f„e«a XXVI.
TRGOVSKI LIST
V
Cmsopis xa trgovino, indumtrllo. obrt In donmrnlttvo
Nnroftnina za Ljubljansko pokrajino: letno 100 lir (za Inozemstvo 110 lir), za ’/« leta 50 lir, za 'U leta 25 lir, mesečno 9 lir. Te donska Izdaja letno 50 lir.
Plača in toži se v Ljubljani
CONCESSIONARIO ESCLUSIVO per la pubbliciti di provenienza italiana ed estera: ISTI TUTO ECONOMICO ITALIANO-CHIARI (Brescia).
Številka 64.
Uredništvo: Ljubljana. Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregor čičeva ul. 27. Tel. 47-81 Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani H. 11.85K
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ZA OGLASE iz Kr. Italije (razen za Ljubljansko pokrajino) in inozemstvo ima ISTITUTO ECONOMICO ITALIANO-CHIARI (Brescia).
Izhaia vsak tto,rek
in F>etek
uses-s«
Uubliana, torek 10. avgusta 1943
fena ess« O'BO
Novi Visoki komisar Ljubljanske pokrajine
Stefani poroča:
Rim, 9. avg. S pravkar objavljenim ukrepom v teku izvršitve je bil na mesto Giuseppeja Lom-b.asse, ki je podal ostavko, imenovan /a Visokega komisarju Ljubljanske pokrajine*’ general « madnega zbora, gr. uff. Riccardo Moizo, senator Kraljevine.
Cene jamskega lesa
Visoki komisariat, oddelek VIII. je z dopisom z dne 3. VITI. 1943 — VIII št. 1953/3 — dal sledeče pojasnilo o cenah jamskega lesa:
Sklicujoč se na odredbo št. 133 z dne 26. VI. 1942 o najvišjih cenah za tehnični les ter na nared-bo št. 79 z dne 13. VII. 1943 o najvišjih cenah za okroglj tehnični les. ostane cena za kubični meter jamskega lesa, v kolikor gre za hrastov, smrekov in jelov les, v dolžini od 3.50 m naprej in z najmanjšim zgornjim premerom od 12 cm navzgor, s skorjo (neobe-Ijen), ki ima napake, kakor grče, krivine, zvito rast, ki preprečujejo uporabo za žaganje v deske, lir 300,— za m3.
, pa se kot jamski les uporabil3 obeljen (brez skorje) jelov les pod zgoraj navedeno mero, veljajo zanj cene, navedene v naredbi št. 70 z dne 13. VII. 1943.
Zaračunanje franko;
Cene okroglemu tehničnemu lesu se računajo po naredbi z dne 13. VII. 1943 št. 79:
1. za jelov okrogli les: a) v prodaji na drobno, manjše nego va-gonske pošiljke: franko skladišče v krajih potrošnje v Ljubljanski pokrajini, b) v prodaji na debelo, za vagonske dobave: franko poljubna nakladalna postaja v Ljubljanski pokrajini.
2. za bukov okrogli les: a) hlodi zaj luščenje: franko vagon, b) hlodi za žago: franko žaga.
Vse ostale določbo glede kakovosti, računanja kontrolne takse, izkaza davka na poslovni promet m upoštevanja običajev pri prodaji ostanejo v veljavi, kot so dolo-
Povoine posledice
industrializacije
Še bolj ko v prvi svetovni vojni se je y sedanji gospodarska struktura mnogih držav zaradi povečane industrializacije znatno spremenila. Industrializacija držav je bila večinoma nujnost, ker se v vojni mnogi industrijski izdelki niso mogli več uvažati in so si zato morale države pomagati same. Nove tovarne pa niso nastale samo v državah brez razvile industrije, temveč tudi v visoko razvitih industrijskih državah, da se mnogi precej upravičeno boje, da bo sledila sedanji svetovni vojni težka gospodarska kriza in bo na milijone delavcev ostalo brez posla, ker bo odjemni trg za industrije premajhen.
Kako zelo se je dvignila industrializacija, nekaj kratkih primerov. Madžarska, ki je od nekdaj veljala kot izrazita agrarna država, izvaža v vedno večji men industrijske izdelke. Slovaška se jo razvila v deželo z najmodernejšo lesno-predelovalno industrijo. Švedska kovinska industrija se je v zadnjih letih močno razvila in danes izdeluje stroje, ki jih je prej morala uvažati. Tako n. pr. izdeluje sedaj revolverske stružnice, ki jih je prej uvažala. Zaenkrat bo sedaj izdelala na leto le 300 takšnih stružnic v vrednosti 3,5 milijona švedskih kron, vse pa je že pripravljeno, da se ta proizvodnja poveča za štirikratno. Švedska pa je tudi ustanovila poseben laboratorij, ki naj pripravi tvorniško , izdelavo najraznovrst-nejšega orodja. Španska je po končani državljanski vojni izdala 1271 milijonov pezet za ustanovitev oz. za razširjenje svojih industrijskih podjetij. Izdala je za povečanje kemične industrije 656.16 milijona, tekstilne 277, strojne 73, živilske 73, papirne 70,
čene v naredbi z dne 26. VI. 1942 št. 133.
Sindikat trgovcev z lesom
kovinske 26, elektrone 23,7 milijona pezet itd. V tekstilni industriji so dosegle tovarne letno proizvodnjo 227.000 kg volnenih in bombažnih ter 24.000 kg platnenih izdelkov. Najbolj pa so povečale svojo proizvodnjo tovarne umetne svile in umetnih tkiv, ki so že v prvi etapi dosegle proizvodnjo 23 milijonov kg. Pripravlja pa se povečanje te proizvodnje na 62 milijonov kg in bi bila s tem krita celotna potreba Španije. V Švici je v drugem letošnjem četrtletju nastalo 89 novih tovarn, v prvem četrtletju pa 67.
Nove tovarne pa niso nastale le v evropskih državah, temveč tudi v čezmorskih. V vseh britanskih kolonijah, zlasti pa v dominionih, je industrijska proizvodnja močno narasla in se bo povečala tudi še v bodoče. Angleške kolonije dobavljajo Angliji silno mnogo blaga in njih dobroimetja v Londonu so že narasla na več ko 1 milijardo funtov. Jasno je, da bo mogla odplačati Anglija la dolg le z dobavo novih strojev in industrijskih izdelkov. Tako se bodo dominioni z angleškimi stroji še bolj industrializirali.
Tudi v južni Ameriki napreduje industrializacija na vsej črti. Posebno se veča rudarska proizvodnja, ker dajejo za to industrijo potrebne stroje in denar Združene države Sev. Amerike. A tudi v Združenih državah Sev. Amerike same napreduje industrializacija, čeprav je bila 'že pred izbruhom sedanje vojne skoraj na višku. Ni pa se v USA samo povečalo število tovarn in niso se samo razširile obstoječe tovarne, temveč zaradi novih delovnih metod se je povečala tudi storilnost delavcev za 2.5 odstotka na uro. Po računih nekega ameriškega strokovnjaka bi bilo 19 milijonov delavcev brez posla, če tovarne ne bi mogle najti trga za svoje izdelke. Položaj bi torej bil znatno
hujši ko 1.1931, ko je bilo v USA 13.5 milijona brezposelnih delavcev.
Strah, da bi mogla prevelika industrializacija povzročiti po vojni zelo težke posledice, ni brez utemeljitve. Vendar pa je tudi polno možnosti, da se te neljube posledice preprečijo. Predvsem še ni svetovna industrializacija tako velika, da bi presegala konsumno možnost. Ta še dolgo ne bo izčrpana, zlasti če se bo posrečilo dvigniti kupno moč ljudi. Če se življenjska raven ljudstva zboljša, bo tudi prodaja industrijskih izdelkov močno narasla. Ne sme pa se več ponoviti napaka, ki so jo
po svetovni vojni storile Združene države Sev. Amerike, ko so ovirale uvoz blaga iz drugih držav, čeprav so bile največja upniška država na svetu. Ce niso mogle dolžniške države prodajati svojih proizvodov, tedaj tudi niso mogle odplačevati dolgov. Zato je bilo naravno, da se je ustavilo odplačevanje vojnih dolgov.
Industrializacija dežel bo še nadalje napredovala, potrebno pa je, da se dežele industrializirajo po nekem načrtu, da bo odjem industrijskih izdelkov zagotovljen. Kako naj se to zgodi, o tem so danes mnenja še deljena. Na vsak način pa je že danes jasno, da potrebuje večja industrijska proizvodnja povečano kupno silo ljudi. In v tem smislu bo tudi treba delati in posledice industrializacije ne bodo nobenemu gospodarstvu v škodo.
Bodoča trgovina
lvljub padajoči tendenci je bila francoska zunanja trgovina še leta 1935 prav znatna, kakor kažejo naslednje številke:	V	svetovni
proizvodnji je bila udeležena francoska kovinska industrija s 24%, tekstilna in oblačilna z 21, kemična s 6.7, industrija parfemov, mil iiv kozmetičnih sredstev s 3,3 in industrija okraskov ter umetnostnih predmetov z 1.3 odstotka. Da bi mogla Francija zopet doseči staro mesto v svetovni industrijski proizvodnji, se bo morala osredotočiti na industrijo, ki potrebuje malo surovin pa mnogo dela. Predvsem bo morala izdelovati parfume, visekovredne oblačilne predmete, rokavice, okraske, izdelke iz finega usnja in podobno. Da bi se mogli ti proizvodi z uspehom ponujati, se predlaga prireditev Pariške mednarodne mirovne razstave, ki naj bi dokazala visoko kakovost francoskih izdelkov. Važna za napredek zunanje trgovine bo tudi pravilna določitev uvoza in naj bi se določil vrstni red najbolj potrebnih
zunania Franciie
uvoznih predmetov. Tu bo sicer treba premagati nekatere težave. Da se bodo te laže premagale, naj bi se že sedaj ustanovili tehnični organizacijski odbori gospodarskih ljudi, ki bi razpravljali o vprašanjih francoskega povojnega gospodarstva.
Naj višjo ceno rjavemu premogu iz Gorenje vasi-Brezovice
je določil Vis. komisar franko rudnik za 1 tono takole: premog v kosih . .	140	lir
v kockah..................127	„
orehovec..................115	„
drobiž....................102	„
prah......................76	„
Himen
Prejšnji teden sta se poročila v cerkvi Marijinega oznanenja gospodična Vanda Železnikar, hčerka uglednega ljubljanskega trgovca in g. prof. čerček Edi. — Naše iskrene čestitke!
Ob 100 letnici Vevč
(Dalje.)
Po podatkih neumornega raziskovalca naše domače zgodovine dr. Rudolfa Andrejke je Fidelis Terpinc, ki se je v veliki meri zanimal za kmetijstvo industrijo, osnoval tik nad oljarno tvornico za papir, do katere je vodil 15 m nad oljarno poseben dotok, kraj l)a je imenoval na čast svoji ženi Jospini »Josefsthal«, Za zgradbo tvornice in za obratovanje oljarne ter tvor-niiee barvnega lesa (slednja je bila prva ter Finfieva last ter je stala na desnem bregu Ljubljanice na Fužinah) je bda leta 1842. ustanovljena trgovska družba z nazivom: »C. kr. privilegirana mehanična tvornica olja, papirja in barvnega lesa«. Prvi ustanovitelj iin glavni udeležnik je bil sam fidelis Terpinc, drugi ustanovitelj z veliko udeležbo Fidelisov prijatelj, ^gati trgovec in posestnik Franc Galle; nadalje so bili v družbi še |erpin5ev svak Valentin Zeschko in J°sip Bischof.
Po dr. Cirilu Pavlinu je dne 14. ju-n*ia stekel izpod papirnega stroja paznice v Vevčah prvii list papirja. Po ^vejših ugotovitvah pa je treba sma-rati, da je prvi list papirja stekel e*e 24. junija in imamo torej letos že 'Uld sto let proizvodnjo papirja v Vev-ki skoro nikoli ni bila prekinje-na za daljšo dobo.
0 sami papirnici v Vevčah imamo zelo zanimive podatke že za L 1844., in sicer v poročilu o obrtni in industrijski irazstavi v Ljubljani, kii smo jo prej omenili. Na itej 'razstavi je namreč podjetje dobilo za svoje razstavljene izdelke zlato kolajno z diplomo, in sicer z naslednjo utemeljitvijo: zaradi odlične čistoče tvarine in druge odlične kakovosti izdelka, zaradi nizkih cen in zaradi ponudnega odjema, ki ga je že dotlej dobilo to kranjsko podjetje. Iz poročila je nadalje razvidno, da podjetje izivaža dve tretjini svojih proizvodov v Trieste in Benetke, ostalo >pa proda doma. Dnevno je bilo tedaj v papirnici zaposlenih 70 ljudi. Delavci da prihajajo iz 10 raznih sosednih krajev im da znaša njihov zaslužek 10.000 goldinarjev tedanje veljave. Tvorniioa je imela postavljen Donki nov stroj za izdelovanje papirja in poseben čistilni stroj, imenovan po Uischofu in tudi označen kot zasebni Bischofov stroj.
Dr. Ivan Slokar navaja v svoji knji-gi Geschichte der osterreichischen Industrie«, da je imela tvornica instaliranih:	Don ki nov stroj, Bischofov
straj in 7 Holandcev. Izdelovala je vse vrste papirja: od navadnega do naj-finejšega. Donikinov stroj ije služil za mehanično izdelav« papirja, stroj je bil prvotno franoosfca iznajdba iz leta 1799., katero je izboljšal Anglež Bryan Domkim, po katerem se ije stroj imenoval. Prvi tak stroj so postavili v
obrat leta 1803., v Avstriji pa je bil prvii taik stroj postavljen leta 1826.
Janezi ja
Vevško podjetje je dobro uspevalo in kmalu se je pokazala potreba podjetje povečali. Družba je kupila dno
11.	marca 1850 tako zvani »Šimnov mlin« nasproti papirnice na levem bregu Ljubljanice, o katerem smo že napisali, da ga je kupil 1.1836. Simon Podboršek od Valentina Vevca. Ta mlin je podjetje preuredilo v papirno tovarno in leta 1852. je bila nova tvornica popolnoma dograjena. Po dr. Cirilu Pavlinu je izpod papirnega stroja v tej tvornici dne 18. decembra 1851 stekel prvi list papirja. Dr. Rudolf Andrejka pa pravi, da je nova papirnica začela obratovati leta 1855. Novo tvornico so imenovali Janezijo. Dne 1. julija 1852 jo je namreč obiskal nadvojvoda Janez, pokrovitelj Kmetijske družbe za Kranjsko v spremstvu številnih članov te družbe. Po podjetju ga je vodil Terpinc in nadvojvoda Janez mu je dovolil, da sme imenovati novo papirnico po njem v slovenskem jeziku »Janezija«,
Tako sta torej v 60 letih preteklega stoletja obstojali dve papirnici Vevče in Janezija. Statistično poročilo Trgovinske in obrtniške zbornice za Kranjsko za leto 1853 in 1854 navaja, da je imelo podjetje poleg oljarne in tvor-nice barvnega lesa dve papirni tvor-
nici, v katerih je bilo postavljenih 6 turbin, 3 parni kotli, 22 holandcev, 2 velika papirna stroja (prvi že znani Donkinov stroj v Vevčah, drugi pa leta 1852. postavljeni stroj, ki ga je izdelala švicarska tvrdka Escher, Wys & Co. iz Zttricha), 1 francoski gladil-nik, 4 kuhalniki in izpiralniki, 4 hidravlične stiskalnice, 2 stroja za trganje cunj, 4 volki, 2 stiskalnici za polsnov, plinska in klorova belilnica. Podjetje izdeluje 36 dunajskih stotov papirja na dan; izvaža s/< na Hrvaško, Slavonijo in Ogrsko, J/s pa čez Trieste v čezmorske dežele. Število delavstva je znašalo okoli 200, od tega 80 moških in 120 žensk. Omeniti je treba, da je že tedaj delovala za vse te tri tvornice posebna delavska hranilnica in bolniška blagajna.
Leta 1860. je izstopil iz družbe njen družbenik Josip Bischof, na novo pa je vstopil Karel Galle. Dne 26. septembra 1863 je bila družba protokoli-rana pod tvrdko: C. kr. priv. Vevška tvornica papirja in barvil.
Leta 1861 je bila ustanovljena v Medvodah na desnem bregu Save tovarna umetne volne (poznejša bru-silnica). Istega leta je družba vzela v trajni zakup obratomli&če Fužine. Leta 1868 je Terpinc kupil za družbo tudi propadlo papirnico Goričane in je istega leta .prodal še svojo tovarno na desnem bregu Save v Medvodah družbi, ki jo je pretvorila v bru-
si In ioo za les (sedanja tovarna lesovine v Medvodah).
Dvajsetpetletna dota od 1848. do 1-873. Je 'pomenila v Avstriji velik zagon industrijske in finančne delavnosti, ki 'j>e bila zaključena s polomom leta 1873. V tej dobi «o se ustanavljale na veliko nove industrije, novi denarni zavodi, gradile železnice, zlasti pa so se živahno ustanavljale delniške družbe, pri katerih so imeli vedno večjo besedo tudi denarni zavodi. Nove družbe so koncentrirale vedno večje število podjetij.
Leta 1870 je 'bila osnovana
družba Leykam
z glavnico 4 milijonov goldinarjev. Tej družbi je dine 1. septembra 1870 za 1 anilijion 270 liiisofi goldinarjev uspelo dobiti tvornice v Vevčah, Goričanah in Medvodah obenem s tvor niškimi zalogami v Tniestejiu in na Dunaju, razen tovarno barvastega lepa na Fužinah, ki je Obstojala še kot samostojno podjetje. Ob tej priliki je tvrdka Leyfcam privzela v svoj naziv tudi Vevče pod nemškim imenom Josefsthal, katerega izvor je čitateljem že znan. Od osnovne glavnice 4 milijonov goldinarjev je 'bilo plačanih po Compassu 2,876.000 goldinarjev, dočinn ije bil ostanek do 4 milijonov plačan šele septembra 1885. Po drugih virih pa je bila osnovna glavnica 4 milijonov goldinarjev plačana že do konca leta 1871, (Dalje prihodnjič.)
Stran 2.
»TRGOVSKI LIST«, 10. avgusta 1943.
Štev. 64.
Iz italijanskega gospodarstva
Finančni minister Eksc. Barto-lini je označil na seji ministrskega sveta načela italijanske davčne in finančne politike takole: Predsednik vlade' je kot tolmač volje ministrskega sveta izjavil, da bo finančna politika dobivala navdiha v obrambi državnega denarja, v varstvu prihrankov in bo usmerjena v postopno doseženje ravnovesja v državnem proračunu. Razen neizogibnih izdatkov za potrebe vojske se bodo morali izdatki kar najstrože zmanjšati. Zato' se bodo pregledale in odpravile vse proračunske postavke, ki se ne morejo smatrati kot neizogibne in neodložljive. Glede davkov bo glavna smernica ta, da se morajo žrtve izenačiti, ker se ne more dovoliti, da bi huda preizkušnja, ki jo mora prenesti narod, bremenila večino državljanov, za nekatere sloje pa bi bila ugodna prilika za izredne dobičke. Brezpogojno se bodo spoštovale in izvršile vse obveznosti, ki jih je država sprejela do državljanov, ki so iz vseh.slojev obilno prispevali k izrednim finančnim potrebam, katere je povzročila vojna. Zaradi največjih državnih koristi je treba preprečiti, da bi kreditni zavodi, trgovske in industrijskedružbe ter zasebniki kopičili državne ali bančne papirje iz neke napačne previdnosti, ker bi se na ta način obtok umetno povečeval. Zato je potrebno, da imajo vsi sloji svojo gotovino na razpolago v okviru rednih potreb ter so lahko prepričani, da poseg Italijanske banke ob nobeni more-bitnosti ne bo izostal.
Na predlog korporacijskega ministra je vlada sprejela zakonski načrt, s katerim se izpreminjajo imena pokrajinskih korporacijskih svetov in se bodo ti v bodoče imenovali Pokrajinski gospodarski sveti in uradi. Ker se je tudi korporacijsko ministrstvo preimenovalo v ministrstvo za industrijo, trgovino in delo, se je pokazala potreba, da se spremene tudi imena perifernih gospodarskih organizacij in korporacijskega nadzor-ništva, ki se preimenujejo v nad-zorništva za industrijo, trgovino in delo. Odpravljata se Narodni korporacijski svet in medministrski odbor za avtarkijo. Tudi dragi korporacijski odbori se razpuščajo. Za poravnavo skupnih delavskih sporov bo odslej skrbel Svet za poravnave, ki se bo sestajal za vsak primer posebej v ministrstvu za industrijo, trgovino in delo.
Kakor je navedel finančni minister so italijanski dejanski redni davčni dohodki znašali: 1. 1940/41 33.033 milijonov Lir, 1. 1941/42 38 tisoč 218 milj., 1. 1942/43 43.027 milijonov lir. Naknadni dohodki v zvezi z vojnimi stroški so znašali 1. 1940/41 201 milijon, 1. 1941/42 3006, 1. 1942/43 pa 5857 milijonov lir, da so znašali vsi državni dohodki 1. 1940/41 84.234, 1. 1941/42 41.223 in 1. 1942/43 47.884 milijonov lir.
Prihranki pri poštnih blagajnah
so se zvišali do 21. marca na 58.427 mili j. lir. Ob koncu leta so znašale vse hranilne vloge pri poštnih blagajnah 47 milijard lir.
Argentina si pomaga sama
Pred kratkim je argentinska vLada objavila podatke o svoji proizvodnji zemeljskega olja. V letu 1939. j.e proizvedla Argentina tri milijone ton zemeljskega olja, leta 1941. 3.5, leta 1942. pa 3.8 milijona ton. Še vedno pa Argentini primanjkuje mineralnih olj, ker je znašala normalna potrošnja pred vojno približno 4 milijone ton. Od tega je porabila Argentina 1.5 mi lijona ton lahkih gonilnih snovi, 2.5 milijona ton pa kurilnega olja. Povpraševanje po inozemskem olju je zato naravno naraslo. Uvoz inozemskega olja pa je zaradi pomanjkanja ladij ter drugih vojnih vzrokov nazadoval. Zlasti se je skoraj popolnoma ustavil uvoz iz Venezuele in Združenih držav Severne Amerike, ki so bile pred vojno glavne dobaviteljice zemeljskega olja. Ker Argentina tudi ni imela večjih zalog, je morala v letu 1942. znatno omejiti avtomobilski promet. Tudi železniški promet je zelo trpel zaradi pomanjkanja zemeljskega olja. Ker ima Argentina tudi malo drv, je prebivalstvo v zimi zelo trpelo zaradi mraza. Do konca leta 1942. se je položaj tako poslabšal, da sta izjavili dve najvažnejši železniški družbi, da bosta morali ustaviti promet. (Argentinske lokomotive se kurijo večinoma z oljem in ne s premogom.) Vlada je nato dala na razpolago železnicam olje svoje mornarice in s tem je bil za nekaj časa železniški promet zopet zagotovljen. Energično pa je začela vlada delati na to, da se dvigne tudi lastna proizvodnja. V ta namen je dala vlada na razpolago velike kredite za izkoriščanje no-
vih ležišč nafte. Poleg tega je skušala s posebnimi pogodbami z juž-no-ameriškimi državami zagotoviti si potrebne dobave nafte iz teh dežel. Zgradil se jiei posebni vod iz Bolivije v Argentino in po tem vodu dobiva sedaj Argentina bolivijsko zemeljsko olje. Značilno je, da je morala Argentina po pogajanjih z Združenimi državami Severne Amerike prevzeti obveznost, da bo del svojega olja dobavljala Paragvaju, Urugvaju in Braziliji, v nadomestilo za te do-bavei pa bo dobila od Združenih držav vrtalne naprave za izkoriščanje ležišč nafte.
Ker je Argentina spoznala, da potrebuje za zadovoljivo oskrbo s tekočimi gorivi večje lastno bro-dovje, je povečala svojo trgovinsko mornarico, ki šteje danes 28 parnikov s skupno 200.000 brt. Med temi parniki je več parnikov za prevoz petroleja.
Argentina pa si je skušala pomagati tudi z nadomestki za kuriva. V prvi vrsti treba omeniti koruzo. Posebno v opekarnah in obratih za predelovanje nafte se je koruza dobro izkazala. Zlasti pa se uporablja koruza za izdelovanje alkohola, ki se potem ‘uporablja kot gonilna sila. Na leto se izdela iz koruze že 100.000 ton špirita. Tudi laneno olje se uporablja kot nadomestilo'. V avtomobilskem promietu pa se uporabljajo v vedno večji meri razni plinski generatorji namesto bencinskih motorjev. Tako si je Argentina pomagala, da more vsaj v glavnem kriti svoje potrebe po gonilnih snoveh.
Gostilničarski vestnik
Pri Gostilničarski kreditni zadrugi v Ljubljani se izbriše član upravnega odbora Kovač Karl, vpiše pa se član upravnega odbora Kovač Franjo, industrialec v Starem trgu pri Rakeku.
Pri Gostilničarski nabavljalni zadrugi za Ljubljansko pokrajino v Ljubljani se izbrišejo člani upravnega odbora: Dolničar Maks, Mlakar Janko, Bregar Ivan in Kočevar Franc, vpišejo pa se člani upravnega odbora: Hubad Joško, Pred škofijo 18, Kramar Franc, Glince 77, Kregar Franc, Litijska 28 in Jelačin Joško, Dolenjska 58, vsi gostilničarji v Ljubljani.
Trgovinski register
Spremembe in dodatki:
Jugoslovensko nemačka import-na in cksportna družba z o. z. v Ljubljani. Na občnem zboru se je spremenila družbena pogodba. Besedilo firme odslej:	Trgovska
družba za blagovni promet, družba z o. z.
Narodna tiskarna d. d. v Ljubljani. Vpišeta se člana upravnega sveta: dr. Zajec Marijan in dr. Kalan Ernest, oba advokata v Ljubljani.
Sekotex, družba z o. z. v Ljubljani. Vpiše se nadaljnji poslovodja Zalta Adolf, tekstilni tehnik v Ljubljani.
Zadružna gospodarska banka d. d. v Ljubljani. Vpiše se pod-ravnatelj s prokuro Vreča Oton, uradnik banke.
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani. Vpiše se član upravnega sveta Praprotnik Rezika, in-dustrialčeva vdova.
Prva slovenska zidarska družba z o. z. v Ljubljani. Izbrišeta se poslovodji Kršmanc Ivan in Japelj Jože, vpiše pa se poslovodja Šifrer Ivan, gradbeni delovodja v V rhovcih.
Iz zadružnega registra
V upravni odbor Hranilnice in posojilnice v Št. Jur ju pri Gro-suplju se namesto' Josipa Škulja vpiše član upravnega odbora Zupančič Josip, posestnik v Pecah.
V upravni odbor Mlekarske zadruge na Vrhniki se vpiše posestnik Verbič Jože.
Denarništvo in zavarovalstvo
IVAM VRBINC
Ljubljana, Kolodvarska ulica 8 - Telelon 42-98
Stavbeno, pohištveno pleskarstvo, liZaistvo jn soboslikarstvo
Se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Izdelava zelo solidna in po zmernih cenah
I
Športne potrebščine — dežni plašči
KOLB & PREDALIČ
Jljubljana, iKongresni trg
Hrvatska državna banka vabi k podpisovanju svoje delniške glavnice v višini 300 milijonov kun. Nominalna vrednost delnice je določena na 5000 kun. Polovica te vsote se mora plačati takoj, polovica pa 8 dni pred občnim zborom delničarjev. Lastniki delnic Hrv. drž. banke morejo biti samo hr-vatski državljani ali hrvatske pravne osebe.
Danska je razpisala dve notranji posojili po 200 milijonov danskih kron. Prvo s petletnim rokom se obrestuje po 2 in pol odstotka, drugo z desetletnim rokom pa po 3 in pol odstotka.
Gospodarske vesti
Splošna gospodarska zadruga žegoza železničarjev Ljubljanske pokrajine je zaprosila za obrtno-poilieijsko odobritev stroj ar ne in mlina za mletje kosti na Medvedovi cesti v šiški. Komisijski ogled bo v soboto 14. avgusta ob 9.
Zadružno-vinarska šola se s prihodnjim šolskim letom ustanovi v Smederevu v Srbiji.
Temeljni kamen za novo zvo-narno v čupriji so slovesno blagoslovili 11. julija.
Romunski generalni komisariat za cene je določil ceno pšenice za lOtonski vagon na 260.000 lejev. Druge žitne cene so naslednje: rž z 61 kg hl-teže 187.000, ječmen 60 kg hl-teže 166.000, oves 42 kg hl-teže 190.000 in leča 70 kg hl-teže 180.000 lejev. Cene veljajo do 1. avgusta 1944.
Romunska kovnica je kupila od Madžarske narodne banke 12 vagonov srebra, ki jih bo porabila za kovanje kovinskega denarja.
Indeks cen v trgovini na debelo se je v Budapešti dvignil od 172,4 v maju na 175,4 v juniju. Indeks življenjskih stroškov pa se je v istem času dvignil^od 179,7 na 180.
Slovaško finančno ministrstvo sporoča, da je bilo slovaško 4.5 odstotno notranje posojilo v višini 500 milijonov Ks, ki je bilo razpisano 8. julija, .do 31. julija v polni meri podpisano.
Tri ameriške betonske ladje so spustili v morje. Betonske ladje so začeli delati zaradi pomanjkanja
jekla. Nove betonske ladje bodo zlasti služile za prevoz petroleja in nafte ob ameriški obali. Nekaj betonskih ladij je že v službi in so se baje dobro cbnesle.
Zvišan pribitek pri proizvodnji pisarniških in šolskih potrebščin
Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino je na podlagi določil čl. 1 naredbe od 9. V. 1941, št. 17, »Službeni list« št. 38/41 v zvezi z določili čl. 2 uredbe o cenah, »Sl. list« št. 238/26/41, na podlagi določil čl. 2 uredbe o kontroli cen, »Sl. 1.« št. (58/15/41, na podlagi prošnje Združenja trgovcev za Ljubljansko pokrajino v Ljubljani od 12. VII. 1943, za odobritev zaslužka pri prodaji šolskih in pisarniških potrebščin, po zaslišanju ožjega odbora za cene, odločil:
Trgovcem detajlistom v Ljubljani je dovoljen pri prodaji šolskih in pisarniških potrebščin mesto sedaj odobrenega 30% pribitka —. 50 % bruto pribitek.
Cene je v smislu odredb čl. 4 naredbe od 9. V. 1941 objaviti v prodajnem prostoru.
Prekoračenje teh najvišjih cen se kaznuje po uredbi O' cenah v zvezi z naredbo od 26. I. 1942, št. 8, »Sl. list« št. 8/42.
i: Priporoča se
TELEFON 28-28
špedicija G (IR Ul M :
LJUBLJANA, KOLODVORSKA UL. 45
poroča se:
Manufakturna trgovina
A. ŽLENDER
LJUBLJANA, Mestni trg št. 22
LEOPOLD PAULIČ
zastopstvo Skodovih zavodov
Ves elektroteh. material v najboljši izvedbi in veliki izberi stalno na zalog'
BHBBI
Bi
■
'a
■
■
■
PRVOVRSTNI KRONA
IB38
a
Bc
n
n
H
B
H
D
Kolomaz v škafih po 15 in 25 kg ter	u
v pločevinastih dozah netto 85 dkg.
Adhezijska mast za jermene znamke „La-	g
nolin“. Čevljarska smola švedska, črna in rumena. Bencin, nafta, vse vrste stroj-	□'
nega in cilinderskega olja. Lekarniška	j-j
drogerijska vazelina, parafinska in vaze-	LJ
linska olja glicerin, parfumske esence.	J	|
Kaolin, slikarske krede in težki špat. - So-	u
lidna postrežba, nizke cene, stalna zaloga	Jrj
PETRONBFTB A. HHEUK	j
LIUBLIANA, Ciril Metodova ulica	35a	S
■
F. HREHORlC
ManulakVurna veletrgovina na veliko
Ljubljana — Blehreisova cesia 28
le i	U eri
barva, plesira in kemično s n a i i obleke, klobuke itd. Skrobi in ovetlolika Brajce ovratnike in maniete. Pere, suii, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-8. Selenburgova S Telefon it. M-7S
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.