, govoreč ljudem, da so krivca u-mora Hercoga in Kostrevca kaznovali, vola pa zaplenili partizanom. Po žnideršiču so postali žena in otroci brez sredstev.
V začetku leta 1944 so domačini v črnem vrhu pri Logatcu ujeli učiteljico Ljubo iz Zadloga. V Hotedrši-ci so jo javno zasramovali, v Logatcu pa tako pretepli, da ji je viselo meso s telesa. Odvlekli so jo dva km iz vasi, jo tam ustrelili, zavlekli v grmovje in pokrili s snegom.
MAŠČEVANJE
''JUNAKOV''
10. I. 1944 so Nemci in domobranci pri Rakitnici napadali Cankarjevo brigado. Ker pa niso imeli uspeha in so sami utrpeli velike izgube, so z minometi in zažigal-nimi kroglami zažgali poslopja kmetom Francu Kaplanu, Antoniji Beligoj, Karlu Goršetu in Antonu Trdanu, v vrednosti predvojnih 410. 000 din. Po ponovnem neuspelem napadu pa so prišli v hiše in z vžigalicami požgali vsa gospodarska poslopja z gospodarskim orodjem in senom vred, dasi v bližini ni bilo nikake vojne akcije. Oškodovanci so: Jože Henigman, Franc Tidan, Neža Trd,an, Franc Lovšin, Janez in Anton Henigman, Franc Beligoj, Franc Klun, Janez Vidervol, Franc Gor-še, Janez Trdan.Jože Aražen Janez Hočevar, Janez Hočevar II., Franc Levstik, Franc Henigman, Franc De-beljak, Anton Henigman, Franc Mrhar, Marija Černe. Tem ljudem so zgoreli sked-nji, seno in gospodarsko o-rodje v vrednosti predvojnih 645.000 din.
NOČNI POKO-L J
13. XII. 1943 so domobranci iz Borovnice ubili Ivana Demšarja. Nalog za ta u-mor je dal domobranski major Ludvik Kolman, 42 let-
ni odvetniški pripravnik iz štajerske. Med morilci so bili domobranski narednik Franc Urh, Ciril Kržič, Ivan Kovačič,. ter Ivan in Anton Kovač.
23. XII. 1943 so domobranci odgnali 70-letno mater padlega partizana, Marijo Gradišar iz Zale pri Rakitni in jo 10 minut od Rakitne ustrelili. Drugi idan so truplo našli ljudje, ki so grabili listje. Sum pada na bivšega jug. por. Maksa Kunt-Ij.a.
29. I. 1944 ponoči sta Jože Horvat, sodni uradnik iz Kostanjevice, in njegova žena zaslišala ropot po vratih. Na vprašanje, kdo je, so zunaj odgovorili, da so partizani. Ker pa nista odprla, so nočni obiskovalci udrli skozi okno. žena se jim je postavila naproti, a eden od zlikovcev jo je udaril s pištolo po glavi. Zbežala je ven in videla, da so domobranci obkolili hišo. Jože Horvat se je medi tem skril na podstrešje. Domobranci pa so ga našli. Dobil je strel v stegno in v čeljust ter udarec s kopitom po glavi. One-* svestil se je. Zvlekli so ga iz hiše in ga zunaj davili, končno pa so mu razbili glavo, da je brizgala kri in možgani na vse strani. Nato so pobrali vso obleko, čevlje, zlatnino in dokumente, žena je spoznala Igna,ca Penco in domobranca Beca iz Sevnice. Umor je bil izvršen po nalogu komandanta Benediči-ča, bivšega odvetniškega koncipijenta iz Celja, domobranca v Kostanjevici.
Januarja, so Nemci ubili pri Rašici Toneta Škerla, tajnika Okrajnega Odbora za Vel. Lašče, in ga pokopali kar ob cesti. 27. V. pa so truplo spet odkopali in ga zagrebli na pokopališču na Turjaku.
ŽRTVE D U Š T V A
O V A -
Št. I.
Domobranci imajo svoje zaupnike tudi v našem zaledju. Ne meneč se za ljudske žrtve in imovino ti ljudje vohunijo in sporočajo Nemcem svoja dognanja. Zžjto so Nemci 25. I. iz letal vrgli mnogo bomb na Sodra-žico, da sta, bila ubita 2 prebivalca in 2 hiši popolnoma porušeni, 13 p,a zelo poškodovanih. Isti bombniki so vrgli bombe tudi na Ribnico in poškodovali več hiš, eno pa popolnoma porušili. Ruševine so tudi v Novi vasi. Naša vojska ni imela škode, pač pa nedolžni in mirni prebivalci.
REŠITEV VIŠNJE GORE
12. II. so domobranci pod nemškim vodstvom napadali Višnjo goro. Bilo je 200 domobrancev in 20 Nemcev. Med poveljniki domobrancev so bili Cvetkovič iz Gro-suplj.a, Ahlin, Kastelic in žičkov iz Kriške vasi. Alojza Zavodnika so ubili na njegovem domu na Kodelje-vi pristavi. 2 domobranca sta ga z bajonetom zaklala, tolka po glavi s kopitom puške in streljala v truplo. O-ropala sta ga, za 15.000 lir denarja, za žepno uro in listnico z dokumenti. Ljudje trde, da je ta rop izvršil bratranec žrtve, Kastelic.
Ubili so ujetega partizana, ki mu je bil kmet Alojz Zupančič h. št. 170 odklonil zaklonišče.
Po Višnji gori so ropali blago, ure, denar, živila, 16 koles, pisalni stroj, radijske aparate, itd. Omenjeni kmet Alojz Zupančič je moral to naropano blago odpeljati v Grosuplje, kjer so mu za voznino in nagrado, da je odklonil rešitev partizana — vzeli konja in voz.
Iz Višnje gore so bili od-gnani ob tej priliki sledeči:
Rudolf P.aj k, krojaški mojster, Alojz Zupančič, gostilničar, Jože Vouk, čevljar, Ciril Vouk, dr. Vinko Hudelist, zdravnik Franc Groznik, sodni uradnik Andrej Bernik, klobučar, Franc Zalar, krojaški mojster, Ignac Nadrah, občinski tajnik, Ivan Omahen, čevljarski mojster, Anton Ahlin, kmet, Marija Aubreht, Ivan Juš, Ljubeč, davčni uradnik. Mihael Omahen, trgovec, Kristina Meliher, Ludvik Gams, postajenačelnik. (Nadaljevanje prihodnjič)
Letos se Nemci gotovo kopat v Jadransko
ne pridejo morje
Dragi tovariš!
Gotovo boš prijetno izne-naden ko prejmeš to moje pismo in ko izveš, da čez par dni odpotujem v "Sredozem-no morje, — verjetno pa celo v domovino. Na vsak način, tudi če ladja nebi šla domov, se bom trudil na vse načine, da vsaj jaz odidem, kajti dovolj mi je tega "nesrečnega slanega morja." Tako če bo šlo vse po sreči bom koncem tega ali začetku drugega meseca že v naši lepi in svobodni Sloveniji. In potem me morje več ne pritegne tako hitro . . . rat-zen če bo izredno potrebno.
Potovanje semkaj je bilo prav prijetno, imeli smo zelo lepo vreme in smo Ocean prešli v približno trinajstih dneh. Tu smo sedaj že skoraj mesec dni in že komaj čakam da zopet odpotujemo, posebno ko grem v lepe, sol-nčne mediteranske kraje...
Od doma še nisem prejel nikakih vesti in še nič ne vem če je kdo od mojih živ. Upam pa najboljše in željno pričakujem prvih vesti. Dr. Furlan in dr. Marušič so že več kot tri mesece v domovini. V Londonu sem bil večkrat skupaj s tovariši Fajfarjem (Slovenec-kiščan-ski socialist) in Petrovičem, ki sta bila prišla na medna.-rodno konferenco sindikalnih organizacij. Oba sta bila "prvoborca" kar znači, da
STALINOV SIN V ŠVIGI
Berne, Švica — Iz tukaj-šnih virov prispela vest trdi, da se poleg drugih sovjetskih častnikov, ki so bili ujeti za časa vojne z strani nemške fašistične vojske, nahaja tudi sin premiera in maršala Stailina, Jakob Du-gashvili. Kakor Stalinov sin, tudi drugi častniki vzbujajo med ljudstvom posebno zanimanje, kateri so nameščeni v dobrih stanovanjih in oskrbovani z dobro hrano, zdravili itd.
Švicarski izdelovalci ur, so zvrnili večjo pozornost najbrž za bodočo trgovino z urami, ker so Stalinovemu sinu podarili zlato uro za spomin.
Kot znano Sovjetska Unija je prekinila diplomatič-ne odnošaje z Švico zaradi njene enostranske nevtralnosti zai časa vojne, dasi pa posamezni krogi že izražajo mnenja na podlagi zavetja Stalinovega sina in drugih častnikov Rdeče Armade, da se bodo morda izboljšali.
sta stopila v partizane že v početku okupacije. Z njimi sem večkrat in precej raz-govarjal in vse kar sem slišal potrjuje ono, kar piše v časopisih katere ste dobili. Tovariš Tone Fajfar mi je pravil, kako imenitno so bili organizirani partizani v Sloveniji in kako veliko pomoč so uživali z strani celega našega naroda, ki je taikoj razumel zakaj se partizani borijo in ki je vso svojo ljubezen posvetil tovarišu maršalu Titu in njegovim sodelavcem.
Te dni pride v London novi jugoslovanski ambasador, dr. Ljubo Leontič (Split-čanin), kar pa je tam bilo starega vladinega aparata je pa vse že odpotovalo razen nekaj uradnikov informativnega biroa in finančnega oddelenja. Tudi naši pomorščaki pobirajo "šila in kopita" in se pridno selijo v "zemljo solnca in svobode", čeprav vemo da bo doma v začetku trda, vendar vsi želimo na domača tla kjer bomo vsaj točno vedeli zakaj delamo in živimo.
Jaz se drugače prav dobro počutim, le dela in skrbi imamo pa vedno več kot dovolj. Sedaj bodo vse naše ladje dobile "komisarje" mlade in preizkušene ljudi, ki so sodelovali v narodnoosvobodilni borbi. Dela .bodo imeli na ladjah več kot dovolj, kajti naši tovariši mornarji, posebno častniki so se v teku vojne radi velikih plač precej razpustili in še vedno ne razumevajo pokreta v oni meri tako kot je potrebno. Ni dovolj samo reči "živo Tito", je treba tudi z delom pokazati ljubezen napram njemu in svojemu narodu.
Kakor izgleda, bo vojne prav kmalu konec. Nemške, fašistične svinje se pri nas še vedno zakrnjeno borijo, toda upam, da jim bodo naši hrabri borci kmalu poplačali zločine, ki so jih izvršili nad našim narodom. Letos se Nemci prav gotovo ne pridejo kopati v Jadransko morje, vsaj na našo stran ne! Naj naši zavezniki za sedaj le čistijo, prej ali slej pore-žemo grlo vsem, ki so oskrunili naš narod, pa da lepo gredo na severni pol! Nikdar jim ne odpustimo gnjus-nih zločinov katere so storili nad našim narodom in prelepo našo domovino.
Prosim Te, sporoči tovarišem od "Novosti", da se jim najprisrčnejše zahvaljujem za pošiljanje časopisov v London in da j,az potujem
ŽENE ODLIKOVANE ZA POMOČ NAŠI VOJSKI
Predsedstvo AVNOJ-a je odlikovalo za izkazano pomoč NOV in PO Slovenije in pri tem izkazano hrabrost sledeče aktiviske OF:
"Redom Hrabrosti": Bauser Tilka, Notranjsko; Centa Pavla, Barje; Cimer-ma Vida, Ljubljana; Fir Slava, Bela Krajina; Hvas-tija Pavla, Novo mesto; Ja-kofčič Ana, Bela Krajin^; Jordan Marija, Novo Mesto; Kirn Marija, Bela Krajina; Klarič Milka, Banja Loka; Knopič Marija, Kočevje; Kovač Ida, Ljubljana; Kozak Dana, Glavni Odbor SPZŽ; Krulc Ivanka, Novo mesto; Kuzma Ana, Bela krajina; Leskošek Marija, Glavni Odbor SPZŽ; Marc Micka, Novo mesto; Papič Bara, Bela Krajina; Pirnat Marija, Kočevje; Puhar Helena, Glavni Odbor SPZŽ; Rupena Mara-Osolnik, Glavni Odbor SPZŽ; Šetina Pe-pca, Bela Krajina; Vivoda Angela, Bela Krajina; Vrš-čaj Pepca, Bela Krajina; Vrščaj Zima, Glavni Odbor SPZŽ; Vrtin Ana, Bela Krajina; Zigmud Ivanka, Notranjska; Žagar Francka, Ribnica; Južina Marija, Bela Krajina; Kos Zalka, Novo Mesto.
"Znakom Hrabrosti:" čučnik Angela, Novo mesto; Eršte Marija, Bela Krajina; Ferlič Mica, Bela Krajina; Gorše Neška, Kočevje; Hvastija Micka, Novo mesto; Ilijaš Rezka, Novo mesto; Ivec Anica, Bela Krajina; Kos Slavka, Novo me-
sto; Kren Eda, Novo mesto; Magolič Ivanka, Novo mesto; Malarič Katka, Bela Krajina; Mazi Lojzka, Barje; Perovške Pepca, Novo mesto; Peterin Stanka, Bela Krajina; Podobnik Pepca, Novo mesto; Pibernik Mici, Bela Krajina; Radko-vič Marija, Bela Krajina; Rešeta Tončka, Novo mesto; Sluga Justina, "Zmaga" Južno Primorsko okrožje; Štajdohar Nežka, Notranjska; Štajnar Nežka, Novo mesto; Štefančič Ana, Ljubljana; Štefančič Dragica, Ljubljana; Škof Emica, Bela Krajina; Tuhtar Angela, Bela Krajina; Vale Cirila, Novo mesto; Virant Rezka, Novo mesto.
Glavni štab NOV in PO
Slovenije Politkomisar, Boris Kidrič,
V. d. komandanta-gene-ralmajor:
Dušan Kveder, l.r.
VAŽNO NAZNANILO
sedaj verjetno domov. Ko pridem v domovino pa se bom javil in naročil na Vaše časopise. Nekaj številk katere sem prejel sem vedno dal Vojni Misiji za naše vojake, ki se nahajajo po raznih kempah, od vsake po eno čuvam da odnesem v domovino. Kakor si mi bil povedal, Ti skrbno čuvaš vse številke "Edinosti" in to res zelo zanimivo za naše ljudi v domovini, ko jih dobe na čitanje. Vaši trije časopisi so res izvršili zelo lepo patriotsko delo, saj so dobro ujedinili naše ljudi v Kanadi (vsaj tiste ki še ljubijo domovino).
Pozdravi mi vse tovariše in tovarišice in reci jim, da jim vsem želim vse najboljše mogoče, tistim pa ki žele nazaj v domovino, v Novo Jugoslavijo, pa čimprejšno vrnitev.
Prisrčen pozdrav Tebi, tovarišu Jardasu in drugim od časopisov, kakor tudi vsem našim dobrim tovarišem in tovarišicam.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Dušan Ivančič
Opomba: To pismo je napisano kakor razvidno po datumu dne 3 maja, torej pred samo zmago, uredniku tega lista, ured.
Olajšanje za proizvodnjo
civilnih potrebščin
—»—
Ottawa — Finančni minister Mr. J.L. Ilsley opozarja ljudstvo, kljub temu da je minulega; tedna zavržena re-strikcija za 32 proizvodnih predmetov civilnih potrebščin pred pomanjkanjem si-rovin za izdelovanje raznih reči.
Restrikcija je bila zavržena za izdelavo koles (Bicycles), mašine za pranje, li-kalniki, šivalni stroji, papir za zavitke, kovčeki, gumijaste reči itd. Vse te reči pridejo zdaj v poštev za civilne potrebščine, kakor je naznanil finančni minister Mr. Ilsley, ter se bo stopnjema nadomestilo iste v trgovinah.
Tretja obletnica Edinosti in pred-konvenčna diskusija
Zahvala Slovencem v v Kirkland Lake
Dear Brother:
I wish to extend you and others of your nationality who have participated in the V-E Day Parade my sincere ,thanks. You have helped to make V-E Day a memorable occasion in Kirkland Lake.
My hope is that in future you will show the same spirit and co-operation in other mutual undertakings of the council.
Sincerely yours,
A. Shisko Chairman All Sla-vicCouncil Parade Committee.
Toronto — V iztisu Edinosti z dne 23 maj,a, br. Jože šheryak, je v svojem dopisu omenil naslednje: "Dne 15 julija 1942 leta, je izšla prva številka našega lista Edinost, tukaj v Kanadi, na katerega smo Slovenci lahko ponosni. Prvič radi tega, ki je prvi slovenski list v Kanadi in drugič pa tudi boritelj za delavske in narodne interese; nestrankarski in radi tega je ravno nam Slovencem v veliko korist."
Pozneje ko je bil priob-čen njegov dopis, več naših zastopnikov in naročnikov se je obrnilo na uredništvo za nadaljna pojasnila glede tretje obletnice Edinosti, poudarjajoč pri tem, da je vloga našega lista od neizmerne važnosti med našim narodom in da gredo ravno njemu največje zasluge o dosedanjem našem uspehu na kulturnem polju, podvigu splošnega .razumevanja tekoče dobe in pa utrditev medsebojnega sporazuma med kanadskimi Slovenci, Hrvati in Srbi, katerih dela in doprinos v tej vojni in zlasti za pomoč narodom Jugoslavije, je Velike vrednosti v splošnem.
Tej ugotoviti naših zastopnikov in naročnikov, ni
Slovenija in Zveza
Kanadskih Slovencev
Toronto — Kakšne važnosti je danes Zveza Kanadskih Slovencev ko se nahaja naša Slovenija zopet v neprijetnem položaju, naj tukaj vsaj deloma omenim za nekatere ljudi, ki še vedno dvomijo ali imai Zveza kakšen pomen tukaj v Kanadi.
Gotovo da je ravno danes znano vsakemu Slovencu v Kanadi ali pa v Ameriki, kateri se imenuje za Slovenca;, v kakšnem položaju se nahaja naša slovenska dežela, kjer smo rastli krepki in veseli dokler nas ni gospodarski bič pognal iskati kruha v tujini. Kakor že rečeno, sedaj se zopet nahaja Slovenija v težkih okolščinah, eno zaradi vojnega pustošja in drugo, da hoče zopet tujec po svoji volji ¡razdeliti tuje ozemlje brez da se upraša narod o njegovi nameri. Kak šne so njegove misli ko ne pusti ali ne zaupa v deželi ljudem, kateri so osvobodili svojo zemljo iz napadalče-vih krempljev in obenem tudi pomagali njemu samemu pri njegovem naporu, da se tudi on sam reši sovražnika, je danes to nekako čudno, pač pa skoro gotovo, da ravno isti tujec namerava, zadovoljiti svoje stare prijatelje s tujim ozemljem.
Pred nekoliko tedni dokler je še fašizem migal z "repom" smo mislili da se bliža dan,, ko bo naša rojstna domovina prosta vseh tujih izkoriščevalcev in gospodarjev kateri ne pripadajo k njej in da ne sme nikdo imeti pravico "nam deliti" kar je že našega. Ali kakor vedno se dobi izgovor za tako stvar, da se najde kake poteškoče kadar je čas da se izroči malemu človeku prostost. Ravno tako se danes poskuša tudi z našo Slovenijo.
Sudbury. — Odsek Zveze Kanadskih Slovencev priredi veliki piknik v nedeljo dne 1 julija. Medtem Mladinski odsek VPZ Bled priredi plesno zabavo dne 8 julija v,društvenih prostorih.
Obširnejše pojasnilo o eni in drugi prireditvi priobčimo v prihodnji izdaji listi, kakor tudi dopis o uspehu mladinskega koncerta z sliko naše umetnice na Violino, Miss Mary Fojs. — Ured.
Naznanilo
Svet Kanadskih Južnih Slovanov priredi "Tito's Piknik" na dan 1 julija t. 1. v Confederation Park (North Burnaby), dva bloka severno od 4600 Bloka, East Hasting St., Vancouverju.
Ves dohodek od piknika je namenjen za pomoč našemu herojskemu narodu v stari domovini.
Tem potom so uljudno vabljeni vsi Južni Slovani v Vaiicouverju in okolice, da se udeleže velikega narodnega piknika. Program je zelo bogat in bo na zadovoljstvo vseh udeležencev za dobro zabavo in razvedrilo skrbi:
Odbor.
Mi se vsi dobro zavedamo kaj nam pripada in kar je tudi že od nekdaj bilo naše. Toraj tega se moramo zavedati v bodoče vsi brez izjeme tudi tisto kateri nimajo namena da se povrnejo v rojstni kraj, kajti skoro gotovo da ga ni Slovenca med nami, da bi želel svojim sorodnikom ali znancem, da pridejo zopet pod tujčevo oblast.
Koliko nam je znano dosedanja vojna se je vršila za toliko opevano demokracijo. To je, da ima vsak narod kakor tudi posameznik pravico do svojega, obenem da se vsak lahko pritoži in izrazi ako se mu vsiljuje nekaj neopravičenega. Toraj ako je tako, se tudi nam ni bati ko se zavedamo da se nam godi krivica, da se bi pritožili v tem oziru kar se nas Slovencev tukaj na tem kontinentu tiče, je končno sveta dolžnost, da se poženemo za tisto kar pripada našemu narodu.
In vendar pri vsaki taki stvari nam je na prvem mestu potrebna medsebojna sloga in sporazum. V tem pr,avcu svojih smernic deluje naša Zveza in v kolikor se tiče že omenjene zadeve, je jasno, da ko bomo združeni in edinstveni, bo naš glas protesta močnejši in bolj vpliven. Radi tega se opominja vse slovenske izseljence tukaj v Kanadi, da se pridružijo k Zvezi Kanadskih Slovencev, naše sosede čez mejo pa k Slovenskemu Ameriškemu Narodnemu Svetu, da skupno manifestiramo solidarnost v o-pravičenih zahtevah našega naroda za povrnitev Trsta, Istre in slovenskega Primor-ja k telesni matici od katere je bilo nasilnim potom odtrgano.
Potrebno je da se pripravimo na vsake vrste neprili-ke. Potrebno je tudi, da se o teh in vseh drugih zadevah pogovorimo na naših sestankih ali sejah, katere prirejajo v^i krajevni odseki Zveze.
Kakor znano mi Slovenci tukaj v Kanadi nimamo nobene druge narodne organizacije kakor Zvezo Kanadskih Slovencev. Radi tega je upati, da se tisti kateri so dosedaj ali pa še dvomijo da Zveza nam ni potrebna in ce lo mogoče nepriporučljiva za vsakega Slovenca in Slovenko, naj bo tukaj pojasnjeno, da Zveza ni z ničemer v zvezi, kar bi se ne smelo govoriti v javnosti in to najsibo sedaj v vojni ali pa o zadevah predi vojno.
Ako pogledamo druge narodnosti katere so po večini
organizirane, potem takem je vsaj misliti, da smo tudi mi toliko sposobni, da lahko ustanovimo svojo močno narodno organizacijo brez vsakih težkoč. Kajti prvič se štejemo da smo narod, ki se zaveda svoje narodne vrednosti in drugič nismo tako nerodno stranski kljub verske in politične opredeljenosti. Toraj ako smo v resnici to za kar se štejemo potem pokažimo v praktičnem pomenu pred celim svetom, da smo pripravljeni kot ena sama duša pomagati narodu v domovini s tem, da ščitimo njegove pravice katerih se hoče polastiti zopet brez kakšnega vzroka tujec.
Naj bo tudi omenjeno, da dosedaj se je vršilo delo Zveze z velikimi uspehi (kateri bodo objavljeni v bližnji bodočnosti). In to delo je velikega pomena za tako maloštevilno narodno skupino, kakor smo mi Slovenci tukaj v Kanadi. Upati pa je da bo v bodoče njeno ¡delo se razvijalo na isti način v duhu sodobnih nalog z ozirom na nastale dogodke, kakor se je razvijalo vprid^ ravnokar skončane vojne v Evropi.
Pred par dnevi se je tukaj vršila redna seja odseka Zveze na kateri se je razpravljalo o položaju Trsta^ Istre in slovenskega Primor-ja, ter nastalih dogodkih o tkzv. sporni zadevi zaradi tega ozemlja, kar je obenem priporočljivo za vse druge odseke Zveze. Pri tem vprašanju naj nas ne nadvladuje ne razburljivost in tudi ne poparjenost. ampak le trezno in prisebno razmotriva-nje in razlaga. Prav lepo število članstva se je udeležilo seji, ter obenem pristopilo šest novih članov v odsek, kar je dokaz da se naš narod zaveda svoje dolžnosti tukaj v Toronto — da je prišel čas. ko je treba združenih moči, ko je treba graditi do najvišje stopnje narodno edinstvo in z njim pospešiti opravičene zahteve našega naroda.
Poleg tega se je razsprav-ljalo za prihodnji veliki piknik, namreč narodna manifestacija pod imenomJlTi: tov Dan", katerega prirede odseki treh bratskih Zvez Južnega Ontaria, dne 22 julija v Port Whellerju, nedaleč St. Catharines. Za tekmovalko kraljice piknika je bila imenovana dobro znana mladenka Miss Mary Anzin. kateri želimo da zmaga v tej tekmi, ter obenem naprošamo, da ji gredo vsi rojaki in rojakinje na roko z prispevki v ta namen.
J. Sheryak
potreben noben komentar. Oni so v naselbinah kjer žive in delajo Kanadski Slovenci. Oni najbolj vedo vrednost lista v današnji dobi, ko je potrebno da smo ne samo združeni in soglasni med sabo po vseh življen-skih in drugih vprašanjih, ampak tudi resnično obveščeni kaj se dogaja v svetu in kaj nam je storiti, da kot narodna skupina branimo samo svoje in svojega naroda interese. Hkrati rečeno, list nam je v vseh teh zadevah in vprašanjih tista kažipot, katera nam kaže pravilno smer po kateri naj korakamo in delujemo za dosego naših pravic kot delavcev in kot naroda z vsemi drugimi svobodoljubnimi narodnimi skupinami in narodi v svetu.
Tretja obletnica Edinosti, se torej vrši v dobi, ko vojna še ni končana in ko je treba izpeljati v praktično življenski pomen velika načela, na katerih sloni sporazum Zedinjenih narodov v protifašistični vojni in za katera so narodi Evrope polagali ogromne žrtve. Torej praktična izvedba teh načel, da postanejo življenska stvarnost narodov v svetu, je neposredna naloga vsakega poštenega rodoljuba, v-sake narodno-kulturne organizacije — pač vsakega, kateri ljubi svoj narod, kateri je pripravljen mu pomagati k izgraditvi njegove svobodne in demokratične domovine.
......Ako smo v teku vojne zalagali vse kar nam je bilo mogoče za stvar zmage nad fašizmom, moramo sedaj zalagati vse kar zmoremo, da postanejo vse te zaloge resnično zmaga narodov za trajen in pravičen mir, za svobodo in življensko demokracijo po skočani vojni.......
V duhu teh smernic je treba proslaviti tretjo obletnico Edinosti, katera v tem oziru nam nudi ne samo pravilno kažipot, tembolj postaja naše seznanjajoče sredstvo v javnosti kot najvažnejše merilo naše zvestobe in požrtvovalnosti na polju dela za uresničitev prej omenjenih nalog. Ta proslava torej ni enostavna proslava kake obletnice, ampak proslava zaslug našega dosedanjega dela in obenem
izraz pripravnosti da ga hočemo nadaljevati do najvišje stopnje za delavske in narodne interese.
Ker je istočasno nekoliko članov in članic izrazilo željo, da se gredoč dotaknem vprašanj katera bi bila po mojem mnenju najvažnejša za bodočo Konvencijo Zveze Kanadskih Slovencev, naj tukaj omenim moje o-sebno mišlenje.
Prihodnja Konvencija Zveze bo imela predseboj precej važnih vprašanj, da jih reši, da spopolni dosedanji način dela, poveča splošno aktivnost članstva na razširitvi in povečanju njenih vrst. Potrebno je tudi spo-polniti Pravila itd. Nastane vprašanje sedaj, kako k v-semu temu pristopiti in kako začeti to velevažno diskusijo pri odsekih, če je to na redni seji ali pa izrednih sestankih članov in članic. Kot navadno pri vsakem delu je treba tudi tukaj začeti diskusijo na gotovi podlagi. In ta podlaga je : "Naše dosedanje delo, njegov uspeh in njegovi nedo-statki. Koliko smo napredovali od zadnje Konvencije? Kolikor novih članov smo pridobili? Z kakšno ,aktiv-nostojo smo se pečali pri odseku ? Koliko smo zbrali pomoči za naš narod v starem kraju? Ali je bilo pri vsemu temu še mesta, da bi bili lahko dosegli še večji uspeh ? Kako spopolniti naša pravila? Katere točke je treba zavrči in kakšne nadomestiti? Ali je dovolj pojasnjeno:" naloge in dolžnosti članstva?" Ali je treba pojasni tve o dolžnosti krajevnih uradnikov, predsednika, podpredsednika, tajnika, blagajnika in drugih odbornikov? Ali so bili naši odno-šaji med drugimi ustanovami dobri, odgovarjali ali ne-odgovarjali!
Kako smo tretirali vprašanje glede sloge in edinstva ? Kje so in kakšni so naši nedostatki? Kako jih odstraniti in kako izboljšati v-sako najmanjšo stvar pri Zvezi in odsekih v splošnem."
To so sicer površna vprašanja po katerih je treba voditi diskusijo in pripraviti potrebna priporočila za bodočo Konvencijo Zveze.
G. M.
Titov Dan v Južnem
Ontario dne 22 julija
Odseki treh bratskih Zvez Kanadskih Slovencev, Hrvatov in Srbov v Južnem Ontario, priredijo veliko narodno manifestacijo, ki se bo vršila v Port Whellerju, nedaleč St. Catharines in svetovno znanega vodopada Niagara Falls, dne 22 julija.
Program za to prireditev vsebuje poleg izvrstne godbe za ples in prosto zabavo, 50 koštrunov in pet prašičev na ražnju pečenih, Kranjske klobase, sladoled, lahko pijačo in naposled aazne športne igre. Poleg tega pa tekmujejo za kraljice piknika, slovenska, hrvaška in srbska dekleta. Slovenci v Toronto so izbrali dobro znano slovensko dekle, Mary Anzin, hčerko Matije in Ivanke Anzin. Iz drugih tozadevnih naselbin v Južnem Ontario nismo dobili sporočila o tamošnjih tekmovalkah in se radi tega naproša odseke Zvez, da nam pošljejo njih imena čim prej mogoče.
Odbor.
Miss Mary Anzin, katera tekmuje za kraljico velikega piknika in narodne manifestacije dne 22 julija.
Slovenija v borbi ze svobodo
VOLITVE NA DEŽELI
V predvojnih letih je bel grajska vlada omalovaževala in zapostavljala blagor slovenskega naroda v prid Srbov in pokrajin, kjer so ti prevladovali. Skupščina je štela 625 članov, toda Slovenija je bila upravičena le do 25 poslancev, če upoštevamo, da je Jugoslavija štela nekaj nad 15 milijonov prebivalstva, Slovenija pa nekoliko manj kot 1,500.000, tedaj je očividno, da pora-zdelba državnih poslancev ni bila ne pravična in ne demokratična. Sora.zmerno s številom prebivalstva bi Slovenija morala imeti 10% zastopstva v skupnem številu 625 ali najmanj 62 poslancev; imela pa jih je le 25 ali 4%. Slovenski politi-kaši so se večinoma bolj pobrigali za svoje osebne interese, kot pa za dobrobit svojega naroda. Dokaz temu je tudi njihovo stališče po invaziji, ko se je menda večina takozvanih "zastopnikov" naroda udinila oovro
žni reakciji Ljudstvo danes sploh več ne za.upa voditeljem Krekovega in čokove-ga tipa. V preteklosti je narod redkokdaj imel priliko izbirati svoje kandidate; to je storila stranka na krmilu. Sicer pa se je v Sloveniji že udomačila prislovica, da gre Slovenec lahko v Belgrad, ako hoče videti, kam romajo njegovi davki. Druge pravice v vladi itak ni imel. Ko je Ljubljana zaprosila, da bi v državni proračun uključili tudi potrebno vsoto za zgraditev novega poslopja za vseučilišče, je bila zahteva ignorirana in vzelo je mnogo let, predno je vlada odobrila nekaj denarja v ta namen.
Slovenske politične stranke niso bile velike niti privlačne, razen Slovenske ljudske stranke, ki je v političnem življenju imela monopol od upostavitve diktature naprej. Krščanski socialisti, katoliške obrtne zadruge, socialni demokrati, socialisti in druge liberalne stranke niso imele posebnega vpliva nad maso kmečkega prebivalstva. Sokolskai zveza je bila edina, ki je uživala široko privlačnost, toda ta ni bila politična, temveč narodna in telovadna ustanova*.
Po svojih "zastopnikih" narod ni imel potrebne vezi z vlado > in ko je nastopila samopostavljena diktatura, je izginila vsaka prilika za demokracijo v tistem pomenu besede, kot jo razumevajo demokratični, svobodni narodi.
Kvizlinkovske skupine
Ko je sovražnik okupiral Slovenijo in so njegove posadke zasedle glavna mesta trge in vasi, je pričel plačevati domače kvizlinge, ki so mu narod izročili skoraj brez vsakega prelivanja krvi. Južno od Save na Dolenjskem in Notranjskem je za-gospodaril Italijan. Nemci pa so pograbili Gorenjsko in Štarjersko in vse te pokrajine proglasili za redni del tretjega raj ha.
Ti kvizlingi so bili v prvi vrsti belogardisti ali domobranci, kot se nazivajo sami. Vodi jih bivši general kraljeve jugoslovanske vojske Leo Rupnik, kateri je tudi izdelal načrte in nadzoroval utrjevanje Rupnikove obrambne črte na slovensko-italijanski meji. Kakšna potrata denarja in nepotrebnega truda je bila ta črta., je vidno iz dejstva, da je previdni Rupnik zelo skrbno hranil vse tajne podatke, načrte in informacije o utrdbah, ki so bile zgrajene za obrambo Slovencev pred italijanskim napadom, ter jih izročil Hitlerju in Mussolini-ju. Njegova glavna pomaga-ča sta sin Vuk Rupnik ter polkovnik Kren. Tem vojaškim voditeljem je dajal politične inspiracije ljubljanski nadškof Rozman in drugi iz klerikalnega tabora, ki so radi svojih cerkvenih in političnih pozicij uživali zaupanje med preprostim, nepoučenim kmečkim narodom.
Partizani in Bela garda
Prvi lokalni odpor se je pojavil 27. aprila 1941, ko je bila ustanovljena Osvobodilna fronta. Domobranci so si takoj izbrali geslo: BOJ PROTI KOMUNIZMU — V OBRAMBO VERE IN CERKVE. Važno je beležiti, koliko uspeha so dosegli v treh in pol letih kolaJboraci-je s sovražnikom, do septembra 1943 z Italijani zatem pa z Nemci, ki so postavili Rupnika za predsednika slovenskih pokrajin pod Nemčijo.
Bela garda je našla največ odziva v Suhi krajini in v nekaterih krajih Notranjske južno od Ljubljane. Do-mobranstvo se ni moglo razviti nikjer drugej, navzlic vsem poizkusom vojaških, političnih in cerkvenih krogov, ki so ga skušali razširiti tudi po štajerski, Primorski, Koroški, v Belokrajini in na Gorenjskem. Celo v
r»Vnlir»iiVi, li-joi" jo ^riVismjo v.a.
časno uspevalo, je danes skoraj popolnoma zamrlo.
V teh krajih ljudje niso verjeli, da so zavezniki na strani partizanov, pač pa nasprotno. Ljubljanski časopisi so vedno trdili, da so belogardisti na strani zaveznikov in zavezniki na strani Bele garde. Partizani so imeli težko nalogo ljudi prepričati, da jih belogardisti varajo. Ko so pričela zavezniška letala redno pristajati na osvobojenem ozemlju, so si omislili načrt, da pobijejo nevarne laži. V okolici Loškega potoka je bilo treba zgraditi letališče za ameriška letala. Partizani so za to delo uposlili nad 300 družin, o katerih so vedeli, da simpatizirajo z belogardisti. Ko so ti zapeljani ljudje videli ameriške in angleške letalce in tovorna letala, na. katerih so bile pripeljane partizanom vojaške potrebščine in ranjenci ter bolniki pa odpeljani v zavezniške bolnišnice v Italijo, tedaj so šele razumeli ljubljansko prevaro. Ta dogodek je zadal belogardizmu v tej okolici smrtni udarec.
Slovensko Primorje
(Iz 1 strani) rodno zavest, je ta proces prenehal. Pred zadnjo svetovno vojno so Sloveči v Trstu šteli več kot eno tretjino prebivalstva in ako bi ne prišlo do priklopitve, bi Trst bil danes mesto z slovensko večino. Prebivalstvo je pomešano tudi v drugih mestih. V Gorici z popolno-
ma slovensko okolico je po lovica prebivalstva sloven skega, a v štirih prej omenjenih mestih v Istri prebi va skupaj okrog 40,000 ljudi, med katerimi je mnogo Slovencev in Hrvatov.
Radi tega je z rapalsko pogodbo dobila Italija Slovensko Primorje, v katerem je že na podlagi avstrijske
Zelo reven odgovor
St. Catharines — Želim nekoliko prostora v listu, ker bi rad povedal javnosti v imenu vseh prizadetih tu-kajšnih rojakov, da članek ki je izšel dne 25 aprila t. 1. v listu Edinosti pod naslovom "Moj obisk v St. Catharines", nikakor ni na mestu in neodgovarja resnici. Pisec namreč predbaciva, da si hoče nekdo lastiti nekakšno diktatorstvo ali da je proti Sovjetski Uniji. Smešno . . . ker v tem pogledu ne vidite sami sebe, ter po-
mfit.itp pvvn prprl svnjim pva.
gom, kajti kolikor slovenslrih rojakov je tukaj v naselbmi so delavci, po večini kmetje (sadjerejci), torej vsi si zaslužijo kruh z obdelovanjem zemlje, drugi smo pa zaposleni v raznih tovarnah itd. In niti enega ni, ki bi gledal, kako se bode preživel od drugih. Je li pri vas tako? Da, v resnici so nekje pravi generali brez vojaštva in to ne pri naši organizaciji, kajti ona je edino dobrodeljna in ne politična in takšna mora tudi ostati.
Ne vem od kje si pisec jemlje pravico imenovati ter sploh vtikati ime opdporne organizacije v takšne nazad-
njaške dopise. Pa imenuje: obisk v St. Catharines. Jože, to po mneju naroda ni obisk ako je človek plačan in to še iz sklada kateri je bil skoraj gotovo nabran v svrho podpore v stari kraj. še to vedi, da mi tudi znamo citati in tudi časopise dobivamo. Zatoraj toliko vemo kot drugi, zakaj potem poslušati ki sploh nisi bil v starem kraju, da bodeš mogel kaj več vedeti, študiral tudi nisi, če pa si se kaj naučil od drugih, se je tudi nam lahko
eanjalo ictotako.
Sedaj pa še nekaj. Rojakom naznanjam, da tukaj-šni odsek "Novo mesto" VPZ. Bled št. 12 v St. Catharines priredi piknik dne 1 julija, pri rojaku Kump-u v Jordanu.
Za prostor rojaki te okolice že vedo, zatorej ne bo-dem ga opisoval. Vabi pa se vse rojake, da se vdeleže prireditve, kajti ves čisti dobiček je odločeno da se ga pošlje kakor hitro bode to mogoče v lepo domovino Slovenijo.
Toraj za obilno vdeležbo se priporoča:
Odbor.
Tudi besedilo domobranske prisege je marsikateremu odprlo oči. "Slovenec" jo je objavil v okviru 21. aprila 1944. Glasi se:
Prisegam pri Vsemogočnem Bogu, da bom zvest, hraber in svojim nadrejenim pokoren, da bom v skupnem boju z nemško oboroženo silo, stoječo pod poveljstvom vodje velike Nemčije, S. S. četami in policijo, proti banditom in komunizmu kakor tudi njegovim zaveznikom svojo dolžnost vestno izpolnjeval za svojo slovensko domovino kot del svobodne Evrope. Za ta boj sem pripravljen žrtvovati tudi svoje življenje. Tako mi Bog pomagaj."
(Nadaljevanje prihodnjič)
Važne društvene priredbe
Pozdravi jugoslovanskim književnikom in pisateljem
Kirkland Lake — Z tem
se daje na znanje vsemu J članstvu odseka št 1. VPZ. Bled, da radi važnega vzroka se bode prihodnja seja omenjenega društva vršila v dolenjih prostorih sobrata John Branišelj-a "A-44 Main St., kot običajno drugo nedeljo po desetem v mesecu, to je dne 17 t.m.
Začetek točno ob drugi uri popoldne.
Redna seja lokalnega Sveta, katera bi se imela vršiti ob 2 uri popolne v Ukrajinskem delavskem domu zadnjo nedeljo v mesecu, se z tem obvešča vso našo javnost in predvsem pa članstvo, da se bo seja radi važnega zadržka obdržavala v isti dvorani, samo da je preložena za ob 7 uri zvečer.
Lokalni Svet ima tudi v načrtu prirediti prvi veliki piknik na dan 1 julija. Ker pa prosvetni odbor še ni določil mesta kje se bo ta manifestacija vršila, bo o tem podrobno sporočeno v tem časopisu v prihodnji izdaji.
Toliko v pojasnilo in na znanje.
Z bratskim pozdravom,
M. Otoničar, tajnik
"Zveza Hallywood-skih pisateljev v vojni", ki je največja ameriška organizacija te vrste v kateri so včlanjeni najbolj znani književniki, časnikarji, dramski in filmski pisatelji, je naslovila jugoslovanskim književnikom in pisateljem sledeče pozdrave :
"5,500 pisateljev, režiserjev, direktorjev in nastavnik "Zveze Hallywood'-skih pisateljev, pošilja svoje bratske pozdrave književnikom Jugoslavije.
Mi izražamo svoje globoko občudovanje in spoštovanje herojski vlogi, ki so jo igrali jugoslovanski pisatelji in intelektualci ter zedi-njeni pod vodstvom maršala Tita, podirali sile nemškega in italijanskega fašizma. Prepričani smo da bodo tudi v bodoče igrali enako važno vlogo pri ustvarjanju temeljite podlage za trajen mir in resnično demokracijo.
Od polkovnika Dedijera smo zvedeli mnogo o zgodovini vaše junaške borbe. Njegove besede so nas globoko pretresle, a obenem izpolnile nado, da bi se tudi mi v enakih okolščinah zo-perstavili teškim preizkušnjam terorja in smrti, kadar bi bili pozvani da to storimo.
Za sedaj in vred z vami sodelujemo vsaj v tem, da postane naša enotna zmaga — stvarna zmaga naroda, za narod in pomoč narodu, da se z vsemi sredstvi ki so nam na razpolago zoper-stavimo nacističnemu prizadevanju da se zaseje mrž-njo med Zedinjenimi narodi in naposled da sodelujemo na prerojenju kulture mednarodne tekovine v svetu.
Naša Zveza je vzpostavila prijateljske in vzajemno koristne odnošaje z Zvezo pisateljev Sovjetske Unije, organizacijo francoskih pisateljev in drugih zavezniških držav. Prav radi bi iste vzpostavili z jugoslovanskimi pisatelji in književniki, zaradi izmenjave sporočil in jačanju prirodne vezi prijateljstva in razumevanja medi nami."
Z bratskim pozdravom:
E. Lavery, predsednik.
Po kratkem razgovoru s polkovnikom Dedijer-om, Zveza Hallywood-skih pisa-
telj ev in književnikov, je pozvala istega za eno predavanje o vlogi jugoslovanskih književnikov in intelektualcev v narodno osvobodilni borbi. Polkovnik Dedijer se je drage volje odzval pozivu in bo po zaključku konference Ze din j enih narodov v San Francisco, održal predavanje o delu Radovana Zogovič-a, Branka čopič-a, Jožeta Kajut-a, Matija Bara, Skendera Kulenoviča in mnogih drugih znanih pisateljev, ki so sodelovali v narodno osvobodilni borbi Jugoslavije.
Vabilo na piknik
Timmins — Lokalni Svet Kanadskih Južnih Slovanov priredi piknik na dobro znanem mestu Gilles Lake, ne daleč Timminsa, Schumac-herja in South Porcupine. Ker bo to prvi letošnji piknik in tudi da je čisti dohodek namenjen za pomoč narodom Jugoslavije, so uljud-no vabljeni vsi Slovenci in Slovenke, kakor tudi sobrati Hrvati in Srbi, da se udeleže.
Poleg plesne zabave za katero bo skrbel naš tambu-raški zbor, bo dovolj za jesti in piti. Kakor navadno smo se prejšna leta prav veselo zabavali in veselili na pikniku, bo tudi letos razne zabave in razvedrila dovolj za vse.
V sučaju slabega vremena se vrši večerinka v prostorih 112 Balsam St. N.
Odbor:
statistike od 1910, ki je za več deset tisoč prebivalcev zaostajala za stvarnim položajem, prebivalo 356,000 Slovencev.
Poznan nam je barbarski način narodnega zatiranja primorskih Slovencev in istrskih Hrvatov, kateri je bil zapričet še pred nastopom fašistične oblasti, ko je Italija bila smatrana še za "liberalno", celo za "demokra-tiččno" deželo. Toda ta barbarski način ni uspel, da za-tre odpor Slovencev in Hrvatov. V tej vojni ni niti ena dežela Jugoslavije doprinesla več kot Slovensko Primorje in Hrvaška Istra v u-dejstvovanju v narodno o-svobodilni borbi. To nam je danes najboljša zagotovitev, da nobena sila na svetu ne bo mogla preprečiti zedinj-enja tega ozemlja, ki je nad dvajset let najbolj občutilo grozote fašizma, z demokratično, federativno Jugoslavijo.
Kaj Pove Zgodovina
ni orli» Trcfa?
(Povzeto iz "Chicago Tribune" 20. maja 1945)
Italijanske zahteve po Trstu se opirajo na dejstvo, da so Benečani osvojili Trst v vojni v pričetku trinajstega stoletja. Od tedaj naprej je Tist vodil vstaje in se upiral beneškemu jarmu skoraj 180 let. Svojo neodvisnost od Benetk si je zagotovil leta 1382, ko je prebivalstvo poklicalo avstrijskega cesarja Leopolda III. in ga postavilo za svojega vladiko. Pokrajina je bila polagoma priključena v avstrijsko cesarstvo pod izredno ugodnimi pogoji. Mesto je dobilo polno samoupravo; ko je bil ustanovljen avstrijski parlament, je bilo upravčeno tudi do svojega zastopstva.
Kot edina pristaniška lu-ka avstro-ogrskega cesarstva, je blagostanje Trsta zelo procvitalo. Razen kratke dobe, ko ga je zasedel Na-polean, je Trst ostal avstrijska luka do 1918, ko je po versajski pogodbi bil podarjen Italiji. Niti Italija niti Jugoslavija nimata nobene zgodovinske pravice do Trsta. . .
- SANS
HIMMLER IZVRŠIL SAMOMOR
London — Načelnik ge-stapa Heinrich Himmler, no-torni nacijski krvnik in vele-morilec, je izvršil samomor z strupom, katerega tekočino v posebno pripravni stekleni cevi, je zadržal v ustih pri preiskavi zavezniške oblasti, ko je bil aretiran.
Notorni nacijski velemo-rilec je bil odgovoren osebno za nešteta zločinstva, toda to nikakor ne more opravičiti odlašanje kazni za vse druge nacistične kriminalne vojne zločince.
"Smrt nacističnim razbojnikom", so zahteve evropskih narodov!
Iz francoščine prevedla K. N.
Sami pri sebi si je dejala: Takoj bom obvestila Sil-vijo, da bom dobila na njen naslov neko važno pismo. Shrani naj ga zame, ne da bi o tem kaj povedala mojim starešem."
Silvij a, nekdanja Oranina tovarišica v vzgojevališču, se je bila pred kratkim poročila. Orana je upala, da ne bo povpraševala po vzrokih takšnega skrivanja pošte, toda zmotila se je.
Ko je povedala prijateljici svojo željo, se je mlada žena zvito namuznila:
"V redu, draga moja, poslala ti bom dopisnico, takoj ko bo pismo prispelo.. Ponj boš prišla sama,; kaj ne?"
"Hvala, Silvija, prišla bom, koj ko bom dobila dopisnico. Prosim te pa, nikomur ne omenjaj, tega najinega dogovora."
"Pst!" je zašepetala Silvija. "Name se lahko zane-seš. Toda, ljuba moja, nikar ne dovoli, da bi ti kakšen vsiljivec zmešal glavo".
"Prisegam ti, da to ni ljubezensko pismo," je živahno vzkliknila. Na obrazu svoje prijateljice je opazila, da Silvija težko verjame tem besedam. Bila je pa dovolj taktna, da je zasukala pogovor na druge, manj pereče zadeve.
1CVTTT
Minili so trije tedni, dolgi tedni negotovosti in čakanja. Odgovora ni bilo. To odlašanje je zbudilo v možganih mlade žene nova ugibanja in nove upe.
Lepega dne je pa naposled le prišla Silvijina dopisnica, z nekaj nepomembnimi vrsticami; med njimi je pa mlada žena lahko razbrala, da jo pri prijateljici čaka tolikanj pričakovano pismo.
Zdaj je bilo treba najti samo še vzrok, da bi lahko odpotovala v Pariz. Njen oče, precej nezaupen in strog gospodin, ni bil nič kaj zadovoljen s pogostimi izleti svoje hčerke. Toda Orana ga je znala prepričati, da pač ni nič nespodobnega, če se polnoletno dekle sem in tja odpelje v Pariz na čajanko ali h kakšni premieri, posebno, če ima spodobno družbo.
.............................-........stil Arane, ko je .................. a naj kar naj
................................ špansko poslani ................. eki ataše govoriti
........................da mi bodo pisali ...... a, zanesljivega, zdaj......
.....—...........če j o na poslaništvo,.................jeno dejala samo pri
sebi mlada žena.
Srce ji je burno utripalo,, ko je stopila v atašejevo pisarno.
"Pravi diplomat," je dejala sama pri sebi Orana in sedla v nizek, globok naslonjač, ki ga je vljudno ponudil.
Mlada žena je čutila, da jo zveavo pogleduje, španski ataše res ni pričakoval, da bo prišla tako nežna, mlada žena, skoraj še dekletce. Njegov pogled je Orano spravil v zadrego, zato je hitro pričela:
Z ČEM SERVIRAJO JAVNO MNENJE
Toronto — Pretekli teden "Globe and Mail", glasilo torijevcev in bankirjev, prinaša na prvi strani tako le vest: "Demokratične in koalicijske vlade na Balkanu sodijo in obračunavajo z nacističnimi agenti in vojnimi zločinci." In kaj mislite, kakšen naslov je "Globe and Mail" naslovil tej vesti ? Nič drugače, kakor: "komunisti zasegli oblast na Balkanu."
"Dobila sem s poslaništva pismo in v njem poziv, naj se zglasim pri vas, gospod."
"Res, gospodična, prosili smo vas, da nas obiščete, kajti vprašali ste o nekem od naših negdanjih letalcev. Ali bi lahko vedeli, v čigavem imenu bi radi te podatke ?"
"Prišla sem v imenu neke svoje prijateljice, doma iz visoke družbe," je odgovorila Orana. Sicer bi bila rada povedala resnico temu resnemu človeku, toda bala se je. da bi ji ne zaupal, videč, da je prvič govorila drugače.
"Moja prijateljica", je nadaljevala, "je nekoliko bolehna. Zato me je poprosila, naj jaz namesto nje po-izvem, kaj se je zgodilo z njenim znancem iz Barcelone. Nisem mogla odkloniti tega posredovanja. Zanesem se na vašo molčečnost, gospod, kajti ne bi rada, da bi drugi izvedeli o tem mojem poslanstvu."
"Razumljivo, gospodična", je vljudno odgovoril ataše, "Vi in ne vaša znanka, ste prišli že zadnjič po podatke o tem znancu, torej ste bili vi tisti, ki ste se zmotili. Povedali ste neko ime,, ki ni točno ime osebe, ki bi jo radi našli."
poznali znanca
Veliki piknik v Port Arthurju
Na dan 24 junija priredijo odseki treh bratskih Zvez na znanem zemljišču "Red Park", šest milj izven mesta, veliki piknik. Omenjeno zemljišče je prav pripravno za take vrste prireditev v prosti naravi. Poleg razne zabave, plesa itd., bo tudi okusna pečenka na ražnju pečen koštrun. Tudi za žejne seveda ne manjkalo za splahniti suha grla po okusni pečenki.
Vožnja na piknik in tudi nazaj je brezplačna. Važno je tukaj pripomiti, da se udeleženci zberejo ob pravem času med 12 uro dopol. in 2 uro popoldne na pro-
storu Kurent Rivera Lump, to je mestu kjer se Main Streetcar Line obrne nazaj. Vožnja za nazaj začne med 5 in 7 uro zvečer. V slučaju slabega vremena se bode piknik vršil v dvorani popoldan in zvečer ob 9.30 uri se začne prikazovati pomični film.
Tem potom uljudno vabimo vse Slovence in Slovenke, kakor tudi sobrate Hrvate in Srbe, da se udeleže velikega piknika dne 24 junija.
Začetek piknika ob 12 uri dopoldne.
Skupni Odbor:
"Oh !"
"Dejali ste: letalec Moreno . . ."
'"Da. pod tem imenom so tam doli moje prijateljice."
"Morebiti res."
"Bil je dokaj slaven", je skušala pojasniti Orana. "Nekakšen junak . . . vsaj za nekatere ljudi".
Ataše jo je režko prekinil: "Bil je junak brez straha in graje, kakor pravite po francosko".
"Oh!" je vzkliknila Orana začudeno in čudna slutnja jo je obšla. "Kaj ste hoteli reči, gospod ?"
"Hotel sem reči, da moramo posebno spoštovati tiste ljudi, ki se pri njih pogum druži z železno vztrajnostjo".
Orana bi bila rada izvedela kaj natančnejšega, toda diplomat je nenadno utihnil, kakor da bi se bil zbal povedati preveč.
Mlada žena bi bila rada predvsem izvedela, ali njen mož še živi, ali je že mrtev, ali pa med pogrešanimi. To. in samo to je bilo važno zanjo. Zato je vnovič vprašala: "Ali letalec Moreno še živi?"
"Če vprašujete po letalcu Morenu, potem vam moramo pojasniti, da je izginil," je ledeno odgovoril diplomat.
"Izginil? je zašepetala Orana in se zresnila. "Torej ;e mrtev?"
"Ne, gospodična, ni mrtev. Povedati sem hotel, da je samo letalec izginil; tisti pa, ki je živel pod imenom Moreno, se je posvetil svojemu pravemu poklicu tisti dan. ko je pokopal letalca."
"Torej?" je živo vprašala Orana. Takšno natezanje živcev ji ni dobro delo.
"Torej, gospodična, z zanesljivostjo vam vem povedati samo to, da ta Španec še živi . . . Menda se mudi v Madridu, kjer si skuša urediti dom in zbrati družino, ki je v času vojne zbežala na deželo in se porazgubila . . ."
"Družina?" je presenečeno vzkliknila Orana. "Ali ima družino?"
"Da, mater, sestro, slišal sem tudi, da se je tik pred odhodom na fronto oženil z neko mlado trgovko, če se ne motim. Natančnega ne vem. povem lahko samo to, da ta človek še živi."
"živi",, je zašepetala Orana. Ta novica jo je kar prevzela. "živi, to je torej neizpodbitno!" "Da, gospodična".
(Nadaljevanje prihodnjič)