ISSN 0350-5561 za konectedna Oblačno in deževno bo let številka 15 četrtek, 10. april 2008 1,30 EVR I RADIO VELENJE Za dijake zaključnih letnikov srednjih šol je šolsko leto 2007/2008 nekaj posebnega. Med drugim si ga bodo zapomnili po zrelostnem izpitu, ki jih čaka, mnogi pa tudi po maturantskem plesu. Rdeča dvorana v Velenju je bila minuli petek in v soboto prizorišče 31. maturantskega plesa dijakov in dijakov zaključnih letnikov Šolskega centra Velenje. Letos je bil ta še posebej svečan tudi zaradi jubileja centra. ^^ Praznuje 50 let uspešnega vzgojno-izobraževalnega dela. V tem šolskem letu tu stopa po poti novih znanj in spoznanj 4500 dijakov, študentov in drugih udeležencev izobraževanja. Med njimi je približno 630 srednješolcev, ki jih čaka v maju in juniju zrelostni izpit. Od tega naj bi jih 159 opravljalo zaključni izpit, 293 poklicno maturo in 178 splošno maturo. Želimo jim, da bi jim bili tudi ti koraki tako lepi kot plesne figure. tp, foto: Aljoša Videtič Lepljiva pravičnost Tomaž Geršak 000 PREMOŽENJSKO ZAVAROVANJE Z OSEBNO IN PRAVNO ASISTENCO www.ZavarovalnicaMaribor.si Nadstandardno zavarovanje stanovanja in opreme po konkurenčni ceni. Odslej tudi z asistenco doma! 080 19 20 © asistenca doma A posodi svoj glas. V živo je lepže! sobota, 12.4. ob 19.00 | gorenje-celje sreda, 16.4. ob 20.00 gorenje-koper ' www.rk-gorenje.com NAGRADNO ŽREBANJE VSTOPNIC AKCIJA V HUMMLU! Vsem kupcem vstopnic za tekmi podarimo 35% popust. Več Informacij na rk-gorenje.com Sedaj so na vrsti pivovarji!? Rokometaši Gorenja so dobili prvega od treh velikih derbijev. V Hrpeljah so s 34 : 30 slavili proti Gold Clubu, a kljub temu ostali na tretjem mestu, saj Koprčani ne popuščajo. V soboto se bodo v Rdeči dvorani skušali oddolžiti Celjanom za visok jesenski poraz, v sredo pa bodo gostili neposrednega tekmeca drugo mesto, moštvo Cimosa. Velenjčani so trenutno v zelo dobri formi, zato največji navdušenci rokometa v dolini celo verjamejo, da bodo nadaljevali zmagoviti niz in premagali oba velika nasprotnika. Na sliki: S februarske tekme v Rdeči dvorani. (Foto: S. Vovk) Letos bomo tudi Slovenci, tako kot Avstrijci in Švicarji, dobili vinjetni sistem cestninjenja. Zadeva je med aktivnejšimi vozniki nedvomno dvignila precej prahu, sprva zaradi špekulacij o znesku, ki ga bo potrebno odšteti, kasneje, ko se je izkazalo, da bo cena vendarle prijaznejša, pa o smotrnosti nakupa. Pavšalni sistem sicer resda ni najbolj posrečena, predvsem pa pravična rešitev, čeprav tudi sedanji sistem plačevanja povračila za uporabo cest, ki ga plača vsak lastnik avtomobila, ni prav nič pravičnejši. Znesek je namreč odvisen od prostornine motorja v avtomobilu, kar seveda pomeni, da je pavšal venomer enak ne glede na število letno prevoženih kilometrov. In tudi ceste niso povsod v enakem stanju. Pa se nihče ni pritoževal. Proti vinjetam so v največji meri tisti, ki se dvakrat letno odpravijo od »Murske do Kopra«, za cestnino porabijo 25 evrov, po novem pa se jim bo strošek podvojil. Že sama postavitev cestninskih postaj ne more omogočati pravičnega plačevanja, dober primer je denimo brezplačna vožnja iz Slovenske Bistrice do Maribora. Tudi nepravično, mar ne? Posebej velja omeniti dejstvo, da z omenjeno novostjo utegnemo doživeti manj čakalnih vrst ob turističnih sezonah, ukinitev slabo delujočega in neestetskega sedanjega sistema za samodejno plačevanje cestnine, manj bo stroškov s postavitvijo cestninskih postaj - ena naj bi veljala tudi do 3 milijone evrov! Tudi vožnja bo verjetno precej manj stresna, manj bo tveganja - manj nezgod, povečal se bo časovni prihranek (poleg višje povprečne hitrosti ne bo ustavljanja, plačevanja, polnjenja), obraba avtomobilskih komponent je na avtocesti praviloma manjša, zmanjšati se utegne tudi onesnaževanje, nekateri prebivalci pa bodo veseli razbremenitve lokalnih cest. Zanimiva opcija bi bila tudi obvezno vsakoletno doplačilo za uporabo avtocest, ki bi ga plačali ob podaljšanju zavarovanja. Znesek bi bil lahko nižji, ker bi ga plačalo več uporabnikov, odpadli pa bi stroški tiska nalepk in stroški nadzora, predvsem pa bi imeli zagotovljena sredstva. Predlog, kije vreden razmisleka, četudi bi skoraj gotovo povzročil še večje negodovanje glede pavšalnosti in uporabe avtocest. Gre namreč tudi za varnost. Ob upoštevanju, da slovenske ceste niso v bleščečem stanju, bi morali več prometa usmerjati na avtoceste. Tako je to. Redkokateri sistem je dovolj dober (in pravičen) za vse. Tudi šolstvo in zdravstvo ne. Ali bo nov sistem cestninjenja uspešen - na mestu je tudi vprašanje o uspešnosti nadzora, saj je vlada pripravila kar nekaj novosti v zvezi s tem - pa bomo videli v prihodnosti. Tudi to, ali bo DARS še najprej zmogel odplačevati dolgove in ali novost diši po prihajajočih volitvah. Pravično ali ne, menim, da ima uvedba vinjet več dobrih kot slabih strani. 9770350556014 ^Hjs r ^ hS lokalne novice Vegradu dva znaka kakovosti Velenje, 2. april - Gradbeni inštitut ZRMK je na svečani otvoritvi mednarodnega sejma gradbeništva Megra v Gornji Radgoni podelil dva znaka kakovosti v graditeljstvu podjetju Vegrad za montažo stavbenega pohištva in za storitev oblaganja tal in sten s keramičnimi ploščicami. Gradbeni institut ZRMK že 12 let podeljuje prestižno priznanje podjetjem za posebno kakovostne izdelke, storitve oz. tehnološke postopke. Komisija podeljuje priznanja na osnovi visoko zastavljenih kriterijev, nosilci znaka kakovosti v graditeljstvu pa lahko postanejo le podjetja, ki dosežejo vsaj 90 odstotkov možnih točk na ocenjevalni lestvici kakovosti v graditeljstvu. Poleg znakov kakovosti za zaključna dela v graditeljstvu, ki jih je prejel tokrat, ima Vegrad v postopku pridobitve tudi nekaj drugih znakov kakovosti. Mladi raziskovalci predstavljajo svoje naloge Velenje - Letošnje jubilejno, 25. gibanje Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline, se približuje zaključku. Od včeraj (srede) do jutri (petka) bodo namreč avtorji izdelanih raziskovalnih nalog te predstavili širi javnosti. Predstavitve bodo potekala na Medpodjet-niškem izobraževalnem centru na Starem jašku v Velenju z začetkom ob 17.30 uri. Za letošnje gibanje so mladi raziskovalci izdelali 37 nalog, od tega učenci osnovnih šol Gustava Šiliha, Livade, Mihe Pintarja Toleda, Gorice (vse Velenje), Šoštanja, Šmartnega ob Paki, Nazarij, Polzele, Tabora (Vransko) 21, dijaki šol Šolskega centra Velenje pa 16 raziskovalnih nalog. Pod osnovnošolske naloge se je podpisalo 39 avtorjev, pri njihovem delu pa jim je pomagalo 25 mentorjev. Srednješolske naloge pa je izdelalo 30 raziskovalcev, pri delu jih je usmerjalo 25 mentorjev. Naloge bo strokovno ocenilo 28 recenzentov. ■ tp Skoraj povsod manj kandidatov kot razpisanih vpisnih mest Med najbogatejšimi tudi Ročnik in Omladič Med najbogatejšimi presenetil Gvido Omladič, direktor velenjske Ere, ki se z dobrimi 26. milijoni uvršča na 37. mesto Revija Manager je tudi letos objavila lestvico stotih najbogatejših Slovencev. Tudi letos je med bogatimi samo en politik, medtem ko se športniki in nekateri izpostavljeni direktorji na lestvico sploh niso uvrstili. Pri svoji analizi so avtorji upoštevali zgolj poslovno premoženje slovenskih podjetnikov, kar pomeni, da k oceni njihovega premoženja niso prišteli zasebnih hiš, avtomobilov, jaht, umetnin in druge zasebne lastnine. Tako nekaterih, ki bi sicer semkaj sodili, ni na listi. Omeniti velja, da so pri ocenjevanju čiste vrednosti premoženja posameznikov odšteti dolgovi njihovih podjetij, so pa pripravljalci seznama imeli težave z določanjem vrednosti premoženja tistih posameznikov, ki so le-to prenesli v davčne oaze. Med bogatimi Slovenci jih je kar nekaj povezanih z našim okoljem Trdno na prvem mestu, s skoraj od predlanskega leta podvojenim premoženjem, ostaja lastnik trgovskega imperija TUŠ Mirko TUŠ. Cenijo ga kar na 550 milijonov evrov. Med Šalečani je najbogatejši Tomaž Ročnik, lastnik podjetja Toming conzulting, Pilona in še nekaterih drugih. Cenijo ga na več kot 32 milijonov evrov. Na 76 mestu najbogatejših Slovencev je tudi njegova sestra Romana Pajenk, direktorica Probanke iz Maribora. Vsekakor pa je na lestvici najbolj bogatih Slovencev v tem okolju najbolj presenetil direktor Velenjske Ere Gvido Omladič. Z dobrimi 26 milijoni premoženja se uvršča na 37. mesto, milijoni. Zmago Jelinčič razpolaga s tremi, ministrica za zdravje, Velenjčanka Zofija Mazej Kukovič, pa ima za milijon 250 tisoč evrov premoženja. Ü ni :•.;:. i »J J, iiiii,; i Li, ïj'i/.TlIi m ■\h H . ; ■ ■■ i K ■IMF,H ill'i JI 1 ./j' Gvido Omladič medtem ko ima Zoran Jankovič recimo 13 milijonov evrov premoženja. Med bogataše sodita tudi Herman Rigelnik, uvršča se na 46. mesto, in Jože Kozmus, nekdanji direktor Pre-venta, ki je pristal z dobrimi 18. milijoni na 57. mestu. Med politiki je najvišje Zoran Jankovič s 13 Tomaž Ročnik Sto najbogatejših je lani skoraj podvojilo svoje premoženje. Kljub temu so slovenski bogataši v svetovnem merilu sicer majhni, a v domačem okolju nanje vseeno pada precej zavistnih pogledov. mz V vseh programih še prosta mesta, razen v športnem oddelku in programu umetniške gimnazije ter programu tehnik mehatronike Premlevanje prve stotnije Slovencev Krepkih sto in sto tisoče krhkih - Neenakost med stavkajočimi - Težave z dohodki in še z dohodninami - Visoke kazni, da jih ne bo takoj požrla inflacija Tatjana Podgoršek 25. marca se je iztekel rok za oddajo prijave za vpis v srednješolsko izobraževanje, ministrstvo za šolstvo in šport pa je podatke o prvem krogu vpisa objavilo na svojih spletnih straneh minuli petek. Na šolah Šolskega centra Velenje so za naslednje šolsko leto razpisali 700 prostih mest, zanje pa so do omenjenega dne prejeli 392 prijav za 21 razpisanih srednješolskih programov, kar je nekoliko manj kot v enakem lanskem obdobju. Manjše število kandidatov je - po mnenju Gabrijele Fidler - odraz manjšega števila učencev, ki zaključujejo osnovnošolsko izobraževanje v tukajšnjem prostoru. Med prijavljenimi kandidati se jih je 34 odstotkov odločilo za vpis v gimnazijske programe, preostalih 66 odstotkov pa za programe strokovnih šol. »Zelo zadovoljni smo v vpisom v nov program - okoljevarstveni tehnik, kjer je 29 kandidatov. Kot je razvidno iz podatkov, je v vseh razpisanih programih šol centra število kandidatov manjše od razpisanega števila prostih mest za vpis, razen v športnem oddelku gimnazijskega programa in programu umetniške gimnazije ter v programu tehnik mehatronike. Tu je število kandidatov približno enako kot število razpisanih mest, vendar lahko tudi v te programe kandidati prijave še prenesejo.« Drugi rok za prenos prijave je 14. april. Do tega dne lahko osnovnošolci spremenijo svojo vpisno željo in prenesejo prijavo v drug program ali v isti program na drugo šolo ne glede na število že prejetih prijav. Po tem datumu prenos prijav ne bo mogoč vse do zaključka izbirnih postopkov v programih, za katere bo ministrstvo za šolstvo in šport vpis omejilo. »Učenci in njihovi starši bodo zagotovo razmislili o tej možnosti. Sploh tisti, ki so se prijavili za izobraževanje v programih, kjer je prijav več kot predvidenih prostih mest, na drugi šoli pa je v istem oziroma sorodnem programu še prostor. Na šolah našega centra bomo veseli vsakega kandidata, ki bo prenesle prijavo v katerega od naših programov.« Stanje prijav po roku za prenos bo ministrstvo za šolstvo in šport javno objavilo v sredo, 23. aprila, na svojih spletnih straneh: www.mss.gov.si. Zadeva je preveč mamljivo osladna, da bi jo lahko kar na hitro prežvečili in izpljunili. Lestvica stotih najbogatejših Slovenk in Slovencev je še vedno predmet mnogih bolj ali manj nevoščljivih razprav. In vprašanj, kako so ti bogataši prišli do denarja. In če naše širše lokalno območje že nima največ državljanov z najdebelejšimi listnicami, je regijski trgovec Tuš vsaj na prvem mestu. Vmes pa še nekateri - pa kaj bi jih našteval -, saj so se že doslej dovolj valjali po časopisih. Tudi vseh revežev, ki se komaj prebijajo iz meseca v mesec, ne morem našteti. Ne vem, če bo kdaj kdo pri nas res naredil še lestvico najrevnejših. To bi bilo težko narediti tudi zato, ker bi marsikaterega od teh v času, ko bi taka lestvica izšla, ne bilo več. Pa ne zato, ker bi obogatel iz izpadel z nje. Pri nas je veliko še revnejših od tistih, ki so v soboto v družbi kolegov iz drugih evropskih držav korakali po ljubljanskih ulicah in terjali višje plače. In tudi med temi so velike razlike. Mati Evropa ni enako dobra mati za vse svoje državljane. In reveži v nekaterih novih članicah so veliko bolj revni od revežev v drugih. Ne da bi zagovarjal načelo enakih želodcev, ampak velja, da so reveži v nekaterih državah v primerjavi z drugimi pravi bogataši. Tako pač je. A vsi hočejo več. In ko je pri nas težko dobiti primeren dohodek, se zatakne še pri dohodnini. Na Dursu so nam za letos napovedali lepše dohodninske čase, pa stvari očitno tako zapletli, da vsak dan kdo pokaže na novo nepravilnost ali zmešnjavo. Na prave cvetke opozarjajo kmetje. Ne le večji, ki jim ni všeč, ker morajo davek plačevati tudi od subvencij, še večja svinjarija je, da morajo dohodnino plačevati nekateri manjši kmetje tudi od subvencij, ki jih sploh niso dobili. A država je stroga mati, kar reče, to drži, kar zapiše, še bolj. In birokratom je najlažje reči, da je tako zapisano v zakonu, zakon pa je zato, da ge stoodstotno spoštujemo. In od obljub, da nam bo letos z dohodnino lažje, ni nič. Še virtualni Vidi se lahko zavrti v glavi, če bo morala odgovarjata na vsa številna vprašanja in poslušati jezo davkoplačevalcev. Le prvi mož Dursa ostaja nasmejan! Nasmeške z obrazov voznikov pa so s sprejetjem novega represivnega zakona o cestnem prometu izbrisali poslanci. Ko eni krivijo višje cene za rast inflacije, bodo nabili »cene« kazni za prekrške. Da bodo lahko potem voznike krivili za poskočnost inflacije. Zdaj so jim namreč dali na voljo: vozite počasi, ne pijte, če sedate za volan. Ce bo tako, se boste obnašali prijazno. Čeprav za državni proračun ne najbolje. Ta ima rad kršitelje, ki polnijo integralni proračun. Ampak če boste kršili predpise, boste morali plačati astronomsko povišane kazni. Višja cena kazni pa pomeni višjo inflacijo. Drugi stvar tolmačijo drugače. Pri nas inflacija tako hitro razvrednoti vrednost kazni, zato jih je smotrno takoj dvigniti, da jih ne bi bilo treba ' stalno popravljati. Inflacija je pač tako čudna stvar, da ne veš, kje bi jo prijel. Kaj so že včasih govorili? Da ko bomo iz domače valute prišli na splošno evropsko, bitke z inflacijo ne bo več. A mi smo mojstri in nam še evro ni kos. A ste opazili, da nisem (še) nič omenil tretje razvojne osi ne števila pokrajin? Oboje je obstalo nekje v zraku. Med potrebami in željami. A če vsi niti ne čutijo potrebe, je stvar toliko težje urediti. Pa še čas kot da ni primeren. Vsi pač niso več prepričani, da je povsem pred volitvami vredno iti po ta vroči kostanj v žerjavico. ■ k _________________________I i,, i |, i • | NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in UtmihlJ RTV družba, d.o.o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,30 € (8,5 % odstopni DDV, 0,1 €, cena izvoda brez DDV 1,20 €). Pri plačilu letne naročnine 20 %, polletne 15 %, četrtletne 11 % in mesečne 7 % popust. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstlč-Planlnc (pomočnica urednika), Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik (propagandista); Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.sl Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas d.o.o. Tisk: Tiskarna SET d.d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. DOGODKI Prejeli odgovore za 19 zahtevkov glede vračanja Državno pravobranilstvo v Ljubljani za zdaj le delno ugodilo zahtevkom KS Konovo, Šentilj in Cirkovce za vračanje preveč vplačanih sredstev za izgradnjo telekomunikacijskega omrežja Tatjana Podgoršek Državno pravobranilstvo s sedežem v Ljubljani je pred nedavnim naslovilo na Mestno občino Velenje prve odgovore v zvezi z zahtevki za vračanje preveč vplačanih sredstev za izgradnjo telekomunikacijskih omrežij, ki jih je ta vložila v imenu krajevnih skupnosti in mestnih četrti na svojem območju v letih 2004 in 2006. Vložila jih je sicer na krajevno pristojen zunanji oddelek državnega pravobranilstva v Celju, a so zaradi prezasedenosti tega organa zahtevki šli v Ljubljano. Od tam pa so na vloženih približno 70 zahtevkov do ponedeljka prejeli 19 odgovorov. Roman Ledinek z Mestne občine Velenje je povedal, da so od sedmih krajevnih skupnosti (KS) in ene mestne četrti delno ugodili zahtevkom KS Konovo v višini 54.631 evrov, KS Šentilj (117.077 evrov) ter KS Cirkovce (51.846 evrov). Ostale zahtevke so zavrnili najpogosteje zato, ker KS niso predložile potrebnih listin in drugih dokazov o vlaganjih. Slednje zadnjega vlaka še niso zamudile, če bodo pravobranilstvu priložile dokaze, če pa teh nimajo več, pa bodo veljala za ponovno odločanje tudi notarsko overjena izjava o vrsti in obsegu vlaganj v telekomunikacijsko omrežje ter o številu zgrajenih priključkov. V nekaterih pozitivnega odgovora ni bilo, ker vložena sredstva posameznikov niso presegala vsote, ki so jo morali plačati vlagatelji za telefonski priključek. Takrat je bilo to 1388 nemških mark. Zahtevek mestni četrti Levi breg pa je bil negativen zato, ker se ni nanašal na telefonske priključke, ampak na javne govorilnice. O predlogih, za katere je državno pravobranilstvo predlagalo poravnavo, se morajo sedaj izreči prizadete KS. Če bodo z njo soglašale, morajo o tem obvestiti župana Mesten občine Velenje Srečka Meha, ki bo kot zakoniti zastopnik poravnavo tudi podpisal. Predložiti pa morajo še seznam končnih upravičencev. Za zahtevke, ki jim pravobranilstvo ni ugodilo, ker ni bilo zanje pravne osnove, pa je možna še tožba na okrajnem sodišču. Kdaj bodo v Velenju dobili odgovore še na ostale zahtevke KS in mestnih četrti, na Mestni občini Velenje ne vedo. Prav tako čaka slednje tudi na obravnavo svojega zahtevka v višini blizu 2 milijona evrov. Pri tem gre za vlaganja sredstev samoprispevka in občinskega proračuna. Premogovnik ima svetlo prihodnost Generalni sekretar Evropskega združenja za premog in lignit »Euracoal« dr. Thorsten Diercks zadovoljen s tehnološkimi dosežki in nadaljnjimi načrti premogovnika in termoelektrarne Mira Zakošek Premogovnik Velenje in Termoelektrarno Šoštanj je obiskal najvišji predstavnik evropske institucije, ki zastopa vse proizvajalce premoga in lignita v Evropi, v času ko sta oba energetska velikana Šaleške doline sredi velikih razvojnih snovanj, ki zagotavljajo obema prihodnost vsaj do leta 2040. Termoelektrarna Šoštanj je v sklepni fazi priprav na izgradnjo šestega bloka, ki bo tehnološko povsem prilagojen kurjenju z velenjskim lignitom. S tem blokom je zato zagotovljena prihodnost tako termoelektrarni kot premogovniku. Ob obisku je dr. Torsten Diercks ogovoril tudi na nekaj naših vprašanj. Kakšna institucija je Euracoal - evropsko združenje za premog in lignit? »Sedež imamo v Bruslju. Smo organizacija, v katero so vključeni vsi evropski proizvajalci premoga in lignita, naša naloga pa je, da jih zastopamo v evropskih institucijah.« Kakšen pa je namen vašega obiska tukaj v Velenju? » Z neposrednim obiskom v tem okolju in ogledom tukajšnjih ener- getskih objektov in proizvodnje premoga sem želel poglobiti kontakte s slovenskimi proizvajalci lignita, ki so že dolgo člani našega združenja skupaj z ostalimi proizvajalci v Evropi. Če vodiš takšno združenje in zastopaš interese ter nico svojega združenja. V Velenju sem neposredno spoznal tukajšnji način pridobivanja premoga, pokazali pa so mi tudi tako imenovano svetovno priznano velenjsko odkopno metodo. Seveda pa je to tudi priložnost, da smo se medse- Generalni sekretar Evropskega združenja za premog in lignit »Euracoal« dr. Thorsten Diercks je doslej poznal velenjski premogovnik samo iz dokumentacije, zdaj pa mu ga je neposredno predstavil direktor velenjskega Premogovnika dr. Milan Medved. skušaš vplivati na evropsko premogovno politiko, moraš poznati položaj premogovništva posamezne članice. Prav tako ne moreš zastopati interesa, če nimaš neposrednega stika s posamezno čla- bojno osebno spoznali z dr. Milanom Medvedom, direktorjem premogovnika, in dr. Vladimirjem Malenkovičem, direktorjem HTZ-ja. Doslej se osebno še nismo srečali.« Kako pa vam je tukaj všeč? »Videl sem, da ima slovensko premogovništvo dolgoletno perspektivo in to me veseli. To seveda radi vidimo in to tudi olajša naše delo v Bruslju. Prav tako sem zelo vesel, da gre za tehnološko sodoben in vrhunsko organiziran premogovnik. Navdušila pa me je tudi pokrajina. Že z letala sem opazoval njeno raznolikost, polno je hribov in dolin. Navdušili pa so me tudi ljudje, s katerimi sem se srečal, so prijazni in gostoljubni.« Ste doslej poznali Premogovnik Velenje ? »Doslej sem ga kar dobo poznal iz dokumentacije, zdaj pa sem si ga tudi ogledal, prav tako tudi termoelektrarno, izvedel sem veliko o obeh podjetjih in to mi bo koristilo pri nadaljnjih aktivnostih.« Kakšno prihodnost pa imajo takšni premogovniki, kot je velenjski? V Evropski uniji predstavlja premog kar okoli 30 odstotkov potrebne energije in je tako zelo pomemben del njene energetske oskrbe. V energetskih načrtih smo si zastavili, da bi do leta 2020 zagotovili vsaj 20 odstot- Sekretar je bil navdušen Ob koncu obiska je bil dr. Milan Medved, direktor Premogovnika Velenje, zadovoljen, saj je bil generalni sekretar Euraco-al dr. Thorsten Diercks nad videnim navdušen. Popeljali so ga po dobro opremljenih deloviš-čih in v termoelektrarno Šoštanj, s katero je Premogovnik Velenje tesno povezan. »Pohvalil je vse, kar je tukaj videl, in zdi se mi pomembno, da so ljudje, ki se na evropski ravni ukvarjajo s premogovništvom, dobro seznanjeni tudi s stanjem pri nas,« je dejal dr. Medved. kov obnovljivih energetskih virov. To je zelo ambiciozen načrt in upam, da ga bomo uresničili. Kljub temu cilju pa bomo morali zagotoviti še vedno 80 odstotkov energije iz drugih virov. S tem mislim na jedrske in plinske elektrarne. Še vedno pa predvidevamo, da bo tudi v prihajajočem desetletju 30 odstotkov elektrike proizvedene iz premoga, ki ga imamo po vsej Evropi. To pomeni, da ima premog, tudi takšen, kot je velenjski, v evropski energetski perspektivi tudi v prihodnje pomembno vlogo. Ena prav tako izjemno pomembnih in prioritetnih nalog pa je, da stroške za pridobivanje energije tudi v Sloveniji zmanjšamo.« Pod Pustim gradom Andrejc že pometa Po koncu zime na cestah običajno ostane veliko peska, ki ga je treba odstraniti. V Šoštanju so s pometanjem lokalnih cest, ulic in pločnikov pričeli prejšnji teden. Dela izvaja podjetje Andrejc, d. o. o., iz Topolšice, ki je bil na podlagi javnega razpisa izbran za najugod- nejšega ponudnika za letno vzdrževanje cest za obdobje od 15. marca do 15. novembra. Vpis otrok v Vrtec Šoštanj V Vrtcu Šoštanj, v enotah Šoštanj in Šmartno ob Paki, bodo 14. aprila začeli vpisovati otroke za šolsko leto 2008/2009. Vpis bodo zaključili 25. aprila. V času vpisa bodo v vrtcu med 9. in 11. uro potekali dnevi odprtih vrat. Občinski volilni komisiji poteče mandat 20. aprila poteče štiriletni mandat občinski volilni komisiji. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja bo do danes (10. aprila do 12. ure) zbirala predloge za nove tri člane, ki jih lahko predlagajo politične stranke, druge organizacije in tudi občani. Predsednik in podpredsednik občinske komisije (ta je petčlanska) pa se imenujeta iz vrst sodnikov oziroma diplomiranih pravnikov. ■ mkp > W V SODOBNE REŠITVE PO VAŠI MERI www.abanka.si I info@abanka.si I Abafon 080 1 360 BANKA PRIJAZNIH LJUDI »Oklepnike v Šoštanju že delajo« Družbo Indop v Šoštanju obiskali člani državnega zbora za obrambo - Odprto še vprašanje protidobav slovenskega gospodarstva in posrednih delovnih mest Tatjana Podgoršek Šoštanj, 7. aprila - V Gorenjevi družbi Indop v Šoštanju so se na ogledu proizvodnje oklepnih vozil Patria 8 x 8 mudili člani parlamentarnega odbora za obrambo. Po ogledu je njegov predsednik Tone Anderlič dejal, da so se prepričali, da oklepnike tu res že delajo. Je pa ob tem izrazil skrb, ker še ni podpisana pogodba s Patrio za izdelavo teh vozil, ki naj bi jih izdelali v Gorenju. Dobili pa so zagotovilo, da bo to v bližnji prihodnosti. Sicer pa je zanje pomembno predvsem preveriti odnose s podpisniki pogodbe z ministrstvom - Rotisom in Patrio. »Verjamem, da bodo na koncu vsi postopki opravljeni tako, kot morajo biti.« Po Anderličevih besedah ob obisku niso dobili celovitega odgovora na vprašanje, ki je bilo v preteklosti različno interpretirano: kako je s posrednimi in neposrednimi delovnimi mesti in glede protidobav slovenskega gospodarstva. Dobili so zagotovilo, da Gorenje ni tisto, ki bi organiziralo posredna delovna mesta, ampak le za svoj del proizvodnje (zdaj projekt zaposluje 150 delavcev, ob polni proizvodnji pa naj bi jih blizu 200). Ministrstvo in Rotis pa naj bi članom odbora doslej zagotavljala, da je to v domeni Gorenja. »Zdaj bomo morali preveriti pri njih, kje so ta delovna mesta in kje bodo. Tudi minister za gospodarstvo Andrej Vizjak je zagotovil, da bo vlada to spremljala. Leto in pol po podpisu pogodbe pa bi že morali vedeti, kje bodo.« Kot je še dejal Anderlič, tokrat niso mogli govoriti o opremljenosti posameznih vozil. To naj bi storili v pogovorih z ministrom za obrambo ter Patrio oziroma Rotisom. Njegovo navedbo, da o dodatni opremi vozil med obiskom v Šoštanju niso govorili, je potrdil obrambni minister Karel Erjavec. Ta je Indop obiskal menda že večkrat in se mu zdi prav, da sodeluje na obisku odbora, saj ta nenazadnje nadzira delo ministrstva za obrambo. Na novinarsko vprašanje o »sporni dodatni opremi« je Erjavec odgovoril: »Ne vem, kakšna oprema naj bi to bila. V oklepnikih bo taka oprema, kot je bila opredeljena v pogodbi. Ne vem, od kod vam podatki, da ni ustrezna?!« Pojasnil je še, da se slovenski vojaki na Počku na prvem vozilu, ki jim ga je za urjenje dal finski proizvajalec, za zdaj urijo le v vožnji, vadba z vso bojno opremo je predvidena kasneje. Kdaj? »Po pogodbi! Srednja bojna skupina mora biti pripravljena do konca leta 2012,« je še dejal Karel Erjavec. | Z obiska parlamentarnega odbora v Indopu »Čim prej izgradnja hitre ceste po predlagani trasi!« Predsednik odbora za razvoj regije Saša pri Savinjsko-šaleški gospodarski zbornici je dr. Milan Medved - Usklajevanje razvojnih potreb celotne regije je potrebno Tatjana Podgoršek Velenje, 7. aprila - Člani upravnega odbora Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice Velenje so na svoji drugi seji v Nazarjah sprejeli pobudo o ustanovitvi odbora za razvoj regije Saša, v katerem bi bili poleg gospodarstvenikov in županov še poslanci ter državni svetnik iz Šaleške in Zgornje Savinjske doline. Osrednja naloga tega nepolitičnega in (vsaj v prvi fazi) neformalnega odbora ko Avstrijo so bili enotni, da je izgradnja hitre ceste nujna, in to po trasi, ki jo je predlagala stroka. Variantna izgradnja po trasi obstoječe povezave z avtocesto v Aiji vasi je nesprejemljiva tako za Šaleško dolino, ki bi bila v tem primeru odvisna od ene in edine prometne žile, kot tudi za Zgornjo Savinjsko dolino. »Hitro cesto potrebujemo zaradi nadaljnjega razvoja regije, zaradi delovnih mest, skratka zaradi vseh nas.« V pobudi, ki jo bodo iniciative. Njene zahteve so - po mnenju članov odbora - sicer povsem legitimne, vendar je prepričanje odbora, ki ga lahko prav tako podkrepijo s številnimi argumenti, takšno, da je za nadaljnji gospodarski in družbeni razvoj umestitev hitre ceste po trasi, ki jo je predlagal stroka, in s tem povezanost z ostalimi deli Slovenije ter nenazadnje sveta, nujna. Sicer pa je Milan Medved še povedal, da povod za ustanovitev odbora za razvoj regije Saša ni bila le izgradnja hitre Z ustanovne seje odbora za razvoj regije Saša pri Savinjsko-šaleški gospodarski zbornici naj bi bilo zavzemanje za ključne razvojne projekte regije. V ponedeljek je bila ustanovna seja tega odbora, na kateri so udeleženci za njegovega predsednika imenovali dr. Milana Medveda, direktorja Premogovnika Velenje. Kot so ugotavljali, lahko le s skupnimi močmi vplivajo na hitrejši razvoj regije Saša, njihova prva naloga med razvojnimi strateškimi prioritetami pa je v tem trenutku izgradnja hitre ceste tretje razvojne osi. V razpravi o nujni povezavi s slovenskim avtocestnim križem in Republi- naslovili na resorna ministrstva in odgovorne službe, bo zapisana potreba po čim prejšnji izvedbi postopkov za pripravo državnega lokacijskega načrta, za izdelavo terminskega plana izgradnje, prav tako pa tudi podpora etapni izgradnji hitre ceste. »Člani odbora bomo redno spremljali uresničevanje terminskega plana izgradnje predvsem zato, ker menimo, da boljšo povezavo nujno potrebujemo čim prej.« Odločnejši pristop, so dejali, nenazadnje zahteva tudi izjemen pritisk civilne ceste, ampak potreba po usklajevanju razvojnih potreb v regiji. »Ta je gospodarsko pomembna za Slovenijo, tako za energetiko, turizem, storitvene dejavnosti in še za katero področje.« Na vprašanje, ali se bo odbor, če do oblikovanja regije Saša ne bo prišlo, povezoval s Celjani, pa je Medved odgovoril: »Regija Saša je zaključena celota. Mi govorimo o vsebinskem povezovanju ne glede na to, kakšna bo njena formalna oblika.« Dohodninski kotiček Sožitje je potrebno poiskati Gradisov kamnolom v Podgori v občini Šmartno ob Paki ima vsa potrebna dovoljenja za obratovanje - Živeti v bližini je drugače kot spremljati in preverjati vplive izkoriščanja rudnega bogastva - Kaj si želijo krajani? Udeleženci sestanka so poudarili potrebo po sožitju med prizadetimi krajani in Gradisom. Tatjana Podgoršek Šmartno ob Paki, 7. aprila - Gra-disov kamnolom v Podgori v občini Šmartno ob Paki med tamkajšnjih krajani povzroča vse več nezadovoljstva. To se je z začetkom obratovanja premičnega asfaltnega mešalca pred dvema letoma še povečalo. Na pobudo vaške skupnosti Podgora je občina za urejanje zadev glede njegove ureditve pooblastila Inštitut za nepremičninsko pravo iz Maribora. Ta je v ponedeljek na sedežu občine pripravil pogovor na temo: kako urediti razmere v Gradisovem kamnolomu. Poleg občinskega vodstva in vaške skupnosti so se ga udeležili še predstavniki celjskega Gradisa, Inšpektorata za okolje in prostor RS ter rudarska inšpektorja. Po pojasnilu Renata Vrenčurja z omenjenega inštituta so se za takšno obliko urejanja zadev odločili zato, ker vse dosedanje aktivnosti niso dale želenih rezultatov. »Vsi -od inšpekcijske službe, na katere so krajani in tudi lokalna skupnost naslovili pripombe, pritožbe glede - po njihovem mnenju - prekomernega hrupa, prahu, emisij in imi-sij - zatrjujejo, da ima kamnolom vsa potrebna soglasja in dovoljenja za obratovanje, okolje je degradirano, vpliv izkoriščanja rudnega bogastva je širši in tega ni mogoče spregledati.« Po tem, ko so razjasnili, kdo je za kaj odgovoren, udeleženci niso slišali nič novega. Le potrditev že znanih dejstev. Tako so med drugim inšpektorji znova zatrdili, da ima kamnolom koncesijo za opravljanje dejavnosti, rezultati meritev ne kažejo na odstopanja preko dovoljenih mej. Pri pregledu razmer v kamnolomu so sicer ugotovili nekatere pomanjkljivosti, vendar nobena ni bila takšna, da bi ga bilo potrebno zapreti ali sprejeti drastične ukrepe. Dogajanja v kamnolomu in njegovi okolici bodo še najprej budno spremljali. So pa poudarili, da razumejo tudi krajane, saj poseg v prostor prinaša posledice, te pa so moteče. Po prepričanju predsednika vaške skupnosti Podgora Damjana Ločičnika do nesoglasij ne bi prihajalo v takšni meri, če bi se Gradis o najbolj perečih zadevah pogovoril s prizadetimi krajani. Po mnenju najbližjega soseda kamnoloma Milana Klanč-nika je živeti v bližini obrata precej drugače kot preverjati in spremljati meritve hrupa, prahu, emisij in imisij, ki so na meji dovoljenega. »Vse to močno poslabšuje kakovost življenja krajanov in vpliva na naše zdravje.« Zato vse bolj razmišlja o preselitvi drugam, a tudi to ni tako enostavno. Šmarški župan Alojz Podgoršek pa je med drugim dejal, da reševanje tega vprašanja krepko zapolnjuje že njegov drugi mandat. V zajetnem dosjeju je kup zapisnikov, vložili so že kar nekaj energije, sprožili kar nekaj postopkov, odnosi med krajani in Gradi-som pa ostajajo nerešeni. »Sem župan vseh krajanov in prepričan sem, da mnogi ocenjujejo, da je kamnolom tudi koristen za lokalno skupnost, zato je sožitje med vsemi potrebno poiskati. Verjamem, da obstaja volja za to, sploh ker krajani ne zahtevajo zaprtja kamnoloma.« Direktorica Gradisovega kamnoloma Lidija Žager je bila nekoliko presenečena nad nezadovoljstvom krajanov. »V zadnjih nekaj letih smo v kamnolomu postorili toliko kot nismo v minulih 20 letih. Sedaj, ko spreminjamo zadeve na bolje, vidimo, da so krajani bolj nezadovoljni, kot so bili prej.« Je sožitje, ki so ga poudarjali udeleženci pogovora, možno? »Odvisno do tega, kaj bi krajani radi, kaj imajo v ozadju. Mi mislimo, da je možno.« Kot je dejala, je v kamnolomu danes gradbišče, saj želijo razmere v njem urediti čim bolje. Zadeve naj bi uredili do naslednje sezone, do konca letošnjega maja. Na temo ureditev kamnoloma naj bi sklicali čez dober mesec še en sestanek, tokrat brez inšpektorjev, na njem pa pozornost namenili konkretnemu predlogu zadev, s katerimi bi lahko dosegli sožitje. Tega naj bi do takrat pripravili omenjeni mariborski inštitut in vaška skupnost oziroma krajani. Imate vprašanje? Davčna uprava Republike Slovenije je skoraj polovici dohodninskim zavezancem že poslala informativne izračune dohodnine za leto 2007. Drugi bodo izračune prejeli po 9. maju, vsi pa najpozneje do 31. maja. Osnovne stvari, ki jih je dobro poznati v zvezi z informativnimi izračuni, smo pojasnili v prejšnji številki Našega časa. Gotovo pa se poraja še kaj, kar bi vas tudi zanimalo. Če je tako, vas tudi letos vabimo k sodelovanju. Vprašanja nam lahko sporočite pisno na naslov Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, pripišite »za dohodnino«, mi pa bomo poskrbeli, da bo vaše vprašanje dobilo tudi odgovor. Pri tem nam bodo pomagali v Davčnem uradu Velenje. Vprašanja za številko, ki izide v četrtek, 17. aprila, bomo sprejemalo do ponedeljka, 14. aprila, do 10. ure. GOSPODARSTVO Se pripravlja menedžerski odkup? Predsednik uprave Esotecha Marko Škoberne naj bi skupaj s še šestimi direktorji pripravljal menedežerski odkup Esotecha, je poročal petkov poslovni Dnevnik in nadaljeval, da lahko to pomeni, da je bila v ozadju dramatične lanske odstavitve dolgoletne predsednice Esotecha Zofije Mazej Kukovič, ki je potem postala ministrica za zdravje, borba za lastniško prevlado v podjetju. Sedem direktorjev, poleg Škoberneta še Bogdan Špegel, Drago Pav-lič, Iztok Hrastel, Robert Hudourtnik, Miran Špes in Boštjan Žigon, naj bi za zdaj skupaj obvladovali dobrih 32 odstotkov družbe, skupaj z nekaj deset zaposlenimi pa ima menedžment v Esotechu že več kot 50-odstotni lastniški delež družbe. Škoberneta smo v petek zaprosili za izjavo v zvezi s tem, a se je odločil, da zadeve za zdaj ne bo komentiral. »Menedžerskega odkupa Esotecha v bistvu ne pripravljamo, ampak je v ozadju interes jedra zaposlenih, ki skupaj vključuje približno 70 posameznikov, da zavarujemo dolgoročne interese in cilje družbe. Vrednost Esotecha namreč ni v nepremičninah, ampak v tehnološkem znanju zaposlenih,« pa je za poslovni Dnevnik pojasnil Škoberne. ■ MESTNA OBČINA VELENJE Mestna občina Velenje, Komisija za priznanja, na podlagi Odloka o priznanjih MOV (UV 1997, št. 2) in Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o priznanjih MOV (UV 2003, št. 12) objavlja OBVESTILO o zbiranju pobud za podelitev priznanj Mestne občine Velenje v letu 2008 i. Pobude za podelitev priznanj lahko vlagajo: - občani Mestne občine Velenje, - združenja občanov, ki delujejo v Mestni občini Velenje, - pravne osebe s sedežem v Mestni občini Velenje. II. Podeljujejo se priznanja: 1. Grb Mestne občine Velenje 2. Plaketa Mestne občine Velenje 3. Priznanje župana Mestne občine Velenje Pogoji za podelitev so zlasti: Grb Mestne občine Velenje Grb Mestne občine Velenje se lahko podeli posameznikom za življenjsko delo in izjemne rezultate na kateremkoli področju. Podeli se lahko tudi združenjem občanov ali pravnim osebam, ki so bistveno prispevali k razvoju, ugledu in prepoznavnosti Mestne občine Velenje. Vsako leto se lahko podelijo največ tri priznanja. Plaketa Mestne občine Velenje Plaketa Mestne občine Velenje se lahko podeli posameznikom, združenjem občanov ali pravnim osebam, ki so dosegli vidne dosežke na področju organizacije, delovanja, obstoja ali razvoja posamezne ali več dejavnosti, ki združujejo občane, ali so kakorkoli zaslužni za razvoj in krepitev ugleda Mestne občine Velenje. Vsako leto se lahko podelijo največ tri priznanja. III. Priznanje župana Mestne občine Velenje Priznanje župana Mestne občine Velenje se lahko podeli posameznikom, združenjem občanov ali pravnim osebam za enkratne dosežke na kateremkoli področju, ki ima pomen za razvoj ali prepoznavnost občine. K listi je priložen spominski stekleni grb Mestne občine Velenje ali protokolarno darilo. Priznanje župana ni vezano na to javno obvestilo, ker je pobudo možno vložiti pri županu vse leto. IV. Pobuda za podelitev priznanj mora vsebovati naslov predlagatelja pobude in naslov kandidata za podelitev priznanja, naziv pričakovanega priznanja in utemeljitev. Komisija za priznanja lahko v soglasju s predlagateljem pripravi predlog za podelitev drugega priznanja, kakor je bilo prvotno predlagano v pobudi. V. Pobude je potrebno poslati na naslov Svet Mestne občine Velenje, Komisija za priznanja, Titov trg 1,3320 Velenje do vključno 19. maja 2008 do 24. ure. Pobude morajo biti oddane v zaprti kuverti z oznako »NE ODPIRAJ - POBUDA«. Vsak pobudnik lahko poda samo en predlog za podelitev priznanj. Komisija za priznanja si pridržuje pravico, da po tem roku prispelih ali nepopolnih pobud ne bo obravnavala. Predsednica Komisije za priznanja Mestne občine Velenje mag. Dragica Povh, s. r. Načrtujejo zmerno rast V Esotechu lani ustvarili 22 milijonov evrov prihodkov -Dobri obeti za naprej - Posebno pozornost posvečajo kadrovski strategiji Milena Krstič - Planinc Velenje - V družbi Esotech, kjer za zdaj poleg energetike in ekologije ne razmišljajo o razvijanju novih panog, razmišljajo pa o razvoju storitev, so lansko poslovno leto po oceni predsednika uprave Marka Škoberneta zaključili uspešno in z dobrimi obeti za prihodnje poslovanje. Dokončali so nekaj izjemno zahtevnih tehnoloških projektov. Mednje štejejo prvo fazo centralno energetske postaje za Komunalno podjetje Velenje, bioplinsko napravo za družbo KOTO, čistilno napravo za odpadne vode iz valjar-skih ogrodij Blooming in Steckel v jeseniškem Acroniju, recirkulacijo kanalov dimnih plinov na petem bloku Termoelektrarne Šoštanj, prenovo 110 kV stikališča RTP za Eles v Mariboru ... Napravili pa so tudi pomemben korak pri delih na hidroelektrarni Zlatoličje, v ravenskem Metalu, na Savskih in Soških elektrarnah, v termoelektrarni Tuzla ter na množici drugih, prav tako pomembnih projektih. Kako se to odraža v denarju? Poslovno leto smo zaključili uspešno, z 22 milijoni evrov prihodkov.« Načrt za letos? Kako ambiciozen je? »Drži, da je ambiciozen, vendar je tudi realen. Načrtujemo zmerno rast, ki nam bo dolgoročno omogočila razvoj storitev in stabilnost poslovanja. Držimo se slogana, da je vedno treba ciljati na luno, saj tudi če zgrešiš, pristaneš med zvezdami.« V ospredju pa gotovo energetika in ekologija? »Seveda! Zaenkrat ne bomo razvijali novih panog, razmišljamo pa o razvoju storitev, ki izhajajo iz obeh tradicionalnih. Energetika in ekologija se močno prepletata, obseg načrtovanih naložb je velik. So pa razmere na nekaterih trgih precej negotove, zato vzporedno iščemo alternative.« Tuji trgi? Kateri? »Generalno rečeno jugovzhodna Evropa. Na Hrvaškem in v Srbiji imamo hčerinski družbi, delamo pa tudi na območju Bosne in Hercegovine. Aktivnosti v teh državah postopno krepimo.« Pomembnejši naročniki? »Veliko jih je in dejstvo je, da je pot do novih kupcev na področju projektne izgradnje ponavadi precej dolga, zato se moramo dokazati v največjih sistemih, v razvoju organizacije in timskega dela, načrtno pa smo se lotili tudi nekaterih modulov izobraževanja, ki so nujno potrebni, da bomo projekte izvajali bolj učinkovito. Tru- Marko Škoberne: »Daljinsko hlajenje je prvi tovrstni projekt v Sloveniji.« Čistilna naprava za »škajni« jami valjarskih ogrodij z obdelavo muljev v jeseniškem Aconiju. katerih je izziv zaradi ponovljivih investicijskih priložnosti tudi največji.« Kultura podjetja? Na čem jo gradite pri vas? »Največji poudarek namenjamo MESTNA OBČINA VELENJE Spoštovani občanke in občani, obveščamo vas, da se bodo v četrtek. 10. aprila 2008. pričela ureditvena dela v okolici spomenika "Maršal Tito". Najprej bomo obnovili pešpoti v neposredni bližini spomenika, katerih obnova se bo zaključila na dan Zemlje, v torek, 22. aprila 2008, ko bomo ob pešpoteh zasadili nova drevesa. Zaradi del bomo postavili delne zapore, ki pa bodo pešcem dopuščale nemoten prehod. V prvi fazi obnove bomo zamenjali robnike, poti preplastili z novo asfaltno prevleko, uredili kanalete za odvodnjavanje, zamenjali koše za smeti ter namestili nove klopi. Druga faza ureditve bo zajemala obnovo spomenika "Maršal Tito" in obnovo javne razsvetljave. dimo se, da bi bilo delo v Esotec-hu izziv in svetla točka našim sodelavcem, zato smo ustvarili pogoje za motiviranost, inovativnost in pripadnost.« Kadri? Koliko vas je zaposlenih? Zaposlujete? »V drugi polovici leta 2007 smo posebno pozornost posvetili kadrovski strategiji in politiki zaposlovanja, saj potrebe na tem področju v zadnjem obdobju močno naraščajo. Zaposlili smo nekaj novih sodelavcev in okrepili poslovno funkcijo razvoja ter tehnološko in komercialno področje. Glede na možnosti pri zaposlovanju specialistov s področja montaže pa se ta trenutek še vedno opiramo na kooperante in podizvajalce, mrežo teh partneijev pa imamo že od nekdaj precej razvejano. Trenutno nas je v Esotechu 198.« Ostajate podporniki športa ...? »Podpiramo mnogo društev, športnikov in zvez. Najbolj smo ponosni na Matica Osnovnikarja ter letošnji dosežek košarkarjev Elektre Esotecha, ki so se uvrstili v končnico državnega prvenstva. Seznam je še dolg. Žal pa ne moremo ugoditi vsem, ki se obrnejo na nas. Zavarovalnica Triglav je pred časom s 150.000 evri podprla ekološke projekte v različnih slovenskih krajih. Tudi vas kot edino družbo na Celjskem z donacijo v višini 12.500 evrov. Kako boste porabili sredstva? »Donacija zavarovalnice Triglav je bila za nas prijetno presenečenje in hkrati odraz dobrega poslovnega sodelovanja v zadnjem obdobju. Za razvojno naravnano družbo, ki v celoti konkurira na trgu, je takšna donacija dobrodošla. Porabili jo bomo za razvoj tehnologij in izobraževanja naših sodelavcev.« Gotovo je treba dodati še kaj, o čemer niste bili vprašani . »V preteklih dneh smo gostili sejo upravnega odbora Savinjsko-šale-ške gospodarske zbornice, kjer smo predstavili nekaj naših dosežkov. Želimo namreč sodelovati tudi v kreiranju strategije v lokalnem okolju. Marsikaj pa se je dogajalo tudi pri pridobivanju novih naročil. Januarja smo bili skupaj s partnerjem IBE na javnem razpisu izbrani za izvajalca del na projektu Daljinsko hlajenje v mestni občini Velenje. Februarja smo s Komunalnim podjetjem Velenje, ki je naročnik tega projekta, tudi že podpisali pogodbo. Gre za prvi tovrstni projekt v Sloveniji. Cilj naložbe je centralizirana dobava hladilne energije do objektov, tako da se bodo v njih izboljšali bivalni pogoji. Pomemben je izkoristek odpadne vroče vode za proizvodnjo hladu z okolju prijaznim postopkom hlajenja z absorbcij-sko hladilno tehniko, ki za hlajenje ne izrablja električne energije.« MESTNA OBČINA VELENJE Mestna občina Velenje vabi vse zainteresirane občanke in občane na OKROGLO MIZO z naslovom "Ureditev vrtičkov", ki bo v sredo. 16. aprila 2008. ob 17. uri v sejni dvorani Mestne občine Velenje. Prijazno vabljeni! ""HAS 1 16, 1 Od srede do torka - svet in domovina a Sreda, 2. aprila Slovenski predsednik Danilo Türk se je srečal z brazilskim kolegom Luizom Inaciem Lulo da Silvo in z njim govoril predvsem o gospodarskem sodelovanju. Ob tem je Türk poudaril, da slovenskih podjetij ne sme biti strah velikosti brazilskega trga in oddaljenosti, pri čemer je z zadovoljstvom ugotovil, da pri številnih podjetjih tega strahu ni. Sindikati so sprejeli ponudbo delodajalcev za začetek pogajanj za sklenitev kolektivne pogodbe za leti 2008 in 2009. Pri tem so sindikati predlagali, da bi pogajanja potekala čim intenzivneje, in sicer vsak drugi dan. Izvedeli smo, da prva trojka najbogatejših Slovencev ostaja enaka kot lani, prvi je Mirko Tuš, Darko Horvat in Igor Lah pa sta se zamenjala na drugem in tretjem mestu. Revija Manager je poro-čala tudi, da je med prvimi desetimi letos nekaj sprememb, izpadla sta Jože Anderlič in Vladimir Polič, lani najbogatejša ženska Alenka Žnidaršič pa je s 14. padla na 24. mesto. Nato je na vrhu v Bukarešti sprejel odločitev, da Hrvaško in Albanijo povabi v zavezništvo. Glede Makedonije pa se voditelji 26 držav, ki se vrha udeležujejo, niso dogovorili, zato so odločanje o tem preložili. Irski premier Bertie Ahern, ki se je znašel pod pritiskom zaradi obtožb prejemanja podkupnin, je napovedal, da bo 6. maja odstopil. Ahern je bil namreč v zadnjem času pod vse hujšim pritiskom, da naj bi v 90. letih sprejemal podkupnine, vendar pa je odločno zanikal, da odstopa zaradi tega. Četrtek, 3. aprila Oglasil se je minister Virant, ki je dejal, da je do 18. aprila, ko naj bi se začela napovedana stavka zdravnikov in zobozdravnikov, še dovolj časa. Razložil je, da je vlada sindikatu ponudila dvig osnovnih plač za 12 odstotkov, povišanje pa bi bilo v štirih korakih, Fides pa ponujenega ne sprejema. Prometni minister Radovan Žerjav pa je naznanil, da je vlada odločila, da bo kazen za vožnjo brez vinjete znašala Najbogatejši Slovenec (glede na ugotovitve revije Manager) se le redko pojavi v javnosti. Po novem torej z vinjetami. Če ne bo tako, pa kazen. od 300 do 800 evrov. Vlada je na seji namreč sprejela besedilo novele zakona o javnih cestah, ki uvaja vinjete kot način plačevanja cestnine. Cestninski nadzornik bo v primeru kršitve kršitelju izdal plačilni nalog v znesku 600 evrov z možnostjo plačila polovičnega zneska v predpisanem roku. Novica o 15-mesečni deklici z levkemijo, ki potrebuje presaditev kostnega mozga, je k darovanju krvi spodbudila mnoge prostovoljce. Na posebno akcijo odvzema krvi, ki jo je organiziral Zavod za transfuzijsko medicino, se je odzvalo več kot 700 ljudi, ki so čakali celo v vrsti na ulici. V Ljubljani se je mudil ruski opozicijski voditelj Gari Kasparov, ki je spregovoril o (politični) situaciji v Rusiji. Eden najvidnejših članov ruske opozicije je napovedal, da bo prišlo do spopada med »nastavljenim Putinovim naslednikom« Dimitrijem Medvede-vom in dosedanjim vladarjem Kreml-ja Vladimirjem Putinom. Slovitega kitajskega borca za človekove pravice, ki je posvetil življenje boju tudi za pravice drugih oporečnikov, so obsodili na tri leta in pol zapora. Hu Džia se je pred sodiščem v Pekingu zagovarjal kot nedolžnega v obtožbah »podžiganja rušenja državne moči«. Dokazi proti Huju so vključevali njegove članke, objavljene na spletu, in dva intervjuja, ki jih je dal za mednarodne medije. Hu je že vrsto let glasen kritik kršenja človekovih pravic na Kitajskem. Kot strastnega okoljevarstvenika in aktivista za obolele za aidsom so ga za več kot 200 dni obsodili na hišni zapor v njegovem stanovanju v kompleksu, ironično imenovanem Mesto svobode, preden so ga agentje odpeljali 27. decembra. Petek, 4. aprila Društvo onkoloških bolnikov je na Onkološki inštitut naslovilo pismo, v katerem opozarja na prezgodnje odpuščanje bolnikov. Po njihovih ugotovitvah, se namreč po operativnih posegih bolnike (predvsem bolnice z rakom na dojki) odpušča prej, kot se jih je nekoč. Vlada je odločila, da bo za sanacijo po poplavah namenila dobrih 98 milijonov evrov proračunskih sredstev, že letos dodatnih 23 milijonov. Končno je bil namreč sprejet celovit načrt sanacijskega programa za odpravo posledic septembrskega neurja, ki je povzročilo za 98 milijonov evrov škode. Država je do zdaj za odpravo posledic neurja namenila 34 milijonov evrov. Minister za okolje Janez Podobnik je ob tem dejal, da čeprav so načrtovana sredstva za sanacijo skoraj polovico manjša od skupne ocenjene škode, tako velikodušna še ni bila nobena vlada. T. i. Cviklova komisija se je seznanila s poročili v zvezi s prodajo orožja v obdobju 1991-1993 in sklenila, da želi za pričo tudi Janeza Janšo. Parlamentarna komisija pod vodstvom Milana M. Cvikla namreč ne preiskuje le nakupa oklepnikov 8 x 8, temveč tudi sum o povezavi med zdajšnjimi in nekdanjimi akterji nakupov orožja ter nosilci javnih funkcij v omenjenih letih. Premier Janša pa je bil takrat obrambni minister. Ivan Simič, prvi mož Dursa, je potrdil, da je nekdo iz Zavarovalnice Triglav zbrisal podatke o vzdrževanih članih za zaposlene pri Triglavu. Kot je še povedal Simič, je oseba skušala nepooblaščeno spremeniti svoje podatke o vzdrževanih članih, pri čemer je ob pomoči posebe kode, namenjene zavarovalnici, zbrisal podatke o vzdrževanih članih za vse zaposlene. Nekdanjega kosovskega premierja Ramuša Haradinaja je po vrnitvi iz Haaga v Prištini pričakala navdušena večtisočglava množica. »Sem tukaj, kamor spadam, z ljudmi Kosova. In počutim se odlično,« je dejal Haradinaj, ki ga je haaško sodišče oprostilo obtožb mučenja in pobijanja Srbov med letoma 1998 in 1999, ko je bil poveljnik albanskih upornikov. Sobota, 5. aprila V Ljubljani so potekale evropske delavske demonstracije. Predstavniki sindikatov so predajo delavskih zahtev premierju Janši ocenili kot dobro, saj je Janša izrazil podporo zahtevam sindikalistov. Janša se je strinjal, da je opozorilo, da delež plač v bruto domačem proizvodu pada, upravičeno. Poudaril je, da mora biti plačna politika stimulativna za tiste z mnogo znanja in najvišjo izobrazbo, še posebej v sektorjih z visoko dodano vrednostjo. Vojislav Šešelj je na sojenju v Haagu izjavil, da v vsakem trenutku ve, kje se skrivata Ratko Mladič in Radovan Karadžič. Vodja srbskih radikalcev, ki mu na haaškem sodišču za zločine, storjene na območju nekdanje Jugoslavije, sodijo zaradi sodelovanja pri skupinskih zločinih med vojno in etničnem čiščenju na Hrvaškem in v BiH-u, je dodal, da bi se vedno žrtvoval, da ju zaščiti. Argentinski par je bil obsojen na zaporno kazen zaradi nezakonite posvojitve deklice pred 30 leti, ki ji je hunta ubila starše. Tožbo je vložila Maria Eugenia Sampallo, katere biološki starši so bili med 30 tisoč žrtvami obdobja t. i. umazane vojne. Osvaldo Rivas in Maria Cristina Gomez sta bila obsojena ponarejanja dokumentov in skrivanja identitete njune hčerke, za kar sta dobila kazen osem oziroma sedem let zapora. Somalijski pirati so zajeli luksuzno jahto in 30 ljudi na krovu. Trijambor-no jahto so pirati zajeli v Adenskem zalivu, ko je bila na poti s Sejšelov proti Sredozemskem morju. Med ugrabitvijo na jahti ni bilo potnikov, ampak samo člani posadke, izmed katerih jih je 22 francoskih državljanov, preostali pa so Ukrajinci in Korejci. Francoski predsednik je Kitajcem postavil pogoj za svojo udeležbo na olimpijskih igrah v Pekingu. Kitajska mora začeti pogovore z dalajlamo. Medtem ko so se preostali svetovni voditelji distancirali od poziva k bojkotu olimpijskih iger v Pekingu zaradi R i a Pirati ne živijo le v filmih. kitajske politike do Tibeta, pa je Nicolas Sarkozy zavzel odločno držo in postavil pod vprašaj svoj prihod na slovesnost ob odprtju, če Kitajska ne bo naredila koraka naprej pri reševanju razmer v Tibetu, kjer so nedavno izbruhnili nasilni protesti proti kitajski nadoblasti. Nedelja, 6. aprila Pot olimpijskega ognja po Londonu naj bi simbolizirala harmonijo in mir, a se je vse skupaj izpridilo, ko so se protikitajski protestniki spopadli s policijo. Najpogumnejši med njimi so tekačem skušali iztrgati olimpijsko pla-menico iz rok, dva protestnika sta celo skušala pogasiti olimpijski ogenj. Izvedeli smo, da je bil upokojeni hrvaški general Ivan Korade, ki je po petih umorih sodil še sebi, v hudih dolgovih, njegovi sorodniki pa nimajo niti za pogreb. Od generalove zapuščine bodo svojci šest tisoč kun vzeli za odplačilo kreditov, kar pa še zdaleč ne bo dovolj. Samo eni trgovini naj bi bil namreč Korade dolžan okoli pol milijona kun za stvari, ki jih je pred časom vzel. V samomorilskem napadu v bližini Kolomba v Šrilanki je umrlo najmanj 12 ljudi, med njimi tudi tamkajšnji minister za promet. V bolnišnico so odpeljali tudi več kot 90 ranjenih. Obrambni minister je za eksplozijo obtožil uporniške Tamilske tigre, ki si prizadevajo, da bi manjšinski Tamilci na severu in vzhodu Šrilanke dobili svojo državo. ostale opozicijske stranke pozvali, naj podprejo zahtevo za sklic izredne seje, na kateri bi razpravljali predvsem o, po mnenju LDS-a, nedopustni situaciji, da se premier Janez Janša ni odzval na poziv Računskega sodišča k Podobnikovi razrešitvi. Danilo Türk je po svojem prvem uradnem obisku pri kolegu Heinzu Fis-cherju poudaril, da državi še nikoli nista bili v tako dobrih odnosih. Med državama, ki ju zdaj druži tudi skupna valuta, ni nobenih težav, obstajajo pa dolgovi še iz časov Avstrijske državne pogodbe iz leta 1955, sta po dobri uri pogovorov povedala Türk in Fischer. Pravosodni minister Lovro Šturm se je zaradi sodniških zahtev za povišanje plač sestal s predsednico sodniškega društva ter s predsednikoma vrhovnega sodišča in sodnega sveta. Dogovorili so se, da je ena izmed možnosti za dosego dogovora ta, da poiščejo vsa razpoložljiva denarna sredstva za izboljšanje sodniških plač, ne da bi ob tem spreminjali zakonodajo. Člani odbora za obrambo so se mudili v naši regiji. Glavni strateg predsedniške kampanje Hillary Clinton je dal odpoved zaradi nasprotja interesov glede ameriškega trgovinskega sporazuma s Kolumbijo. Torek, 8. aprila Banka Slovenije je napovedala, da bo povprečna inflacija letos znašala 5,6 odstotka, gospodarska rast pa bo 4,2-odstotna. Guverner centralne banke Marko Kranjec je dejal, da je Banka Slovenije napoved inflacije v obdobju precejšnje negotovosti popravila za 2,3 odstotka navzgor. Največje tveganje predstavljata porast stroškov dela in indeksacija plač, druga tveganja pa so še rast cen surovin, pa tudi upočasnitev gospodarske rasti v državah, ki so glavne trgovinske partnerice Slovenije. Računsko sodišče je ponovno izreklo negativno mnenje Ministrstvu za okolje, tokrat med drugim v zvezi z izvajanjem zakona o vodah. Na ministrstvu so se že odzvali na navedbe Računskega sodišča in zagotovili, da bodo odzivno poročilo oddali v roku. Ker se je tudi nov vladni predlog za Sneg je tokrat presenetil Veliko Britanijo. Londonsko letališče Heathrow v zadnjem času res nima sreče. Najprej je bil kaos s prtljago, zdaj pa jim jo je zagodel še sneg. Zaradi slabega vremena je morala letalska družba British Airways začasno zapreti dve zaledeneli pristajalni stezi in odpovedati 114 poletov. Eno najprometnejših letališč na svetu se že dva tedna ukvarja s številnimi težavami na svojem novem terminalu 5, kjer so od njegovega slovesnega odprtja 27. marca zaradi tehničnih težav pri ravnanju s prtljago morali odpovedati nekaj sto poletov. Izguba več tisočih kosov prtljage je upravljavca letališča stala kar 32 milijonov dolarjev. Težave z vremenom so imeli tudi v drugih delih Velike Britanije, ki jih je nepričakovano pobelil sneg. Ponedeljek, 7. aprila Člani odbora Državnega zbora za obrambo in obrambni minister Karl Erjavec so si v podjetju Gorenje Indop ogledali proizvodnjo oklepnikov. Predsednik parlamentarnega odbora Anton Anderlič je ob ogledu izrazil zaskrbljenost, ker pogodba s finsko Patrio še ni podpisana, vendar naj bi dobil zagotovilo, da se bo to zgodilo v bližnji prihodnosti. Prepričan je, da bodo na koncu vsi postopki opravljeni tako, kot morajo biti. V LDS-u so zaradi nepodpore ostalih opozicijskih strank opustili zamisel, da bi vložili interpelacijo zoper ministra Janeza Podobnika. Zato pa so pre- Napoved letne inflacije je Banka Slovenije popravila za 2,3 odstotka navzgor. sindikat zdravnikov izkazal za nesprejemljivega, sta se vlada in Fides dogovorila za nov sestanek. Vladna stran je sicer svojo ponudbo dvignila za 1,5 milijona evrov, tako da bi se fiksne plače zdravnikov zvišale za 13,5 odstotka, kar je odstotek in pol več od zadnje vladne ponudbe. Poveljnik ameriških sil v Iraku general David Petraeus je odboru senata predlagal, da bi ZDA po juliju odložila napovedane umike sil iz Iraka. Menil je, da bi morali po umiku 20 tisoč vojakov nadaljnje umike odložiti za 45 dni, ki bi jih odgovorni potrebovali za ugotovitev stanja v Iraku. Oblasti v ZDA so z odročnega ranča v Teksasu, ki pripada sekti mormonov poligamista Warrena Jeffsa, odstranile 401 otroka. Ranč je zapustilo tudi 133 žensk, na njem pa še vedno ostaja neznano število moških, ki jim med potekom preiskave ni dovoljeno zapustiti kolonije, ki jo je ustanovil obsojeni poligamist Jeffs. 1 Bližje Titu žabjcr perspektiva Katja Ošljak Berem, da v Velenju veliko gradijo, načrtujejo nove poslovne prostore in stanovanja tudi na prestižih lokacijah v središču mesta. In veseli me, da se v mestu nekaj dogaja. Občutek imam, kot da svež pomladni veter briše prah s tistega mesta, za katerega sem mislila, da je obstalo v času in prostoru, medtem ko sama že osem let pohajkujem po Ljubljani in njeni okolici. Premalokrat jo zbrišem čez meje v tujino, po Svetu. A kadarkoli to storim, sem vedno najbolj navdušena nad mesti, kjer me pregovorni vrvež pisanih ljudi vedno znova popolnoma prevzame. V vsakem mestu, četudi je v resnici le skromna vasica, poiščem točke, kjer se srečujejo ljudje: malicajo med odmorom za kosilo, igrajo nogomet po službi, prižigajo cigarete ... Najsibodo trgi, parki, spomeniki, ali zgolj mogočne škarpe, na katerih sonce prijetno boža pravzaprav ni važno. Samo da so tam ljudje v interakciji v svojem preprostem vsakdanjiku. Hm ... Dve uri je malo sedeti na taki točki, saj po navadi odmetitiram daleč stran. Velikokrat me misli odnesejo v Velenje in sprašujem se, zakaj tega ne počnem v domačem kraju. Morda zato, sem si večkrat zvesto odgovarjala, ker Velenje skorajda nima take točke. Gimnazijci smo, na primer, redno izkoriščal park ob reki Paki, kamor je bolj ali manj redno zahajal praktično vsak velenjski srednješolec. Nikjer v mestu pa nisem naletela na točko, na kateri bi posedali širša paleta lokalcev in opravljala svoje rituale. Tu in tam sem naletela na mikrolokacije, pred bloki, recimo, kjer je ob kavi ali pivu sedelo nekaj stanovalcev in razpravljalo o tegobah hišnega sveta. Nekajkrat me je zaneslo na kakšno od redko posejanih klopi ob robu Titovega trga, vendar občutek nikoli ni bil enak. Morda tudi zato, ker se na klop nisem usedla kot turistka, ampak kot meščanka ujeta v svojem vsakdanu. Vsekakor pa je bil občutek drugačen tudi zaradi tega, ker tam nekoč ni sedelo veliko ljudi. Kot da nam Velenjčanom ni in ni moglo priti v navado, da bi se dobivali na prostrani ploščadi med kulturnim domom in občinsko stavbo. Morda je izgled trga kriv, da nas (vsaj v časih, ko sem jaz živela v mestu) tja ni vleklo? Vem, da sem si sama večkrat zaželela, da bi bil Titov spomenik dostopen, da bi k njemu vodila potka ali dve in nekaj stopničk, na katerih bi se v dolgih poletjih lahko grela. In glejga no! Ko sem na svojo idejico že skorajda pozabila, preberem, da tudi urbanisti mislijo podobno. Do spomenika nameravajo pripeljati štiri potke, okoli zelenice pa bodo postavili klopi ... Hura, komaj čakam, da preizkusim posedanje na tako fini lokaciji. Morda se mi bodo pridružili drugi Velenjčani in bomo na zeleni trati pod črnim spomenikom pričeli ustvarjati tiste prijetne urbane trenutke, ki jih imam rada. Potem si bodo turisti tudi naš glavni trg zapomnili po gneči in klepetih meščanov. Zelo sem vesela, da se naše mesto razvija tudi v tej smeri. O novih nakupovalnih središčih, cestah, parkiriščih, poslovnih prostorih in stanovanjih se veliko govori, ker so pomemben del mestne infrastrukture. Toda dostopnost spomenika, ki smo ga vsa leta opazovali le od daleč, me navdušuje. Je že res, da bodo urejevalci javnih površin potrošili kak evro več za čiščenje grafitov z njega. Toda dejstvo, da bo mesto končno prišlo v pravi stik z veličastnim Titovim spomenikom, odtehta tistih nekaj brizgov vode, kajne. Kmalu na svidenje pri Titu! VPIS OTROK V VRTEC ŠOŠTANJ Vpis otrok v vrtec za šolsko leto 2008/2009 bo potekal od 14. 4. 2008 do 25. 4. 2008 v Šoštanju in Šmartnem ob Paki in sicer: za enote v občini Šoštani I na upravi, Koroška 13, Šoštanj: od 7.00 do 15.00 ure, ob sredah do 17.00 ure za občino Šmartno ob Paki jv enoti Maja, Šmartno ob Paki 14: od 7.00 do 13.00 ure, ob sredah do 17.00 ure Med časom vpisa bodo od 9. do 11. ure tudi dnevi odprtih vrat. Vabimo vas, da nas obiščete. KULTURA Likovniki pomagajo šoli do dvigala 'Odprimo srca pomladi' je naslov humanitarnega projekta, ki so se ga lotili v velenjski osnovni šoli Gustava Šiliha - Zbirajo denar za dvigalo, med prvimi so jim pomoč ponudili šaleški likovniki Milena Krstič - Planinc Velenje, 4. aprila - V petek so v Knjižnico Velenje na ogled postavili dela, ki so jih ustvarjali člani Društva šaleških likovnikov in učenci osnovne šole Gustava Šiliha in bodo predmet dražbe, ki bo potekala 22. aprila. »Zaposleni na Gustavki se trudimo, da bi otrokom poleg znanja, ki ga zahtevajo učni načrti, podali tudi dobro popotnico za življenje. V tem sklopu je še posebej izpostavljen zdrav odnos do sočloveka, želimo pa izboljšati tudi pogoje za otroke s posebnimi potrebami. S tem namenom smo se letos odločili izpeljati humanitarni projekt, s katerim zbiramo sredstva za nakup dvigala, ki bo gibalno oviranim učencem omogočilo lažje gibanje pri šolskih prostorih,« je povedal ravnatelj šole Alojz Toplak. Med prvimi, ki so se pridružili akciji zbiranja sredstev za dvigalo, Likovna dela so na ogled v Knjižnici Velenje. je Društvo šaleških likovnikov. Člani društva so šoli za ta namen poklonili 29 del. Vsa so poleg 16 izbranih del, ki so jih ustvarili njihovi učenci in učenci gostje iz Maribora in Laporja pod mentorstvom šaleških likovnikov, od 4. aprila na ogled v Knjižnici. Viktorija Meh, članica Društva šaleških likovnikov in gonilna sila te akci- je, ki je šoli za dražbo poklonila tudi svoje delo, je povedala: »V tem projektu smo sodelovali z učenci tukajšnje šole in šole s prilagojenim programom iz Maribora. Sled- Na otvoritev so prišli mnogi. Niz drobnih aktivnosti Sicer pa na šoli v teh dneh poteka še vrsta drugih aktivnosti. Pripravljajo se na sestanek vseh staršev učencev, ki obiskujejo njihovo šolo, tečejo pa tudi številne druge drobne akcije (zbiranje zamaškov, urejajo poseben kotiček, organizirajo razredne ure, razmišljajo, da bi vsak šolar daroval evro ...). Večina učencev je nad projektom navdušenih. njim sem bila sama mentorica in zelo sem bila vesela, ko sem videla, s kakim žarom so se lotili dela. Doslej so bile vse dražbe na katerih smo sodelovali šaleški likovniki zelo uspešne in prepričana sem, da bo tako tudi tokrat. Zelo si želimo na dražbi prodati vsa dela in skupaj s tistimi, ki jih bodo kupili prispevati nekaj dobrega v dober namen.« To pa ni prvo sodelovanje Društva šaleških likovnikov z Osnovno šolo Gustava Šiliha Velenje. Z njimi so sodelovali tudi v projektu Barve. Aplavz je kruh za glasbenike - ne pustite nas lačnih!« Koncert Roberta Goličnika - Nastopili vsi njegovi orkestri in številni glasbeni gostje Vesna Glinšek Petje, plesanje, igranje, poslušanje, ploskanje ... In brez večjih težav bi lahko našli še kakšen glagol, ki bi označeval nedeljsko dogajanje v večnamenski dvorani v Vinski Gori. Ljudje dobre volje so namreč zopet prišli na svoj račun, saj je dolgoletni glasbenik Robert Goličnik pripravil svoj že 10. koncert, ki ga je poimenoval Robert Goličnik s pri- jatelji. Ime kar drži, saj se je skozi tri ure trajajoč koncert na odru zvrstilo lepo število tako glasbenih kot tudi drugih gostov. Tako je bilo slišati zelo različne ritme, največ pa se je igralo seveda narodnozabavne glasbe. Tu so bili v središču pozornosti Goličnikovi orkestri, v katerih igrajo njegovi učenci. Nastopili so vsi štirje: Tradicionalni, Juni-orčki, Sončki in Mini, skupaj se jih je na odru zbralo kar okrog 50. »Mislim, da toliko mladih glasbenikov hkrati na tem odru še ni stalo. Ob tej priložnosti naj povem, da celoten koncert poteka v živo, zato si tile najmlajši zaslužijo še poseben aplavz. Aplavz je namreč kruh za glasbenike, zato nas ne pustite lačnih!« so se glasile Robertove besede, sledilo pa je zelo dolgo ploskanje. Poskrbljeno je bilo tudi za to, da so vsi v dvorani dodobra prebudi- li in pretegnili svoje smejalne mišice. Pri tem sta jim pomagala kar dva humorista, Marko Jevšnik Matevž in Franc Pestotnik - Pod-okničar, ki je program tudi povezoval. Najbrž ni treba posebej poudarjati, da sta oba z vsemi »žav-bami« namazana in sta obiskovalce presenetila z raznimi šalami, zato smeha in dobre volje zares ni manjkalo. Ljubezen ob Krki Velenje - Carmen Škoflek je Velenjčanka, ki je doslej izdala dva romana, oba v samozaložbi. Prejšnji teden pa je v prostorih Društva gluhih in naglušnih Velenje javno predstavila novo knjigo. Tokrat je napisala knjigo pesmi, ki jo je naslovila Ljubezen ob Krki. Tudi ta je izšla v samozaložbi. »Pesmi sem pisala že v otroštvu, ideja za pesniško zbirko pa se mi je porodila v Krški vasi, kjer imamo dobre prijatelje, ki so nas lani poleti povabili na počitnice. Navdihnila me je prav reka Krka, ki me je očarala. Po tem obisku sem napisala nekaj pesmi o Krki. Ko sem dodala še ostale, večinoma z ljubezensko tematiko, sem se odločila, da izdam knjigo. Največji navdih zame je pač ljubezen, ki jo je veliko vrst; do narave, staršev, partnerja, .« bš Iz predstavitve knjige pesmi Velenjčanke Carmen Škoflek Pasijonske slike Šoštanj, 3. aprila - Svet ustvarjanja je neskončen. Neskončen in vseobsežen. Temu lahko sledimo tudi v razstavi akademskega slikarja Zeljka Opačaka, ki so jo odprli v Mestni galeriji Šoštanj minuli četrtek. Najnovejši opus, serija Pasi-jonskih slik, je bil pospremljen z avdio video simulacijo in nastopom učenke glasbene šole Frana Koruna Koželjskega. Avtor sam se je na sebi lasten racionalni način izrazil o svojem delu ter osvetlil motiviko tega opusa v zanimanju za Jezusa Kristusa. Razstava bo na ogled do konca aprila. Zeljko Opačak se je rodil v Banja-luki, diplomiral na Fakulteti za likovne umetnosti v Beogradu in opravil podiplomski študij na isti fakulteti. Je član Zveze društev slovenskih likovnikov. V poklicnem delu ga srečujemo na velenjski gimnaziji. Alenka Domjan je o opusu Pasi-jonskih slik zapisala: Pred sabo imamo podobe z znanimi motivi (Zadnja večerja, Neverni Tomaž, Snemanje s križa, Polaganje v grob, Kristus na križu, Quo vadis domini, Judežev poljub ...), ki kot objekt vstopajo v proces umetnikovega dela. Kljub temu da nas v polnosti usmerjajo h klasičnim mojstrom, se v njih odvija proces povsem drugačnega posredovanja - tradicionalno, svetopisemsko branje podobe se preobrazi v simbol osebne identitete, ki povsem zastre pogled med že znano in interventno podobo (osebna poza - avtoportret). S tem ko je umetnik ritual podoživetja »simbola Kristusove moči« postavil v območje lastnega subjekta, je presekal drsenje pogleda po ustaljenih koordinatah in v polju med znanimi in zgodo- vinsko utemeljenimi temami ter lastnim vživetjem vzpostavil novo, duhovno razmerje do sveta . S tem je proces dela - od performan-sa, ki ga umetnik izvaja s posnemanjem Kristusove poze iz izbranih umetniških del, preko fotografskega posnetka enake poze telesa, fotomontaže v reprodukcijo originala in povečave le - te do končne izvedbe slike v digitalni tehniki -zapisan v podobi kot sled, ki prikriva racionalne in snovne perspektive ter preobraža razmerja mer interakcijo in njegovo umetniško subjektiviteto. ■ Milojka Komprej, Foto Dejan Tonkli ^Hjs Nazaj h kamnu, Nazaj k živali Velenjski pomladni festival liričnih umetnosti Lirikonfest in Galerija Velenje sta v sredo pripravila zanimiv kulturni dogodek Velenje, 2. aprila - V sredo zvečer se je v Galeriji Velenje zbralo veliko ljubiteljev umetnosti. Ker je bil dogodek pravzaprav trojni, smo med njimi videli tudi v mestu manjkrat opažene obraze, kar vedno godi. V še enem od 21 kulturnih dogodkov, ki se bodo zvrstili tja do poletja, sta Lirikonfest in Galerija Velenje združila moči in pripravila predstavitev zbirke izbranih in novih pesmi Iva Stropnika Nazaj k živali, istočasno pa so odprli odlično kiparsko razstavo akademskega kiparja Jureta Smoleta. Poimenoval jo je Nazaj h kamnu. Za piko na i je poskrbela glasbena gostja Ksenija Jus, kantavtorica, ki je hkrati tudi pesnica. Na harmoniki se ji je pridru- Kipar Jure Smole izroča županu Srečku Mehu eno od svojih skulptur. žila Andreja Žel. Ivo Stropnik je v novi pesniški zbirki pripravil prerez svojega literarnega delovanja, ki traja že 25 let, saj je prvo knjigo pesmni izdal še kot srednješolec. Pesmi je zbranim bral sam; zanj je namreč značilno, da je tudi dober interpret svoje poezije. Njegovo delo in novo knjigo pa je predstavil lite- rarni kritik mag. Zoran Pevec. Med drugim je povedal: Stropnikova ustvarjalnost je skorajda neulovljiva, saj deluje na toliko področjih, da se zazdi navadnemu smrtniku že skorajda neverjetna. Je pesnik, slovenist, urednik, pobudnik ustanovitve Velenjske knjižne fundacije in organizator več uglednih knji-ževniških prireditev v Velenju - Her-bersteinska srečanja književnikov, Pretnarjeva nagrada, Akademija Poetična Slovenija z nagrado čaša nesmrtnosti in Lirikonfest so že uveljavljene prireditve, ki jih organizira vsa- ko leto. Ob tem je napisal vrsto knjig za otroke in odrasle. V zadnjih letih ga zaznamuje predvsem pisanje pesniškega petero-knjižja Slovarjenje melanholije in radoživosti. V knjižnem izboru Nazaj k živali so pesmi iz Stropnikovih prvih petih pesniških zbirk ...« V ta izbor so vključene tudi nove pesmi iz zadnje knjige peteroknjižja z naslovom Knjiga šumov ter izbor pesmi v prevodih. Kiparja Jureta Smoleta nam je predstavil umetnostni zgodovinar dr. Lev Menaše, ki je nanizal vrsto zelo pohvalnih besed. Smole je povezan z Lirikonfestom kot avtor protokolarnih nagradnih kipov pesniške čaše nesmrtnosti in mednarodne Pretnarjeve nagrade ambasadorjem slovenske književnosti in jezika po svetu. Čeprav je kot predavatelj na Akademiji za likovno umetnost navajen manj številne publike, je prav simpatično predstavil svoje delo tudi v besedi. »Kip, ki mi je nekoč razpadel, je zdaj tisto, kar hočem. Je pobiranje lastnih delov v drugačno celoto. Vsi lomi so vidni in potrebni tudi zato, ker so spustili svetlobo pogleda v zbito notranjost kamna. Lomljenje ne pomeni več lomljenje iz kamnoloma ali uničevanje kipa, temveč nujen del ustvarjanja kipa - da bi ga spet lahko sestavil. Na ta način sem zaobšel problem končnosti in končanja kipa ter prišel v območje arheologije tega trenutka bivanja,« je poudaril in nas ob tem vodil tudi po razstavi in razstavljenih kipih. ■ Bš Ruske deklice v razstaviscu Barbara V petek odprli razstavo ruskega akademskega slikarja Jurija Kracova - Trdo delo in svoboden umetniški izraz se dobro dopolnjujeta Velenje, 4. aprila - »Tokrat se s podobami deklic predstavlja Jurij Kravcov, ki zadnjih deset let živi in dela v Ljubljani. Njegove slike so samosvoje, zasnovane na osebnem čustvovanju in rahločutnem sanjarjenju. Na njih so ponavljajoče se podobe nežnih deklic ali kot privid rahla cvetlična tihožitja,« je o razstavi, ki bo na pogled do sredine maja v razstavišču Barbara na Rudarski in Partizanski, povedal Stojan Špegel, predsednik odbora za kulturo v Premogovniku. Otvoritev razstave sta z glasbenim nastopom popestrila Nataša in Aleksej Ermakov, odprl pa jo je direktor Premogovnika dr. Milan Medved. »Razstave, ki jih postavljamo v razstavišču Barbara, niso odprte širši javnosti, ker je razstavišče znotraj tovarniškega dvorišča. Namenjene so polepšanju in oplemenitenju delovnih prostorov, v katerih delamo. Zaposleni najmanj dvakrat na dan vidijo razstavljena dela. Prepričani smo, da se trdo delo in svoboden umetniški izraz zelo dobro dopolnjujeta, zato bomo s postavitvami razstav nadaljevali,« pravi dr. Medved. Rdeča nit razstav, ki jih postavljajo in jih v prihodnje še bodo, je medkulturni dialog. Prejšnja razstava je prikazovala prizore iz življenja Kubancev, tokrat pa so razstavo namenili prikazu nežne slovanske duše. Umetnik Jurij Krav-cov je Rus, Ptereburžan, ki že 10 let živi v Sloveniji, kjer tudi ustvarja. Ves čas neutrudno slika in veliko razstavlja. ■ Milena Krstič - Planinc KOLONA Magnetna gora Ameriška vlada je po drugi svetovni vojni dobrodušno financirala raziskovanje politične ureditve v Sovjetski zvezi. Vladna strategija, da je potrebno sovražnika razumeti, je v znanstvenem svetu povzročila hiter razvoj t. i. sovjetologije. Zgodovinarji, politologi, sociologi, antropologi in psihologi so stalinizem smatrali kot totalitarni sistem. Po padcu Sovjetske zveze ter večji dostopnosti arhivov pa je mlada generacija sovjetologov, odprta za teme iz socialnega, kulturnega in vsakdanjega življenja, preoblikovala tudi metodološke pristope raziskovanja. Eden najprodornejših med njimi Stephen Kotkin, ki stalinizem razume kot civilizacijo, je za svoj mikrokoz-mos pri raziskovanju in razumevanju revolucije, gradnje socializma in življenja v njem izbral mesto Magnitogork. Mesto je zraslo v samem osrčju uralskih gora, ki se ponašajo z izjemnim bogastvom železove rude. Le-to so boljševiki proglasili za pomembno dobrino in konec 20. let prejšnjega stoletja so udarniki praktično čez noč postavili gigantsko železarno in mesto za 200.000 ljudi. Gradnja novih mest se je nadaljevala, tako jih je bilo v Sovjetski zvezi med letoma 1926-1965 zgrajenih 814. Za občutek o razsežnosti teh mest dodajam del zapisa iz Slovenskega poročevalca iz leta 1947 o rudarskem mestu Kanaganda: »Kanagandski bazen je sredi kaza-ške Sovjetske republike. Od prestolnice je oddaljen 3500 km. Pred dobrimi 17 leti je bila tam skoraj nenaseljena stepa. Kamele so bile edino prometno sredstvo ... Mesto Karaganda je bilo ustanovljeno pred 16 leti in je sedaj postalo industrijsko in oblastveno središče z več tisoč prebivalci. V mestu je 30 šol, rudarska tehnična šola, pedagoški zavod, kazaško in rusko gledališče, nekoliko bio-skopov, botanični vrt, Akademija znanosti ZSSR, velik štadion in vodna postaja.« Sovjetski arhitekti so pretresali vprašanje, kakšno naj bo socialistično mesto. Prva obsežna razprava o načrtovanju mest je potekala v prvih letih po revoluciji, ko je sovjetski modernizem še predstavljal del svetovnega modernizma in so bili stiki med evropskimi in sovjetskimi arhitekti še zelo vitalni. »Nesocialistični« umetniki so po Trockijevih besedah predstavljali »sopotnike« oz. buržoazne predstavnike v kulturi. V tem času so bili izdelani tudi dokaj avantgardni in eksperimentalni projekti: predlog za mesto v vesolju, aero mesto, leteče mesto, študijski center za probleme novega mesta Vkhitein pa je podal predlog za futuristično mesto. Vendar se je umetniška in intelektualna svoboda vedno bolj ožila, med arhitekturnimi vrstami je prihajalo do polarizacije. Še posebej vplivna sta bila dva koncepta t. i. socgoroda. Prvi je zavračal koncept velikega mesta in osnoval politiko socialističnega mesta na skupnostih, ki mejijo z velikimi industrijskimi enotami in sovhozi (državnimi farmami) s populacijo, omejeno od 40.000 -100.000 prebivalcev. V nasprotju z vrtnim mestom in njegovimi individualnimi hišami so v socgorodu predvidena kolektivna stanovanja, zhilkombinaty (stanovanjske zveze) za nastanitev od dva do štiri tisoč prebivalcev. Drugi model socgoroda pa je predstavljal vzorec linearnega mesta, namenjen predvsem prevozu težkega tovora. Industrijska in stanovanjska cona sta med seboj ločeni z zelenim pasom. Prebivalci mesta so imeli od svojega doma do delovnega mesta (delavci do tovarn, kmetje do polj) le kakšnih 500 metrov ali 15-20 minut hoje. Teoretično bi se lahko takšna mesta vlekla stotine in stotine kilometrov daleč. Stephen Kotkin je na podlagi proučevanja enega prvih socgorodov, Magnitogorska, v uvodu svoje knjige Magnetic Mountain zapisal, da stalinizem ni bil zgolj politični sistem, ki je posamezniku onemogočal možnost odločanja, temveč je bil tudi niz vrednot, socialna identiteta oziroma način življenja. ■ Ana Kladnik Tudi črna je barva Velenje - V okviru tretje regijske likovne delavnice, ki je lani potekala pod nazivom Likovni izzivi 2007, so ljubiteljski slikarji v Celju ustvarili niz zanimivih likovnih del. Mentor delavnice, ki jo je pripravil Javni sklad za kulturne dejavnosti, je bil akademski slikar Denis Senegačnik iz Velenja. Pod njegovim vodstvom so udeleženci preučevali črno barvo in tako je nastala razstava Tudi črna je barva. Mentor je bil z nastalimi deli zelo zadovoljen. V Velenju so razstavo odprli v petek zvečer ob 19. uri v galeriji Mladinskega centra Velenje, pred tem pa je bila razstava že na ogled v treh celjskih galerijah in v Slovenskih Konjicah. Na ogled so dela 24 udeležencev delavnice, med njimi sta dva iz Velenja. 107,8 MHz \£\dumqku ido cas©pdsddl m®z¿w Glasbene novičke Volitve so tu! Čeprav je do parlamentarnih volitev še nekaj mesecev, jih novinarji že občutimo. Sestanki, takšni in drugačni obiski, odzivi na zapisane članke to potrjujejo. Ker se na njih bolj ali manj premle-vajo ene in iste stvari, moramo novinarji kar znati zadeve predstaviti našim bralcem in poslušalcem tako, da so vsemu navkljub zanimive. Sicer pa bo ta mesec zelo kratek, ugotavljamo v redakcijah. Do konca aprila bosta izšli namreč samo še dve številki časopisa. Zakaj? Zaradi praznikov. Tako bo naslednja izšla v »normalnem« obsegu, tista pred dnevom upora pa bo že zajetnejša tudi zaradi prazničnih čestitk. Naša propaganda je v zvezi s tem že »na delu«. Zajetnejša je tudi današnja številka tednika Naš čas. Priložena ji je namreč priloga Svet oktanov. Nina Jug, Sašo Konečnik in Jure Berič-nik - naši propagandisti - so prepričani, da je na osmih straneh veliko koristnega branja in napotkov. Morda se bo ob njihovem prebiranju kdo lažje odločil, kateri avtomobil bo kupil, kajti v prilogi so predstavljene tudi nekatere znamke. Dobrodošle bodo informacije, kako voziti v krožiščih. Praksa kaže, da tega »poglavja« še marsikdo ne obvlada. Priloga ponuja tudi odgovore na vprašanja, kaj storiti z odsluženim avtomobilom, kako na danes vse bolj popularen dopust z bivalnikom. Še kakšna druga novica? O, ja. Nekateri v naši hiši so se odločili za izlet Aktiva novinarjev celjske regije, drugi bomo počakali na jesensko priložnost. Zvesti naši bralci pa ste najbrž opazili tudi, da v časopisu ni več prispevkov našega dopisnika iz Zgornje Savinjske doline Edija Mavriča -Savinjčana. Edi se je namreč odločil za zvestobo le eni časopisni hiši - Savinjskim novicam, pri katerih je začel svojo novinarsko pot. Upamo, da bomo zanj našli primerno zamenjavo. Če vas veseli dopisovanje s tega območja, nas obiščite! ■ tp KISLEM) OČI L JU t . ■> Mmíí: VsdÉrup I jrra ii^UET piMdrlitt Lmiin ú tnlmbiM ip «ttmctlirth fUUnVnl«!^ ¿iáb ... na kratko... SOUND ARSON 2. in 3. maja bo v Mladinskem centru Velenje potekal festival alternativne glasbe Sound Arson. Na njem bodo nastopili Psycho-path, Hesus Attor, Gatuzo, Eliminator in Soulless Crew. Festival bo nekakšen uvod v letošnje Dneve mladih in kulture. TINKARA KOVAČ Minuli petek se je 30-letni primorski pevki Tinkari Kovač in njenemu partnerju, 37-letnemu arhitektu Mateju Mljaču, rodila hčerka Gala. ČUKI Po odhodu Marka Vozlja so ostali člani iskali novega pevca. Med 290 kandidati so izbrali 28-letne-ga Škofjeločana Jerneja Tozona, sina znanega zborovskega pevca Tomaža Tozona. Prvo novo skladbo so menda že posneli. TURBO ANGELS Posneli so videospot za skladbo Zabava, s katero so se predstavili na letošnji EMI. Snemali so z ekipo Iluzija, s katero so uspešno sodelovali že pri pripravi video-spota za skladbo Zamrznil je čas. SLOVENSKA POLKA IN VALČEK Zmagovalci letošnjega festivala Slovenska polka in valček so Modrijani, ki so zbrali največ telefonskih glasov. Hkrati je bila njihova skladba Pusti mi pesmi po mnenju komisije tudi najboljši valček festivala. Najboljša polka po izboru strokovne komisije je bila skladba Iz oči v oči v izvedbi skupine Tapravih 6. PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30. 1. A FINE FRENZY - Almost Lover 2. ESTELLE feat. KANYE WEST - American Boy 3. MADONNA & JUSTIN TIMBERLAKE - 4 Minutes A Fine Frenzy je umetniško ime, za katerim se skriva 22-letna avtorica in pevka Alison Sudol. Rojena je bila v Seattlu, v umetniški družini, ki se je kmalu preselila v Los Angeles. Na njeno glasbeno ustvarjanje so najbolj vplivali Aretha Franklin, Ella Fitzgerald, Beatles in Elton John. Njena skladba Almost Lover prihaja z njenega prvenca One Cell In The Sea, ki je izšel lani poleti. r ■ ~ 1 lestvica ■■■■■■■^■lumam Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. Vrstni red v nedeljo, 5. 4. 2007 1. Skupina Diatonica - Rojstvo 2. Veseli Begunjčani - Sonce zašlo je že 3. Ansambel Iskrice - Na citre 4. Skupina Katrca - Bela preproga 5. Ansambel Unikat - Glej, tu si doma 6. Ansambel Frančič - Mlada žena 7. Ansambel Petra Finka - Naj bo srečen z njo 8. Ansambel Nagelj - Moja družina 9. Veseli svatje - Lunca zakaj se svet mi gunca 10. Jodlar Lojz s prijatelji - Je že svit ... več na: www.radiovelenje.com ne skladbe: Odgovor je v tebi (Karmen Stavec), Naj bo december ali maj (Lepi Dasa), Živi in pusti živeti (Brigita Lupša) in Najina (Miran Juvan). Na sliki je lanskoletna zmagovalka Damjana Golavšek. Sons z Alenko Gotar Primorska skupina Sons, ki prav v tem času pospešeno promovira svoj novi single in videospot za u Radio Velenje Gašperji so stari trideset let Petinpetdesetletnici legendarne Avseni-kove glasbe se v letošnjem letu pridružuje še en pomemben jubilej. Trideset let je star ansambel Gašperji, ki velja za uradnega naslednika ansambla bratov Avsenik. Ansambel je v minulih treh desetletjih z odlično izvedbo značilne slovenske kvintetovske glasbe s številnimi nastopi po Sloveniji in v tujini dokazoval, da je nasledstvo zaupano v prave roke, saj navdušuje ljubitelje slovenske narodnozabavne glasbe, kjerkoli se pojavi. Ansambel bo okroglo obletnico počastil, kot se spodobi, med drugim tudi z izidom jubilejnega albuma. Naslovili so ga »Gašperji- 30 let« in mu dodali še podnaslov »Radi se vsi imejmo, saj pesem druži nas« iz besedila znane Avsenikove uspešnice. Gašperji so za praznično zgoščenko izbrali deset priljubljenih Avsenikovih viž in jim dodali še venček narodnih. Izbor je prava poslastica za vse privržence glasbene legende Avsenik. Gašperji se predstavljajo v skladbah Prijatelji, ostanimo prijatelji, Gozdovi v mesečini, Veselo po domače, Cvetoče tulpe, Lepo je biti muzikant, S pesmijo po Sloveniji, Mi ga spet žinga-mo, Rezka, v nepogrešljivi Na Golici in v svoji himni Gašperji, to smo mi. Jubilejni album ansambla Gašperji je izšel pri založbi Zlati zvoki. Nov album Alanis Morissette Kanadska glasbenica Alanis Morissette bo 2. junija izdala svoj peti studijski album. Album prihaja z dvomesečno zamudo, saj se je nekaj zataknilo pri produkciji. Naslov novega albuma bo Flavours Of Entanglement, približno teden dni pred njegovim izidom pa bo na radijske postaje prispel tudi prvi singl z naslovom Underneath. Na novem album, ki prihaja štiri leta po njenem zadnjem studijskem albumu So Called Chaos, je Alanis uvrstila enajst novih pesmi. Kanad-čanka ima sicer v svoji zbirki veliko število nagrad, med njimi tudi pet grammyjev, po vsem svetu pa je prodala okrog 55 milijonov albumov. Znani nastopajoči na Slovenski popevki Strokovna komisija je izmed 80 prijavljenih skladb za nastop na Slovenski popevki 2008 izbrala dvanajst pesmi. 14. septembra bomo tako slišali skladbe: Ljubljana (Lidija Kodrič), Midva se igrava (Rdeči dečki z Diano in Edvinom), Morje in nebo (Tina Gačnik - Tiana), Mostovi (Sons & Alenka Gotar), Ob svitu (Maja Slatinšek), Razlog (Frenk Nova), Se tudi tebi to dogaja? (Aleksandra Cavnik), Sivo mesto (Simona Černetič -Ayne), Šopek maka (Anžej Dežan), Tam, nad vrhovi sanj (Gianni Rijavec), Te ni (Marko Vozelj) in Umetnica ljubezni (Lado Leskovar). Strokovna komisija je izbrala tudi štiri rezerv- skladbo Aspirin, je bila skupaj z Alenko Gotar sprejeta med dvanajst finalistov Slovenske popevke. Sons so že vajeni festivalov, saj so med drugim nastopili tudi na lanskoletnih Melodijah morja in sonca, na katerih so s skladbo Vse kar imam prepričali strokovno komisijo in prejeli prvo nagrado za najboljšo skladbo v celoti. Hkrati fantje dokazujejo, da se glasbeno ne omejujejo. Prav zato so tokrat k sodelovanju povabili operno divo Alenko Gotar, lanskoletno predstavnico Slovenije na Evroviziji, ki je povabilo z veseljem sprejela. 14. septembra bomo tako lahko priča še eni združitvi popa in opere. Beyonce & Jay Z se bosta poročila Ameriška pevka Beyonce in njen zaročenec Jay Z, prav tako pevec in glasbeni producent, naj bi se kmalu poročila. Po poročanju revije People naj bi eden najuspešnejših parov ameriške glasbene industrije že dobil dovoljenje za poroko (Le od koga?), kar pomeni, da se bosta verjetno poročila v naslednjih 60 dneh. 26-letna Beyonce je zaslovela s skupino Destiny's Child, leta 2003 pa je začela samostojno kariero. Med drugim je igrala tudi v filmu Sanjska dekleta, ki je bil nagrajen z osmimi oskaiji. Jay-Z, ki je dvanajst let sta- rejši od svoje boljše polovice, je od leta 1996 prodal 35 milijonov albumov in je tudi zelo uspešen produ-cent. Med njegova odkritja sodi tudi trenutno ena najuspešnejših r'n'b izvajalk mlade generacije Rihanna. V torek novi album Natalije Verboten Torek, 15. april, je uradni datum izida najnovejšega in težko pričakovanega albuma Natalije Verboten. Na plošči z naslovom Ko te zagrabi bo deset skladb in trije dodatki, izšla pa bo tudi posebna knjižica s fotografijami, besedili in posebnim presenečenjem. Na njem bosta tudi zadnji uspešnici Obriši sline in Pozabi me ter seveda aktualni singl, naslovna skladba Ko te zagrabi, ki jo lahko že nekaj časa poslušate v programih radijskih postaj. Najnovejši singl prihaja izpod avtorskega peresa ustvarjalcev Dareta Kauriča (glasba, besedilo), Eve Breznikar (besedilo) ter Aleša Čadeža (priredba). Izid novega albuma, ki bo vsekakor zelo razveselil Natalijine oboževalce, bo v drugi polovici aprila pospremil tudi simpatičen videospot. ^Hjs Ustanovili smo Šaleški koronarni klub Kar nekaj let je že prisotna želja po ustanovitvi takšnega kluba, toda nikoli se ni resno zagrabilo za delo. Vse do lani, ko je manjša skupina začela akcijo in svoje delo okronala z uspehom: 3. 12. 2007 je bil uradno rojen Šaleški koronarni klub. Klub dela v okrilju Zveze koronarnih društev in klubov, ustanovljena pa je bila leta 1996. Klub združuje bolnike po prebolelem srčnem infarktu, bolnike z angino pektoris in bolnike po posegu na koronarnih arterijah. Vključuje tudi zdrave posameznike, ki imajo izražene dejavnike tveganja, in svojce bolnikov, ki se želijo natančneje seznaniti z boleznijo svojih dragih in se naučiti izvajanja preventivnih ukrepov. Klubi organizirajo redno telesno vadbo, prilagojeno sposobnosti bolnikov, in poskrbijo za psihološko pomoč, ki so je bolniki in svojci pogosto potrebni. Telesno vadbo vodijo za to posebej usposobljeni vodniki z zaključenim izobraževanjem na Zvezi koronarnih bolnikov Slovenije. Za izobraževanje članstva skrbijo zdravstveni delavci in strokovnjaki drugih področij, ki so člani strokovnega sveta (specialisti za koronarne bolezni). Predsednik ŠKK je Dušan Dolinar, prof., podpredsednica Erika Ber-lak, tajnica Polona Lebar, fizioterapevtka, blagajničarka Katjuša Mrav-ljak, dipl. ms, članici Urška Bandalo, dipl. ms, in Ingeborg Čas. V nadzornem odboru so Ilijana Markoš-Krstulovič, dr. med., Dubravka Peč-nik, fizioterapevtka, in Tina Čas. Strokovni svet sestavljajo: Apolon Marolt, dr. med., predsednik in mentor, Ilijana Markoš-Krstulovič, dr. med., fizioterapevtki Polona Lebar in Dubravka Pečnik ter dipl. ms. Urška Bandalo in Katjuša Mravljak. Sestava vodstva in strokovnega sveta zagotavljata pravilno in strokovno oskrbo članstva. Poleg predavanj in redne telesne vadbe se bomo potrudili organizirati izlete, primerne fizičnim zmogljivostim naših članov. ŠKK ima sedež v zdravstvenem domu Velenje, Vodnikova 1, telefonsko smo dosegljivi na 040 765 236. Skupščina ŠKK bo na svetovni dan zdravja, v ponedeljek, 7. aprila, ob 17. uri v prostorih MO Velenje. Vljudno vabljeni vsi, ki se soočate z boleznimi srca in ožilja, Vaši sorodniki in vsi tisti, ki preprosto želite nekaj več storiti zase in za to, da ne postanete tudi vi koronarni bolnik. Samo eno srce in ožilje imamo - storimo kaj, da ostaneta zdrava! ■ Ingeborg Čas PRILOZNOS A PODROČJU PRODAJE ZAVAROVANJ VVELENJ Zaposlimo: 1. ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA (m/ž) ¡n 2. SODELAVCA ZA SKLEPANJE ZAVAROVANJ (m/ž) Pričakujemo: Omogočamo: najmanj srednješolsko izobrazbo ekonomske ali druge smeri eno leto delovnih izkušenj poznavanje programskih orodij v okolju windows komunikativnost in samoiniciativnost samostojno in dinamično i delo na področju trženja in prodaje zavarovanj i možnost strokovnega izobraževanja in usposabljanja urejeno in ustvarjalno delovno okolje stimulativno plačo Pod i je delo na terenu, pod i pa delo v pisarni za okencem. Delovno razmerje z izbranima kandidatoma bomo sklenili za določen čas enega leta, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v osmih dneh po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi z izbranima kandidatoma. Ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v petih dneh po objavi na naslov: ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d.d. Območna enota Celje, Mariborska cesta 1,3000 Celje. triglav ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.D. Napolnili štiri zabojnike Šentilj pri Velenju - Minulo soboto se je pred domom krajanov zbralo kar 70 domačinov, od tega 25 otrok, ki so se odločili, da tudi s svojim delom pomagajo očistiti središče kraja. Vodja tradicionalne očiščevalne akcije je bil Uroš Štajner. Akcija je potekala 3 ure. Smeti so do zabojnikov vozili s štirimi traktorji, zbrali pa so kar 4 zabojnike odpadkov. Po akciji so se udeleženci zadovoljni nad opravljenim delom okrepili z okusno malico. Predsednik sveta KS Šentilj Janez Podbornik je ob zaključku čistilne akcije poudaril, da je veselje videti toliko otrok, saj je pravilna vzgoja pogoj za zaščito narave in ohranjanje čistega okolja. Pohvalil je krajane, saj se letošnje leto v naravi ni nabralo toliko odpadkov kot lani. Še vedno pa ostaja problematična okolica ces- Zabojniki so se hitro polnili, saj je bilo pridnih rok, ki so pobirale smeti po Šentilju, tokrat res veliko. te Velenje-Polzela, kjer je bilo letos največ smeti, zato upa, da bo MO Velenje kljub visokim stroškom odvoza še naprej podpirala take čistilne akcije. ■ bš Za lepšo pomlad v Vinski Gori VJ fO HRIBIH IN MINAH Leto je naokrog kot bi mignil in spet »cvetijo ceste in potoki« - od odpadkov seveda! Vsakoletna čistilna akcija članov Planinskega društva Vinska Gora v okviru na novo ustanovljenega odseka za varstvo gorske narave je že nekaj let stalnica naših spomladanskih akcij. Povprečje udeležencev se vrti okrog številke deset in letos sta se pridružila še dva. Dvanajst se nas je torej podalo od Sp. Črnove proti Vinski Gori in tisti v škornjih smo veselo čofotali po vodi, saj je marsikaj, še posebej »zastavice« iz polivinila na vejah, dosegljivo le na tak način. Letos je bil pred nami še večji zalogaj navlake, ki jo je prinesla lanska katastrofalna poplava v septembru. V »zameno« za odplavljen dokaj nov most čez potok Pireši-ca, preko katerega sicer pelje naša planinska pot, smo dobili dodatno pošiljko vsemogočih stvari. (Mimogrede: voda je razširila oz. odnesla tudi brežino in treba bo postaviti »trdnejši most«.) Res, za takšno akcijo se je poleg zavihanja rokavov treba tudi psihično pripraviti. Česa vsega ne najdeš v vrečkah, plastenkah, tisoč in enem papirčku, da o množici ciga- izkupiček« čistilne akcije vinskogorskih planincev retnih ogorkov ne govorimo. Kaj pa požari v sušnih obdobjih?! Človek se kar »čudi«, kako čiste imajo notranjosti avtomobilov vozniki, saj je ni stvari, ki bi je ne odvrgli ... Na ovinku, kjer se cesta dotika betonske zaščite, je bilo za skoraj celo vrečo oblačil - puloverji, bluze, dolge spodnjice s pentljami . Človeka ima, da bi se radarjem, ki merijo hitrost vožnje, pridružile tudi kamere, ki bi posnele tiste, ki med vožnjo brezobzirno čistijo notranjost avtomobila. Primerne kazni zanje bi kmalu vzpostavile red, saj se za denarnice vsi bojimo! Vsekakor pa je v prvi vrsti treba narediti red »v glavah«, pa vsega tega ne bi bilo. Človek zaman upa na čistejše čase, saj je vsako leto slabše, namesto da bi bilo bolje. Ali si ne želimo vsi lepšo in čistejšo deželo?! Naredimo nekaj za to -vsak posameznik - in lepše nam bo! Še to: Planinci z akcijo pohitimo, ker nam ob kasnejših datumih ras- tlinje otežuje pobiranje odpadkov. Skupna čistilna akcija v kraju Vinska Gora bo 19. 4. 2008. Pridružite se nam! ■ Marija Lesjak PLANINE ŽE VABIJO: - petek, 11. 4.: Pohod na Boč (Sekcija orenje PD Velenje); - sobota, 12. 4.: Mozirska koča (Lepi čeveljc«) - Mladinski odsek PD Velenje Pohod za zdravje rudarjenju, se lepo celijo. Novo nastala jezera dajejo dolini poseben čar. Še posebej so bili veseli, da so bile ceste, poti in kolovozi, kjer jih je vodil korak, čisti, brez smeti in navlake. Travniki so že bujno zeleni, na cvetočih marelicah in češnjah posedajo čebele, ptiči pa se veselo ženijo. Bomo znali dobro skrbeti za naravo tudi v prihodnje? Bomo uspeli očistiti in očuvati zemljo, vodo in zrak, in jih neokrnjene predati našim otrokom? Moramo, takšno je tudi sporočilo letošnjega svetovnega dneva zdravja, saj lahko le tako zagotovimo zdrav in normalen razvoj našim otrokom in ohranimo človeštvo. ■ Janez Poles Univerza za III. življenjsko obdobje Velenje je v nedeljo, 6. aprila, v počastitev Svetovnega dneva zdravja organizirala pohod po obronkih Velenja. Zbralo se je 47 članov - planincev, pohodnikov in nordijskih hodcev, pridružili pa so se jim še člani Kluba upokojencev Gorenje. Izrabili so lepo nedeljsko dopoldne in spoznali del okolice Velenja. Od Doma učencev jih je pot vodila mimo Šenbrica pod vznožje Vodemle. Povzpeli so se na Lubelo, se odpočili pri Koči lovskega društva Škale in se preko konjereje na Velenjskem jezeru vrnili domov. Uživali so v pomladanskem soncu in ptičjem žgolenju ter si s hojo krepili zdravje. Presenečeni so ugotavljali, da je Šaleška dolina še vedno neizmerno lepa. Rane, ki so nastajale ob VI PIŠETE Obrtniki zbrali štiri tisočake Takoj po tistem, ko je pogorelo Žagarstvo Janeza Mazeja, so se njegovi stanovski kolegi odzvali in mu zbrali 5000 evrov, ki so jih že nakazali na njegov račun Mira Zakošek Nekaj dni po novem letu so ognjeni zublji v nekaj minutah uničili tisto, kar je Janez Mazej iz upravnega odbora območnega združenja obrtne zbornice Velenje Branko Meh, mu takoj nakazali tisoč evrov in se odločili tudi za organizacijo zbiranja sredstev med vesel. Denar mu bo seveda prav prišel. »Zelo zadovoljen pa sem tudi, da so se obrtniki odzvali tako množično in da je tudi sicer veliko ljudi, ki so mi ob tej nesreči poma- Branko Meh, Janez Mazej, Sonja Jamnikar in Miran Irman med predajo zbranih sredstev Skornega ustvarjal enajst let. Zelo hvaležen je gasilcem, ki so prišli na kraj nesreče v štirih minutah in mu uspeli ohraniti eno linijo, v kateri je proizvodnja stekla že mesec dni po nesreči. Stanovski kolegi so se takoj odzvali, kot je povedal predsednik samimi člani. Predsednik območne obrtne zbornice Miran Irman je povedal, da so jim priporočili, da bi zbirali po 30 do 50 evrov. »Res smo ponosni in zadovoljni, ker se jih je odzvalo kar 98, skupaj pa smo zbrali štiri tisočake. Janez Mazej je bil pomoči zelo gali. Novi prostori že rastejo in po težkih trenutkih sem znova optimističen.« S tem pa obrtniki akcije še niso zaključili, prispevke bodo zbirali vse do konca meseca. Tekmovanje zdravstvenih sol Slovenije Celje, 4. april - V petek je na Srednji zdravstveni šoli Celje potekalo 13. državno tekmovanje zdravstvenih šol Slovenije za priznanje Angele Boškin, na njem pa so sodelovali dijaki vseh zdravstvenih šol iz Slovenije. Vsako leto se na jesenski seji določi področje iz zdravstvene nege in prve pomoči. Letošnja tema je bila »Zdravstvena nega bolnika z obolenji prebavil«. Pred petimi leti so se tekmovanju priključili tudi dijaki iz programa bolničar - negovalec. To je tekmovanje iz strokovnega področja pomoči in oskrbe, z letošnjo temo »Pri delu upoštevajmo ergonom- ska načela ter varujmo svoje in varovančevo zdravje«. Ob svetovnem dnevu zdravja Svet zdravstvene organizacije vedno izda geslo, ki označuje leto. Letošnje geslo je posvečeno globalnim vremenskim spremembam in se glasi »Podnebne spremembe vplivajo na zdravje: moje, tvoje, naše ...«. Dijaki Srednje zdravstvene šole Celje so se pomerili tudi na literarnem in likovnem področju, saj vsako leto ustvarjajo na temo gesla. Na letošnje tekmovanje je prispelo 30 literarnih prispevkov in 40 likovnih izdelkov. Pet najboljših z vsakega področja so objavili v bil- tenu, ki ga šola organizatorica izda na dan tekmovanja. V njem so objavljeni tudi različni prispevki o šoli organizatorici in samem tekmovanju. Dijaki Srednje zdravstvene šole Celje so bili tudi to leto zelo uspešni, saj so dosegli več vidnih uvrstitev, in sicer: v konkurenci tehnikov zdravstvene nege so prejeli 2 zlati priznanji, eno srebrno in 2 bronasti; v konkurenci bolničar -negovalec pa srebrno in bronasto priznanje. V tekmovanju literarnih prispevkov za priznanje Angele Boškin pa so prejeli 3 nagrade. ■ Jure Beričnik Tečeta dva ekološka projekta Velenje - Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje ter Vrtec Velenje in Šoštanj so tudi letos pristopili k vseslovenski ekološki akciji Zeleni nahrbtnik. Ta že nekaj časa potuje po vrtcih v Šaleški dolini, ko prispe, pa je vedno veselo in poučno. Otroci namreč v sklopu akcije urejajo okolje vrtca, sadijo rože, pojejo, rišejo ... Simpatična akcija, ki jo bo doživelo skoraj 900 otrok, se bo v Šaleški dolini končala 11. aprila, v slovenskem meri- lu pa na dan zemlje, 22. aprila. Takrat bodo iz Šaleške doline na zaključno prireditev popeljali poln avtobus malčkov in njihovih vzgojiteljic. V parku Tivoli v Ljubljani se bo zagotovo tudi letos razvilo pravo otroško rajanje. Še en tradicionalen ekološki projekt se je začel ta teden. Tudi letos sta Inštitut za raziskave ERICO in Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje skupaj pripravila ekološki projekt Odpadek naj ne bo samo odpadek, namenjen vsem sedmošolcem iz Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki. Ta teden so sedmošolci najprej spoznali teoretični del ločenega zbiranja odpadkov, kar je letošnja tema projekta, potem so si na terenu ogledali, kako zbiranje poteka v praksi. Sedaj bodo učenci iz različnih odpadnih materialov izdelovali zanimive izdelke in tako odpadke spremenili v uporabne stvari. Dodali jim bodo torej novo vrednost, obenem pa se bodo naučili ločevati odpadke in izvedeli vse o tem, zakaj je to ob vedno hujši onesnaženosti planeta vse bolj pomembno. V projektu sodeluje letos kar 435 sedmošolcev. ■ bš MALA ANK Vsi bi jo imeli, a nihče v bližini svojega doma ... Zadnje mesece je okrog tretje razvojne osi, ki bi Koroški in Šaleški regiji omogočila boljšo dostopnost in povezanost z ostalimi mesti, veliko govora, še več pa takšnih in drugačnih polemik. Tudi med prebivalci, v bližini katerih naj bi se avtocesta zgradila. Kaj o tej temi pravijo mimoidoči, ki smo jih ustavili na velenjskih ulicah, pa preberite v kratki anketi. Metka Marič: »Mislim, da je okrog ceste preveč govoričenja in premalo dejansko storjenega. Potrebnih je več konkretnih aktivnosti, da bi zadevo čim prej dorekli in bi se dela lahko začela. Upam, da bo trasa potekala v bližini Velenjskega jezera, ker bo to pripomoglo k razvoju turizma v Velenju. Res jo potrebujemo, ne samo zaradi turizma, temveč tudi zaradi povezav s prestolnico.« Radenka Štefančič: »Meni osebno bi bolj ustrezala smer Arja vas-Velenje. Mislim, da je bližje in smo bolj navajeni, da gremo na avtocesto tam, v Arji vasi. Moji sorodniki, na primer, kadar prihajajo iz Ljubljane v Velenje, potrebujejo več časa, da se pripeljejo iz Arje vasi do Velenja kot pa od Ljubljane do Arje vasi.« Andreja Skok: »Želim si, da bi se načrti s hitro cesto čim prej realizirali. Vem sicer, da so nekateri ljudje, ki živijo v bližini trase, šokirani in nejevoljni, zato želijo izsiliti novo traso. Vendar menim, da bi neko stopnjo tolerance le morali imeti. Če bodo tako nestrpni, se bo zgodilo samo to, da se bo vse skupaj časovno še podaljšalo in odmikalo, mogoče celo desetletje, mi pa bomo še naprej odrezani od Ljubljane in Evrope.« Iztok Brelih: »Stvar se kar preveč zapleta. Morali bi najti eno dobro rešitev, saj je ta cesta za Velenje zelo pomembna, posebej za njegov razvoj. Predvsem tisti prebivalci, ki živijo v bližini začrtane trase, bi morali biti strpnejši. Samo tako se bo cesta hitro zgradila in samo tako bomo lahko pripomogli k hitrejšemu razvoju cele Šaleške doline. Prej se bomo poenotili, boljše bo.« Amil Ikič: »Avtocesto vsekakor zelo potrebujemo, a kaj ko politika igra tukaj preveliko vlogo. Zato bo še dolgo trajalo, da bo cesta zgrajena. Predlagana trasa je sicer dobra, vendar meni bolj ustreza tista skozi Arjo vas. Menim namreč, da bi bili stroški zanjo manjši.« ■ vg Mnenja in odmevi Prihodnost Velenja je naš skupni izziv! Z veseljem sem prelistala in prebrala revijo, ki smo jo prejeli občani naše občine. Že dalj časa sem imela občutek, da to ni več mesto, v katerega sem prišla skoraj na začetku svoje poklicne poti in sem vedno s ponosom povedala, da živim v mladem mestu, mestu cvetja in mnogih priložnosti. Razvojni projekti, ki so predstavljeni, bi Velenje res popeljali naprej, kar je že nuja v današnjem času, nuja predvsem za tako mlade, kot sem bila sama pred mnogimi leti. Ne želim kritizirati, ker vem, da je to veliko lažje kot napisati vsaj ideje, zbrane z vseh področij življenja in dela. Nekaj pa vendarle želim pripomniti povsem dobronamerno. Infrastruktura v našem mestu je res potrebna temeljite prenove, vendar je devet novih krožišč številka, ki je ne premorejo veliko večja mesta. Zopet bomo gradili trgovske centre. Kdo bo v njih še kupoval in kdo jih pravzaprav potrebuje? Je to občina, ki s prodajo zemljišč pride do prepotrebnih sredstev? Mnogi so mnenja, da gredo trgovci v Velenje, ker je tam še razmeroma dobra kupna moč, kako dolgo še? Obstoječi trgovski centri so ozko usmerjeni in je kljub številu marsikdaj treba v Celje ali še kam dlje. Gradili bomo stanovanja. Prav je, da ima vsak primeren bivalni prostor, vendar se bojim, da je blizu čas, ko bodo stanovanja prazna, če ne bomo storili koraka v zagotavljanju kvalitetnih delovnih mest, ki bodo zadržala mlade po končanem študiju v svojem kraju. Tudi pri izvedbi navedenih projektov bi jih še kako potrebovali. Danes se mnogi nasmehnejo, kaj pa naj delam tukaj. Raje si najdejo službe drugje, čeprav je morda sama kvaliteta bivanja na nižji ravni. Še o rekreativnih in turističnih projektih bi rekla misel ali dve. O načrtovanem vodnem parku ob jezeru, ki bi končno odpravil veliko vrzel po zaprtju bazena v središču mesta, ni več govora. Namesto tega gre za projekt BTC, ki ponuja vsemogoče oblike rekreacije, ki gotovo ne bo dostop- na večini naših občanov. Vemo, zakaj ne. V celoti gledano, je več projektov le dobro opisanih, a skoraj brez realne osnove. Vsega nam gotovo ne bo financirala ES. Naj preidem k bistvu mojega pisanja. Mlado mesto Velenje se stara, kot je to usoda vsakega človeka. Številne generacije, ki so ga gradile, v njem ustvarjale in tako ali drugače doprinesle k današnjemu razvoju, so v tretjem življenjskem obdobju. Ne poznam točnega števila teh ljudi, vem pa, da je to visoka številka. O teh ljudeh in zanje v teh razvojnih projektih ni nobene besede. Obljube o novem domu za ostarele, o varovanih stanovanjih, o pomoči na domu in še o kakšni obliki življenja teh ljudi, pa nič. Zaboli očitek, ki ga je kdaj slišati, saj imajo pokojnino, kaj bi še radi. Univerza za tretje življenjsko obdobje, ki skrbi za bogato vsebino življenja mnogih, je v tem projektu prezrta. Prezrte so mnoge generacije, ki se ne morejo več vključevati v aktivno ustvarjanje dobrin naše družbe. Z njimi pa ostaja skrb, kako in kje preživeti leta, ko bodo obnemogli in ne bodo želeli biti breme mladim. Bo treba res zapustiti svoje mesto in iskati prostor v domu kje drugje po Sloveniji, kjer imajo večji posluh za potrebe starejših, saj pogosto slišimo poročila o novih domovih in gradnji varovanih stanovanj. Vesela bom vsakega realiziranega projekta predvsem zaradi mladih, še bolj bom vesela, če bo kdo le spoznal, da gremo vsi v isto smer in da je pomembna tudi vsebina življenja starejše generacije. ■ Magda Žist P. S. Tik pred oddajo prispevka sem v Našem času prebrala, da je problem doma ostarelih podelitev koncesije. So bila prizadevanja dovolj utemeljena? Pravi sodniki, kje ste? Za pisanje tega članka sem se odločil po končanem polfinalnem rokometnem šolskem tekmovanju za sta- rejše dečke, ki je bilo organizirano v torek, 1. 4. 2008, v Slovenj Gradcu. Organizator tega tekmovanja je bila 2. osnovna šola Slovenj Gradec in vodja Ladislav Kuzma. Organizatorjem tekmovanja velja vsa pohvala, saj so tekmovanje zelo dobro pripravili! Edina temna plat tega tekmovanja pa so bili sodniki (ta pravi), ki jih enostavno sploh NI BILO na tekmovanje!! Na dan tekmovanja nismo dobili vodje ekip in trenerji nobene informacije, zakaj sodnikov ni! Na tem turnirju so sodelovale OŠ Dobova, 1. OŠ Slovenj Gradec, 2. OŠ Slovenj Gradec in OŠ Mihe Pintarja Toleda iz Velenja! Ker smo bili vodje ekip mnenja, da je zaradi otrok (pedagoški etos) potrebno tekmovanje vseeno izpeljati, smo se sami lotili »zadeve«! Vodje ekip smo vzeli piščalke v roke in sodili tekme drug drugemu. Delo smo opravili po svojih najboljših močeh, čeprav je bilo v odločilni tekmi za uvrstitev v finale med 1. OŠ Slovenj Gradec in OŠ Mihe Pintar-ja Toleda kar nekaj spornih odločitev (štiri oči več vidijo kot dvoje oči). S tem člankom ne želim oporekati regularnosti tekmovanja in zmagovalni ekipi 1. OŠ Slovenj Gradec športno čestitam in ji želim vse najboljše v finalu. Ob tem pa se zastavljajo številna vprašanja, ki letijo oziroma merijo v srce sodniške organizacije. Ali so osnovnošolski otroci in njihovi mentorji res tako malo vredni, da si ne zaslužijo pravih sodnikov? Pa saj se to ni zgodilo prvič. Že na četrtfinal-nem tekmovanju v Trbovljah smo imeli težave s sodniki (enega so našli po eni uri in pol). Odgovorne za to sprašujem, če se zavedajo, da je za snovanje takšne ekipe, ki se uvrsti v polfinale, potrebno več let trdega dela. Da o nagradah za otroke in pokalih sploh ne govorim. Ob vsem tem se kot športni pedagog z devetnajstimi leti delovne dobe vedno bolj sprašujem o smiselnosti udeležbe na šolskih športnih tekmovanjih. ■ Samo Gorišek,prof., športni pedagog na OŠ Mihe Pintarja Toleda, Velenje JJ"H AS 10. aprila 2008 SPORT IN REKREACIJA Pomembna zmaga v gosteh Rokometaši Gorenja dobili prvi veliki derbi - V soboto v Velenju Celje Pivovarna Laško - Pričakujejo polno dvorano in močno podporo gledalcev V prvi moški ligi so odigrali tekme drugega kroga končnice za prvaka in za obstanek. Osrednja je bila v Hrpeljah, kjer je gostovalo Gorenje. Velenjčani so zmagali s 34 : 30 in tako ostali v boju za najmanj drugo mesto, ki ob prvem še zagotavlja igranje v ligi prvakov. Po nekajtedenskem okrevanju se je na veselje navijačev in seveda trenerja Ivice Obrvana na parket vrnil Jure Dobelšek, ki se je poškodoval v dvoboju z robustnimi igralci Montpellieija. V soboto v Hrpeljah, razumljivo, še ni veliko igral. Pričakovati pa je, da bo kmalu ujel odlično formo, v kateri je bil pred poškodbo. Ob polčasu so velenjčani uhajali Gold Clubu že za sedem golov in iz tega bi lahko sklepali, da se za zmago niso preveč namučili in da še nikoli doslej tako zlahka prišli do točk v Hrpeljah kot v soboto. Pa ni bilo tako. "Ne bi se ravno strinjal s to ugotovitvijo. Res je, da smo v prvem polčasu igrali odlično in si po tridesetih minutah priigrali kar sedem zadetkov prednosti. Vendar pa te razlike nismo znali zadržati, saj so nas domači sredi drugega polčasa ujeli, izenačili. Potem smo se znova zbrali in tekmo odločili v svojo korist. Moram reči, da je bila naša igra v prvem polčasu celo najboljša v sezoni, drugi so začeli izredno slabo; ko pa smo uredili vrste, postavili boljšo obrambo, smo vendarle zlomili odpor žilavih zlatarjev," je opisal potek Gostje so v prvi spomladanski tekmi iz Velenja odnesli točko, tokrat pa štiri žoge v svoji mreži. Domači so namreč z dvema goloma Damjana Trifkoviča in po enim njihovega najmlajšega igralca Nika Omladi-ča ter Uroša Koruna zmagali kar s 4 : 0. Z novimi tremi točkami so si povrnili vodilni položaj. Za to je zaslužna tudi še vedno zadnja Krka, ki je poskrbela za največje presenečenje tega igralnega dne. V Kopru je z 2 : 1 premagala do tega kroga vodilno Bonifiko. Spomnimo se, Koprčani so v prejšnjem krogu v Velenju spravili na kolena Rudarja. S to zmago so si Novomešča-ni zelo povečali možnosti za obstanek v ligi, saj za predzadnjim Zagorjem zaostajajo le še za točko, za predpredzadnjim Zavr-čem pa za tri. Kazalo je, da bodo ljubitelji nogometa v tekme kapetan Sebastjan Sovič. Z zmago ostajajo v boju za ligo prvakov, na novi veliki preizkušnji bodo velenjski rokome-taši v naslednjem krogu, ko bodo v Rdeči Velenju v nedeljo popoldne brez svojega užitka. Po tekmi v prejšnjem krogu med Zavrčem in Krko, ki so jo domači nepričakovano izgubili (1 : 3), je disciplinski sodnik NZS zaradi nešportnega vedenja uvedel disciplinski postopek proti ŠD Zavrč in nekaterim domačim (uradnim) osebam izrekel za več kot 2000 evrov kazni, poleg tega pa bo moral Zavrč tekmo naslednjega kroga z Aluminijem igrati pred praznimi tribunami. Nezadovoljno s temi ukrepi je vodstvo kluba zagrozilo, da nogometaši ne bodo odpotovali v Velenje. S tem pa se niso strinjali igralci. Očitno po ljudski izreki, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha, so pripotovali v Velenje. V igri gostov se v prvem polčasu ni poznalo, da so za njimi stresni dnevi. Tekmo so začeli zelo samozavestno, pač glede na to, dvorani gostili vodilne Celjane. Ljubitelji rokometa si seveda želijo, da bi točki ostali doma, vendar pa je kapetan Sovič z napovedjo zelo previden: »Zmago? Ze proti da z Rudarjem še niso izgubili, poleg tega pa so tudi na uvodni tekmi spomladanskega dela prvenstva iztržili točko. Na srečo gostiteljev pa niso kaznovali napak domačega vratarja. Rudarji so bili odločeni, da prekinejo to neugodno tradicijo. Prvi je zmago napovedal Aleš Šmon, a je njegovo žogo s prostega udarca zadržala prečka. V 11. minuti je prišel konec spomladanske Rudarjeve strelske suše, ko je po hitri nasprotni akciji Almirja Sulejmanoviča in Denisa Grbica zadel Trifkovic. To je bil tudi izid prvega polčasa. V nadaljevanju so bili gostje v povsem podrejenem položaju, Rudarji pa so nizali nevarne napade in še trikrat zadeli, obenem pa imeli priložnop-sti še za kakšen gol. Ze po nekaj minutah igre v nadaljevanju je Trifkovic po natančni podaji z levega roba igrišča v višini šest-najmetrske črte najmlajšega Rudarjevega igralca na tej tekmi Nika Omladiča z glavo potrdil vodstvo. Na 3 : 0 je povišal z mojstrskim prostim udarcem z nekaj več kot 29 m prav mladi Omladič. Piko na i pa je postavil Uroš Korun po lepi podaji Luka Prašnikarja, ki je na začetku drugega polčasa zamenjal nerazpoloženega Alena Mujanoviča in ki je bil najzaslužnejši tudi za četrti gol. Z žogo je nezadržno prišel do kornerske črte, spet je sledila natančna podaja na drugo vratnico do Uroša Koru-na in učinkovit zaključek. S temi tremi točkami so spet na samem vrhu lestvice. | drugim nasprotnikom je težko optimistično izjaviti, češ - zmagali bomo. Proti aktualnim prvakom pa sploh. Obljubim pa, da se bomo zelo potrudili in prikazali čim boljšo igro. Ze dalj časa igramo zelo dobro in upamo, da bo tako tudi v soboto. Zelim si, da bi bila polna dvorana in morda skupaj s podporo gledalcev vendarle uspemo.« Tudi preostali tekmi sta se razpletli po pričakovanju. Pivovarna Laško Celje je premagala Trimo Trebnje visoko, kar s 37 : 23, koprski Cimos pa - kot kaže - ne bo zlahka izpustil drugega mesta. V gosteh je bil od Jeruzalema Ormoža boljši kar za 11 golov. Zmagal je s 33 : 24. Celjani so trenutno v vodstvu s štirimi točkami prednosti pred Cimosom in pet pred Gorenjem, Gold Club in Trimo zaostajata za Gorenjem za 8 točk, šesti Ormož pa za 16. V tekmi 2. kroga končnice za obstanek je Prevent v svoji dvorani z 31 : 23 premagal igralce trboveljskega Rudarja. Slovenj-gradčani so trenutno na vrhu tega dela lestvice. Štefanič spet doma, prihajata tudi Bezjak in Gajič V pričakovanju vnovične uvrstitve v elitno ligo prvakov vodstvo velenjskega rokometnega kluba skupaj s trenerjev že sestavlja moštvo za novo sezono. V domačo jato se vrača Aljoša Štefanič. 26-letni desni zunanji po štirih letih igranja za Ormož in Gold Club prihaja nazaj v Gorenje. 198 centimetrov visoki in 95 kilogram težki Štefanič je s klubom našel skupni jezik, tako da je prišlo do dogovora in triletnega sodelovanja. Janez Živko, predsednik RK Gorenje, je izrazil zadovoljstvo nad Štefa- ničevo vrnitvijo: »Aljoša je v zadnjih letih dokazal, da gre za odličnega igralca. Mi smo okrepitev na desni strani želeli poiskati med slovenskimi igralci, seveda pa smo še bolj zadovoljni, ker se k nam vrača Velenjčan. Ocenili smo, da lahko Štefanič dvigne vrednost našega moštva, saj gre za vsestranskega igralca. Verjamemo, da bo prispeval velik delež k novim uspehom Gorenja.« Novi stari igralec pa je dodal: »Čeprav moram priznati, da domotožja nisem imel, sem zelo vesel, da so Velenj-čani pokazali interes, kajti nenazadnje gre za moj matični klub. Gorenje je vrhunski klub s tradicijo in ugledom, že skoraj stalen član lige prvakov. Tudi sam želim igrati na najvišji ravni, zato smo hitro našli skupen jezik. Verjamem, da bom izpolnil pričakovanja kluba.« Poleg njega se bo velenjčanom po koncu sezone pridružil tudi 22-letni Marko Bezjak, igralec Ormoža in organizator igre. V Ormožu je bil nosilec igre, nastopal je za vse državne selekcije, v preteklosti pa je že bil na spisku članske reprezentance. Podpisal je triletno pogodbo. V Velenje pa bo med drugim prišel tudi tudi 29-let-ni občasni reprezentant Srbije, Ivan Gajič, ki je v preteklosti branil barve Železničarja iz Niša, nemškega drugoligaša Hannov-ra, člana 1. bundeslige Goppingena in nazadnje še danske ekipe Bjerringbro-Sil-keborg, ki trenutno zaseda 5. mesto. 190 cm visoki Gajic je trenutno s 35-odstotno uspešnostjo med najbolj učinkovitimi vratarji. Z Gorenjem je podpisal triletno pogodbo. V nasprotno smer pa potuje velenjski čuvaj mreže Primož Prošt. Z Bjerringbro-Silkeborgom je podpisal prav tako triletno pogodbo. Poleg njega pa po dveh letih igranja v Velenju zapušča Gorenje tudi danski vratar Morten Sejer. Elektri Esotech presenečenje ni uspelo Državni prvaki iz Domžal so v soboto v Šoštanju prepričljivo slavili s 94 : 75. Šoštanjčani so se sicer trudili in se v tekmo niso podali z belo zastavo, vendar jim presenečenje ni uspelo. Še vedno za Elektro Esotech ni zaigral Ivan Šimunič, tako da je moral Ivan Stanišak večji del minutaže prerazporediti med zgolj šest igralcev, kar pa je seveda premalo, da bi lahko resneje ogrozili Helios, pri katerem se je med strelce vpisalo vseh dvanajst igralcev. Pri gostih je bil izjemno razpoložen Jack Ingram, saj je svojih 16 točk dosegel ob 100-odstotnem metu iz igre (5-5 za dve in 2-2 za tri), pobral pa je še sedem žog pod obročema. Na domači strani sta bila najbolj razpoložena Zan Vrečko s 17 in Aleš Kunc s 16 točkami. Šoštanjčani proti Heliosu niso imeli resnejših možnosti za uspeh, saj so gostje vedno, ko so se domači približali na zgolj nekaj točk zaostanka, dali v višjo prestavo in znova povišali razliko. Za nameček pa so si nekateri domači igralci še hitro nabrali po tri osebne napake, kar je Stanišaku ob že tako kratki klopi povzročalo še dodatne skrbi. Zmaga državnih prvakov je bila tako povsem pričakovana in zaslužena. Ivan Stanišak, trener Elektre Esotecha: »Zmaga Heliosa je bila zaslužena, saj so bili boljši celotno tekmo in so se na koncu tudi zasluženo veselili.« V soboto v Šoštanju Zlatorog V torek so košarkarji Elektre Esotecha gostovali pri Luki Kopru in zmagali s 83 : 74. Ritem tekem sreda - sobota se nadaljuje. V soboto v Šoštanj prihaja Zlato-rog, ki ima po štirih krogih le eno zmago, a je imel podobno kot Elektra Esotech težek razpored. Laščani zagotovo še upajo na uvrstitev v zgornjo polovico lestvice, zato čaka Šoštanjčane tudi v soboto izjemno težko delo. V prvem delu so bili košarkarji Zlatoroga obakrat uspešnejši, v Šoštanju so slavili z enajstimi točkami naskoka. Če vas zanima, kako bo tokrat, vas košarkarji in vodstvo Elektre Esotech vabijo v soboto ob 20. uri v športno dvorano v Šoštanju. ■ Tjaša Rehar Tako so igrali 1. A DRL, 2. krog lige za prvaka Gold Club - Gorenje 30 : 34 (13 : 20) Gorenje: Skok (5 obramb, 1 x 7 m), Prošt (11 obramb), J. Dobelšek 1, Kavaš 7, Vukovic 8, Oštir 1, Sovič 5, Sirk 3, L. Dobelšek 1, Mlakar, Gautschi, Baskhin 7, Rezniček 1, Blaževic, Harmandič. Trener: Ivica Obrvan. Liga UPC Telemach -liga za prvaka, 4. krog Elektra Esotech - Helios Domžale 75 : 94 (52 : 73, 35 : 51, 20 : 25) Elektra Esotech: Ličartovsky 8 (1-2), Kunc 16 (4-4), Vrečko 17 (6-6), Jeršin 11 (1-2), Goršek (0-2), Ivanovič 11 (23), Bubnjič 12 (2-2) Luka Koper - Elektra Esotech 74:83 (20:16, 40:29, 58:57) 2. SNL, 19. krog Rudar - Zavrč 4 : 0 (1 : 0) Rudar: Sa. Jahič, Sulejmanovič, Omladič, Mijatovič, Tolimir, Korun, Trifkovic, Mujanovič (od 46. Prašnikar), Grbič (od 74. Kolenc), Šmon (od 46. Mujakovič). Trener: Marijan Pušnik. Strelci: 1 : 0 Trifkovic (11), 2 : 0 Trifkovic (48), 3 : 0 Omladič (58), 4 : 0 Korun (79). Drugi izidi: Bela krajina - Mura 05 0 : 0, Triglav Gorenjska - Krško 2 : 2 (1 : 1), Aluminij - Zagorje 0 : 0, Boni-fika - Krka 1 : 2 (1 : 0).Vrstni red: 1. Rudar 33 (44 : 22), 2. Bonifika 32 (33 : 17), 3. Aluminij 32 (27 : 17), 4. Triglav 31 (28 : 17), 5. Bela krajina 29 (31 : 26), 6. Mura 24 (19 : 22), 7. Krško 23 (19 : 30), 8. Zavrč 20 (22 : 28), 9. Zagorje 18 ( 31 : 40), 10. Krka 17 (16 : 41). Pari 20. kroga, sobota, 12. aprila, 16.30: Krško -Rudar, Zavrč - Aluminij; nedelja, 13. aprila: Mura - Triglav, Zagorje - Bonifika, Bela krajina - Krka. 2. SNL - vzhod, 18. krog Izidi: Tehnostroj Veržej - Pohorje 4 : 0, Trgovine Jager Šmarje pri Jelšah - Paloma 2 : o, Dravinja - Roma 3 : 3 (2 : 3), Odranci - Črenšovci 0 : 1, Stojnci - Mladi upi Šentjur 0 : 3, Koroška Dravograd - Malečnik 3 : 1 Šmartno 1928 - Kovinar Štore 2 : 0 (2 : 0) Šmartno: Forštner, Se. Jahic, Kompan, Grešovnik (od 67. Cizej), Plesnik, Muharemovič (od 84. Muratovič), Pod-brežnik, Vasic, Podgoršek, Veler (od 75. Martinovič), Jelen. Trener: Drago Kostajnšek. Strelca: 1 . 0 Veler ()15), 2: 0 Pobrežnik (18, 11 m). Vrstni red: 1. MU Šentjur 44 (45 : 9), 2. Šmartno 1928 31 (28 : 23), 3. Črenšovci 27, 4. Dravinja 25, 5. Trgovine J. 25, 6. Malečnik 25, 7. Tehnostroj V. 24, 8. Koroška D., 9. Odranci 21, 10. Paloma 21, 11. Kovinar 19, 12. Stojnci 18, 13. Roma 13, 14. Pohorje 8. 19. krog: Šmartno - Odranci (nedelja, 13. aprila, 16.30) ... Štajerska nogometna liga, 18. krog Partizan Fram - Šoštanj 2 : 1 (1 : 1) Strelci: 0 : 1 Redžic (23), 1 : 1 Frelih (31), 2 : 1 Hajnc (67). Šoštanj: Burek, Stojakovič, Gegic, Koca, Bulajic, Lin-ič, Kljekovic. An. Jahic, Spasojevic, Redžic. Trener: Faik Koca. Vrstni red: 1. Simer Šampion 42, 2. Gerečja vas 38, 3. Mons Claudius 32, 4. Šoštanj 31, 5. Holermuos Ormož 31, 6. AHA-EMMI Bistrica 27, 7. Partizan Fram 25, 8. Zreče 23, 9. Podvinci 23, 10. Peca 21, 11. GIC Gradnje Rogaška Slatina 20, 12. Šentilj Jarenina 14, 13. Železničar Maribor 12, 14. Oplotnica 19. krog (12. aprila, 16.30): Šoštanj - Ormož ... Konec strelske spomladanske suše Končno so nogometaši Rudarja v spomladanskem delu prvenstva navdušili z igro, prvo zmago in prvimi zadetki tudi na svojem igrišču - Z visoko zmago s 4 : 0 prekinili neugodno tradicijo z Zavrčem aprila 2GG8 SPORT IN REKREACIJA 1S Naša mala Škalska klinika ... Škalska liga ka te briga ... že 8. zapored - Gre za šaljivo taborniško tekmovanje - Poskrbeli tudi za humanitarno noto Vesna Glinšek Sončen in topel sobotni dan je bil kot nalašč za različne aktivnosti v naravi. Takšnega, prijetno toplega torej, so bili še posebej veseli organizatorji šaljivega taborniškega tekmovanja Društvo tabornikov Rod jezerski zmaj iz Velenja, saj so ravno na ta dan pri- entacijskem pohodu od Škal proti Plešivcu do Graške Gore in nato nazaj v Škale skozi Cirkovce in Hrastovec. Pred tem pa so morali opraviti še različne naloge na igrišču pred šolo. Te so bile povezane z letošnjo glavno temo tekmovanja - zdravniki - oziroma, kot so jo poimenovali sami, je bila rdeča nit Naša mala Škalska klini- ka. Tako so sestavljali bolnika, zabadali injekcije v obolelo srce, povijali poškodovance in še se je kaj našlo. Poleg vsega omenjenega pa je pomembna še humanitarna nota tega dne: »Letos smo se odločili, da bomo zbirali zdravila, ki jim je potekel rok uporabe, in prazne baterije. Zbrani denar bomo podarili enemu od tabornikov, ki se lige, ki sta povedala marsikaj zanimivega ... Jaka Dobnik: »Tako kot vsako leto je tudi letos tukaj naravnost super. Posebej, ker je lepo vreme, se imamo še toliko lepše. Res uživamo. Ker so igre zabavne, se tudi veliko smejemo, tako da je vzdušje še boljše. Z igrami je naša 4-članska ekipa že opravila, sedaj nas čaka le še pohod. Mislim, da tudi ta ne bo preveč naporen, saj to ni resno tekmovanje, temveč je nekoliko bolj sproščeno in družabnega značaja.« pravili tekmovanje, ki so ga poimenovali Škalska liga ka te briga ... »Liga je namenjena predvsem druženju in zabavi, ne toliko tekmovanju,« je poudarila Tina Ževart, ena od organizatork in tabornica rodu Jezerski zmaj, ki se na to tekmovanje še posebej pripravlja. V Škale je tako ta dan prišlo okrog 200 tabornikov iz različnih krajev Slovenije: iz Velenja, Medvod, Novega mesta, Slovenj Gradca, Slovenske Bistrice ... Ekipe so se merile v kratkem ori- Reševalci na delu MLADA. LEPA. Z OBLINAMI. GLEJ JO TA ZELENO! ODSLEJ TUDI V VELENJU! BREZPLAČNA ŠTEVILKA (((•080 20 05) BUTAN PUN hiša prijazne energije Nove jeklenke so na voljo na izbranih Petrolovih bencinskih servisih. Seznam si lahko ogledate na www.butanplin in www.petrol.si Ob menjavi stare jeklenke za novo zeleno jeklenko družbe Butan plin d.d. dobite depozit v vrednosti 10 EUR. Depozit lahko vnovcite na pooblaščenem prodajnem mestu ob vrnitvi jeklenke. NA KRATKO Slovenija uspešnejša od Hrvaške V soboto, 5. 4., in v nedeljo, 6. 4., je v bil Kranju tradicionalni dvoboj plavalnih reprezentanc Slovenije in Hrvaške. Za vsako državo sta nastopila po dva plavalca oziroma plavalki kadetske in mladinske kategorije. V obeh kategorijah je prepričljivo zmagala Slovenija. Kadeti so bili boljši z 221 : 179, mladinci pa z 220 : 195 točkami. V reprezentanci Slovenije so uspešno nastopili tudi tekmovalci, velenjski plavalci Tina Meža, Kaja Vrhovnik, Jana Koradej, Nina Drolc in Žiga Hudournik. Takšnega števila reprezentantov v Plavalnem klubu Velenje še niso imeli. V reprezentančni ekipi je bila tudi njihova trenerka Vera Pandža. Z zmago sta se izkazali mladinka Nina Drolc v disciplini 100 m prosto in kadetinja Tina Meža v disciplini 200 m mešano. Poleg tega je Tina Meža v disciplini 50 m prsno postavila še novi klubski rekord. Mošnik uspešen na 5. turnirju Pokala Aerodrom Ljubljana V soboto je RC VOGU gostil 5. letošnji turnir za Pokal Aerodroma Ljubljana z nagradnim skladom 1.400 . Prvo mesto je brez večjih težav osvojil Klemen Gutman (Konex), ki je v finalu premagal mladega Velenjčana Martina Mošnika, ki igra za SQK Kranj. Do finalne tekme je Mošnik premagal vse tekmece z rezultatom 3 : 0. Turnirja so se udeležili tudi igralci iz sosednje Hrvaške. Martin Mošnik se je s tem dosežkom utrdil na drugem mestu lestvice Squash zveze Slovenije. Konec aprila se bo kot član slovenske reprezentance udeležil evropskega članskega prvenstva, ki bo letos v Amsterdamu. Pogladič zopet na stopničkah Kope nad Slovenj Gradcem so prejšnji teden v sredo gostile še zadnje tekme v SG. Smučarji so se potegovali za naslov državnega prvaka in hkrati še za naslov prvaka v kombinaciji. Andraž Pogla-dič je v SG-ju osvojil tretje in drugo mesto v kombinaciji državnega prvenstva. Prav te dni pa se talentirani Andraž kot predstavnik naše države mudi še na zadnjem sklopu FIS Chi tekmovanj v Val d'Iseru, v Franciji, kjer nastopa v slalomu in SG-ju. Velenjski balonarji spet najboljši Konec prejšnjega tedna, v soboto in nedeljo, so velenjski balo-naiji nastopili na 11. balonarskem festivalu Vojnik 2008. S pilotom Igorjem Centrihom so že drugič zapored, v zadnjih letih pa že četrtič, osvojili prvo mesto v konkurenci šestnajstih ekip iz vse Slovenije. Velenjski balonarji že dvanajst let uspešno sodelujejo na tekmovanjih v Sloveniji in tujini ter vseskozi dosegajo vidne rezultate. Ih&tavromciiite brazrawetn! V podjetju Mlekarna Celeia, v svojem dolgoletnem delovanju stopamo po zgodovinskih prelomnicah in prvič V zgodovini podjetja znanje ter izkušnje predstavljamo svojim kupcem v obliki tridnevnega Festivala zelene doline. Spremljali ga bodo naslednji dogodki: 29. 5. 2008 > kronanje Mlečne kraljice zelene doline z bogatim spremljevalnim programom 30.5.2008 > slavnostnaotvoritevtehnološkihposodobitev in investicij v Mlekarni Celeia 31. 5. 2008 > 6. rekreativni kolesarski maraton zelene doline in zabavni program za otroke Vse tri dni bomo obiskovalce razvajali z mlečnimi izdelki zelene doline. feáy zelene do fine PftzmB! Več informacij o Festivalu zelene doline in 6. rekreativnem kolesarskem maratonu najdete na spletni strani www.mlekama-ca|||||lll PORTUGALSKA (9) O osvajanju • • V • ■ najvišjega vrha Piše: Kaja Avberšek Iz Lizbone se po štiripa-sovnici A8 peljeva proti severu. Zanima naju področje, ki se imenuje Beira Baixa (Spodnji Rob op. p.), saj se tam nahaja Serra de Estrela (Zvezdno pogorje), najvišji predel celinske Portugalske. Pravim celinske, ker je najvišji portugalski vrh vulkanski otok Pico (kar tudi pomeni vrh) s svojimi 2351 metri, eden od čudovitih azorskih otokov sredi bodo le-ta mikala) in črna gora Pico bo metala velikansko senco na morsko gladino ter na oblake, ki so se slu-čajno znašli med vzpetino in oceanom. Radostnega osvajalca vrhov bo motil le kup vreščečih ameriških imigrantov, ki bodo s spreji poskušali zapisati svoja debil-na imena na naokrog ležeče skale. Zadeve ne delujejo kot pri nas ali v drugih deželah z razvito kulturo planinaijenja in alpinizma: smeti so bolj pravilo kot izjema, nekatere gospice se odločijo ukvarjati se s športom nadišavljene, opetljane, v kavbojkah, po poti se tuli in kruli (dokler ostaja dovolj sape, na srečo) in nihče nikogar ne pozdravi, kar se je meni vedno zdela lepa slovenska planinsko-gorska navada. le podeželske gospodinje, in verjamem, da marsikatera to še vedno počne. Diši divji rožmarin. Oljčna drevesa iz tega hladnejšega prepiš-nega področja dajejo najdragocenejše in najbolj deviško olivno olje. Ob cesti, ki pelje mimo najvišje ležeče portugalske vasi, te presenetijo napisi "imamo pse". Napis se namreč pojavi ob podobnih: "imamo sir iz serre (mimogrede, krasen pikanten sir, ki se mu na vrhu izdolbe luknja, potem pa se ga z žličko zajema iz skorje), imamo pršut in klobase, imamo krznene plašče in volnene nogavice, imamo liker, narejen po skrivnostnem receptu, ter takega z brinovimi jagodami." Torej: poleg omenjenih dobrot prodajajo tudi male rasne avtohtone kosmate pse serra de estrela, zaprte v male "kokošnjake" ob cesti. Psička zaenkrat še ne bova kupila, saj še vedno nisva osvojila obljubljenega vrha. Pelje-va se navzgor po ovinkih, balvani so kot sirni koluti naloženi enega na drugega in na tem mestu so se dobri verniki odločili izklesati še eno Marijo polno milosti. Avtomobilov je vedno več, Atlantskega oceana. Nanj se človek začne vzpenjati dobesedno z dna, z morske obale. Pleza po zanimivih lavastih formacijah organskih oblik, in bolj ko se vzpenja, več morja vidi, nato zagleda še druge otoke v bližini in daljavi ter končno dospe do kraterja na vrhu. Ta pa še ni vrhovni vrh! Tam lahko prenoči in opazuje širjavo zvezdnatega nebesa in igre zvezdnih kon-stelacij, ki se ob določeni nočni uri spremenijo v medvede, leve, rise, kače in lovce. Najbolje je, če ima šotor, če ga nima, ga bo do kosti prepihalo. Vendar mu bo ob sončnem vzhodu poplačano. Povzpel se bo še malo po neoznačeni potki, na črnih kamnih mu bo spodr-savalo, vendar bo vztrajal pri vzponu na končni in resnično najvišji portugalski stožec. Na njem se bo počutil na vrhu sveta (tako kot verjetno na drugih gorovjih, če ga Zdaj sva zajadrala predaleč, prijatelj planinec. Ne zanimajo naju Azorski otoki, vsaj ne v tem trenutku in na tem mestu. Vstopava na področje Serre de Estrele, v daljavi se svetlika celo nekaj snežnih zaplat. Beira baixa pokaže drug portugalski obraz. Je divja, nekoliko surova. Je prazna, prazna ljudi, ne pa tudi gromozanskih granitnih balvanov, ki se ravno tako kot zvezde na vrhu Pica ponoči in v gosti megli spremenijo v pravljična in pošastna bitja ter se odpravijo na ples. Med kamnitimi gmotami domujejo žilavi grmiči drobnih belih rožic, kadar se veliko teh zbere na kup, se spremenijo v pomladanski sneg. Če si jih boš poželel utrgati in postaviti v vazo v dnevni sobi, boš moral uporabiti švicarja. Lahko pa si iz njih napraviš metlo, kot so še pred kratkim poče- proti mojim pričakovanjem in moji želji. Nacionalni turističi se želijo slikati predvsem z Marijo. Ne ustavljava se preveč, hočeva vrh! Kdaj bo treba začeti plezati? Naenkrat se promet močno zgosti, pojavijo se parkirišča in že omenjene raztopljene zaplate snega, napolnjene z mokrimi človečki s plastičnimi deskami za sankanje. Vse polno prometnih policajev usmerja avtomobile in avtobuse. Vidiva dva čudna stolpa s kroglo na vrhu. Na desni prebereva 'nakupovalni center Torre'. Voila! Na najvišjem vrhu Portugalske sva! Na zdravje! Še sreča, da sva prej kupila domači pomarančni liker ... ■ ZIDNA POSTELJA D0RINA DIM. 140X200 IN 90X200 G4FMNI* Pohištvena industrija d.d. Polzela, Polzela 176 a Industrijska prodajalna, tel.: 03/ 70 37 130,70 37 131, »pošta: ¡nfo@garant.si, maloprodaja@garant.si, www.garant.si Posek na golo v naših gozdovih # •OJ Kot način gospodarjenja je posek na golo - golosek - v Sloveniji prepovedan že od konca druge svetovne vojne. Slovenija je bila druga država na svetu, ki je že leta 1949 prepovedala golosek kot način gospodarjenja z gozdovi! Prva je bila Švica. Prepovedi golosečnega gospodarjenja so sledile tudi nekatere druge evropske dežele. Ne glede na splošno prepoved se lahko določena površina gozda lahko poseka na golo, če je to predvideno v gozdnogospodarskem načrtu zaradi načrtovanih gozdno gojitvenih ukrepov. To se primeri v praksi zelo redko, se pa. Golosek je dovoljen tudi v primeru nujnih sani-tarnih sečenj, npr. vetrolomov ali preventivnih varstvenih del v gozdovih, kot je sanacija plazu ... Golosečni način gospodarjenja je bil prepovedan zaradi nevarnosti gozdnega drevja, to ni posek na golo, tak posek imenujemo končni posek. Ta površina je ponekod tudi nekoliko večja. Velikopovršinske-mu gospodarjenju z gozdovi se načeloma izogibamo, vendar je to na določenih rastiščih najboljša rešitev. Kot poseki na golo se tudi ne štejejo preseke zaradi spravila z gozdarsko žičnico, golosek pa tudi ni pomladitvena sečnja, ki se izvaja v ozkih in dolgih pasovih ob trasi žičnice. Prednosti golosekov so v tem, da imajo ugoden kratkotrajni ekonomski učinek, stroški pridobivanja lesa so v primerjavi sonaravnim gospodarjenjem nižji. V kratkem času dobimo na razmeroma majhni površini veliko količino lesa. Sečnja in spravilo sta zato enostavna in poceni, možna je tudi uporaba strojne sečnje. Gradnja in vzdrževanje pro- Z načrtom predviden golosek v gozdnem predelu Srnjak (foto: Franci Strmšek) erozije na pobočjih, ki jo povzroča hkratna odstranitev vsega gozdnega drevja, zlasti na velikih površinah. Pri golosečnem gospodarjenju lahko na pobočjih nastanejo hudourniški jarki, zemeljski ali snežni plazovi ipd. Najbolj pomemben je stalen zastor gozda na kraškem svetu, kjer ob nalivih le koreninski pletež rastlinja, zlasti drevja, preprečuje izpiranje tanke plasti zemlje v prepustna kraška tla. Zato odraslega sestoja ne smemo odstraniti, preden je sestoj pomlajen. Kaj je posek na golo? Posek na golo je odstranitev vsega gozdnega drevja v nepomlaje-nem sestoju na površini, kjer je razdalja med nasprotnimi robovi preostalega sestoja večja od ene višine odraslega drevja. Kadar pa posekamo vsa drevesa zaradi odobrene spremembe namembnosti zemljišča, govorimo o krčitvi gozda. Na tej površini gozda ne bo več. Če torej posekamo vso drevje v gozdu, kjer je prisoten podmladek TRGOVINA KOŠARICA Zemlja Cvetal Biosubstrat 50 L 3,99€ Zemlja Gramoflor z gnojil, in glino 70 L 6,20€ Zemlja Plantela Balkonia 70 L Gnojilo Organik 20 KG Gnojilo Biogrena 25 KG Prašek Ariel z dotikom Lenorja 4,4 KG Mleko Planinsko 3,5%m.m. nad 12kom. Olje Friola 5 L Kosa nahrbtna Kavvasaki 3 KM Kosilnica 7 KM 3 v 1 Cene veljajo do razprodaje zalog 8,14€ 11,45€ 14,45€ 7,49€ 0,81€/L 0,77€/L 6,99€ 341,00€ 406,00€ Ta/a fon: 03/572 80 80 So metnic sta potrebna samo na območju pridobivanja lesa in sta zato cenejša. Pri sečnji in spravilu ni poškodb na ostalih drevesih v sestoju (ker dreves ni več). Goloseki nudijo življenjski prostor mnogim rastlinskim in živalskim vrstam, ki v strnjenih sestojih nimajo tako ugodnih pogojev. Začasno in lokalno se poveča biotska pestrost. Na površinah se razraste »posečna vegetacija«: maline, robide, jagode, borovnice, bezeg, leska ..., ki nudi pre-hransko osnovo za živali, npr. za divjega petelina, srnjad, metulje. Slabosti golosekov so v tem, da so dolgoročno dragi. Golosek ali »frato« je večinoma treba obnoviti s sadnjo sadik gozdnega drevja. Ta ukrep je sam po sebi zelo drag, dragi in dolgotrajni sta tudi zaščita pred divjadjo in kasneje vsakoletna nega nasada. Umetno osnovani sestoji so občutljivi na dejavnike okolja (divjad, podlubniki, ujme), zato je »riziko proizvodnje« večji kot pri naravni obnovi. Naravna obnova je praktično zastonj, zahteva samo strokovno znanje in upoštevanje naravnih zakonitosti. Ob istočasnem poseku vseh dre- Pernovo, tel.: 572 80 80, Pesje, tel..: 8919140, Gaberke, tel.: 891 3210 www.trgovina-kosarica.si, e-mail: kosarica@siol.net ves niso izkoriščene rastne zmogljivosti posameznih dreves. Zlasti od najboljših, najkvalitetnejših ne dobimo njihove končne, optimalne vrednosti. Prav tako pri sečnji naenkrat nismo izkoristili proizvodne sposobnosti rastišča. Nasprotno, ta se lahko celo zmanjša. Tla se bolj izsušujejo, pogoste so pozebe, poveča se možnost erozije. Znano je, da je površinski odtok vode v mladem gozdu večji, kar je osnova za erozijo. Z goloseki lahko najbolj razvrednotimo varovalno funkcijo gozdov, ta pa je osnovna funkcija naših gozdov. Zato so bili tudi pri nas prepovedani, naša država namreč leži na erozijsko zelo občutljivem svetu. Kdaj posek na golo? V Evropi se z gozdovi gospodari golosečno predvsem v skandinavskih državah, ker so tam za to primernejše talne, reliefne in klimatske razmere. Prevladujejo tereni z manjšimi nagibi, tla so manj izpostavljena eroziji, gozdovi so podobni na zelo velikih območjih. Drevesa na severu dosegajo manjše dimenzije, od drevesnih vrst so razširjene le bor, smreka in breza (pri nas 82 naravnih drevesnih vrst!). Tradicija strojne sečnje je na severu najdaljša. Tudi ponekod po Evropi so goloseki še prisotni, kako izgledajo »frate«, se lahko odpravimo pogledat kar v sosednjo Avstrijo. V preteklosti je bilo tudi na našem območju narejenih več golosekov, predvsem zaradi zaprtosti gozdov in prestarih sestojev, ki jim je vrednost z leti upadala. Ko so do gozdov zgradili prometnice, so posekali »dozorelo« drevje, površino pa posadili. Posledice so vidne še danes. To so obsežne, labilne monokulture smreke. Sedaj v Sloveniji gospodarimo golosečno samo še s sestoji črne jelše v Pre-kmurju, saj se drugače te »prekmurske smreke«, ki dosega vrhunsko kvaliteto, ne more dovolj kvalitetno vzgajati. Sicer pa so poseki na golo rešitev tudi, kadar je onemogočeno naravno pomlajevanje, na primer zaradi premočnega zeliščnega sloja. Na strmih terenih, kjer je možno le žičničarsko spravilo, se golosekov v največji možni meri izogibamo, vendar jih je včasih treba opraviti tudi tam. Načrtovati jih je treba tako, da so čim ožji in da ne potekajo povsem po vpadnici terena. S tem preprečimo erozijo. Na takih terenih puščamo višje panje dreves, da zadržujejo sneg. O poseku na golo govorimo tudi ob poseku vseh dreves na večjem žarišču podlubnikov ali v sestoju, ki ga je močno poškodovala ujma. Ob letošnjem tednu gozdov konec maja bomo slovenski gozdarji ob predsedovanju Slovenije EU s ponosom predstavili svojo bogato tradicijo sonaravnega gozdarstva drugim evropskim državam. V Velenju pa bomo pripravili razstavo in predavanje na to temo. ■ Marko Arnič, revirni gozdar ZGS; KE Gornji Grad MODROSiHA KRONIKA Zaščitimo zdravje pred podnebnimi spremembami Vsako leto od 1950 dalje praznujemo 7. aprila svetovni dan zdravja. Letošnjega smo namenili zaščiti zdravja pred podnebnimi spremembami. Z naslovom »Zaščitimo zdravje pred podnebnimi spremembami« je zdravje postavljeno v središče dialoga o vse bolj aktualnih podnebnih spremembah. Zdravje je močno odvisno od narave in dogajanja v njej. Zaradi ekstremnih vremenskih sprememb s tornadi, poplavami, obilico snega, tropskimi vročinami, ugodno deluje na debelost in bolezni, povezane z njo. Cilj letošnjega svetovnega dneva zdravja je dokazati povezave med podnebnimi spremembami in zdravjem predvsem v povezavi z okoljem, pridelavo hrane, energijo in transportom. S številnimi dogodki in aktivnostmi naj bi opozarjali na neugoden vpliv podnebja na zdravje ljudi na vsej Zemlji. Nujno potrebno je osnovati združenja, ki bodo vzpodbujala vlade, mednarodna združenja, civilno druž- pogostimi potresi, cunamiji in nenadnimi izbruhi vulkanov je vse bolj ogroženo. Dinamične spremembe, ki jih ne uspemo obvladovati, vodijo do pojava neobvladljivih nalezljivih bolezni. Posledice so že sedaj tragične, napovedi pa prav nič obetavne. Zadnja leta vse več ljudi umira zaradi ekstremnih vročin, področja nalezljivih bolezni se spreminjajo in selijo, vzorec naravnih nesreč pa je vse večji. Zaradi izpusta toplogrednih plinov se ozračje močno segreva, zaloge vode pa počasi kopnijo. Zaradi višjih temperatur se vedno pogosteje soočamo s hudimi sušnimi obdobji, ki uničujejo pridelek, hkrati pa zahtevajo tudi korenite spremembe v izbiri in gojenju poljščin. Poleg rastlinstva se spreminjajo tudi vzorci živalstva, živečega na posameznih področjih. Spremembe najbolj prizadenejo občutljive segmente prebivalstva, zlasti otroke, starostnike, zdravstveno šibke, revne in izolirane. Ranljivost je velika tudi v področjih z endemično prisotnimi nalezljivimi boleznimi, območjih s kroničnim pomanjkanjem vode in nizko proizvodnjo hrane, na izoliranih planinskih področjih in v velemestih. Vpliva podnebnih sprememb na zdravje ni mogoče spremeniti v kratkem času. Potrebna so leta in desetletja. Časa za odločanje in spreminjanje je ostalo zelo malo. Če hočemo preprečiti posledice, moramo začeti ukrepati takoj. Nujno moramo ustrezno obvladovati in nadzirati smeri razvoja epidemij nalezljivih bolezni, vplive transporta, učinkovito rabo zemlje in upravljanje vodnih virov. Številni ukrepi, ki manjšajo podnebne vplive, tudi ugodno vplivajo na zdravje ljudi. Pogostejša uporaba koles in hoje namesto vožnje z avtomobilom zmanjša emisijo plinov in izboljša kakovost zraka, večja telesna aktivnost pa bo in posameznike k ustrezni akciji. Pred podnebnimi spremembami moramo obvarovati ranljivo populacijo, predvsem prebivalstvo Afrike. Sporočilo je jasno. Zdravje je zelo odvisno od podnebnih sprememb. In ravnokar je močno načeto in ogroženo. Z lastnim nepremišljenim ravnanjem premočno segrevamo Zemljo in zastrupljamo zrak. Zaradi nekritičnega uporabljanja škropiv zastrupljamo tudi zemljo in vodo. Nenadzorovano segrevanje ozračja bo privedlo do nekontroliranega razvoja bolezni, naravnih katastrof in povečanega števila mrtvorojenih otrok. Topljenje in izginevanje ledenikov spreminja ciklus kroženja vode in podobo površja Zemlje. Puščave se postopno a vztrajno širijo. Področij, kjer so ljudje živeli v neokrnjeni naravi, je vse manj. V različnih zemljepisnih področjih je tudi vpliv podnebnih sprememb različen. Dežele, ki jih pesti revščina, imajo skromno pridelavo hrane in slabo zdravstveno infrastrukturo, zato se ne bodo mogle obvarovati pred grozečimi spremembami. Tradicionalna ljudska orodja so še vedno najpomembnejša sestavina učinkovitega odgovora na podnebne spremembe. Čista voda in učinkoviti sanitarni ukrepi, varna in ustrezna hrana, cepljenja, ustrezen nadzor širjenja nalezljivih bolezni, učinkovit nadzor nad dogajanji v naravi in zaščita pred naravnimi katastrofami lahko učinkovito zavarujejo prebivalstvo pred negativnimi vplivi podnebja. Bitko pa bomo dobili le, če se bomo osvestili in združili moči. Na Zemlji smo le začasni popotniki. Zato smo jo dolžni varovati in ohranjati ter jo neokrnjeno prepustiti svojim naslednikom. ■ Janez Poles Pet motoristov brez čelade Policisti pred pričetkom motoristične sezone priporočajo vožnjo na poligonu Celje, 4. aprila - V petek med 12. in 20. uro so policisti na Celjskem izvedli poostren nadzor prometa s poudarkom na vožnji voznikov motornih vozil. Ustavili so 280 vozil in pri tem izrekli 102 ukrepa. Med izrečenimi ukrepi je bilo največ plačilnih nalogov, in sicer 61, izdanih je bilo 6 obdolžilnih predlogov, v šestih primerih so tujci kazen plačali na kraju, 29 voznikov pa so zaradi storjenih prekrškov le opozorili. Voznikom motornih vozil so izrekli 19 ukrepov, petkrat zaradi neuporabe varnostne čelade. Vozniki enoslednih vozil so med najbolj ranljivimi udeleženci v prometu, zato naj ne bo odveč nekaj nasvetov, ki jim jih dajejo policisti. To, da morajo biti vozila tehnično brezhibna, je najbrž jasno. Vozniki morajo uporabljati zaščitna sredstva (čelada, priporočljiva je motoristična oprema: kombinezon, rokavice, škornji). Začetnikom priporočajo dodatno pridobivanje praktičnega in teoretičnega znanja, vozniki morajo imeti ustrezno psihofizično kondicijo. Pred začetkom motoristične sezone priporočajo tudi vožnjo na poligonu s poudarkom na izvedbi praktičnih vaj za izboljšanje tehnike vožnje, nato pa krajše in kasneje daljše kondicijske vožnje po manj prometnih cestah. ■ Odpira optiko? Vlomilec odnesel 400 sončnih in korekcijskih očal Velenje, 6. aprila - V Velenju je bilo med vikendom vlomljeno v prostore Optike 50 v Nakupovalnem centru na Kidričevi cesti. Storilec je odstranil ključavnico obešanko na rešetkah vrat, razbil steklo, nato pa v notranjosti večje število sončnih in korekcijskih očal. Lastnik jih pogreša blizu 400. Povzročeno škodo ocenjujejo na 60.000 evrov! ■ Aljaža našli v Španiji Prejšnji teden smo na tej strani objavili zapis in fotografijo pogrešanega 17-letnega Aljaža Pejovnika iz Šoštanja, ki je 26. marca odšel v neznano. Na Policijski upravi Celje so potrdili, da so fanta živega in zdravega našli v Španiji. Vzrok njegovega odhoda še ni znan, gotovo ga bo Aljaž pojasnil, ko se vrne domov. ■ Napad na policista Mozirje - Prejšnji teden je 30-let-ni občan v enem od gostinskih lokalov v Mozirju napadel policista, ki je bil v lokalu v svojem prostem času. Zaradi poškodb so policista odpeljali v Bolnišnico Celje, kjer je ostal na zdravljenju. Osumljeni je policista napadel, ker je ta pred časom med opravljanjem službe zoper njega ukrepal zaradi različnih kršitev. V preteklosti je 30-letni osumljenec iz istih razlogov napadel že tudi druge policiste, prav tako v njihovem prostem času. Preiskovalni sodnik, pred katerega so privedli osumljenega, ga je po zaslišanju izpustil na prostost. Vlom v avto Velenje, 4. aprila - V petek zjutraj je bilo vlomljeno v osebni avto, parkiran na Cankarjevi cesti. Vlomilec je odnesel dva avtoradia (enega je imel lastnik v prtljažniku) in dva sprejemnika GPS za mobilni telefon. Po agregat na Kunta kinte Velenje, 6. aprila - Policisti so v nedeljo dopoldne obravnavali dva vloma v hišici v vrtičkarskem naselju, med Velenjčani znanim z imenom Kunta kinte, na Koroški cesti. Iz obeh so neznanci ali neznanec odnesli agregat. Podrl prometni znak Velenje, 5. aprila - V soboto ponoči je na Celjski cesti voznik osebnega avtomobila zaradi neupoštevanja prometne signalizacije podrl prometni znak in zapeljal na otok, ki razmejuje vozna pasova. Kršitelju so policisti izdali plačilni nalog, ker je odklonil preizkus alkoholizi-ranosti, pa ga bodo predlagali tudi v postopek na sodišče, oddelek za prekrške. Hiši brez žlebov Mozirje, 6. aprila - V nedeljskih jutranjih urah so neznanci v Mozirju s stanovanjske hiše odtujili okoli 10 metrov bakrenih žlebov. O kraji bakrenih žlebov pa poročajo tudi iz Nove Cerkve, kjer je s stanovanjske hiše izginilo 14 metrov žlebov. Vloma v gostilno in hišo Žalec, 6. aprila - V noči na nedeljo je bilo v Žalcu vlomljeno v gostinski lokal. Lastniki pogrešajo za okoli 500 evrov cigaret, pijač in menjalnega denarja. Dan kasneje, v ponedeljek, med 8. in 13. uro, pa je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo v Pongracu pri Žalcu. Lastnik pogreša kamero in fotoaparat, oboje skupaj vredno okoli 1.200 evrov. Okenska krila poškodovala sliko Velenje, 6. aprila - V noči na nedeljo je neznanec poškodoval okno galerije Arsin na Prešernovi cesti. Okenska krila pa so poškodovala umetniško sliko. Povzročena škoda je ocenjena na 5.500 evrov. Iz policistove beležke Prižgala, pa ne bi smela V petek, 4. aprila zvečer, sta dva mlajša moška v lokalu Belle de jour v Topolšici kršila zakon o omejevanju porabe tobačnih izdelkov, po domače bi se reklo prižgala sta, kjer ne bi smela. Zdaj ju čaka postopek pri pristojnem pre- krškovnem organu. Sedem kleti brez ključavnic V ponedeljek, 7. aprila popoldne, so šli policisti v klet stanovanjskega bloka na Kidričevo cesto v Velenju. Neznanec je s sedmih kleti odstranil ključavnice, iz notranjosti pa ni odnesel ničesar. Na dogovorjen kraj prišli kriminalisti Dva (takrat še) neznanca sta v ponedeljek, 7. aprila, na športnem igrišču na Vodnikovi cesti v Velenju 14-letnemu fantu vzela kolo, potem pa ga z njim izsiljevala za denar, ki bi ga moral prinesti na dogovorjeno mesto. Tja pa so šli kriminalisti, saj je oče dogodek prijavil, in na kraju prijeli oba storilca, 17 in 18 let stara fanta. Zoper oba bodo podali ovadbo za kaznivo dejanje izsiljevanja. 10. aprila 2008 »Obračam pa obračam, a med našimi člani jih ni ... Tukaj da pa sindikat roke stran. Tudi na sobotnih evropskih demonstracijah v Ljubjjani, ko je šlo za višje plače, nisem videl nikogar. Pa bi nam kak tak prišel kar prav. Zaradi članarine,« je za čvek komentiral top lestvico slovenskih multimilijonarj ev sekretar Območne organizacije ZSSS Velenje Andrej Kranjc. Na njej v tem okoju najbolj bode v oči Gvido Omladič z Ere, ki je po Managerjevi lestvici s 26,6 milijona evrov skoraj enkrat težji kot cela družina Jankovič (»je« 16,3 milij ona evrov). Župan Ljub-jane in nekdanji predsednik uprave Mercatorj a Zoran si lahko privošči tako všečne poteze, kot j e recimo plača odvisna od javnega mnenja, piše Manager. Kakšno bi te jmel, če bi v tem okoju s tem načinom poskusil Omladič, pa se sprašuje Čvek. Direktorica velenjske občinske uprave Andreja Katič ministru za lokalno samoupravo in regionalne zadeve dr. Ivanu Žagarju: »A misHte, da nam bo s SAŠA regijo uspete. Saj vem, da smo štirinajsti po vrsti, kar j e eno več kot trinajst, in naj bi veljal o za srečno številko.« Minister Žagar pa nič. Povesil je pogled in modro molčal. Cveta Oražem, nekdanja županja Domžal in še vedno poslanka v državnem zboru, je s svojim prihodom v Velenje zelo razveselila velenjskega župana Srečka Meha. Tako zelo, da jo je javno pozdravil. V Velenje jo je pripeljala ljubezen do umetnosti, natančneje, do kiparstva Jureta Smoleta. Tokrat se je poslanka preizkušala tudi kot fotografinja. In koga je fotografirala? Umetnike, seveda. Politična stranka plavolask Še bolj kot novica o tem, da so v Rusiji ustanovili politično stranko plavolask, je zanimiv podatek, da je njen predsednik - moški! Poleg tega je glavna tajnica novonastale stranke Marina Vološinova rjavolas-ka. »Stranka plavolask je bila ustanovljena za plavolaske, tiste, ki imajo radi plavolaske, in za 'plavolaske po duši'. Jaz se v duši počutim kot plavolaska«, je povedala Vološinova. Da ima stranka resne politične cilje, dokazuje njen načrt, da dobi do naslednjih ruskih predsedniških volitev leta 2012 50 tisoč članov in resno izzove predsednika Dmitrija Medvedeva. Ideja o ustanovitvi nekoliko neobičajne poli-otične stranke se je rodila na spletni strani kluba Ljubitelji plavolask, ki se je iz foruma za izmenjavo šal o plavolaskah spremenil v mesto, na katerem potekajo resne razprave o težavah, s katerimi se spopadajo Rusinje. »Imeli bomo plavolaso predsednico, če pa po naključju najdemo čudovito žensko, ki ne bo plavolasa, jo bomo nagovorili, da si pobarva lase. Vsaka ženska bi si pobarvala lase, če bi bilo to potrebno, da bi postala predsednica Rusije,« je razglabljala glavna tajnica stranke in dodala, da so v stranki dobrodošle tudi neplavolaske in moški. Pastir toži vesoljsko agencijo Neki pastir je vložil tožbo proti ruski vesoljski agenciji, ker naj bi na njegovo posestvo padel trimetrski jekleni del rakete. Boris Urmatov tako zahteva, da mu za odšodnino izplačajo milijon rubljev, kar znese približno 42 tisoč dolarjev. »Borisa je sredi noči prebudil zvok, podoben eksploziji, vendar takrat še ni vedel, za kaj je šlo. Zjutraj pa je pred svojo pastirsko kočo našel ogromen kos železa, ki je odletel z rakete,« je povedala njegova sestra. »Zasluži si odškodnino za prestani strah,« je še dodala. Predstavniki tožene ve s o lj s ke agencije Roskosmos pa trdijo, da ob izstrelitvi rakete opozorijo vse okoliške prebivalce. »S tehnološkega vidika gledano, morajo nekateri deli rakete ob izstrelitvi nujno odpasti. One letijo, oni padajo,« trdi Roskosmosov predstavnik za stike z javnostjo. Na pastirjevo posestvo so že poslali skupino strokovnjakov, ki bo ocenila morebitno škodo, plačali pa bodo samo, če tako odloči sodišče. Noge skupaj! Če hočeta iti narazen, dajte noge skupaj. To je naslov knjige in ta je bil izglasovan za najbolj čudaški naslov leta. Knjigo z izvirnim naslovom If You Want Closure In Your Relationship, Start With Your Legs so na prvo mesto uvrstili uporabniki spletne strani britanske revije Bookseller. Za njo sta se uvrstili knjigi Mučila me je pigme-jska kraljica ljubezni (I Was Tortured By the Pygmy Love Queen) in Odgovori na težave s sirom (Cheese Problems Solved). Avtor zmagovalne knjige se je pod zmagovalno knjigo podpisal kot Big Boom. Knjigo je opisal kot priročnik, ki ga je napisal moški za blaginjo žensk. Med prva tri mesta ni uspelo priti knjigam z naslovi Kako napisati Kako napisati knjigo? (How to Write a How to Write Book?), Ali so ženske ljudje? In drugi mednarodni pogovori (Are Women Human? And Other International Dialogues) in Kdo je kdo v Southendu in okolici: Od kralja Kanuta do Doktorja Feel-goodov (People who Mattered in Southend and Beyond: From King Canute to Doctor Feelgood) »Naslovi so tako učinkoviti da sploh ni treba prebrati knjige,« je dejal namestnik urednika Booksellerja Joel Rickett. Booksellerjevo tekmovanje se je začelo leta 1978. Tega leta se je z najbolj čudnim naslovom ponašala knjiga Zapisnik razprave druge mednarodne delavnice o golih miših »Proceedings of the Second International Workshop on Nude Mice«. Podvodno likanje Da bi prišli v knjigo rekordov, se ljudje lotijo marsičesa. Skupina 72 Avstralcev je na primer postavila rekord v podvodnem likanju. 72 avstralskih potapljačev je ob obali Melbourna na treh metrih globine postavilo vsak svojo likalno mizo in z likalnikom, ki so mu prej »iz varnostnih razlogov« odstranili priključni kabel, zlikalo srajco. Tako so presegli rekord iz leta 2005, ko je srajce pod vodo likalo »le« 70 potapljačev. Ekstremno likanje je v zadnjih letih postalo precej priljubljeno, »športnik«" pa se tovrstnega domačega opravila lotevajo na najbolj nemogočih mestih - na Antarktiki, na dnu velške mlake in na sredini steze za gokart v Streathamu. (SSznte i Križanje Mnogi pri nas se zaradi zapletov pri ustanavljanju pokrajin že nekaj časa križajo. Zato ni nič čudnega, če eni spet predlagajo, da bi imeli toliko pokrajin, kot je škofij. Ostrejše kazni Oblast želi disciplinirati ljudstvo. Od voznikov terja, da vozijo po prepisih in še trezni. Relativnost Ko je Franci Kotnik prevzel vodenje Savin-jsko-šaleške gospodarske zbornice, so rekli, da je prišel mlad kader. A se je očitno hitro postaral. Zdaj je prevzel že vodenje veteranov. Petje in piskanje Za Slovence menda še vedno velja, da smo narod pevcev. Res veliko Slovencev prepeva. Žal je zadnji čas tudi vse več takih, ki tanko piskajo. Na pomoč Gasilci vse pogosteje opozarjajo, da je njihovo delo premalo cenjeno. Dokler ne zagori. Pika Išče se lik uradne Pike Nogavičke. Upajmo, da ga ne bo naredil kak zadrt uradnik. Tedaj bi namreč lahko dobili tudi uradni lik Pike brez pik. Rešitev Pri nas je vse več upokojencev, ki se ukvarjajo s slikarstvom. To je edini način, da si naslikajo lepšo starost. Solidarnost Na »evropskih« demonstracijah v Ljubljani so sindikati terjali tudi solidarnost pri plačah. Lepo bi bilo, če bi se naše vsaj malo približale pravim evropskim. A ne verjamem, da bo nemški delavec del svoje plače odstopil slovenskemu. Črno aktualna Smrt se vse pogosteje pripelje na dveh kolesih. Ne zavreč Po zadnji tekmi z Zavrčem se je pokazalo, da Rudar še ni kar tako za zavreč. 10. aprila 2008 ""HAS SVET OKTANOV 17 Zima se je končno poslovila. Prihajajo toplejši dnevi, žal z nekaj manj prijetnimi novostmi: višje kazni, na primer, zaradi katerih se najbrž ne boste vozili nič manj. Zato preverite ponudbo naših ogleševalcev. Za vsakogar nekaj: nova vozila, rabljena vozila, servisi, vzdrževanje, oprema ... Zajeli smo tudi počitnikovanje z bivalnikom ter pripravili nekaj koristnih nasvetov, ki v vam prihajajočih dneh utegnejo koristiti. Ali pa vam privarčevati kakšen evro. Preden se zatopite v zanimivo vsebino, naj vam na cestah zaželimo čim več varnosti, sproščenosti, strpnosti in ne nazadnje tudi sreče. Slednjo utegnete še kako potrebovati! [¡D ŠEŠKO d.o.o. Ključavničarstvo in kovaštvo Razvoj, proizvodnja, montaža in prodaja homologiranih vlečnih naprav Smo generalni zastopnik za evropska podjetja: EHEB! BRINK l/l/ESTFAUA Van Conversion Socka 33 3203 Nova Cerkev Tel: 03 78 18 180 Tel/Fax: 03 57 78 282 www.sesko.si Vsak drugi ponedeljek ob 9.00 uri v programu Radia oddaja o avto mo bi lih in avto mo bi liz mu VJlfi..... Radio Velenje ^jiUlUDÍ Tel.: 03/ 426 08 70 Jeep m skuteiji DAIHATSU Smo zastopnik za vet znamk in trgovec z avtodeii za vse vrste vozil. > Nova in rabljena vozila > Staro za novo - VeleiUe: 898 34 90 -Celje salon: 426 08 70 - Celje trgovina: 426 08 81 -Calle servis: 426 08 85 - Celje odpad: 426 08 86 Avtohiša Škorjanec fl.o.o., Celje, Mariborska 115 Prilagodljivost ni bila še nikoli tako zabavna Enkratni sistem sedežev Flex7® pomeni, da boste v nekaj sekundah pripravljeni na vsak izziv - brez odstranjevanja sedežev. Sedeži tretje vrste se pogreznejo v dno, sedeže druge vrste lahko posamezno zložite ali vzdolžno premaknete za več prostora za noge ali v celoti zložite in s tem pridobite zelo uporaben prostor za tovor z ravnim dnom. Kar koli že imate v načrtu - Zafira z obilico domiselnih rešitev za odlaganje ima za vse dovolj prostora. Sistem FlexOrganizer® - sistem namenskih predelnih elementov, mrež in zabojev za prtljago, kijih lahko pritrdite na vodila na bočni steni - oblikovanje prostora za tovor po lastnih potrebah je zabavna igra. Upravljanje v vaših rokah ... Vrhunsko dinamiko in udobnost Zafire še nadgradi Oplov interaktivni vozni sistem (IDS®), ki vam po vseskozi nudil pomirjajoč občutek obvladljivosti. V sistemu IDS® vsi sistemi upravljanja podvozja, krmiljenja in zaviranja delujejo usklajeno ter vam zagotavljajo popolno varnost in obvladovanje. Zaradi zmogljivih in ekonomičnih motorjev je vožnja z Zafiro pravi užitek. Izbirate lahko med štirimi bencinskimi in tremi dizelskimi motorji. Vsi izpolnjujejo zahteve Euro 4 glede emisij. Inteligentna, pomirjajoča varnost. Varnost je več kot samo občutek - pri Zafiri je dejstvo! Zaradi Oplovega sistema SAFETEC®, ki koordinira vse tehnologije pasivne in aktivne varnosti, ja Zafira prejela največje število, in sicer 5 zvezdic na preizkusu varnosti ob trčenju NCAP. Zadovoljstvo za vse... Kjer koli sedite, boste navdušeni nad tem, kaj vse vam ponuja Zafira. Zastekljena sončna streha, na primer, poleg dodatne prijetne osvetlitve notranjosti, poskrbi tudi za dodatne odlagalne prostore. Zafira zlahka ves čas vožnje zabava in obvešča vas in vaše potnike s sistemom Infotainment, ki obsega različne modele radia, CD predvajalnikov, navigacijskih in komunikacijskih sistemov. Odkrijte novo Opel Zafiro. Za vas družinski avto, za družino pa športni. Odpeljite jo že za 15.890 EUR. Odkrijte novo Opel Zafiro, ki odslej združuje dva različna svetova - v sebi skriva tako družinskega kot športnega. Z njo vaše družinsko življenje dobi več pospeška in energije. Odkrijte njeno fleksibilno (sedežni sistem Flex7®), zabavno, varno, prostorno in udobno naravo, ki izpolni želje tudi najbolj zahtevni slovenski družini. Navdušila vas bo pri trgovcu z vozili Opel. Avto Center Celeia, Mariborska 107, Celje, tel.: 03/42 54 600 Avto Center Celeia, PE Jakopec, Kosovelova 16, Velenje, tel.: 03/8971 460 Slika lahko prikazuje opremo, ki ni serijska. Cena velja za novo Opel Zafiro 1,6 16V Essentia. Povprečna poraba goriva za vse modele: od 5,7 do 9,6 l/100 km. Emisije CO, za vse modele: od 138 do 230 g/km. 35-ietna tradicija prodaje in servisiranja vozi7 V neposredni bližini novega supermarketa TUŠ se nahaja podjetje AVTO DOM IN. Je najstarejši pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Renault všaleški regiji. Ponujajo vam nakup celotne palete vozil Renault tudi po vedno bolj priljubljenemu načinu diskont. Le-ta omogoča kupcu velike možnosti prihranka, saj mu omogoči izbirati med najugodnejšo ponudbo vozil Renault v Sloveniji. Pričakovanje trga in želje kupcev pa podjetje preusmerjajo v blagovne znamke, po katerih se povpraševanje povečuje. Celo sami so bili presenečeni na kako dober odziv je naletela ponudba drugih znamk zato so se odločili ohranjati in stalno dodajati ponudbo modelov po katerih se povpraševanje povečuje. Zelo pomembne pa so tudi stranke na področju nakupa rabljenih in manj rabljenih vozil. V ponudbi je široka paleta vozil v vseh cenovnih razredih. Ker daje podjetje glavni poudarek na kakovost, ponuja za večino rabljenih vozil garancijo celo do 1 leta! Del vozil imajo tudi v salonu za rabljena vozila v bližini tehničnih pregledov v Velenju. Zavedajo se, da je nakup vozila, pa naj bo to novo ali rabljeno, velika investicija, zato posebno skrbno svetujejo glede načina financiranja. S stranko ugotovijo kakšen način bi bil najprimernejši in povezan z kar najmanjšo možno mero stroškov. Izkušnje, ki jih imajo na področju vzdrževanja in prodaje vozil širijo krog njihovih strank tudi širše. Poleg izkazanega zaupanja ljudi, ki imajo radi svojega jeklenega konjička in so iz okolice Velenja ali Šoštanja je veliko strank, ki jim ni odveč narediti nekaj več kilometrov in se pripeljati iz bolj oddaljenih krajev koroške ali celjske regije. Stranke imajo pri njih možnost, da kakovostno vzdržujejo svoje vozilo tudi z rezervnimi deli, ki prihajajo neposredno od proizvajalca le-teh. V podjetju beležijo nenehno rast takšnega načina servisiranja tudi pri novih vozilih, ki imajo osnovno garancijo dveh let. Po direktivi evropske unije se namreč takšen način vzdrževanja priznava kot popolnoma enakovreden načinu vzdrževanja z deli kupljenimi od tovarne, ki avtomobile proizvaja. Pomembna razlika pa je, da je takšen način prijaznejši do strankine denarnice. Da bi opravičili zaupanje in navezanost ljudi na prodajno -tehnično ekipo nenehno vlagajo v strokovna izpopolnjevanja zaposlenih. Letos je načrtovana investicija v testno stezo, ki bo prva takšne vrste in bo strankam omogočila, da se bodo lažje odločili za vrste popravil, ki jih zahteva njihov jekleni konjiček. Veliko ljudi se namreč sooča s strahom in dvomom ker so se tehnični pregledi raztegnili na (pre)dolge časovne intervale in enostavno ne morejo vedeti ali je njihovo vozilo še varno. Želja podjetja AVTO DOM in je tako omogočiti lastnikom vozil, da imajo možnost po razumni ceni zmanjšati to varnostno tveganje ter tako s svojim jeklenim konjičkom prevoziti obilo kilometrov brez stresa in naporov. AVTO DOM in VELENJE Cesta talcev 28, 3320 Velenje, tel. 03 / 898 26 00 Vzdrževanje akumulatorja Večina tovarniško vgrajenih akumulatorjev naj ne bi potrebovala vzdrževanja, vendar lahko z rednim vzdrževanjem dosežemo daljšo življenjsko dobo in zanesljivejše delovanje. Vsake toliko je namreč potrebno preveriti, ali so celice prekrite s kislino. Kontrolo je najbolje opraviti kar enkrat letno -morda na katerem od preventivnih pregledov pred zimo, saj nas v hlad-nej-ših dneh dotrajan akumulator utegne pustiti na cedilu bistveno prej kot ponavadi. Akumulatorji so navadno prekriti z nalepko, skozi katero je moč opaziti pokrovčke, ki pokrivajo odprtine za preverjanje tekočine. Robove lahko prerežemo z olfa nožem, nato pa jih z ustreznim izvijačem odvijemo. V notranjost posvetimo z žepno svetilko in v primeru, da celice "ne plavajo v vodi", dolijemo destilirano vodo. Zaradi morebitnih težav z dostopnostjo se je dobro posluži-ti lijaka ali pa injekcije (po možnos- ti z nameščeno cevko). Doliti je potrebno le toliko destilirane vode, da bo nad celicami približno 1 cm tekočine. Mazanje polov ni potrebno oziroma se celo odsvetuje, saj se lahko odvečna mast na toplem raztopi in steče po akumulatorju. V kombinaciji s prahom in ostalo umazanijo lahko nastane prevoden "kanal", po katerem tečejo plazeči tokovi, ki dodatno praznijo akumulator. Kdor kljub temu še vedno vztraja pri mazanju, naj to stori na vrhu, in sicer z brezk-islinsko mastjo (na primer z vazeli-nom). ■ Tomaž Geršak AVTOPRALNICA AVTO VELENJE Koroška 46, 3320 Velenje tel.: 040 638 704 Želite dobro in kvalitetno oprati vaše vozilo, pa se ne morete odločili, kje bodo to opravili najbolje in najhitreje? Ponudb je zares veliko in med njimi se pogosto ni zlahka odločiti. Zagotovo pa se boste odločili pravilno, če obiščete pred kratkim prenovljeno avto pralnico, v bivših prostorih podjetja APS, na Koroški 46 v Velenju. Vrhunska pralnica opremljena z najnovejšo tehnologijo španskega proizvajalca ISTOBAL, enega največjih in najmodernejših proizvajalcev pralne opreme v Evropi, omogoča računalniško vodeno kontrolo pralnih krtač, in s tem nežno obdelavo vašega vozila. Tehnologija je poleg tega tudi okolju prijazna, omogoča ekološko rabo vode in energije, pri pranju pa uporabljajo naravi prijazne detergente s certifikatom. Prenovljena avtopralnica sedaj omogoča pranje do 70 vozil na uro. Vse to zagotavlja kratko čakalno dobo, prijazno, dobro usposobljeno osebje pa poskrbi, da so očiščeni tudi bolj umazani in bolj skriti deli vašega vozila. S samopostrežnim sesalnikom lahko sami očistite tudi notranjost vozila. V avtopralnici Avto Velenje pa svojo sodobno opremo še nadgrajujejo! Tako bodo vozila v kratkem pričeli spirati z demineralizirano -osmozno vodo, saj zaradi uporabe le te na vozilu po sušenju ne nastajajo pikice, ki so jih puščale posušene kapljice vode. Do konca leta je v pripravi nova pridobitev-samopostrežne ročne avtopralnice. Za zveste uporabnike so v pripravi razne ugodnosti in aktivnosti. Tako bodo kmalu uvedli bonitetno knjižico, s katero bo vsako 11 -to pranje brezplačno! Za podjetja pa imajo pripravljeno posebne paketne ponudbe! Pokličite 040/638-704. Pričakujejo Vas vsak da od 7. do 20. ure! svet oktanov Na banko po hitri kredit! Višje kazni za prometne prekrške so potrj ene - Za prekoračitev hitrosti v naselju za 30 kilometrov na uro kazen tisoč evrov in devet kazenskih točk Državni zbor je z 39 glasovi za in 26 proti sprejel novelo zakona o varnosti v cestnem prometu. Z njo želi vlada znižati število najhujših prometnih nesreč na slovenskih cestah. S predlaganimi spremembami pa se znižujejo kazni za prekrške, ki niso neposredno povezani s prometno varnostjo. In kje nas bo neodgovornost stala največ. Na cestah zunaj naselij bodo kaz ni višje za polovi co, na avtocestah pa za četrtino. Pregleda li smo, kak šne bodo po novem nekatere kazni: • 10 do 20 kilometrov na uro preveč v naselju bo stalo 250 evrov in tri kazenske točke namesto dosedanjih 125 evrov in 1 kazenske točke. ■ Za prekoračitev v naselju za 30 kilometrov na uro bo po novem predvidena kazen tisoč evrov globe in devet kazenskih točk (doslej je bila predvidena kazen 500 evrov globe in pet kazenskih točk). • Pri prekoračitvi hitrosti na avtocesti za več kot 40 kilometrov na uro bo v primeru sprejetja novele v prihodnje veljala kazen 300 evrov glo be in devet kazenskih točk (doslej 250 evrov in pet kazen skih točk). • Če ne boste pripeti med vožnjo, vas lahko oglobijo za 120 evrov. Enaka kazen je tudi za telefoniranje med vožnjo. Draga alkoholiziranost Kazni za vožnjo pod vplivom alkohola so približno dvakrat višje kot po starem zako nu. Voznik, ki bo imel v litru izdihanega zraka 0,24 miligrama alkohola, se kaznuje s 150 evri in tremi kazenskimi točkami, le miligram alkohola v izdihanem zraku več pa bo stal 400 evrov in sedem kazenskih točk. Za več kot 0,38 do vključno 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, je predvidena kazen 500 evrov in devet kazen skih točk. Če voznik "napiha" več kot 0,52 miligrama, pa ga čaka 800 evrov globe, deset kazenskih točk, brez vozniškega dovoljenja za dve leti pa ostane voznik, če ima v litru izdihanega zraka več kot 0,71 miligra-ma alkohola. Pogostim prekrškarjem bo odvzeto voz niš ko dovoljenje Tisti, ki bodo v dveh letih trikrat ujeti pri takem prekršku, jim bo odvzeto voz niško dovoljenje. Koalicija zatrjuje, da bo novi zakon pripomogel k večji varnosti, opozicija pa mu ugovarja, češ da bo le pomagal polniti proračun. Novo voz niš ko dovoljenje Novela predvideva tudi novo obliko vozniškega dovoljenja, ki se bo izdajala v obliki plastičnih kartic žepnega formata. V skladu s sprejetim dopolnilom je skrajni rok za uvedbo novih vozniških dovoljenj 1. oktober 2009. Večja pooblastila redarjem Novost predstavlja tudi razširitev pooblastil občinskih redarjev, ki bodo po novem ugotavljali kršitve tudi z elektronskimi napravami, ki beležijo najbolj nevarne prometne prekrške, kot sta hitrost ter neupoštevanje rdeče luči. Poslanci SD so sicer z dopolnilom predlagali, da bi se določila, ki občinskim redarjem nalagajo nove naloge, začnela uveljavljati v 24 mese- generalna popravila avtomobilskih motoijev servis vseh vrst vozil vzdrževanje vseh vrst vozil popravilo vetrobranskih stekel montaža in centriranje pnevmatik Vabljeni v bistro »TAJ«! Podgorje 5 A, 3320 VELENJE Tel.: 03/ 891 92 OO, Fax: 03/ 891 92 01, GSM: 041 720 989 Vodovnik Rajmond s.p. Kazni Prekoračitev hit ros ti v nase lju do 10 km/ h 80 € 10-20 km/h 250 € in 3 k. t. 20-30 km/h 500 € in 5 k.t. nad 30 km/ h 1.000 € in 9 k.t. in pre poved vož nje motor nih vozil Pre ko ra či tev hit ros ti zunaj nase lij 20-30 km/ h 120 € in 3 k. t. 30-40 km/h 240 € in 5 k. t. nad 40 km/ h 380 € in 9 k. t. Pre ko ra či tev hit ros ti na avto ces tah in hit rih cestah nad 50 km/ h 300 € in 9 k. t. Vinjenost do 0,24 mg/ l 150 € 0,24-0,38 400 € in 7 k. t. 0,38-0,52 950€ in 10 k. t. nad 0,52 950 € in odvzem vozniškega dovoljenja Globa za neuporabo varnostnega pasu ali za uporabo mobitela med vožnjo bo 120 €. cih po sprejemu zakona, a ga je poslanskav ečinaz avrnila. Tudi pri por Zakon določa obvezen pripor za vse, ki so bili zaloteni pri prekršku, povezanem s psihofizičnim stanjem. V določenih primerih lahko zaplenijo vozilo. Zaseg motor ne ga vozi la Novela uvaja tudi dodatno možnost odvzema oziro ma pridržanja voznika zaradi najhujših prometnih prekrškov, ki so storjeni pod vplivom nedovoljenih substanc, predvsem pod vplivom alkohola. Za naj huj še pre kr ške je kot sankcija za kršitelja predviden tudi zaseg motornega vozila. Takš na sankcija bi doletela kršitelja, kije bil v zadnjih dveh letih najmanj trikrat pravnomočno kaznovan za najhujše prekrške, ali denimo kršitelja, kije kljub prepovedi nadal-jevalv ožnjo. Še nekaj kazni • Nepravilno prehitevanje: 500 evrov in 11 kaz. točk • Nepravilno vključevanje v promet: 300 evrov • Vožnja mimo pred prehodom za pešce ustavljenega vozila: 500 evrov in 7 kaz. točk • Če voznik ne prilagodi hitrosti okoliščinam: 460 evrov in 7 kazenskih točk 2G SVET OKTANOV 10. aprila 2008 d.o.o. TRGOVINA MEŠALNICA BARV Leveč 56,3301 Petrovče Tel.: 03/ 5471 718.041612240 www.ara-barve.si,ara@ara-barve.si ARA je specializirana trgovina za barve in lake. S svojo ponudbo smo na tržišču prisotni že od leta 1990. NASA SPECIFICNA PONUDBA ZA AVTOLICARJE: * mešalnica barv in lakov za avtomobile znanih proizvajalcev Lesonal in Mobihel mopwk ; £ 5ikkEn5 ktHMimou Akcija v aprilu in maju: notranja zidna barva Dicol (151) 13.71 € Posebnost je mešanje barv tudi v manjših količinah (že od 1 decilitra dalje) v vseh možnih niansah, po številkah (računalnik) in vzorcih (manualno). Barve polnimo tudi v sprejel * avtoličarski material: kiti, tesnilne mase za koroserije, lepilne mase za vetrobranska stekla, paste za poliranje in pribor za polnjenje (proizvajalcev Dinitrol in Prosol), razredčila... * orodja za avtoličarje: pištole za nanos avto lakov, pištole za izolacijo avtomobilov, pištole za peskanje ter rezervni deli za orodja znanega proizvajalca Sata * s svojim znanjem in strokovnostjo svetujemo pri izbiri in uporabi naših barv, priporočamo vam tudi kvalitetnega avtoličarja in pleskarja. DODATNA PONUDBA TRGOVINE ARA: * barve za stene, les, kovino, notranje stene, PVC * barve za pleskarska dela za notranje in zunanje površine (stene, ograje...) * pribor in orodja za slikopleskarska dela * mešalnica barv (več kot 1000 barvnih nians) NOVO - visokokvalitetne notranje zidne in fasadne barve ter zaključni ometi. Obiščite svet sanjskih barv! Najdete nas v Levcu nasproti avtobusno postajo, ob cesti Žalec - Celje v neposredni bližini poslovnega centra Mercator. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.00 do 19.00 ure, sobota od 7.00 do 13.00 ure. C3JUB I1GMA DM Ii NOJ NZE AVTO SERVIS Janez Janže s.p. Letuš 81, 3327 Šmartno ob Palci, tel.: 03/891-50-61, fax: 891-50-60, GSM: 041/707-287 Najdete nas ob glavni cesti, med Letušem in Mozirjem, pred gostiščem Pirnat. Lastnik avtoservisa je Janez Janže, ki vam skupaj s štirimi zaposlenimi nudi naslednje storitve za vaše vozilo: AVTO SERVIS, DIAGNOSTIKA, AVTOOPTIKA, SERVISIRANJE KLIMATSKIH NAPRAV, KLEPARSTVO in LKARSTVO, MENJAVA IN PRODAJA VETROBRANSKIH STEKEL, ZAVAROVALNIŠTVO (Adriatic), POSREDNIŠTVO, TRGOVINA (rezervni deli), VULKANIZERSTVO, AVTOPRALNICA, PRIPRAVA VOZIL NA TEHNIČNI PREGLED ZA VSE VRSTE VOZIL, IZVENGARANCIJSKA POPRAVILA (na zalogi imamo zavore, sklopke, krmilne mehanizme, podvozja, blažilce, svečke, brisalce, metlice, svetilne enote, filtri za različne tipe vozil) ODKUPUJEMO IN PRODAJAMO RABUENA VOZILA. Avto Muršič Žarova 7 3320 Velenje Ttel.: (03) 898 54 80 Citroën C2 popust do "i. Citroën C4 popust Citroën Xsara Picasso popust Citroën Berlingo popust do + bonbon + bonbon + bonbon + bonbon Nekaj sladkega za vse! ObišËite Citroënove salone in sodelujte v bon-bonovi nagradni igri! Velika nagrada: Citroën C6 v 3-meseËno uporabo! Pravila nagradne igre na www.citroen.si www.dtroen.5¡ ^ CITROËN KREDIT & LEASING CITROËN pri poroda TÖTAL. Ugodna ponudba velja do 30. aprila 2008 za vozila iz zaloge za fizične osebe pri pooblaščenih prodajalcih Citroenovih vozil. Poraba goriva predstavljenih modelov: kombinirana vožnja od 4,2 do 8,9 l/100 km. Emisija CO2: od 110 do 224 g/km. CITROËN Mil PRED5TAVLIÄ1E SI NE, KAJ VSE LAHKO CHKOÊN STORI ZA VAS PEUGEOT TRATNIK MARjAN S.p. POOBLAŠČENI SERVISER IN PRODAJALEC VOZIL PEUGEOT Ločica ob Savinji 49a, 3313 Polzela Prodajni salon 03 700 11 90 Servis tel., fax: 03 5702 640 Nujni primeri: 041/652 337 Avto servis Tratnik - Vaš PEUGEOT partner Avto servis Tratnik je pooblaščeni serviser in prodajalec vozil Peugeot. Obiščete jih lahko na avtopoligonu Ločica ob Savinji, tj. v neposredni bližini Šempetra. Avto servis Tratnik je družinsko podjetje, ki letos praznuje že 15. obletnico uspešnega delovanja. Torej, pred 15 leti so pričeli s servisiranjem osebnih vozil. Kasneje so dobili koncesijo za vozila Peugeot, in sicer za prodajo in servis omenjenih francoskih vozil, pa tudi za skuterje Peugeot, za katere imajo prav tako pooblaščeni servis. Poleg servisiranja in prodaje vozil Peugeot servisirajo tudi ostala vozila. V njihovem avto-butiku imajo odlično izbiro različne dodatne opreme, med ostalim sovam na voljo prtljažniki in zavesice. Poleg vsega naštetega Vam AS Tratniknudi še naslednje storitve: • montaža klimatskih naprav, polnjenje in kontrola klime, in sicerza vse vrste vozil, ne le Peugeot. Cena polnjenja je zelo ugodna. • premontaža in centriranje pnevmatik, kar je ta hip zelo aktualno! Pri nakupu pnevmatikvam nudijo 20 % popust. • čiščenje šob v avtomobilu. Čiste šobe so izjemno pomembne za brezhibno delovanje vašega vozila. AS Tratnik vam seveda nudi celotno paleto različnih in zelo priljubljenih vozil Peugeot. Vsi, ki kupijo nov Peugeot pri AS Tratnik so deležni dodatnih ugodnosti pri servisiranju. POZOR!!! KMALU DODATNA ponudba pri AS Tratnik: prodaja vozil in pooblaščeni servis KIA MOTORS! joa; KIA MOTORS svet oktanov Kaj storiti z odsluženim avtomobilom? Imate še registrirano vozilo, pa se ga želite znebiti? Če ste lastnik odsluženega avtomobila, ki je še registriran in se ga želite znebiti, je edina prava pot predaja tega avtomobila v pooblaščen center za razgradnjo. Slovenija je razdeljena na štiri geografska področja, v katerih v vsakem deluje en Center za razgradnjo odsluženih avtomobilov. Za področje upravnih enot širše savinjske regije in Koroške se ta center nahaja v Velenju v podjetju Karbon, vozila pa lahko oddate na njihovih prevzemnih mestih, ki so razpršena po koncesijskem območju. Ob oddaji vozila v razgradnjo morate na prevzemnem mestu dokazati lastništvo vozila z osebnim dokumentom in prometnim dovoljenjem. Na osnovi teh dokumentov vam bodo na prevzemnem mestu izdali potrdilo o razgradnji, s katerim boste na upravni enoti ali drugem prijavno-odjavnem mestu vaš odsluženi avtomobil odjavili iz prometa. Potrebno je poudariti, da je ta storitev za zadnjega lastnika brezplačna, seveda pa tudi obvezna. Kazen za oddajo odsluženih vozil nepooblaščenim zbiralcem je namreč visoka in znaša 250 evrov, zato Izjav o lokaciji vozila, s katero lahko prav tako odjavite avtomobil iz prometa, ne gre izigravati. Sistem KARBON KARBON d.o.o. Čiste tehnologije Partizanska 78 3320 Velenje Kam lotaluienimi avtomobilom? NA KARBON ZASTONJ! Pripeljite vaš odsluženi avtomobilna eno od naših prevzemnih mest. Prejeli boste potrdilo o razgradnji - z njim boste lahko odsluženo vozilo brezplačno in naravi prijazno odjavili iz prometa. PREVZEMNA MESTA: -VELENJE (arbon d.o.o., Dinosd.d.,SkladiščeVelenje, HTZVelenje,i.p. d.o.o. - CELJE Avto Škorjanec, Dinos d.d.. Skladišče Celje, - RECICAOBSAVINJI.a 1 Miklavc, Tehnični pregledi, d.o.o. - MENGEŠ, Avto Detr; DOMŽALE, AvtoodpadAgent - RUSE, Kušarin rsic, DRAVOGRAD, ADOsd.o.o. - SLOVENJ GRADEC (omunalno podjetjeSlovenj Gradec - SLOVENSKE KONJICE, Dinos d.d., skladišče Slovenske Konjice - LOČE, Avtoodpad Buser; GROBELNO, Mirko Mlakar, s.p. - SEVNICA, vtosalon Prah, Orehovo; MESTINJE Avtoodpad Sajko - BREŽICE, nos d.d., Skladišče Brežice; Avto Volovec, Kapele razgradnje vozil pa v Sloveniji tako kot tudi v ostalih državah EU ni bil vzpostavljen zaradi podjetništva, temveč zaradi ogromnih negativnih vplivov na okolje, ki jih lahko nepravilno skladiščeni in nerazgrajeni avtomobili povzročijo v naravi. V avtomobilu se namreč nahaja preko 40 kg nevarnih snovi (akumulator, olja, vse tekočine ...), ki lahko z izluže-vanjem pronicajo v tla in naprej v podtalnico, en liter nevarne snovi pa lahko onesnaži preko 10.000 litrov podtalne vode. Zato s predajo odsluženih vozil v Centre za razgradnjo pozitivno vplivamo na naše okolje, v Centru za razgradnjo pa bodo poskrbeli, da bo 85 % sestavnih delov vašega odsluženega vozila ponovno predelano oz. reciklirano v nove materiale in proizvode. Kaj pa z vozili, ki so odslužena, a niso več registrirana? Če se v vaši okolici nahaja odsluženo neregistrirano vozilo, ki ni več registrirano, lahko za njegovo odstranitev in naravi prijazno razgradnjo poskrbite tako, da pokličete občinskega komunalnega inšpektorja ali drugo občinsko pristojno službo. Ti bodo vozila evidentirali, spiske pa posredovali v Center za razgradnjo vozil. V Karbonu bodo poskrbeli za prevoz teh vozil od lokacij, kjer se vozila nahajajo, do Centra za razgradnjo in poskrbeli, da bodo tudi iz teh vozil odstranjene nevarne snovi, vozila pa razgrajena na materiale, ki bodo reciklirani. Varno na dopust -pakiranje Kljub temu da v toplejših dneh že komaj čakamo, da se odpravimo na zasluženi oddih, se dopustovanje skoraj vedno prične z malce manj prijetnim opravilom - s pakiranjem. Poglavitno pri pakiranju je, da zaradi prtljage ne pokvarimo težišča avtomobila, saj lahko vpliva na lego vozila in posledično tudi na varnost potnikov. Pred razporejanjem prtljage je pomembno v avtomobilski dokumentaciji preveriti, koliko znaša največja dovoljena obtežitev avtomobila, in podatek seveda upoštevati. Večina avtomobilov dovoljuje približno 500 kg dovoljene obtežbe, pri čemer je potrebno vračunati tudi težo potnikov in ne le prtljage. Ne pozabite tudi na strešni prtljažnik in vlečno kljuko, ki v največ primerih dovoljujeta največjo dovoljeno obtežbo do 50 kg. Morebitno prtljago na strehi temeljito pričvrstite, ustrezno zaščitite in upoštevajte navodila proizvajalca - tudi glede največje dovoljene hitrosti. Pri zlaganju prtljage v prtljažni prostor naj bodo večji kosi prtljage čim bližje sredini vozila, da bo zadek čim manj obremenjen, težišče pa čim manj spremenjeno. Če je možno (predvsem pri karavanskih različicah avtomobilov), poskrbite tudi za nemoten pregled nazaj. Morebitna okrepčila postavite na čim bolj dostopno mesto. V primeru prevoza otrok poskrbite tudi za ustrezne otroške sedeže, pri prevozu domačih živali pa zaščitno mrežo - seveda v primerih, kjer je tovrstna zaščita izvedljiva. Morda še beseda o potnikih. Ti naj bodo čim bolj lahkotno oblečeni, voznik pa naj poskrbi za dovolj počitka, da bo potovanje potekalo varno in sproščeno. Informacije: tel.: 03 8982 129 ¡nfo@karbori.sl www.karbon.si BALMIGO d.o.o. 2380 Slovenj Gradec Ronkova 37 http://salonl.cltroen.si/balmico/ Telefoni Sedež podjetja: 02/ 8839 100 Prodaja vozil: 02/8839 101 Servis: 02/8839102 Fax: 02/ 8839 109 CITROËN Delovni čas Prodaja vozil: pon. - pet. 8 -18 h, sobota 8-12 h Servis: pon. - pet. 8 ■ 16 h, sobota zaprto Nič vas ne zapelje kot Citroen iz Balmica Vabimo vas, da nas obiščete v novem prodajno servisnem centru na Ronkovi 37 v Slovenj Gradcu. Že od leta 2001 smo pooblačeni prodajalec in serviser vozil CITROEN. Z nenehnim vlaganjem v opremo, znanje zaposlenih in v nove sodobne prostore zagotavljamo svojim strankam kvalitetne in celovite storitve na področju prodaje in vzdrževanja motornih vozil. Kvaliteto poslovanja zagotavljamo s pridobitvijo certifikata za standard ISO 9000:2001. Glavno vodilo našega poslovanja pa so zadovoljne stranke in stalna rast kvalitete naših storitev. S široko prodajno paleto osebnih in lahkih tovornih vozil CITROEN bomo zadovoljili vse vaše potrebe. Oblikovno atraktivna in tehnično napredna vozila CITROEN pa bodo ob osebnem pristopu do vsakega kupca tisti jeziček na tehtnici, ki bo omogočil, da se boste lažje odločili za nakup vozila CITROEN v našem prodajnem salonu. Na servisu, kjer ne opravljamo samo storitev po naročilu naših strank, ampak strankam tudi svetujemo in pomagamo, izvajamo naslednje dejavnosti: a) servisiranje vozil CITROEN v garancijskem in pogarancijskem roku (vzdrževanje, popravila); b) prodaja rezervnih delov in dodatne opreme za vozila CITROEN; c) servisiranje osebnih vozil drugih blagovnih znamk (vzdrževanje, popravila); d) prodaja in montaža avtomobilskih pnevmatik; e) kleparska in ličarska popravila motornih vozil. Ne pozabite na naš moto: STROKOVNO IN PRIJAZNO ""has LEGENDA OSTAJA... ... Z LEGENDARNO CENO! CUO STORIA ŽE ZA 7.990 €. PRODAJNO SERVISNO PODJETJE Levee 56c, SI-3301 Petrovče www.rsl.si Telefon: Prodaja vozil Renault Prodaja vozil Nissan Prodaja rabljenih vozil Renault financiranje Servis Renault boutique Renault minuta POSLOVNI ČAS Prodaja vozli: ponedeljek-petek sobota Servis : ponedeljek-petek 03 425 45 00 03 425 4514 03 425 4516 03 425 45 23 03 425 45 22 03 425 45 27 03 425 45 50 03 425 45 52 03 425 45 56 03 425 45 36 03 425 45 41 8,00-17,00 8,00-12,00 7,00-16,00 8,00-12,00 AVTOHISA DREV d.o.o Drešinja vas 46 a, 3301 Petrovče Tel.: 03/ 713 60 50, 03/ 713 60 51, Fax: 03/ 713 60 70, GSM: 040 792 857 email: seat.celje@siol.net Seat Toledo 1.9 TDI Reference, 2005, klima, 13.900 EUR VW Golf IV 1.4 16V, 1999, klima, 5.200 EUR Seat Altea 1.9 TDI Rebel, 2007, klima, cena - pokličite Seat Cordoba 1.9 SDI, 2001, klima, 5.200 EUR Seat Cordoba 1.4 Reference, 2004, klima, 7.700 EUR Seat Ibiza 1.4 16v, 2003, klima, 6.600 EUR Seat Ibiza 1.4 Reference, 2003, klima, 6.990 EUR Seat Leon Stylance 1.9 TDI, webasto, 2006, klima, 15.900 EUR Renault Megane Scenic 2.0 16V, 2000, klima, 5.900 EUR) Na izlet z bivalnikom V zadnjem času so avtodomi -bivalniki vsekakor ena od boljših možnosti, kako čim bolj aktivno, socialno in predvsem zanimivo preživeti oddih. Avtodomi dan- dovolj zgodaj. • Skrbno preverite proste termine izposoje. • Razmislite o sezonskih terminih - cena najema lahko iz meseca potrebni dokumenti, prevzem ...). Preverite, koliko znaša odpoved najema. Od najemodajalca zahtevajte čim več informacij o vozilu in vgrajeni opremi. Preverite, koliko znaša varščina in katere stroške vključuje. Pozanimajte se o primeru nezgode, kolikšen strošek predstavlja morebitna krivdna odgovornost. Preverite, kako je z nadomestnim vozilom v primeru okvare ali odtujitve. nete imeti veliko dela pri izbiri bival-nika in opreme, saj sodobnim bival-nikom ne manjka niti velik televizijski zaslon, DVD predvajalnik, navigacijski sistem ... Nekatere različice so se v nekaj trenutkih zmožne preleviti v pravcate poslovne prostore. Fleksibilnost skorajda ne pozna meja in ravno zaradi tega boste pri nakupu morali upoštevati vrsto dejavnikov, za katere je najbolje, da si jih uredite po prioritetni lestvici in si tako ustrezno približate željene možnosti. Letos boste torej morda k opcijam dopusta dodali enotedensko potepanje z bivalnikom, za katerega boste odšteli približno 800 evrov. Kdo ve, morda boste nasled- danes namreč niso več le mešanica dostavnega kombija in počitniške prikolice - no, tehnično gledano morda že - temveč ponujajo ustvarjalno in zanimivo preživljanje prostega časa in nenazadnje tudi način življenja, ki ga narekuje želja po odkrivanju novega in neraziskanega. V kolikor je tovrstno potepanje za vas nekaj novega, lahko razmislite o najemu bivalnika - sploh če si oddih privoščite enkrat letno. Ponudba je dovolj dobra, da si lahko ogledate različne izvedbe vozil, pri tem pa ne pozabite na nekaj preprostih nasvetov, ki vam utegnejo pomagati pri odločitvi: • Potovanje pričnite načrtovati v mesec variira. »Natančno preučite pogoje izposoje (starostna omejitev, omejitev/prekoračitev kilometrov, Zna se zgoditi, da vam takšen način dopustovanje dodobra zleze pod kožo. Takrat lahko pričnete razmišljati o nakupu, pri čemer uteg- nje leto k omenjenemu znesku dodali dve ničli in si omislili svoj bivalnik. HYUriDPll Specializiran pooblaščeni prodajalec serviser AVTOCENTER KRALJ ČAST d.o.o. PE PAMEČE PRI SLGRADCU Industrijska cona Pameče CAST d.o.o. Polzela Polzela Storitve od A do Z - za vse znamke vozil: -čiščenje vozila samo4evr -najem novega 8-sedežnega HI transporterja - vulkanizerstvo - menjava 4 pnevmatik že od 16 evr -avtooptika-30 evr - servis klima naprav - akcija v aprilu - polnjenje - 30 evr -vgradnja vlečnih naprav - že od 200 evr -vgradnja plinskih sistemov v vozilo za varčnejšo vožnjo -cca 1.500 evr(1 kg plina 0,68 evr, 11 goriva 1,11 evr) - kleparske storitve - za vse zavarovalnice - hitri servis za vse znamke vozil - neoriginalni nadomestni deli, GMT po izjemno ugodnih cenah - lita platišča in letne pnevmatike - AKCIJA! - Strešni nosilci Thule ¡30 Crosswagon karavan že od 14.790 Evr www.cast.si '107,81 SVET OKTANOV Kako voziti v krožišču? Velenje dobiva vse več krožnih križišč, predvsem starejši vozniki pa se kljub temu še pogosto sprašujejo, kakšna je pravilna vožnja v njih. Zato čeprav smo o tem že pisali, poglejmo še enkrat, posebej še, ker sedaj v Velenju ne bodo le enosmerna, ampak tudi večsmer-na krož na vozi šča. Osnovna značilnost krožnega križišča je enosmerno (dvo ali trosmerno) krožno vozišče, po katerem poteka promet okoli sredinskega otoka v smeri, ki je nasprotna smeri urinega kazalca. Pre- mer in sinna krožnega vozišča morata ustrezati gostoti, m strukturi in drugim značilnostim prometa, pri čemer morajo biti prometni pasovi zaradi krivine širši kot na ravnem delu večpasovne ceste. Zanimivo je tudi, daje cestišče v krožišču nagnjeno navzven, in sicer zaradi odtoka vode in zaradi umirjanja prometa. Voznik se pred krožiščem praviloma razvrsti na prometni pas, po katerem bo lahko nadaljeval vožnjo v želeni smeri. Vtem smislu se na dvo -ali večpasovni dovozni cesti pred krož n-im križiščem voz -nik raz vrsti na tisti prometni pas, po katerem bo lahko v krožnem prometu nadaljeval vožnjo brez nepotrebnih dodatnih menjav prometnih pasov. Tisti, ki bodo izstopali takoj, na desni, drugi pa na levi pas. Žal v praksi pogosto ni tako, saj se v krožišču najpogosteje le redki pomaknejo na notranji pas. To pa precej upočas- ni pretočnost krožišča. Pred uvozom na krožno križišče ni treba vklopiti smerne utripalke, saj je vozniku na voljo le ena smer. Ob menjavi voznih pasov ter zapuščanju krožišča pa je obvezna uporaba smernikov, s čimer ostale voznike opozorimo na svoje manevre. Na krožnem križišču je promet s prometno signalizacijo urejen tako, da ima voznik na vozišču krožnega križišča prednost pred voznikom, ki se vključuje na to vozišče. Nevarnost v krožišču pa včasih predstavljajo tudi vozniki, ki so zgrešili izvoz. Marsikateri voznik je, ko je ugotovil, daje zgrešil želeni izvoz, enostavno ustavil in zapeljal vzvratno. To je seveda napaka, ki se lahko konča s hudimi posledicami. Zavedati se moramo, da je ustavljanje in še posebej vzvratna vožnja na krožnem križišču kljub razmeroma nizkim hitrostim zelo nevarna in zato prepovedana. V takem primeru nikakor ne smete ustaviti, ampak morate še enkrat zakrožiti in krožno vozišče vas bo ponovno pripeljalo k pravemu izvozu. Kot vidite, je zamisel enostavna, prakso pa najpogosteje kvarijo tisti, ki se teh enostavnih navodil ne držijo. Krožišče oziroma krožno križišče je križišče z otokom in krožnim smernim voziščem, na katerem teče promet v nasprotni smeri urinega kazalca. Krožišča ponekod zamenjujejo običajna križišča, ker imajo nekaj prednosti: • v primerjavi s klasičnimi križišči je na krožnih križiščih manj konfliktnih točk za nastanek prometne nesreče; • zaradi oblike križišča (središčni otok) voznikom onemogočeno, da bi z nezmanjšano hitrostjo prevozili križišče, zato so tudi posledice prometnih nesreč v primerjavi s klasičnimi križišči manjše, običajno brez smrtnih žrtev in hudih telesnih poškodb; • prednost krožnih križišč v primerjavi s klasičnimi je tudi v večji propustnosti prometa, kar ima za posledico zmanjšanje hrupa in emisij plina. Prisrčno dobrodošli v Avtocenter Krbavac! Mi Mi MS Mi Avtocenter Krbavac je pooblaščen serviser Fordovih vozil že vse od ustanovitve slovenske mreže, tj. od leta 1993. V njihovem pooblaščenem servisu vam bodo po Fordovih standardih in predpisih pregledali in vzdrževali vaše vozilo. Tudi če ste lastnik druge znamke vozila, vam bodo z veseljem priskočili na pomoč in vaše vozilo strokovno usposobili. V stiski so Vam na voljo tudi izven delovnega časa na GSM 041/685 692. V Avtocentru Krbavac lahko uredite tudi FORD KREDIT za vozila, servis in nadomestne dele. Skratka, poti brez bank, saj vam vso dokumentacijo uredijo kar pri njih. Nudijo Vam: prodajo rabljenih vozil, servis, kleparstvo, ličarstvo, vulkanizacijo in avtovleko. Je Fordov servis predrag za vas? Si lahko privoščite to zmoto? Rečica ob Paki 45 3327 Šmartno ob Paki Tel.: (386) 3 89 1 51 23 Fax: (386) 3 89 6 52 22 www.avtocenter-krbavac.si Del. čas: pon. pet.: 8. - 17. ure sob. 8. - 13. ure Feel the difference Avtocenter Krbavac Ferdinand Krbavac s.p. Pooblaščeni serviser WWW.AVTO H ISAM LAKAR.S I AH.MLAKAR@SIOL.NET Avtohiša Mlakar d.o.o. Poooblaščeni prodajalec in serviser vozil Mishobishi in Hyundai Stopče 32/b, 3231 Grobelno Tel.: 03/ 746 61 00 in 03/ 746 61 34 PREDSTAVITEV AVTOHIŠE MLAKAR Avtohiša Mlakar d.o.o. je družinsko podjetje s 18 letno tradicijo na področju avto stroke. Najdete jih tik ob magistralni cesti Šentjur - Rogaška Slatina, kier se nahaja njihov sodoben prodajno-servisni center. So pooblaščeni trgovec in serviserza vozila Mitsubishi in Hyundai. V prometni nesreči poškodovano vozilo vam v njihovih delavnicah kakovostno kleparsko io ličarsko popravijo, hkrati pa uredijo cenitev vozila za zavarovalnice Triglav, Maribor io Adriatic. Seveda lahko pri njih opravite tudi zavarovanje vozila pri omenjenih zavarovalnicah. DEJAVNOSTI SERVISA zajemajo oaslednje usluge: * kleparstvo in ličarstvo za vse tipe vozil * mešalnim barv * avtoelektriko, volkanizerstvo * avto optiko * montažo in prodajo klima naprav za avtomobile * vlečno službo * prodaja originalnih rezervnih delov za vozila Mitsubishi in Hyundai * prodaja dodatne opreme za vozila Mitsubishi io Hyundai * sklepanje avtomobilskih zavarovanj za zavarovalnice Triglav, Maribor in Adriatic RABIJENA VOZILA Avtohiša Mlakar se ponaša z odlično izbiro rabljenih avtomobilov različnih proizvajalcev. Vedno vam je na voljo več kot 100 različnih rabljenih vozil, ki so tehnično povsem brezhibna - z garancijo. MOŽNOSTI NAKUPA V Avtohiši Mlakarvam omogočajo vse znanB načine plačila vozil in še več, saj vam lahko uredijo ogoden kredit kar pri desetih (10!) različnih bankah ali pa vam omogočijo nakup preko različnih lizing hiš. Pomembno: vse v zvezi z nakupom vozila vam uredijo kar pri njih, tako da odpade nadaljnja izguba vašega dragocenega časa! OBIŠČITE JIH! V Avtohiši Mlakarvam bodo z veseljem Prijazno predstavili svojo pooudbo ter vam izpolnili vaše želje glede vašega vozila. "" ■ iJrS A MITSUBISHI MOTORS Vozila iz ponudbi: Colt Lancer (novost) Grandis (večji inoprostorec) Outlander (4x4) (novost) Psuero (kralj terencev, večkratni zmagovalec Paris-Dakar) L 200 (tovorno terensko vozilo za 5 oseb s kesonom) ®> HYuncmi Vozila iz ponudbo: ¡10 Getz Accent (novost) ¡30 (novost) Matrix Sonata Tuscon Santa Fe H 1 (novo dostavno kombi vozilo) MATRICA AVTO Velenje GSM: 041/799 997 www.matrica.si Del. čas: od pon. - pet. od 9.h - 17.h, sob. od 9.h - 12.h ODKUP in PRODAJA rabljenih vozil Možnost nakupa vozila na položnice! Za Vas poiščejo vozilo po Vaših željah! Če potrebujete rabljeno vozilo ali pa ga želite prodati, potem je pravi naslov za to Matrica Avto Velenje. Svoj prostor imajo v Velenju. Obiščete jih lahko med tednom od 9.h do 17.h, ob sobotah pa od 9.h do 12.h. In kakšne so posebnosti, ki vam jih lahko ponudi Matrica Avto pri nakupu rabljenega vozila? Nudijo vam možnost nakupa vozila na položnice. Ob tem pa se pojavi še ena prednost: kljub temu, da vozilo odplačujete na obroke, vam ni potrebno plačati kasko zavarovanja. Ponudbo rabljenih vozil si lahko ogledate tudi na njihovi spletni strani www.matrica.si Skratka, pokličite jih in prijazno vam bodo ponudili sodelovanje, seveda glede na vaše želie in niihove številne možnosti. VELENJE Svetovni avt ^.008 Mazda2 . -j r - SPOPADLA SE JE Z 38 KONKURENTI IN JIH PREMAGALA Mazda vam predstavlja novosti: - Mazda 2: Močna in hitra, a pri tem lahka in varčna. Pripravljena, da izpolni vaša pričakovanja. - Mazda 5: Edinstvena celota funkcionalnosti, športnosti, dinamičnosti. - Mazda 6: Prostornejša in bolje opremljena kot kdajkoli doslej, a kljub temu lažja, gospodarnejša in okolju prijaznejša. - Mazda CX-7: Vozilo s temperamentom športnega avtomobila in veliko prostornostjo športnega terenca. Mazdina zagotovila: - MES 10 let brezplačne mobilne pomoči na cest Garancija: 3 leta ali 100 000 km, 12 let proti prerjavenju in 3 leta na lak Vabimo vas na dneve odprtih vrat v petek, 11. aprila, in v soboto, 12.aprila, kjer se lahko popeljete na testno vožnjo z želenim modelom! Kaj storiti ob prometni nesreči? Prometna nesreča. Nočna mora vsakega voznika, še posebej takrat, ko se znajde v vlogi povzročitelja. ZVCP v 134. členu prvega odstavka opredeljuje, daje prometna nesreča nesreča na javni cesti in neka-tegorizirani cesti, kije dana v uporabo za cestni promet, v kateri je bilo udeleženo vsaj eno premikajo če se vozi lo in je v njej ena ali več oseb umrlo, bilo telesno poškodovanih ali je nastala materialna škoda. Glede na posledice delimo prometne nesreče na nesreče I., II., III. in IV. kategorije. Pri prvi kategoriji načeloma nastane le materialna škoda, pri drugi gre za telesne poškodobe ene ali več oseb, pri tretji govorimo o hudih telesnih poškodbah. Pri zadnji, četrti, je bila prisotna smrtna žrtev oz. smrt za posledicami nesreče v 30 dneh. Policist je dolžan priti na kraj pro met ne nesre če le, če je o nesreči obveščen, razen pri prometnih nesrečah II. III. in IV. kategorije, kjer je prisotnost policije nujna, pri tem pa mora opraviti ogled in napisati zapisnik. Ne glede na kategorijo prometne nesreče pa mora vsak udeleženec v prometni nesreči po 2. odstavku 135. člen ZVCP storiti naslednje: 1. ustaviti vozilo; 2. zavarovati in označiti kraj nesreče, pri prometni nesreči I. katego rije pa vozi lo čimprej odstra ni ti z vozišča; reči ali oškodovanim na njihovo zahtevo posredovati ime, priimek in naslov, jim pokazati vozniško in prometno dovoljenje ter posredovati podatke o obveznem zavarovanju; 6. ostati na kraju prometne nesreče I. kategorije toliko časa, da udeleženci v prometni nesreči dobijo podatke iz prejšnje točke in izpolniti Evropsko poročilo o prometni nesreči; 7. počakati na kraju prometne nesreče I. kategorije ali tam pustiti svoje ime in naslov, če na kraju nesreče ni osebe, ki ji je povzročena ško da; 8. pri prometnih nesrečah II., III. in IV. kategorije mora vsak udeleženec ostati na kraju prometne nesreče tako dolgo, dokler ni končan ogled, razen če tisti (torej policist ali preiskovalni sodnik, če je navzoč), ki vodi ogled, ne odloči druga če; 9. vrniti se na kraj prometne nesreče, če gaje zapustil zaradi odvoza pone sre čen ca v bol niš ni co ali zaradi obveščanja policijske postaje o prometni nesreči; 10. omogočiti naknadno ugotavljanje dejstev, če je zapustil mesto prometne nesreče. Upravičenca do podatkov ali najbližjo policijsko postajo mora v primernem času obvestiti, daje bil udeležen v prometni nesreči, in posredovati svoje podatke, navesti kraj, kjer se kov udeležencem in policistu, oziroma če to ni mogoče, podatke čimprej sporočiti policijski postaji ali tistemu, ki vodi ogled), določa prepoved odstranjevanja sledi prometne nesreče II., III.in IV. kategorije (odstranijo se lahko šele po končanem ogledu oz. ko tako odloči tisti, ki opravlja ogled, ter dokler ni opravljena potrebna preiskava, tudi ni dovoljeno spreminjati stanja na kraju prometne nesreče, razen v primeru reševanja udeležencev v prometni nesreči). Prav tako udeleženci v prometni nesreči od trenutka nesreče do konca ogleda ne smejo uživati alkoholnih pijač, mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psi-hoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo njihovo sposobnost za udeležbo v pro metu. Treba je tudi omeniti, da se povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti in zapustitev poškodovan ca v pro met ni nesre či brez pomoči smatra za kaznivo dejanje. Še nekaj praktičnih nasvetov: • v avtomobilu na daljših poteh imejte vselej dovolj hrane in pijače; • rezervoar goriva naj bo čim bolj poln (vsaj polovica); • v prtljažniku imejte vedno odejo ali dodat na obla či la; • dobrodošla sta tudi baterijska (ali akumulatorska) svetilka in fotoaparat. V primeru udeležbe v prometni 3. pomagati poškodovanim, če je za to usposobljen; 4. obvestiti najbližjega policista ali policijsko postajo ali koga drugega, ki lahko obvesti policijsko postajo, razen pri prometnih nesrečah I. kategorije, ko prisotnost Policije ni obvezna. 5. soudeleženim v prometni nes- zadržuje, registrsko številko vozila, kraj nesreče in ostale okoliščine. Temu bi lahko rekli deset osnovnih pravil oziroma "zapovedi", ki se jih bi moral držati vsak udeleženec v prometni nesreči. ZVCP opredeljuje tudi dolžnosti očividca prometne nesreče (dolžnost posredovanja osebnih podat- nesre či ohra ni te mir no kri, po potrebi obvestite policijo, po možnosti fotografirajte situacijo, morebitne očividce prosite, da ostanejo do prihoda policije, poškodovanim udeležencem pa seveda pomagajte po naj bolj ših močeh. mat MOBILNA TELEFONIJA V PRODAJA, SERVIS IN MONTAŽA MOBILNIH APARATOV, AVTOINSTALACIJ TER PARKIRNIH SENZORJEV TER ALARMOV V času Avtomobilskega sejma v Celju Vam nudimo 10 % popust na mobilno avtoinštalacijo Parrot CK3200 in na montažo! JAGER VLADIMIR S.P.- Tel.: 03/ 492 16 00-Fax: 03/ 492 16 01 -Gsm.: 041 / 660 875 - E-mail: jager.gsm@siol.net AS Avtomobili Skornšek d.o.o.. Cesta Simona Blatnika 20, Velenje Tel.: 03/ 891 90 77, www.as-velenje.com, e-mail: info@as-velenje.com ZANIMIVO Motnje hranjenja r V; i co ca "Je, da bi bruhal in bruha, da bi jedel". Sokrat Od druge polovice prejšnjega stoletja so motnje hranjenja opredeljene kot bolezni. Prenajedanje, bruhanje, stradanje, zloraba odvajal in diuretikov ter pretirana telesna aktivnost so le zunanji znaki motenj hranjenja. Predstavljajo zunanji izraz globoke duševne in čustvene vznemirjenosti ter nespre-jemanja sebe. Hranjenje ali odklanjanje hrane je tako le izraz osvoboditve notranjih, bolečih in nepre-poznanih čustev. Odvisnik vso svojo energijo osredotoči na hrano in hranjenje ter se tako izogne bolečim čustvom in težavam. Na ta način obvladuje svoje nerešljive življenjske stiske. Motnje hranjenja so tako najpogosteje reakcija na dolgotrajno, nerazrešeno stresno situacijo. V osnovi so to motnje v sprejemanju samega sebe. Mladostniki, ki imajo motnjo hranjenja, se doživljajo nesposobne, neuspešne, celo grde. Sami s seboj niso nikoli zadovoljni, pa čeprav naložene obveznosti še tako dobro opravijo. Postajajo nesamozavestni, se ne spoštujejo in imajo slabo samopodobo. Čutenje lastnega telesa je vsakemu človeku prva izkušnja sveta. Kdor se ceni in se ima rad, svoje telo sprejema pozitivno. Odklonilen odnos do telesa, vcepljen odpor do telesnega, sram in različne boleče izkušnje odločilno znižujejo tudi človekovo samovrednotenje. Pri motnjah hranjenja oseba ves čas razmišlja le o hrani. Hrana je središče vseh razmišljanj, celodnevna zaposlitev, preokupacija in obsedenost. Kje in kako jo zaužiti in jo nato čimprej spraviti iz sebe? Ali kako se ji upreti? Motnje hranjenja so zapletenejša odvisnost od vseh drugih. "Nevarne snovi" (hrane) ne moremo prenehati uživati. Torej ne velja pravilo 'vse ali nič'. Če hočemo živeti, moramo jesti. Pri odvisnosti s hrano tako ni "zadnjega kozarca", "zadnjega jointa" ali "zadnjega šusa". Pridobiti in ohraniti moramo lastno samokontrolo, kar pa je izredno težko. Dejavniki tveganja, ki pogojujejo nastanek motenj hranjenja, so številni: družinski, socio-kulturni in bio lo ško-genet ski. Kro nič ne telesne in duševne bolezni staršev povzročajo pri otroku in mladostniku občutek negotovosti, nestabilnosti in pomanjkanje varnosti. Pogoste diete v družini niso koristna popotnica za doraščajočega otroka, ki prevzema vedenjske vzorce. Hrana ni in ne sme biti sredstvo nagrajevanja ali kaznovanja. Pomemben dejavnik tveganja je prekomerna telesna teža ob rojstvu in v otroštvu. Debel otrok je tarča posmeha vrstnikov, jeze staršev. Čeprav kasneje shujša, le težko popravi sla- bo samopodobo, ki si jo je ustvaril o sebi. Deduje se tudi nagnjenost k specifičnim osebnostnim potezam, ki so rizične za razvoj motenj hranjenja: perfekcionizem, pretirana storilnost, izrazita pridnost, potreba po potrjevanju, pohvalah in potrditvah iz okolice. Med motnje hranjenja uvrščamo: anoreksijo nervozo, bulimijo nervo-zo in kompulzivno prenajedanje. Pojavnost anoreksije je stabilna in znaša v razvitem svetu med 0,5-1 %, bulimija pa strmo narašča (med 3 in 5 %). Sprva so motnje hranjenja veljale za izrazito žensko bole zen. Danes na 9 do 10 žensk z anoreksijo zboli 1 moški in na 7 do 8 žensk z bulimijo prav tako 1 moški. Oseba z anoreksijo čuti intenziven strah pred debelostjo, ki se ne zmanjša niti ob zniževanju telesne teže. Ves čas ima moteno predstavo o lastnem telesu, saj je prepričana, da je debela. Ženske in dekleta ob tem izgubijo menstruacijo. Pri purgativnem tipu anoreksije bolniki vzdržujejo nizko telesno težo s pomočjo bruhanja ali jemanja odvajal in/ali diuretikov. Pri restriktivnem tipu anoreksije je vzdrževanje nizke telesne teže pogojeno s stra danjem ali odklanjanjem visokokalorične hrane. Hkrati pretiravajo s telesno aktivnostjo. Bolezen nastaja postopoma in se večinoma pojavi na prehodu iz otroštva v adolescenco. Kar nekaj let traja, da obolela ose- ba poišče pomoč. V ozadju je slaba samopodoba in nizko samospoštovanje. Začetek je večinoma nedolžen - ko se dekle odloči shujšati, da bi ugajala in pridobila fanta. Ob padanju teže se počuti boljše. Vse ji gre kot po maslu in prvič v življenju ima občutek, da jo okolica opazi, ji posveča pozornost in jo upošteva. Ob tem pridobi moč in občutek, da sama nadzoruje svoje življenje. Hujšanje pa se ne ustavi in nenadoma se zave, da nima več nadzora v svojih rokah. Izguba kontrole vodi v vedno večji občutek neustreznosti, neuspešnosti in posle dič no do še slab še samo po -dobe ter nižjega samospoštovanja. Pri osebi z bulimijo nervozo se izmenjujejo obdobja prenajedanja in obdobja neustreznih mehanizmov zmanjševanja telesne teže (bruhanje, jemanje odvajal in/ali diuretikov, stradanje, pretirana telesna aktivnost). Vsem je skupna preoku-piranost z obliko svojega telesa, tele- sno težo in stalen strah pred debelostjo ter občutki pomanj-kljivega nadzora nad lastnim hranjenjem. Najpogosteje se motnja pojavlja med 16. do 18. letom starosti. Osebe z bulimijo imajo večinoma ustrezno ali nekoliko povečano telesno težo. Med prenajedanjem pojedo bistveno večje količine hrane kot večina ljudi ob podobnih priložnostih. Svojega prenajedanja se sramujejo in ga izvajajo na samem. Z njim nadaljujejo do bolečin v želodcu. Javlja se občutek krivde in posledični vedenjski vzorci za zniževanje telesne teže. Pri purgativnem tip bulimi-je ob dobju pre naj -edanja sledi bruhanje, jemanje odvajal in/ali diuretikov (v 90 %). Pri nepur-gativnem tipu bulim-ije obdobju prenajedanja sledi stradanje, odklanjanje hrane, pretirana telesna aktivnost (v 10 %). Obstaja pomembna povezava med bulim-ijo in depresivno motnjo. Kar pri 75% žensk vseh starosti z bulimijo ugotavljajo izraženo depresivno razpoloženje, znatno pomanjkanje zanimanja ali veselja, pomanjkanje energije, povečano utrujenost ali razdražljivost, izgubo samozaupa-nja in samospoštovanja, neutemeljen občutek krivde, pogoste misli na smrt, pogostejši pa so tudi samomorilni poskusi. Oseba s kompulzivnim prenaj-edanjem se nažira in baše s hrano. Ob tem ima občutek izgube nadzora nad lastnim hranjenjem. Obdobjem prenajedanja pa ne sledijo mehanizmi za zniževanje telesne teže. Motnja se pojavlja v zgodnjem in srednjem odraslem obdobju, najpogosteje med 35 in 45 letom. Približno 20 % debelih ljudi izpolnjuje kriterije za kompulzivno prenajedanje. Motnje hranjenja zdravimo ambulantno in bolnišnično. Predpogoj za uspešno zdravljenje je lastna motivacija, želja po spremembi in zdravljenju. Pri motiviranju mladostnika z motnjo hranjenja za zdravljenje odigrajo zelo pomembno vlogo njegovi prijatelji in sošolci. Kadar so prizadete telesne funkcije, je ob psihiatričnem spremljanju potrebna še internistična obravnava. Najustreznejše je tisto zdravljenje, ki ne odpravlja le znakov (bruhanje, stradanje, prenajedanje, jemanje diuretikov in/ali odvajal, pretirana telesna aktivnost), temveč ugotavlja tudi vzroke nastanka motnje. To pa sta vedenjsko-kognitivna psihoterapija (vplivanje na spremembo vedenjskih vzorcev in stališč preko spoznavnih procesov) in dinamska psihoterapija (vplivanje na spremembo vedenja preko razumevanja in upoštevanja preteklih izkušenj). Pot je sicer dol-gotraj na in napo rna, ven dar zelo pogo sto uspeš na. Na kon cu poti odvisnik v svojem telesu ponovno zaživi mirno, varno in srečno, ne da bi preveč razmišljal o tem, kakšno mora biti, da bo pravo. Veselimo se torej življenja. Imejmo se radi, spoštujmo sebe in svoje telo ter zmerno uživajmo v hrani. Tehtnica naj postane naša vsakodnevna prijateljica. ■ Prim. Janez Poles, dr. med. - internist Učinkovita raba energije v javnih zgradbah Učinkovitost je ena od najpogosteje uporab lje nih besed, ki jih sre čuje mo v našem vsakdanjem osebnem in poslovnem okolju. Tako večkrat govorimo o učinkovitosti vzgoje, šolskega sistema, delovni učinkovitosti, učinkovitosti zdravstvenega sistema, izvedenega projekta itd. Zaradi trenutnega dogajanja na svetovni ravni, še posebej v Evropi, sodi pojem energetska učinkovitost v sam vrh teh izrazov. Energetska učinkovitost se nanaša na podnebne spremembe, konkurenčnost posameznih podjetij, celostno podobo posamezne organizacije, odpiranje novih delovnih mest, povečano bivalno ugodje prebivalcev in še mnoge dejavnike, ki vplivajo na socialni, gospodarski in okoljski razvoj. Dejstvo je, daje energija vedno dražja in da so eksterni stroški neučinkovitega ravnanja z energijo iz leta v leto večji. V ta namen je Evrop ska unija spreje la raz lič ne strateške usmeritve in direktive, s katerimi želi vplivati na zmanjšanje izpustov toplo-grednih plinov in še posebej vplivati na visoko energetsko odvisnost Evrope od držav, ki so politično precej nestabilne. Poleg ambi ci oz nih ciljev, ki si jih je Evro -pa zadala s povečanjem deleža obnovljiv virov energije, je ena od glavnih nalog do leta 2020 zmanjšati končno rabo energije v vseh sektorjih. Slovenija bo z vlaganjem v učinkovito rabo energije lažje dosegla cilj povečane rabe obnovljivih virov energije s trenutnih 16 % na 25 % končne energije v letu 2020. Obenem lahko rečemo, da so vlaganja v ukrepe učinkovite rabe energije bistveno cenejši od katerih koli drugih ukrepov za zagotavljanje novih energetskih virov, posebej obnovljivih. Slovenija je v letu 2008 sprejela Nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost (AN-URE) za obdobje 2008-2016. Slednji zahteva od Slovenije, da doseže 9% prihranka končne energije v devetih letih. Zadnje tri leta imamo povprečno rast končne energije nekje okoli 2 %. V skladu s tem lahko zaključimo, da smo si zastavili resnično ambi ci oz ne cilje. V AN-URE ima veliko vlogo javni sektor, ki naj bi bil zgled za ostale poslovne subjekte in gospodinjstva na področju racionalne rabe energije. Z namenom, da se cilji uresničijo, lahko pričakujemo po napovedi Ministrstva za okolje in prostor že v tem letu nepovratna sredstva iz Kohezij-skih skladov - programa Trajnostna energija. Kljub temu da imajo nekateri energetsko učinkoviti ukrepi zaradi kontinuiranih višjih cen energentov zmeraj krajšo povračilno dobo investicije, bo država še dodatno spodbudila vodstva občin k večjemu vlaganju v lastno energetsko učinkovito infrastrukturo. Pričakujemo lahko predvsem nepovrat na sred stva za ovoje zgradb, energetsko sanacijo streh, oken in ogrevalnih sistemov javnih zgradb, ki imajo daljšo dobo povračila investicije. Za ostale organizacijske in manjše investicijske ukrepe, ki veliko pripomorejo k znižanju rabe energije in s tem stroškov, lahko javni sektor poskrbi že danes. Energetska analiza trenutnega stanja v javnih zgradbah je prvi korak, ki ga je potrebno izvesti, da lahko določimo kratkoročne in dolgoročne cilje energetske učinkovitosti. Pri tem je zelo pomembno, da se vzpostavi sistem, ki ni statičen in zajema podatke za določeno obdobje. Potrebno je imeti dinamični sistem, ki nam omogoča spremljanje rabe energije. V ta namen je Mestna občina Velenje vzpostavila izhodišča, ki bodo omogočala temeljito ukrepanje s ciljem znižanja rabe in stroškov energije. Mestna občina Velenje skupaj s partnerji Mestno občino Ptuj, Šolskim centrom Velenje, ZRS Bistro Ptuj, Varaždinsko župa- nijo (Hrvaška) ter mestom Čakovec (Hrvaška) izvaja v okviru Programa pobude Skupnosti, Sosedskega programa Slovenija--Madžarska-Hrvaška 2004-2006, Interreg II-IA, projekt Future Public Energy (www.futurepublicenergy.eu - Zmanjšajmo emisije CO2 v javnih zgradbah in postanimo vzor za trajnostno rabo energije akterjem lokalnih skupnosti). Mestna občina Velenje je pridobila 95 % nepovratnih sredstev za projekt Future Public Energy, kije vreden cca. 220.000 €. F I V okviru projekta se je v Mestni občini Velenje in Mestni občini Ptuj na podlagi lastne ideje in razvoja vzpostavilo internet-no energetsko knjigovodstvo v 35 javnih zgradbah. Prav tako sta bila izvedena dva detajlna energetska pregleda, na podlagi katerih sta bila razvita idejna projekta in vzpostavljena dva nadzorna sistema za ciljno spremljanje rabe energije. Tako sta občinski zgradbi MOV in MOP postali vzorčna modela te tehnologije v Sloveniji. Obenem je KSSENA (Zavod Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško) v 35 javnih zgradbah izvedla preliminarne energetske preglede javnih zgradb s ter-mografijo in izvedla benchmarking 35 javnih zgradb, kije prikazal slabosti in prednosti posameznih objektov. Namen ener- getskega knjigovodstva in nadzornega sistema je spremljanje in nadziranje rabe energije, na podlagi katerih lahko začnemo opti-miranje notranjih delovnih procesov, ki vplivajo na rabo energije. Ena od aktivnosti projekta je osveščanje in izobraževanje posrednih in neposrednih uporabnikov javnih zgradb. V skladu s tem sta bili izvedeni konferenci o energetski učinkovitosti v Velenju in na Ptuju. V javnih zgradbah so bile nameščene nalepke, ki spodbujajo zaposlene in ostale uporabnike k učinkovitejši rabi energije. A UGASNI ME! _' O S celotno oblikovano strategijo trajnost-nega energetskega razvoja pričakujemo nove razpise, ki bodo omogočili nadaljevanje projekta in hkrati tudi ostale organizacijske in večje investicijske projekte. Z vzpostavljenim sistemom energetskega vodenja in spremljanja rabe energije, izvedenimi energetskimi pregledi in ostalo dokumentacijo nestrpno pričakujemo kohe-zijske sklade. Upajmo le, da bodo ti na voljo v skladu z obljubljenim terminskim in vsebinskim načrtom Ministrstva za okolje in prostor. DejanFER LIN, v. d. d irektorice KSSENA Projekt Future Public Energy se približuje koncu in v skladu s tem vas pozivamo, da se udeležite zaključne konference, ki bo v petek, 11. 4. 2008, ob 09.30 v dvorani Center Nova v Velenju. Program brezplačne ZAKLJUČNE KONFERENCE, ki bo sledila tiskovni konferenci, na kateri bo predstavljen projekt FuturePub-licEnergy, bo naslednji: Dejan Ferlin, Zavod Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško: IZVAJANJE ENERGETSKEGA MENEDŽMENTA, Milan Šturm, Eco Consulting, d. o. o.: PREDSTAVITEV PROJEKTA ENERGY TROPHY+ »VARČEVANJE Z ENERGIJO BREZ INVESTICIJ«, Marjana Šijanec Zavrl, ZRMK: PREDSTAVITEV NOVEGA PRAVILNIKA O UČINKOVITI RABI ENERGIJE V STAVBAH Neda Vogelsang, Schiedel, d. o. o.: AERA - INOVATIVNI SISTEMI ZA NADZOROVANO PREZRAČEVANJE, Robi Zupančič, Koop, d. o. o.: ENERGETSKO UČINKOVITA OGREVALNA TELESA -STENSKI KONVEKTORJI IN STEKLENI RADIATORJI. Vabljeni! O iu «A S o (A _ ¡3 a N _3 PRAV TA HIP NEKJE NA SVETU ^mVZHAJA SONCE Začenja se nov dan, nove vizije, novk priložnosti. Lahko, da vaš denar prav tam začenja nov delovni dan. ^Naložbena zavarovanja združena v paketih Tilia Global so strateško razporejena po vsem svetu, kar zagotavlja dolgoročno stabilno in donosno naložbo. ZDRUZITE VARNOST IN GLOBALNE NALOŽBE! Naložbeni paketi Tilia Global Tilia Global delniški • Infond BRIC MP-Global.si MP-Asia.si Publikum Nova Evropa Tilia Global uravnoteženi Infond Uravnoteženi MP - Global.si Ilirika Modra kombinacija Primus Tilia Global zmerni Infond Uravnoteženi WorldMix Publikum Bond Primus Naložbeni paketi Tilia Global in Tilia Osebni združujejo naložbo ter življenjsko zavarovanje katerim se lahko priključi nezgodno zavarovanje, zavarovanje za primer smrti in hujše bolezni ali asistenčno zavarovanje Best Doctors. iimmrn po mori KER NESREČA NIKOLI NE POČIVA NAJBLIŽJE SKLEPALNO MESTO: Velenje: Trg mladosti 6, tel: 03/58 64 388 ZA ZAHTEVNEJŠE: Tilia Osebni Naložbeni paket si lahko sestavite sami, po meri. Izbirate lahko med 38 domačimi in tujimi vzajemnimi skladi 11 upravljalcev, različnih naložbenih, geografskih in panožnih usmeritev. Naročite si prospekt ali osebnega svetovalca na dom: BREZPLAČEN KLIC {(C*080 22 45) www.zav-tilia.si zavarovalnica tiHa d.d. Lokacija postavitve kontejnerja datum postavitve datum odvo za KRAJEVNA SKUPNOST LOKOVICA pri zadružnem domu 21.4.2008 22.4.2008 pri Kompreju 21.4.2008 22.4.2008 pri Droju 21.4.2008 22.4.2008 pri Sre bretu 21.4.2008 22.4.2008 pri Glavniku 21.4.2008 22.4.2008 ŠOŠTANJ avtobusna postaja Metleče 22.4.2008 23.4.2008 Šlandrova cesta - cesta Talcev 22.4.2008 23.4.2008 Cankarjeva cesta - otroško igrišče 22.4.2008 23.4.2008 Aškerčeva cesta pri TPP 22.4.2008 23.4.2008 Tekavčeva cesta 22.4.2008 23.4.2008 KRAJEVNA SKUPNOST SKORNO - FLORJAN Pohrastnik pri TPP 23.4.2008 24.4.2008 Skorno pri rezervoarju 23.4.2008 24.4.2008 Florjan - gostišče Stropnik 23.4.2008 24.4.2008 Zalesnik pred železniškim nadvozom 23.4.2008 24.4.2008 BELE VODE pri OŠ 24. 4. 2008 25.4.2008 pri pokopališču 24.4.2008 25.4.2008 KRAJEVNA SKUPNOST TOPOLŠICA Laj še pri Jane zu 25.4.2008 28.4.2008 Vovk avto li čarstvo 25.4.2008 28.4.2008 Lom - križišče pri Brglezu 25.4.2008 28.4.2008 uprava Topolšica - parkirni prostor 25.4.2008 28.4.2008 novo naselje pri Menihu 25.4.2008 28.4.2008 pri Zagerju 25.4.2008 28.4.2008 pri garažah v Topolšici 28.4.2008 29.4.2008 KRAJEVNA SKUPNOST ZAVODNJE pri Anže la ku 28.4.2008 29.4.2008 pri Brglezu - pri igrišču 28.4.2008 29.4.2008 pri Kopi nu 28.4.2008 29.4.2008 KRAJEVNA SKUPNOST GABERKE sta ri gasil ski dom 28.4.2008 29.4.2008 Trgo vi na pri GD 28.4.2008 29.4.2008 pri trafo postaji 29.4.2008 30.4.2008 Velunja-Vacovnik 29.4.2008 30.4.2008 KRAJEVNA SKUPNOST RAVNE pri Kore nu 29.4.2008 30.4.2008 pri BUS postaji na zadnjem obračališču 29.4.2008 30.4.2008 pri kapeli pred osnovno šolo 29.4.2008 30.4.2008 pod Podbregarjem 29.4.2008 30.4.2008 v Lajšah pri kapeli pred trgovino 29.4.2008 30.4.2008 >w >s M o M o £ o o T3 S ■B S a ■B o > s v •■p u T3 O a ZAP. ŠT KRAJEVNA SKUPNOST datum postavit- datum PLEŠIVEC - GRAŠKA GORA ve odvo za LEVI BREG Foitova 8 9.4.2008 10.4.2008 LEVI BREG Rudarska 2 9.4.2008 10.4.2008 LEVI BREG Šaleška 19 9.4.2008 10.4.2008 LEVI BREG Kraigherjeva 6 - parkirišče vrtec 9.4.2008 10.4.2008 LEVI BREG Jenkova 15 - 17,19 9.4.2008 10.4.2008 LEVI BREG Parkirišče Jenkova 1 - 5 in 9 - 11 9.4.2008 10.4.2008 LEVI BREG Prešernova 2,4,6 9.4.2008 10.4.2008 LEVI BREG Pre šerno va 9a 10.4.2008 11.4.2008 LEVI BREG Pre šerno va 22 10.4.2008 11.4.2008 LEVI BREG Šaleška 20 10.4.2008 11.4.2008 LEVI BREG Kidričeva 1 - 3 10.4.2008 11.4.2008 DESNI BREG Tomšičeva 12-16 10.4.2008 11.4.2008 DESNI BREG Tomšičeva 43-45 10.4.2008 11.4.2008 DESNI BREG Kidri čeva 53 10.4.2008 11.4.2008 DESNI BREG Kajuhova 1-2 11.4.2008 14.4.2008 DESNI BREG Kers ni kova 3,5,7 11.4.2008 14.4.2008 ŠMARTNO pred cerkvijo 11.4.2008 14.4.2008 ŠMARTNO na Jerihovi pri Medvedu 11.4.2008 14.4.2008 ŠMARTNO Pri soj na 11.4.2008 14.4.2008 ŠMARTNO Gregorčičeva - pod Karaka barom 11.4.2008 14.4.2008 ŠMARTNO Smarška 47, 48 11. 4. 2008 14.4.2008 ŠMARTNO Cesta na grič 14. 4. 2008 15.4.2008 ŠMARTNO Efenkova 1 14.4.2008 15.4.2008 ŠMARTNO Efenkova pri Mljač 14.4.2008 15.4.2008 ŠALEK Salek - parkirišče pri Verdelju (bloki) 14.4.2008 15.4.2008 ŠALEK Salek - gostišče Lipa 14.4.2008 15.4.2008 ŠALEK OS Salek 14.4.2008 15.4.2008 DESNI BREG Sercerjeva 14-16 15.4.2008 16.4.2008 DESNI BREG Kersnikova 15 15.4.2008 16.4.2008 DESNI BREG Slandrova 12 15.4.2008 16.4.2008 DESNI BREG Stanetova - Rakov gozd 15.4.2008 16.4.2008 DESNI BREG Jenkova 4-glasbena šola 15.4.2008 16.4.2008 DESNI BREG Sercerjeva cesta 13 15.4.2008 16.4.2008 DESNI BREG Sercerjeva 8 16.4.2008 17.4.2008 GORICA Koželjskega 5 - 7 16.4.2008 17.4.2008 GORICA Gori ška 43 16.4.2008 17.4.2008 GORICA Gori ška 65 16.4.2008 17.4.2008 GORICA vrtec Gori ca 16.4.2008 17.4.2008 GORICA Gorica cesta III 16.4.2008 17.4.2008 GORICA cesta V/15 (na koncu ceste) 16.4.2008 17.4.2008 GORICA Split ska (na sre di ni) 17.4.2008 18.4.2008 GORICA Lipa (na vrhu) 17.4.2008 18.4.2008 GORICA Cesta v Bevče pri toplotni podpostaji 17.4.2008 18.4.2008 GORICA Cesta na vrtače 17.4.2008 18.4.2008 KARDELJEV TRG Med Kardeljevim trgom 5 - 9 in 4 - 8 17.4.2008 18.4.2008 KARDELJEV TRG Kardeljev trg 1-3 17.4.2008 18.4.2008 KARDELJEV TRG Stantetova 4 - 9 17.4.2008 18.4.2008 KARDELJEV TRG Stantetova 11-19 18.4.2008 21.4.2008 KARDELJEV TRG Med Stantetovo 18 - 24 in 26 - 32 18.4.2008 21.4.2008 Stanovanjski krediti z odplačilno dobo do 30 lei Pri najemu stanovanjskega hipotekarnega kredita v evrih ali švicarskih frankih vam poleg možnosti odplačila do 30 let ponujamo ugodno obrestno mero in 50-odstotni popust pri stroških odobritve. Če se odločite za kredit v evrih, ga lahko najamete v višini do 90 odstotkov vrednosti zastavljene nepremičnine*. Pri novogradnji ali prenovi pa nudimo možnost do 100-odstotnega izplačila kredita v gotovini. * Ponudba velja za kredite v evrih, ki so zavarovani s hipoteko in namenjeni nakupu nepremičnin. Banka si pridržuje pravico, da po lastni presoji lahko tudi odkloni odobritev kredita v višini 90 odstotkov vrednosti zastavljenih nepremičnin oz. odobri ustrezno nižji znesek kredita glede na tržno vrednost nepremičnin, njihovo likvidnost in lokacijo v skladu z bančno interno oceno. WWW.UNICREDITBANK.SI Q UniCredit Bank gradbeni kotiček Klimatske naprave in njihovo čiščenje Utrujenost zaradi vročine nam pogosto povzroča težave v službi in doma. Človeško telo se proti vročini bori z znojenjem, ki je odvisno od vlažnosti okolja. Če je atmosfera vlažna, se znojenje upočasni in zmanjša se naravni učinek hlajenja. Ravnovesje se lahko zopet vzpostavi šele, ko okolica vsrka zadostno količino vlage int oplote. Idealna temperatura v bivalnih in pisarniških prostorih se giblje okrog 21 °C, v proizvodnih prostorih pa okrog 18 °C. Zaradi slabega zraka in vročine se splošna storilnost lahko zmanjša za približno 30 %. Produktivnost se pri temperaturi 24 °C zmanjša že za 10 %, nevarnost nesreč pri delu pa se poveča za približno 23 %. Tako kot je za doseganje primernega toplotnega ugodja pozimi nujno gretje prostorov, postaja poleti nujno hlajenje. Prav zato klimatske naprave postajajo v marsikaterih prostorih nepogrešljive. Vrste klimatskih naprav Danes se uporabljajo predvsem dvo- ali večdelne lokalne klimatske naprave, pri katerih je del naprave nameščen v prostoru in del naprave na zunanjem delu stavbe. Popularne so tudi mobilne klimatske naprave, ki so sestavljene iz enega dela in jih lahko prenašamo iz prostora v prostor, glede na potrebe. Nekatere klimatske naprave imajo vgrajen inverter, to je frekvenč- na regulacija vrtljajev kompresorja, kar omogoča natančno prilagajanje trenutnim potrebam po hladu in 40 % manjšo porabo električne energije zaradi redkejših zagonov kompresorja. Vse pogosteje v terij ter umazanije, kot so cigaretni dim, vonj po smeteh, telesni znoj in vonj domačih živali, nekatere omogočajo uporabo eteričnih olj. Pri večdelnih individualnih klimatskih napravah lahko izbiramo klimatske naprave vgrajujejo tudi ionizatoije, ki ustvarijo večjo koncentracijo negativnih ionov v prostoru, kar zrak približa naravnemu, in O2 prho, ki skrbi za povečanje koncentracije kisika v zraku v prostoru. Poleg tega so na tržišču različni filtri. Klima naprava tako lahko očisti zrak plesni, virusov, bak- med napravami za klasično hlajenje ali napravami, ki se lahko uporabljajo tudi za ogrevanje v prehodnem obdo bju, in napravami, ki skrbijo za lokalno regulacijo vlažnosti v prostoru. V sodobnih novogradnjah, predvsem večjih objektov, se vse pogosteje odločajo za izvedbo centralne klimatizacije prostorov. Čiščenje klimatskih naprav Ob vseh ugodnostih klimatskih naprav in sistemov ne smemo pozabiti na čiščenje in vzdrževanje klimatskih naprav. Pri tem je mišljeno čiščenje sobnega dela klimatske naprave. V času mirovanja kli-mat skih naprav, kar je obi čaj no pozimi, ko naprave mirujejo dlje časa, se v uparjalniku klimatske naprave zaradi vlage, temperature v prostoru in prahu, pričnejo razvijati številne bakterije, mikroor-ga niz mi in viru si. Posle di ca tega je, da se iz klimatske naprave pri ponovnem zagonu po daljšem mirovanju, prične sproščati precej neprijeten vonj, ki se širi po prostoru. To se zgodi pri vseh vrstah klimatskih naprav, tako v zaprtih prostorih kot tudi pri klimatskih napravah v avtomobilih in drugih vozilih. Zato je prav, da zagotovimo ustrez no čiš če nje ozi ro ma zamenjavo filtrov. Pasivni filter je treba enkrat letno zamenjati, aktivnega pa je mogoče le enkrat mesečno sneti iz ohišja in ga očistiti s toplo vodo ter čistilnim sredstvom. Filtra ni treba menjati. Vzdrževanje drugih delov klimatske naprave raje prepustimo strokovnjakom. Na trgu imamo tudi različna dez-infekcijska pršila, ki odstranijo določene bakterije, mikroorganizme in viruse. Izdelki se navadno uporabljajo za vse vrste klimatskih naprav v poslovnih prostorih, avtomobilih, stanovanjih, pa tudi kot osvežilec prostorov. MINERVA ŽALEC, d.d. L_J predelava plastike In kovin - Ložnica pri Žalcu 37 - 3310 Žalec M/ tel.: +386 (0)3 71 36 200 - fax: +386 (0)3 71 36 288 L_r i ■ E-mail: uprava@minerva.si - http://www.minerva.si SEZONSKA RAZPRODAJA DRENAŽNIH IN OSTALIH CEVI 35% DO v /U POPUSTA NA BLAGO II. KVALITETE IZ NAŠE LASTNE PROIZVODNJE ENERGIJA KROŽI. IZ NARAVE V VAŠ DOM. Izkoristite jo. S toplotnimi črpalkami Gorenje, ki vam na učinkovit in naravi prijazen način vselej zagotovijo prijetno topel dom. Reverzibilne toplotne črpalke poleti poskrbijo tudi za hlajenje. Toplotna črpalka Gorenje za delovanje pridobi 80% energije neposredno iz okolice (vode, zraka ali zemlje), zato je vaš letni strošek ogrevanja občutno nižji. Poleg tega toplotna črpalka zmanjša tudi vnos toplogrednih plinov v okolje, v katerem živite. Investirajte. Vase in v svojo družino. www.gorenjetiki.si gorenje ""has ČETRTEK, 10. aprila TV SLO (7 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Ana z zelene domačije, 14/26 09.30 Male sive celice, kviz 10.15 Selivke, 2. del 10.20 V dotiku z vodo, 3/26 10.50 Peter Pavel Glavar, dokum. 11.40 Omizje 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Začnimo znova, 25/35 13.45 Pira mi da 15.00 Poro či la 15.10 Mosto vi 15.45 Srebrnogrivi konjič, 36/39 16.05 Vodnjak želja, igrani film 16.20 Enajsta šola 17.00 Novice, šport, vreme 17.20 Tv pogled 17.30 Jasno in glasno 18.15 Duhovni utrip 18.30 Žrebanje deteljice 18.40 In to je vse!, risanka 18.45 Rjavi medvedek, risanka 18.55 Vre me 19.00 Dnev nik, vre me, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Jevgenij Kaldej - fotograf pod Sta li nom, dokum. film 21.00 Tednik 22.00 Odme vi, šport, vre me 23.00 Osmi dan 23.35 Kron ska prin ce sa, šved. film 01.05 50 let televizije: tv dnevnik 10. 4. 1990 01.30 Duhov ni utrip 01.45 Dnev nik 02.20 Dnev nik zamej ske tv 02.45 Info ka nal TV SLO f? 06.30 Zabav ni info ka nal 07.00 Info ka nal 08.30 Tv pro da ja 09.00 Zabav ni info ka nal 10.30 Tv pro da ja 11.00 Otroš ki info ka nal 12.00 Zabav ni info ka nal 13.00 Tv pro da ja 13.30 Tarča 15.00 Glo bus 15.45 Benetke, mesto, ki tone, 16.40 50 let televizije: tv dnevnik 10. 4. 1990 17.05 Prvi in drugi 17.25 Mostovi 18.00 Poročila 18.05 Srce Istre, tv Koper 18.35 Evropski magazin 19.05 Z umetniki... 19.55 Glasbena oddaja 20.30 Nogomet, pokal uefa, povratne tekme četrtfi na la 00.00 SP v plavanju, kratki bazeni, pos netek 01.30 Odtenki sreče, finski film 03.10 Zabavni infokanal pop 06.45 24 ur, ponovitev 07.45 Prazgodovinski safari, dokum. serija 08.45 Srce, ki odpušča, nad. 09.40 Ukradena sreča, nad. 10.35 Tv prodaja 11.05 Razigrani par, nad. 11.55 Strast, nad. 12.45 Tv pro da ja 13.15 Razočarane gospodinje, nan. 14.05 Oprah show 15.00 Razigrani par, nad. 15.55 Ukradena sreča, nad. 16.55 24 ur popold ne 17.05 Srce, ki odpu šča, nad. 18.00 Strast 18.55 24 ur vreme 19.00 24 ur 20.00 Trenja 21.45 Na kra ju zlo či na, nan. 22.40 24 ur zvečer 23.00 Urgen ca, nan. 23.50 Seks v mes tu, nan. 00.20 Eno ta za poseb ne pri me re, nan. 01.10 24 ur, ponovitev 02.10 Noč na pano ra ma © 09.00 Dobro jutro, Informativna oddaja: na današnji dan: Regionalne novice 1: videospot dneva: jutranji gost: plesni koraki: koledar prireditev 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Odprta tema, ponovitev 11.35 Videospot dneva 11.40 Pop corn, glasbena oddaja, gost: Zlatko 14.00 Vide ostra ni, obvesti la 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Brez panike, mladinska oddaja, 3. TV mreža 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Asova gibanica, informativna odda ja, pono vi tev 19.15 Vide os pot dne va 19.25 Vide ostra ni, obvesti la 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Ustvarjalno, pogovor s knjižničarkami literarnimi ustvarjalkami 20.55 Regi o nal ne novi ce 3 20.55 Vabimo ko ogledu 21.00 Cinema paradiso, oddaja o fil mu 21.30 Estrada, glasbena kontaktna oddaja , 3. TV mreža 22.45 Iz oddaje Dobro jutro, informa tiv na odda ja 00.15 Vabimo k ogledu 00.20 Vide ostra ni, obvesti la tv slo rr 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jut ro 09.00 Poročila 09.05 Kraljična na zrnu graha, 7. del 09.30 Tele fon, lut. nan. 09.50 Vodnjak želja, igrani film 10.05 Enaj sta šola 10.40 Jasno in glasno 11.25 Osmi dan 12.00 Radov na, kako pomla di ti reko, dokum. odda ja 13.00 Poro či la, šport, vre me 13.25 Duhov ni utrip 13.40 Rožmarinka in Timijanka, 2/8 14.25 Slovenski utrinki 15.00 Poro či la 15.10 Mos to vi 15.40 Kaj govoriš? - so vakeres? 16.00 Risan ka 16.05 Iz popot ne torbe: vlak 16.20 Novo življenje, 1/10 17.00 Novi ce, šport, vre me 17.20 Poseb na ponu dba 17.35 Tv pogled 17.45 Legendarna čezoceanka, dokum. odda ja 18.40 Brenč in cvetka, risanka 18.45 Tin ček, risan ka 19.00 Dnev nik, vre me, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Zač ni mo zno va, 26/35 20.30 Na zdravje! 22.00 Odme vi, Evro pa. si, šport, vre me 23.05 Živeti z alergijo 00.25 50 let televizije: tv dnevnik 11. 4. 1990 00.50 Legen darna čez oce an ka, dokum. odda ja 01.40 Dnev nik, pono vi tev 02.15 Dnevnik zamejske tv 02.40 Info ka nal TV SLO f? 06.30 Zabav ni info ka nal 07.00 Info ka nal 09.00 Tv pro da ja 09.30 Zabav ni info ka nal 11.00 Otroški infokanal 12.00 Tv pro da ja 12.30 Glasnik, tv Maribor 12.55 Opus 13.20 Evropski magazin 13.50 Tv pro da ja 14.20 Črno beli časi 14.35 Žarek v temi, nemški film 16.00 50 let televizije, tv dnevnik 11. 4. 1990 16.30 Sport špas, 8/10 17.00 Mostovi 17.30 Zdaj!, oddaja za razg. življenje 18.00 Poročila 18.05 Primorski mozaik 18.35 Študentska 18.55 Velika imena malega ekrana: Žaro Tušar 20.00 SP v plavanju, kratki bazeni, pre nos 22.35 Za vedno moj, ang. film 00.10 Kontakt, maked. film 01.55 Deadwood, 10/12 02.50 Zabavni infokanal POP 06.50 24 ur 07.50 Trenja 08.35 Srce, ki odpušča, nad. 10.30 Tv prodaja 11.00 Ukradena sreča, nad. 11.55 Strast, nad. 12.45 Tv prodaja 13.15 Razočarane gospodinje, nad. 14.05 Oprah show 15.00 Razigrani par, nad. 15.55 Ukra de na sre ča, nad. 16.55 24 ur popold ne 17.05 Srce, ki odpušča, nad. 18.00 Strast, nad. 18.55 24 ur vre me 19.00 24 ur 20.00 XXX - trojni X, am. film 22.05 Pod lupo pravice, 8. del 23.00 24 ur zvečer 23.20 A.I. - umetna inteligenca, am. film 01.55 Vsevedi, nan. 02.30 24 ur, ponovitev 03.30 Noč na pano ra ma © 09.00 Dobro jut ro, informa tiv na oddaja: na današnji dan: Regionalne novice 1: videospot dne va: jut ra nji gost: Jezi kov ne (ne)znanke: koledar prireditev 10.30 Vabi mo k ogle du 10.35 Ustvarjalno, pogovor s knjižničarkami literarnimi ustvarjalkami 11.30 Videospot dneva 14.00 Vide ostra ni, obves ti la 17.55 Vabi mo k ogle du 18.00 Miš maš, otroška oddaja, 3. TV mre ža 18.40 Regi o nal ne novi ce 2 18.50 Iska nje EU zakla da - Search for EU treasure, dokumentarne oddaja, 8. del 19.20 Videospot dneva 19.25 Vide ostra ni, obves ti la 19.55 Vabi mo k ogle du 20.00 Planet polka, oddaja z narod no za bav no glas bo, gostje: ansambel flubin 21.15 Regi o nal ne novi ce 3 21.20 Naša Evropa: Evrop ska mesta promovirajo razširjeno uporabo koles 21.30 Vred no je sto pi ti noter: Zgo do vi na v Beli kra ji ni, 3. TV mre ža 22.00 Sodob na umet nost, infor ma tiv na odda ja, 3. TV mre ža 22.30 Iz oddaje Dobro jutro, infor ma tiv na odda ja 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Vide ostra ni, obves ti la SOBOTA, 12.a prila tv slo rr 06.40 Evro pa. si 07.00 Zgodbe iz š 07.30 Male sive celi ce, kviz 08.15 Sejalci besed: France Prešeren, 1/5 08.40 Švedska, 11/12 09.00 Kraljičin nos, 2. del 10.40 Polnočni klub 12.00 Tednik 13.00 Poro či la, šport, vre me 13.15 Tekma, debatna oddaja za mla de 14.05 Vodnjak želja, igrani film 14.20 Ali ni ne sanje, nem. film 15.55 Sobot no popold ne 16.00 O živalih in l 16.15 Labirint 17.00 Poro či la, šport, vre me 17.15 Oza re Sobot no popold ne 17.25 Kraji in ljudje 17.35 Na vrtu 17.55 Popol na dru ži na 18.05 Z Damijanom 18.40 Din ko pod krin ko, risan ka 19.00 Dnev nik, vre me, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Za zadnjim vogalom, 7. del 20.50 50 let tele vi zije 21.45 Poro či la, šport, vre me 22.15 Hri-bar 23.20 Rim, 8/12 00.15 Neprilagojeni, am.čb. film 02.15 50 let tele vi zije: tv dnev nik 12. 4. 1990 02.40 Dnev nik 03.00 Dnev nik zamej ske tv 03.25 Infokanal TV SLO 06.30 Zabavni infokanal 07.50 Skozi čas 08.00 50 let televizije: tv dnevnik 12. 4. 1990 08.25 Slovenija predseduje 09.20 Tarča 10.50 Primorski mozaik 11.20 Študentska 11.40 Z glavo na zabavo, 3. oddaja 12.05 Absalonova skrivnost, 14/24 12.30 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 13.30 Tv prodaja 14.50 Zdaj! oddaja za razg. življenje 15.20 Olimpijski magazin, Peking 15.55 Rokomet (M), polfinale pokala EHF, Koebenhavn - Cimos Koper, povratna tekma, prenos 17.30 SP v plavanju, kratki bazeni, prenos 20.00 29. ulica, am. film 21.40 Bleščica, oddaja o modi 22.10 Slovenski magazin 22.40 Sobotno popoldne 00.55 Strelice nasprotne usode, 7/12 01.40 Kronska princesa, 1/2 03.15 Zabavni infokanal POP 07.30 Tv prodaja 08.00 Poko, ris. serija 08.30 Medved Rupert, ris. serija 08.40 Rori, dirkalnik, ris. serija 08.50 Art Attack, izob. oddaja 09.15 Winx klub, ris. serija 09.40 Bratz, ris. serija 10.05 Pucca, ris. serija 10.10 Ninja želve, ris. serija 10.35 Moja prijatelja Tiger in Pu, ris. serija 11.00 Popoln morski pes, dokum. 12.00 Ubijalske krastače, dokum. oddaja 13.00 Selitev v divjino, nan. 13.55 Popravljena krivica, nan. 14.45 Glavna postaja, braz. film 16.40 As ti tud not padu?! 18.20 Desetka 18.55 24 ur vreme 19.00 24ur 20.00 Vzemi ali pusti 21.00 Oceanovih 12, am. film 23.10 Beg iz zapora, am. nan. 00.05 Odrešenjak, am. film 02.00 24 ur 03.00 Nočna panorama 09.00 Miš maš, otroška oddaja, ponovitev 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Iskanje EU zaklada - Search for EU treasure, dokumentarna 10.15 Videospot dneva 12.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Čas za nas, mladinska oddaja 18.40 Duhovni vrelec: Janko Rezar, kaplan v cerkvi sv. Martina Velenje 18.50 Cinema paradiso, oddaja o filmu 19.20 Videospotdneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1641. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Naj izbor Vašega kanala 2007, posnetek podelitve ekranov popularnosti 22.10 Vabimo k ogledu 22.15 Odprta tema, pogovor: Bodo zaradivinjet naše ceste zgrajene hitreje? 23.15 Vabimo k ogledu 23.20 Videospot dneva 23.25 Videostrani, obvestila NEDELJA, 13. aprila tv slo rr 07.00 Živ žav 09.25 Umko, 9. oddaja 10.20 Šport špas, 9/10 10.50 Pri sluh ni mo tiši ni 11.20 Oza re 11.25 Obzorje duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poro či la, šport, vre me 13.10 Na zdravje! 14.25 Fina gospa, 10/40 14.55 Samo bedaki in konji, 10/45 15.30 NLP, razved. oddaja sle di 5 minut sla ve 15.35 Nedeljsko oko z Marjanom Jer ma nom 15.45 Glas be ni dvo boj 16.10 Človeški faktor 16.15 Šport 16.30 Oglasni blok z Roryjem Mcgrat hom, 2. del 17.00 Poro či la, šport, vre me 17.15 NLP, razved. oddaja 17.20 Dru žab na 17.45 Eokus 18.30 Žrebanje lota 18.40 Pokec, risanka 18.45 Ozi Bu, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.20 Zrcalo tedna 19.50 Tv pogled 19.55 Zvezde pojejo 21.25 Večerni gost: dr. Berta Jereb 22.15 ARS 360 22.35 Poročila, vreme, šport 23.05 Dvigalo na morišče, čb film 00.35 50 let televizije: tv dnevnik 13. 4. 1990 01.00 Dnevnik 01.20 Dnevnik zamejske tv 01.45 Info ka nal TV SLO f? 06.30 Zabavni infokanal 08.35 Tv prodaja 09.05 Skozi čas 09.15 50 let televizije: tv dnevnik 13. 4. 1990 09.40 Glo bus 10.25 Zapojte z nami 10.35 Slovenska ljudska glasbila in godci 11.00 Potapljanje z delfini 11.30 Srce Istre, tv Koper 12.00 Slovenski magazin 12.30 Tekma, debatna oddaja za mla de 13.30 SP v ritmični gimnastiki, prenos iz Maribora 15.55 SP v plavanju, kratki bazeni, pre nos 16.55 Nogo met, ang. liga, Man ches ter uni ted - Arse nal, pre nos 19.00 SP v plavanju, kratki bazeni, pos netek 19.30 Slo ven ci po svetu: Nova Zelandija, tv Maribor 20.00 Acon ca gu a - odvi sen od letenja, dokum. oddaja 20.55 Kmetje, 6/13 21.50 S - športna oddaja 22.35 Sopranovi, 15/21 23.30 Zlata resna glasba in balet tvs (1958-2008) 00.05 Zabavni infokanal POP 07.30 Tv prodaja 08.00 Poko, ris. serija 08.30 Jaka na Luni, ris. serija 08.40 Medved Rupert, ris. serija 08.50 Rori, dirkalnik 09.00 Art Attack, izob. oddaja 09.25 Winx klub, ris. serija 09.50 Bratz, ris. serija 10.10 Pucca, ris. serija 10.15 Ninja žel ve, ris. serija 10.40 Moja prijatelja Tiger in Pu, ris. serija 11.05 Šolska košarkarska liga 12.05 Dru žin ski album, nan. 13.00 Smeh ni greh, zabav na odda ja 13.30 Moto GP, prenos dirke za VN Por tu gal ske 15.15 Nebeška kuharja 15.40 Izmuz ljiv ci, nan. 16.35 Sedma nebe sa, nan. 17.25 Pas tir ci, slov. film 18.55 24 ur vreme 19.00 24 ur 20.00 As ti tud not padu?! 21.40 Zvez de na sodiš ču, nan. 22.35 De-Lovely, am. film 00.45 Junakinje predmestja, nan. 01.15 24 ur, ponovitev 02.15 Noč na pano ra ma © PONOVITEV ODDAJ TEDEN. SPOREDA 09 00 Miš maš,otroška oddaja, pon. 1640. VTV magazin Kultura, informativna oddaja 10.05 Šport ni torek 10.25 Zdaj, oddaja za razgibano življe nje Duhovni vrelec: Janko Rezar, kaplan v cerkvi sv. Mar ti na Vele nje Pre mog, energija in druž be na odgovornost, pogovor, gost: dr. Milan Medved, direktor Premogovnika Velenje Vabi mo k ogle du Planet polka, oddaja z narod no za bav no glas bo, gostje: ansambel "Rubin 1641. VTV magazin _____ Kultura,informativna oddaja 13.50 Vide ostra ni, obves ti la 17.55 Vabi mo k ogle du "nnn Čas za nas, mladinska oddaja Pop corn, glas. odd., gost: Zlatko Ustvarjalno, pogovor s knjiž ni čarka mi lite rar ni mi ustvarjalkami 20.25 Vabi mo k ogle du Naj izbor Vašega kanala 2007, posnetek podelitve ekranov 09.40 10.00 10.50 12.00 12.05 13.20 13.45 18.40 19.30 20.30 PONEDELJEK, 14.a prila tv slo rr 07.00 Poro či la 07.05 Dobro jut ro 08.00 Poro či la 08.05 Dobro jut ro 09.00 Poro či la 09.10 Šport špas, 9/10 09.35 Iz popot ne torbe: vlak 09.55 Odda ja za otro ke 10.10 Umko, 9. oddaja 11.05 Legen darna čez oce an ka, dokum. odda ja 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poro či la, šport, vre me 13.25 Zvezde pojejo 15.00 Poro či la 15.10 Dober dan, Koroš ka 15.45 Timotej hodi v šolo, 14/26 16.10 Veli ka ni kop nega, dokum. nan. 16.15 Sejalci besede: Ivan Cankar, 2/5 16.35 Taborniki, 1/5 17.00 Novi ce, šport, vre me 17.20 Tv pogled 17.35 In človek je iznašel živali, 1/2 18.25 Žrebanje 3 x 3 plus 6 18.40 Lokomotivček Tomaž in prija te lji, risan ka 18.45 Adi v morju, risanka 19.00 Dnev nik, vre me, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Vroči stol 21.00 Rož ma rin ka in Timijan ka, 3/8 22.00 Odme vi, vre me, šport 23.00 Umet nost igre 23.25 Glas be ni večer 01.20 50 let televizije: tv dnevnik 14. 4. 1990 01.45 In člo vek je izna šel živa li, dokum. serija 02.35 Dnev nik 03.10 Dnev nik zamej ske tv 03.40 Info ka nal TV SLO f? 06.30 Zabav ni info ka nal 07.00 Info ka nal 09.00 Tv pro da ja 09.30 Zabav ni info ka nal 10.55 Tv pro da ja 11.25 Sobot no popold ne, pono vi tev 13.45 Tv pro da ja 14.15 Kaj govoriš? - so vakeres? 14.30 Slo ven ski utrin ki 15.00 Poseb na ponu dba 15.15 S - športna oddaja 16.00 50 let televizije: tv dnevnik 14. 4. 1990 16.25 Osmi dan 16.55 ARS 360 17.10 Slovenski magazin 17.40 Evro pa. si 18.00 Dnevnik tv Maribor 18.25 Kronika osrednje Slovenije 18.35 Primorska kronika 19.00 Berlin, Berlin, 1/26 19.25 Slovenja, 12/12 20.00 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 21.00 Studio city 22.00 Knjiga mene briga 22.20 Barcelona, 8/12 22.50 Vzrok smrti, kanad. film 00.25 Zabavni infokanal POP .45 24 ur, ponovitev 07.45 ljše jedi sveta 40 Srce, ki odpušča, nad. 09.35 Ukradena sreča, nad. 10.30 Tv pro da ja 11.00 Razigrani par, nad. 11.55 Strast, nad. 12.45 Tv pro da ja 13.15 Razočarane gospodinje, nad. 14.05 Oprah show 15.00 Razigrani par, nad. 15.55 Ukradena sreča, nad. 16.55 24 ur popold ne 17.05 Srce, ki odpušča, nad. 18.00 Strast, nad. 18.55 24 ur vre me 19.00 24 ur 20.00 Vzemi ali pusti 21.00 Čedno dekle, am. film 23.05 24 ur zvečer 23.25 Brez sle du, nan. 00.20 Seks v mes tu, nan. 00.55 Enota za posebne primere, nan. 01.45 24 ur, ponovitev 02.45 Noč na pano ra ma © 09.00 Dobro jut ro, informa tiv na oddaja: na današnji dan: Regi o nal ne novi ce 1: jut ra nji gost: vide os pot dne va: vrt nar ski koti ček: kole dar prireditev 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Naj izbor Vašega kanala 2007, posnetek podelitve ekranov 12.15 Vide os pot dne va 14.00 Vide os tra ni, obvesti la 17.55 Vabi mo k ogle du 18.00 Iska nje EU zakla da - Search for EU tre a su re, doku men tar na oddaja, ponovitev 8. dela 18.30 Regionalne novice 2 18.35 Mladi upi, otroška oddaja, pono vi tev 19.20 Videospot dneva 19.25 Vide os tra ni, obvesti la 19.55 Vabi mo k ogle du 20.00 Župan z vami, kon takt na oddaja, gost: Srečko Meh, župan MO Vele nje 21.00 Regi o nal ne novi ce 3 21.05 Parada humorja 2008, posnetek 1. dela prireditve v Mari bo ru: Bodi nasmejan na prestop ni dan 22.45 Iz odda je Dobro jut ro, infor mativna oddaja, ponovitev 00.15 Vabi mo k ogle du 00.20 Vide os tra ni, obvesti la TOREK, 15. aprila TV SLO (7 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Muca Copatarica, otroška oddaja 09.15 Drejček in trije marsovčki, 8/10 09.35 Taborniki, 1/5 09.50 Sejalci besed: Ivan Cankar, 2/5 10.10 Zgodbe iz školjke 10.40 Sprehodi v naravo 11.05 In človek je iznašel živali, 1/2 12.00 Večerni gost 13.00 Poročila, šport, vreme 13.25 Vroči stol 14.20 Obzorja duha 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 He-man, 4/13 16.05 Risanka 16.10 Jaz sem mladica v gozdu, 1/5 16.20 Zoja Kajeto, 11/26 16.30 Knjiga mene briga 17.00 Novice, šport, vreme 17.20 Tv pogled 17.35 Gozdovi Slovenije, 3/5 18.00 Z glavo na zabavo 18.30 Žrebanje Astra 18.40 Angelina balerina, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Piramida 21.00 Dosje tv dnevnik 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.00 Srečanje s Talibi, dokum. oddaja 23.50 50 let televizije: tv dnevnik 15. 4. 1990 00.10 Gozdovi Slovenije, 3/5 00.35 Mrtvec, am. čb. film 02.30 Dnevnik, ponovitev 03.05 Dnevnik zamejske tv 03.30 Infokanal TV SLO ® 06.30 Zabavni infokanal 07.00 Infokanal 08.30 Tv prodaja 09.00 Zabavni infokanal 10.00 NLP, ponovitev 12.40 Tv prodaja 13.10 Dober dan, Koroška 13.40 Barcelona, 8/12 14.10 Bleščica, oddaja o modi 14.40 Tv prodaja 15.10 Studio city 16.10 50 let televizije: tv dnevnik 15. 4. 1990 16.30 Prisluhnimo tišini 17.00 Glasnik 17.25 Mostovi 18.00 Dnevnik tv Maribor 18.25 Kronika osredje Slovenije 18.35 Primorska kronika 19.00 V duhu glasbenega in plesnega izročila 19.25 Oprekej, 3/9 20.00 Svet opere, 1/3 20.25 Globus 21.00 Elena Dimitrievna Diakonova - gala, dokum. film 22.45 Semenj ničevosti, ang. film 01.05 Zabavni infokanal POP 06.40 24 ur, ponovitev 07.40 Srce, ki odpušča, nad. 08.35 Ukradena sreča, nad. 09.30 Razigrani par, nad. 10.25 Tv prodaja 10.55 Šolska košarkarska liga 11.55 Strast, nad. 12.45 Tv prodaja 13.15 Monk, nad. 14.05 Oprah show 15.00 Razigrani par, nad. 15.55 Ukradena sreča, nad. 16.55 24 ur popoldne 17.05 Srce, ki odpušča, nad. 18.00 Strast, nad. 18.55 24 ur vreme 19.00 24 ur 20.00 Preverjeno 21.05 Zdravnikova vest, nan. 22.00 Nevarna igra, am. nan. 22.55 24 ur zvečer 23.15 Brez sledu, nan. 00.10 Seks v mestu, nan. 00.45 Enota za posebne primere, nan. 01.35 24 ur, ponovitev 02.35 Nočna panorama © 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan: Regionalne novice 1: videospot dneva: jutranji gost: zdravniški nasvet: koledar prireditev 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Zupan z vami, ponovitev, gost: Srečko Meh, župan MO Velenje 11.35 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu ,nnn '"--'^a+e, mladinska oddaja, 3. TV mreža 18.40 TOSE PROESKI: Toše in Evrosong, 4. del dokum. filma 18.55 Pravljica: Pingvinčkova pošta, otroška oddaja za najmlajše 19.10 Vabimo k ogledu 20.00 1642. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Sportni torek, športna informativna oddaja 20.50 Zdaj, oddaja za razgibano življenje 21.20 Videospot dneva 21.25 Vabimo k ogledu 21.30 Fair play, športna oddaja, 3. TV mreža, portret hokejista Aleša Mušiča 22.00 Asova gibanica ,informativna oddaja , 3. TV mreža 22.30 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videostrani, obvestil SREDA, 16. aprila tv slo rr 06.15 Odmevi 07.00 Poro či la 07.05 Dobro jut ro 08.00 Poro či la 08.05 Dobro jutro 09.00 Poro či la 09.05 Sre br no gri vi konjič, 21/39 09.30 Zoja Kajeto, 11/26 09.45 Jaz sem mla di ca v goz du, 1/5 09.50 Hotel obmorček, ris. nan. 10.05 He-man, 4/13 10.30 Risan ka 10.40 Pepi vse ve o sli kar stvu 11.00 Knjiga mene briga 11.20 Z gla vo na zaba vo 11.45 Gozdovi Slovenije, 3/5 12.15 Zla ta res na glas ba in balet tvs 13.00 Poro či la, šport, vre me 13.15 ARS 360 13.35 Umet nost igre 14.00 Dosje tv dnev nik 15.00 Poro či la 15.10 Mos to vi 15.40 Ana z zele ne doma čije, 15/26 16.05 Pod klobukom 16.45 Polžjegrajske zgodbe, risanka 17.00 Novi ce, šport, vre me 17.20 Tv pogled 17.35 Ambasadorji Črne Gore, odda j . odda ja 18.30 Žre ba nje lota 18.40 Uli ca sanj, risan ka 19.00 Dnev nik, vre me, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Bela Masajka, nemški film 22.00 Prvi in dru gi 22.10 Odme vi, vre me, šport 23.15 Sveto in svet: človekove pra vi ce 00.30 50 let televizije: tv dnevnik 16. 4. 1990 ' 55 Ambasadorji Črne Gore, dda j . oddaia 01.45 Dnevnik 02.20 Dnevnik zamejske tv 02.45 Infokanal TV SLO [? 06.30 Zabavni infokanal 07.00 Info ka nal 09.00 Tv prodaja 09.30 Zabavni infokanal 11.00 Tv prodaja 11.30 Hribar 12.35 Za zadnjim vogalom, 7. del 13.35 Tv pro da ja 14.05 50 let televizije: tv dnevnik 16. 4. 1990 14.30 Potapljanje z delfini 15.00 Črno beli časi 15.20 Mostovi 15.55 Slov. pokal v nogo me tu, Maribor - Domžale, polfinale, pre nos 18.00 Regionalni programi tv Slovenija 18.25 Kronika osrednje Slovenije 18.35 Primorska kronika 19.00 Družinske zgodbe: družina Pečen ko 19.55 Velenje: rokomet (M), liga Mik, Mik Gorenje - Cimos Koper, pre nos 21.30 Ivan Cankar: Kralj na Betajnovi, gled. pred. 23.30 Slo ven ska jazz sce na 00.45 Karambol, 5/6 02.10 Zabavni infokanal POP 06.40 24 ur, ponovitev 07.40 Preverjeno 08.40 Srce, ki odpušča, nad. 09.35 Ukradena sreča, nad. 10.30 Tv pro da ja 11.00 Razigrani par, nad. 11.55 Strast, nad. 12.45 Tv pro da ja 13.15 Monk, nan. 14.05 Oprah show 15.00 Razigrani par, nad. 15.55 Ukradena sreča, nad. 16.55 24 ur popold ne 17.05 Srce, ki odpušča, nad. 18.00 Strast, nad. 18.55 24 ur vre me 19.00 24 ur 20.00 Skrita družina, kanad. film 21.35 Na kraju zločina, nan. 22.30 24 ur zve čer 22.50 Brez sle du, nan. 23.40 Seksvmestu, nan. 00.20 Enota za poseb ne name ne, nan. 01.10 24 ur, ponovitev 02.10 Noč na pano ra ma © 09.00 Dobro jut ro, informa tiv na oddaja: na današnji dan; Regi o nal ne novi ce 1: vide os pot dneva, jutranji gost; iz naše kuhinje, koledar prireditev 10.30 Vabi mo k ogle du 10.35 Sport ni torek, šport na infor ma tiv na odda ja 10.55 Fair play, šport na odda ja: Por tert hokejista Ale ša Muši ča 11.25 Videospot dneva 14.00 Vide ostra ni, obves ti la 17.55 Vabi mo k ogle du 18.00 Če me spo min na vara, mladinski kviz, 3.TV mreža 18.40 Regi o nal ne novi ce 2 18.45 Cine ma para di so, odda ja o fil mu, pono vi tev 19.15 Vide os pot dne va 19.20 Vide ostra ni, obves ti la 19.55 Vabi mo k ogle du 20.00 Pop corn, kon takt na glas be na oddaja, gostje: Country banda 20.55 Regi o nal ne novi ce 3 21.00 Odprta tema, 3. TV mreža, gospo dar stvo med infla cijo in ukre pi eko nom ske poli ti ke, kon takt na odda ja 22.00 Iz oddaje Dobro jutro, infor ma tiv na odda ja 23.30 Vabi mo k ogle du 23.35 Vide ostra ni, obves ti la 10. aprila 2008 "»has PRIREDITVE 29 hU nroskon Oven od 21.3. do 20.4. Pomlad bo v teh dneh dvakrat pokazala svojo moč. Malo z vremenom, ki ne bo po vaših željah, še bolj za z vašim počutjem, ki bo prav tako kot vreme. Spremenljivo in to iz popolnega navdušenja do hude žalosti le v nekaj minutah. Boste pa zato sept na veliko sanjarili. Na vprašanja kaj bi bilo če bi se stvari odvile drugače kot so se, odgovora ne boste našli. Ker ga ni mogoče najti. Zato raje pustite preteklost in se začnite bolj posvečati prihodnosti. Bo več koristi od tega. Največ težav boste v naslednjih dneh imeli zaradi finančnih težav. Zmanjšajte želje. Bik od 21.4. do 21.5. Ta teden bo tako lep, da si ga boste še dolgo klicali v spomin. Po dolgem času vas čaka sreča na kvadrat, delili pa jo boste le z najbližjimi. Dogodek, ki vas bo najbolj razveselil, bo prav poseben, zato ne bo nič čudno, če bo sreča tako velika. Počutje bo še nekaj dni odlično, kar razganjalo vas bo od energije in dobre volje. Razlog za vse to bo seveda ljubezen, pa naj gre za novo ali tisto, ki že traja. Morda partner ne bo čisto zadovoljen z vsemi vašimi reakcijami, povedal pa vam zaenkrat tega še ne bo. Dvojčka od 22.5 do 21.6. Čisto za vse, kar se vam bo dogajalo v teh dneh, ne krivite vremena in njegovega vpliva na vaše počutje. Še nekaj dni ne boste v takšni kondiciji kot ste vajeni. Imeli boste občutek, da lahko zdaj, zdaj zbolite. Če se boste v to še dodatno prepričevali in zganjali paniko, tudi boste. Odrezavi in tečni boste, čeprav ne prav vsak dan. Najmanj lep dan v tednu bo ponedeljek. Če se le da, si ta dan nikar ne dajte na urnih pomembnih sestankov in dogodkov. Počakajte, da mine, potem vam bodo zvezde spet bolj naklonjene. Če ne boste dobre volje, ko boste prejeli mamljivo vabilo, ne odgovarjajte nanj še isti dan. Raje počakajte. Rak od 22.6. do 22.7. Nekaj vas bo močno vznemirilo, a si nikomur, niti partnerju, ne boste upali nič povedati. Predvsem zato, ker se boste bali, da pretiravate. Mirni ne boste, dokler ne ugotovite, kaj se dogaja z vami. Zato ne odlašajte. Prijateljica bo tista, ki vam bo vlila moči za prvi korak, potem pa bo šlo že lažje. Neka pomembna poslovna odločitev bo padla, če boste kaj rekli ali ne. Tok dogodkov je namreč tako močan, da pravega vpliva ne boste imeli. Izkazalo pa se bo, da je bilo to zelo dobro. Lev od 23.7. do 22.8. V teh dneh boste polni želja, zato pa tudi sanj. Saj se boste tega zavedali, a sanjali boste naprej. In upali, da se bodo časi spremenili, dogodki pa obrnili tok, ki bo šel na vaš mlin. Ko boste že skoraj obupali, se vam bo izpolnila velika želja, ki ste jo, čeprav nezavedno, že nekaj časa tlačili v podzavest. In po tem ne le, da boste končno spet bolj zadovoljni sami s sabo, tudi počutili se boste iz dneva v dan bolje. To, da ne boste več le čakali na boljše čase, ampak jih boste začeli tudi aktivno ustvarjati, pa vam bodo v dobro šteli tudi domači. Končno si boste vzeli več časa tudi za sorodnike, ki to že nekaj časa pričakujejo. Devica od 23.8. do 22.9. Ves čas govorite, da si želite drugačnega življenja, ko pa so spremembe na vidiku, ponavadi vtaknete rep med noge. Strah je močan gospod, ni kaj, najlažje pa je skozi življenje iti tako, da ni treba preveč spreminjati sebe in svojih navad. Tudi v tem leži ključ do rešitve vaše trenutne življenjske situacije. Ko boste opravili s svojo slabo vestjo, ki jo imate že preden se je karkoli sploh zgodilo, bo sicer vsak dan boljše tudi vaše počutje. Čaka vas še nekaj dni, ko bodo misli zmedene, dejanja pa precej neučinkovita. Pa še vreme ne bo tako, kot si želite. Tehtnica od 23.9. do 22.10. Vsem težavam, ki se kar ne bodo hotele izgubiti, ampak se bodo še kopičile, boste težko kljubovali, saj vam bo zmanjkovalo moči. Ni dvakrat za reči, da bo zaostanek vsak dan večji, a kaj, ko si ne boste znali pomagati. Izkušnje so bile že doslej marsikdaj krute, zato se tega bolj zavedajte, ko boste delali plane za prihodnje tedne. Dobro opravljeno delo je sicer vedno v zadovoljstvo, v še večje pa je, če ob tem znate poskrbeti tudi zase in za svoje počutje. S partnerjem bosta uskladila tudi različna mnenja, ki so vaju zadnje čase kar malce razdvajala. Škorpijon od 23.10. do 22.11. V teh dneh ste spetzelo zadovoljni sami s seboj in svojim življenjem. Dobra volja ne bo dolgo trajala. Čeprav si tega ne boste želeli, boste morali v naslednjih dneh prenašati ljudi, ki vam gredo krepko na živce. In to bo seveda vplivalo tudi na vaše počutje. Žal boste vse skupaj prenašali tudi v domače prostore, česar pa družina ne bo vesela. Zato lahko pride ob koncu tedna do krepkega besednega spopada, ki ne bo nikomur godil. Veliko boste razmišljali o spremembah, ki si jih želite v svojem življenju. Začnite skromno, po korakih, sicer iz lepih načrtov spet ne bo nič. Strelec od 23.11. do 21.12. Zelo verjetno je, da boste najprej silno jezni, sledilo bo razočaranje in potem celo velika žalost. Bojite se nekega srečanja, ki vam bo povzročilo kar nekaj težav, saj ste dovolj prepričani v svoj prav, da boste trmasto vztrajali pri svojih odločitvah. Dogodki preteklih tednov se bodo še vedno vlekli za vami. Iskali boste napake tako pri sebi kot pri vseh, s katerimi je zadeva povezana. Srce vas bo vleklo drugam kot vsi pričakujejo. Poguma vam bo sicer precej primanjkovalo, saj si ne želite popolnoma porušiti ugodja svojega življenja. Dobro pa veste, da se bo to zgodilo, če boste poslušali srce in mu sledili. Tudi, če tega ne naredite, bo partner vedel, kaj se dogaja z vami. In to ne bo dobro. Kozorog od 22.12. do 20.1. Zaplet bo pravzaprav smešen, a posledice bodo kar nekaj dni zelo naporne za vas. Tako zelo, da si boste na trenutke na glas brili norca iz samega sebe. S humorjem boste poskušali rešiti, kar se bo rešiti dalo. Tega pa ne bo malo, kar bo pokazal šele čas. Ko se stvar zakuha, je vedno bolj vroča, kot takrat, ko je čas, da požanjete sadove. V resnici pa vas bo vse skupaj tako močno morilo, da se zna zgoditi, da vam jo bo zagodlo zdravje. Kaj, ko bi tudi vi raje malo popustili in si priznali, da ste pretiravali. Finančno stanje boste uspeli spraviti v okvire, ki vam bodo dali spati. Na čustvenem področju pa bo zmeda še trajala. Vodnar od 21.1. do 19.2. Precej stvari v vašem življenju se je že, precej pa se jih bo še spremenilo. Nekoliko lažje vam bo, ker boste vse to pričakovali, zato ne boste mogli nič pomagati. Poslušajte svoj notranji glas, pa boste videli, da se bo vse izteklo tako, kot je prav. Četudi morda ne bo šlo zelo na hitro. Še najbolj zadovoljni boste z zdravjem. Medtem, ko se bodo vsi okoli vas pritoževali, se boste vi počutili vsak dan bolje. Tudi zato, ker boste veliko v naravi in ker se zavedate, da lahko sami največ naredite za dobro počutje. Spali sicer ne boste tako dobro, kot ste doslej, a bo vaša vest povsem mirna. Ribi od 20.2. do 20.3. Tokrat vam prav nihče ne bo zameril, ko boste rekli ne. Skoraj vedno ugodite vsem prošnjam, ko pa se zgodi, da čutite, da ste si na glavo nakopali preveč obveznosti, je prav, da ste pošteni do sebe in drugih in naravnost poveste, da kaj ne boste mogli narediti. Vseeno pa boste imeli slabo vest. Zato znate že v naslednjih dneh narediti napako in spet obljubiti nekaj, kar vas bo morilo še naslednjih nekaj dni. Takšni pač ste. Vedno najprej mislite na druge in šele potem na sebe. Veliko veselja vam bo naredil bližnji družinski član, partner pa v teh dneh ne bo najbolj na vaši strani. Prepad med vama bo iz dneva v dan večji. VELENJE Četrtek, 10. april 16.30 Ljudska univerza Velenje Informativni dan 17.30 Šolski center Velenje, Medpodjetniški izobražev. center Javna predstavitev raziskovalnih nalog gibanja Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline 18.00 - 20.00 Mladinski center Velenje Tečaj izrazne interpretacije 19.19 Knjižnica Velenje, štud. čitalnica Potopisno predavanje Z avtoštopom po Novi Zelandiji 19.30 Glasbena šola, orgelska dvorana Koncert harmonikarjev Glasbene šole Velenje Petek, 11. april 17.00 Dvorana Centra Nova Lutkovna predstava Kako se kuha pravljica o Rdeči kapici 17.30 Šolski center Velenje, Medpodjetniški Izobražev. center Javna predstavitev raziskovalnih nalog gibanja Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline 19.00 Knjigarna Kulturnica Sosed tvojega brega 2008 30. državno srečanje tujejezičnih pesnikov in pisateljev, ki živijo v Sloveniji 19.19 Knjižnica Velenje, štud. čitalnica Predavanje 19.30 Glasbena šola, velika dvorana Koncert dekliške tolkalne skupine ŠUS 22.00 Mladinski center Velenje Koncert skupine Sheeva Sobota, 12. april 8.00 - 12.00 Cankarjeva ulica, Velenje Bolšlji sejem 8.00 - 13.00 Kmečka tržnica Kmečka tržnica 10.00 Dom kulture Velenje Gledališka predstava Pekarna Miš maš 10.00 - 12.00 Titov trg Dan prostovoljcev naše doline Predstavitev prostovoljnega dela Kdaj - kje - kaj v naši dolini 10.00 - 12.00 Muzej premogovništva Bergmandlcove delavnice za otroke 13.00 - 18.00 TRC Jezero Dan prostovoljcev naše doline Praznovanje 15-letnice prostovoljnega dela na ŠC Velenje 18.00 Krstnikov dom, Vinska Gora Ob vaškem perišču 19.00 Knjigarna Kulturnica Sosed tvojega brega 2008 30. državno srečanje tujejezičnih pesnikov in pisateljev, ki živijo v Sloveniji; osrednja prireditev srečanja 19.00 Rdeča dvorana Rokometna tekma - MIK 1. SRL RK Gorenje : RK Celje Pivovarna Laško 19.30 Dom kulture Velenje Muzikal: Greva se Ježka 21.00 Mladinski center Velenje Klubski večer reggae Nedelja, 13. april 20.30 Dvorana Centra Nova Koncert: Big band Krško Ponedeljek, 14. april 19.00 - 20.30 Osnovna šola Livada, avla Plesi v krogu 18.00 - 20.00 Mladinski center Velenje MC plesni koraki s Katrino 19.19 Knjižnica Velenje, štud. čitalnica Literarni večer Torek, 15. april 8.00 Mestna občina Velenje, sejna dvorana 14. seja Sveta Mestne občine Velenje 12.00 Pred knjigarno Kulturnica Literarna branja 17.00 Interspar Velenje Razstava malih živali 17.00 Ljudska univerza Velenje Predstavitev programa Vozniki viličarjev 19.19 Knjižnica Velenje, štud. čitalnica Srečanje rodoslovcev 19.30 Rdeča dvorana Velenje Rokometna tekma - 1.A državna rokometna liga (ženske) ŽRK Velenje : ŽRK Olimpija PLK KINO VELENJE:: SPORED JUNO (Juno), Romantična komedija, 96 minut Režija: Jason Reitman Igrajo: Ellen Page, Michael Cera, Jennifer Garner, Jason Bateman, Allison Janney, J.K. Simmons, Olivia Thirlby idr. Petek, 11. 4. ob 22.15 Sobota, 12. 4. ob 18.00 Nedelja, 13. 4. ob 20.15 Juno je povsem običajna najstnica, ki po nepremišljeni noči s čudaškim sošolcem Bleekerjem ugotovi, da je noseča. Sprva se odloči za splav, a si v zadnjem trenutku premisli in s podporo najboljše prijateljice ter staršev najde prijazna Vanesso in Marka, ki si želita njenega otroka posvojiti. Poleg nerazčiščenih čustev do Bleekerja se Juno zaplete v nenavadno razmerje z Markom, vedno večje preglavice pa ji povzroča tudi vsak dan bolj moteča nosečnost. Film je dobil 3 nominacije za zlate globuse, od štirih nominacij pa je prejel oskarja za originalni scenarij. Odličen film, priporočamo za vse generacije! S podporo Ministrstva za kulturo republike Slovenije! NI VSE ZLATO, KAR SE SVETI (Fools gold), pustolovska rom. komedija, 113 minut Režija: Andy Tennant Igrajo: Matthew McConaughey, Kate Hudson, Donald Sutherland, Alexis Dziena, Ewan Bremner, Ray Winstone, Kevin Hart idr. Petek, 11. 4. ob 20.10 Sobota, 12. 4. ob 22.00 Nedelja, 13. 4. ob 18.00 Pustolovski iskalec zakladov Ben je ob iskanju bajeslovnega bogastva potopljene ladje iz 18. stoletja izgubil vse premoženje, slabo pa se je končal tudi njegov zakon s čedno Tess. Njuni življenjski poti se znova združita, ko Ben v svojo avanturo vplete hčerko premožnega ladjarja, za katerega dela tudi Tess. Nenavadna druščina se odpravi na nepozabno pustolovščino, polno morskih nevarnosti, zlobnih negativcev, nepričakovanih preobratov in vročih ljubezenskih trenutkov. 1 teden po slovenskem startu! SWEENEY TODD: HUDIČEV BRIVEC (Sweeney Todd:The Demon Barber of Fleet Street) Grozljivka, mjuzikl, 117 minut Režija: Tim Burton Igrajo: Johnny Depp, Helena Bonham Carter, Alan Rickman, Timothy Spall, Sacha Baron Cohen, Jamie Campbell Cohen idr. Petek, 11. 4. ob 18.00 Sobota, 12. 4. ob 19.50 Šesto sodelovanje ljubitelja nevsakdanjih vlog Johnnyja Deppa in mojstra srhljive režije Tima Burtona nam na velika platna prinaša zgodbo o brivcu Benjaminu, čigar ženo in hčerko si poželi zlobni sodnik. Benjamin pristane v ječi, a mu uspe po dolgih letih pobegniti, ob vrnitvi v rojstni kraj pa si želi le maščevanja. Nadene si ime Sweeney Todd in znova odpre brivnico, ki jo kmalu polepša s curki krvi svojih strank, trupla pa odstrani s pomočjo čudaške Lovett, ki zelo rada peče mesne pite ... Film je od štirih nominacij prejel zlata globusa za najboljšo komedijo ali mjuzikl in za najboljšega glavnega igralca. Od treh nominacij za oskarje je dobil Oskarja za scenografijo! S podporo Ministrstva za kulturo republike Slovenije ! TEA Slovenski mladinski, domišljijski, 87 minut Režija in scenarij: Hanna A. W. Slak Igrajo: Nikolaj Burger, Pina Bitenc, Marko Mandič, Sandi Krošl, Manca Dorrer, Tanja Šojič, Senad Bašic, Žan Marolt idr. Nedelja, 13. 4. ob 16.00- otroška matineja Desetletni Martin z ekološko ozaveščenimi starši živi v zavetju slikovitih gozdov, modri dedek pa ga uči, kako lahko prisluhne naravi in najde magično povezavo med resničnim in čarobnim svetom. Njihovo idilično življenje zmoti prihod Martinove tete, ki je morala s hčerko Teo pobegniti pred grozotami vojne na Balkanu. Čeprav deček nad skrivnostno Teo sprva ni navdušen, prav v njej najde prijateljico, ki mu priskoči na pomoč, ko je potrebno gozd zaščititi pred človeškim pohlepom in uničevalnostjo. S podporo Ministrstva za kulturo republike Slovenije! Naslednji vikend napovedujemo: komično kriminalko NORE NA DENAR, akcijsko domišljijsko pustolovščino SKAKAČ , fantazijsko družinsko pustolovščino KRONIKE SPIDERWICK. Sreda, 16. april 7.00 - 14.00 Dom učencev Velenje Krvodajalska akcija 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ure pravljic 18.00 Regionalni multimedijski center Kunigunda Okrogla miza: Pomen prostovoljstva v današnjem času 18.00 Knjižnica Velenje, štud. čitalnica Branje je žur, reading is cool 18.00 Glasbena šola, velika dvorana Koncert harmonikarskih orkestrov 18.00 - 19.30 Mladinski center Velenje Afriško bobnanje z Albinom 18.00 - 20.00 Mladinski center Velenje Družabna igra: Scrabble z Josipom 19.00 Univerza za III. življenjsko obdobje Sredini večeri Strategija varstva starejših do leta 2010 19.00 Rdeča dvorana Rokometna tekma - MIK 1. SRL RK Gorenje : RK Cimos Koper 19.19 Knjižnica Velenje, štud. čitalnica Ob svetovnem dnevu knjige Predstavitev monografije Celje Koledar imen April/mali traven 10 . četrtek Engelbert, Methilda 11 . petek Stanislav, Leon 12 . sobota Julij 13 . nedelja Ida 14 . ponedeljek Lidvina, Valerij 15 . torek Anastazija, Helena 16. sreda Benedikt, Bernarda ŠOŠTANJ Četrtek, 10. april 16.00 Knjižnica Šoštanj Ure pravljic Petek, 11. aprila 19.00 Kulturni dom Šoštanj Koncert flavt Sobota, 12. aprila X Dobrovlje Planinski izlet Motnik - Dobravlje -Mozirje X Stadion Šoštanj Nogometna tekma NK Šoštanj : Holermous Ormož 20.00 Športna dvorana Šoštanj Košarkarska tekma Elektra Esotech : Zlatorog Kaško Ponedeljek, 14. aprila 7.00 Vrtec Šoštanj Vpis otrok v vrtec 18.00 Gostišče in picerija Kajuh Redni tedenski turnir bridga Lunine mene J 12. 4 •, prvi krajec, 20:32 Velenjski festival prostovoljstva V soboto bodo prostovoljci poskrbeli za pestro dogajanje na Titovem trgu - Izdelovali bodo tudi stekleničke upanja Velenje - Ob mednarodnem dnevu prostovoljcev Šolski center Velenje in Mladinski Center Velenje skupaj z MO Velenje organizirajo velenjski festival, preprosto in zgovorno imenovan Mi, prostovoljci. Potekal bo v soboto, 12. aprila, ko bodo med 10. in 13. uro na Titovem trgu organizatorji, različne druge organizacije in društva, ki imajo v svojih vrstah tudi prostovoljce, svojo dejavnost predstavili na stojnicah. Pripravljajo pa tudi pester animacijski program. Po pozdravu župana Srečka Meha bodo ob 11. uri člani gledališke skupine Mamoo-ti zaigrali otroško predstavo Obuti Maček. Vse do 13. ure bodo festival spremljale razne zanimive dejavnosti in aktivnosti, kot so predstavitev prostovoljnih društev na stojnicah, Človek ne jezi se z živi- mi figurami, zid prostovoljstva, na katerem bo lahko vsak pustil svoje občutke in vtise, ki se mu porajajo ob besedi prostovoljstvo. Ob vsem tem bodo lahko najmlajši, na katere prostovoljci vedno pomislijo, pa tudi tisti ne tako mladi, ustvarjali v delavnicah. Izdelovali bodo namreč stekleničke upanja. V izložbi knjižnice Šolskega centra Velenje na Prešernovi 8 si bodo obiskovalci lahko ogledali tudi lanski zid prostovoljstva, ki se mu bo po prireditvi kmalu pridružil še letošnji. Ko se bo dogajanje na Titovem trgu končalo, se bodo prostovoljci ŠCV preselili v TRC Jezero, kjer jim ob 15. obletnici prostovoljnega dela pripravljajo piknik. ■ bš Petje ob vaškem periscu Vinska Gora - V soboto, 12. aprila, bodo člani Turističnega društva Vinska Gora pripravili srečanje ljudskih pevcev y naslovom Ob vaškem perišču. Prireditev se bo pričela ob 19. uri v Krstnikovem domu. Na njej bo nastopilo 12 skupin ljudskih pevcev iz različnih pokrajin Slovenije. V Slovenij i je vsako leto več novih skupin ljudskih pevk in pevcev. Zanimanje za to zvrst petja je tako med pevci kakor tudi poslušalci v porastu. Ljudsko petje redno vključujejo tudi v radijske in televizijske oddaje. Tudi zato je zadnja leta veliko prireditev, na katerih nastopajo skupine in pevci, ki ohranjajo ljudsko glasbo. Tudi v Turističnem društvu Vinska Gora so pred dobrima dvema letoma ustanovili skupino ljudskih pevcev Reber. Lani je skupina izdala zgoščenko, letos pa DVD, na katerem ob petju prikazujejo stare ljudske šege. ■ bš Hit *Ï:an Nagradna križanka Champion JEZERO NA FINSKEM, INARI ZBORNI PEVEC ALI PLESALEC VSEBINS. PRVINE MELODIJE, PEVNOST 16. IN 25. ČRKA POSLEDICA (ZAST.) NEODPORNOST (MED.) ŽELEZNIŠKA PROGA, TRAČNICA ŽIVAL Z DOLGIM REPOM EKSPLOZIV. AMONIJEVA ZMES CENT, UTEŽNA ENOTA STANAR, PASTIR NA PLANINI AFRIŠKA DRŽAVA (NAIROBI) VISOKA STAVBA VRSTA TRSKE SEV. MORIJ NEMŠKA TOVARNA AVTOMOBILOV MAJHEN LESEN PLUG SOKRATOV TOŽNIK PERZIJSKA KRALJICA, 5. ST. P. N- 5- SISTEM ZAVOR PRI AVTOMOBILU NASLOV MONGOLSKIH „ VLADARJEV , SKRAJNI KONEC POLOTOKA NI KO ŠTRITOF SUNEK, UDAREC Z NOGO FILMSKA ZVEZDA (ANGL.) DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo živl-je nje in je potrebno ta koj šnje ukre pa nje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. Lekarna vVelen ju: Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in dr žav nih praz ni kih je or ga ni zi ran od mor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. Zobozdravniki: 12. in 13. aprila - MOJCA KOPRIVC BUJAN, dr. dent. med. (delo opravlja v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, ZD Velenje). AUTHENTIC ATHLETIC APPAREL Trgovina Champion Nakupovalni center Velenje -kletna etaža, Kidričeva 2 T: 03 898 46 20 www.champion.si Delovni čas: od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure in v soboto od 9. - 13. ure. Obiščite nas v trgovini za športnike vseh generacij! Ženska kolekcija za letošnjo pomlad vas vabi z raznovrstnimi živimi barvami in modeli - od klasičnih trenirk do modnih daljših jopic ter majic in pajkic za kombinacijo. Tudi moški bodo letos vidni, saj je na izbiro veliko svetlih barv, ne manjka pa tudi klasičnih modelov majic, polo majic in hlač. Ne spreglejte Championove kolekcije za otroke - oblečemo vse od najmlajših, ki še niso dopolnili prvega leta starosti, pa do zahtevnih najstnikov in najstnic, ki bodo med kompleti, oblekami in puloverji gotovo našli kaj zase - in to v svoji najljubši barvi. Dodatki v obliki torbic in nahrbtnikov so barvno usklajeni s kolekcijami in zaokrožijo vašo celostno podobo. Ob prvem nakupu si zagotovite tudi Cham-pionovo člansko kartico, s katero boste kupovali ceneje! Ko pa boste ostali brez ideje za darilo, podarite Championov bon, ki ga je mogoče vnovčiti v vseh Cham-pionovih trgovinah v Sloveniji. Se vidimo v Championu! Rešeno križanko pošjjite najkasneje do 21. aprila na naslov: NAŠ ČAS, d.o.o., Kidričeva 2a, 3320 Velenje, s pripisom »Champion«. Izžrebali bomo tri nagrade: Chamiponov bon vvrednosti 25 evr, Championov mini nahrbtnik in Championovo pas torbico. Veterinarska postaja Šoštanj: Dežurni veterinar -gsm 031/688-600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali in izdaja zdravil - ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrte od 13. do 17. ure. Zgodilo se je ... od 11. do 17. aprila - 11. aprila 1875 je raziskovalec premogovnih slojev Franc Mages po večletnem raziskovanju na globini 101,6 metra v bližini sedanjega jaška Škale odkril debel sloj premoga; to odkritje pomeni tudi pravi začetek premogovništva v Šaleški dolini; - zadnji partizanski napad na okupatorjeve postojanke v Šoštanju je opravila Šerceije-va brigada v noči na 11. april leta 1945; - na velikonočno nedeljo, 12. aprila 1998, je štiri minute pred trinajsto uro močan potres z epicentrom pod Lemežem nad Lepeno stresel tla domala po celotni Sloveniji, najbolj pa je potres z močjo 5,5 stopnje po Rihterjevi lestvici prizadel kraje v Posočju, kjer so se tla nato občasno tresla še vse poletje; - 13. aprila 1919 je Pevsko in bralno društvo "ŠALEŠKI ZVON" iz Velenja v gledališki dvorani hotela Vasle v Šoštanju v prid Sokolskega doma v Šoštanju zadnjič ponovilo nadvse uspelo ljudsko igro "Naša kri", ki jo je napisal Fran Saleški Finžgar; - leta 1995 je 13. aprila v Šoštanju izšla prva številka Šoštanj-skega lista; -v časud eklaracijskegag ibanja je prišlo tudi do raznih incidentov; 14. aprila 1918 je skupinas lovenskihf antovi n deklet predo dhodomv laka izŠ oštanjap roti Celjuz apela pesem »Hej, Slovani« in še nekaj s loven skih p es mi, k ar jer azburilos kupinon asprot-nikovS lovencev;p obe sed-nem spopadu so Nemci in nemčurjis k amenjemo bme-tavali vlak, ko je ta že odha-jals š oštanjskegak olodvora, ter razbili več šip in eno pot-nicor anili; - v noči s 14. na 15. april 1895 je 14 potresnih sunkov prestrašilo tudi prebivalce Šale- ške doline; v Sloven skem naro du so potres tako le opisali: »Grozen strah in trepet. Ljudstvo se je v naj bolj šem spanju vzbudilo in večinoma šlo na prosto. Na večjih hišah podrli so se dimniki, rudo kop ske hiše zrušile so se toliko, da ni moč stanovati v njih. Obupano ljud stvo se boji iti v hiše. Na Škalski cerkvi poškodovan je stolp«; - nacistični okupatorje v skladu s svojim načrtom o priključitvi Spodnje Štajerske k Nemčiji in Hitlerjevim naročilom »Napravite mi to deželo nemško« takoj po okupaciji začel izvajati ostre ponemčevalne ukrepe, med katerimi so bili tudi izgo ni Slovencev; prve Nekdanje središče Škal (arhiv Muzeja Velenje) aretacije ljudi, predvidenih za izgon, so bile v Šaleški dolini 16. in 17. aprila leta 1941; - med prvimi duhovniki v Šaleški dolini, ki so jih Nemci aretirali leta 1941, je bil 17. aprila aretiran in pregnan na Hrvaško šmihelski župnik Pavel Gril. ■ Damijan Kljajič RADI O V ELEN J E ČETRTEK, 10. aprila: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 17.45 Erosov kotiček; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 11. aprila: 16.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 12. aprila: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Pole pšaj mo si sobot no jutro; 8.30 Poro či la; 9.30 Poro či la; Izbor pes mi ted na; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 V Imenu Sove; 18.00 Šok rok; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 13. aprila: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 14. aprila: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 15. aprila: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje SREDA, 16. aprila: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Šport; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. HIDRAVLIČNI CEPILNIKI □ od 61 do 251 □ pokončni in ležeči □ pogon preko elektro motorja ali traktorja ■ MOŽEN TUDI NAJEM! □ www.uniforest.com info@uniforest.si VAŠ TRGOVEC: KZ ŠALEŠKA DOLINA UNIFOREST d.o.o., Dobriša vos 14a, 3301 Petrovče, Tel.: 03/ 7131410 ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 31. marca 2008 do 6. aprila 2008 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MESTNAO BČINAVELENJE URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 31. marca 2008 do 6. aprila 2008 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka OBVESCEVALEC mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč anonimnim alkoholikom gsm: 031/443-365. NUDIM ZAHVALA STARO železo, radiatorje, peči in vse ostale kovine brezplačno odpeljemo, elektromotorje plačamo. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465-214. NEDAVNO se je ustavilo od bolezni premagano zlato srce predragemu Antonu Lazniku, Lipovšekovemu atiju iz Raven pri Šoštanju. Ob tej boleči izgubi izrekava iskreno zahvalo vsem Lipovšekovim za vsak trenutek dobrote, skrbi in opore, ki so jo nesebično nudili našemu atiju. Hvaležni sva za vsa nepozabna srečanja ter prelepe spomine, ki so v teh žalostnih dneh naša velika tolažba. Štefka in Danica z družinama. VOZILA ŠKODO felicio, l. 1997, 1. lastnica, 127.000 km, reg. 11/2008 in nove zimske in letne gume s platišči prodam. Cena: 500,00 evrov. Gsm: 041/940-441 ali 031/597-987. LETNE gume good year gt 3 175/65 R14 na alu platiščih za peugeot 206, prevoženih samo 3000 km, prodam. Cena: 400 evrov. Telefon: 5772-735. NEPREMIČNINE ENOSOBNO stanovanje na Stante-tovi v Velenju oddam. Gsm: 041/900-981. V ŠOŠTANJU oddam 2-sobno stanovanje, delno obnovljeno. Gsm: 041/519-145. STIKI-POZNANSTVA ODDAM OBVESTILO V SOBOTO, 5. aprila, sem izgubila očala na poti med Šercerjevo 18 in biološko tržnico v centru Velenja. Poštenega najditelja prosim, da me pokliče na telefon: 5875-783 ali gsm: 031/674-969. ZENITNA posredovalnica ZAUPANJE dnevno poveže mnogo različnih ljudi od povsod. Gsm: 031/836-378. 38-LETNI obrtnik ima dovolj samskega življenja in si želi spoznati iskreno partnerko. Gsm: 041/229-649. 53-LETNA vdova Vas želi spoznati za trajno, resno razmerje. Gsm: 031/807-376. ZARADI bolezni oddam 6 ha košnje. Telefon: 5895-110. RAZNO OBLEKO in čevlje za obhajilo (št. 10) prodam. Telefon: 5875-808. TRAKTOR štajer, 18 kM, motokulti-vator honda 600 z vsemi priključki in prikolico ter zgrabljalnik potinger, prodam. Gsm: 041/227-336. In gledali smo s solzami, kako poslavlja se od nas, čeprav smo srčno jo ljubili, ni mogla več ostat pri nas. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage ŽELJANE JUG 1. 5. 1962 - 31. 3. 2008 se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Še posebej družinam Jeličic, Avdic in Majstorovic. Posebna zahvala kolektivu Gorenja, ge. Jasni Sever in ge. Jožici Ferenc za poslovilni govor. Hčerka Mojca z Mihom in sorodniki ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedija in pradedija RUDOLFA MELANSKA 31. 3. 1927 - 31. 3. 2QQS se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje ter darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala govornikoma Martini in Filipu za poslovilne besede ter duhovnikoma Tadeju in Janezu za opravljen obred. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA V 87. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica CECILIJA BERNJAK z Goriške 44, Velenje Na zadnjo pot smo jo pospremili 5. aprila na pokopališču v Podkraju. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče, g. župniku za opravljen obred, izvajalcem pogrebne slovesnosti, pevcem in govorniku. Še posebej se želimo zahvaliti njenemu osebnemu zdravniku g. Ivanu Kralju, dr. med. Žalujoči: vsi njeni PRIVLAČNA slovenka, 28-letna, vitka, si želi za resno zvezo prijatelja starega do 40 let. Gsm: 041/248647 Ag. Alan, www.superalan.si ZNAN poslovnež, 47-letni, želi spoznati urejeno žensko staro od 30 do 45 let. Resna zveza. Lahko tudi nesloven-ka. gsm: 041/248-647 Ag. Alan, www.superalan.si PRIDELKI VINO: sauvignon, beli pinot, merlot, cabernet sauvignon, prodam. Vinska klet (Čehovin Bogdan - Štanjel), Velenje - Konovo, gsm: 031/749671. ULEZAN hlevski gnoj, borovničevec, medenovec ter več vrst jabolčnika in žganja prodam. Gsm: 041/344-883. ŽIVALI KUPIM bikce, mesne pasme, stare 14 dni. Gsm: 031/852-334 PRODAJA nesnic, ki že nesejo, v nedeljo, 13. 4., od 8. do 8.30 v Šaleku. Telefon: 02/8761-202. TRI TEDNE staro teličko, čb pasme in 6 tednov starega bikca, sivo rjavega, prodam. Gsm: 031/650-524. DVA bikca sivca, težka od 110 do 130 kg, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 041/837-093. habit nepremičnine Hablld.o.o., Kersnikova 11, Velenje tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223 PRODAMO 3 sobno stanovanje center, velikost 74,53 m2,l.nadstr„ letnik 1961, cena: 81.000 €. Garsonjera - Kersnikova, velikost 25,59 m2,4. nadstn, obnovljena 1990. Cena: 50.000 € oz. po dog. 2-sobno stanovanje - Tomšičeva, velikost 60,73 m2,2. nadstr., letnik 1965. Cena: 75.000 € ali po dog. 3-sobno stanovanje - Goriška, velikost 80 m 2, pritličje., letnik 1980. Cena: 84.000 € aH po dogovoru. Zazidljiva parcela - Gorenje pri Šmartnem ob Paki, velikost 1098 m2. Cena: 46.000 € ali po dog. 3 hiše v Lokovlcl pri Velenju -novogradnja, 4. gradbena 1dza, velikost cca 125 m2, velikost zemljišča cca 600-700 m2,2 etaži. Cena: 150.000 €. . ... . www.habit.si Nagrajenci nagradne križanke Garant, Pohištvena industrija d.d. Polzela, objavljene v tedniku Naš čas, 27. 3. so: 1.nag rada: darilno vrečko Garant pr ej me: MARJA NA PETERNEL, Andraž 107, Polzela. 2. nagrada: darilno vrečko Garant pr ej me: MIHA E LA NAVERŠNIK,Pl ešivec 4, Šoštanj. 3. nagrada: darilno vreč ko Garant pr ej me: JOZI CA ŠTERK,L jubljanska 51, Velenje. Nagra jen ci dvig nejo nagra de z osebno izkaznico v industrijski prodajalni Garant Polzela, vsak dan od 8. do 19. ure in v soboto od 8. do 12. ure. GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Poroke : Porok v tem tednu ni bilo. | Smrti : Hrastnik Elizabeta, roj. 1921, Slatina 31, Šmartno ob Paki; Kovač Ana, roj. 1937, Šaleška cesta 20 b, Velenje; Žlender Martina Marija, roj. 1928, Lesično 50, Kozje; Marija Vrenko Brezovica pri Polju 13, Šmarje pri Jelšah; Kotnik Marija, roj. 1923, Knifičeva ulica 16, Ruše; Mori Helena, roj. 1915, Ravne 101, Šoštanj; Repnik Ivan, roj. 1943, Žabljak 45, Slovenska Bistrica; Einsidler Janez, roj. 1913, Vizjakova ulica 5, Celje; Gaši Fat-mir, roj. 1957, Jenkova cesta 9, Velenje; Kukovič Ivana, roj. 1927, Šolska ulica 4, Slovenske Konjice. m U II Radio Velenje POGREBNE STORITVE USAR VINSKA GORA 8,3320 VELENJE, tel.: 03/ 891 00 30, mob.: 041/ 636 939 • POGREBNE STORITVE V CELOTI • PREVOZI • UREDITEV DOKUMENTACIJE • NABAVA CVETJA MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV POSLUJEMO 24 UR DNEVNO Življenjski smisel ni večnost. Je ljubezen in spoštovanje. Kdor ju zmore, je večen - živi v našem srcu in spominih. ZAHVALA DRAGICA KRESNIK 1933 - 2QQS Ob boleči izgubi naše drage mame in ome izrekamo zahvalo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, izrazili sočutje in nam bili v oporo v teh težkih dneh, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo njenim sodelavkam in sodelavcem Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje, kolektivu podjetja Elpa, d. o. o., Velenje, kolektivu Lekarne Mozirje, osebju Bolnišnice Topolšica, Planinskemu društvu Šmartno ob Paki, Vaški skupnosti Gavce, šmarškemu župniku za opravljen obred, govorniku g. Kolarju in vsem sosedom ter prijateljem. Žalujoči hčerki Majda in Dragica z družinama Oko zaprem, v spominu vedno znova tebe uzrem. Nikjer te ni in to boli. Spomin na tebe večno bo živel, nikoli ti od mene ne boš odšel. V srcu mojem večno boš živel. ZAHVALA Ob nadvse boleči izgubi našega dragega moža, atija, starega atija, pradedka, tasta, brata, strica in svaka ANTONA LAZNIKA po domače Lipovšek iz Raven pri Šoštanju 25. 2. 1931 - 28. 3. 2008 Ni besed, s katerimi bi se lahko zahvalili vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakor koli pomagali, z nami čustvovali in molili ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali za svete maše, sveče in cvetje, ki ga je imal tako zelo rad. Srčna hvala g. Petru Lazarju, dr. med., njegovemu prizadevnemu osebnemu zdravniku za številne obiske na domu, za podporo in pomoč v prav vsakem trenutku. Hvala osebju Bolnišnice Topolšica, še posebej sestri ge. Hedviki Potočnik, za izkazano skrbnost pri zdravljenju in negi. Zahvaljujemo se vsem duhovnikom šoštanjske fare, še posebej monsinjoru Jožetu Pribožiču za ganljiv pogrebni obred in mašo zadušnico. Posebna hvala članom Lovske družine Velunja kakor tudi ostalim lovskim družinam in vsem lovcem. Zahvaljujemo se rogistom za odigrane žalostinke, praporščakom, pevcem iz Raven in Zavodenj, vsem govorcem za ganljive in občutene govore ter Pogrebni službi Usar. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi! Žalujoči: žena Florijanca, hčerke Štefka, Danica in Sonja z družinami, brat Franc, sestre Ivanka, Dragica in Marija z družinami ter vse ostalo sorodstvo Izbiramo naj osebnost meseca marca Z izborom naj osebnosti smo že pri mesecu marcu. Na osnovi vaših predlogov smo sestavili lestvico o kateri zdaj že lahko glasujete. Tako pa bo vse do konca aprila. Veseli bomo, če boste napisali ob tem tudi Kupon za naj osebnost marca 3 Glasujem. Obrazložitev Moj naslov , kakšno zanimivost o osebnosti za katero glasujete. Upoštevali bomo vse vaše kupone številka 3, ki bodo v naše uredništvo prispeli do torka 15. aprila do 10. ure. Glasujete pa lahko tudi na Radiu Velenje, vsak delovni dan malo pred 17. uro. Vaše sodelovanje tudi nagrajujemo Med tistimi, ki boste glasovali na kuponu številka 3, bomo izžrebali dve nagradi droger-ije in parfumerije Beauty World - lotion za telo Lacoste in kozmetično torbico. Nagrajenci prejšnjega tedna: Po dve vstopnici za plavanje v velenjskem bazenu prejmeta Lojzka Verdev, Finžgarjeva 13, Velenje in Romana Mandelc, Rečica ob Paki 8 a, Šmartno ob Paki. Predlogi za marec: Vilma Kutnjak (strokovna delavka v ambulanti za zdravljenje odvisnosti) - požrtvovalno in popolnoma predano vodi program, ki je namenjen zasvojenim osebam; zdravljenje odvisnsoti poteka pod njenim okriljem strokovno, čustveno in z vso predanostjo ... Jolanda Belavič (invalidka športnica, članica namiznoteniškega kluba Spin Šoštanj) - z izpolnjeno normo mednarodne namiznoteniške zveze za invalide pa Paraolimpijske igre Peking 2008 za stoječe igralce, ji je uspelo z ogromno treningi in odrekanji izpolniti kriterije za nastop na olimpijadi... Bernard Vajdič odličen alpski smučar v slalomu in veleslalomu, najboljši slovenski slalomist, Letos je prvič nastopil v prvi jakostni skupini in še zlasti zablestel s 5. mestom v slalomu v svetovnem pokalu ... Ekskluzivni pokrovitelj izbora naj osebnosti v ponedeljek in torek 14«-15« 4«2008 Center NOVA Velenje rezervirajte svoj termin na telefon 03/898-57-91 Izjemen uspeh velenjskih pevskih zborov Na državnem tekmovanju pevskih zborov so Šaleško dolino zastopali štirje zbori - Vsi štirje prejeli zlato priznanje - Najvišje ocenjen otroški pevski zbor Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Zagorje ob Savi - Velenje, 2. in 3. aprila - Na že 21. državnem tekmovanju otroških in mladinskih pevskih zborov, ki ga je tudi letos pripravil javni sklad RS za kulturne dejavnosti, so pevski zbori iz Velenja dokazali, da so res odlični. Na tekmovanje so se na lanskoletnih regijskih tekmovanjih uvrstili otroški pevski zbor Frana Koruna Koželjskega, otroški pevski zbor OŠ Gorica, Mladinski pevski zbor Frana Koruna Koželjskega in mešani pevski zbor Šolskega centra Velenje. V zadnjih letih namreč v Zagorju ob Savi ne poteka le revija pevskih zborov, ampak tekmovanje najboljših pevskih zborov v državi. Konkurenca na tekmovanju je bila velika, prav vsi štirje velenjski pevski zbori pa so se več kot odlično odrezali. Otroški pevski zbor glasbene šole, ki ga vodi zboro-vodkinja Manja Gošnik - Vovk, je dosegel kar 93,3 točke, kar pomeni, da so poleg zlatega priznanja prejeli še posebno priznanje. Pravila tekmovanja pravijo, da zbori, ki dosežejo 80 točk in več, prejmejo zlato priznanje, zbori, ki presežejo 90 točk, pa še posebno priznanje. Zborovodkinja Manja Gošnik - Vovk je prejela tudi priznanje, da vodi najboljši otroški pevski zbor, zbor pa je prejel še posebno priznanje za najbolj prepričljivo izvedbo sodobne zborovske skladbe. Žirija je bila navdušena nad izvedbo skladbe Tomaža Habeta Je pomlad. Otroški pevski zbor OŠ Gorica, ki ga vodi Mihaela Britovšek, je prejel 83 točk, Mladinski pevski zbor glasbene šole pod vodstvom Matjaža Vehovca pa 87 točk. Ta zbor je bil proglašen tudi za naj -boljši mladinski pevski zbor na tekmovanju. Mešani pevski zbor Šolskega centra Velenje, ki ga vodi Teja Plazl, je po mnenju strokovne žirije prejel 80,3 točke. Vsi trije zbori so torej prav tako dosegli zlato priznanje. ■ bš, foto: Janez Eržen Največ točki nš ep osebnop riznanjez an ajboljp repričljivoi zvedbos odobnez borovske skladbej ep rejelo troškip evski zborG lasbene šoleF ranaK orunaK oželjskegap odv odstvom ManjeG ošnik Vovk. Pevci OŠ Gorica so dokazali, da so vsako leto boljši. Mladinskip evski zborg lasbene šolej ep odv odstvomM atjažaV ehovca dobil tudi naziv najboljšim ladinski zborv d ržavi.