Obvestilo
Bralcem voščimo vse lepo ob kulturnem prazniku.
V torek Št. tednik zaradi praznika ne izide.
■ o
i>i :o !o
il^
Ptuj, petek, 4. februarja 2011
letnik LXIV • št. 10 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,30 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Danes priloga
4/ foto
Šport
Boks • Že napovedano: v Stožicah z Američanom
O Stran 11
V
Štajerski
Po naših občinah Dornava • Se obeta (politična) žehta usranega perila?
O Stran 3
Reportaža Gorenjski Vrh •
Namesto stare hiške bodo zgradili novo O Stran 7
Spodnje Podravje • Pričele so se pustne prireditve
Letos štiri tedne veseljačenja in norčij
S tradicionalnim prvim kurentovim skokom v Spuhlji, prvim bičevim pokom v Markovcih in prvo brazdo v Dornavi so se v noči na sredo pričele letošnje pustne prireditve.
Tako lahko od svečnice dalje po starem ljudskem izročilu ko-ranti, piceki, ruse, gamele, orači, pokači ter vsi drugi pustni liki iz Spodnjega Podravja tudi uradno začnejo priprave, pravzaprav že kar veselo pustno rajanje. In to bo letos »dovoljeno« rekordne štiri tedne, vse do torka, 8. marca, ko bomo pusta pokopali. Slovesna otvoritev 51. kurentovanja in karnevala bo sicer v soboto, 26. februarja, osrednji mednarodni karneval, 51. ptujsko kurentovanje, pa bo v nedeljo, 6. marca. Zaradi tega imajo tradicionalni izdelovalci kurentovih oprav ter drugih pustnih likov te dni dela čez glavo; tudi pri Klinčevih v Spu-hlji, kjer izdelovanje kurentij večletna družinska tradicija, ki jo uspešno nadaljujejo tudi v tretjem rodu. Poleg izdelave novih kurentij je seveda kup drugih opravil: marsikaj je treba popraviti, preurediti in olepšati, da bo v maski čimbolj skrivnostno in zanimivo.
-OM
Ptuj • Pust 2011
Foto: Črtomir Goznik
Videm • Seja občinskega sveta
Tudi uradno začetek
Ob polnoči 2. februarja se je na domačiji drugega princa ptujskega karnevala Matevža Zokija v Budini zgodil že tradicionalni kurentov skok.
S seje na sodišče?
Videmski občinski svet je na februarski seji dokaj hitro opravil s številnimi točkami dnevnega reda. Vroče pa je postalo v zadnjem delu seje ...
Ob ognju so kurenti, odeti v kožuh, opasani z zvonci in z ježevko v rokah, tokrat še
brez mask, zaplesali svoj prvi demonski ples v tej zimi in pričeli klicati pomlad. S ku-
	1
H -^M	v |
s» SjL ; visjC m	p
M { i ^^B | IN^^L V* - i^^H^I	' SMffir b «FUfai *\_ ^ -"- ^ fcMP*
	Hv L ■'/ v^HHyHf A K 9wT' '■•m
	
Foto: Črtomir Goznik
rentovim skokom se je tudi uradno pričelo letošnje pustno dogajanje na Ptujskem, ki je programsko prav tako bogato kot v prejšnjih letih. Vključuje pet povork mask in pustnih likov, tudi letos se bodo na Ptuju zbrale godbe na pihala iz cele Slovenije, prav tako vrtci, pestro bo dogajanje na ptujskih ulicah in trgih ter v pustnem šotoru, pripravili bodo humanitarni pustni ples ptujskih dobrodelnih organizacij in šesto tradicionalno humanitarno obarjado Lions kluba Ptuj z 21 ekipami.
26. februarja, ob prvi povor-ki - tradicionalnem srečanju pustnih likov in mask Slovenije, bo mestno oblast na Ptuju že po tradiciji prevzel novi princ karnevala, prvi občinski mož pa bo lahko „mirno" odšel med kurente.
MG
Začelo se je z določitvijo višine sejnin za redne seje, odbore in komisije, ki naj bi po predlogu ostale na lanski ravni. Andrej Rožman je sicer predlagal znižanje vseh prejemkov za 30 odstotkov, prihranjeni denar pa naj bi se namenil za socialno ogrožene občane, a kolegi za sejno mizo tega niso sprejeli z navdušenjem, župan pa je menil, da bi v tem primeru morali narediti vse nove izračune in spreme-
niti celotno plačilno shemo, o čemer se morda lahko pogovarjajo na kateri od naslednjih sej. Tako so z veliko večino (11 glasov za in 6 proti) svetniki sami sebi potrdili predlagana plačila v lanski višini.
Nato so kot po tekočem traku potrjevali še ostale predloge oz. sklepe. Zanimivo pa je začelo postajati v zadnjem delu tokratnega sejanja videm-škili politikov.
O Stran 5
Foto: Simona Meznarič
Ptuj • Ponovoletno srečanje v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož
Ponižno čakanje na odgovor za sodelovanje v EPK
Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož je na ponovoletnem sprejemu, ki je bil 31. januarja, predstavil podatke o poslovnem letu 2010 in o načrtih za leto 2011, ki so ga sklenili pozitivno (finančno in programsko, kljub kadrovskim problemom in zmanjšanju denarja za materialne stroške in investicijsko vzdrževanje), podobno tudi v organizacijski enoti Ormož. Podatke so predstavili Aleš Arih, Martin Steiner in Nevenka Korpič.
Večji projekti na Ptuju so bili v letu 2010: grofje Leslie, predstavitev Draga Hasla, ureditev lapidarija, filma Grofje Leslie in Kurentovanje na Ptuju, izdaja dveh arheoloških publikacij, muzejskega zbornika in koledar-j a, obnova prvega mitreja, gradnja novih prostorov v Ormožu in priprava gradbenega dovoljenja za konjušnico.
Muzejske zbirke in prireditve, ki so jih organizirali lani, skupaj jih je bilo 69, si je ogledalo skupaj 68211 obiskovalcev, kar je nekoliko manj kot v letu 2009, kar pa je še vedno nad povprečjem desetih let, ki znaša dobrih 66 tisoč obiskovalcev. Nekoliko se je zmanjšal obisk domačih gostov, na drugi strani pa je bilo več tujcev. Iz leta v leto pa se povečuje število obiskovalcev, ki prihajajo brez vstopnic, ko je vstop prost (dan družine, muzejska noč, dan muzejev, občinski praznik, kulturni praznik ...) V letošnjem letu bodo prisiljeni narediti carski rez, pravi direktor PM Ormož-Ptuj Aleš Arih, saj stroškov vzdrževanja grajskega
Uvodnik
Foto: Črtomir Goznik
Nekdanji prostori uprave Kmetijskega kombinata so primerni le za depoje, ugotavlja arheološka stroka, arheologija mora drugam.
kompleksa ne morejo več pokrivati. Doslej so iz lastnih prihodkov servisirali marsikatero stvar na gradu v korist države, podobno pa je v objektih, ki so v lasti Mo Ptuj. Še vedno pa bodo vrata odpirali za humanitarne organizacije oziroma ljudi s posebnimi potrebami ter vse tiste, katerih obisk je vezan na promocijo Ptuja.
V Ormožu so lanskem letu
Na repu zaradi jezika
V 6. in 9. razredu znanje učencev osnovnih šol v državi preverjajo z nacionalnim preverjanjem znanja. V 6. razredu je prostovoljno, v 9. obvezno, poleg maternega jezika (slovenščina, italijanščina ali madžarščina) pa obsega še matematiko in tretji predmet po izbiri ministra.
Tudi rezultati lanskega NPZ so ponovno pokazali, da učenci v nekaterih regijah pomembno zaostajajo za drugimi. Opazno slabše dosežke dosegajo učenci iz Pomurja in tudi Podravja. Zakaj je tako, zanima tudi strokovnjake, zato bodo opravili analizo, saj se menda takšni rezultati ponavljajo že več let. To naj ne bi nujno nakazovalo, da gre vzrok za rezultate iskati v slabši kakovosti pouka v osnovnih šolah v Pomurju in Podravju. Strokovnjakom se zdijo v povezavi s tem pomembni zlasti socialnoekonomski dejavniki. Vendar tudi v primeru, da so ti glavni krivec za slabše dosežke, te regije potrebujejo ustrezno pomoč, saj brez nje njihovi učenci nimajo enakih možnosti, so zapisali v svojem poročilu.
Zanimiva se mi je zdela tudi ugotovitev komisije, da je eden od zelo pomembnih rizičnih dejavnikov uspeha tudi jezik v domačem okolju. Če se ta razlikuje od jezika širšega okolja in od učnega jezika, so taki učenci pomembno bolj izpostavljeni šolskemu neuspehu. Območij s populacijo, ki v domačem okolju uporablja drugačen jezik kakor v šoli, pa je v Sloveniji kar nekaj. Tudi zato imajo učenci iz takega okolja pomembno slabše pogoje za uspešno učenje.
Najbolj pa so me presenetili rezultati, ki jih komisija ni obešala na veliki zvon in so bili zgolj v nekem poročilu. Učenci v 6. razredu so pri slovenskem jeziku dosegli v povprečju 54,7 % točk, njihovi vrstniki z narodnega področja, kjer govorijo italijansko so za svoj materni jezik, so dosegli 62,55 %, tisti z madžarščino kot maternim jezikom pa kar 71,67 %. Morda so rezultati tako visoki, ker je učencev z italijanščino in madžarščino kot maternim jezikom malo, boste rekli. Morda. Kako pa naj potem razložimo dejstvo, da so isti učenci, ki slovenščino znajo bolj slabo, pri nemščini dosegli za več kot 10 % boljši rezultat (65,07 %), pri angleščini pa kar 72,51 %?
Za boljši učni uspeh bo doma vsekakor treba z »gučaja« preiti na »govorjenje«. Morda pa ne bi bilo slabo kot pogovorni jezik uvesti kar »šprehanje« in »spikanje«?
Viki Ivanuša
osrednjo pozornost namenili projektu ureditve grajske pristave, pripravi vsebin razstav v okviru novih muzejskih prostorov. Ob redni dejavnosti so v enoti Ormož organizirali tudi številne prireditve. Zbirke je obiskalo 3379 obiskovalcev. V času od 1. maja do 31. decembra leta 2010 je bil ormoški grad zaprt zaradi obnovitvenih del, na ogled je bila le arheološka zbirka, zato se je obisk zmanjšal za tretjino.
Razstava o dominikancih, če že dvorane ne bo
Delo Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož bo v letu 2011 ob izvajanju javne službe v celoti posvečeno projektom EPK 2012 - Ptuj partner, ki so jih pripravili že leta 2010 ter ponudili MO Ptuj in v lokalni kulturni program in načrtovalcem projekta EPK 2012. Sedaj ponižno čakajo, kaj se bo s temi projekti zgodilo. Pripravili so osem zahtevnih projektov: Tradicionalne pustne maske, Dominikanci na Ptuju, Grofje Herbersteini, Mestna zbirka Ptuja, Baročna galerija na ptujskem gradu, Mednarodni kongres Ila (Mednarodnega združenja za svetila), ki bo maja leta 2012 potekal na Ptuju, v nje-
govem okviru pa bodo v sodelovanju z drugimi slovenskimi muzeji pripravili razstavo Luči in svetila skozi čas, Mednarodni simpozij Umetnost okrog 1400, projekt Kulturna in kreativna industrija, obnova III. mitreja in elektronski muzejski časopis. Za te projekte potrebujejo 267 tisoč evrov.
Ločeno od teh projektov potekajo zaključna dela na grajski pristavi v Ormožu, kjer bo Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož postavil muzejske zbirke, delo bo v celoti opravila ormoška enota.
Prvi odziv snovalcev projekta EPK 2012 so dobili 28. januarja. Ponujajo projekt, v katerega naj bi se vključila partnerska mesta. Gre za projekt kulturne in kreativne industrije, v katerem naj bi na poseben način predstavili eno uspešnih podjetij. Prvi sestanek bo 9. februarja v Mariboru. Za projekt naj bi bil denar, za ostale pa je vprašanje.
V muzeju še vedno čakajo na pogodbo z občino glede prenosa upravljanja objekta nekdanjega Kmetijskega kombinata oziroma Perutnine. V tem trenutku še ne vedo, kako bo potekala selitev, kot tudi ne, ali je za ureditev novih prostorov arheologije in selitev zagotovljen denar. Na ta vprašanja ministrica za kulturo ob nedavnem obisku vlade na Ptuju ni odgovorila.
„Bojim se, da bo leta 2012 v dominikanskem samostanu stal samo gradbeni oder, objekt pa bo prazen. Zato sem se odločil, da bova skupaj s kolegico Renato Čeh pripravila razstavo pod naslovom Dominikanci na Ptuju, da bi končno spoznali tudi ta red. V času začetka EPK bo ta razstava v dominikanskem samostanu zagotovo stala, ne glede na to, ali bodo organizatorji in financerji zagotovili denar ali ne. To bomo v muzeju naredili, da bi prikrili praznino, ki bo nastala v samostanu z odhodom arheologije. Obstaja pa tudi možnost, da iz refektorija, ki bo predmet gradbenih pose-
gov, prestavimo numizmatično zbirko, morda pa bomo v delu predstavili še nakit, ki ga na Ptuju že dolga leta nismo. Čakamo pa na odločitev tistih, ki na Ptuju pripravljajo in odločajo o projektu EPK.
Ko smo že pri arheologijo, naj povem, da obstaja še ena varianta, po kateri bi arheologijo preselili v objekt v nekdanji vojašnici, ki naj bi bil obnovljen do maja oziroma junija letos, kjer bo na voljo precej opremljenih in uporabnih prostorov. Projekt sva pripravila skupaj z Marijo Lupši-na Tušek. Smiselno bi bilo, da bi kompletno ptujsko arheologijo umestili v te prostore, kjer bodo tudi delavniški prostori, depo-ji in pisarne. S tem bi na Ptuju enkrat združili arheologijo in arheologe ter omogočili, da začnejo sistematično delati na tem obsežnem gradivu. Okrog 291 tisoč muzealij je še neobdelanih, v pretežni meri gre za arheologijo. Prostore nekdanje uprave KK Ptuj pa bi v celoti namenili arheološkim depojem, saj statično niti gradbeno niso primerni za postavitev arheološke zbirke, bi pa lahko v teh prostorih združili kompletno gradivo z različnih lokacij na Ptuju. Najnovejšo rešitev za ptujsko arheologijo sem predstavil tudi ministrici za kulturo Majdi Širca in generalni direktorici direktorata za kulturno dediščino, vendar odgovora nismo dobili, obe sta molčali.
V obnovljen drugi objekt nekdanje vojašnice naj bi se ob Zgodovinskem arhivu preselila tudi ptujska izpostava Zavoda za varstvo kulturne dediščine Maribor, ki je več ni, ostala je le arheologinja Marija Lupšina Tušek. Zanjo si prizadevamo, da bi se zaposlila pri nas, saj imamo v tem trenutku ob vsem gradivu, ki mora priti v muzej in ga je treba obdelati, samo še dva arheologa. Pobuda za združitev ptujske arheologije za zdaj ni naletela na plodna tla," je o problemu ptujske arheologije še povedal direktor Aleš Arih.
Občankam in občanom Mestne občine Ptuj čestitamo ob slovenskem kulturnem prazniku.
Vabimo vas na osrednjo slovesnost, ki bo v torek, 8. februarja 2011, ob 18. uri v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj.
Dr. Stefan CELAN, župan Mestne občine Ptuj
Zakleti kavarna in grajska restavracija
Na ptujskem grajskem hribu so večni problemi in nič ne kaže, da jih bo kmalu konec. Grajski kompleks tudi še po desetletju najrazličnejših pogovorov ni prenesen v upravljanje Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. V letošnjem letu pa bo še huje: država ne bo namenila za vzdrževanje kulturne dediščine niti evra, streha gradu pa prepušča vodo in je že poškodovala štukaturo v grajski sobani. Interventnih sredstev države ni, čeprav je prejela že dva dopisa s predračunom. Po Arihovih besedah naj bi ministrstvo za kulturo dva milijona evrov, ki jih je MO Ptuj te dni dobila za dominikanski samostan v okviru kulturnega evra, „vzelo" iz sredstev za vzdrževanje kulturne dediščine, oni in še drugi pa so potegnili kratko.
Za nekdanjo grajsko konjušnico pridobivajo gradbeno dovoljenje, da bi jo lahko končno uredili in predali v uporabo za namene prezentacije kulturne dediščine in gostinsko-turistič-no ponudbo. A glej ga, zlomka: ko bi morali prejeti gradbeno dovoljenje, so jih z Upravne enote Ptuj „obvestili", tako je vsaj razbrati, da jih je ministrstvo za kulturo pooblastilo le za izvedbo postopka izbora izvajalca in spremljanja izvedbe izdelave projektov za funkcionalno usposobitev kulturnega spomenika nekdanje konjušnice na ptujskem gradu, ne pa tudi, da jih je ministrstvo pooblastilo za zastopanje v upravnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo in spremembo namembnosti obravnavanega objekta. Znova se izgublja dragoceni čas, ko naj bi se delalo. Kot da tisti, ki so soglasje izdali, niso vedeli, kaj izdajajo.
Problemi so tudi z grajsko kavarno: 15. januarja je zaprla vrata, ker ne prinaša dobička. Kot je povedal direktor PM Ptuj-Ormož Aleš Arih, bodo morali do konca marca poiskati rešitev: ali se še dogovoriti s sedanjim najemnikom, ki jim sicer gre na roko in kavarno odpre ob večjih dogodkih, kot je bil obisk vlade, ali pa poiskati novega najemnika. Zavedajo se, da takšen kompleks, kot je ptujski grad, brez ustrezne gostinske ponudbe ne more delovati, zato bodo v vmesnem času iskali rešitev z namestitvijo avtomatov za kavo, sokove in vodo.
„Bojim se, da se bo stvar tako zakomplicirala, da ne bomo dobili že odobrenih sredstev za ureditev konjušnice za potrebe razstavišč in gostinske dejavnosti. Prosili bomo ministrico, naj ministrstvo končno samo sebi da soglasje, ker sta grad in konjušnica last države, s tem soglasjem pa se bo končno pridobilo že omenjeno gradbeno dovoljenje," pojasnjuje Aleš Arih.
MG
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Dornava • Ob robu zborov krajanov
Se obeta velika (politična) žehta usranega perila?
V Dornavi bolj kot v sejni sobi občinskega sveta vre med ljudmi; vsaj tako je razumeti nemalo število pripomb in kritike čez delo občinskega vodstva. Seveda različna mišljenja občanov niso dornavska posebnost, saj je polarizacijo občanov najti v vseh občinah; eni pač župana in občinsko upravo hvalijo, drugi grajajo, večina je pa itak že popolnoma apatičnih in jim je vseeno za vse.
V lukarski prestolnici pa je zadnje čase nezadovoljstvo nekaterih sodu začelo izbijati dno.
Razmišljajo o ustanovitvi civilne iniciative
Med skupino tistih, ki se ne strinjajo z vsemi potezami vodstva občine, je tudi Tone Horvat, ki v imenu somišljenikov pravi: „Resno razmišljamo o ustanovitvi civilne iniciative, a nikakor ne v smislu nagajanja občinskemu vodstvu, ampak želimo imeti razčiščene zadeve glede večnih občinskih dolgov, zdi pa se nam tudi prav, da se sliši mnenje ljudi, ki se ne strinjajo vedno z vsem, kar se sklene na občinskem svetu.
Prejšnji teden smo imeli v naši občini zbore krajanov. Sam sem se udeležil zbora v Dornavi in županu zastavil nekaj vprašanj. Zlasti me je zanimalo, koliko dolga je imela občina ob njegovem prevzemu županske funkcije in kako to, da se dolgovi kar večajo in jim ni videti konca. Čas bi bil, da to enkrat za vedno razčistimo, ne pa da se širijo takšne in drugačne informacije, nihče ne ve nič točnega, dolgovi pa se vlečejo in vlečejo in celo rastejo. Konkretnega odgovora, koliko je bila občina zadolžena pred dobrimi štirimi leti, leta 2006, niti nisem dobil, je pa župan potrdil moje navedbe, da je bilo takrat za okoli milijon evrov dolga. Danes smo zadolženi že preko dva milijona. To se ne samo meni, ampak še marsikomu zdi čudno, saj bi zgolj z višjo glavarino po t. i. 'Pu-kšičevem zakonu' (gre za Zakon o financiranju občin, ki je bil na pobudo nekaj poslancev, med
Župan Rajko Janžekovič: „Zelo mi je žal, da se moramo ukvarjati s takšnimi zadevami, vendar je prav, da se, če se citira, citira natančno in da se neha igrati politične igrice, saj so volitve za nami."
Poslanec in župan Franc Pukšič: „Žal župan ni pokazal nobene želje in potrebe po sodelovanju, kar je njegova odločitev in jaz mu tega ne morem vsiljevati."
katerimi je bil tudi Pukšič, spremenjen tako, da se je primerna poraba takrat res zvišala za 25 odstotkov, op. a.), po katerem so občine nekaj let prejemale iz državne blagajne več denarja, lahko lep del dolgov odplačali. Prav tako nas je zelo veliko, ki se ne strinjamo z gradnjo kulturne dvorane, veliko primernejša bi bila večnamenska in to smo večkrat javno povedali. V bistvu bomo v občini imeli kmalu štiri kulturne dvorane: ena je na Polenšaku, eno bomo zgradili v centru občine, ena bo nastala v novogradnji gasilsko-vaškega doma v Mezgovcih in ena je v tovrstnem domu v Žamencih. Prave športne dvorane, ki se jo lahko uporablja tudi v druge namene, pa nimamo, čeprav bi jo lahko imeli. Nadalje smo nezadovoljni, ker nimamo niti lastnega športnega zunanjega igrišča; edino, ki ga trenutno lahko uporabljajo naši športniki, je v lasti Zavoda dr. Marijana Borštnarja, torej v lasti države," razlaga Tone
Horvat in dodaja, da enake misli z njim deli precej občanov, ki pa žal nimajo moči in vpliva na odločitve in sklepe občinskega sveta.
Dejstvo je, da se je dolg občine Dornava povečal v trenutku zamenjave bivšega in sedanjega župana, saj je bila prav takrat dograjena nova občinska stavba v vrednosti 1,2 milijona evrov, ki jo je bilo treba plačati, uradno pa ob prevzemu županske funkcije ta „odprti" račun ni bil štet kot dolg. Znano pa je tudi,da je občina najela velik kredit za nadaljevanje in dokončanje izgradnje kanalizacijske mreže.
Zakaj se ne marata Pukšič in Janžekovič?
Sicer pa, kot še pojasnjuje Horvat, se je župan Rajko Janžekovič na njegova vprašanja in povedane informacije kar nekajkrat odzval precej cinično in posmehlji-
vo, kar se mu ne zdi primerno: „Navsezadnje so zbori zato, da se ljudje lahko kaj pogovorimo in vprašamo župana, četudi verjamem, da vprašanja zanj niso vedno prijetna, so pa potrebna, da si nalijemo čistega vina.
Posebej pa me je zbodel njegov odgovor, ko sem povedal, da bi lahko z višjo glavarino v letih od 2006 do lani pokrili stare dolgove, da bi me imenoval kar za finančnega ministra, če bi to šlo tako. Povedal sem tudi, da vsi v občini vemo, da so se odnosi med občino Destrnik in Dornava zelo ohladili, čeprav je Pukšič naš skupni poslanec, župan pa mi je odvrnil, da je to res, ker 'Pukšič nima več nobene koristi od naše občine'. Točno to je bil njegov odgovor. Nas pa zdaj res zanima, kakšne koristi je imel poslanec od nas. Naj se to pojasni," je še povedal Horvat.
Pukšič: Župana ne morem prisiliti v sodelovanje
Da se poslanec Franc Pukšič in dornavski župan Rajko Janže-kovič res nimata niti malo rada, je sicer znano dejstvo že nekaj let. Glavni razlog (milo rečeno) hladnega odnosa med obema je dejstvo, da je ob volitvah leta 2006 in lani Pukšič podpiral nasprotnega županskega kandidata, kar je res in kar Pukšič pojasnjuje s strankarsko pripadnostjo. Višek zamere pa naj bi se zgodil v zametkih nekdanje ideje o odcepitvi Polenšaka od Dorna-ve, kar so nepreverjene informacije oziroma le govorice. Pukšič ob tem pravi, da se kakšnih idej o odcepitvi dela občine ne spomni, da pa bi pobudnike takšne ideje gotovo podprl, če bi obstajalo tako veliko nezadovoljstvo.
Na vprašanje, kakšno korist naj bi imel nekoč od občine Dorna-
va (zdaj pa ne več), pa odgovarja: „O koristi s strani občine Dornava bo sicer moral več pojasniti župan N.Si - SDS Janžekovič. Tako kot vedno v svojih 15 letih dela v državnem zboru sem se in se bom zavzemal za korist državljank in državljanov vseh občin, ki jih zastopam kot poslanec, pa tudi vseh ostalih podeželskih občin. Moje sodelovanje z volivkami in volivci je še vedno enako in nespremenjeno za Dornavčanke in Dornavčane, lahko se oglasijo v moji poslanski pisarni ali me kontaktirajo preko telefona ali elektronske pošte.
Se je pa spremenilo sodelovanje z izvoljenim županom Janže-kovičem. Že v času županovanja bivših dveh županov, Velikonje in Šegule, smo skupaj dosegli v okviru zakona o kulturi državno sofinanciranje obnove baročnega dvorca, v prejšnjem mandatu sem tudi predlagal kar nekaj opcij namembnosti tega bisera in v ta namen pripeljal v občino tudi takratnega ministra Vaska Simonitija. Žal potem župan ni pokazal nobene želje in potrebe po sodelovanju, kar je njegova odločitev in jaz mu ne morem vsiljevati skupnega reševanja te problematike v Ljubljani. Zakaj je tako, ne vem. Sem pa pred tremi leti, prvič, odkar sem poslanec, doživel, da kljub svoji prisotnosti nisem dobil pozdravne besede ob občinskem prazniku v Dornavi. Žal je to edina občina, ki mi je odrekla možnost spregovoriti volivkam in volivcem o delu v državnem zboru."
Janžekovič: Naj se nehajo politične igrice
Za pojasnilo, kakšno korist naj bi nekoč imel poslanec od občine, smo zaprosili tudi župana Rajka Janžekoviča, ki pa
je povedal: „Zelo mi je žal, da se moramo ukvarjati s takšnimi zadevami, vendar pa glede 'čistega vina' je prav, da se igra na odprte karte, da se, če se citira, citira natančno in da se neha igrati politične igrice, saj so volitve za nami. Vseh podatkov ne morem vedeti iz glave, je pa bilo sproti vse že večkrat povedano. Žal mi je samo, da se nekateri vključujejo v življenje občine v času okrog volitev, ostalo obdobje pa poniknejo.
Kar pa se tiče gospoda Pukši-ča, je v navedku dodana beseda 'več', saj če bi to bilo povedano tako, bi to pomenilo, da je korist včasih bila, sedaj pa je več ni. Vendar ni bilo povedano tako. Dejstvo pa je, da z gospodom Pukšičem kaj posebno ne sodelujeva. Omeniti je treba dejstvo, da je gospod Pukšič pred volitvami leta 2006 zagovarjal drugega kandidata tudi javno preko kabelske televizije kakor tudi pred zadnjimi volitvami, kjer se je gospod kar večkrat pojavil in dajal javno podporo drugemu kandidatu. Sam osebno sem mnenja, da se v delo drugih občin ne vtikam, saj je v domači občini dovolj dela. In po letu 2006 se ne spomnim, da bi gospod Pukšič kakorkoli pomagal pri delu za obnovo in pridobitev namembnosti dvorca Dornava. Je pa res, da se je trudil pri dveh ali treh projektih, še posebej, da bi prišlo do ureditve Urada za Slovence po svetu. Kolikor mi je bilo povedano, je tudi uredil, da je nekoč v parlamentu poslanec Moge postavil poslansko vprašanje glede dvorca. Povedati pa je potrebno, da je skupno bilo v igri že dvajset namembnosti, vendar se večina stvari ustavi na Ministrstvu za kulturo. Pri tem pa gre za trud vsa zahvala Odboru za obnovo Dvorca.
Kar zadeva govore na občinskem prazniku, oz. govora, ki ga ni bilo, pa se je treba vprašati, kaj je bilo v govoru leto prej. Občinski praznik je praznik občanov, ne pa prostor za politične govore, še posebej ne polemike z ministri, ki so častni gostje. Ker je bilo do gospoda Pukšiča drugače preneseno in mogoče tudi kaj vzeto iz konteksta, se opravičujem, če je bilo napak razumljeno, vendar sam osebno vem, da ni razloga za govorjenje, da so odnosi med Občino Destrnik in Občino Dornava hladni. Res pa je, da bolj sodelujemo s sosednjimi občinami, kjer imamo skupne meje in tudi določene skupne projekte. Gospodu Horvatu pa želim vse dobro."
SM
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • Jubilej združenja šoferjev in avtomehanikov
60-letnico bodo proslavili sredi julija
V združenju šoferjev in avtomehanikov - ZŠAM Ptuj, kjer bodo sredi julija proslavili 60-letnico delovanja, so na nedavnem jubilejnem občnem zboru z veseljem ugotovili, da se število članov spet povečuje; trenutno jih je že krepko prek 200.
ZŠAM Ptuj je bilo ustanovljeno 1. julija 1951, njihov prvi predsednik pa je bil Ludvik Pšajd, profesionalni voznik avtobusa. Sicer pa je v 60 letih delovanja združenje vodilo kar devet predsednikov, sedanji, Franc Gril, je tako že deseti. V prvih povojnih letih je bilo članstvo v ZŠAM za šoferje in avtomehanike zelo koristno in pomembno, saj so prek stanovskega združenja skrbeli za informiranje, dodatno izobraževanje in tudi za tovariško druženje. V skrbi za čim kvalitetnejšo pripravo in šolanje bodočih voznikov motornih vozil so leta 1972 ustanovili avto šolo, ki je uspešno delovala polnih 30 let ter s svojimi inštruktorji in vozili izšolala na stotine voznikov. Leta 2002 so jo zaradi močne konkurence zasebnih avtošol ter drugih vzrokov morali ukiniti. Včasih so bili zelo dobro obiskani njihovi šoferski plesi, uspešni so bili na raznih strokovnih in športnih tekmovanjih. Število članstva je v šestih desetletjih zelo nihalo, največ pa jih je bilo leta 1985 - prek 800 članov.
Kot je na jubilejnem občnem zboru minulo soboto, 29. januarja, ob prisotnosti
	_i.
ILSf ~ ■H IL «Em	
	srečno 2pÍ| I
	
Franc Gril, deseti predsednik ZSAM Ptuj
130 članov in številnih gostov poudaril predsednik Franc Gril, uspešno nadaljujejo svoje aktivnosti, pri čemer tesno sodelujejo s člani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj, Policijsko postajo Ptuj ter medobčinskim redarstvom. Poleg preventivnih akcij so sodelovali na medobčinskem tekmovanju Kaj veš o prometu, v začetku septembra so sodelovali v prometno-preventivni akciji na prvi šolski dan, skupaj z mestnimi redarji so sodelovali v vseslovenski akciji Ulice otrokom ter ob evropskem tednu mobilnosti, sodelovali pa so tudi v akciji ob dnevu
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Tudi letos bodo nadaljevali obnovo doma združenja ob Novi cesti v Ptuju.
spomina na žrtve prometnih nesreč. V decembru so izvedli tri preventivna predavanja za starejše voznike o tem, kako je treba pravilno in varno voziti predvsem v križiščih in krožiščih. Poleg dela na preventivnem področju pa so skrbeli tudi za urejanje svojega doma na Novi cesti, kjer so v skladu z razpoložljivimi finančnimi sredstvi zamenjali nekaj dotrajanih in energijsko nevarčnih oken, na podstrešju so uredili in prepleskali pisarno in klubsko sobo, uredili vhod na balkon, zabetonirali stopnico ter popravili dotrajano fasado. Vse leto so sami urejali okolico doma, sicer
pa bodo urejanje in prenovo svojega doma nadaljevali tudi letos.
Redno so se udeleževali tudi stanovskih prireditev v regiji, sodelovali v regijskih tekmovanjih šoferjev in avtomeha-nikov, udeležili pa so se tudi osrednje regijske proslave ob dnevu šoferjev. Sredi avgusta so pripravili društveno srečanje s šoferskim piknikom, ki so ga izkoristili tudi za to, da so opravili nekaj spominskih fotografij uniformiranih članov in upravnega odbora ob letošnjem 60-letnem jubileju. V septembru so se podali na strokovno ekskurzijo, ob koncu leta pa so pred jubile-
jem izdali društveni koledar, s katerim so pridobili nekaj finančnih sredstev za delovanje društva.
Po tradiciji pa se še naprej sestajajo na svojih društvenih sestankih vsako prvo nedeljo v mesecu na Novi cesti 1 v Ptuju in že prvo nedeljo v februarju bodo na tem sestanku izvedli predavanje o vsebini novega zakona o Varnosti v cestnem prometu, ki bo kmalu pričel veljati.
Posebej veseli so, da se je po več letih stagniranja zanimanje v članstvu ZŠAM Ptuj spet pričelo povečevati, na letošnjem občnem zboru so tako podelili članske knjižice
15 novim voznikom in avto-mehanikom, tako da je sedaj v združenju že krepko čez 200 članov.
V imenu ZŠAM Slovenije je ptujskim stanovskim kolegom ob jubileju čestital član predsedstva Branko Vasa, ki jih je ob tej priložnosti seznanil tudi z nekaterimi stanovskimi novostmi, pomembnimi predvsem za poklicne voznike in avtomehanike. Čestitki ob jubileju so se pridružili še Mira Onič, predsednica ZŠAM Štajerske regije, Janko Fistravec, pomočnik komandirja policijske postaje v Ptuju, ter predstavniki ZŠAM iz Slovenske Bistrice, Poljčan, Ruš, Rogaške Slatine, Certusa Maribor, Celja in Gornje Radgone.
Sicer pa smo ob koncu slišali, da so se v vodstvu ZŠAM Ptuj dogovorili, da bodo osrednjo slovesnost ob 60-letnici združili s proslavo ob 13. juliju, dnevu šoferjev in avtome-hanikov Slovenije, zato bodo sredi julija pripravili v Ptuju večjo slovesnost. Vsem šoferjem želimo srečno in varno vožnjo, avtomehanikom pa obilo uspeha pri njihovem odgovornem delu.
M. Ozmec
Hajdina • Tretja seja sveta občine
■ Y|	■	l| UM^M mu	▼ ■■	■■■■■
Občina ni v najboljši finančni kondiciji
Hajdinski svetniki so se 1. februarja sestali na svoji tretji seji v novem mandatu. Udeležilo se je je vseh štirinajst svetnikov. V času med drugo in tretjo redno sejo so opravili tudi dve dopisni seji: na prvi so potrjevali spremembo odloka o organizaciji in načinu dela vaških odborov, na drugi pa projekt za obnovo doma krajanov Skorba.
V Skorbi se predvideva kompletno adaptacijo dvorane v višini okrog 117 tisoč evrov, ki naj bi jo izvedli tudi s pomočjo sredstev ministrstva za kulturo. V osrednjih točkah dnevnega reda pa so govorili o proračunih občine Hajdina za leti 2011 in 2012. Oba so po sklepu torkove seje sveta posredovali v javno razpravo, ki bo trajala do vključno 16. februarja. Zainteresirana javnost se lahko s predlogoma proračunov in drugimi dokumenti, ki ju sestavljata, seznani na sedežu občine Hajdina v času uradnih ur, dostopna pa sta tudi na spletni strani Občine Hajdina. V času javne razprave se pripombe in predloge k predlogoma proračuna dajejo pisno, vpisujejo v zvezek pripomb in predlogov, posredovati pa jih je mogoče tudi pisno po pošti na naslov župana občine Hajdina.
Hajdinski župan Stanislav Glažar je začetek proračunske javne razprave proračunov za
leti 2011 in 2012 pospremil z nekaterimi podatki. Povedal je, da občina Hajdina ni v najboljši finančni kondiciji, to pa tudi pomeni bistvene zmanjšane možnosti investiranja v letih 2011 in 2012. Zadolžena je za štiri kredite, 31. decembra 2012 zapade kredit v višini 314.968 evrov, konec decembra 2020 dva kredita v višini 429.500 evrov in konec decembra 2030 kredit v višini 996.000 evrov. Skupna zadolžitev občine Hajdina znaša 2.169.000 evrov, skupno letno odplačilo kreditov pa 173.893 evrov. Leto 2010 je bilo močno investicijsko naravnano, del obveznosti, med drugim za vrtec in tudi za izgradnjo primarnega kanalizacijskega voda, bo treba plačati v letošnjem letu. Pri sestavi novih proračunov so upoštevali tiste investicije, ki bodo financirane iz drugih virov, državnih in evropskih, v sodelovanju z vaškimi odbori pa so pripravili plane investicij za daljše obdobje, skupaj s
predsedniki vaških odborov in občinskimi svetniki z njihovih območij pa so določili prioritetne vrstne rede investicij. Odhodki za proračunsko leto 2011 znašajo 4.459.000 evrov, prihodki pa 4.313.000 evrov. Predvideni znesek zadolževanja je 200.000 evrov. Odhodkovna stran proračuna za leto 2012 je debela 3.658.000 evrov, prihodkovna 3.731.000
evrov, predvideni znesek zadolževanja pa je 100.000 evrov.
Hajdinski svetniki so na tretji seji potrdili tudi spremembe sistemizacije delovnih mest v vrtcu Najdihojca, dodatno bodo zaposlili eno vzgojiteljico, da bo vrtec lahko posloval skladno z veljavnimi normativi in predpisi za varno bivanje otrok in ustrezno obravnavo.
Foto: Črtomir Goznik
V občini Hajdina so pričeli javno razpravo o predlogih proračunov za leti 2011 in 2012.
Seznanili pa so se tudi s peticijo Radovana Korošca za umik tovornega prometa za vsa tovorna vozila nad 7 ton na relaciji gasilski dom Hajdina-Kidričevo, razen za dostavo in podjetnike, nosilce tovornega prometa, ki živijo in opravljajo to dejavnost v občini Hajdi-na. Hajdinski župan Stanislav Glažar vidi rešitev tega v skupnem dogovoru med Občino Hajdina, Občino Kidričevo in Direkcijo za ceste RS. Prvo srečanje naj bi bilo že v kratkem. Izvirni greh pa je v tem, da se podvoz pod železnico v Kidričevem ni poglobil; do izgradnje obvoznice s Cirkovca-mi pa bo preteklo še najmanj deset let. Del krivde za današnje stanje pa nekateri svetniki novega sestava hajdinskega sveta pripisujejo tudi bivšemu občinskemu vodstvu, ki je bilo v zvezi s tem po Viktorju Markoviču premalo udarno. Nasprotno, zelo smo se trudili, je povedal Ivo Rajh, ki je v prejšnjem mandatu vodil tudi
odbor za infrastrukturo, da bi čim več naredili na tej cesti, da bi bila bolj varna, od pločnikov naprej. Tudi obvoznica je umeščena. »Ko smo to cesto dobili v upravljanje in razmišljali o njeni zapori, jo je država vzela nazaj v svoje upravljanje,« je pojasnil Rajh, ki je tudi mnenja, da v času krize ni pravi čas, da bi zapirali ceste, treba je nadgraditi to, kar so začeli.
Še v tem mesecu bodo v občini Hajdina ustanovili turistično društvo, župan Gla-žar je svetnike pozval, da se priključijo in z ustanovitvijo seznanijo še druge, ki jih delo v turističnem društvu zanima. Svetnikom je priporočil, da se udeležijo tudi katerega od občnih zborov, ki si v tem mesecu sledijo kot po tekočem traku. V soboto, 5. februarja, pa jih je povabil v Skorbo, kjer bo osrednja slovesnost ob kulturnem prazniku, ki jo pripravlja Zveza kulturnih društev občine Hajdina.
MG
Videm • S februarske seje občinskega sveta
Iz občinske sejne sobe v sodno dvorano?!
Videmski občinski svet je na februarski seji dokaj hitro opravil s številnimi točkami dnevnega reda; v glavnem so se nanašale na razpise za sofinanciranje dela raznih društev, dodatnih ur pouka v kombiniranih oddelkih šole, pomoč podjetništvu in kmetijstvu, plačila za delo občinskih funkcionarjev ipd. Vroče pa je postalo v zadnjem delu seje...
Začelo se je z določitvijo višine sejnin za redne seje, odbore in komisije, ki naj bi po predlogu ostale na lanski ravni. Andrej Rožman je sicer predlagal znižanje vseh prejemkov za 30 odstotkov, prihranjeni denar pa naj bi se namenil za socialno ogrožene občane, a kolegi za sejno mizo tega niso sprejeli z navdušenjem, župan pa je menil, da bi v tem primeru morali narediti vse nove izračune in spremeniti celotno plačilno shemo, o čemer se morda lahko pogovarjajo na kateri od naslednjih sej. Tako so z veliko večino (11 glasov za in 6 proti) svetniki sami sebi potrdili predlagana plačila v lanski višini.
Nato so kot po tekočem traku potrjevali še ostale predloge oz. sklepe: o podaljšanem obratovalnem času gostišč in kmetij, razpis v višini 5000 evrov za dejavnosti turističnih društev, razpis za financiranje pustne povorke v višini 3900 evrov, razpis za subvencioniranje obrestne mere za domače podjetnike in kmetijce (14.000 evrov) ter razpis za ukrepe iz razvoja podeželja (15.500 evrov), dodatno financiranje nekaj ur gospodinjstva v kombiniranem oddelku OŠ Sela v višini 2150 evrov, pa letni program športa, ki mu bodo namenili nekaj preko 172.000 evrov (največ, 100.000 evrov, za izgradnjo tribun na igrišču v Tržcu), letni program kulture, za katerega bo namenjenih skupno slabih 90.000 evrov (od tega 45.500 za Knjižnico Ivana Potrča v Ptuju), potrdili pa so tudi nov pravilnik za podeljevanje štipendij domačim dijakom in pomoč študentom-absolven-tom, ki pripravljajo diplome, pri čemer bodo imeli prednost redni študentje iz socialno ogroženih družin s prav dobro oceno študija in po možnosti z diplomsko nalogo, katere tematika bo zanimiva za občino Videm. Skupno so za pomoči in štipendije letos namenili 4000 evrov.
Prejeli smo
Pretežni del seje je tako minil brez posebnosti; zbrani so večinoma brez vprašanj ali razlag potrjevali formalne razpise, nato pa so se strinjali še z 1,6-odsto-tnim povišanjem cen oskrbnine v vrtcu - od prvega februarja naprej tako polna cena oskrbe za skupino od 1. do 3. leta znaša 457 evrov, za drugo skupino 315 evrov, za kombinirani oddelek i evrov.
Selinšek ovadil Rožmana
Zanimivo pa je začelo postajati šele v zadnjem delu tokratnega sejanja videmskih politikov.
Najprej se je oglasil Slavko Trafela, ki ga je zanimalo, kako je po novem zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije z združljivostjo funkcije občinskega svetnika in hkrati predsednika nekega društva: „Po novem zakonu je to dvoje nezdružljivo, oz. če je svetnik tudi predsednik društva, to društvo ne sme prejeti nobenega denarja iz občinskega proračuna, se sploh ne more prijaviti na razpise?! Takšen je namreč tudi uradni odgovor protikorupcijske komisije."
Župan Friderik Bračič in direktorica občinske uprave Darinka Ratajc sta povedala, da gre v teh primerih le za priporočila komisije, da pa se o vsakem posameznem primeru lahko odloča zgolj v državnem zboru: „Sicer pa se skupaj z drugimi občinami preko druženja že dogovarjamo za ustavno presojo, saj je v praksi ta zakon za večino občin neizvedljiv, neživljenjski. Neuradno pa itak tega občine ne upoštevajo, tako da ni treba nič prehitevati. Bomo počakali, kaj bo prinesla sprememba zakona, ki je že v pripravi."
Prav ob ta zakon, sprejet lani junija, pa se je obregnil tudi Andrej Rožman in ob tem povedal še marsikaj: „Doslej sem bil prepričan, da so debate in razčiščevanja nejasnosti ali nepravilnosti stvar občinskih sej. Zdaj pa vidim, da ni tako, saj me je
Videmski svetniki so se za nekaj trenutkov tako zatopili v uradni odgovor protikorupcijske komisije, v katerem je zapisano, da če hči podžupana in svetnika ostaja predsednica NO, se mora izločiti iz nadzora praktično popolnoma vseh zadev.
gospod Selinšek ovadil na policiji, ker naj bi govoril neresnice! Jasno je, da to ni res, vedno sem govoril resnico! Kar odprimo vse karte, da bo jasno: prvotno določena plača podžupana po predlogu proračuna je bila takšna, kot sem povedal - nekaj manj kot 14.000 evrov letno. Ob tem sta imela podžupan in župan na posebni postavki 'dejavnosti' še dodatnih 5200 evrov in nekaj. Torej je bil izračun, da nas bo podžupan stal okoli 70.000 evrov v mandatu, točen in ne vem, zakaj je to zdaj stvar policijske preiskave. Kar zadeva natolcevanje Selinška, da naj bi si kot predsednik KS izplačeval denar za predsednikovanje, pa je čista laž! Jaz sam si nikoli nisem mogel nakazati nič, to naj zdaj pojasni župan, ki je nakazoval denar za dejavnosti v KS! Tretja stvar, ki sem jo povedal, je bila ta, da je občina Selinšku subvencionirala obrestno mero za kredit, čeprav je bila dejavnost potem zelo hitro zaprta. Na seji je Selinšek govoril o treh milijonih kredita, za katerega je občina plačala obresti, na policijskem zapisniku pa piše, da je njegov kredit znašal
Kratki obiski brez veliko besed, predvsem pa brez obljub
Pod tem naslovom je Štajerski tednik v petek, 28. januarja 2011, poročal o obisku vlade RS v Spodnjem Podravju. Med drugim je bila v omenjenem članku, ki je poročal o izjavah ministrov v Spodnjem Podravju, zapisana tudi izja-vaptujskega župana Štefana Čelana v zvezi z urejanjem odlagališč za komunalne odpadke, navajamo: »Ptujski župan je pri tem opomnil, da
imajo v Ormožu za deponijo prostor, nimajo pa še urejenega lastništva /.../«
Zaradi objektivne obveščenosti javnosti popravljamo netočno navedbo in javnost seznanjamo, da ima Občina Ormož v svoji lasti na prostoru, kjer naj bi bil bodoči zbirni center za ravnanje z odpadki, 22,5 ha zemljišč, kar je možno preveriti v zemljiški knjigi. Navedena zemljišča je
občina deloma kupila, deloma prenesla kot nezazidana stavbna zemljišča iz Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, deloma pa jih je brezplačno pridobila od podjetja Wie-nerberger opekarna Ormož, ki je na teh zemljiščih vršilo eksploatacijo gline.
S spoštovanjem!
Urad župana občine Ormož:
vodja urada Mateja Serec, univ. dipl. prav.
šest takratnih milijonov tolarjev. Kaj je zdaj res?!"
Bo hči podžupana in svetnika lahko sploh kaj nadzorovala?!
Rožmanu pa tukaj še ni zmanjkalo „municije"; vsem prisotnim na seji je razdelil dokument z vprašanjem in odgovorom pro-tikorupcijske komisije glede dejstva, da je predsednica vi-demskega Nadzornega odbora (NO) hči svetnika in podžupana Marjana Selinška.
„V odgovoru jasno piše, da gre za nasprotje interesov, napako pa je naredil predlagatelj članstva NO! Nadalje je v uradnem odgovoru zapisano še, da če do-tična predsednica ostaja naprej v NO, potem se mora sama izločiti iz nadzora nad vsemi zadevami, ki sodijo v pristojnost občinskega sveta! Kaj potem sploh lahko nadzira? Praktično popolnoma nič! In potem se mora znižati tudi postavka za plačilo dela NO, za delo predsednice lahko ostane mogoče 3 do 5 odstotkov predvidene nagrade, ker le toliko bo lahko delala!"
Rožmanovim trditvam pravzaprav ni bilo možno ugovarjati, zato je župan Bračič poskušal zadevo čim bolj pomiriti in je z zelo spravljivim glasom povedal, da je poraba denarja v KS res določena, kako pa si denar razdelijo, je stvar članov tiste KS; nekaj ga praviloma porabijo tudi za sejnine članov sveta KS: „Glede plače podžupana pa -znižali smo jo praktično za skoraj polovico, na dobrih 7000 evrov, kar je po zakonskem razponu plačil najnižja možna nagrada. Torej smo upoštevali vaše zahteve oz. predloge, to je tudi normalen potek sprejemanja proračuna, saj se nikoli ne sprejme kar v prvotni obliki, brez sprememb. Glede tistih 5200 evrov za dejavnosti župana in podžupana pa
gre za namensko porabo denarja za namene promocije občine, ne pa za izplačila!"
Marjan Selinšek je bil tiho, ostali svetniki tudi, Rožman pa je ponovno poudaril: „Poanta vsega skupaj je v tem, da jaz ne lažem! In zato ne vem, zakaj se me ovaja na policijo, saj so to zadeve, ki se rešujejo na občinskem svetu! Še enkrat pa zahtevam, da se glede podžupanove hčere kot predsednice NO pridobi pravno mnenje, če pa bo ostala na tej funkciji, naj se ji za 95 % zmanjša plačilo, ker bo lahko nadzirala največ 5 % zadev proračuna, če sploh!"
Na tej točki se je vroča debata končala, na vrsto so prišle namreč še druge pobude in šele tik pred uradnim zaključkom seje se je na kratko oglasil še Se-linšek: „Na prejšnji seji sem povedal, da gre za blatenje mene in da je to zadeva za sodišče. Pa naj sodišče tudi odloči, jaz ne bom več razpravljal!"
„Nobenega kaznovanja brez dodatnih posod!"
Vročo temo ločevanja odpadkov in kaznovanja pa je odprl Janko Baniček: „Veste kaj, to se ne dela tako! Meni doma niso hoteli izprazniti posode, ker je bil v njej en karton, čeprav doma ločujemo odpadke že dalj časa; morda ne tako striktno, ampak vseeno. Ločimo steklo, kovine, plastiko ipd. Če mislijo nadaljevati tako politiko dela na Čistem mestu, potem naj gospodinjstvom dostavijo primerne posode za vse vrste odpadkov, bomo pač imeli več manjših kant in se bo tako delalo. Tako zdaj pa ne gre, kaznovali bi nas takoj, ne omogočajo nam pa ločevanja! Ekološki otoki niso nobena rešitev, tam se zdaj znajde vse, ker ljudje enostavno ne vedo, kaj lahko kam odložijo! Poleg tega za odvoz z ekoloških
otokov skrbi in plačuje občina! Meni in še marsikomu pri tako striktnih zahtevah po ločevanju pač ni treba domače kante prazniti tako pogosto, ker itak nimam skoraj nič odložiti vanjo. Dovolj bo, če pridejo enkrat mesečno, pa naj znižajo cene položnic! Itak moram vse ostale odpadke sam zvoziti do otokov, kjer so posode zanje!"
Svetniki so se enoglasno strinjali z Baničkom, da tako res ne bo šlo - ali naj odgovorno podjetje res poskrbi za vse potrebne posode v gospodinjstvih ali pa naj zmanjša število odvozov mešanih odpadkov z dvorišč in posledično zniža cene položnic. Sporno jim je bilo tudi to, da se jih kaznuje za nedosledno upoštevanje ločevanja, ne daje pa se jim primernih posod za vse vrste odpadkov za vsako gospodinjstvo posebej. Zahtevali so, da naj bo ta problematika izpostavljena kot točka na naslednji seji, na katero naj se povabi tudi odgovorni, da jim bo zadeve pojasnil. Župan je ob tem povedal le, da se bo funkcija odvoza ločila od funkcije odlaganja, da nekatere občine tako že razmišljajo o lastni službi za odvoz: „Res pa je, da so ekološki otoki zadnji čas pri nas ves čas polni in naši delavci zdaj tri dni na teden porabijo zgolj za čiščenje in odvoze, kar je nedopustno."
Enkrat bo vse -zbornik, črte na cesti ...
Za konec je bilo nato še slišati, da naj se pregleda in sanira dve leti stara cesta Videm-Markovci, ki je že pošteno razpokana, in da naj se popravi na račun garancije izvajalca, pa da je tudi Štur-movec že spet poln odpadkov, župan pa je na vprašanje, kdaj bodo dobili črte na cesti skozi Pobrežje, tokrat povedal, da se bo to zgodilo, ko bodo temperature višje, saj pozimi cestarji ne barvajo.
Nekaj besed je padlo še okoli nesrečnega videmskega zbornika, ki naj bi izšel že ob občinskem prazniku, a je še vedno v delu. Po zagotovilih župana naj bi bil vendarle zdaj dokončan v roku meseca dni, bo pa za približno 6000 evrov dražji, kot je bilo prvotno načrtovano.
Potem je Trafela zanimalo še, kaj je novega z domom upokojencev; češ da se govori, da naj bi rezervirano parcelo dobil v roke trgovec Tuš za trgovino. Župan je povedal, da se bodo v teh dneh sestali z direktorico ptujskega Doma upokojencev, da je za nakup parcele v proračunu 66.000 evrov, da pa je izgradnja doma res precej v zraku, saj naj bi na desnem bregu Drave lahko nastal le en, občin interesentk pa je veliko. In če ne bodo gradili doma, bodo pač nekoč kaj drugega ...
SM
Foto: SM
Ptuj • Delovno srečanje s predstavniki zavoda Maribor 2012
Zdaj bodo ze lažje dihali ...
V Mestni hiši na Ptuju je 2. februarja potekal delovni sestanek ptujskega župana Štefana Čelana s predstavniki zavoda Maribor 2012 - Evropska prestolnica kulture, na katerem je sodeloval tudi programski direktor zavoda Mitja Čander.
„Na sestanku smo se dokončno dogovorili o delitvi programskih sredstev. Sprejet je bil predlog, ki smo ga pripravili na Ptuju - Ptuj bo prejel 14 odstotkov sod skupnih 15,7 milijona evrov. Od te vsote bomo vse občine, vključene v projekt EPK 2012, namenile za delovanje zavoda 15 odstotkov, v skupno vrečo
za skupne projekte pa namenile še dodatnih 15 odstotkov. Vsaka občina pa mora na pridobljen državni evro dodati svoj evro," je na kratko povzel dogovor ptujski župan Štefan Čelan.
V MO Ptuj so s trenutnim razvojem dogodkov zadovoljni, ker imajo končno v rokah nekaj konkretnega. Del inve-
sticijskih sredstev bo MO Ptuj namenila tudi prenovi dominikanskega samostana. Pravnomočno gradbeno dovoljenje za projekt so pridobili oktobra lani, pred kratkim pa so sprejeli sklep o zamenjavi objektov in zemljišč med MO Ptuj in Perutnino Ptuj, ker naj bi nove prostore ptujske arheologije uredili v upravnih prostorih
nekdanjega Kmetijskega kombinata. Le s povezovanjem na finančni, gospodarski, izobraževalni in kulturni ravni bo mogoče zgraditi močno regijo, ki bo znala izkoristiti človeški in ustvarjalni potencial, je še povedal ptujski župan.
Z razvojem projekta EPK je zadovoljen tudi programski direktor zavoda Maribor 2012
Foto: Črtomir Goznik
Predstavniki zavoda Maribor 2012 so se v sredo sestali s ptujskim županom Štefanom Čelanom.
Mitja Cander; zdaj se jim ne bo treba več toliko ukvarjati s financami, bolj se bodo lahko posvetili vsebini projekta. Na Ptuju so bili v sredo tudi člani programskega sklopa EPK Življenje na dotik in s predstav-
niki Ptuja pričeli konkretne dogovore o skupnih projektih, prav tako pa tudi o ustvarjanju celovite virtualne podobe Evropske prestolnice kulture 2012.
MG
Ptuj • Donacija podjetja Dar bolnišnici
V	krizi je vsaka pomoč še dragocenejša
V	ptujski bolnišnici so 2. februarja pripravili krajšo slovesnost ob predaji donacije podjetja Dar ginekološko-porodnemu oddelku. Darovalo jim je infuzijsko črpalko za potrebe porodne sobe.
Kot je povedal Robert Ko-kol iz podjetja Dar, že štiri leta zapored namesto novoletnih daril, ki se kopičijo pri ljudeh, sredstva podarjajo v dobre namene; v zameno za zaupanje kupcev, ki kupujejo pri njih, nekaj vrnejo v skupnost in s tem pomagajo.
Glede na višino sredstev, ki so se jih odločili darovati, so v bolnišnici Ptuj predlagali, da kupijo infuzijsko črpalko v vrednosti 2500 evrov. Robert Čeh, direktor bolnišnice, je ob predaji donacije povedal, da bi moralo biti takšnih trenutkov
več, a jih je zaradi gospodarske krize veliko manj, kot jih je bilo še pred dvema letoma. Ob tem je napovedal tudi veliko akcijo zbiranja sredstev za nakup ma-mografa, ki naj bi jo pričeli v kratkem. Izpeljali jo bodo v sodelovanju s ptujskim klubom Soroptimist.
Za donacijo se je v imenu vseh zaposlenih ginekološko-porodnega oddelka in nosečnic zahvalil predstojnik oddelka, ginekolog in porodničar Saša Djukanovic. Brez takih in podobnih donacij je težko izpolniti potrebe samo z lastni-
Foto: Črtomir Goznik
S predaje donacije: (od leve) glavna sestra ginekološko-porodnega oddelka Lidija Zemljarič, predstojnik oddelka Saša Djukanovic, direktor bolnišnice Robert Čeh in Robert Kokol iz podjetja Dar Ptuj.
mi sredstvi. Zdravstvo je postalo zelo drago, brez takšnih donacij pa bi bilo še težje. S to infuzijsko črpalko si bodo pomagali pri vodenju porodov, omogočila jim bo kontrolo vodenja poroda in tudi morebitno skrajšanje. To je prva tovrstna črpalka v Ptuju in je velika pridobitev za porodnišnico, ki sodi strokovno med najboljše slovenske porodnišnice. Lahko se pohvalijo z »naj porodničarjem« glede na merila stroke, prav tako pa tudi po opremljenosti. V naslednjih desetih letih se za njen obstoj ni bati,
je prepričan direktor Robert Čeh. Pohvalijo pa se lahko tudi z vrhunsko ekipo babic.
Lani se je v ptujski porodnišnici rodilo 926 otrok, leto poprej 946. Do 2. februarja so zabeležili 82 porodov, v prvih dveh dneh leta 2011 pa jih je bilo deset, kar se ni zgodilo že nekaj let. Lani v tem obdobju, na primer, ni bilo nobenega poroda. V letošnjem letu čaka ptujsko porodnišnico tako kot preostale objekte bolnišnice energetska sanacija, ki vključuje tudi zamenjavo oken.
MG
Ptuj • Ljubiteljski slikar Roman Očišnik razstavlja v Blagovnici
Ljubezni do slikanja ne moreš zatreti
„Slikam pravzaprav že od malih nog. Prvi učitelj mi je bil moj oče Jože, ki je zelo rad slikal, in kot otrok sem ga začel spremljati in se učiti pri njem, ga posnemati. Tako sem pri osmih letih že uporabljal oljne barve, ki so bile očetu najljubše," pravi Roman Očišnik, ki se ves februar predstavlja s samostojno razstavo slik v Mercatorju.
Slikanje je po srednji šoli postavil precej na stran, saj je večino časa namenil svojemu poklicu, delu v gradbeništvu. Toda kot pravi Roman, ljubezni do slikanja, če je res v človeku, ne moreš zatreti, vedno kljuva nekje v zavesti želja po čopiču v rokah in s platnom pred seboj. „Ker je zdaj precejšnja kriza v gradbeništvu, je dela malo in že lani sem obudil svoj življenjski hobi. Saj sem slikal tudi vsa leta vmes, vendar premalo, mogoče dve, tri platna na leto, ker je veliko premalo za napredek. Lani pa sem se ponovno aktivno lotil tega in naredil okoli 30 slik. Največ motivov je iz narave in mesta Ptuaj, ki mi je zelo blizu, saj kot staro mesto ponuja prav neverjetne možnosti za najrazličnejše slikarske poglede."
Skupaj s profesionalnim slikarjem Brankom Gajštom iz Majšperka sta nato naredila
izbor 21 platen za samostojno razstavo, ki je na ogled do konca februarja: „Takšna profesionalna pomoč je zelo dobrodošla, saj vsak ustvarjalec sam zase najtežje odloča, kaj je primerno in kaj ne. Gajšt je tako izbral tista platna, ki bi bila po njegovem mnenju najbližje oz. najbolj všeč širši publiki, kar je pač na začetku, ko si ustvarjaš ime, zelo pomembno. Seveda si želim, da bi bila kakšna slika komu tako všeč, da bi jo kupil. Pri tem ne gre toliko za denar kot za občutek, da je tvoje delo nekomu res zelo všeč. To mi osebno pomeni največ," je še povedal Roman Očišnik in dodal, da slikanje v oljni tehniki ni ravno poceni dejavnost: „Sam kupujem platna in oljne barve v Avstriji, kjer so vseeno še nekoliko cenejše kot pri nas. Vendar cene slike ne določam po stroških, ampak jo ocenjujem po tem, ali mi je uspelo
izraziti in prikazati tisto, kar sem hotel, ali je torej stvaritev uspela ali ne."
Doslej ima v svojem slikarskem arhivu okoli 100 slik, zelo veliko je bilo tudi podarjenih, nekaj je bilo narejenih po naročilu, s prodajo pa, kot
pravi, ni možno preživeti.
Roman pravi, da slikanja ne bo več postavil na stranski tir v svojem življenju: „Želim si napredovati, predvsem bi rad prešel iz klasičnega krajinskega slikanja v portrete, še najbolj pa hočem razviti svoj raz-
Ljubiteljski slikar Roman Očišnik se je po več letih premora ponovno lotil aktivnega slikanja.
poznavni slog slikanja. To mi je cilj. Imam mentorja in vzornika v Jožetu Foltinu, ki je zame najbolj realen kritik mojih del, mi tudi pomaga tako strokovno kot pri pripravi razstav. V načrtu imam sodelovanje na slikarskih kolonijah, ker imam končno nekaj časa tudi za to. Želel bi se sicer izpopolniti do te mere, da bodo moje slike všeč strokovnim kritikom, po drugi strani pa tudi všečne ljudem, kar vem, da je večinoma zelo težko doseči. Ampak to mi je izziv in zato bom slikarsko pot nadaljeval veliko intenzivneje. To je pravzaprav edino prav, saj tudi ljubiteljski slikarji izgubljamo spretnost, če ne slikamo ves čas. Sam sem to videl pri sebi, ko sem se lani spet lotil intenzivnega slikanja in sem enostavno začel s čisto realističnimi preslikavami krajinskih motivov kot pred mnogimi leti. Čeprav me zelo mikata impresioni-
zem in kubizem, si tega ob ponovnem začetku aktivnega slikanja nisem upal, se bom pa tej slikarski smeri posvečal v prihodnje."
Očišnik ob tem še pravi, da se ponovnega slikanja ni lotil slučajno: „Ta želja je bila ves čas v meni, kot bi nosil v sebi podobe ... V možganih kar naprej nastajajo slike in enostavno enkrat moraš vse to prenesti še na platno. Tako dolgo nekje tišči, da enkrat eksplodira. Vesel sem, da je mojega slikarskega 'zadrževanja' konec, in res prav uživam v vsaki uri, ki jo preživim s čopičem pred platnom. Občutek imam, da je v meni ogromno energije in slikarskega potenciala, da bi lahko slikal kar ves čas, če bi hotel naslikati vse, kar se mi poraja v glavi. Če bo zdravje, verjamem,da bo naslednjih najmanj 20 let mojega življenja zaznamovalo slikarstvo!"
SM
Foto: SM
Gorenjski Vrh • Neži in Rajku pomagajo iz stiske
Namesto stare hiške bodo zgradili novo
Na pobudo občinske organizacije Rdečega križa Zavrč so konec lanskega leta priskočili na pomoč 78-letni Nežiki in njenemu 41-letnemu sinu Rajku Misloviču, ki živita v nemogočih razmerah, v več kot 200 let stari, razpadajoči viničariji z razpokanimi zidovi in nevarno upognjenimi stropi.
Na uradni spletni strani Rdečega križa Slovenije je pod naslovom Zbiranje pomoči za Nežo in Rajka Misloviča iz Zavrča zapisano: »Območno združenje Rdečega križa Ptuj si s svojo občinsko organizacijo RK Zavrč, Centrom za socialno delo Ptuj, Karitasom završke dekanije in Občino Zavrč prizadeva pomagati 78-letni Neži Mislovič in njenemu 41-letnemu sinu Rajku iz Gorenjskega Vrha pri Zavrču, ki živita v nemogočih razmerah. Vsi, ki želijo pomagati, da bi gospe Neži in Rajku uredili normalne bivalne razmere, lahko nakažejo finančna sredstva na račun: 0420 2000 0348 846, s pripisom »pomoč za Nežo«. Gospa Neža s sinom Rajkom živi v 200 let stari razpadajoči hiši brez vodovoda. Hiša je iz laporja, ima široke razpoke in je samo vprašanje časa, kdaj se bo porušila. Sin Rajko je kot otrok doživel hudo prometno nesrečo in je zaradi zdravstvenih razlogov brez zaposlitve. Mati prejema 170 evrov državne pokojnine, Rajko pa 226 evrov socialne pomoči.«
Foto: M. Ozmec
Stanko Ivančič - levo ob Rajku in Nežiki Mislovič - kaže, kako močne so razpoke na zunanjem delu njune propadajoče viničarije.
Ostarela in od dela onemogla mati Nežika ter njen brezposelni sin Rajko se s skromnimi finančnimi prejemki prebijata iz meseca mesec. Nežika, ki je bila v aktivnih letih marljiva viničarka, prejema skromno državno pokojnino, sin Rajko pa socialno pomoč, saj je brez stalne zaposlitve. Sam pravi, da je brez službe zaradi posledic hude prometne nesreče, ki jo je doživel kot učenec 6. razreda osnovne šole, ko ga je povozil traktor in je bil hudo poškodovan v mariborski bolnišnici več kot 6 tednov.
»Zaradi posledic nesreče in zdravstvenih omejitev žal ne dobim nobene stalne zaposlitve, zato se preživljam tako, da pomagam pri delu okoliškim vinogradnikom. Včasih jim režem trsje, včasih škropim, tudi sadovnjake, primem za vsako delo, ki mi ga ponudijo, samo da si zaslužim za hrano in preživetje,« pravi Rajko.
In medtem ko se ostarela mati in sin s skromnimi prejemki še nekako preživljata, toliko, da imata za hrano in nujne življenjske potrebščine, jima za obnovo stare in razpadajoče hiše v kateri prebivata, brez vode in sanitarij žal denarja vedno zmanjkuje. Po uradnem registru je bila nizka viničarska hiša zgrajena leta 1807, torej je stara že 203 leta. Zgrajena je bila iz kosov kamnitega laporja in lesenih tramov, dolga leta prekrita s slamo, ko pa je streha pričela močno puščati, so jo pred leti prekrili s salonitnimi plošča-
mi. A zaradi starosti popuščajo tudi zidovi in leseni stropo-vi. Špranje in razpoke so vse večje, tako da se skozi njih čuti hladen piš od zunaj, ponekod pa se skozi razpoke celo vidi. Na več mestih je že odpadel omet, iz povešenega lesenega stropa pa štrlijo prepereli leseni tramovi in deske, tako da je življenje v propadajoči viničariji vse nevarnejše.
Po mnenju tistih, ki so si stanje ogledali, obnova hiše ne bi imela nobenega smisla, saj enostavno ni mogoča, zato so v občinski organizaciji Rdečega križa v Zavrču že sredi lanskega leta pričeli iskati rešitev. O tem je Stanko Ivančič, predsednik Rdečega križa v Zavrču, povedal: „Za bedo, v kateri živita Neža in Rajko, vemo že lep čas, a lani smo po temeljitem pregledu hiše skupaj ugotovili, da postaja življenje v njej dejansko nevarno, ter sklenili, da bo najboljše,
če jo do tal podremo, ruševine odstranimo in na istem mestu zgradimo novo hiško podobne velikosti. Akcijo smo pričeli lani pred božičem, ko so ju v Gorenjskem Vrhu obiskali predstavniki televizije in o njunem življenju v stari razpadajoči koči posredovali javnosti pretresljivo reportažo. Na Rdečem križu smo zanju odprli poseben tekoči račun in odziv v slovenski javnosti je bil presenetljivo dober, saj se je do danes nabralo že 9.120 evrov, nekaj dobrih ljudi pa je sporočilo, da bodo podarili tudi razni material. Zanimivo je, da je večina darovalcev iz drugih krajev Slovenije.
A ta sredstva za gradnjo nove, čeprav majhne hiše ne bodo zadoščala, zato smo humanitarno akcijo še razširili. V prizadevanja za zbiranje sredstev za novo hišo se je vključil tudi Center za socialno delo iz Ptuja; obljubili so nam, da bodo po svojih možnostih pomagali pri nabavi gradbenega materiala. Ob prizadevanjih gospe Maje Haladeja iz Ptuja nam je že uspelo pridobiti lokacijsko informacijo za gradnjo nove hiše, ki naj bi jo postavili po porušitvi stare na istem mestu in približno enake velikosti.«
So se vašemu pozivu za pomoč odzvali tudi drugi iz domačega ali morda širšega okolja?
»Moram reči, da so se lepo odzvali. Presenečeni smo bili, ko je mizar Janez Forštnarič iz Bukovcev ponudil, da bo v novi hiši poskrbel za vsa vrata in podboje. Podjetnik -elektroinstalater Vlado Janže-kovič iz Stojncev je obljubil, da bo za novo hišo podaril radiatorje, če bo potrebno, pa bo za zmerno ceno opravil tudi inštalaterska dela. Za izvedbo fasade in krovska dela so nam obljubili svojo brezplačno pomoč sokrajani, ki delajo pri različnih gradbenih firmah in bodo dela opravili v prostem času. Sicer pa imamo nekaj materialne pomoči obljubljene tudi z drugih koncev Slovenije. Tako bo nek občan daroval okna, drugi tuš kabino in nekaj kopalniškega pohištva, tretji dele pohištva itd. Vse imamo zapisano, in ko bo njihova do-nacija dejansko realizirana, bi želeli to tudi objaviti in se jim javno zahvaliti.«
Kaj pa v tem trenutku poleg denarja za novo hišo najbolj potrebujete?
»Če bi bilo kjerkoli možno, bi potrebovali še betonske zidake za delno podkletitev hiše, potrebovali bi tudi ves les in deske za ostrešje za streho velikosti okoli 12 x 5 m. Nekaj siporeksa za gradnjo hiše imamo že obljubljenega, vendar bi ga potrebovali še več, potrebovali bi tudi material za vodovod in električno napeljavo, morda kakšno manjšo peč za centralno kurjavo, pa seveda notranjo opremo oziroma pohištvo, če bi bilo možno.«
Koliko denarja pa bi po vaši oceni še potrebovali?
»Po mojih izračunih, in če bi se vsi držali tega, kar so nam obljubili, bi zaenkrat zadostovalo okoli 25.000 evrov. S tem denarjem bi, seveda ob pomoči vseh tistih, ki so nam obljubili razna fizična in mojstrska dela, lahko hišo spravili pod streho. Zelo bi bili veseli, če bi lahko do prihodnjega božiča Neža in Rajko že prebivala v novi, varnejši hiški.«
V	kuhinji vidim vedro z vodo in nikjer nobene pipe. Boste poskrbeli tudi za vodovod?
»Res je, v hiši ni vode, zato jo je treba vsak dan nositi v vedrih iz naravnega izvira v grabi, ki je od hiše oddaljen kakih 150 m. Poleti še nekako gre, huje je pozimi, ko je hladno in ledeno, še težje pa, je če zapade veliko snega. Ker vemo, da je do glavnega povezovalnega vodovoda le okoli 250 m, smo se odločili, da vzporedno z akcijo za postavitev nove hiše izpeljemo še akcijo za napeljavo vodovoda. Na občini Zavrč so nam šli na roko, tako da bo ta hiša oproščena plačila komunalnega prispevka, potekajo pa tudi pogovori z enim od lastnikov gradbene mehanizacije, ki je pripravljen opraviti izkop po zelo zmerni ceni.«
V	Rdečem križu pomagate tudi pri pridobitvi vse dokumentacije, pravzaprav vso akcijo vodite vi ...
»Moram reči, da smo se za to odločili iz več vzrokov. Sicer je po Halozah še veliko podobnih propadajočih hiš, a v tej je še življenje in radi bi, da bi ostalo tudi v bodoče, zato sem prepričan, da bomo storili vse, da bo v Gorenjskem Vrhu 20 življenje kmalu spet znosno in vredno človeškega dostojanstva."
Za vse tiste posameznike, podjetnike in organizacije, ki ste pripravljeni darovati kakršna koli finančna sredstva, dodajamo še številko posebnega tekočega računa, ki so ga za pomoč družini Mislo-vič v sodelovanju z občinske organizacije Rdečega križa odprli pri ptujski podružnici Nove KBM. Številka je: 0420 2000 0348 846, sklic 709014. Vsem, ki ste že in ki boste darovali, se v imenu Neže in Rajka Misloviča iz Gorenjskega Vrha 20 iskreno in od srca zahvaljujemo.
M. Ozmec
Podravje • Pridelava zelenjave stagnira
Doma cenjena manj kot v tujini
Vse do leta 2004 je bilo gojenje zelenjave v državi v vidnem porastu, potem pa se je začela stagnacija te kmetijske panoge ter postopno zmanjševanje. Trenutno je samooskrba z zelenjavo v državi komaj še 30-odstotna.
Miša Pušenjak, svetovalka in strokovnjakinja z mariborskega kmetijsko-gozdarskega zavoda, pravi, da je razlogov za nazadovanje v zelenjadar-ski panogi več. „Eden glavnih razlogov za to so gotovo odkupne cene zelenjave; naši trgovci uvažajo k nam zelenjavo slabe kvalitete, potem pa hočejo od kmetov po isti ceni odkupiti zelo kvalitetno zelenjavo. To je najbolj sporno, zato se panoga ne razvija, saj ni dovolj kapitala, pridelovalci zelenjave enostavno ne zaslužijo dovolj, da bi lahko vlagali v razvoj. Mogoče zaslužijo dovolj za preživetje, več ne. Drugi razlog za nazadovanje pa je po mojem prepričanju to, da so ukinjeni poskusni centri. Do leta 2004 smo še imeli v državi dva taka centra, kjer naj bi se delali vsi tehnološki poskusi. Tega zdaj ni več, financirajo pa se le še zelo redki projekti, ki dajejo podatke, uporabne za vlado, kmetom pa ne pomaga nič."
Pušenjakova nadalje ugotavlja, da so za stagnacijo panoge krivi tudi zelenjadarji sami: „Zelenjadarji se niso povezali v nobeno organizacijo, v nobeno obliko, kar je seveda velika škoda. Bili so sicer poskusi, a so neslavno propadli, ker so kmetje zrušili sami sebe. Zadruge spet niso opravile svoje naloge. Če bi takšna skupna organizacija zelenjadarjev obstajala, bi gotovo bila v prid kmetom, zlasti pri prodaji, pa tudi pri izvajanju poskusov njim v prid."
Zelenjadarji
premalo
prilagodljivi
Dodatna težava je po besedah Pušenjakove v konzervativnem značaju Slovencev, ki se zelo težko privajajo spremembam, zlasti hitrim, a so slednje vse bolj stalnica (tudi) kmetijskega trga: „Opažam, da so ljudje še pripravljeni iti v kaj novega, neko proizvodnjo npr., jo postavijo na noge, potem pa ne bi spreminjali nekaj desetletij nič več. To danes enostavno ne gre več. Prav zelenjadarstvo je izjemno elastična panoga, ne le zaradi ekonomije, ampak zaradi hitro spreminjajočega se okusa in navad potrošnikov. Brez dvoma bi se naši zelenjadarji morali veliko hitreje prilagajati, vzor pa si lahko vzamemo kar po Nizozemcih; ko so tamkajšnji zelenjadarji ugotovili, da njihov paradižnik potrošniki ocenjujejo kot slabo
Miša Pušenjak: „Eden glavnih razlogov za nazadovanje zelenja-darske panoge so prenizke odkupne cene! Pridelovalcem priporočam, da so bolj prilagodljivi tržnim spremembam, predvsem pa naj si najdejo svoje mesto na tujih trgih, kjer je slovenska zelenjava zelo cenjena!"
kvaliteten, so takoj spremenili tehnologijo, šli v izboljšave, vložili precej sredstev in danes velja njihov paradižnik za zelo kvalitetnega. Po drugi strani so, recimo, dobesedno čez noč opustili gojenje kumar, ko so se izkazale kot ekonomsko nezanimiva kultura. Takrat so prešli na gojenje paprike, in če bodo ugotovili, da ne prinaša dobička, jo bodo spet takoj zamenjali z drugo zelenjavo ali morda celo rožami. V glavnem, Nizozemci razmišljajo in se prilagajajo potrebam trga izjemno hitro, kar jih seveda rešuje. Pri nas pa je kaj takega ljudem skoraj nemogoče narediti in to je napaka. Ne vem, če nekdo goji npr. zelje in ga prodaja, pa vidi, da ni več računice, bi si lahko omislil kakšen stroj za pakiranje ali kisanje in ponujal predelane pridelke z dodano vrednostjo. Res je v tem primeru treba najti nove kupce, tudi pogledati na tuje trge, kjer je naša zelenjava zelo, zelo cenjena, česar se marsikdo niti ne zaveda. Osebno poznam kar nekaj kmetov, ki svojo zelenjavo odlično prodajajo v Avstriji ali pa v Padovi v Italiji, kjer imajo že tudi stalne kupce, ki komaj čakajo na našo zelenjavo. Žal je takih primerov zelo malo, so pa in bi lahko bili za vzgled marsikomu."
Število kmetij, kjer se ukvarjajo s pridelavo zelenjave, se sicer statistično ni zmanjšalo, se je pa zmanjšal obseg površine in posledično same pridelave: „Kmetje zdaj zelenjavo pridelujejo večinoma za lastne potrebe in morda še kaj malega za maloprodajo, malo
zelenjava, kjer uvoženi ne bo mogli tekmovati z domačimi, saj je samo sveže porezan, največ en dan star špargelj kakovosten, vse ostalo je zanič, četudi se najde na trgovskih policah! Tisti, ki imajo radi šparglje, to zelo dobro vedo in ga nikoli ne bodo kupili v trgovini. Šparglji se bodo odlično prodajali kot sveži, sicer pa se jih lahko preostanek tudi vloži."
Seveda pa aktivni zelenjadarji, tako kot vsi ostali, morajo upoštevati veljavno slovensko kmetijsko zakonodajo z vsemu ukrepi vred: „Prejemnike subvencij oz. evropskih sredstev zavezujejo ukrepi navzkrižne skladnosti, upoštevati morajo pač okoljske predpise in osebno opažam, da jih precej zelo slabo pozna pravila gno-
jenja. Nujno je imeti narejeno analizo tal in gnojilni načrt, ampak precej zelenjadarjev še vedno dela kar na pamet. Pri zelenjavi pa se to lahko hitro maščuje, saj je zelo občutljiva. Ni več dovolj, da so v zemlji le fosfor, dušik in kalij, ampak tudi drugi mikroelementi. Namreč, nekoč, ko je bil zrak bolj onesnažen, so rastline te mikroelemente lahko črpale iz zraka, danes pa je zrak zelo čist in je treba te mikroelemente, kot so recimo žveplo, kadij, mangan ipd. dodajati v zemljo. Tudi podvajanje gnojenja, ki se dogaja predvsem tam, kjer del hranil zelenjavi dodajajo preko namakalnih sistemov, ni dobro."
Sicer pa Pušenjakova še pravi, da so slovenski zelenjadarji dobesedno 'zaspali' na podro-
čju predelave zelenjave, ki pa postaja vse pomembnejša: „Ne gre le za vlaganje zelenjave, slednja se lahko tudi suši ali pakira v zanimivo embalažo, kar je finančno manj zahtevna naložba. Treba je biti realen, to pa pomeni, da nekih velikih dvigov cen surove zelenjave ni pričakovati, lahko pa ji dodamo vrednost tako, da jo predelamo. Dopolnilne dejavnosti bodo vse bolj tiste, ki bodo omogočale ekonomičnost naših kmetij in s tem preživetje majhnih in srednje velikih kmetij. Mi velikih evropsko primerljivih kmetij ne moremo imeti nikoli, to je trapasto govoriti. Mali kmetje pa bodo lahko preživeli le z dopolnilnimi dejavnostmi," je prepričana Miša Pušenjak.
SM
pa je tistih, ki bi se še ukvarjali s prodajo v večjih količinah, izključno za trg. Tudi t. i. šolske sheme za sadje in zelenjavo niso kaj prida pomagale domačim pridelovalcem, vsaj kar se zelenjave tiče; te sheme so namreč urejene tako, da je vključenih zelo malo naših kmetov, saj je preferirana le cena, ne pa zdrava prehrana. Cena je že po razpisnih pogojih pomembnejša od kvalitete in tudi ostali razpisi so takšni, ne le za šole. Kolikor poznam zadeve, je vse bolj na papirju; večji del zelenjave, ki jo otroci pojedo v šoli in vrtcu, ni iz Slovenije!"
Rešitev v
dopolnilnih
dejavnostih
Tistim, ki razmišljajo, da bi se vendarle posvetili zele-njadarstvu, pa Miša Pušenjak svetuje, naj najprej raziščejo trg, poiščejo tržne niše in pridobijo kupce, šele potem naj se dejavnosti lotijo bolj 'na veliko', predvsem pa naj poskusijo najti svoje mesto na tujih tržiščih: „Zemlja in klima pri nas sta odlični za gojenje zelenjave in naša zelenjava je na tujih trgih zaradi kakovosti cenjena bolj kot doma: „Težko pa je reči, katera zelenjava je najbolj aktualna, profitabilna in zanimiva za trg. Poleti gotovo sveža solata, paradižnik nekaj manj, pri zelju je zelo različno, enkrat bolj, enkrat manj, gotovo pa bo solata vedno oboževana in se bo dala prodati. Na Dravskem in Ptujskem polju bi se dalo odlično gojiti tudi šparglje, ki jih zdaj še ni zaslediti. Šparglji so tista
Nov škodljivec
Paradižnikov molj
Paradižnikov molj je v Evropo prišel iz Južne Amerike, v Sloveniji pa je bil prvič oažen pred dvema letoma. Po besedah Pušenjakove gre za novega škodljivca, za katerega v Sloveniji zaenkrat še nimamo registriranega nobenega pripravka za zatiranje, zato bo potrebna še posebna previdnost.
„To je škodljivec, ki se za-žre v plod, steblo ali list. V zahodnoevropskih državah je pred nekaj leti naredil velikansko škodo. Ličinka, ki se izleže iz jajčeca, se izjemno hitro zavrta v list, steblo, plod ali pod list in je noben insekticid ne doseže dovolj dobro. Najpogosteje se ga prenaša z uvoženim paradižnikom, prvi lani najden molj je bil uvožen s paradižnikom iz Turčije iz trgovine. Uvaža se tudi s sadikami iz tujine, zato opozarjam zelenjadarje, naj vsako sadiko zelo dobro pregledajo, da ni že prisoten. Nadalje opozarjam, da naj se ne uporablja embalaža iz tr-
govin, predvsem ne embalaže, v kateri so bile plodovke; to embalažo je najbolje čim prej nadomestiti z novo, drugo, predvsem pa je ne nositi v rastlinjake. Če se molj že pojavi v rastlinjaku, se sicer lahko uporabi feromone, ki pa jih na našem trgu uradno še ni mogoče kupiti, so pa na voljo čez mejo. Predvsem pa je treba okužene rastline takoj odstraniti in jih ne puščati nikjer v rastlinjaku, tudi v bližini ne, saj molji prezimijo v vseh oblikah, od ličinke naprej. Zelo dobro je v primerih okužbe rastlinjak preorati ali vsaj globoko prekopati."
Škoda, ki jo ob nepazljivo-
Foto: Miša Pušenjak
Paradižnikov molj lahko letos povzroči sive lase marsikateremu gojitelju te kulture ...
sti lahko povzroči paradižnikov molj, je lahko zelo velika, tudi 100-odstotna: „Opaziti ga je možno hitro, preko razjed. Na listih nastanejo velike rjave pege, in če se bolje pogleda, se potem vidi kakšnih 7 mm dolgega črvička, bolj rjave kot krem barve, kasneje postane čisto rjav in zraste do 12 mm. V plodu se vidi poškodba kot krasta tam, kjer se je zavrtal v plod, potem ga najdeš v paradižniku. Za steblo velja enako, sicer pa v tem primeru rastlina neha rasti in oveni."
Miša Pušenjak sicer meni, da bodo tudi na našem tržišču do sezone uradno registrirani feromoni za zatiranje paradižnikovega molja, sicer pa za imetnike rastlinjakov svetuje: „V rastlinjaku se lahko prižge luč ponoči, saj je molj nočna žival, pod lučjo pa posodica z vodo. Molj bo seveda šel na luč, potem pa padel v vodo in se utopil. Tisti, ki bodo kupili feromone drugje, v bistvu gre za s posebno snovjo prepojeno elastiko, naj ravno tako pod to nastavijo skodelo vode ali pa lepljive ploščice, podobne kot za kuhinjske molje."
Foto: SM
Cirkulane • S seje občinskega sveta
O proračunu in zadolževanju
Cirkulanski svetniki so se na zadnji seji prvič postavili s svojimi oziroma občinskimi prenosniki, vse ostalo dogajanje pa je bilo približno enako kot zadnje mesece; največ časa so tokrat namenili obravnavi letošnjega proračuna.
Ta znaša kar slabih pet milijonov evrov na prihodkovni strani ob predpostavki, da bo potrebnih približno 455.000 evrov zadolževanja, če bodo izvedljive vsi zastavljene naložbe, ki se jih je nabralo kar za štiri milijone evrov. Največja med njimi je gotovo izgradnja večnamenske dvorane ob šoli, ki bo skupno zahtevala približno 2,2 milijona evrov (s sofinanciranjem iz Regionalnih razvojnih programov - RRP), začel se bo graditi objekt s sla-čilnicami v vrednosti 490.000 evrov (prav tako s sofinanciranjem iz razpisa za razvoj podeželja, za kar že imajo pozitiven sklep), občina je na razpis Južna meja prijavila kar tri finančno zahtevne projekte (dve cesti v skupni vrednosti okoli 1,2 milijona evrov ter kanalizacijski sistem v vrednosti 800.000 evrov), prav tako pričakujejo pozitiven sklep za sofinanciranje ceste v vrednosti 170.000 evrov, ob tem se letos pričakuje nakup občinskih prostorov v novem objektu v vrednosti okoli 400.000 evrov in sofinanciranje nakupa novega gasilskega avtomobila, za kar je v letošnjem proračunu predvidenih 180.000 evrov. Če bodo torej v Cirkulanah uspeli na letošnjem razpisu za Južno mejo in hoteli izvesti prav vse naštete največje projekte, potem bo po besedah župana Janeza Jurgca zadolževanje v predvideni višini nujno, v primeru, da kakšen projekt ne bo odobren na razpisu za Južno mejo ali Razvoj vasi, bo pač znesek kredita primerno nižji.
Cirkulanski svetniki so se na januarski seji prvič seznanili s pripravljenim predlogom proračuna in že iz razprave je slutiti, da bo v 15-dnevnem roku javne obravnavne podanih kar nekaj amandmajev ...
Predrag občinski praznik in gasilski avto?
Svetnika Ivana Hemetka je ob pregledu proračunskih postavk najprej zanimalo, zakaj nikjer ni predvidenega denarja za obrtno cono, župan pa je pojasnil, da ta v prostorskem planu pač ni potrjena; prvič zato, ker je prevelika, drugič pa, ker bo najprej potreben izražen interes več podjetnikov za gradnjo, šele potem se bodo lotili postopkov umeščanja, ki pa spet trajajo precej časa.
Milan Žumbar pa je menil, da je proračun pripravljen premalo varčevalno: „Res bomo
Od tod in tam
Razkrižje • Odprli mejni prehod
V obmejni občini Razkrižje, ki sodi v upravno enoto Ljutomer, je bila minuli teden slovesnost ob odprtju mejnega prehoda. Projekt je uresničevalo Ministrstvo za javno upravo, kije gradnjo pričelo junija lani, tehnični prevzem objekta je bil opravljen oktobra, uporabno dovoljenje pa je bilo pridobljeno v decembru. Mejni prehod izpolnjuje vse zahteve za izvajanje schengenske-ga nadzora zunanje meje Evropske unije. Skupna površina sodobne pridobitve znaša 116 kvadratnih metrov, nadzor nad pretokom oseb in blaga pa bo na platoju, ki meri 1200 kvadratnih metrov. Naložba je vredna 580.000 evrov, s pomembnim finančnim virom iz Evropske unije, ki je denar namenila iz sredstev Sklada za zunanje meje. Mejni prehod je ob prisotnosti številnih udeležencev slavnostno predala namenu Tina Tržan, generalna državna sekretarka na Ministrstvu za javno upravo.
NŠ
vse postavke natančneje pregledali po odborih in podali pripombe, ampak vseeno se mi zdi 20.000 evrov preveč za en občinski praznik, pa tudi strošek za podžupana se mi v smislu varčevanja zdi nepotreben. Absolutno sem proti taki cifri za občinski praznik! Na takšnih in podobnih postavkah bi lahko kar nekaj privarčevali!"
Župan Jurgec je bil nasprotnega mnenja; povedal je, da gre za enako cifro kot lani in da so v to vključeno celotedenske prireditve, od društev do pogostitve ter najema prostora, zato nima smisla zmanjševati, ker bodo potem stanje z rebalansom morali popravljati: „Sicer pa menim, da si naši občani vsaj enkrat na leto, sploh v današnji krizi, zaslužijo nekaj sprostitve!"
Žumbar in Jurgec sta se okoli stroškov občinskega praznika dajala lep čas; prvi je vztrajal, da naj se zmanjšajo, drugi pa, da ne, in šele po dolgi debati sta na pobudo ostalih svetnikov sprejela kompromis, da naj se postavka zniža za 2000 evrov, torej na 18.000 evrov. Vendar pa je vprašanje, ali bo pri tem ostalo, saj se lahko s podanimi amandmaji še marsikaj spremeni.
Potem so se svetniki vrteli še okoli cestnih modernizacij. Žumbarja in Lesjaka je zanimalo, zakaj ni predvidene obnove hudo načete ceste Pristava ne v proračunu, ne v razvojnem programu občine, čeprav se za sanacijo dogovarjajo že leta. Jurgec je odgovarjal, da denarja za vse ni in ga nimajo kje vzeti, letos sploh ne več, da pa cesto lahko takoj uvrstijo v načrt razvojnih programov občine, ki itak ni zavezujoč in se lahko kadarkoli spreminja ...
Eno boljših idej, kje lahko letos prihranijo nekaj denarja, pa je podal Milan Hercog: „Ne vem, zakaj naše gasilsko društvo potrebuje enega naj-
dražjih avtomobilov?! Lahko bi kupili cenejšega, itak bo avto 20 let pretežno stal v garaži, potem bo pa spet neuporaben in zastarel! To postavko za 180.000 evrov pa bi lahko prenesli za leto ali dve vnaprej, saj ga menda itak ne bodo kupovali letos!"
Tudi Žumbar se je glede na dejstvo, da naj se avto ne bi kupoval letos, strinjal, da se postavka prestavi v prihodnost, župan pa je povedal, da tega pač ne more, ker mora upoštevati sklep občinskega sveta: „Če pa boste sprejeli drugačen sklep, ga bom upošteval, ampak pojasnjevali ga boste pa gasilcem vi!" Dodal pa je še, da če avto res ne bo kupljen, bodo pač ta denar z rebalansom prerazporedili kam drugam.
Tik pred glasovanjem o predlogu proračuna se je oglasil še Davorin Tušek: „Kar se tiče modernizacij ceste, povem jasno in glasno, da ima vsaka makadamska cesta v občini prednost pred obnovami že asfaltiranih. Takih cest imamo še veliko in naj bodo kolegi svetniki malo bolj korektni ter objektivni glede tega, ne pa da vsak vleče samo za svojo vas ali volilni okoliš, pa če je tam cesta res potrebna modernizacije ali ne! Osebno bom proti vsaki modernizaciji že asfaltiranih cest pred makadamskimi!" Čeprav z nasprotne politične opcije je Tuškovo mnenje glasno podprl tudi svetnik Štefan Ban, ostali so bili tiho. Le župan je še pojasnil, da morajo biti ceste kategorizirane in v občinski lasti, sicer asfaltiranja ne bo.
Potem so vsi soglasno sprejeli sklep, da se gre lahko proračun v javno obravnavo.
Janez Jurgec je svetnike nato še obvestil, da je za predsednika štaba Civilne zaščite imenoval Zorana Dernikoviča, za namestnika poveljnika pa Ivana Tetičkoviča.
SM
Svet je majhen
Pismo Aleksandru Lucuju
Spoštovane bralce bom danes prijel za roko in jih popeljalpo zanimivem intelektualnem boju, ki se počasi odpira na slovenski medijski sceni. Že dolga leta sem v našem prostoru pogrešal neko odkrito in simpatično izmenjavo mnenj med kolu-mnisti različnih časopisov in zagotovo si nisem predstavljal, da bo čast glavne vloge nekega dne doletela prav mene.
Bralci Štajerskega tednika me že dolga leta poznajo kot analitika, ki spremlja tako notranjo kot zunanjo politiko, in človeka, ki ima ter si upa izraziti svoje mnenje brez kakršnekoli strankarske opredelitve. Izredno sem ponosen, da lahko v našem Tedniku neobremenjeno pišem brez cenzure in da argumenti velikokrat odmevajo po celi državi zaradi vsebinske kakovosti.
A prejšnji teden sem»uradno«postal znan Slovenec. Kako? Prvič v življenju mi je posvetil pozornost znan novinar Aleksander Lucu v svoji kolumni »Šepet« v Nedeljskem dnevniku. Gospoda Lucuja že dolga leta spremljam in moram priznati, da sem se od njega veliko naučil glede slovenskega političnega prostora. Neverjetno informiran se sam - upravičeno - šteje za nekaj vrste domači Wikileaks. Ima izredno bazo podatkov in poznanstev, ki mu omogočajo logično sestavljanje v trenutku potrebe. Rubrika Šepet je inteligentno napisana. Temelji na osnovnih informacijah, ki jim Lucu doda logična sklepanja ali verodostojne fantazije, tako da se mora bralec potruditi pri ločevanju resnice od »baroka«. Vendar se intelektualni napor splača, ker na koncu ostane občutek po »verodostojni fantaziji«, ki sproži poglobljeno razmišljanje.
Iz članka sem izvedel, da je gospod Aleksander Lucu prebral mojo zadnjo knjigo »Geopolitika« zaradi česar sem počaščen, založba Didakta pa se mu zahvaljuje (glede na dejstvo, da sem se kot avtor odpovedal honorarju in da mi ostane le kulturno zadoščenje), da pozna delček moje preteklosti, da me šteje za morebitnega bodočega kandidata za stolček ministra za zunanje zadeve in da pozna moj okus pri avtomobilih. Vendar mu je pero zdrsnilo pri moji »politični vzgoji« in usmerjenosti, na neodvisnost katere sem izredno ponosen in zaradi katere sem se odločil, da mu bom danes odgovoril s prijazno kolumno v upanju, da se bova še bolje spoznala.
Lucu piše, da sem se v Italiji »šolal pod okriljem Cerkve«, da »poznam dogajanja okoli Opus dei«, da »v knjigi obžalujem pomanjkanje slovenske podrejenosti Vatikanu in Italiji« in da »bi lahko v primerno usmerjeni ideološki vladi hudo preusmeril našo zunanjo politiko«.
Torej, če pomislim na svoja šolska leta, se ne spomnim cerkvenih krogov. Od malega sem obiskoval državne šole; kar se tiče univerze, sem celo gostoval v najbolj sekularno usmerjenem Cambridgeu in Opus Dei poznam iz knjig oziroma iz pogovorov s kolegi. Glede podrejenosti pa smo pri popolni zmoti: Geopolitka ni akademsko - šolsko napisana. Temelji na primerih in glede na navedene primere nekaterih - napačnih - slovenskih zunanjepolitičnih odločitev do Italije je Lucu sklepal, da želim podrejenost Rimu. Ni mi jasno, od kod Vatikanu...
Imam veliko srečo: sem mlad - verjetno še premlad in ne dovolj izkušen - nikoli nisem bil član nobene stranke in sem sodeloval vedno z vsemi, ne glede na barvo, ker verjamem v zunanjo politiko kot umetnost. Zaradi tega lahko brez težav izjavim, da poznam tako Berlusconija kot kraljico Elizabeto, tako Milana Kučana kot Tadiča, tako Danila Turka kot kralja Juana Carlosa itd. Če me bo nekega dne katera koli vlada povabila k sodelovanju, bom pretehtal na osnovi intelektualne poštenosti. Če bom menil, da lahko dosežem karkoli dobrega za svojo državo, Evropo in Svet, bom sodeloval! Ne glede na barve. A s tem pridemo do problema: obstaja v naši deželi takšna mentaliteta? Obstaja dovolj razgledana politična elita, ki bo zaupala neodvisni glavi? Mislim, da smo trenutno še zelo daleč. V Sloveniji si »naš ali proti nam«. Takšno razmišljanje - in to ve, kdor je prebral mojo knjigo - me najbolj boli. Ker namesto da bi ustvarjali Metterniche, Adenauerje, Bismarcke, Talleyrande ali Palmerstone, trenutno drvimo proti stagnaciji.
Prejšnja politična elita nam je zagotovila samostojno, prekrasno moderno državo. Kučani, Janše, Peterleti, Drnovški itd. si zaslužijo od nas spomenike, vendar zdaj vsi skupaj ponovno potrebujemo nove cilje in nov elan.
Dragi Aleksander Lucu, hvaležen sem Vam, da ste me postavili v svoj Olimp pomembnih Slovencev in da se Vam zdim zanimiv kader (ste med redkimi v Sloveniji, ki tako razmišlja), a želim Vas informirati, da sem izredno ponosen na svojo politično neodvisnost in uravnoteženo intelektualno moč, ki mi omogoča trezne analize in nasvete. Zame obstaja država in obstaja najvišja narava politike: zunanja. Moji Sloveniji želim vedno samo najboljše in bi rad videl, da bi nekega dne Ljubljana zasedala pomembno mesto v mednarodni geopolitiki. Zato bom kritiziral vedno - tako leve kot desne - in pomagal z nasveti, kot sem vedno do danes - tako levim kot desnim. Poznam samo en interes v svoji intelektualni poštenosti: državni interes. Interes moje lepe Slovenije, ki si glede na izrednopame-ten narod zasluži vedno več.
Laris Gaiser
Foto: SM
Ormož • Priprava na opismenjevanje
Začne se že v vrtcu
Ljudska univerza Ormož je pridobila sklop programov, namenjenih za dvig ravni pismenosti in projektno učenje pri mlajših odraslih za obdobje od leta 2010 do 2013. Za sedem programov bodo v treh letih prejeli 107.000 evrov.
Direktor Ernest Vodopivec je povedal, da je izobraževanje določenih ciljnih skupin, ki so jim programi namenjeni, brezplačno. Programi so kar v višini 85 % financirani iz evropskih socialnih skladov, ostanek pa odpade na ministrstvo za šport.
Motivacijski program Most do izobrazbe omogoči posamezniku lažjo vključitev v nadaljnje formalno strokovno izobraževanje in obnovo ali pridobitev temeljnega znanja in spretnosti, ki omogočajo lažje obvladovanje nove učne snovi. Računalniška pismenost za odrasle dviga raven računalniške pismenosti. Omogoča tudi pridobitev javno veljavne listine, če udeleženec uspešno opravi preverjanje znanja in spretnosti, kot je določeno s programom, in potrdila o udeležbi. Računalniško in digitalno opismenjevanje je 50-urni tečaj, ki spodbuja razvijanje splošne računalniške in digitalne pismenosti za prijaznejše življenje in boljše komuniciranje v družbi, s poudarkom na pridobitvi osnovnih znanj za uporabo računalniške in digitalne tehnologije. Program Knjige so zame je namenjen odraslim, ki želijo izboljšati pisne in govorne veščine za kulturni dialog, za lastno razumevanje, doživljanje in vrednotenje knjižnih del.
Razgibajmo življenje z učenjem je namenjeno upo-
Foto: Viki Ivanuša
Starši in otroci se skupaj pripravljajo na opismenjevanje.
kojencem, ki želijo pridobiti znanje in usposobljenost za aktivno in uspešno urejanje svojega življenja in sodelovanje v življenjski skupnosti. Priporočajo ga za lažje obvladovanje situacij v vsakdanjem življenju, večjo samostojnost in odgovornost, vključevanje v različne družbene dejavnosti in dvig samozavesti ter dvig kakovosti življenja. Pridobili so sredstva tudi za dva programa, ki dvigata raven aktivnega učenja v družini. Berem za zabavo, berem za znanje se v Sloveniji prvič izvaja na
ravni predšolskih otrok in vso družino pripravlja na opismenjevanje pri otrocih. Kot je povedala Ljuba Fišer, ki vodi dejavnost skupaj s Ksenijo Šoštarič, so začeli v Vrtcu Ormož, k sodelovanju pa so povabili tudi otroke, ki vrtca ne obiskujejo. „Program starše in otroke vzpodbuja, da dvignejo raven priprave na opismenjevanje. Starše opozorimo, da naj ne učijo otrok pisati pred vstopom v šolo, saj je proces opismenjevanja več kot le sposobnost zapisati črke. V naših druženjih se trudimo, da bi
starši in otroci vzljubili pravljice in bi več časa preživeli ob njih," je povedala Ljuba Fišer. V skupini je 10 otrok in prav toliko staršev ali starih staršev. Dejavnost poteka po dve šolski uri in je sestavljena iz etap.
Že več let pa na LU izvajajo tudi projekt Beremo in pišemo skupaj, namenjen staršem osnovnošolskih otrok, da lažje pomagajo svojim otrokom pri vsakdanjih šolskih izzivih. Namenjen ni le branju, ampak tudi matematiki in drugim vsebinam.
Viki Ivanuša
Ptuj • Ob kulturnem prazniku
Dan odprtih vrat v knjižnici
V ponedeljek, 7. februarja, bo Knjižnica Ivana Potrča na široko odprla vrata. V počastitev slovenskega kulturnega praznika bodo pripravili različne aktivnosti. Vsi, ki se boste tega dne vpisali v knjižnico, pa boste oproščeni plačila članarine.
Vsi, ki bi si želeli ogledati stavbo malega gradu, kjer že deset let domuje knjižnica, vabljeni na voden ogled, ki se bo pričel ob 10. uri v pritličju knjižnice. Po ogledu bo v Potrčevi čitalnici predstavitev življenja in dela Ivana Potrča ter ogled njegove knjižne zapuščine, ki obsega 2.292 enot.
Ob 12. uri vas vabimo na predstavitev domoznanske dejavnosti in knjižnih dragocenosti v Domoznanskem oddelku. Ogledali si boste lahko inkunabule, Dalmatinovo biblijo, Slavo vojvodine Krajnske, prvi ptujski tisk in še veliko drugega dragocenega gradiva.
Popoldne bo ob 15. uri potekala predstavitev iskanja knjižničnega gradiva v računalniškem katalogu COBISS. Predstavljen bo tudi program Moja knjižnica, ki članom knjižnice omogoča vpogled
v lastno evidenco izposojenega gradiva, podaljšanje roka izposoje preko interneta ter online rezerviranje knjig. Temu bo sledila predstavitev
Digitalne knjižnice Slovenije, ki z milijonom in pol digitaliziranih strani ponuja prost dostop do številnih gradiv kar
iz domačega naslanjača.
Najmlajše vabimo v knjižnico ob 17. uri, kjer bodo v pravljični sobi lahko prisluhnili pravljici Čarobni mlinček.
Milena Doberšek
Tednikova knjigarnica
Medvedov ni nikoli preveč!
Vzklik iz naslova tokratne Knjigarni-ce - Medvedov ni nikoli preveč! - spominja na prijetno zgodbo avtorice Polonce Kovač, le da pri njej medvede zamenja dokaj pogosto moško ime Andrej (Andrejev ni nikoli preveč, 1977). Medvedje sodijo med najbolj priljubljene literarne junake v knjigah za najmlajše; tudi omenjena Polonca Kovač je med drugim avtorica slikanice iz zbirke Čebelica Mali medo (Ilustracije Jelka Reichman, 2000). Medved in mali pa je naslov odlične slikaniške novitete, ki je te dni izšla v založbi Mladinska knjiga z urednikom Andrejem Ilcem, kjer so izšli tudi preostali knjižni naslovi današnje Knjigarnice.
Zgodba gre nekako tako, ali bolje, slikanica gre nekako tako:
Nebo je zamolklo oblačno, z nekoliko večerne zarje. Ob velikem drevesu na robu gozda simpatičen lisjak z nekoliko razmršeno rdeče oranžno dlako zre nekam proti dolini, kjer je na pobočju videti obrise smrek. Lisjakova usta so blago na smeh, ušesa na preži, v oči pa zgleda pol romantično, pol navihano in nič, čisto nič zverinsko. Naslednja podoba v slikanici, ki je pravzaprav ilustracija naslovne strani, prikazuje čudovit literarni prostor: gozd, jezero, gore - še otoček s cerkvico na sredi, pa bi bralec pomislil, saj to je naš Bled. Toda ne, avtoričino ime se glasi Katja Gehrmann (seveda samo ime ne pomeni, da slikanica ni izvirna slovenska) in slikanico je prevedla Alenka Veler.
Ah, saj ni, da bi pripovedovala in opisovala to odlično slikanico Medved in mali, saj je avtorska slikanica, kakor so poimenovane tiste, ki imajo avtorja besedila in ilustracije v eni osebi. Le-te so, kot je v dobri slikanici v navadi, monolitne, nedeljive združbe literarne in likovne zgodbe. Šele hkratno branje in gledanje dajeta celosten estetski, bralni užitek. Avtorica je s klasičnim, a tudi humornim zamahom čopiča in s črto (risalo z ogljem, mešana likovna tehnika) ter z odličnim oblikovalskim pristopom k upodobitvi glavnih junakov (medved in račje pišče) naslikala krasno štorijo o tem, kar pogosto pesti male in velike: kakšni smo videti in kaj si drugi mislijo o nas, pa tudi o tem, ali je mama ena sama ... Zraven dinamičnih glavnih junakov je v slikovno podobo odlično umestila ponavljajočo se miniaturno podobo drvarja in tudi lisjak, ki za osrednji del zgodbe ni tako pomemben, zvedavo kuka ob večini dogodivščine med medvedom in pernatim malčkom.
Skratka, lisjak je hotel svoji dragi podariti nekaj posebnega, zato je opazoval jato divjih gosi. Ukradel jim je eno, skoraj izvaljeno jajce in bil nadvse zadovoljen sam s seboj. Žvižgajoč in z jajcem pod taco, a nepazljiv, se je zaletel v medveda. Ta ga je razdraženo nadrl, da naj pazi, neroda rdeča. Jasno, da se z medvedom ni šaliti, in lisjak jo je pobrisal. Medved pa je presenečeno pobasal tisto jajce. O lisjaku falotu, ki zmeraj nekaj najde, je razmišljal medved in ni slišal drobcenega trkanja znotraj jajca. Penk! se jajcu privzdigne razpočen vrh in rumenokljuno pišče vzklikne medvedu pod nos: »Mama!« Medved se je začudeno ozrl naokoli, nikjer nobenega, nobene mame ...
Cenjeni bralci, nato boste izvedeli, kako je medved enostavno želel ubežati majceni stvari, ki se je drla mama. Izvedeli boste, kako je medved dokazoval, da je medved, velik in močan, kako zna plezati in plavati in ... Toda vse to je, na veliko začudenje, znal tudi mali ... Ampak to morate videti sami!
In še namig: ker je tu že pustni čas, šemska skupina medved in mali bi bila dober špas!
Veliko bralnih užitkov želi
Liljana Klemenčič
Foto: Andrej Doberšek
Rokomet
Blizu tega, da bi prvi zamajali Gorenje
Stran 12
Rokomet
MDA Jeruzalema tretji na Reki
Stran 12
Atletika
Nina blizu norme za dvoransko EP
Stran 13
Košarka
Gostje v 1. ligi odnesli poln izkupiček
Stran 13
Tatjana Majcen Ljubič
Dve medalji in velik sprejem v Pacinju
Stran 14
Nogomet
V dveh dneh v dvorani Center 94 tekem
Stran 15
tednik
{PoíLuíajt¿ naí na íuítounim. íjititu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Boks • Dejan Zavec 18. 2. v Stožicah
Že napovedano - Američan
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec se bo 18. februarja v Stožicah meril z Američanom Delgadom. Fotografija je iz njegovega zadnjega dvoboj, ko je septembra ugnal Poljaka Jackiewicza.
Nogomet • Labod Drava
lf ■	■ ■	v- BvH
Vsaj na papirju močnejši
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
njegov tekmec pa bo 34-letni Američan Paul Delgado (35 dvobojev, 25 zmag, 4 s K. O., 9 porazov, 1 neodločen dvoboj). Le-ta na najnovejši lestvici velterske kategorije zveze IBF zaseda 15. mesto.
To bo Dejanov prvi dvoboj z Američanom, ime pa so organizatorji sporočili na torkovi tiskovni konferenci, na katero sta se oba tekmeca javila kar preko spletne tehnologije. Oba sta namreč sredi zaključnih priprav, zato bi jih bilo nesmiselno prekinjati samo zaradi prihoda in objave te novice.
»Ta dvoboj ima zame velik pomen, saj preko njega upam na večjo prepoznavnost v ZDA, odkoder prihaja moj naslednji tekmec. Že dalj časa odkrito govorim, da je moj cilj odhod v ZDA, upam, da je to prvi korak. Priprave po dolgem času potekajo brez težav; imel sem le manjše težave z levo ramo, a je poškodba že sanirana. V glavi imam le eno stvar - zmago. Na dvoboju si želim fantastično občinstvo, ki mi je zmeraj v veliko podporo. Prepričan sem, da nam bo skupaj uspelo, kajti navijači so nekako moja
predvidoma 11. februarja.
Boksal tudi v slovitem Madison Square Gardnu
Paul Delgado je imel prvi profesionalni dvoboj leta 1998, do danes pa jih je nanizal že 35. Zadnji poraz sega v leto 2009, ko ga je ugnal odlični Kazah-stanec Vitaliy Demyanenko (19 zmag, brez poraza). Delgado po rodu izvira iz Zelenortskih otokov (le-ti ležijo ob zahodno-afriški obali, najbližja kopenska država je Senegal), zdaj pa prebiva v Atlanti v ameriški zvezni državi Georgia. Tukaj je imel tudi največ dvobojev, med drugim pa je leta 2003 nastopil tudi v sloviti dvorani Madison Square Garden v New Yorku.
Delgado, ki ima v boksarskem svetu vzdevek »Resnica« (The Truth), je preko spleta dejal, da se neizmerno veseli priložnosti, da bo boksal za naslov svetovnega prvaka: »To je velikanska stvar, o tem sanjam že od 13. leta. Na tak dvoboj se pripravljam praktično že celo življenje, še posebej intenzivno pa je bilo zame lansko leto, ko sem razvil nekaj novih tehnik in sem stoodstotno pripravljen. Veselim se priložnosti, da šampionski pas prinesem nazaj v ZDA. Veselim se že prihoda v Slovenijo in verjamem, da me bo vzljubilo tudi nekaj Zavčevih navijačev. Pokazati jim želim, kaj znam in vem, da bodo to znali ceniti.« Američan bo v Slovenijo prispel 13. februarja.
Jože Mohorič
V noči s ponedeljka na torek se je končal zimski prestopni rok za nogometaše, ki je trajal ves januar. Kljub ne ravno najboljšemu stanju v klubski blagajni je bil v zimskem prestopnem roku precej dejaven tudi nogometni klub Labod Drava. Glede na vse okoliščine, ki že nekaj časa spremljajo klub v modrem, je sestavljanje igralskega mozaika vse prej kot prijetno, toda športnemu direktorju Juretu Arsiču je uspelo sestaviti spoštovanja vredno ekipo, ki je vsaj na papirju precej močnejša kot jesenska. Res je sicer, da bo šele čas pokazal, česa je novo moštvo sposobno in če si res zasluži višjega mesta na lestvici, kot ga Labod Drava trenutno zaseda. A vsaj za zdaj so potešeni apetiti še tako zahtevnega ljubitelja nogometa v najstarejšem slovenskem mestu. V kontekstu letošnjih zimskih ptujskih okrepitev je treba omeniti predvsem sredino igrišča, kjer je jeseni najbolj šepalo. Predvsem povratnik v modro vrsto Aleš Čeh bi moral biti zagotovilo, da bomo spomladi videli kakšno idejo več v igri »kurentov«. Seveda pa Čeh ni edini, ki budi upe, tudi imena, kot so Igor Perkovič, Semir Spahič, Miha Kokol, Jani Šturm in Antonijo Pra-njič, niso od muh; če bo poleg
vsega tega na račun igralcev prihajalo še redno nakazilo, pa se zdi, da bi ptujski ljubitelji nogometa lahko gledali Dravo, kakršno si želijo in zaslužijo.
Poleg številnih prihodov pa se je zgodilo nekaj premikov v obratni smeri, smeri odhodov. Klub so namreč zapustili Ivan Firer (CM Celje), Gorazd Gorinšek (Ciper, 2. liga), Ian Emeršič (Feldbach, Avstrija), Uroš Veselič (Allerheiligen, Avstrija), Ane j Wagner, Franc Vodušek, Leon Kukec in Samo Simonič (dvojna registracija, Stojnci).
Zimski prestopni rok Labod Drave:
PRIHODI: Aleš Čeh (Nafta), Igor Perkovič (Avstrija), Semir Spahič (dvojna registracija, Maribor), Miha Kokol (Nafta), Jani Šturm (Domžale)
ODHODI: Ivan Firer (Cm Celje), Gorazd Gorinšek (Ciper, 2. liga), Ian Emeršič (Feldbach, Avstrija), Uroš Veselič (Allerheiligen, Avstrija), Leon Kukec, Anej Wagner, Franc Vodušek, Samo Simonič (dvojna registracija, Stojnci).
tp, db
Iz tabora slovenskega boksarskega superšampiona Dejana Zavca so že pred časom podali novico, da bo njegov naslednji profesionalni dvoboj na sporedu 18. februarja v ljubljanskih Stožicah. Tam je bila tudi spisana najlepša boksarska zgodba doslej na slovenskih tleh, ko je Dejan lani septembra pred več kot 13 tisoč gledalci po točkah prepričljivo ugnal Poljaka Jackiewicza in drugič ubranil naslov svetovnega prvaka po verziji IBF. Čez dva tedna bo slovenski športnik leta 2010 tako tretjič prostovoljno branil ta naslov,
druga polovica. Zagotovo se veselim dvoboja in upam na pomoč gledalcev,« so bile besede Dejana Zavca, ki v Magde-burgu pod nadzorom glavnega trenerja Dirka Dzemskega in kondicijskega trenerja Tomija Jagarinca opravlja zadnje sparinge. Tako se je pretekli teden v ringu potil s starim znancem, Dancem Christianom Bladtom (48 dvobojev, 35 zmag, 11 porazov, 2 neodločena dvoboja) in Gruzincem Sergiom Varta-novom (8 zmag, brez poraza), s katerima pa ni imel večjih težav. Dejan se bo v Slovenijo vrnil teden dni pred dvobojem,
Paul Delgado
Vstopnice v prodaji od petka naprej
Organizatorji (le-ti so enaki, kot so bili tudi za dvoboj Zavec - Jacki-ewicz) bodo danes, v petek, v prodajo poslali nekaj več kot 6000 vstopnic, ostale so že rezervirane za pokrovitelje. Za najcenejše vstopnice bo treba v prosti prodaji odšteti le 10 evrov. Celotni boksarski večer bo sicer obsegal šest borb, zagotovo pa se bo slovenskemu občinstvu znova predstavil Denis Simčič (26 dvobojev, 25 zmag, 1 poraz).
Jure Arsič, športni direktor Laboda Drave: »Zelo smo zadovoljni z opravljenim v prestopnem roku. Kljub številnim odhodom smo uspešno zapolnili te vrzeli; po mojem mnenju smo dobili celo kvalitetnejše igralce. Prav gotovo je največja okrepitev Aleš Čeh, ki je osvežitev tako po igralski kot tudi po človeški plati. O tem, ali je ekipa v tem trenutku močnejša od tiste jesenske, je še prehitro govoriti, laično pa lahko rečem, da smo močnejši, ambicije pa v tem trenutku ostajajo nespremenjene.«
Bojan Špehonja, trener Laboda Drave: »Prišlo je veliko novih igralcev, vendar pa moram poudariti, da je veliko igralcev tudi odšlo. Poznali se bodo predvsem odhodi Firerja, Emeršiča in Gorinška, ti igralci so namreč imeli največjo minutažo v zadnji polsezoni. Prav gotovo pa ne gre zanemariti odhoda Veseliča. Dobili smo kar nekaj kvalitetnih in izkušenih igralcev, ampak nekateri, kot npr. Jani Šturm, zaradi poškodbe v zadnjem času niso igrali. Veliko smo pridobili predvsem s Čehom, pa tudi za Perkoviča pričakujem, da bo dodal svoje izkušnje. V mladem Spahiču se skriva velik talent, Miha Kokol pa je k nam prišel, ker je bila njegova minutaža v Nafti skromna, pri nas pa želi dokazati, da je sposoben igrati dober nogomet. V napadu smo nadomestili izostanke zaradi odhodov, precej močnejši bomo prav gotovo na sredini igrišča, medtem ko smo se želeli okrepiti tudi v obrambi, vendar nam na žalost ni uspelo, saj v svoje vrste nismo uspeli zvabiti Borisa Sambolca.«
Nogomet • Boris Sambolec, NK Aluminij
Vrnitev
V Kidričevem so v januarskem prestopnem roku dobro trgovali. Pred zaključkom so dobili pomembno okrepitev na poziciji branilca: po sedmih letih se je v svoj matični klub iz Avstrije vrnil Boris Sambolec; le-ta bi lahko zamenjal Marka Krajcerja, ki je odšel k prvoligašu CM Celje. Ob Borisu sta v Aluminij prišla še izkušena Tomaž Murko in Ivan Purišič, oba s prvoligaški-mi izkušnjami.
Pri Borisu Sambolcu gre za čvrstega in borbenega igralca. Lahko bi dejali, da se je otrok kluba vrnil tja, kjer je pričel svojo nogometno pot.
B. Sambolec: »Res je. Za Aluminij sem igral v vseh njihovih selekcijah, nato pa sem sedem let igral v Avstriji. Spomini na vse skupaj so lepi, vendar prve ljubezni nikoli ne pozabiš. Ob tem je dobra stvar ta, da sem doma in da ne rabim voziti daleč. Dogovorili smo se zelo hitro, kar gre tudi zasluga vodstvu kidričevskega drugoligaša.«
Aluminij se trenutno nahaja na četrtem mestu, z majhnim zaostankom za vodečim Inter-blockom. Kaj je pretehtalo k vrnitvi?
B. Sambolec: »Ni lepšega kot se vrniti domov. Ob tem pa so tu še druge kvalitetne okrepitve, ki so prišle v Aluminij. Sicer pa je imel Aluminij vedno ambicije po visokih uvrstitvah. Delamo dobro in naporno, vse pa z namenom, da bi bili
Boris Sambolec (rdečI dres) bo znova oblekel dres Aluminija.
čim višje na koncu prvenstva. Nimamo slabega igralskega potenciala in verjemite, da bomo dali vse od sebe, da bi uresničili naše želje. Vnaprej obljubljati nekaj o rezultatih bi bilo smešno. Vse bo šlo po začrtani poti, korak za korakom.«
Danilo Klajnšek
Rokomet • 1. A SRL (m)
Blizu tega, da bi prvi zamajali Gorenje
Jeruzalem - Gorenje 29:32 (14:13)
JERUZALEM: G. Čudič (+6), S. Žu-ran, Belec (+3); Šišmanovic 3, Kor-par 3, Krabonja 1, Rajšp, Bogadi 1, Radujkovic 1, B. Čudič 5 (1), Ivanu-ša, Sok 4, Hebar, Kljajic, R. Žuran 9 (3), Gorenšek 2. Trener. Aleš Filipčič
GORENJE: Gajic (+14), Skok; Medved, Manojlovic 3, Stanojevic, Rutar, Cehte, Miklavčič 4, Musa 4, Štefanič, Golčar 8 (1), Gams 1 (1), Bajram 1, Nosan, Šimic 4 (2), Bezjak 7. Trener: Branko Tamše
SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 8/6; Gorenje 6/3.
IZKLJUČITVE: Jeruzalem 10; Gorenje 12 minut
Okrog 600 gledalcev je na Hardeku spremljalo zaostalo tekmo 10. kroga. Po koncu tekme so gledalci zadovoljni zapuščali prizorišče, saj sta obe ekipi pokazali soliden rokomet. Ormožani so z borbenim pristopom odlično pričeli tekmo in v 14. minuti po vodstvu z 8:4 prisilili gostujočega trenerja k minuti odmora. Tudi v nadaljevanju so gostitelji
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Jeruzalema Ormoža (na fotografiji Rok Zuran) so se dobro upirali ekipi Gorenja (levo je Marko Bezjak), ki v državnem prvenstvu še ne pozna poraza.
1. A SRL MOŠKI			
REZULTATI PRELOŽENIH			TE-
KEM: Jeruzalem Ormož	-	Gorenje	
29:32 (14:13), Krka - Celje Pivovar-			
na Laško 26:40 (13:20).			
1. GORENJE 16 16	0	0	32
2. CIMOS 16 12	1	3	27
3. CELJE PIVO. LAŠKO 16 12	0	4	24
4. LOKA 16 8	3	5	19
5. TRIMJO TREBNJE 16 9	1	6	19
6. MARIBOR BRANIK 16 6	3	7	15
7. KRKA 16 6	2	8	14
8. RIBNICA RIKO HIŠE 16 6	1	9	13
9. JERUZALEM ORMOŽ16 6	0	10	12
10. SLOVAN 16 5	0	11	10
11. SLOVENJ GRADEC 16 3	0	13	6
12. ŠMARTNO 16 1	1	14	3
igrali odlično in povedli z 11:8. Ob tej prednosti so Ormožani zapravili kar nekaj napadov z igralcem več in gostje so se po seriji 4:0 vrnili v igro ter povedli 11:12. Do odhoda na odmor so Ormožani spet spreobrnili izid v svoj prid, 14:13. Pri gostiteljih sta bila v 1. polčasu odlična organizator Bojan Čudič in desno krilo Tadej Sok, pri gostih pa je bil prvo ime vratar Ivan Gajic, ki je zbral kar 11 obramb, od tega dve sedem-metrovki. V prvem delu je treba pohvaliti odlično obrambo gostiteljev, ki je zaustavila vse nalete nevarnih Velenjčanov.
V nadaljevanju je vodeča ekipa 1. SRL zaustavila Bojana Ču-diča in Soka, pri gostih pa sta se razigrala Musa ter Miklavčič
Rokomet • Mlajše selekcije
Mlajši dečki A Jeruzalema (1998) tretji na Reki
Tretjič zapored so se mladi rokometaši Jeruzalema, tokrat letniki 1998, udeležili mednarodnega turnirja na Reki, ki je že devetnajsti po vrsti v organizaciji RK Trsat z Reke. Na turnirju je sodelovalo 12 ekip: Zamet Reka, Pecine Reka, Rudar Rude Samobor, Kaštel Adriachem Split, Matulji Opatija, Nexe Našice, Karlovac, Zagreb I, Zagreb II, gostitelji Trsat, slovenski podprvak Škofja Loka in slovenski prvak Jeruzalem Ormož. Turnir je bil izjemno kvaliteten in dramatičen, gledalci so videli vse, kar lahko rokomet ponudi. Po 1. in 2. mestu v preteklosti so Ormožani turnir tokrat končali na 3. mestu. V polfinalu je sledila poslastica turnirja, saj sta se pomerila hrvaški in slovenski prvak pri letnikih 1998. V neverjetno dramatični končnici se
Za Jeruzalem so v Reki nastopili: Kevin Caf, Jurček Korpič Lesjak, David Lukner, Rene Plavec, Timon Grabovac, Martin Hebar, Tomi Sok, Gašper Horvat, Nino Ulaga, Filip Luci, Tilen Kosi, Boštjan Žižek Cvetko, Miha Kavčič, Dominik Ozmec, trenerja Mladen Grabovac in Uroš Krstič.
in v 42. minuti je Gorenje po seriji 5:0 povedlo 20:23. Or-možani so se še enkrat vrnili v igro in izid izenačili na 23:23, ampak sledil je nov napad Ve-lenjčanov, ki so na dobro igro Jeruzalema odgovorili s serijo 4:0, 23:27. Na koncu se je pri Gorenju razigral Ormožan Bezjak, ki je s svojimi zadetki zapečatil usodo Ormožanov. Ob malo več sreče in ob malo
pametnejši igri pri igralcu več bi Jeruzalem lahko na kolena spravil vodilno moštvo 1. SRL, ki zaenkrat še ni v tisti pravi tekmovalni formi. Ob polčasu je domače občinstvo na predstavitvi z glasnim aplavzom nagradilo fante iz rokometne šole Jeruzalema, ki na domačih in mednarodnih tleh dosegajo odmevne rezultate.
Uroš Krstič
Gregor Čudič (Jeruzalem): »Borili smo se po svojih najboljših močeh in - kar je najpomembneje - zadovoljili našo publiko. Če bi v nekaterih trenutkih odigrali samo malo pametneje, bi lahko celo presenetili Gorenje. Slabo smo odigrali z igralcem več. Gostom čestitam za zmago.«
David Miklavčič (Gorenje): »Vedeli smo, kaj nas čaka na Hardeku, in vedeli smo, da borbenih gostiteljev ne bomo zlomili v desetih minutah. Strpno smo gradili pot k zmagi in v zaključku tekme zlomili odpor Ormo-žanov, ki so nas presenetili z dobro predstavo.«
je tekma končala z neodločenim izidom 12:12. V streljanju sedemme-trovk so imeli več sreče rokometaši Karlovca, ki so Ormožane na identičen način z istim rezultatom ugnali tudi na turnirju v Poreču. V malem finalu je Jeruzalem brez večjih težav (14:7) premagal hrvaškega podpr-vaka, ekipo Matuljev iz Opatije. Za naj igralca turnirja so organizatorji s pomočjo trenerjev proglasili Ormo-žana Tilena Kosija, Tomislav Špruk iz Karlovca je postal naj strelec, Tin Škorič iz reškega Zameta pa vratar
Mlajši dečki A Jeruzalem Ormoža
turnirja.
REZULTATI: Jeruzalem - Rudar Rude Samobor 17:9, Jeruzalem -Kaštela Adriachem Split 14:7, Jeruzalem - Karlovac 12:12, po 7 m: 13:15, Jeruzalem - Matulji Opatija 14:7.
KONČNI VRSTNI RED: 1. Karlo-vac, 2. Zamet Reka, 3. Jeruzalem Ormož, 4. Matulji Opatija, 5. Rudar Rude Samobor, 6. Škofja Loka, 7. Zagreb I, 8. Pecine Reka, 9. Kaštel Adriachem Split, 10. Nexe Našice, 11. Trsat Reka, 12. Zagreb II.
Mladina
REZULTATI 10. KROGA: Velika Nedelja Carrera Optyl - Maribor Branik 21:31 (12:21), Arcont Radgona - Rudar 27:33 (13:16), Dol TKI Hrastnik - Drava Ptuj 34:31 (20:12).
1.	MARIBOR BRANIK 10	8	1	1	17
2.	RUDAR 10	6	2	2	14
3.	DOL TKI HRASTNIK 10	5	1	5	11
4.	DRAVA PTUJ 10	4	2	4	10
5.	ARCONT RADGONA 10	3	0	7	6
6.	V. NEDELJA CO 10	1	0	9	2
Velika Nedelja Carrera Optyl - Maribor Branik 21:31 (12:21)
VELIKA NEDELJA: Nejc Pfeifer, Peter Zorec 4, Aleš Bezjak 7, Kristjan Prapotnik, Domen Lorenčič 1, Žan Prejac, Matic Pfeifer, Denis Repec 1, Matej Moravec, Dejan Veselko 2, Marcel Meško 6, David Hržič. Trener: Darjan Mesarec.
Tekmo prvo- in zadnjeuvrščene ekipe so zasluženo dobili gostje iz Maribora. Od slednjih so vsi pričakovali lepo in korektno igro, vendar so gledalci v športni dvorani Velika Nedelja videli iz njihove strani gro-
Rokomet • MRK Drava Ptuj
V ekipi ni posebnih novosti
Ladislav Sabo je že dolga leta tako ali drugače povezan s ptujskim rokometom. Dolgo je deloval v navezi z Milanom Ba-klanom, v zadnjem obdobju je bil njegov pomočnik, po novem letu pa je nekdanje levo krilo ro-kometašev Drave prevzelo vajeti vodenja članske ekipe.
Kako je novi trener videl prvo zmago svoje ekipe v petek proti Brežicam? »Zmaga je bila predvsem zasluga igralcev, igrali so na vso moč in rezultat ni izostal. Priložnost sem ponudil vsem, ki so bili v kadru za srečanje, želel sem namreč, da imajo vsi približno enako minutažo. Želim namreč nadaljevati delo prejšnjega trenerja Milana Baklana, s katerim sva delovala skupaj in si nekako tudi zamislila, kako bi zadevo izpeljala do konca sezone.«
Kljub temu pa vsak trener prinese nekaj novega. Kaj se je spremenilo v igri in na treningih pod vašim vodstvom?
»Poudarek je predvsem v igri v obrambi, ki nam vidno peša. V napadu še nekako gre, vendar pa se moramo zavedati, da so to zelo mladi igralci, ki še nimajo velike članske kilome-
trine in zato občasno pride do težav v igri. Preskok iz kadetske v člansko vrsto je namreč precejšen. Sicer pa večinoma treniramo kot prej, pretiranih novosti niti ni.«
Kje so po vašem mnenju v igri največje rezerve?
»Upam si trditi, da so fantje dobro pripravljeni, saj dobro trenirajo. Kar se pa tiče rezerv, se te prav gotovo skrivajo v tem, da gre za mlado ekipo, ki za sabo še nima velikega števila tekem, poleg tega pa še nekoliko zaostajamo fizično, predvsem kar se telesnih kontaktov tiče, le-ti so namreč v rokometu zelo pogosti.«
Še dva kroga sta do konca lige, kjer ste še vedno v igri za končnico najboljših štirih. Kakšni so cilji do konca prvenstva?
»Mi na vsakem srečanju ne glede na nasprotnika igramo na zmago. Radgona premore izkušeno zasedbo, toda proti njim smo že dokazali, da znamo igrati. Nato pa na Ptuj prihajajo Radeče, ki so še bolj izkušene in kvalitetne. Te tekme me je kar malo strah, vendar verjamem v svoje fante.«
tp
Bo oboleli Bezjak nastopil v Radgoni?
Rokometaši Drave danes, v petek, v Radgoni Igrajo pomembno srečanje za uvrstitev med najboljše štiri ekipe v ligi. V 13. krogu se bodo pomerili z Arcontom, s katerim so letos enkrat že igrali, na Ptuju je bilo neodločeno 29:29. Tudi sicer je ekipa Radgone precej bolj izkušena od ptujske, predvsem to velja za zunanjo linijo, poleg tega pa za domačine velja, da so za vsako ekipo neugoden tekmec, ki igra »na polno« vseh 60 minut, ne glede na izid srečanja. Toda gostje se s tem ne obremenjujejo, odigrati želijo po najboljših močeh, vsekakor pa je cilj Ptujčanov zmaga, s katero bi ostali v boju za t. i. »play off«. Morda bo že tako mlada zasedba na srečanju z Radgono še mlajša, saj je med tednom zbolel najizkušenejši član Drave Robert Bezjak, tako da je njegov nastop vprašljiv.
bosti in nekulturne geste. Domačini, ki so igrali v okrnjeni zasedbi, se na tak način igre nikakor niso mogli prilagoditi. Pomembnejše od rezultata je vseeno zdravje igralcev. Sodnika tekme sta zaradi grobosti dosodila kar štiri diskvalifikacije!
Dol TKI Hrastnik - Drava Ptuj 34:31 (20:12)
DRAVA PTUJ: Koštomaj, Toš 4, Ferk 3, Janžekovič 5, Verdenik 2, Benčič 2, Požar 1, Fridrih 5, Sabo 5, Pukšič 2, Zolar 1, Šamperl, Bedrač 1, Bedenik. Trener: Ladislav Sabo
Mladinci Drave so v 10. ligaškem krogu gostovali v Zasavju. Prvih 15 minut srečanja je bilo z vidika ptujske ekipe iz Ptuja odličnih, nato pa se je vse ustavilo, kar so domačini izkoristili in na odmor odšli s prednostjo osem zadetkov. V drugem polčasu so gostje ves čas lovili razliko iz prvega dela, vendar je bilo v torek vse preveč tehničnih napak, tako da bližje kot na tri zadetke in s tem častnega poraza, mladi dravaši niso mogli.
Mlajši dečki B (letniki 1999): Rekordna zmaga Ormožanov
Jeruzalem A - Moškanjci Gorišnica 47:2 (19:1)
JERUZALEM A: Rizman; Niedor-fer 10, M. Hebar 9, Jovanovič 6, Kozel 1, Šoštarič 8, Voršič 3, Petek 2, Zidarič 3, Voljč 5. Trener: Uroš Krstič
Ormožani so proti gostom iz Mo-škanjcev Gorišnice dosegli rekordno zmago. Ekipa Jeruzalema letnikov 1999 je suvereno osvojila 1. mesto v predtekmovalni skupini Vzhod in
je na dobri poti k uvrstitvi na finale državnega prvenstva.
Starejši dečki A (letniki 1996), polfinale skupina B
REZULTATI 3. KROGA: Radovljica - Velika Nedelja Carrera Optyl 24:42 (13:22), Gorenje - Celje Pivovarna Laško Celje 7:46 (4:26), Brežice -Slovenj Gradec 26:19 (12:8).
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 3 3 0 0 6
2.	V. NEDELJA CO 3 3 0 0 6
3.	BREŽICE	3 2 0 1 4
4.	GORIŠNICA JER. 3 2 0 1 4
5.	SLOVENJ GRADEC 3 1 0 2 2
6.	SEVNICA	3 0 1 2 1
7.	GORENJE	3 0 1 2 1
8.	RADOVLJICA 3 0 0 3 0
Srečna in tesna zmaga proti Sevnici
Gorišnica Jeruzalem -Sevnica 37:36 (19:18)
GORIŠNICA JERUZALEM: Škrja-nec, Mendaš; Šandor, Kolmančič 8 (1), Lukman, Vesenjak 5 (1), Kociper 2, Geč 3, Sok 9, Kralj, Tement 1, Kolenko 3, Štumberger 2, Zorec 1, Topolovec 3. Trenerja: Uroš Krstič in Franc Šandor
Kljub slabi predstavi je ekipa Go-rišnice Jeruzalema zabeležila srečno in tesno zmago proti gostom iz Sevnice, pri kateri sta Janc in Cigler skupaj dosegla kar 30 zadetkov (Janc 16, Cigler 14). Obramba gostiteljev je bila katastrofalna, ob tem sta vratarja Škerjanc (2) in Mendaš (1) zbrala le 3 obrambe. Odločilni zadetek je tik ob koncu iz sedemmetrovke dosegel Kolmančič. V petek, 4. 2., ob 15.45 letniki 1996 gostujejo v Velenju pri Gorenju.
Radovljica - Velika Nedelja Carrera Optyl 24:42 (13:22)
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL: Bombek, R. Cvetko 9, Jaušovec 4, Lukežič 9, Bokša 3, Preac, Kocbek 3, Hojžar 2, T. Cvetko, Marin 7, Ku-mer 5. Trener: Bojan Munda.
Kljub temu da so gostje iz Velike Nedelje nastopili v nepopolni postavi, saj je igralske vrste razredčila bolezen, zmaga na gostovanju v Radovljici ni bila v nobenem trenutku pod vprašajem. Prvič v polfinalnem delu tekmovanja je zaigral tudi Jure Kocbek, ki je okrepil vrste gostov. Mrežo domačinov je zadelo kar osem gostujočih strelcev, tako da je, kot že velikokrat do sedaj, zmagal kolektivni duh.
Mlajše deklice A dvakrat visoko slavile
V soboto, 29. 1., so mlajše deklice A ŽRK Ptuj odigrale kar dve ligaški srečanji proti ŽRK Brežice. Na obeh Tekmah so bile mlade Ptujčanke veliko boljše in so zasluženo visoko slavile.
ŽRK Ptuj - ŽRK Brežice 27:11
ŽRK PTUJ: T. Širec 1, Lampert 1, Bedrač, Živko, Valenko, L. Čagran 2, Lah 4, Puž, S. Čagran 3, Ambrož 4, Kapold 8, Sirc 2, L. Širec 1, Pivko 1, Knaus. Trenerja: Ana Mihaela Ciora in Boštjan Kozel
ŽRK Brežice - ŽRK Ptuj 10:26
ŽRK PTUJ: T. Širec 2, Lampert 1, Bedrač 2, L. Čagran 5, Lah 2, Puž 2, S. Čagran 2, Ambrož 5, Kopold 3, Sirc 1, L. Širec 1. Trenerja: Ana Mihaela Ciora in Boštjan Kozel
DK, ku, tp
Štajerski tednik, februar 2011
Uvodnik
Izbira je vedno težka
Nekateri se težko odločimo že med čokoladno in sadno torti-co, kaj šele, ko je vprašanje, kaj početi celo življenje. Izbira šole in poklica je morda nekoliko lažja, če imamo dober uspeh in lahko izbiramo med vsem, kar je na voljo. Hudo pa je, če si želimo poklica, ki nam je zaradi slabšega učnega uspeha, pomanjkanja nadarjenosti ali finančnih sredstev nedosegljiv. Številni starši v teh dneh usmerjajo svoje otroke v šole, za katere menijo, da bodo za njihove otroke najboljše. Da jim bodo zagotovile primerno izobrazbo, soliden poklic ali finančno varno prihodnost. Kaj je prava izbira, ne ve nihče, saj se trend zaposljivih poklicev nenehno in zelo hitro spreminja. Kar je bilo še včeraj iskano, je lahko jutri povsem odveč in nezanimivo. Starši pa svoje
otroke na fakultete še vedno pošiljajo tudi z mislijo, da bodo otroci študirani in jim ne bo treba delati ...
V zadnjem času smo bili v javnosti spet priča razmišljanjem, da naj bi srednja šola postala obvezna. Država si prizadeva dvigniti raven formalne izobrazbe prebivalstva v naši družbi. To je vsekakor pohvalno, ko ne bi šlo le za potegavščino, s katero se podaljša čas, ki ga mladi ljudje preživijo v šolah. Na ta način se mlade ljudi, polne elana, kreativnosti in idej, pasivizira, spravi v okvirje institucij in se jih ima pod nadzorom. Mladi se izobražujejo in izobražujejo, njihova dejanska uporabnost na trgu dela pa je vprašljiva. Če po zaključku enega izobraževanja ne dobijo službe, pa študirajo še naprej. Ste opazili, kako
masovno fakultete zadnja leta proizvajajo magistre, doktorje znanosti? Gre za pravo razprodajo znanstvenih nazivov. Fakultete naravnost tekmujejo, katera si bo s svojimi plačljivimi programi odrezala večji kos pogače. Še nikoli se ni toliko mladih ljudi šolalo za poklice, ki so popolnoma nezaposljivi. Za svoje otroke si želim, da bi jim šolske reforme prinesle šolski sistem, ki bi bil sposoben na koncu šolanja na trg dela postaviti mlade ljudi z znanji in sposobnostmi, ki jim je treba dodati le še izkušnje. Ne diplomirane nevemkajloge. Naš trg dela potrebuje mlade ljudi, ki znajo kaj narediti. Čas je, da se začnejo ceniti tudi praktični poklici, ki so bili dolga leta po krivici zapostavljeni.
Viki Ivanuša, urednica priloge
Odločitev ni nikoli povsem lahka
Kam naprej v solo?
Ta odločitev gotovo ni lahka. Z njo se bo te dni začelo še intenzivneje ukvarjati 18.014 učencev in učenk, ki letos zaključujejo osnovno šolo. Vpisnih mest je precej več, saj bodo lahko kandidirali na skupno 25.084 vpisnih mest na srednjih šolah.
V programih nižjega poklicnega izobraževanja je razpisanih 688 mest, v programih srednjega poklicnega izobraževanja 6.971, v programih srednjega strokovnega oziroma tehniškega izobraževanja 9.358, v programih splošnih gimnazij pa 6.285 mest. Od tega je v zasebnih šolah razpisanih 483 in v programih strokovnih gimnazij 1.782 mest. Skupaj je v programih splošnih in strokovnih gimnazij na voljo 8.067 mest.
Delež razpisanih mest za programe nižjega poklicnega izobraževanja je ostal na lanskoletni ravni, deleža razpisanih mest za programe srednjega poklicnega izobraževanja in srednjega tehniškega oziroma strokovnega izobraževanja pa sta se nekoliko povečala glede na preteklo leto, predvsem zato, ker je na novo razmeščenih več programov srednjega poklicnega izobraževanja kot drugih. Za programe gimnazij pa se je število mest zmanjšalo za 502 zaradi spremenjenih normativov za oblikovanje oddelkov. Najmanjše potrebno število za oblikovanje oddelka programa gimnazija je po novem 28 in ne več 30 mest.
Delež dijakov, vpisanih v programe gimnazij, se že tretje leto zmanjšuje. Nekoliko se je zmanjšal tudi delež vpisanih v programe srednjega strokovnega izobraževanja, medtem ko se je v šolskem letu 2010/11 nekoliko povečal delež dijakov, vpisanih v programe nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja.
Poleg mest, namenjenih učencem, šole razpisujejo še mesta za programe poklicno-tehni-škega izobraževanja, poklicne tečaje in maturitetni tečaj, po katerih se izobražujejo dijaki, ki so že pridobili določen poklic ter svoje izobraževanje nadaljujejo po vertikali oziroma horizontali ali pa želijo pristopiti k opravljanju splošne mature. Za nadaljevanje izobraževa-
nja po končanem programu srednjega poklicnega izobraževanja je v programih poklic-no-tehniškega izobraževanja na voljo 2.990 vpisnih mest. Bistveno manj kot lani pa je na voljo vpisnih mest za programe poklicnega tečaja 476 (lani 764) in za maturitetni tečaj 742 (lani 1162) v javnih šolah in 30 v zasebnih.
Letos je bilo skupno razmeščenih pet novih programov na petih šolah, lani jih je bilo 13 na 23 šolah.
Pomembni datumi in postopki
Vse srednje šole bodo organizirale informativni dan, na katerem bodo učenci lahko dobili podrobnejša pojasnila o vpisu in izobraževanju ter druge informacije. Informativna dneva bosta v petek, 11. februarja 2011, ob 9. in 15. uri, ter v soboto, 12. februarja 2011, ob 9. uri. Februarja se bo treba prijaviti tudi za opravljanje preizkusa posebne nadarjenosti, ki bodo potekali v začetku marca. Prijavo bo treba oddati do 23. 3., a jo bo do 15. 4. še mogoče prenesti med šolami. Do 2. 6. pa bo potekalo prijavljanje v programe poklic-no-tehničnega izobraževanja za dijake in vajence. Vsi prijavljeni učenci in dijaki bodo praviloma med 16. in vključno 20. junijem izbranim šolam predložili dokazila o izpolnjevanju vpisnih pogojev. Tisti, ki bodo prijavljeni na programe brez omejitve vpisa, bodo po predložitvi izvirnikov spričeval na vpogled ali kopijah izvirnikov tudi vpisani. Tisti, ki pa so prijavljeni na programe z omejitvijo vpisa, bodo po predložitvi izvirnikov spričeval in dokazil o doseženem številu točk iz nacionalnih preizkusov znanja ter potrdila o točkah, doseženih v skladu z merili, ki so jih definirale posamezne šole, na vpogled ali kopij izvirnikov vseh dokazil sodelovali v izbirnem postopku. Potrdila o številu točk, pridobljenih z dosežki, bodo na šoli izdana do 15. junija. Za učence in dijake, ki bodo sodelovali v drugem krogu izbirnega postopka, pa tudi do 19. junija 2011.
Učenci in dijaki, ki bodo izbrani v prvem krogu izbirnega postopka, bodo do 21. junija tudi vpisani. Učenci in dijaki, ki v
prvem krogu ne bodo izbrani, bodo na šolah seznanjeni s prostimi vpisnimi mesti, na katera bodo lahko kandidirali. O razvrstitvi na eno od naštetih srednjih šol bodo obveščeni 24. junija. Če bodo razvrščeni na šolo, na kateri so oddali prijavnico, se bodo tam tudi vpisali. Če pa bodo razvrščeni na drugo šolo, bodo svojo prijavnico in dokumente dvignili ter jih v času od 24. do 28. junija odnesli na srednjo šolo, na katero bodo razvrščeni, in se tam tudi vpisali.
Prosta vpisna mesta bodo objavljena na spletnih straneh Ministrstva za šolstvo in šport 30. junija. Srednje šole bodo sprejemale prijave in vpisovale, dokler bodo imele prosta mesta, vendar najdlje do 31. avgusta 2011. (Natančnejši datumi v tabeli)
Kaj šteje?
DELEŽI RAZPISANIH MEST OD SOLSKEGA LETA 2007/08 DO 20011/12

Nižje poklicno izobraževanje	Srednje poklicno izobraževanje	Srednje tehniško in strokovno
izobraževanje
Gimnazije
Foto: Viki Ivanuša
Veliko dilem lahko rešijo predstavitve na tržnici poklicev in informativni dan.
Pri omejitvi vpisa v posamezni srednji šoli se upoštevajo zaključne ocene obveznih predmetov iz 7., 8. in 9. razreda osnovne šole, ocena splošnega učnega uspeha v 7. razredu osnovne šole, za program umetniške gimnazije preizkus nadarjenosti, za športne oddelke pa športni dosežki. Z učnim uspehom lahko kandidat dobi največ 180 točk. Če se v prvem oziroma drugem krogu izbirnega postopka na posamezni šoli na spodnji meji razvrsti več kandidatov z istim številom točk, se izbira med njimi opravi na podlagi točk, doseženih pri nacionalnem preverjanju znanja iz slovenščine in matematike. Če je po izvedbi izbire med kandidati na podlagi omenjenih kriterijev razvrščenih več kandidatov z istim številom točk, kakor je prostih mest, se izbira med njimi izvede na podlagi dodatnih točk, doseženih po merilih, ki jih določi posamezna srednja šola.
Odločitev tudi za bodoče študente
Za leto 2011/2012 je bilo v soglasje vladi predlaganih 30.189 vpisnih mest za redni in izredni študij, in sicer 27.175 mest za državljane RS in držav EU, od tega 24.528 mest za vpis v 1. letnik in 2.647 mest za nadaljevanje študija v višjih letnikih
po merilih za prehode, 1.839 mest pa za tujce in Slovence brez slovenskega državljanstva ter 1.175 mest za vpis študentov, ki še niso izkoristili pravice do vzporednega študija, in za diplomante.
Vpisna mesta za študijsko leto 2011/2012 razpisujejo štirje javni visokošolski zavodi (Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Univerza na Primorskem in Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu) ter 13 zasebnih visokošolskih zavodov s koncesijo. Značilnost razpisa za vpis za prihodnje študijsko leto je glede na pretekla leta manj vpisnih mest. V primerjavi z razpisom za vpis za tekoče študijsko leto je razpisanih 531 mest manj za redni študij in 1.623 za izrednega. Kljub temu pa je ponudba le-teh za redni študij prvič večja od števila dijakov zaključnih letnikov.
V novem študijskem letu so razpisani tudi samo štirje novi študijski programi (dvopredme-tni univerzitetni program Etnologija in kulturna antropologija na Univerzi v Ljubljani ter na Univerzi v Mariboru visokošolska strokovna programa Meha-tronika in Informacijska varnost ter univerzitetni študijski program Tehniško varstvo okolja). Glede na razmestitev mest po študijskih področjih jih je še vedno največ na področju družbenih, poslovnih, upravnih
in pravnih ved (30,4 % vseh vpisnih mest za redni in izredni študij), sledi področje tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva (25,5 %), umetnost in humanistika (10,5 %), naravoslovje, matematika in računalništvo (8,9 %), zdravstvo in sociala (7,4 %), izobraževalne vede (7,3 %), storitve (7 %) in področje kmetijstva, gozdarstva, ribištva in veterinarstva (2,9 %). Glede na preteklo študijsko leto so se vpisna mesta najbolj zmanjšala na področju družbenih, poslovnih in pravnih ved. Razpis je na voljo od 31. januarja.
S štipendijo je marsikaj lažje
Državne štipendije se dodelijo upravičencem, ki izpolnjujejo splošne pogoje iz Zakona o štipendiranju in pri katerih povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge ne presega 65 % minimalne plače v istem obdobju za tiste upravičence, ki se šolajo ali študirajo v kraju svojega stalnega prebivališča, in od 66 do 68 % minimalne plače za tiste upravičence, ki se šolajo ali študirajo izven kraja svojega stalnega prebivališča, ter 70 % minimalne plače na družinskega člana, če gre za kandidate iz enostarševskih družin, kandidate s posebnimi potrebami oziro-
ma kandidate, katerih sorojenci so osebe s posebnimi potrebami. Državna štipendija brez dodatkov od 1. julija 2010 znaša 38,79 evra za dijaka in 58,19 evra za študenta. K temu se prištevajo številni dodatki glede na dohodek na družinskega člana, za vrsto in področje izobraževanja, ki jih glede na potrebe trga dela določi minister, pristojen za delo, za učni oziroma študijski uspeh, za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča ter za štipendiste s posebnimi potrebami. Državna štipendija z vsemi dodatki ne sme presegati minimalne plače. S kadrovskimi štipendijami se dijakom in študentom pomaga priti do ustreznega poklica oziroma izobrazbe, kar omogoča njihovo večjo zaposljivost. Kadrovske štipendije dodeljujejo delodajalci upravičencem, ki izpolnjujejo splošne pogoje po tem zakonu, razen starostnega pogoja, in pogoje, določene v splošnih aktih delodajalca. Kadrovska štipendija ne sme biti nižja od državne štipendije. Za Zoisovo štipendijo se lahko poteguje učenec, ki ima v zaključnem razredu osnovne šole povprečno oceno najmanj 4,5 ali več ter je bil v skladu s Konceptom: odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci v devetletni osnovni šoli identificiran kot nadarjen učenec, ali ima v srednji šoli povprečno oceno najmanj 4,1 ali več ter je bil v skladu s Konceptom vzgojno-izobraže-valnega dela z nadarjenimi dijaki v srednjem izobraževanju identificiran kot nadarjen dijak, ali je maturant z izjemnim splošnim uspehom - zlati maturant, ali ima v višješolskem ali visokošolskem izobraževanju povprečno oceno najmanj 8,5 ali več ali je glede na povprečno oceno uvrščen med najboljših 5 % študentov v svoji generaciji, ali je dosegel izjemne dosežke na posameznem področju družbenega življenja ne glede na letnik šolanja. Zoisova štipendija znaša 65,74 evra za dijaka in 101,30 evra za študenta, prištevajo pa se tudi vsi dodatki, podobno kot pri državni štipendiji.
Viki Ivanuša (Vir: Ministrstvo za šolstvo in šport)
14. 1. 2011	Objava Razpisa za vpis v srednje šole
11. 2. 2011-12. 2. 2011	Informativni dnevi v srednjih šolah.
do 18. 2. 2011	Prijava k opravljanju preizkusov posebne nadarjenosti, znanja in spretnosti za kandidate, ki so se vpisali v programe, za katere je to vpisni pogoj.
1. 3. 2011-5. 3. 2011	Opravljanje preizkusov posebne nadarjenosti, znanja in spretnosti za kandidate.
do 15. 3. 2011	Posredovanje potrdil o opravljenih preizkusih posebne nadarjenosti, znanja in spretnosti ter izpolnjevanju posebnega vpisnega pogoja za program Gimnazija.
do 23. 3. 2011	Prijavljanje za vpis v srednje šole.
do 4. 4. 2011	Objava stanja prijav za vpis v srednje šole.
do 15. 4. 2011	Morebitni prenosi prijav za vpis v srednje šole.
do 10. 5. 2011	Obveščanje prijavljenih kandidatov o omejitvah vpisa s strani srednjih šol.
do 2. 6. 2011	Prijavljanje v programe poklicno-tehničnega izobraževanja za dijake in vajence.
do 13. 6. 2011	Objava stanja prijav v programe poklicno-tehničnega izobraževanja na dan 2. 6. 2011.
16. 6. 2011-20. 6. 2011	Vpis za kandidate na šolah brez omejitve vpisa in sprejete v 1. krogu izbirnega postopka.
21. 6. 2011	Objava rezultatov 1. kroga vpisa in seznanitev neuspešnih kandidatov z možnostmi v 2. krogu.
do 21. 6. 2011	Morebitni prenosi prijav v programe poklicno-tehničnega izobraževanja za dijake in vajence.
do 21. 6. 2011	Objava spodnjih mej 1. kroga izbirnega postopka na internetu.
do 23. 6. 2011	Prijavljanje kandidatov za vpis v 2. krogu izbirnega postopka.
24.6.2011	Objava rezultatov 2. kroga izbirnega postopka.
do 28. 6. 2011	Vpis za sprejete kandidate v 2. krogu izbirnega postopka.
do 11. 7. 2011	Obveščanje dijakov in vajencev o omejitvi vpisa za programe poklicno-tehničnega izobraževanja.
do 21. 7. 2011	Vpis v programe poklicno-tehničnega izobraževanja za dijake in vajence.
do 31. 8. 2011	Prijava in vpis dijakov ponavljavcev.
do 31. 8. 2011	Vpis na srednjih šolah, ki še imajo prosta mesta.
Strojna šola Ptuj
Tehnični poklici - zaposljivi poklici
»Poklicno izobraževanje je stigmatizirano, zato imamo vsi težave, ker se za tehniške šole oziroma tehnične poklice odloča premalo mladih, čeprav gre za zelo zaposljive poklice, ki jih na trgu dela močno primanjkuje,« pravi ravnatelj Strojne šole Ptuj Bojan Lampret. Ponujajo izobraževanje, ki je kvalitetno, podprto z najnovejšo tehnologijo. V teh kriznih časih gradijo v okviru Šolskega centra Ptuj tudi prizidek s pomočjo evropskega denarja, investicija znaša tri milijone evrov. Imajo izjemne izobraževalne resurse, kakršnih skorajda ni v Sloveniji. Po drugi strani
pa glede na število dijakov v posameznih programih ponujajo izobraževanje, ki je zelo individualizirano.
V tretjem letniku poklicnega izobraževanja imajo na primer v tem šolskem letu vpisanega enega samega kleparja-krovca, kar pomeni, da znajo na šoli izobraziti tudi enega poklicnega strokovnjaka, če je za to interes. Družba je dejansko stigma-tizirala poklicno izobraževanje, šole same se proti temu zelo težko borijo, če družba ne ceni dela in je tisti, ki dela z rokami, stigmatiziran. Delo v tehniških poklicih je lepo, človeka lahko izpolnjuje, pove Lampret. Možnosti za napredovanje se po-
nujajo preko mojstrskih izpitov in nadaljnjega izobraževanja. V treh letih poklicnega izobraževanja si dijaki na trgu dela zagotovijo že toliko kontaktov, da če so dobri, če se z delom izkažejo, se lahko takoj po končanem šolanju tudi zaposlijo. Tehniški poklici so iskani poklici, tudi podatki z zavoda zaposlovanje kažejo na to, nasprotno pa ni zaposlitev za visoko izobražene kadre. »V Šolskem centru Ptuj zelo razmišljamo o tem, kaj ponuditi dekletom, da bodo imela delo,« nadaljuje ravnatelj Strojne šole Ptuj. Na Finskem ni nobena sramota, če je dekle avtoličarka. Nasprotno, dekleta so lahko zelo dobre avtoličarke,
Foto: Črtomir Goznik
Izobraževanje na Strojni šoli Ptuj je podprto z najnovejšo tehnologijo.
Študij na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani
Modernega življenja si brez sodobne kemije ne moremo niti zamisliti, čeprav se tega v vsakdanjem življenju ne zavedamo. Brez kemije ni moderne biologije ni farmacevtskih ved, ni razumevanja v medicini. Brez kemijskega inženirstva ne bi bilo racionalne proizvodnje neštetih izdelkov, za katere se nam zdi samoumevno, da nam pripadajo. V naših krajih imata študij in raziskovalno delo na področju kemijskih ved dolgo tradicijo. Prvi začetki segajo že v sedemnajsto stoletje, o pričetku rednega študija na področju kemijskih ved pa lahko govorimo od leta 1919, ko je bila ustanovljena ljubljanska Univerza. Od leta 1994 potekajo kemijski študiji na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT). Na FKKT smo v študijskem letu 2009/2010 začeli izvajati nove triletne prvostopenjske univerzitetne programe kemije, biokemije, kemijskega in-ženirstva in tehniške varnosti ter visokošolski program kemijske tehnologije. Uni-
verzitetnim prvostopenjskim programom bodo sledili dvoletni drugostopenjski programi kemije, kemijskega izobraževanja, biokemije, kemijskega inženirstva in tehniške varnosti. Na fakulteti poteka tudi organiziran podiplomski študij. Dosedanje podiplomske
Univerza v Ljubljani
Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo
T "'î 111 'i lili lil "lih 1111 1111 lil 1 lil 11 11
Lllllljjjjlliu
študijske programe je zamenjal tretjestopenjski univerzitetni študijski program Kemijske znanosti, ki traja tri leta. Naziv, ki ga študent dobi po koncu študija, je doktor znanosti. Kot zanimivost velja poudariti, da je bil prvi doktorat ljubljanske univerze pode-
ljen leta 1920 iz kemije Anki Mayer.
Tako kot ostale članice UL smo tudi na FKKT privzeli ECTS-sistem (European Credit and Transfer System). S tem je dana osnova za prost pretok študentov med evropskimi univerzami, ki so podpisale ustrezne medsebojne bilateralne sporazume.
Za izvedbo študijskih programov skrbi 45 univerzitetnih učiteljev (rednih profesorjev, izrednih profesorjev in docentov), 50 asistentov in več kot 25 tehničnih sodelavcev, ki zagotavljajo primerne študijske pogoje. Še posebej si prizadevamo za izvajanje kakovostnega raziskovanja, ki je osnova sodobnega univerzitetnega izobraževanja. Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani je tako na raziskovalnem kot tudi na pedagoškem področju mednarodno primerljiva in uveljavljena ustanova. Dodatne informacije so na voljo na http://www.fkkt. uni-lj.si.
Plačana objava
pravi Lampret, saj so bolj natančna, imajo boljši občutek za vizualnost. Danes avtomehani-ki niso več tisti, ki bi hodili naokrog z velikim orodjem, danes se problemi pojavljajo le na elektronskih delih avtomobilov.
V	tujini je mogoče videti precej poklicev, v katerih so se našla tudi dekleta.
Slovenci se bomo morali odločiti, ali bomo delali in imeli službe ali pa ne bomo delali in bomo brez služb. Vsi se tudi ne morejo vpisati v gimnazije. Čas je, da se o tem odkrito pogovorimo, je prepričan ravnatelj Strojne šole Ptuj Bojan Lampret. Tudi podjetja bi morala odločneje zastaviti glas v tej smeri, a se zadovoljujejo s pragmatizmom, ker je v prvi vrsti njihova zgodba tista, ki jih zadovolji, ne upajo pa si v javno konfrontacijo. Večno ne bo mogoče izobraževati na zalogo, za poklice, za katere ni zaposlitve.
V	Šolskem centru se zelo trudijo, da bi vpis obdržali, ker bi se glede na splošno družbeno krizo lahko kaj hitro zgodilo, da bi se programi, kjer ne bo zadovoljivega vpisa, kratko malo ukinili in bi bilo za celotno območje Slovenije dovolj, če bi v bodoče vpisovali le še v štirih ali petih poklicnih šolah. Ker je Ptuj bolj oddaljen od središč, bi bil zagotovo na udaru, dijaki s tega območja bi ponovno postali vozači v večjem številu, če bi se želeli izobraževati v poklicih, za katere se sedaj lahko
Foto: Črtomir Goznik
Bojan Lampret, ravnatelj Strojne šole Ptuj
izobražujejo doma. Prednosti tehniškega izobraževanja želijo predstaviti kar najširšemu krogu mladih, gredo v vsako šolo, od koder jih povabijo, povabijo pa se tudi sami. Na poklicno usmerjanje ne morejo dosti računati, saj je prepuščeno tistemu, ki se s tem ukvarja, ni pa sistemskega pristopa, da bi se mladi in njihovi starši na podlagi nekih dejstev lahko odločili za ta ali oni poklic ali pa za gimnazijo. Pri tem bi se lahko zgledovali po Skandi-navcih, ki imajo te stvari zelo razvite. Starši in otroci bi morali poznati stanje na trgu, kaj pomeni pravilna izbira poklica za njihovo življenje, eksistenco in prihodnost. Tudi na letošnjih informativnih dnevih, ki bodo 11. in 12. februarja, se
bodo poskušali maksimalno potruditi, da bi mladim in staršem predstavili vse prednosti tehniškega izobraževanja in tehniških poklicev, ki so v prvi vrsti perspektivni poklici, ki ne vodijo na zavod za zaposlovanje. O programih na vseh stopnjah (pomočnik v tehnoloških procesih, oblikovanje kovin - orodjar, klepar-krovec, izdelovalec kovinskih konstrukcij, instalater strojnih instalacij, av-toserviser, avtokaroserist, strojni tehnik in metalurg), v katerih izobražujejo, jim bodo predstavili tudi pisano paleto t. i. drugih dejavnosti, ki jih ob šoli razvijajo in ki mladim pomagajo razvijati njihove potenciale, s katerimi bodo na trgu dela še konkurenčnejši.
MG
Znanje managementa odpira vrata mnogih priložnosti - izberi modro - študiraj na Fakulteti za management!
15 let tradicije in odličnosti. Ugledni predavatelji, privlačni in kakovostni programi. Redni in izredni študij v Celju, Škofji Loki in Kopru.
Zakaj študirati management?
Znanja s področja načrtovanja, organiziranja, vodenja in nadziranja podjetij so danes nujna v vseh vrstah, ravneh in delovnih področjih organizacij, v domačem in mednarodnem okolju. Manager pri vodenju in upravljanju potrebuje znanje teorij, konceptov in metod s področja ekonomije, financ, računovodstva, prava, komuniciranja ter marketinga. Organizacije, ki so dobro upravljane in uspešno vodene, rastejo in se razvijajo ter prispevajo k uspešnosti celotne družbe. To je tudi vaša priložnost - postanite dober vodja in manager in prispevajte k razvoju skupne prihodnosti!
Pridobljena znanja in možnosti kariere?
Diplomanti imajo veliko različnih možnosti za oblikovanje svoje kariere. Lahko se zaposlijo v srednjem managementu. Možnosti za zaposlitev so v podjetjih, ki ponujajo bančne in finančne storitve, v trgovski dejavnosti, v javni upravi, storitvenih dejavnostih, neprofitnih organizacijah ali najdejo izzive v lastni podjetniški karieri. Študijski program zagotavlja odlično osnovo študentom, ki želijo kariero v široki paleti poklicev, ki opravljajo samostojno strokovno delo ter so del ekipe srednjega vodstvenega kadra v podjetju. Če ocenjujete, da ste takšni tudi vi - je to pravi študij za vas! Na Fakulteti za management Koper Univerze na Primorskem s petnajstletno tradicijo izobražujejo in raziskujejo na področjih družboslovnih in poslovno-upravnih ved s poudarkom na managementu, ki interdisciplinarno povezuje ekonomske, poslovne, pravne, organizacijske in vedenjske vede. Ponujajo aktualne študijske programe, ki vsebinsko sledijo tudi potrebam in zahtevam trga, dodajajo nove smeri in izbirne predmete. Za učinkovit, pester in razgiban študij ter čim večjo prilagodljivost individualnim potrebam študentov ponujajo: različne oblike poučevanja in učenja, projektno delo, ugledne predavatelje, predavanja strokovnjakov iz gospodarstva, izvedbo letnika v kvartalih ter mednarodno mobilnost - vsak študent lahko del študijskih obveznosti opravi na eni izmed 80 partnerskih priznanih poslovnih šolah v več kot 20 državah sveta. Po raziskavah sodeč večina njihovih diplomantov najde zaposlitev najkasneje v šestih mesecih po zaključku študija.
Redni in izredni študij izvajajo v Celju, Škofji Loki in Kopru. V študijskem letu 2011/12 bo fakulteta izvajala
Univerza na Primorskem Fakulteta za management Koper
študijske programe 1. stopnje: visokošolski strokovni Management in univerzitetni Management. Magistrske študijske programe 2. stopnje: Management, Ekonomija in finance, Upravljanje trajnostnega razvoja in Pravo za management* ter doktorski študijski program 3. stopnje Management* (*v postopku akreditacije) Študentom preko kariernega centra svetujejo in jih usmerjajo pri študijskem in poklicnem razvoju. Vzpostavljen je tutorski sistem za pomoč študentom pri premagovanju ovir. Na fakulteti imajo tudi lastno založbo in knjižnico. V sklopu združenja Alumni FM gostijo ugledne strokovnjake in pripravljajo razne dogodke ter tako omogočajo druženje, povezovanje, sodelovanje in izmenjavo mnenj ter izkušenj. Na fakulteti pa potekajo tudi številne obštudijske dejavnosti, pestra je ponudba športno-družabnih aktivnosti.
Mnenja študentov
»Študij na FM nam omogoča, da si pridobimo širok spekter znanj ter spretnosti na različnih področjih. Posveča se nam posebna pozornost in pomoč pri oblikovanju naše poklicne poti. Prisotna je prav posebna in kooperativna atmosfera. Imamo možnost podajati odziv na študijske vsebine, ki so pestro zasnovane in spodbujajo sprotno delo. Študijski program je kakovosten, kjer se lahko veliko naučimo in slednje uporabimo tudi v nadaljnjem življenju. Program izpolnjuje in presega vsa moja pričakovanja.« Patricia Blatnik, 3. letnik UN
Šola s poklici za bodočnost
V	novem šolskem letu v Biotehniški šoli Ptuj načrtujejo enak vpis kot v preteklem šolskem letu. V šolskem letu 2010/11 jo obiskuje 235 dijakov.
Tudi v novem šolskem letu računajo, da bodo vpisali za štiri oddelke novih dijakov, en oddelek nižjega poklicnega izobraževanja, en oddelek srednjega poklicnega izobraževanja, en oddelek srednjega strokovnega izobraževanja in en oddelek nadaljevalnega programa poklicno-tehniškega izobraževanja. Računajo na prav tako močne oddelke kot v šolskem letu 2010/2011.
V	zadnjih nekaj letih se zanimanje in s tem vpis v Biotehniško šolo Ptuj oziroma njene programe povečuje. V zadnjih petnajstih letih so ohranili približno enak vpis, imeli so malo vpisanih dijakov, vendarle konstanten vpis, brez nihanj, pove ravnatelj Biotehniške šole Ptuj Vladimir Korošec. Število vpisanih dijakov postopoma raste, dobro se je prijel novi program Okoljevarstveni tehnik, tudi Kmetijsko-podjetniški tehnik. »Trdim, da je človekova perspektiva v bodoče odvisna od zagotavljanja primernih količin hrane, varne hrane, ki je blizu, vemo, da je samooskrba s
hrano v Sloveniji iz leta v leto nižja, in od čistega okolja,« še posebej opominja ravnatelj Biotehniške šole Ptuj. Če tega ne bomo imeli, nam ne bodo pomagala niti draga stanovanja niti dragi avtomobili. Varna in zdrava hrana ter čisto okolje so imperativi, ki zadovoljujejo človeka in mu dajejo neko perspektivo trajnostnega razvoja. To pa so programi, za katere v Biotehniški šoli Ptuj tudi izobražujemo dijake. S pomočjo sodobnega podjetniškega pristopa dijaki spoznajo
možnosti predelave in dodelave kmetijskih produktov, področje trženja in povezovanja pridelovalcev. Veliko delajo na posodabljanju pouka, od tega je v največji meri odvisna tudi kakovost izobraževanja. Lani so obnovili nasad in vinograd na Grajenščaku, na Turniščah se je dobro prijela konjereja, v obnovljenem hlevu imajo devet živali, razvijajo šolo jahanja. Posebna zgodba je revitalizacija območja Turnišč z gradom. Pogovarjajo se o tem, da bi celotni kompleks prevzelo mi-
nistrstvo za šolstvo za potrebe izobraževanja in drugih dejavnosti, ki jih izvaja Biotehniška šola Ptuj. Idejni projekt je izdelan, upajo, da bodo odgovorni v projektu razvoja Turnišč prepoznali vse njegove prednosti, pravi ravnatelj.
Pri promociji biotehniškega izobraževanja se poslužujejo že ustaljenih načinov, pristopajo zelo profesionalno, s preizkušenimi timi, učitelji, da lahko učenci in tudi starši dobijo čim bolj kakovostne podatke o šoli in njenih programih ter pro-
jektih. Z obiski šol po navadi pričnejo že jeseni, poskušajo obiskati vse osnovne šole, sodelujejo na razrednih urah, roditeljskih sestankih s starši, ker, kot pravi ravnatelj Vladimir Korošec, so se morali vedno zelo truditi za dijake, za razliko od drugih šol, kjer je bil vpis sam po sebi zagotovljen. Poslužujejo se tudi tržnice poklicev, ki se v zadnjem času vse bolj uveljavljajo, ki pa po njegovem ni najbolj posrečena oblika promocije poklicev že zaradi komercialnega pridiha, ki ga ima tržnica sama po sebi. Izbira poklica je vendarle pomemb-
na življenjska odločitev, daleč najpomembnejši pa je osebni stik preko svetovalne službe. Pomembna oblika je tudi časopisno oglaševanje. »Naš cilj je pripeljati v šolo tiste mlade s podeželja, ki imajo doma kmetije, ki doma lahko razvijajo neko dejavnost, ki imajo neke potenciale, da bodo našli samozaposlitev, ne pa tiste, ki se s kmetijstvom ne ukvarjajo oziroma se s to dejavnostjo ne bodo ukvarjali. To je tudi smisel tovrstnega izobraževanja," poudarja Vladimir Korošec, ravnatelj Biotehniške šole Ptuj.
MG
Biotehniška šola Ptuj
Foto: Črtomir Goznik
Novi nasad na Grajenščaku
_Ekonomska šola Ptuj
Šola s tradicijo in podjetnostjo
Ekonomska šola Ptuj je lani praznovala 50 let uspešnega delovanja. Javnosti so pokazali, da so šola s tradicijo, da ne delajo samo na kakovosti izvedbe kurikuluma, da veliko in uspešno delajo tudi na projektih. Ob tej priložnosti so odprli tudi aranžersko delavnico, ki se bo kmalu predstavila tudi širši javnosti, uredili bodo izložbe nekdanjega Merkurja v Murkovi ulici na Ptuju. Opremljajo pa tudi izložbe trgovine Jager in druge, s katerimi sodelujejo. V učni firmi dijaki, ki so zelo aktivni tudi na področju evropskih projektov, veliko delajo na področju ekonomije.
Danes se je skupina dijakov skupaj z ravnateljico vrnila s Finskega, kjer so skupaj z domačini razvijali podjetniški projekt na področju trženja turizma. Od Finske, s katero uspešno sodelujejo že več let, se učijo podjetniških veščin. To so projekti, ki dijakom prinesejo pomembne življenjske izkušnje in se pozitivno odražajo tudi na njihovi poklicni poti. »Na informativnih dnevih želimo v prvi vrsti učencem devetih razredov osnovnih šol in njihovim staršem, ki v pretežni meri odločajo o tem, kam se bodo po končani osnovni šoli vpisali njihovi otroci, čim bolje predstaviti našo programsko ponudbo, projektno ponudbo
in vseživljenjsko izobraževanje ter izobraževanje odraslih. Zato mora biti informacija šole zares celovita, kvalitetna, preprosta in jasna. V okviru štiriletnega programa vpisujemo dva oddelka ekonomskega tehnika, en oddelek aranžer-skega tehnika in en oddelek ekonomske gimnazije. Vpisujemo pa tudi triletni program Trgovec. Obstaja pa še poklicno tehniško izobraževanje 3 + 2, namenjeno dijakom, ki so že v naši šoli, ti informacijo o programih in projektih dobijo kar v šoli. Na informativni dan se pripravljamo že dlje časa. Z našimi programi oziroma ponudbo seznanjamo učence že na poklicnih tržnicah po šolah,
v mestu, v trgovskem centru Qlandia in ob drugih priložnostih. Informativni dan bo potekal na velikem odru Šolskega centra Ptuj, kjer bodo naši dijaki skupaj s profesorskim zborom predstavili programsko in projektno ponudbo naše šole. Posebnih novosti novo šolsko leto 2011/2012 ne prinaša, v nove programe vsaj za zdaj še ne bomo vpisovali. To smo si sicer želeli, še posebej, ker smo lani praznovali 50-letnico šole, smo upali, da bomo uspeli s kakšnim novim programom, predvsem na področju turizma, vendar ustanovitelj ni bil zainteresiran za širitev programske mreže. Ker nam to ni uspelo, smo se odločili, da bomo podjetniške vsebine vpletli v program ekonomski tehnik, del podjetništva v turizmu bo zajet v okviru odprtega kurikuluma. Naše mesto in regija Spodnje Podravje, ki stavita na turizem, morata imeti usposobljene kadre iz podjetništva na področju turizma. Z ZRS Bistra Ptuj in Ekonomskim inštitutom Maribor se pogovarjamo, kako dijake usposobiti, da bodo uspešni tudi po opravljeni poklicni maturi, da se bodo lahko čim prej zaposlili oziroma se odločili za samozaposlitev, da bodo podjetniške veščine postale njihov način življenja,« je povedala ravnateljica Ekonomske šole Ptuj Branka Regvat Kampl. V Ekonomsko šolo Ptuj naj bi se mladi vpisali predvsem zato, ker ima tradicijo, je inovativna, ker je projektno usmerjena in ker ne nazadnje izvaja progra-
me za zelo široko ekonomsko področje, za podjetja, javne službe, zavode, povsod tu se lahko po končanem šolanju pri njih mladi zaposlijo, če so tudi sami podjetni in prilagodljivi okolju. Izobraževanje lahko nadaljujejo, ekonomska gimnazija je akademska pripravljal-nica, ob opravljenem petem izpitu možnosti za nadaljevanje
izobraževanja na različnih fakultetah, sicer ne vseh, dobijo tudi tehniki. Ena od prednosti šole je tudi enoizmenski pouk, konča se ob 14. uri. »Trudimo se za vsakega dijaka posebej in za vse skupaj, da so čim uspešnejši, da lahko izrazijo svoje sposobnosti in kreativnost,« poudarja ravnateljica.
MG
Elektro in računalniška šola Ptuj
Šola s pogledom v stroko in okolje
Na poklicnem nivoju v novem šolskem letu 2011/2012 vpisujejo v program Elektrikar in mehatronik-operater, v štiriletnem programu oziroma tehničnem izobraževanju v program Tehnik računalništva, Elektrotehnik in Tehnik mehatronike ter v poklicno-tehničnem izobraževanju, ki traja še dve leti po zaključenem triletnem izobraževanju. Kot je povedal ravnatelj Elek-tro in računalniške šole Ptuj Rajko Fajt, računajo, da se bo na novo vpisalo v njihove programe okrog 150 dijakov. Vpisa v nobenem primeru ne bodo omejili. Odprti so za vse dijake, tudi za tiste, ki imajo učne težave, za njih organizirajo dodatno učno pomoč.
Izobražujejo tudi odrasle. Za dijake, ki so končali v Elektro in računalniški šoli Ptuj program Elektronike in iščejo zaposlitev na področju energetike, v nekaterih dejavnostih je pogoj, da imajo poklic energetika, so pripravili programe za manjkajoče vsebine energetike, s tem so si le-ti pridobili še poklicno kvalifikacijo energetika. Dijaki šolanje na Elektro in računalniški šoli Ptuj zaključijo s poklicno maturo. Nadaljujejo ga na višji strokovni šoli v sklopu Šolskega centra Ptuj ali pa se odločijo za izobraževanje v visokošolskih programih. Če opravijo še peti predmet splošne mature, so jim vrata odprta tudi v univerzitetnih programih. Novost prenovljenih programov je v
tem, da se dijaki vključujejo delno tudi v delo, da dobijo tudi praktični vpogled v svoje bodoče delo, gre za t. i. praktično usposabljanje z delom, ki se razlikuje od programa do programa. V triletnih programih je praktičnega usposabljanja več kot v tehničnih programih. Podatki, ki jih prejemajo od Zavoda RS za zaposlovanje, so poklici, za katere se izobražujejo mladi v okviru Elektro in računalniške šole Ptuj, zelo za-posljivi. Praktično na seznamih brezposelnih ni dijakov, ki so se izobrazili v teh programih. Fantje, ki imajo interes, se najdejo v tem delu.
Tudi za dijake Elektro in računalniške šole Ptuj je vse bolj
zanimiva mednarodna izmenjava. V okviru projekta Leonardo da Vinci je bila v tem šolskem letu ena skupina dijakov v Nemčiji, druga v Angliji, ena pa tri tedne na Poljskem, ki je bila vključena tudi v določena dela na univerzi. Izkazali pa so se tudi s humanitarnostjo - z domačimi dobrotami, s katerimi so jih bogato založile mame, so razveselili poljske brezdomce. Šola pa je tudi sama gostiteljica dijakov iz tujine. Vse te izmenjave so pomembne tudi zaradi izmenjave izkušenj. V zadnjem času vse bolj navezujejo stike tudi s šolami iz območja bivše skupne države, zlasti še iz Tuzle in Pančeva. Dijaki imajo tudi možnost, da se
Foto: Črtomir Goznik
Pogoji za izobraževanje so več kot odlični, velik poudarek je tudi na praktičnem delu.
^ vLakuLu na
informativne dneve!
vključijo v razne krožke, najbolj se zanimajo za računalništvo in robotiko. Na področju mobilnih robotov so v zadnjih letih dijaki Elektro in računalniške šole Ptuj redno segali po najvišjih mestih v državi. Dva njihova dijaka sta lani na svetovnem prvenstvu v robotiki v Singapurju osvojila prvo nagrado v konstrukciji. Lani so se njeni dijaki izkazali tudi z drugačnim pristopom v povorki 50. jubilejnega kurentovanja, sodelovali so z elektro kurentom. Letos bodo ta projekt nadaljevali, na sveč-nico so odprli tudi priložnostno razstavo, ki bo odprta za širšo javnost. Ob tekmovanjih v stroki, državnem tekmovanju elektrotehnikov, mehatronikov in elektrikarjev, so dijaki vključeni tudi v vsa druga tekmovanja, ki potekajo na srednješolskem nivoju, od slovenskega jezika, matematike, fizike, tujih jezikov. Tekmovanje matematike povezujejo tudi z matematičnim dnevom, ki ga organizirajo za vse dijake, obogatijo ga z astronomijo, šahom, družabnimi igrami, logiko. Današnji dan, 4. februar, bo v Elektro in računalniški šoli posvečen risanju karikatur, spremlja ga kulturni program na temo kulturnega praznika in izdaja šolskega glasila Kratek stik.
V zadnjem času se v njihove programe vpisuje tudi več deklet. V vseh programih imajo v tem šolskem letu 534 dijakov. Po številu dijakov so ena večjih tovrstnih šol v Sloveniji, v vrhu
Foto: Črtomir Goznik
Rajko Fajt, ravnatelj Elektro in računalniške šole Ptuj
pa so tudi po opremi, tako da imajo dijaki stik z najnovejšo tehnologijo. Sicer pa je Elektro in računalniška šola Ptuj v sklopu Šolskega centra Ptuj ena tistih šol, ki ima več kot odlične prostorske pogoje za delo, pridobili so jih z ureditvijo Učnega centra na Vičavi. Nasploh se
trudijo, da bi bila čim bolj prijazna šola, prekrške »rešujejo« z alternativnimi metodami, koristnim delom, dijakom skušajo čim bolj približati tudi humanitarne vrednote in jih tudi sicer čim bolj pripraviti na življenje in poklicno delo.
MG
DJGI
digitisk.si
02 780 57 90
tisk
Ekspresna izdelava
plakati prospekti vinske etikete vizitke, zahvale ^vabila, pohvale diplome, plakete letaki, vstopnice brošure, zvezki diplomske naloge kovinska in plastična vezava pokali in......
DANES NAROČIŠ - JUTRI DOBIŠ
Ob informativnih dneh, ko se velik del slovenske	Celje	7.08	Litija	7.50
mladine odpravi v univerzitetna in srednješolska	Laško	7.18	Kresnice	7.57
središča, bodo vozili podaljšani redni vlaki in dva	R. Toplice	7.25	Jevnica	8.02
izredna.	Zidani Most	7.34	Laze	8.06
V petek, 11. februarja.	Hrastnik	7.43	Lj. Zalog	8.13
bosta v Ljubljano poleg rednih vlakov	Trbovlje	7.48	Lj. Polje	8.16
vozila tudi dva izredna vlaka:	Zagorje	7.54	Ljubljana	8.21
Prvi vlak bo peljal iz Celja, drugi pa iz Litije. Oba	Litija Ljubljana	8.05 8.28		
bosta ustavljala tudi na vseh večjih vmesnih postajah.				
Seveda smo poskrbeli tudi za popoldansko vrnitev	Opozorilo: posebni vlak iz Litije bo odpeljal ZA rednim vlakom!			
iz Ljubljane.
Za dobrodošlico ob prihodu v Ljubljano smo na postaji pripravili krajši zabavni program z glasbo in plesom. Hkrati boste dobili številne uporabne informacije, na primer, kako do šol, idr.
Želimo vam prijetno potovanje, v prihodnje pa veliko študijskega uspeha!
Priporočamo vam nakup vozovnic v predprodaji! Na vlaku ICS je obvezna rezervacija sedeža.
Informacije dobite na vaši železniški postaji, spletnih straneh www.slo-zeleznice.si in po e-pošti potnik.info@slo-zeleznice.si
Slovenske železnice
Gimnazija Ptuj
Pestrost - največja referenca
V novem šolskem letu 2011/2012 se bo v splošno gimnazijo lahko vpisalo 168 dijakov, 18 prostih mest pa je v športnem oddelku. Vpisovali bodo v šest splošnih in en športni oddelek. Z letošnjim šolskim letom se zaključujejo evropski oddelki. Evalvacija bo pokazala, ali se bo z njimi nadaljevalo oziroma v kakšni obliki (oddelkih ali modulih), je pred letošnjim vpisom dijakov v Gimnazijo Ptuj povedal pomočnik ravnateljice Brani-mir Rokavec. V tem šolskem letu imajo vpisanih okrog 820 dijakov v 28 oddelkih, v vsakem letniku imajo po sedem oddelkov. Gimnazija Ptuj je šola, ki stavi na tradicijo in visoke izobraževalne standarde. Njeni dijaki praviloma
poteka preko evropskih socialnih skladov v okviru konzorcija, ki ga vodi Gimnazija Ptuj. To je največji projekt, ki pa zadeva bolj učitelje kot dijake, gre za čisto strokovno zadevo. Sodelujejo tudi v zunajevropskih izmenjavah, saj so vedenja o evropskih državah večinoma pokrita, ni bistvenih razlik v izobraževalnem in življenjskem standardu mladih. Lani so bili v Moldaviji, v okviru izmenjave so lani obiskali tudi Albanijo. V zadnjem času pa se bolj usmerjajo tudi v izmenjavo z območjem bivše skupne države. Dijaki športnih oddelkov dosegajo zavidljive športne rezultate, segajo po državnih naslovih, njihova rokometna ekipa se je med drugim udeležila svetovnega rokometnega
dosegajo na maturi boljše rezultate kot je povprečje v državi. Uspešni pa so tudi v nadaljnjem izobraževanju in poklicnem delu.
Gimnazija Ptuj je znana po številnih projektih, praktično ni evropskega projekta na ravni srednjih šol, kjer ne bi bila vključena, kot Comenius, Aces, projekt srednjeevropskih šol, ki ga vodi dunajska centrala in pri katerem sodelujejo že četrto leto, in Asef (azijsko-evropska mreža šol), v okviru katerega so začeli sodelovati s Singapur-jem. V prvi vrsti pa so vključeni v projekt prenova gimnazij, ki
' 'V'
V kulturni dvorani potekajo številne aktivnosti.
Foto: Črtomir Goznik
vključevanju v najrazličnejše interesne dejavnosti, da najdejo nekaj, kar ni čisto šolsko, ker so učni programi bolj ali manj enaki v vseh gimnazijah. Razlikujejo pa se v tem, kaj šola dodatno ponuja. Treba je omeniti tudi kvalitetno opremo šole, po tehnološki opremljenosti sodijo v sam vrh v državnem merilu. Nekaj posebnega v slovenskem prostoru pa je kulturna dvorana, ki omogoča najrazličnejše kulturno in drugo udejstvovanje. Pestrost je tista, ki naj bi v Gimnazijo Ptuj privabila čim več dijakov.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Branimir Rokavec, pomočnik ravnateljice Gimnazije Ptuj
prvenstva srednjih šol na Portugalskem. Nič manj odmevni pa niso rezultati, ki jih ptujski gimnazijci dosegajo na različnih tekmovanjih v znanju. Vsak ima priložnost, da se izkaže na področju, ki mu gre najbolje od rok, pove Rokavec. Ponosni so na vsak projekt, ki ga izvajajo ob rednem izobraževalnem delu in ki poteka zunaj pouka. Projekti so tako razvejani, da se v njih lahko najdejo vsi učitelji in vsak od 820 dijakov. Prva referenca Gimnazije Ptuj je velika izbirnost maturitetnih predmetov in velike možnosti, ki jih ponujajo dijakom pri
Pestro dogajanje na Gimnaziji Ptuj Ein • stein • zwei • Steine • MOZAIK
Valovanje misli
V zadnjem decembrskem predpočitniškem tednu na ptujski gimnaziji že tradicionalno poteka projektni teden. V letošnjem šolskem letu so ga pripravili profesorji nemščine in fizike. Projektni teden je potekal od 21. do 24. decembra 2010. V štirih dneh se je zvrstilo veliko zanimivih aktivnosti, ki smo jih v glavnem izvajali učitelji, nekaj pa je bilo tudi zunanjih gostov.
Torek smo namenili uvodni prireditvi, na kateri so dijaki igralci, plesalci, pevci, pesniki in še kaj pokazali nekaj najpomembnejših dosežkov in predstavili nekaj najzanimivejših osebnosti iz sveta fizike in nemščine. Prav tako smo poskrbeli, da so se razredniki družili z dijaki iz svojih razrednih skupnosti; skupaj so izdelali maksi voščilnice za leto 2011, ki smo jih izobesili v šolski avli. V sredo nas je s svojo predstavo Cisto pravi Mozart v dobro voljo spravil Jure Godler, v četrtek pa sta nam dr. Samo Kralj in dr. Miha Kos razkrivala skrivnosti fizike. Sreda in četrtek sta bila namenjena tudi medpredmetnim delavnicam, ki so jih v glavnem pripravili učitelji, medse pa smo povabili tudi strokovnjaka za letalstvo Andreja Furmana, strokovnjakinjo za lepopisje Natalijo Resnik Gavez, mladega pesnika Aljoša Harlamova, filozofa Petja Jan-žekoviča, režiserja Sama M. Strelca, mladega bobnarja Zana Tetičkoviča z bobnarskim kolegom Blažem Korezom, pevko Tejo Letonja in pianista Toma Hajška iz vokalne zasedbe Vox Arsana, Maren Weeger iz Nemčije (trenutno je prostovoljka v CID-u), biologa Branka Bakana ter kuharico Slavico Merc - pod njenim vodstvom je nekaj dijakov poskrbelo za pravo božično vzdušje, saj je zadišalo po medenjakih in drugih božičnih piškotih. Prvi letniki so prva dva dneva (in kar nekaj ur pred projektnim tednom) namenili Grimmo-vim pravljicam, v sredo pa so se srečali tudi s pravljičarko Liljano Klemenčič. 3. in 4. letniki so se pomerili v priljubljeni igri Activity, za katero smo organizatorji gesla s področja fizike
in nemščine pripravili sami. V vrtiljaku talentov, ki so si ga ogledali dijaki 1. in 2. letnikov, so se predstavili, zapeli, zaplesali in zaigrali dijaki, ki svoj prosti čas namenjajo najrazličnejšim zanimivim dejavnostim. V aktivnosti Gibljive slike so si dijaki 2., 3. in 4. letnikov ogledali enega izmed ponujenih 14 nemških filmov, zatem pa je sledila krajša dejavnost v spletni učilnici, kjer so dijaki doma rešili še dve krajši nalogi. V četrtek in petek smo v avli šole organizirali božično tržnico z dobrodelno akcijo - za prostovoljne prispevke smo ponujali izdelke, ki so nastali v ustvarjalnih delavnicah (piškote, božične okraske, knjižne kazalke, mozaike), zbran denar pa namenili projektu ENO in partnerjem iz Malezije za projekt sajenja dreves.
Nadaljevali smo tudi tradicijo iz prejšnjih let in v goste povabili otroke iz Vrtca Ptuj ter osnovnošolce iz Osnovne šole Mladika, gostili pa smo tudi dijake in profesorja Stefana Angstla iz partnerske gimnazije Aventinus Gymnasium iz Burghausna. Projektni teden smo zaključili v petek, ko so nam na zaključni prireditvi prvi letniki odigrali svoje Grimmove pravljice, rezultate dela celotnega projektnega tedna pa so predstavile tudi nekatere druge skupine. Pestro dogajanje se je nadaljevalo tudi v januarju. Dijaki 4. letnikov so opravljali izpit za pridobitev nemške jezikovne diplome - DSD. 2. e-oddelek je v projektnih dnevih v okviru projekta Film skozi kurikulum ustvarjal animirane filme. Dijaki 3. in 4. letnikov so si v sredo, 19. 1. 2011, ogledali angleško predstavo The catcher in the rye v izvedbi dijakov Gimnazije Celje Center. Dijaki 3. in 4. letnikov, ki imajo izbirno psihologijo, filozofijo in sociologijo, so prisluhnili filozofu dr. Vasji Badaliču, ki jim je odstiral pasti globalizacije. Gostili smo tudi pisatelja Ferija Lainščka. Vodeni pogovor z avtorjem letošnjega matu-ritetnega romana Ločil bom peno od valov so pripravili dijaki 4. f-razreda. V sredo, 26. 1.,
Utrinek z otvoritvene prireditve projektnega tedna
je na naši šoli potekalo regijsko tekmovanje za Cankarjevo priznanje. Zelo aktivni so tudi naši športniki: v SKL sta tekmovali nogometna in košarkarska ekipa. Rokometna ekipa deklet se je uvrstila v finale slovenske rokometne dijaške lige, kar je izjemen uspeh. Rokometna ekipa fantov pa je od 21. do 23. 1. gostovala na mednarodnem rokometnem turnirju na Madžarskem. V februarju načrtujemo ogled predstave Passion de Pressheren - Prešernov pasijon in še veliko drugih zanimivih dogodkov, med drugim tudi izvedbo Unesco projekta Dediščina skozi umetniško oko mladih. V okviru projekta ACES, ki letos poteka pod geslom FRIENDS WILL BE FRIENDS • BODIMO PRIJATELJI, so dijaki pripravili dan pozitivnih sporočil, ki so bila naše vodilo dneva, hkrati pa naj bi nas spomnila, da prijazna beseda in nasmeh premikata gore. Na Gimnaziji Ptuj ob učno-vzgojnem procesu vzpodbujamo dijake k raziskovalnemu delu, razvijanju njihovih sposobnosti in talentov ter -g-v prijetnem ustvarjalnem vzdušju, posebno □ skrb namenjamo oblikovanju socialnega čuta ,8 mladostnikov.	^
KONSERVATORIJ ZA GLASBO IN BALET MARIBOR
Prisrčno vabljeni na Konservatorij za glasbo in balet Maribor!
Na šoli s 65 letno tradicijo izvajamo srednješolski program umetniške gimnazije glasbene in
plesne smeri. Mnogi nekdanji dijaki so danes ugledni glasbeniki, baletni plesalci, vodje glasbenih inštitucij ali pedagogi. Skupaj z izjemnimi vsakoletnimi dosežki dijakov na glasbenih
in plesnih tekmovanjih doma in v tujini so ponesli ime in sloves šole tudi izven naših meja. Ob splošnih gimnazijskih predmetih posvečamo večino časa strokovnim glasbenim in plesnim predmetom, komorni igri ter skupinskemu muziciranju v zboru, pihalnem, godalnem, harmonikarskem in big band orkestru. S številnimi koncertnimi nastopi dijaki in profesorji veliko prispevajo k obogatitvi kulturne ponudbe Maribora in širšega okolja.
Srednješolski program: UMETNIŠKA GIMNAZIJA GLASBENE IN PLESNE SMERI v modulih:
Glasbena smer	Plesna smer
Modul A - glasbeni stavek (redno izobraževanje)	Modul A - balet
Modul B - petje, instrument	(redno in vzporedno izobraževanje)
(redno in vzporedno izobraževanje)
Tisti, ki se odločate, da bi glasbena/plesna umetnost postala vaša življenjska odločitev in poklic, vabljeni na informativna dneva v petek, 11. februarja 2011, ob 9.00 oz. ob 15.00 in v soboto, 12. februarja 2011, ob 9.00.
Obiščite tudi našo spletno stran mww.konservatorij-maribor.si ali pokličite po telefonu 02 228 72 80,02 228 72 87
GIMNAZIJA PTUJ
www.gimptuj.si
-	GIMNAZIJA
-	ŠPORTNI ODDELEK
-	MATURITETNI TEČAJ
S TRADICIJO IN Z ZNANJEM V SVET
IZBIRNOST V PREDMETNIKU ♦ ODPRTO OKNO V SVET ♦ INTERDISCIPLINARNO ZNANJE « USPEŠNA MATURA ♦ AVTONOMNO ZNANJE IN ODLOČANJE ♦ ODGOVORNO
VEDENJE ♦ VSI UNIVERZITETNI ŠTUDIJI DOMA IN V TUJINI ♦ STRPNOST ♦ MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA
Gimnazijci:
-	beremo,
-	debatiramo,
-	raziskujemo,
-	govorimo angleško, nemško, italijansko, francosko,
-	občasno tudi špansko, poljsko ali japonsko,
-	potujemo,
-	pojemo,
-	plešemo,
-	rišemo,
-	opazujemo zvezde,
-	spoznavamo svet,
-	smo športniki in še kaj,
KER SE UČIMO ZA ŽIVLJENJE.
Vabljeni na informativni dan: -v petek, 11.2.2011,
ob 9. in 15. uri ter - v soboto, 12.2.2011 ob 9. uri
KAMP
O ekonomska gimnazija
(4 leta, matura) O ekonomski tehnik
(4 leta, poklicna matura) O aranžerski tehnik
(4 leta, poklicna matura) O trgovec
(3 leta, zaključni izpit) O ekonomski tehnik- PTI
(2 leti, poklicna matura) O izobraževanje odraslih
O tehnik mehatronike
(4 leta, poklicna matura) O tehnik računanlištva
(4 leta, poklicna matura) O elektrotehnik
(4 leta, poklicna matura) O mehatronik operater
(3 leta, zaključni izpit) O elektrikar
(3 leta, zaključni izpit) O elektrotehnik - PTI
(2 leti, poklicna matura) O izobraževanje odraslih
O kmetijsko podjetniški tehnik
(4 leta, poklicna matura) O o kolje varstveni tehnik
(4 leta, poklicna matura) O hortikulturni tehnik
(4 leta, poklicna matura) O kmetijsko podjetniški tehnik (PTI 2 leti, poklicna matura) O hortikulturni tehnik tehnik (PTI 2 leti, poklicna matura) O gospodar na podeželju (3 leta, zaključni izpit) O cvetličar
(3 leta, zaključni izpit) O vrtnar
(3 leta, zaključni izpit) O pomočnik v biotehniki in oskrbi
(2 leti, zaključni izpit) O izobraževanje odraslih
O strojni tehnik
(4 leta, poklicna matura) O oblikovalec kovin - orodjar
(3 leta, zaključni izpit) O klepar - krovec
(3 leta, zaključni izpit) O izdelovalec kovinskih konstrukcij
(3 leta, zaključni izpit) O inštalater strojnih instalacij
(3 leta, zaključni izpit) O avtoserviser
(3 leta, zaključni izpit) O avtokaroserist
(3 leta, zaključni izpit) O metalurg
(3 leta, zaključni izpit) O pomočnik v tehnoloških procesih
(2 leti, zaključni izpit) O strojni tehnik - PTI
(2 leti, poklicna matura) O avtoservisni tehnik - PTI (2 leti, poklicna matura) O izobraževanje odraslih
Študentom ponujamo naslednje programe: O ekonomist O mehatronika
O upravljanje podeželja in krajine
Višješolski študijski programi trajajo dve leti za redni študij ter dve leti in pol za izredni študij.
C OI C I /s^G n t" ^ P r^t I I I volkmerjeva cesta 19, Ptuj tel: +386 (0)2 7871 700 JVUni Ps^j-^^l IL^I I^IUJ vvww.scptuj.si	fax:+386(0)2 7871 711
ekonomija
tel.: 02 7871 740
Smo šola z dolgoletno tradicijo, kar Izpričuje že 50 let življenja In dela Ekonomske šole Ptuj. Kljub temu, da je bilo že veliko doseženega, se vsako leto trudimo postati še boljši. Zavedamo se velikega pomena znanja in kakovostne priprave dijakov za zaposlitev In študij. Soočamo se z Izzivom, kako vzgojiti mlade, da se bodo sposobni prilagajati zahtevam hitro spreminjajočega se okolja, da bodo kompetentnl v svojem poklicu In konkurenčni na evropskem tržišču. Pedagoški proces spremlja 55 strokovno usposobljenih profesorjev, ki jih odlikuje strokovnost In posluh za delo z mladimi. Izvajamo prenovljen sistem Izobraževanja, ki omogoča obogatltveno prenovo kurikuluma v programu ekonomske gimnazije, pridobitev nacionalnih poklicnih kvalifikacij v naslednjih programih: ekonomski tehnik, aranžerski tehnik, ekonomski tehnik PTI In trgovec. Prenovljeni programi so posledica potreb partnerskih podjetjih, s katerimi sodelujemo. Programi so ovrednoteni s kreditnimi točkami In s tem mednarodno primerljivi, hkrati pa omogočajo večjo zaposljivost našim dijakom. Značilnosti prenovljenih programov se odražajo v skupnem splošnem delu predmetnika, obveznih strokovnih modulih, izbirnih strokovnih modulih, praktičnem izobraževanju v šoli In pri delodajalcih, Interesnih dejavnostih in odprtem delu kurikuluma. Poleg razširjenih znanj iz splošnolzobraževalnih predmetov tako dijaki pridobivajo še znanja s področja ekonomije, komerciale, bančništva, zavarovalništva, financ, vrednostnih papirjev, dela z računalnikom, aranžerstva In oblikovanja, razvijajo likovno estetski čut, ročne spretnosti, ustvarjalne fantazije, usvajajo veščine podjetništva in menedžerske spretnosti...
Na šoli izvajamo široko paleto izvenšolsklh dejavnosti, v katerih lahko dijaki razvijajo svojo ustvarjalnost, Interese, sposobnosti In hobije. Svojo radovednost lahko tako potešijo na strokovnih ekskurzijah, pri raziskovalnem ali projektnem delu, in na tekmovanjih iz različnih strokovnih področij. Ponujamo jim tudi možnost sodelovanja v mednarodnih projektih in izmenjavi dijakov in profesorjev v okviru Evropske unije. Veliko podrobnejših Informacij o delu in dogajanju na naši šoli najdete tudi na spletni strani: http://ekonomska.scptuj.si/
Elektrotehnika računalništvo
tel.: 02 7871 800
Elektro in računalniška šola je ena izmed štirih srednjih šol Šolskega centra Ptuj. Na šoli poskrbimo za vse navdušence tehničnega področja, saj izvajamo programe elektrotehnike, računalništva in mehatronike. Prvi oddelek elektrotehnike je bil vpisan v šolskem letu 1983/84. Danes se lahko pohvalimo z različnimi stopnjami izobraževanja, novimi prostori na Vlčavi, mednarodno izmenjavo, kompetentnimi delavci šole ter prizadevnimi dijaki.
Veliko energije in sredstev namenjamo sodobnim učilnicam, laboratorijem ter opremi, brez katere si priprave dijakov na nadaljnje izobraževanje ali zaposlitev ne moremo predstavljati. Življenje na šoli popestrimo s športnimi In kulturnimi prireditvami ter strokovnimi ekskurzijami. Dijaki so aktivni pri krožku robotike, udeležujejo se tekmovanj na različnih področjih, še posebej pa so uspešni pri praktičnem usposabljanju z delom, kjer teoretična in praktična znanja, pridobljena v šoli, prenašajo na področje dela.
Za razvoj novih programov in zagotavljanje nadstandardne opreme se vključujemo v različne projekte. V okviru projekta Leonardo da Vinci tako dijaki kot delavci šole zadnjih nekaj let bogate izkušnje pridobivajo tudi v tujini.
Znanje je največji kapital, ki nas bogati, zato ga z veseljem prenašamo na mlade generacije.
Dodatne informacije dobite na spletni strani:http://elektro.scptuj.si ali na telefonski številki 02 78718 00 (tajništvo).
kmetijstvo okolje varstvo
tel.: 02 787I 7B0
biotehniška šola
Biotehniška šola na Ptuju že več kot 55 let izobražuje mlade, ki jih zanima področje naravoslovja in se želijo več naučiti o živalih, rastlinah, dopolnilnih dejavnostih na kmetijah, podjetništvu in turizmu na podeželju, o cvetličarstvu ter varstvu okolja. Teoretična znanja dijaki pridobivajo v učilnicah Šolskega centra Ptuj. Praktični pouk cvetličarstva, vrtnarstva, poljedelstva in živinoreje izvajamo v Turnišču pri Ptuju, sadjarstvo, vinogradništvo in gospodinjstvo pa na Grajenščaku. Ob rednem izobraževanju pridobivajo dijaki in dijakinje izkušnje tudi na razstavah in različnih sejemskih prireditvah, svojo radovednost potešijo na ekskurzijah, mladostno razigranost pa sprostijo na športnih dnevih, na prireditvah ob sprejemu novincev, predaji ključa ipd. Nenehno se trudimo, da se dijaki na šoli počutijo prijetno, dosegajo uspehe in pogumno oblikujejo svojo pot v življenje.
Dijaki imajo možnost nadaljevati izobraževanje po vsakem programu. Kmetijsko podjetniški, hortikulturni in okoljevarstveni tehniki, ki uspešno opravijo poklicno maturo, se lahko vpišejo na vse višješolske programe in večino visokošolskih strokovnih programov, z opravljenim dodatnim maturitetnim predmetom pa tudi na številne univerzitetne programe. Zraven izobraževanja mladih izvajamo celo paleto tečajev, na primer nosilec turistične dejavnosti na kmetiji, izvajalec varstva rastlin in voznik traktorja ter vrsto poklicnih kvalifikacij kot so: predelovalec sadja, zelenjadar, čebelar...
Dodatne informacije dobite na spletni strani:http://kmetijska.scptuj.si ali na telefonski številki 02 78717 30 (tajništvo) in 02 78717 34 (šolska svetovalna služba).
strojništvo
tel.: 02 787I 720
■¿K
strojna šola
Med šolami, ki so združene v ŠC Ptuj, ima Strojna šola najdaljšo tradicijo, saj je od pričetka obrtnega izobraževanja na Ptuju minilo že več kot 130 let. Strojništvo je bilo za človeški
razvoj vedno izjemnega pomena in tako bo tudi v bodoče. Čeprav so strojniški poklici bolj naklonjeni fantom, skušamo prednosti in predvsem možnost zaposlitve predstavljati tudi
dekletom. Mnogi strojniški poklici zahtevajo natančnost, potrpežljivost, spretnost in iznajdljivost, vse to pa bi lahko pri svojem poklicnem delu izkoriščala prav dekleta.
Strojna šola ponuja možnost izobraževanja za vse poklice v strojništvu, izpostavljamo pa predvsem možnost takojšnje zaposlitve in nadaljnjega izobraževanja. Poleg rednega
šolskega dela lahko naši dijaki sodelujejo v številnih izvenšolskih dejavnostih, omeniti pa velja tudi, da so strojniki dobri športniki in dobitniki mnogih nagrad in priznanj na številnih
tekmovanjih. Vabimo vas, da svojo prihodnost poiščete v strojniških poklicih na Strojni šoli Ptuj, ki vam bodo odprla mnoga vrata v svet znanosti in tehnike.
Za dodatne informacije smo vam na voljo na spletni strani: http://strojna.scptuj.si ter na telefonski številki tajništva šole (02) 7871720 in svetovalne službe (02) 7871724.
višji strokovni študij
tel.: 02 787I 8I2
Višja strokovna šola Ptuj ima sodobno opremljene prostore v bivši vojašnici na Vičavi 1 in je najmlajša izmed organizacijskih enot v Šolskem centru Ptuj. Izvajamo redne in izredne programe EKONOMIST, MEHATRONIKA ter UPRAVLJANJE PODEŽELJA IN KRAJINE. Trenutno študira pri nas preko 600 študentov. Naša vizija je, postati in ostati ugledna in mednarodno priznana višja strokovna šola, ki študentom omogoča, da razvijejo in izrabijo svoje sposobnosti, znanja in veščine. Prizadevamo si za uresničevanje načel vseživljenjskega učenja. Pri svojem delu se uspešno povezujemo s številnimi podjetji v ožjem in širšem okolju in s tem omogočamo našim diplomantov lažjo zaposljivost.
Podrobnejše informacije najdete na spletni strani http://vss.scptuj.si, lahko pa nas tudi pokličete na tel. št. 02 7871812.
_Gimnazija Ormož
Šola s posluhom za dijake
„Na Gimnaziji Ormož poudarjamo znanje kot vrednoto in kot najpomembnejši človekov kapital. Dijake, na katere svoje znanje in izkušnje prenašamo, zanesljivo spremljamo na njihovi izobraževalni poti in na poti k samostojnosti ter jih učimo razumeti pomembnost preprek, ki človeku prinašajo dragocene izkušnje," je v uvodu poudarila ravnateljica Blanka Erhartič.
Gimnazija Ormož deluje že 13. leto in jo je uspešno zaključilo že devet generacij maturantov, med katerimi so bili tudi zlati. Glede na povratne informacije pa so njihovi dijaki uspešni tudi pri študiju. Pouk poteka v sodobni zgradbi, ki nudi odlične prostorske pogoje in opremo. Pohvalijo se lahko tudi s pokritim ogrevanim bazenom, ki ga dijaki uporabljajo pri športni vzgoji, namenjen pa je tudi drugim obiskovalcem. Gimnazija Ormož je glede na število dijakov ena manjših slovenskih gimnazij, vendar majhnost štejejo med svoje prednosti, saj se profesorji in dijaki med seboj poznajo, zato lahko bolj in bolje sodelujejo, obenem pa prav to zagotavlja dijaku osebnostno integriteto. Lahko se posvetijo vsakemu posebej. Prizadevajo si za kakovostne medsebojne odnose med profesorji in dijaki, s starši. Dijakom privzgajajo pozitiven odnos do dela. Izobražujejo jih za uspešno opravljeno maturo, trajno znanje in jih navajajo k
vseživljenjskemu učenju, pomagajo jim osebnostno rasti in razumeti pomembnost sprejemanja lastnih odločitev ter odgovornosti zanje. Strokovnost profesorjev je usmerjena v kakovosten sodobni pouk, ki dijaka bolj motivira za učenje, je povedala ravnateljica. Veliko pomagajo dijakom s težavami pri učenju, z njimi oblikujejo individualne programe. Hkrati pa izvajajo tudi koncept odkrivanja nadarjenih dijakov in vzgojno-izobraževalno delo z njimi. „Gimnazija Ormož znotraj svojega niza dejavnosti slehernemu dijaku omogoča njegov lasten izraz, razvija lahko svoje močno predmetno področje ter to zmožnost prenaša in uspešno uporablja tudi na drugih področjih, kasneje vse-življenjsko. S sodelovanjem z mnogimi ustanovami spletamo vezi z različnimi generacijskimi in socialnimi okolji. Organiziramo tekmovanja v znanju iz skorajda vseh predmetnih področij, pri čemer dijaki pogosto dosegajo zavidljive rezultate," je poudarila ravnateljica Erhar-tič.
Poleg pouka na šoli potekajo številni krožki in dejavnosti: debatni krožek v slovenščini in angleščini, skupina Meglenke za osebnostno rast dijakov, lite-rarno-recitatorski krožek, bralni klub, dijaška radijska ekipa, računalniško-novinarska skupina, foto-video krožek, dramska skupina, logika in matematični krožek, športne dejavnosti (ro-
komet, odbojka, badminton, plavanje), pevski zbor in orkester ter šolska hip-hop skupina Plegimo.
Dijaki se udeležujejo taborov, ekskurzij in izmenjav. Na gimnaziji organizirajo spoznavni vikend, izvajajo medpredme-tne ekskurzije, udeležujejo se festivala znanosti, sodelujejo v mednarodnem projektu Co-menius, vključeni so v gimnazijsko izmenjavo dijakov in najuspešnejše dijake nagradijo z večdnevno ekskurzijo v tujino.
Glede šolskega prevoza imajo posebno ugodnost dijaki občine Ormož, saj jim ga ta v celoti financira. Nasploh pa je prednost dijakov domače in bližnjih občin ta, da poznajo domače okolje, kar jim omogoča večji
občutek varnosti, zaradi bližine doma pa imajo tudi več časa za učenje.
Gimnazija Ormož bo informativne dneve izvedla v okviru dnevov odprtih vrat, poleg uradne predstavitve šole pa bodo za obiskovalce predstavili učne ure sodobnega pouka, izobraževalna predavanja v izvedbi sedanjih in bivših dijakov, načrtujejo pa tudi odprtje likovne razstave bivše dijakinje, sadni dan in tržnico ponudb in priložnosti. Več informacij o Gimnaziji Ormož pa na http://www. gimnazija-ormoz.si
In kaj pravijo dijaki?
Sara Munda, 3. letnik
Gimnazija Ormož mi je najljub-
ša, ker je zelo majhna. Poznamo in družimo se dijaki vseh letnikov med seboj. Dobro se razumemo tudi s profesorji, šola diha in živi skupaj. Imaš občutek, da te vsak pozna, da mu je mar za tebe in da ti je tudi pripravljen pomagati. Veliko je tudi krožkov, tako da lahko vsak najde kaj zase.
Karin Hržič,4. letnik
Moja gimnazija je ful kul šola, ker se tukaj vsi poznamo med seboj in navezujemo stike. Dobri so tudi odnosi s profesorji, profesorji so odprti za pogovor. Dobro so urejeni tudi
urniki, tako da pouk končamo najkasneje do tretje ure popoldne. Kosila so super in tudi prevozi so urejeni.
Timotej Fafulič, 1. letnik
Še enkrat bi se odločil za ormoško gimnazijo. Všeč mi je zlasti, ker je majhna in je blizu doma. Nihče izmed sošolcev nima veliko vožnje, vse je na dosegu roke. Ne vidim razloga, da bi šel v gimnazijo na Ptuj ali v Ljutomer, če grem lahko v Ormož. V večjih šolah si le številka.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Ravnateljica Gimnazije Ormož Blanka Erhartič poudarja znanje kot vrednoto in najpomembnejši človekov kapital.
GIMNAZIJA ORMOŽ
Informativna dneva:
v petek, 11. februarja 2011,
ob 9. in 15. uri ter v soboto, 12. februarja 2011, ob 9. uri.
Informacije:
Gimnazija Ormož Hardek 5a, 2270 Ormož 02 / 74 00 147
gimnazija.ormoz@guest.ames.si http://www.gimnazija-ormoz.si
Prisrčno vabljeni!
Prihodnost slovenskega gostinstva in turizma Je v rokah mladih
Na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Radenci dijakom ponujamo pridobitev poklicev, po katerih trenutno vlada največje povpraševanje tako doma kot v tujini.
Poleg rednih obveznosti se naši dijaki udeležujejo Gostinsko-tu-rističnega zbora, tekmovanja v mešanju pijač, turistične tržnice, športnih tekmovanj, tekmujejo v poznavanju piva, materinščine, tujih jezikov, matematike, zgodovine ... Udeležujejo se strokovnih ekskurzij po Sloveniji in v tujini, v okviru strokovnih predmetov pa izvajamo projekte, delavnice,
razstave, predstavitve, sprejeme, pripravljamo izredne obroke ob raznih svečanostih, kot je bil sprejem angleške kraljice ... Posebej ponosni smo na mednarodne projekte, v okviru katerih se naši dijaki udeležujejo strokovnega izpopolnjevanja na Finskem, Slovaškem, v Španiji ...
Pouk izvajamo v dopoldanskem času. V dijaškem domu nudimo dijakom: nastanitve, prehrano (zajtrke, kosila, malice, večerje), učno pomoč ... Bivanje omogočamo tudi dijakom drugih srednjih šol.
Srednja šola za gostinstvom turizem v Radencih
Dragi devetošolci/ devetošolke!
Odločitev za poklic ni lahka, kajti poklic, ki ga boste izbrali, bo vodil in usmerjal vaše nadaljnje življenje.
Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci Mladinska ulica 5 9252 Radenci
Tel.: 02 566 91 60
E-pošta: sola@s-ssgtr.ms.edus.si
Splet: www.s-ssgtr.ms.edus.si
Zato vas vabimo, da pridete na informativni dan, morda bo potem vaša odločitev lažja! Več informacij lahko dobite: tel. 02 566 91 60, e-pošta: sola@s-ssgtr.ms.edus.si, splet: www.s-ssgtr.ms.edus.si
3-letni program: Gastronomske in hotelske storitve
Naziv: gastronom hotelir
Zaključni izpit in zaposlitev ali nadaljevanje 2 leti - v programu ga-stronomija in poklicna matura ter nadaljevanje študija. Izobraževanje na šoli se zaključi z zaključnim izpitom. Po končanem izobraževanju imajo dijaki odprto pot - lahko se zaposlijo ali pa nadaljujejo izobraževanje na naši šoli po dvoletnem programu poklicno-tehniškega izobraževanja gastronomija, ki se zaključi s poklicno maturo.
Po končanem programu Gastronomija imajo dijaki tudi možnost nadaljnjega študija.
4-letni program: Gastronomija in turizem
Naziv: gastronomsko-turistični tehnik
Poklicna matura in zaposlitev ali nadaljevanje študija:
•	program višjega in visokega strokovnega izobraževanja
•	univerzitetni programi (ob dodatno petem predmetu ali maturi-tetnem tečaju)
Program omogoča poklicno usposobljenost za poklic turističnega tehnika ali gostinskega tehnika, hkrati pa ustrezno pripravo za nadaljnji študij v programih višjega in visokega strokovnega izobraževanja.
Kdor opravi peti predmet mature ali maturitetni tečaj, se lahko vključi v univerzitetni študij. Izobraževanje se na naši šoli zaključi s poklicno maturo.
Dijaški dom SSGT Radenci
Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci in Dijaški dom SŠGT Radenci
vabita na informativna dneva: v petek, 11.2. 2011, ob 9.00 in ob 15.00; v soboto, 12. 2. 2011, ob 9.00.
DIJAŠKI DOM DRAVA MARIBOR
DIJAŠKI DOM DRAVA JE MOJ DRUGI DOM, KJER SE BOM POČUTIL VARNEGA, KJER BOM
ODGOVOREN IN SE BOM ZAVEDAL SVOJIH DOLŽNOSTI. V DIJAŠKEM DOMU DRAVA SMO LJUDJE, KI SOUSTVARJAMO ŽIVLJENJE V NJEM NA TEMELJIH DEMOKRATIČNEGA SODELOVANJA IN MEDSEBOJNEGA SPOŠTOVANJA. PRIZADEVAMO SI, DA SO NAŠI ODNOSI KOREKTNI IN POŠTENI.
Dijaški dom Drava Maribor s 160 dvoposteljnimi sobami se nahaja v neposredni bližini centra Maribora. Naša velika prednost je telovadnica, ki je drugi domovi nimajo. Radi se pohvalimo, da imamo na vsaki dve sobi eno kopalnico, kar omogoča dijakom večjo za-
sebnost. Za prijetno izrabo prostega časa so na voljo mladinska soba za družabna srečanja, trim kabinet, soba za namizni tenis, strelišče, biljardnica, glasbene sobe (za posameznike in vadbo skupine, dva akustična pianina in električni klavir, bobni, kitare, harmo-
DIJAŠKI DOM DRAVA MARIBOR NAJBLIŽJI:
•	SREDNJIM IN POKLICNIM ŠOLAM
•	VAŠIM ŽELJAM IN NAŠIM CILJEM
•	NUDIMO:
•	dvoposteljne sobe s kopalnicami
•	pestro hrano - tudi dietno in vegetarijansko
•	visok učni uspeh in pomoč pri učenju
•	telovadnico, fitnes, strelišče, namizni tenis, biljard, računalniško učilnico, knjižnico
•	našo bližino - vašo varnost
nika in dobro ozvočenje), računalnica z internetom, brezžični internet po domu in zunanje igrišče ... Vse to dijakom omogoča pestro izbiro prostočasnih dejavnosti in poleg športnih še šah, plesno dejavnost, likovni krožek in razne ustvarjalne delavnice. Vse te dejavnosti potekajo pod mentorskim vodstvom usposobljenih vzgojiteljev in vzgojiteljic. Skupaj z dijaki se trudimo, da je pri nas prijetno.
Prednost pa ima seveda učenje. Skrbimo za strokovno pomoč in inštrukci-je (matematika, fizika, tuji jeziki, slovenščina). Stiki s šolami in starši omogočajo spremljanje učnega uspeha in doseganje dobrih re-
zultatov.
Dober standard dijakov je zagotovljen ne le z dvoposteljnimi sobami, saj v kuhinji dobijo kvalitetno in zdravo hrano in pijačo, v čitalnici so jim na razpolago dnevno časopisje in revije, spremljanje TV-programov in druga avdiovizualna sredstva. Spomladi in jeseni se lahko razgibajo tudi na zunanjem igrišču za košarko in nogomet. Izkušnje nam kažejo, da se dijaki pri nas dobro počutijo in da jim šolanje izven domačega kraja ni v breme, ampak prijetna izkušnja na poti odraščanja. Veselimo se srečanja z vami.
Ravnatelj Ivan Sagadin
gimnazija
FRANCA MIKLOŠIČA L J U T 0 X E a
GIMNAZIJA FRANCA MIKLOŠIČA LJUTOMER - Kjer je znanje doma
Vabljeni na informativni dan
Gimnazija Ljutomer je razpoznavna šola v slovenskem merilu in ena izmed tistih, ki dijakom ne ponuja zgolj formalnega znanja, ampak tudi raznovrstne interesne dejavnosti in številne projekte, ki jim pomagajo pridobivati izkušnje ter razvijati sposobnosti in veščine, potrebne za nadaljnje izobraževanje. V šolskem letu 2011/12 bomo izvajali štiri gimnazijske oddelke in en oddelek programa predšolske vzgoje. Mlade, ki se odločajo za GFML, najbolj pritegne veliko število možnosti sodelovanja v različnih pouku vzporednih dejavnostih: množici tekmovanj na vseh predmetnih področjih, glasbenem in likovnem ustvarjanju, gledališki dejavnosti, pri slovenski in angleški debati, bralni znački, v Unicef klubu, prostovoljnem delu, na taborih in mednarodnih izmenjavah v okviru projektov (npr. COMENIUS, Model evropskega parlamenta), raziskovalnih nalogah, športnih tekmovanjih, tečajih tujih jezikov (španščina, francoščina ...), različnih ekskurzijah, terenskih projektih in na koncu seveda maturantskem
izletu. Program predšolske vzgoje pa je prava popestritev zaradi lutkarstva, plesne in glasbene ustvarjalnosti in drugih umetniških projektov. Profesorji, ki poučujejo na šoli, so zelo aktivni pri moti-viranju in usmerjanju mladih, hkrati pa izjemno strokovni in s svojim dodatnim znanjem in izkušnjami, tudi iz tujine, nudijo največ, kar dijaki potrebujejo ali želijo. Obenem se prilagajamo sodobnim generacijskim izzivom: šola je izjemno dobro opremljena z najsodobnejšo računalniško opremo, laboratoriji in va-jalnicami, pouk pa velikokrat poteka multimedijsko. Vsekakor imamo veliko posluha za tisto, kar dijake običajno najbolj razveseli - dobre ocene, ki jih lahko pridobijo tudi za pripravljen govorni nastop, referat, vzorno izpolnjen učni list na ekskurziji, izjemen rezultat na tekmovanju ali za vodenje javne prireditve, sploh če ni šolskega značaja. Prilagajamo se tudi dijakom, ki imajo poleg šolskih še druge obveznosti oziroma se udejstvujejo na drugih špor-tno-kulturnih področjih (statusi). Uvedli smo tudi nivojski
pouk (osnovna in poudarjena raven) pri tujih jezikih (angleščina, nemščina) in matematiki, ki odlično dopolnjuje, nadgradi ali pa pomaga počasneje oziroma enostavneje in z dodatno razlago usvojiti učne vsebine; na tak način teče tudi priprava na maturo v četrtem letniku. V tretjem letniku pa ponujamo še dodatne ure naravoslovja, ki so namenjene raziskovalnemu delu dijakov.
Na šoli smo tudi umetniško in športno aktivni: delujejo pevski zbor, gledališka, filmska in radijska dejavnost, vsako leto sestavimo ekipe za specifične športne panoge (nogomet, odbojka, rokomet ...), likovniki so sami poslikali šolske hodnike, vse pa navdušuje tradicionalni kulturni maraton, preko katerega gimnazija vnaša svoj izobraževalno in kulturno naravnan ustvarjalni duh tudi v širše okolje. Na Miklošičevih dnevih gostimo vedno več strokovnjakov in poslušalcev. Vsakoletni mednarodni debatni turnir je poleg stalnih evropskih udeležencev privabil tudi že Korejce, Američane, Katar-ce ..., prav tako smo vrsto let gostitelji raznih mednarodnih izmenjav in srečanj.
Odprli smo dolgo pričakovano novo telovadnico, ponašamo se tudi s polno založeno šolsko knjižnico, ki zaradi vsega gradiva kar poka po šivih. Dijakom je na voljo še prostorna jedilnica oz. večnamenski prostor, saj imamo dobro urejen sistem malice,
GIMNAZIJSKI PROGRAM
Petek, 11. 2. 2011, ob 9.00 v ŠIC (nova telovadnica)
Petek, 11. 2. 2011, ob 15.00 v SIC
Sobota, 12. 2. 2011, ob 10.00 v SIC
PROGRAM PREDSOLSKA VZGOJA
Petek, 11. 2. 2011, ob 10.00 v ŠIC (nova telovadnica)
Petek, 11. 2. 2011, ob 16.00 v SIC
Sobota, 12. 2. 2011, ob 11.00 v SIC
kjer lahko dijaki celo izbirajo med dvema jedilnikoma. Nudimo tudi urejen garderobni prostor, tako preobuvanje v copate ostaja »zakon«. Na šoli smo izvedli pilotni projekt evropskih oddelkov, ki omogočajo sodelovalni pouk tujih jezikov s tujim učiteljem - naravnim govorcem pri nemščini in angleščini. Tovrstno delo je prineslo obilo pomembnih in uporabnih novosti, ki jih učitelji sedaj izvajajo pri pouku v vseh oddelkih. Nov izziv v okviru prenove srednješolskih programov predstavljajo projektni tedni, le-ti se izvajajo tudi v programu predšolske vzgoje, ki je že prenovljen z različnimi praktičnimi moduli. Poudarek je tako na medpredmetnih
povezavah in timskem poučevanju. Dijaki v okviru projektnih tednov usvajajo znanje med drugim tudi tako, da pouk poteka izven šole, več je raziskovanja in eksperimentiranja ter navsezadnje druženja s sošolci.
Z učenjem in prostim časom je pa tako: če želiš preizkusiti in spoznati vse navedeno, moraš svoj čas spretno načrtovati in racionalno izrabiti. Cilj je razviti svoje talente in sposobnosti, pridobiti čim več znanja in izkušenj, najboljša sprostitev pa je zagotovo družba prijateljev in skupne zabave, tudi izven šole. Po dobro opravljenem delu pa vedno pridejo zaslužene počitnice in pri nas tudi
- uspeh.	Plačana objava
Srečna nagrajenca kviza
O evropskih prestolnicah kulture
Tomiju Jevšovarju in Alešu Lesjaku, dijakoma 3. letnika Gimnazije Ormož, se je dobro poznavanje evropskih prestolnic kulture bogato obrestovalo. Eden bo preživel vikend v nemškem Es-snu, drugi pa v avstrijskem Gradcu.
Renata Bezjak, profesorica nemščine na Gimnaziji Ormož, je povedala, da se je v decembru odzvala na pobudo Goethe Instituta Ljubljana in dijake pri urah nemščine spodbudila k udeležbi na tekmovanju o evropskih prestolnicah kulture. Naziv Evropska prestolnica kulture so uvedli leta 1985, da bi pripomogel k združevanju Evrope. Eden poglavitnih ciljev Evropske prestolnice kulture je namreč podpirati vzajemno razumevanje državljanov Evrope in razvijati občutek pripadnosti skupnosti. Doslej je bilo za evropsko prestolnico kulture imenovanih preko 30 mest.
Prihodnje leto bo Evropska prestolnica kulture 2012 Maribor. Da so lahko sodelovali v kvizu, so dijaki najprej spoznali posamezna mesta, ki so doslej nosila naziv Evropska prestolnica kulture. Poiskati so morali odgovore na 16 vprašanj, pri čemer pa so jim bile v pomoč spletne povezave v različnih jezikih EU. Kviz je potekal do konca decembra, odgovore pa so morali dijaki poslati kar po elektronski pošti. Med sodelujočimi s pravilnimi odgovori je združenje EUNIC-Slovenia januarja 2011 izžrebalo tri nagrajence, ki bodo konec tedna lahko preživeli v eni izmed preteklih, sedanjih ali prihodnjih evropskih prestolnic kulture. Med sodelujočimi dijaki Gimnazije Ormož, ki so kviz pravilno rešili, se je sreča nasmehnila kar dvema. Tomi Jevšovar je dobil za nagrado konec tedna v nemškem mestu Essen, ki je bilo ena izmed
Foto: arhiv šole
Tomi in Aleš preživita veliko časa pred računalnikom, kjer sta si pridobila tudi veliko znanja o evropskih prestolnicah kulture. Z malo sreče se jima je to čudovito obrestovalo.
evropskih prestolnic kulture v letu 2010, Aleš Lesjak pa bo konec tedna preživel v avstrij-
skem Gradcu, ki je naziv nosil že leta 2003.
Viki Ivanuša

1872
Biotehniška šola Maribor
2000 MARIBOR, Vrbanska cesta 30
BIOTEHNIŠKA SOLA MARIBOR je nastala z združitvijo Srednje kmetijske šole Maribor in Srednje šole kmetijske mehanizacije Maribor. Je šola z najstarejšo tradicijo kmetijskega izobraževanja v Sloveniji, ustanovljena je bila 11. marca 1872. Splošna in strokovno-teore-
tična znanja dijaki pridobivajo v specializiranih učilnicah, praktična znanja in veščine pa na šolskem posestvu, ki obsega kmetijske površine na Kalvariji ter v Svečini, kjer je tudi šolski hlev s konji. Šola ima na šolskem posestvu več objektov z ustrezno opremo za izvajanje praktičnega dela
pouka, kot so vinska klet s polnilnico, sadno skladišče, sušilnico sadja in zelenjave, objekt za žganjekuho in predelavo kisa ... Dijaki in profesorji se vključuje v evropske projekte, ki jim omogočajo opravljanje prakse in pridobivanje izkušenj v tujini. Šola ima tudi svojo avtošolo za opravljanje vozniškega izpita vseh kategorij.
Programi, ki jih Biotehniška šola Maribor izvaja za SV-regijo:
VETERINARSKI TEHNIK (4-letni program): dijaki se usposobijo za zahtevnejša tehnično-operativna dela v veterinarstvu. Izvajajo dela na področju oskrbe, nege, vzreje in zdravstvenega varstva živali. Možnost zaposlitve je v veterinarskih ambulantah, v veterinarsko-higienski službi, v proizvodnji živil živalskega izvora, v laboratorijih, v živi-
norejskih obratih, kmetijski proizvodnji;
NARAVOVARSTVENI TEHNIK (4-letni program): dijaki se usposobijo za varovanje naravnih vrednot, pridobivanje biodizla, bioplina in bio-mase, vzdrževanje naravne in kulturne krajine. Možnost zaposlitve so zavodi za ohranjanje naravne in kulturne dediščine, državni uradi, delo v komunalnih podjetjih, v vodnih gospodarstvih in službah za prostorsko planiranje;
MEHANIK KMETIJSKIH IN DELOVNIH STROJEV (3-letni program): dijaki se usposobijo za vzdrževanje in popravilo kmetijskih, gradbenih in komunalnih strojev. Možnost zaposlitve je v delavnicah kmetijske, gradbene in komunalne mehanizacije, v podjetjih za izdelavo in montažo tehnološke opreme, na kmetijah, v prodajalnah kmetijske mehanizacije.
jk
1872
Biotehniška šola Maribor
2000 MARIBOR, Vrbanska cesta 30
Na Biotehniški šoli Maribor v šolskem letu 2011/2012 vpisujemo v naslednje izobraževalne programe:
4-letni programi:
NARAVOVARSTVENI TEHNIK VETERINARSKI TEHNIK KMETIJSKO-PODJETNIŠKI TEHNIK HORTIKULTURNI TEHNIK
KMETIJSKO-PODJETNIŠKI TEHNIK - PTI
3-letni programi:
MEHANIK KMETIJSKIH IN DELOVNIH STROJEV
GOSPODAR NA PODEŽELJU
CVETLIČAR
VRTNAR
Informacije a vpisu dobite po tel.: 02/235 37 00 ali na internetu: http://www.bts.si.
Ponujamo vam izobraževanje za pridobitev poklicev:
■	pomočnik v biotehniki in oskrbi,
■	pek,
■	slaščičar,
■	mesar,
■	mlekar,
■	živilsko prehranski tehnik,
■	inženir živilstva in prehrane,
■	NOVO: organizator socialne mreže
IZOBRAŽEVALNI CENTER PIRAMIDA MARIBOR
Srednja šola za prehrano in živilstvo
Višja strokovna šola
PARK MLADIH 3
2000 MARIBOR
Tel.št.: (02) 33 13 432
Spletni naslov: www.icp-mb.si
Eiektronska pošla: ic-piramida.maribor@guest.arnes.si
ISKANI IN VEDNO AKTUALNI -POKLICI V GOSTINSTVU IN TURIZMU
Turistični informator Prodajalec turističnih storitev Receptor
Turistični animator Vodja cateringa Dietni kuhar Kuhar Natakar Oskrbnik
SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM MARIBOR vljudno vabi na informativna dneva 11. in 12. februarja 2011
Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor Mladinska ulica 14 a 2000 Maribor Telefonska Številka: 02 / 23 50 010 Elektronska pošta: ss.gtmb@guestarnes.si
IZ VSEH SMERI VODIJO POTI...
Kam?
V Srednjo šolo Slovenska Bistrica, kjer v šolskem letu 2011/2012 vpisujemo v 1. letnik:
-	56 dijakov v program gimnazija,
-	56 dijakov v program ekonomski tehnik,
-	26 dijakov v program trgovec,
-	28 dijakov v program ekonomski tehnik -poklicno-tehniško izobraževanje.
Tukaj je prijetno - preživljati učni in prosti čas, izraziti svoje talente, srečevati ljudi...
Spoštovani devetošolci in starši, vabimo vas na informativni dan, ki bo 11. februarja 2011 ob g. in 15. uri ter 12. februarja 2011 ob g. uri na naši šoli (Ulica dr. Jožeta Pučnika 21, Slovenska Bistrica).
Skupaj s podjetji za višjo kakovost študija
Višja strokovna šola Ptuj je bila ustanovljena oktobra leta 2004 kot peta šola v okviru Šolskega centra Ptuj. Prve študente so vpisali v šolskem letu 2005/2006. Sedež ima v prostorih novega Učnega centra na Vičavi. Izvajajo tri študijske programe: Ekonomist, Mehatronika ter Upravljanja podeželja in krajine.
V okviru programa Ekonomist se lahko študentje izobražujejo v dveh smereh - smer Računovodja in smer Tehnični komercialist. Študijski program Mehatronika je bil razvit na Ptuju, poteka že pet let in je bil doslej najbolj zaposljiv program, čez 90 odstotkov diplomantov je imelo ob podelitvi diplom zaposlitev. Gre za težak program, ki vključuje vse tri discipline, strojništvo, radiotehni-ko in računalništvo. Izvajajo ga v sodobnih laboratorijih. Tretji program je Upravljanje podeželja in krajine, tudi tega so razvili na Ptuju. Robert Harb, ravnatelj Višje strokovne šole Ptuj, ga predstavlja kot za zelo zanimiv program, še posebej za Ptujsko in okolico. Programe medsebojno povezujejo, program Ekonomist je neka pre-sečnica vseh teh programov. Vse, kar naredijo mehatroniki, je konec koncev treba prodati, vse, kar proizvajajo ali bi želeli tržiti v programu Upravljanja podeželja in krajine, mora nekdo prodati. V tem šolskem letu se na Višji strokovni šoli izobražuje blizu 600 študentov, 350
je rednih študentov, okrog 230 pa jih študira izredno. Na število slednjih so zelo ponosni, saj ima malokatera šola toliko izrednih študentov. Doslej so jih v večini štipendirala podjetja, v teh kriznih časih pa je tudi na tem področju zaškripalo, kar pomeni, da si morajo izredni študentje v večji meri kot doslej študij plačevati sami, nekaj prispeva tudi Zavod za zaposlovanje. Šestdeset odstotkov
študija, ki traja dve leti, so študentje v šoli, preostanek pa v podjetjih. V enem letniku preživijo 400 ur v podjetju, imajo priložnost, da se izkažejo, podjetja pa, da spoznajo svoj bodoči kader. V kakovost študija veliko vlagajo, saj poteka študij v sodobnih laboratorijih. Višja strokovna šola Ptuj je ponosna, da ima najboljšega diplomanta v Sloveniji. Za delo v lokalnem okolju jih je nagradila
PS Sava, redno se pojavljajo na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju. Izjemno pomembna referenca za dosedanje delo šole sta programa Mehatronika ter Upravljanje podeželja in krajine, ki so ju sami razvili, v fazi razvoja je tretji program, Bioni-ka, poklicni standard zanj je že bil sprejet na Strokovnem svetu RS, zdaj delajo na programu. Zelo se trudijo tudi pri vzpostavljanju partnerstev s podjetji,
jih prepričujejo o nujnosti sodelovanja med šolo in podjetji, da delajo skupaj z roko v roki. Študentje pripravljajo odlične seminarske naloge, realne projekte, imajo pa tudi možnost študijske izmenjave s tujino v okviru projekta Erasmus. Ravnatelj Robert Harb je prepričan, da bi v deležih, ki si jih v procesu izobraževanja delita šola in podjetje, morala prevzemati tudi odgovornost za uspeh. Doslej se lahko pohvalijo z okrog 250 diplomanti. »Majhna glede na število vseh vpisanih, velika pa glede na potrebe našega lokalnega okolja,« dodatno pojasnjuje ravnatelj Višje strokovne šole Ptuj. Osebno bi bil bolj zadovoljen, če bi bilo število diplomantov
višje, da bi prej diplomirali. S temi podatki se zelo ukvarjajo, jih analizirajo in iščejo vzroke. Določeno število mladih podaljšuje študij na tri leta. V vse tri programe tudi v novem šolskem letu vpisujejo redne in izredne študente. Skupaj imajo za redne študente v vseh treh programih 160 prostih mest, za izredne 180 mest. Na informativnih dnevih, ki bosta v petek, 11. februarja, ob 10. in 16. uri, ter v soboto, 12. februarja, ob 10. uri, bodo programe, v katere vpisujejo v novem šolskem letu, pogoje študija in drugo, kar je povezano z bodočim študijem, potencialnim študentom podrobneje predstavili.
MG
Poklicne priložnosti s Srednjo zdravstveno šolo Murska Sobota v programih zdravstvena nega, kozmetični tehnik in bolničar-negovalec
V letošnjem šolskem letu smo proslavili 50 let delovanja šole, saj se je pouk za prvih 73 učenk začel že davnega 1. septembra 1960. Z veseljem sporočamo, da bomo z novim šolskim letom začeli izvajati tri programe: dva 4-letna programa zdravstvena nega in kozmetični tehnik ter 3-letni program bolničar-negovalec. Dijaki si v času izobraževanja pridobijo kar največ potrebnih informacij, ki jih bodo znali koristno uporabiti pri zaposlitvi oz. nadaljnjem izobraževanju.
Ko končaš 4-letni program izobraževanja zdravstvene nege, se lahko zaposliš v bolnišnicah, zdravstvenih zavodih, domovih za ostarele, zdraviliščih ... doma in v tujini. Tuji jezik ni ovira, saj se boš v času izobraževanja učil kar dva tuja jezika, nemščino in angleščino, s poudarkom na strokovni terminologiji. Če boš želel, boš lahko nadaljeval izobraževanje na kateri od slovenskih visokih strokovnih šol, kjer traja študij 3 leta. Tako dobimo nove diplomirane med. sestre oz. dipl. zdravstvenike, babice, rentge-
nologe, terapevte, inženirje, socialne delavce, vzgojiteljice. Z opravljenim petim predmetom oz. maturitetnim tečajem pa se boš lahko vpisal v univerzitetni program in s pravo mero ustvarjalnega dela uresničil svoje sanje ter postal kolega svojim srednješolskim profesorjem, zdravnik, farmacevt ... Če te zanima mirno, samostojno, zelo ustvarjalno, vendar tudi zahtevno in odgovorno delo in si delaven, prijazen, potrpežljiv, komunikativen in strpen, saj boš delal z ljudmi in za ljudi, je program kozmetični tehnik pravšnji zate. Po končani srednji šoli lahko šolanje nadaljuješ na visokošolskem študiju kozmetike in postaneš diplomirani kozmetik/kozmetičarka. Tudi dijaki programa bol-ničar-negovalec lahko po zaključenem izobraževanju nadaljujejo izobraževanje ali pa se zaposlijo v domovih za starejše, varstveno-delovnih centrih ali v obliki dela na domu.
Leto za letom nas znova razveselijo tudi zlati maturantje, zlata in srebrna Cankarjeva priznanja, najvišja mednarodna priznanja iz pisanja esejev v nemškem jeziku, priznanja iz angleškega jezika, najvišji dosežki s tekmovanja na področju zdravstvene nege in prve pomoči ...
Poleg izjemnih uspehov na področju poklicnih šol pa nas kot zdravstveno šolo izjemno veseli, da se veliko število naših dijakov in dijakinj ukvarja s prostovoljstvom v bolnišnici, domovih za starejših, vrtcu Lavra in na terenu, in to kar vsa leta izobraževanja, tako da si s tem pridobivajo dragocene izkušnje, ki so vsekakor zdrav temelj za nadaljnje življenje in ustvarjanje.
Dragi devetošolec, draga devetošolka!
Če te veseli delo z ljudmi, ki so potrebni tvoje pomoči, se boš verjetno našel v programu zdravstvena nega, kjer boš teoretično znanje, ki si
ga boš postopoma pridobival skozi leta izobraževanja, prenašal na delo z bolnimi otroki, ki te bodo hoteli le zase, na delo z bolj ali manj bolnimi, ki poleg nege čakajo lepo besedo, tolažilni gib, prijazen nasmeh, ki čakajo na življenje, ki iz običajnega življenja izginja ...
Prepričani smo, da si lahko vsak mlad človek izbori košček prostora pod soncem,
kjer bo zadovoljen ustvarjal in živel svoje sanje. Tako tudi Ti, dragi devetošolec: če si boš izbral programe na naši šoli: zdravstvena nega, kozmetični tehnik ali bolničar-negovalec, boš v življenju opravljal izredno human poklic, saj boš s svojim delom pomagal sočloveku in s svojim delom obogatil tudi sebe z ogromno notranjega zadovoljstva in osebne sreče.
Srednja zdravstvena šola Murska Sobota Ulica dr. Vrbnjaka 2, Rakičan 9000 Murska Sobota
Telefon: (02) 537 16 90, (02) 521 14 50 Faks: (02) 537 16 91
Elektronski naslov: ravnatelj@s-szs.ms.mss.edus.si Spletna stran: www.szs-ms.si
Včasih je dom predaleč od šole
V neposredni bližini ptujskih šol
Dijaški dom Ptuj se nahaja v neposredni bližini večine ptujskih srednjih šol. V dijaški dom vabijo dijake, ki potrebujejo učno pomoč, ki izgubijo veliko časa z vožnjo, ki si želijo spoznati nove prijatelje in imeti redno ter zdravo prehrano in se izogniti nevarnostim na poti v šolo.
Dom razpolaga z 210 ležišči v dve- in triposteljnih sobah. Najpogosteje se vpišejo tisti dijaki, ki so od šole oddaljeni 30 do 40 kilometrov. Precej jih je iz ljutomerskega območja, vpisujejo pa se predvsem v programe, ki jih v Murski Soboti ni na
voljo. Za bivanje v domu se odločijo tudi dijaki, ki potrebujejo več pomoči pri delu in so starši mnenja, da je dobro, da imajo šolo le čez cesto. V domu namreč strokovno usposobljeni kadri nudijo brezplačne inštruk-cije, poskrbijo za voden prosti čas in številne aktivnosti (bo-vlanje, odbojka, košarka, mali nogomet, namizni nogomet, domski kino, ročna dela, internet v vsaki sobi), športniki imajo možnost posebne prehrane in uskladitev urnikov s treningi in podobno. Za zagotovitev izvajanja številnih dejavnosti si pomagajo s sredstvi evropskih
socialnih skladov. Letos potekajo kar trije projekti, preko katerih lahko zaposlujejo pomoč. Ravnateljica Danica Starkl je mnenja, da je prav vključevanje v okolje in odzivanje na potrebe okolja izziv, ki ga prinaša današnji čas. Veliko dijakov, ki živijo v domu, obiskuje strojno, elektro in kmetijsko šolo, manj ekonomsko, najmanj pa je gimnazijcev. Zato zadnja leta narašča število vpisanih fantov. Domske kapacitete niso zasedene niti polovično. Vendar je ravnateljica zadovoljna, saj uspevajo ohranjati število dijakov, kljub manjšemu vpisu v
I lunini!!-1111 ■ i m j1
Univerza v Mariboru
Fakulteta za zdravstvene vede
Foto: Viki Ivanuša
Ustvari si prihodnost!
Dijakinj je v dijaškem domu bolj za vzorec, zato je druženje in skupno učenje še toliko bolj dobrodošlo.
šole, enako. Vpis v dijaški dom je mogoč tudi med letom, pogosto se za to potezo odločijo dijaki, ki potrebujejo pomoč pri učenju.
Ravnateljici se zdi pomembna tudi socializacija mladostnika, ki se zgodi v domu, in samostojnost, ki se z bivanjem v domu razvije. Starši imajo v zvezi z domom najpogosteje pomisleke, da njihovi otroci ne bodo pohajkovali, ali bodo na toplem, ali bodo imeli dovolj in dobro hrano. Ravnateljica
zagotavlja, da je za vse to poskrbljeno.
V domu so nameščeni tudi učenci osnovne šole in osnovne šole s prilagojenim programom, ki jih sem namešča Center za socialno delo. Letos jih je 15. Ravnateljica predvideva, da se bo število povečalo, ko se bo zares začela gradnja šole v neposredni bližini. Zgradila se bo tudi telovadnica, kar bo še izboljšalo standard doma. Gradnja naj bi se to pomlad le začela. V zvezi s tem
projektom načrtujejo tudi, da bi v tem kompleksu zaživelo dnevno varstvo otrok. Mesečna oskrbnina znaša 208 evrov. Ustanovili so tudi domski sklad, preko katerega pridobivajo denar od donatorjev, iščejo pa tudi mecene. Namestitev nudijo tudi študentom. Trenutno pri njih bivajo štirje, v njihovi kuhinji pa se z boni lahko prehranjujejo tudi študenti.
Viki Ivanuša
Če želite, da bi bil vaš srednješolec uspešen, ga vpišite v
Dijaški dom Lizike Jančar v Mariboru
Razpisujemo: - 110 prostih mest za dekleta in - 40 prostih mest za fante.
Spletna stran: www.d-lizjan.mb.edus.si.
Pričakujemo vas ob informativnih dnevih, v petek, 11. 2. 2011, od 8. do 18. ure in v soboto, 12. 2. 2011, od 8. do 12. ure na Titovi cesti 24 a v Mariboru.
MI IMAMO VSE, KAR IMAJO DRUGI IN ŠE VEČ!

Dijaški dom Vič Gerbičeva 51/A 1000 Ljubljana Tel.: 01 / 47 901 11 http://www.dd-vic.si
DRAGA UČENKA, DRAGI UCENEC SE ODLOČAŠ ZA ŠOLANJE V LJUBLJANI?
VABIMO TE, DA SI V ČASU INFORMATIVNIH DNI 11. IN 12. 2. 2011 S SVOJIMI STARŠI OGLEDAŠ TUDI NAŠ DOM IN SPOZNAŠ NAŠO PONUDBO.
VESELI BOMO VAŠEGA OBISKA!
* 02 749 21 50 H luptni@siol.net
F|0 \Hiežbavva&)prSiodnoet
■mm ZA Ioutvo m I#O«T
Center vseživljenjskega učenja Podrayje
Ljudska univerza Ptuj
u	■	v	•	v«
Izobraževanje za večjo kakovost življenja
Prve tečaje za odrasle so na Ptuju organizirali že leta 1925, tako da je mogoče govoriti že o 85-letnici izobraževanja odraslih na tem območju. Uradni datum ustanovitve Ljudske univerze Ptuj pa je 23. julij leta 1959. V MO Ptuj in v Spodnjem Podravju ima Ljudska univerza Ptuj zelo pomembno vlogo pri izobraževanju odraslih in vseživljenjskem učenju, ki je tudi prednostna naloga EU. Ponujajo pisano paleto izobraževanja za pridobitev izobrazbe, poklicnega usposabljanja in splošnega izobraževanja. Za obdobje od leta 2011 do 2012 so ponovno pridobili dodatna sredstva v višini kar 360 tisoč evrov za brezplačno izobraževanje, kar je za tako majhno ljudsko univerzo izjemno pomemben vir. »O tem smo včasih lahko samo sanjali,« pravi danes direktorica LU Ptuj Klavdija Markež.
Če nam uspe še srednje šole umestiti v sistem javne mreže v državi, potem bomo vsi skupaj resnični zmagovalci. O tem, kaj ponujajo v novem šolskem letu v okviru formalnega in neformalnega izobraževanja, ki poteka v obliki seminarjev, tečajev in delavnic, pri čemer brezplačne oblike omogoča Center vseživljenjskega učenja Podravje, katerega naloga je
Foto: Črtomir Goznik
Klavdija Markež, direktorica Ljudske univerze Ptuj
tudi povečati stopnjo udeležbe v vseživljenjskem učenju za celotno populacijo, smo se pogovarjali z direktorico LU Ptuj Klavdijo Markež in vodjem izobraževanja Petjem Janžeko-vičem.
Jeseni bodo pričeli nov cikel izobraževanja v srednjih šolah, poklicnih tečajih, višjih šolah in visokošolskih programih v okviru gostujočih fakultet. Trudijo se po najboljših močeh, da bi v to okolje pripeljali kar največ izobraževalnih programov, da bi tudi odrasli imeli možnosti, da svojo formalno izobrazbo izpopolnijo, nadgradijo in da jim omogočijo, da nekatera
dodatna znanja pridobijo tudi skozi neformalne oblike izobraževanja, saj je tudi tu njihova ponudba izjemna. Ljudska univerza Ptuj ima več kot desetletne izkušnje na področju višješolskega izobraževanja, z odličnimi izvajalci, ki imajo bogate strokovne in praktične izkušnje. Novost v letošnji jeseni je višješolski program Informatika - smer Strokovni sodelavec za računalniške sisteme in omrežja ter smer Strokovni sodelavec za programske aplikacije in podatkovne baze, kjer ponujajo 30 prostih mest. Študij je namenjen vsem tistim, ki imajo V. stopnjo šolske izobrazbe. Izvajali ga bodo
UČENJE NA TOČKAH VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA
Dušan Šilak, Petja Janžekovič, tel. 02 749 2152 dusan.ssu@luptuj.org, petja.janzekovic@luptuj.org
SVETOVANJE V SVETOVALI SREDIŠČU PTUJ
Mateja Hlupič, Dušan Šilak, tel. 02 749 2155 svetovanje@luptuj.org, info@cvzu-podravje.si

iKEGA učenja
«l«
BMWxA/ww.cvzu-podravje.si

JL, I
ZF&Bištra
P T U
- - OttlHMOMÏMatt t><Z»Q«NICA — ^SLOVENIJE
skupaj s Centrom za poklicno usposabljanje Ljubljana. Študij traja dve leti, predmetnik je sestavljen iz obveznih modulov, usmeritvenih modulov in prosto izbirnega predmeta. Po končanem šolanju si udeleženci pridobijo naziv inženirka oziroma inženir informatike. V okviru LU Ptuj se je mogoče izobraževati v vseh treh letnikih predšolske vzgoje, program izvajajo s Pedagoško fakulteto Koper, ki je njihova izvajalka tudi pri pedagoško-andrago-škem izobraževanju, v višješolskih programih za ekonomiste, ki poteka v sodelovanju z Gea Collegeom, v programu Visoke poslovne šole, ki poteka v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto v Ljubljani, v vseh srednješolskih programih, predvsem družboslovne smeri, kot so predšolska vzgoja, ekonomski tehnik, trgovec, prav tako pa izvajajo tudi različna usposabljanja za pridobitev izobrazbe, ki odpirajo poti v nadaljnje izobraževanje. V višje in visokošolske programe bodo letos vpisali do 180 novincev. Pri srednjih šolah pa vpisa ne omejujejo. Če je vpisa več, oblikujejo več oddelkov. Vpis v izobraževalne programe preko Ljudske univerze Ptuj na vseh ravneh izobraževanje poteka v okviru prijaznega in motivacijskega pristopa ter strokovnosti, ki temelji na dolgoletnih izkušnjah. Trudijo se za kvaliteto predavanj, študente spremljajo od začetka do konca, od vpisa do diplome, prav tako posvečajo maksimalno skrb vsem drugim udeleženem izobraževanja, ki poteka v njihovi organizaciji. Zagotavljajo tudi učno pomoč. Njihovi zaposleni so tudi habilitirani predavatelji na višjih šolah in marsikje tudi mentorji pri diplomskih nalogah. To od njih zahteva dodatno usposabljanje, na ta način tudi ohranjajo stik s študenti.
Pomemben del njihove dejavnosti so tudi programi, ki jih pridobijo na podlagi javnih razpisov. Lani so bili uspešni na javnem razpisu Zavoda RS za zaposlovanje za štiri programe oziroma izobraževanja za pridobitev poklica izdelovalec spletnih strani, računovodja, socialni oskrbovalec na domu ter hišnik. To so programi, namenjeni brezposelnim, ki jih financira Zavod RS za zaposlovanje in omogočajo prekvalifikacijo, da bi se lahko trenutno nezaposleni, ki so prijavljeni na zavodu, čim prej ponovno zaposlili. Okrog 15 udeležencev programa Socialni oskrbovalec na domu, ki ga je obiskovalo 50 udeležencev, je že vključenih v pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije, je povedal Petja Janžekovič. V LU Ptuj so izjemno ponosni tudi na delo Centra vseživljenjskega učenja Podravje, ki deluje na območju Spodnjega Podravja, in ponuja številne brezplačne oblike izobraževanja (računalniško opismenjevanje, tečaji tujih jezikov, motivacijske delavnice in podobno), ki so izjemno obiskane.
MG
IVITOVALNO ■ ■■Dili I
PTUJ
W "T" Menj«j znanje, ne Janje!
X
brezplačno svetovanje In samostojno učenje
RAČUNALNIŠKA USPOSABLJANJA NA DALJAVO SVETOVANJE IN SAMOSTOJNO UČENJE
SPLETNI PORTAL CVŽU PODRAVJE www.cvzu-podravie.si	\
BREZPLAČNE DELAVNICE IN TEČAJI!
-	SKETCH-UP. Adobe INDESIGN. PHOTOSHOP
Računalniško grafično oblikovanje za vse generacije!
-	KAMERA in MONTAŽA, RISANJE. DIGITALIZACIJA in RISANJE STRIPA
Za vse kreativne bodoče umetnike in risarjel
- FRANCOŠČINA, ŠPANŠČINA, ITALIJANŠČINA. RUŠČINA. POLJŠČINA. ARABŠČINA. KITAJŠČINA
Tečaji tujih jezikov!
Prijave zbiramo na elektronskem naslovu petja.janzekovicffluptuj.om ali na telefonski številki 02 749 21 50. Vljudno vabljeni!
www.lu-ptuj.si
M uymxy-k^!
LJUDSKA UNIVERZA PTUJ
Mestni trg 2 2250 Ptuj
« 02 749 21 50 E luptuj@siol.net
|BF
PEDAGOŠKA FAKULTETA KOPER UntaraM del Uto: ! :
FACOLTÀ Dl STUDI EDOCATIVI H CAPODISTR1A Oilverelty of Pri morala FACULTYOF EDUCATION KOPER
torek, 15. februar 2011, ob 17.00 uri v P^VAJj
DODIPLOMSKI VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM
PREDSOLSKA VZGOJA - IZREDNI ŠTUDIJ
diplomirani vzgojitelj predšolskih otrok (VS) oz. diplomirana vzgojiteljica predšolskih otrok (VS). Program usposabljanja za pridobitev PEDAGOŠKO-ANDRAGOŠKE IZOBRAZBE.
GEA College CVŠ,
Družba za višješolsko izobraževanje -
________Center višjih Sol, d.0.0.
college
PodnbdcaPm
DODIPLOMSKI VIŠJEŠOLSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM
EKONOMIST / EKONOMISTKA
INFORMATIVNI DAN:
petek, 11. februar 2011, ob -12.3° uri v prostorih LU Ptuj. VABLJENI!
Center za poslovno usposabljanje, Višja strokovna šola, Podružnica Ptuj
DODIPLOMSKI VIŠJEŠOLSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM
INFORMATIKA
inženir informatike (VS) oz. inženirka informatike
petek, 11. februar 2011, ob 12.00 uri v prostor^BUL JEiuj!
SREDNJESOLSKO IZOBRAŽEVANJE:
EKONOMSKI TEHNIK -55/, PTI, poklicni tečaj PREDŠOLSKA VZGOJA - 55/, poklicni tečaj TRGOVEC - srednje poklicno izobraževanje, prekvalifikacija
a
02 749 21 50 www.iu-ptuj.siwww.cvzu-podravje.si
LJUDSKA UNIVERZA PTIU
Mestni trg 2 2250 Ptuj
S 02 749 21 50 H luptuj@slol.net
M (/¡mo-iola/!
USPOSABLJANJA: USPOSABLJANJE ZA RAČUNOVODJE SOCIALNI OSKRBOVALEC / OSKRBOVALKA IZDELOVALEC / IZDELOVALKA SPLETNIH STRANI MANAGEMENT EVROPSKIH PROJEKTOV DIETNA IN ZDRAVA PREHRANA HIŠNIK/ HIŠNICA SOBARICA
TEČAJI:
- viličaristi -tuji jeziki {60 urni tečaji) - retorika (120 urni tečaj) - računalništvo (20 urni tečaj) težka gradbena mehanizacija - varnost in zdravje pri delu
02 749 21 50 www.lu-ptuj.siwww.cvzu-podravje.si
Zdrava prehrana za zdravega in uspešnega šolarja
Najpomembnejši zmernost in izbira
Valerija Rotar je zaposlena v laboratoriju v Zdravstvenem domu Ormož in veliko ve o prehrani, saj se je s to tematiko veliko ukvarjala. K temu so jo spodbudile sinove zdravstvene težave, zaradi katerih je vpisala in tudi končala študij na Višji živilski šoli.
V ZD se skupaj s sodelavkami ukvarja tudi z izvajanjem preventivnega programa Cindi, ki se poleg svetovanja s področja prehrane, telesne teže in dejavnosti ukvarja tudi z opuščanjem kajenja, ozavešča-njem o škodljivosti alkohola in preventivo srčno-žilnih bolezni. Pri tem s kolegicami opažajo, da se ljudje na ponujene programe ne odzivajo, morda bi jih lahko zdravniki bolj pogosto napotili k njim, po drugi strani pa ljudje ne najdejo časa, si ga ne vzamejo ali pa ne vidijo potrebe po tem. „Mnogi niti ne vedo, da je mogoče zdravo hujšati v okviru programa, ki je pokrit s strani zavarovalnice in je torej brezplačen, vodi pa ga strokoven usposobljen tim sestavljen iz visoke medicinske sestre, fizioterapevta in zdravnika. Vsi smo za to delo usposobljeni in se redno izpopolnjujemo."
Čokolado je težko zamenjati za jabolko
Kakšna naj bo prehrana mladostnika?
V. Rotar: Prehrana mladostnika je gradbeni material za njegov razvoj. V obdobju ko se razvijajo in rastejo mladi potrebujejo kakovostno hrano. Treba jim je zagotoviti čim širši izbor kvalitetnih živil. Od ogljikovih hidratov (polnozrnatih), preko kvalitetnih beljakovin (pusto meso, mlečni izdelki), do veliko svežega sadja in zelenjave, ki poleg vitaminov in mineralov vsebujejo tudi veliko zaščitnih snovi. Mladostnike je treba vzgajati v duhu, da je zdravje vrednota in naložba za življenje. Treba jim je privzgojiti imidž zdravega. V tem kontekstu je treba podpirati zdravo prehrano, gibanje in kakovost življenja.
Mlade je težko navdušiti za takšne ideje. Kaj je mogoče narediti?
V. Rotar: Največ je mogoče in treba narediti v družini. Če otroka od malega vzgajamo
v tem duhu, se lahko kasneje v dobi odraščanja v družbi vrstnikov bolj uspešno ubrani skušnjavam nezdravega načina življenja. Gre za dolgotrajen proces. Če pa začnemo kasneje, pa moramo vedeti, da je vsaka sprememba huda, saj živimo z navadami do malih nog. Že malim otrokom lahko ponudimo širok spekter okusov. Večinoma se odločamo za sladke sokove, skute, pudinge, sladkarije in veliko slanih prigrizkov. Vse to je slastno in razvadi otrokove brbončice, ki se tem okusom kasneje zelo težko odpovejo. Veste, čokolado je težko zamenjati za jabolko. Vendar tak način prehranjevanja vodi v bolezen. Danes že govorijo o pandemiji debelosti, ki je označena kot bolezen. Veliko bolj zgodaj kot nekoč pa se pri mladih pojavlja tudi sladkorna bolezen in druga obolenja povezana z nezdravim načinom življenja.
Kako naj se mladi odpovedo nezdrave hrane? V. Rotar: Mladostniki danes veliko vejo, znajo si poiskati veliko dobrih informacij. S sinom sva nekaj let delala na tem in vem, da se da. Vsako jed se da pripraviti tudi na bolj zdrav, manj kaloričen način. Recimo hamburger je doma mogoče pripraviti kot dokaj zdravo jed iz polnozrnate štručke, mletega puranjega mesa, brez maščob-nih omak, z zelenjavo. Treba se je navaditi na drugačne, manj običajne okuse. K pici si lahko naročimo solato in je tako poje-
mo manj in slabšo izbiro nekako nevtraliziramo z zelenjavo. S spremembami je treba začeti v svoji kuhinji. Potrpežljivo in vztrajno je treba uvajati spremembe v kuhinjo, na svoje kuhinjske police in v hladilnik. Ko gremo v restavracijo, se je treba pogovoriti, kaj bomo jedli in namesto ocvrtih jedi izbrati kuhane ali z žara. Res pa je, da so to procesi, ki trajajo. Tudi mladim se da dopovedati, da je hitra hrana energijska bomba, ki vsebuje malo hranil veliko energije, ki se sčasoma nekaterim začne kopičiti kot debelost, drugim pa povzroča zdravstvene težave. Tudi zvišane maščobe pri mladostnikih niso več redke. Žal je tako, da so največji rezultati šele takrat, ko moramo ukrepati iz zdravstvenih razlogov.
Starši plačujejo, hrana pa v koš
Kaj pa mladi najraje jedo? V Rotar: Osnovnošolci v anketah najpogosteje odgovarjajo, da je njihova najljubša jed kebab, pica, pomfrit, hamburger, kečap. Mogoče tudi zato, ker pri nas še ni toliko restavracij z s hitro prehrano kot v večjih mestih in je zato želja večja. Vendar je v naših trgovinah veliko industrijsko pripravljene hrane, ki je podobna. Družine živimo v časovni stiski in živilska industrija odgovarja na potrebe potrošnikov. Bolj je hrana obdelana, bolj je sladka, slana, mastna, okusna in nam
gre v slast.
Še vedno pa je izbira katera živila bomo dali v košarico in kaj v lonec naša. Vse kar sami daste v lonec, tudi veste kaj jeste. Vse ostalo pa je lepo zapakirano, okusno, a tudi polno konzervansov in dodatkov za katere ne vemo kako dolgoročno vplivajo na naše telo. V zadnjem času beležimo velik porast alergij. Vprašanje je iz česa izvirajo, nekaj gotovo tudi iz takšnih jedi.
Kako pa kuhajo po naših šolah?
V. Rotar: Moj sin je potreboval dijetno hrano in v šoli so imeli zanj veliko posluha. Na splošno pa je na šolah tako, da učenci jedo zelo malo jedi in zato se kuharji oziroma organizatorji prehrane na koncu osredotočijo na tiste jedi, ki jih imajo otroci radi. Ker če kuhajo bolj zdravo hrano, je tudi veliko zavržejo. Starši bi morali vedeti, da otroci veliko tega, za kar oni plačujejo, ne pojedo. Česar od doma niso navajeni, tudi v šoli ne jedo. Zelo domiselno je elektronsko naročanje malice. Učenci si obrok, ki ga želijo jesti prihodnji dan, izberejo preko elektronskega naročila. Na tak način se zavrže bistveno manj hrane. V času mladostništva so važni tudi vzorci in vzgledi prijateljev, določena hrana pač ni modna in se je ne je. Če se takšno obnašanje podpira še doma, je pač stanje tako kot je. Odločitev za zdravo hrano terja veliko truda in vztrajnosti, da so uspehi.
Foto: Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Valerija Rotar se v okviru preventivnega programa Cindi v ormoškem zdravstvenem domu veliko ukvarja z zdravo prehrano.
Je prehrana naših mladostnikov zdrava?
Šolar mora jesti petkrat na dan
Ne le odrasli, tudi otroci preskakujejo obroke. Koliko naj bi jih zaužili na dan? V. Rotar: Dan se mora začeti z zajtrkom, ki naj bo obilen in obvezen, saj bomo bolje funkcionirali in manj bomo lačni čez dan. Vsak obrok, tudi zajtrk naj vsebuje vsa hranila, če je to le možno. Polnozrnati kosmiči, mlečni izdelki, polnozrnat kruh, nemastna šunka, pa še kak sadež za po poti. Raziskave kažejo, da v Sloveniji zaužijemo veliko premalo sadja in zelenjave. Kosilo šolarji pojejo v šoli, večerja pa naj bo polovica kosila. Večerja naj bo lahek obrok pred spanjem z manj ogljikovih hidratov, saj ti zanjo zvečer iti v zaloge. Med glavnimi obroki pa še dve malici. Sadje je boljše jesti v dopoldanskem času, saj nekaterim zvečer povzroča težave.
To je pogosto težko, saj tako kot starši, imajo tudi otroci radi uspehe. Ženejo se za njimi. Iz šole gredo h krožkom, potem v glasbeno, pa na trening, vmes se morda poje kakšna tablica čokolade in obroki se preskakujejo. To sčasoma privede do napačnih vzorcev. Na dan se priporoča pet obrokov. Trije glavni in dve malici. Otroke je treba naučiti, da telo vedno potrebuje hranilo, da lahko funkcionira, tako kot avto rabi bencin. Predvsem deklice se bojijo, da se bodo zredile, če bodo jedle vse obroke. Za to ni strahu, če se hranijo zdravo in pravilno ter se telesno gibljejo. Tudi fantje so radi lepi, postavni, veliko več
dajo na svojo samopodobo kot nekoč, zato je tudi za njih važno, da obrokov ne izpuščajo. Brez energije se ne da delati, sistemi se porušijo, bolj smo dovzetni za okužbe. Hrano rabijo tudi vse celice in tudi možgani.
Kaj pa dodatki, ki jih je toliko na tržišču - vitamini, minerali, jih potrebujemo? V. Rotar: Če je prehrana pestra, menim, da za to ni potrebe. Sicer pa je to izbira vsakega posameznika. V obdobjih viroz morda kakšen vitamin ni odveč, o tem znajo v lekarnah zelo dobro svetovati. Drugo vprašanje pa je, kakšen je izkoristek telesa pri teh vitaminih in mineralih. Ene raziskave kažejo tako, druge drugače. Jaz prisegam na pestro izbiro prehrane. Kaj pa biohrana? V. Rotar: Na našem področju se da pri pridelovalcih kupiti sveže in zdrave pridelke. Treba je namreč vedeti, da sta sadje in zelenjava, ki prihajata na trgovske police iz celega sveta, ustrezno obdelana proti škodljivcem, zaščitena za potrebe transporta z raznimi dodatki, ki obremenjujejo telo. Hrana z bio certifikatom je hranilno gotovo boljša od industrijske hrane. Najboljše je z domačega vrta. Pisana paleta sadežev bogatih barv nam nudi zaščito proti prostim radikalom in tudi pred rakom. Zdi se mi, da sta pri hrani najbolj važni zmernost in izbira. Pri izbiri pa je treba biti zelo vešč, da si lahko izbereš zdravo. In potem se vam zgodi kot meni, da več berete deklaracije in manj kupujete.
Viki Ivanuša
Mi poskrbimo za zdrav obrokvašegadijaka. Pestra ponudba toplih in hladnih obrokov. ^
\ PE Petica Vičava, Vičava 1,2250 Ptuj
Univerza v Ljubljani Fakulteta za Arhitekturo
Univerza v Ljubljani FAKULTETA ZA ARHITEKTURO Zoisova c. 12 iooo Ljubljana
Fakulteta za arhitekturo UL, šola z 90 letno tradicijo, izobražuje magistre inženirje arhitekte in doktorje znanosti ter v šol. 1. 2011/2012 razpisuje:
-	enoviti magistrski študij ARHITEKTURA
(Vabljeni na informativne dneve 11. in 12. 2. 2011).
-	doktorski študijski program ARHITEKTURA (3. stop.)
S tradicijo in znanjem v prihodnost.
Na športno vadbo ne smemo pozabiti
S športno aktivnostjo proti vsakdanjemu stresu
Marko Zidarič se vsakodnevno ukvarja z ljudmi, ki s pomočjo športne vadbe želijo narediti nekaj zase. Upravlja F-fitnes v centru Holermuos v Ormožu in s svojimi bogatimi izkušnjami z vadbo rad svetuje mladim in tudi starejšim kako z redno telesno aktivnostjo premagati stres, učvrstiti telo ali izgubiti nekaj kilogramov.
Je fitnes prava odločitev za mlade?
M. Zidarič: V srednji šoli in med študijem se mladi človek najbolj razvija in srečuje s prvimi resnimi stresi v življenju na katere vsak po svoje reagira. Nekateri stresne situacije premagujejo z rekreacijo, drugi z alkoholom, s preveč hrane, tretji se zapirajo vase. Za mlade je najbolje, da se po učenju sprostijo z rekreacijo, ki sprosti telo in razum. Dobra relaksacija je tudi joga ali meditacija. Mladi se danes pogosto neustrezno prehranjujejo in se premalo gibljejo. Zato je fitnes dobra odločitev.
S kakšnimi cilji pridejo mladi v fitnes?
M. Zidarič: Mladi v fitnes zavijejo, ker so aktivni športniki. Aktivni športniki imajo tekmovalno in pripravljalno obdobje, v katerem morajo povečati svojo pripravljenost za doseganje vrhunskih rezultatov. Zanima jih predvsem pridobitev moči in vzdržljivosti, da bodo boljši v svojih športih. K nam prihajajo nogometaši, rokometaši, tekači. Druge pa k nam pritegnejo
vzgledi kolegov, ki obiskujejo fitnes ali se ukvarjajo s kakšnim drugim športom. Nekateri pri tem menijo, da če bodo dvakrat prišli v fitnes, da jim bodo mišice pognale kar čez noč. Fitnes, in šport nasploh, je projekt za celo življenje, ljudje smo ustvarjeni za gibanje in to moramo vse življenje na neka način tudi početi. Telo in možgani morajo biti aktivni.
Pravijo, da imate posluh za mlade, pa tudi dobro srce, saj med drugim sponzorirate vstopnice tudi varovancem VDC.
Foto: Viki Ivanuša
Mladi radi obiskujejo fitnes.
M. Zidarič: Res je. Z mladimi dobro sodelujem, saj Klub ormoških študentov da veliko poudarka na gibanje. Tudi njim sem ponudil ugodne karte in veliko študentov obiskuje fitnes med vikendom, ko so doma. Tisti, ki se želijo razgibati ob vikendih, delajo predvsem kardio vaje, da izboljšajo kon-dicijo in prekrvavijo mišice. Ti delajo zlasti za dobro počutje. Za tiste, ki prihajajo pogosteje, naredim poseben program, prav tako tudi za zmanjšanje telesne teže. Pri tem vedno opozorim, da je treba paziti tudi na prehrano. V naslednjih desetih letih bo prava epidemija ljudi s prekomerno težo, predvsem zaradi nezdravega načina življenja. Za starejše to že vemo, pri mladih pa to prihaja vedno bolj v ospredje. Nekoč v srednjih in osnovnih šolah ni bilo toliko otrok s prekomerno težo kot danes. To je obdobje računalniških otrok. Kmalu bomo imeli tak problem kot ga imajo v Ameriki. Od katere starosti naprej je obisk fitnesa primeren? M. Zidarič: V osnovni šoli bi vsem priporočal, da se čim več ukvarjajo z atletiko in gimnastiko. Iz teh dejavnosti se razvije gibčnost, dobi se moč, motorične sposobnosti in to je odlilčna baza, iz katere je kasneje mogoče graditi vse športe, tudi fitnes.
Srednješolci so že dovolj stari, da so sposobni slediti navodilom. Prej pa fitnesa ne bi priporočal. Mladi pogosto vidijo
lüüIlílllüU ESEJMü
Univerza v Ljubljani Fakulteta za pomorstvo in promet
Podiplomski študijski programi 1. stopnje oso ects) 2011/2012
Univerzitetni študijski program: Tehnologija prometa
Visokošolski študijski program: Navtika
Ladijsko strojništvo M Prometna tehnologija in transportna logistika
Študij Prometne tehnologije in transportne logistike vam nudi možnost usmeritve v cestni, železniški, pomorski, zračni, poštni promet ali transportno logistiko.
Univerziteni študij Tehnologija prometaje zasnovan tako, davam omogoča nadaljevanje študija ali dobro zaposlitev. Diplomantom študijskih programov s področja pomorstva (Ladijsko strojništvo in Navtika) je zagotovljena zaposlitev in dober zaslužekdoma in v tujini, tako na ladji kot na kopnem, še posebej je iskan profil dipl. inž. ladijskega strojništva.
Študentom pomorskih študijskih programov so omogočene nadstand-ardne štipendije.
Atraktiven študij z veliko prakse na morju in na najmodernejših pomorskih simulatorjih.
Pestra mednarodna izmenjava študentov v okviru programa Erazmus (Nizozemska, Španija, Poljska, Latvija, Litva, Švedska, Finska in druge). Nastanitev ob morju in pestra obštudijska dejavnost (jadranje, veslanje, potapljanje...).
OfflifomE^^
petek 11. februar 2011 ob 10.00 in 15.00 uri
(amfiteatarska predavalnica - pritličja)
sobota 12. februar 2011 ob 10.00 uri
(amffteatarska predavalnica - pritličje)
na Fakulteti za pomorstvo in promet, Pot pomorSŠakov 4, Portorož
starejše, da delajo z velikimi obremenitvami, in jih želijo posnemati, pri tem pa ne razmislijo, ali je to dobro za njihovo telo ali ne. Takšno dokazovanje je problematično, saj lahko pride do pretegov ali poškodb. Če bi delali z normalnimi obremenitvami, ne bi bilo težave. Srednješolci so že toliko zreli, da so večinoma pripravljeni prisluhniti navodilom in razumejo, da hiše ne moreš začeti graditi pri strehi, ampak da moraš postaviti dobre temelje. Tako je tudi pri fitnesu. Najprej moraš pridobiti bazično kondi-cijo, da lahko kasneje delaš z obremenitvami in to najprej z manjšimi.
Je program za punce in fante različen?
M. Zidarič: Punce si želijo predvsem oblikovati telo ali izgubiti telesno težo. Pri tem jih opozorim, da je fitnes le ena od komponent, za trajne rezultate je treba spremeniti tudi prehrano. Za takšne primere je najvažnejša kardio vadba. Maščoba se puncam najpogosteje nabira na stegnih in trebuhu zato delajo vaje predvsem za te mišice in manj vaje za gornji del telesa, saj si nobena ne želi biti pretirano mišičasta. Prvi mesec je tudi za fante program podoben, potem pa se posvetijo mišičnim skupinam, ki jih želijo bolj oblikovati. Večinoma želijo razvijati gornji del telesa: prsi, hrbet, roke. Čeprav, lepo telo mora biti tudi skladno. Zato je treba delati vaje za celo telo. Grški kipi, ki so pojem lepote, imajo noge prav tako mišičaste kot druge dele telesa. Na nogah imamo velike mišice in vaje zanje so naporne. Pa tudi na rezultate je treba dalj časa čakati kot pri manjših mišicah. Vendar če si pravi športnik, imaš rad izzive in treniraš tudi noge.
Kako pogosto naj bi obiskovali fitnes?
M. Zidarič: Mladi, ki obiskujejo šolo, imajo v rednem pouku tudi telovadbo. Tako da se nekajkrat na teden razgibajo že v šoli. Seveda je odvisno tudi od tega, kako se izvaja. Te ure bi mladi morali dobro izkoristiti. Na fitnes pa je dovolj, če prihajajo dvakrat tedensko. V šoli marsikdo telovadbe ne marajo, fitnes pa je moden in ga imajo morda zato rajši. M. Zidarič: Lani smo imeli predstavitev fitnesa za gimna-
Foto: Viki Ivanuša
Marko Zidarič rad svetuje mladim.
zijo in zlasti punce so bile navdušene. Telovadba je nekakšna prisila. Dosežki se ocenjujejo, učitelji zahtevajo določen nivo. Na fitnesu pa lahko dela vsak, kar hoče, in si sam določa tempo. Poleg tega na fitnesu ni tekmovalnosti, nihče ni ne prvi in ne zadnji. Fitnes je tudi druženje, način življenja in imidž.
Kako ste si nabrali vse to znanje o fitnesu?
M. Zidarič: Šport me je zanimal že od nekdaj, veliko se družim s športniki, berem knjige, internetne članke, veliko sem preizkusil na sebi. Zanima me, kako ljudi motivirati, da naredijo nekaj zase. Včasih je potreben samo korak, da se začnejo spremembe, ki za sabo potegnejo veliko. Tudi to, da se na življenje začne gledati z drugimi očmi. Ko si izoblikuješ telo, postaneš tudi bolj samozavesten, dobiš boljšo podobo in samopodobo.
V fitnesu visi tudi veliko motivacijskih sloganov. Motivacija in volja sta zelo pomembni. Telo je eno, življenje tudi, in če telo zanemariš, se ti to prej ali slej maščuje. Moj prijatelj pravi, da je življenje kot premica. Če jo želiš čim bolj izkoristiti in se približati maksimumu, moraš zdravo živeti.
Kaj pa številni dodatki v športu, so tudi zdravi? M. Zidarič: V vseh športih je tega veliko. Kemija in industrija sta tako napredovali, da je zares možno marsikaj. Ljudje pa smo znani, da bi na goro rajši prišli s helikopterjem, če je to mogoče, kot pa peš, ker to zahteva napor. Vrhunski športniki uporabljajo različne dodatke šele takrat, ko so na vrhu, ko
z naravno prehrano ne morejo več napredovati. Pogosto gre za vitamine, pri fitnesu, kjer je pomembna mišična masa, tudi za beljakovine, različne aminokisline, uporabljajo pa se tudi izotonični napitki. Sam uporabljam beljakovinske praške, ker sem se jih navadil in so mi všeč. Njihova dobra lastnost je, da prebavnega trakta ne obremenjujejo tako kot druga hrana. Sicer pa jaz tudi drugo hrano zelo rad jem, zato se moram tudi veliko gibati (smeh). Dodatki niso bavbav, moramo pa vedeti, kaj želimo z njimi doseči. Ne moremo jih jemati kar povprek. Za veliko večino ljudi je običajna hrana dovolj. Na tekmovanjih ste dosegli vrhunec, vas še mika tekmovati?
M. Zidarič: V zadnjih petih letih sem kar nekaj dosegel s fi-tnesom, največ od slovenskih fitneserjev. Zmagal sem na World WFF in osvojil tudi 1. mesto World WFF overall. Bilo je lepo. Na tekmovanjih sem prepotoval skoraj vso Evropo. A če pomislim, koliko odrekanja je to pomenilo in kako je to obremenilo telo ... Mislim, da nobeden profesionalni šport ni zdrav, ker preveč obremeni telo, ki po tekmovanjih potrebuje tri do šest mesecev, da se spočije in povrne v prvotno stanje. Pred tekmovanji sem treniral tudi po 6 do 8 ur na dan. Bilo je tudi veliko odrekanj pri hrani. Dosegel sem veliko, ponosen sem na to. Sedaj pa se raje posvetim svojemu delu in fitnesu ter pomagam drugim ljudem, da bi dosegali boljše rezultate in se bolje počutili.
Viki Ivanuša
SAMOOBRAMBA • ŠPORTNA BORBA KARATE • JIUJITSU • Al KI DO ^fcs,
B BORILNIH ---B vemM PT0"
VPIS VSAK PONEDELJEK IN SREDO OD 19. DO 21. URE V NADZIDAVI ŠPORTNE DVORANE MLADIKA (KICKBOXING CENTER).
VPISUJE VTEČAJ ZA ZAČETNIKE
NOVE ČLANICE IN ČLANE OD 6. LETA DALJE!
Svečani trenutki za spomin
Maturantski ples je le eden
Saša Županek je v 15 letih pripravil, organiziral in vodil čez 100 maturantskih plesov, zato je gotovo pravi vir nasvetov za to svečano priložnost. S plesom se je začel ukvarjati v času študija v Mariboru, ko se je za več let zapisal treningu standardnih in latinskoameri-ških plesov.
S. Županek: Po študiju pa je preizkusil še, ali je v njem kaj pedagoške žilice. Kot pravi sam, je na vaški osnovni šoli začel poučevati ples, nato se je preusmeril na srednje šole. Danes pa se lahko pohvali, da je vodil tečaje plesa za vse profile in starosti, najmlajši tečajnik je bil star štiri, najstarejši pa okrog 90 let. Kaj pravite, Slovenci radi plešemo?
S. Županek: Slovenci radi plešemo, vendar moški nimajo samozavesti in rabijo določen čas, da se opogumijo, tako da gre veselica po navadi že h koncu, ko si upajo povabiti na plesišče. Razlog je v tem, da ne znajo plesati. Večina obvlada le foxtrot z napako, ki ga plešejo na vse različne muzike, če je treba tudi na 20 različnih ritmov. Polko in valček še ločijo in ju nekako po svoje tudi zaplešejo, na sambo, cha cha cha, tango in vse ostalo pa plešejo tisti foxtrot z napako, ki so se ga naučili na veselici ali jih je naučila sestra. V večjih mestih v osrednji Sloveniji je trenutno družabni ples spet v razcvetu, pri nas nekoliko manj.
V naših krajih se pogosto zgodi, da ljubezen in voljo do plesa uniči tudi ansambel ... S. Županek: Kvaliteta ansamblov, ki izvajajo glasbo za ples, je zadnja leta zelo padla. Pred leti sem imel na maturantskih plesih ansamble, ki so mi v živo igrali kompleten program, tudi četvorko. To so bili profesionalni orkestri, ki so znali igrati. Danes pa povsod srečujemo enmož orkestre, največ duo, vse računalniško odlično podprto. Raje imam pet živih muzi-kantov, ki fušajo, kot enega, ki igra brezhibno. Ko vmes skoči na stranišče ali na špricer, tega nihče ne opazi, ker ista glasba samodejno igra kar naprej. Problem je še večji, če tak glasbenik tudi rad poje, kajti to še ne pomeni, da poje tudi dobro. Glasbeniki so danes večinoma računalničarji.
Za dober ples so nujni dobri plesni čevlji, ki imajo usnjen
podplat. Pomembna je tudi primerna velikost plesišča, klimatska naprava, parketna tla. Kaj mladim pomeni maturantski ples?
S. Županek: Maturantski ples je slovo od staršev, sošolcev, profesorjev, šole, začetek novega življenja, je velika prelomnica. Mladi ne znajo plesati in ples vzamejo bolj kot prisilo. Lahko bi rekel, da je maturantski ples večji dogodek za starše kot za maturante, ker se oni sami ne zavedajo pomena in velikosti dogodka. Šele čez leta, ko obujajo spomine, se odnos do tega dogodka spremeni. Vrhunec maturantskega plesa je ples s straši. V tistih treh minutah valčka pritečejo solze veselja in ganjenosti.
Kakšen program sodi na maturantski ples?
S. Županek: Maturantski ples sem vedno razdelil na dva ali tri dele, ker začnejo ljudje kmalu
zehati, če je preveč programa. Ravnateljem in dijakom sem vedno svetoval, naj imajo kratke nagovore in ne dolgovezne govore, ki jih niti niso sami napisali. Prvi del plesa mora biti uraden in svečan. Vedno sem ga začel s polonezo. To je star ples, s katerim se začenja tudi znameniti Dunajski operni ples in pomeni mimohod plesnih parov, v katerem si gostje ogledajo, kdo vse je v generaciji, pokažejo se garderobe, kreacije, frizure in podobno. Potem je sledil dunajski valček, ki je zelo primeren za otvoritveni ples. Prvi del večera pa sem običajno zaključil s četvorko, ki je najbolj značilen ples za maturantski večer, in plesom s starši. V drugem delu se je program nadaljeval z družabnimi plesi, zadnji del pa je bil v jutranjih urah, ko so bili že vsi sproščeni in preoblečeni. Med posameznimi deli programa pa je potekala večerja. Na kaj ste svoje maturante najpogosteje opozarjali? S. Županek: Priznam, da sem pogosto deloval vzgojno. Dijaki so od prve ure vedeli, da so pri mojih plesnih vajah prepovedani žvečilni gumiji in v devet-desettih letih zelo priljubljene bele nogavice pri moških. Kljub temu sem se z dijaki dobro razumel. Marsikateri maturantski ples se je zame zaključil šele ob 22. uri v nedeljo zvečer. Opozarjal sem jih tudi na držo, ki je pri plesu izjemno pomembna. Svetoval sem jim, da naj si čevlje kupijo na začetku in na
Foto: Paternoster
Saša Županek je pripravljal dijake na kar 105 maturantskih plesov.
plesnih vajah plešejo v njih. V resnici pa jih je večina kupila zadnji teden. Morda so bolje pristajali k obleki in bili modni, a le malo katera maturantka je znala na plesu z njimi primerno hoditi, kaj šele plesati. Na koncu maturantskega je šla vedno katera bosa domov, ker so jo tako bolele noge zaradi napačnih čevljev. Pri obleki je treba ravnati svojim zmožnostim in priložnosti primerno, najpomembneje pa je, da se plesalca v njej dobro počutita. Lepo je, če je plesni par barvno in slogovno usklajen. Recimo kot Pahor in
Kosorjeva (smeh). Osebno so mi bolj všeč obleke temnejših barv, ker so bolj svečane. Zelo žive preveč izstopajo. Spomnim se, da je imel en fant na plesu belo obleko. Saj je bil lep in eleganten, a je preveč izstopal iz celote. Temnejše obleke se lahko kasneje uporabijo tudi še za kakšno drugo priložnost. Zelo dobra rešitev so tudi izposojevalnice. Najpomembnejša pa je pri tem samozavest tistega, ki jo nosi. Vsako dekle bi moralo vedeti, da je najlepše v tej obleki, ki jo nosi.
Viki Ivanuša
PRIDI NA FERI
www.pridi-na-feri.si
Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo In Informatiko
Smetanova ulica 17 / 2000 Maribor / Tel: <02) 220 70 20, (02) 220 70 11, (02) 220 70 07 / www.feri.uni-mb.si / referat.feri@uni-mb.si
Kikboks • Zlata rokavica
Timi Sitar zmagal v Italiji
Ekipa ptujskih kikboksarjev se že vneto pripravlja na novo sezono. Prvi test trenutne pripravljenosti so tekmovalci opravili v nedeljo, 30. januarja, ko so se udeležili 7. tradicionalnega mednarodnega turnirja Golden glove v Mareno di Piave v Italiji. Za ekipo Ptuja pa so tokrat tekmovali Luka Vindiš, Patrik Šulek, Timi Sitar, Gašper Mlakar, Adriana Korez, Sabina Kolednik in Tadej Valenko. Na tekmovanju je sodelovalo okrog 950 tekmovalcev iz 22 držav.
Ptujčani so se tokrat iz Italije vrnili z enim odličjem: Timi Sitar je med dečki v semi kontaktu do 28 kg osvojil 1. mesto in za nagrado dobil velik pokal in zlate rokavice, ki jih prejmejo zmagovalci po posameznih kategorijah. Timi je v polfinalu premagal Luca Persichina iz
Italije z 7:3, v finalu pa še njegovega rojaka Jurija Adamo s 7:2.
Ostali naši tekmovalci niso posegli po mestih med prvimi štirimi, vendar je bil trener Vladimir Sitar zadovoljen z njihovimi borbami. Konkurenca je bila zelo močna, vsi ptujski tekmovalci pa so dobili težke tekmece ter prikazali kvalitetne in dobre borbe. Na tekmovanju je sodil tudi mednarodni sodnik iz Ptuja Edvard Štegar.
Tekmovanje je bilo dober test za člane KBV Ptuj in je dalo možnost trenerju ptujske ekipe, da glede na pokazano načrtuje nadaljnje priprave. V začetku februarja je že načrtovano prvo kolo medobčinskega prvenstva, po katerem se bo izbrala ekipa, ki bo nastopala na 1. turnirju DP 12. februarja v Zagorju.
Franc Slodnjak
Timi Sitar (desno) v akciji v Italiji
Namizni tenis • 2. in 3. SNTL
Ptuj II. in Cirkovce tesno poražena
Minuli vikend so Igralci druge ekipe NTK Ptuj doma izgubili obe tekmi in so še edino moštvo, ki ni osvojilo točke. Tokrat so dvakrat tesno izgubili, pri Ptujčani pa se je z dobrimi igrami in seveda zmagami odlikoval Luka Krušič, kar pa je bilo premalo za ekipni uspeh.
Nekaj podobnega se je dogajalo igralcem iz Cirkovc v 3. ligi, saj so doma dvakrat izgubili; usodni sta bili deveti partiji.
vik 0:3, Drčič - Muratovič 0:3, Krušič
-	Ludvik 3:1, Drčič -Vukovič 1:3.
PTUJ II. - GORICA 4:5
Napast - Mihelj 0:3, Krušič - Ten-ce 3:0, Drčič - Pajntnar 1:3, Krušič
-	Mihelj 3:2, Napast - Pajntnar 1:3, Hergan - Tence 3:2, Krušič - Pajntnar 3:0, Hergan - Mihelj 0:3, Napast - Tence 0:3.
2. SNTL (m)
3. SNTL (m)
REZULTATI 6. KROGA: Melamin Kočevje - Merkur Kranj 1:5, Žogica Radgona - Kema Puconci II 0:5, Petrol Olimpija - Sobota II 5:1, Ptuj II
-	Arrigoni Izola 3:5, Branik Markizet
-	Gorica 5:2, Žogica Radgona - Sobota II 4:5, Petrol Olimpija - Kema Puconci II 2:5, Ptuj II - Gorica 4:5, Branik Markizet - Arriogni Izola 5:2.
1.	OLIMPIJA	11 9 2 18
2.	KEMA II	11 8 3 16
3.	MERKUR	10 7 3 14
4.	MELAMIN	10 7 3 14
5.	ŽOGICA	11 6 5 12
6.	ARRIGONI IZOLA 10 5 5 10
7.	BRANIK MARKEZIT 11 5 6 10
8.	SOBOTA II	11 4 7 8
9.	GORICA	10 2 8 4
10.	PTUJ II.	11 0 11 0
PTUJ II. - ARRIGONI IZOLA 3:5
Hergan - Vukovič 2:3, Krušič -Muratovič 3:0, Drčič - Ludvik 0:3, Krušič - Vukovič 3:2, Hergan - Lud-
REZULTATI 10. KROGA: Križe -Royal Beach Škofja Loka 5:4, Krka II
-	Logatec 5:2, Hrastnik - Iskra Avto-elektrika 2:5, Vesna Zalog - Preserje 5:3, Kajuh Slovan - Vrhnika 5:0, Ljutomer - Žogica Radgona II 5:1, Šter-nmatik Cirkovce - Radlje 4:5, Krka II - Iskra Avtoelektrika 4:5, Hrastnik
-	Logatec 2:5, Vesna Zalog - Vrhnika 5:0, Kajuh Slovan - Preserje 4:5, Ljutomer - Radlje 5:2, Šternmatik Cirkovce - Žogica Radgona II 4:5.
1.	ISKRA AVTOELEKTRIKA 19	17	2	34
2.	KRKA II.	18	15	3	30
3.	KRIŽE	19	15	3	30
4.	LOGATEC	19	14	4	28
5.	PRESERJE	19	13	6	26
6.	LJUTOMER	19	10	9	20
7.	KAJUH SLOVAN	19	9	10	18
8.	VESNA	19	9	10	18
9.	HRASTNIK	18	8	10	16
10.	RADLJE 18	7	11 14
11.	ROYAL BEACH 18	6	12	12
12.	ŽOGICA II. 18	4	14	8
13.	ŠTERNMATIK CIRKOVCE 19	3	16 6
14.	VRHNIKA 19	0	19	0
DK
Dve zmagi Gregorja Zafoštnika
V torek sta tako moška kot ženska namiznoteniška reprezentanca v okvirju tekmovanja evropske lige gostovali v Švici ter bili uspešni. Dekleta so gladko (3:0) ugnala gostiteljice, zaradi poškodbe zapestja pa ni nastopila Ptujčanka Vesna Rojko.
Tudi fantje so bili uspešni in so premagali Švicarje 3:2. Pomembni zmagi je dosegel Ptujčan Gregor Zafoštnik, ki je v posamičnem dvoboju proti Švicarju Marcu Altermattu slavil 3:1, nato pa je osvojil odločilno točko v igri dvojic skupaj z Maticem Slodejem (3:2).
Atletika • Zimska sezona
Kolaričeva blizu norme za dvoransko EP
vanjih v Franciji, v vmesnem času pa trenira na Ptuju. Kako se približati tem skokom, ki obenem zagotavljajo tudi visoko uvrstitev na evropskem prvenstvu? »V zimskem času je Nina kvalitetno trenirala, zato poča-kajmo na vrh planiranega
dela zimske sezone. Kakor pravi Nina, zalet je urejen, sedaj pa potrebuje še nekaj tekem z večjo mero odločnosti in agresivnosti, s tem pa bodo prišli daljši skoki,« odgovarja trener Gorazd Rajher.
UE
Foto: Črtomir Goznik
Nina Kolarič na treningih odpravlja pomanjkljivosti.
Po tem, ko je Nina Kolarič precej skromno za svoje standarde začela letošnjo dvoransko sezono, v Zagrebu je skočila le 560 centimetrov, je že prejšnjo soboto skakala precej bolje, saj je na mitingu v Ljubljani zmagala v skoku v daljino s 626 centimetri. »Glavni cilj sobotnega tekmovanja, nastavitev zaleta, je uspel. Štirikrat sem bila natančna, dvakrat pa sem malce prestopila. Končni rezultat ni slab glede na to, da mi ne uspe še povsem pospešiti pred odrivom na deski, pa tudi sam skok moram še tehnično nadgraditi,« je po nastopu v Ljubljani povedala Kolaričeva. Poleg omenjenega rezultat je skočila še 622, 618 in 617 centimetrov.
V torek pa je najboljša ptujska športnica zadnjih let nastopila na dvoranskem mitingu na Dunaju. Tudi tokrat ji ni šlo vse po načrtih, saj je s 611 centimetri v med-
narodni konkurenci zasedla tretje mesto. Z rezultatom ni bila zadovoljna, poleg tega se je počutila utrujeno. O tehnični izvedbi svojih skokov pa je povedala naslednje: »Zalet in skok sta bila dokaj dobra, ampak brez eksplozivnega dela na samem odrivu, zato je rezultat tak, kot je. Sedaj je moja naloga, da na treningih poizkusim zavestno delati na samem odrivu. Posamezne elemente mi že uspe narediti dokaj dobro, sedaj je treba še zložiti delčke v mozaik in potem bodo rezultati tudi takšni, kot si jih želim.« Najprej želi članica Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj skočiti normo za letošnje dvoransko evropsko prvenstvo, ki bo čez mesec dni v Parizu in znaša 630 centimetrov. To bo slovenska rekorderka s 664 centimetri poizkušala doseči naslednji konec tedna na dveh močnih tekmo-
Beli kros v Beogradu: Ptujčani hitri tudi v mrazu in snegu
Minulo soboto so trije člani Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj v okviru slovenske reprezentance tekmovali na 44. mednarodnem zimskem krosu v Beogradu. Razmere za tek so bile v nekdanji jugoslovanski prestolnici zelo težavne, saj je na progi ležala dvaj-setcentimetrska odeja snega, temperatura pa je bila krepko pod lediščem. Poleg tega so težavnost proge povečali tudi vzponi in spusti, nam je povedal trener Aleš Bezjak, ki je v Beogradu spremljal svoje varovance. Najbolje se je odrezal Boštjan Nahberger,
ki je v konkurenci pionirjev U14 zasedel visoko, a nehvaležno četrto mesto. V kategoriji U16 sta nastopila Mark Drevenšek, ki je zasedel deveto mesto, Doroteja Domjan pa dvanajsto. Vsi so tekli na kilometer dolgi progi, močno konkurenco pa so predstavljali številni tekmovalci iz nekdanje Jugoslavije. »Boštjan in Mark sta odtekla zelo dobro, saj sta si lahko pred tem ogledala tek Doroteje, ki je startala pred njima. Doroteja je začela prepočasi, želela je teči taktično, kar pa na tako težki progi ni bilo mogoče, saj je bila edina taktika začeti hitro in nadaljevati še hitreje. Prehitevanja so bila v tako težkih razmerah zelo redka,« je nastope svojih varovancev ocenil Bezjak. K temu je dodal, da za svoj nadaljnji razvoj potrebujejo mladi atleti več podobnih kakovostnih krosov v tujini.
Na Belem krosu v Beogradu so nastopili Boštjan Nahberger, Doroteja Domjan in Mark Drevenšek, spremljal pa jih je trener Aleš Bezjak.
Košarka • P.A.R.K.L.
Gostje v 1. ligi odnesli poln izkupiček
Medtem ko je tekmovanje v 2. ligi tik pred koncem rednega dela, se je v 1. ligi z 8. krogom začel drugi del s povratnimi tekmami. Zmag na vseh štirih tekmah so se veselile gostujoče ekipe. Derbi dveh vodilnih ekip med Pragerskim in VinagMCA ni prinesel presenečenja. Še enkrat več je Pragersko dokazalo svojo trenutno premoč v ligi in na gostovanju v Framu slavilo še osmo zaporedno zmago. Zanimiv derbi spodnjega dela med Optiko Pelikan in ŠD Kidričevo je potekal v Majšperku. Gostje, ki so izgubili prvo medsebojno srečanje v 1. krogu, so se tokrat predstavili v boljši luči in slavili svojo drugo
zmago v sezoni. S to zmago ostajajo v stiku s sredino lestvice, ob morebitnem sanjskem drugem delu pa za lanske finaliste ni izgubljeno niti četrto mesto, ki še vodi v polfinale. Pomembna zmaga je uspela Good Guysom na gostovanju v Cirkovcah, kjer domači »tiskarji« niso uspeli ponoviti uspeha iz prejšnjega kroga. V Staršah so v sproščeni tekmi gledalci videli dvoboj prve in druge domače ekipe. Glede na stanje na lestvici so nekoliko presenetljivo visoko zmagali mlajši - Starše 1.
Krog pred koncem rednega dela v 2. ligi sta že znana oba zmagovalca
skupin in vsi četrtfinalisti. Zmagovalci skupine A so postali Dornavčani, ki so v pravem derbiju 9. kroga premagali Rače in si tako zagotovili najboljše izhodišče pred četrtfinalom. Rače in Ptujska Gora si bosta s tekmami v zadnjem krogu razdelila 2. in 3. mesto, 4. mesto pa je že dokončno osvojila ekipa Črešnjevca, ki je v preteklem krogu dosegla še svojo tretjo zaporedno zmago. Več neznank pred zadnjim krogom je v skupini B. V preteklem krogu si je 1. mesto s sedmo zaporedno zmago zagotovila ekipa kluba ptujskih študentov. Razvrstitev na mestih 2.-4. pa bo poznana šele po zadnjih tekmah.
Ekipa Mizarstvo Vuk ŠD Majšperk
1. LIGA
REZULTATI 8. KROGA: KK Starše 2 - KK Starše 1 57:85 (15:23, 16:18, 13:23, 13:21), Optika Pelikan ŠDM - ŠD Kidričevo 72:79 (15:23, 22:19, 19:22, 16:15), Vi-nag MCApro - KK Pragersko 73:84 (17:25, 18:22, 20:21, 18:16), TED ŠD Cirkovce - Good Guys 64:77 (16:13, 13:21, 6:19, 29:24).
1.	KK PRAGERSKO	8	8	0	16
2.	VINAG MC PRO	8	6	2	14
3.	GOOD GUYS	8	5	3	13
4.	KK STARŠE 2	8	4	4	12
5.	OPTIKA PELIKAN ŠDM 8	3	5	12
6.	KK STARŠE 1	8	3	5	12
7.	ŠD KIDRIČEVO	8	2	6	10
8.	TED ŠD CIRKOVCE	8	17	9
2. LIGA - SKUPINA A
REZULTATI 9. KROGA: Črešnjevec - ŠD Ptujska Gora 88:79* (23:12, 15:15, 22:17, 13:29, 15:6), KMO Dornava - KK Rače 82:70 (17:19, 18:19, 21:12, 26:20).
1.	KMO DORNAVA	7 6 1 13
2.	KK RAČE	7 4 3 11
3.	ŠD PTUJSKA GORA 7 4 3 11
4.	ČREŠNJEVEC	8 3 5 11
5.	MIZARSTVO VUK 7 16 8
SKUPINA B
REZULTATI 9. KROGA: Veterani -ŠD Nova vas 68:91 (22:10, 12:31, 15:25, 19:25). Zaostala tekma 5. kola: ŠD Nova vas - Klub ptujskih študentov 84:91 (18:20, 27:20, 22:22, 17:27).
1.	KLUB PTUJSKIH ŠTUDENTOV7 7 0 14
2.	ŠD NOVA VAS	7 4 3 11
3.	KK ADECCO	7 3 4 10
4.	PRAGERSKO VETERANI 6 3 3 9
5.VETERANI	7 0 7 0
Danilo Klajnšek
Atletika • Tatjana Majcen Ljubič
Dve medalji in velik sprejem v Pacinju
Pred slabim mesecem, pred odhodom na atletsko SP športnikov invalidov, je paraolim-pijka Tatjana Majcen Ljubič povedala: »Moj cilj na svetovnem prvenstvu je izboljšanje osebnih rekordov, s čimer bi morda lahko prišla tudi do kakšne medalje.«
Članica Atletskega kluba Cestno podjetje iz Ptuja je v Christchurchu na Novi Zelandiji izpolnila oba cilja, saj je v vseh treh disciplinah postavila nove osebne rekorde, to pa ji je prineslo dve medalji. V metu diska je osvojila 3. mesto, v suvanju krogle je bila druga, medtem ko je bila v metu kopja peta. Trije izjemni dosežki, ki jih je potihoma napovedoval tudi trener Gorazd Rajher, s katerih Tatjana v obdobju po Olimpijskih igrah v Pekingu zelo zavzeto in sistematično trenira.
Po prihodu iz Nove Zelandije je Tatjana Majcen Ljubič dejala: »Po napornih treningih sem pričakovala osebne rekorde, nikakor pa ne medalj. Po tihem sem sicer računala na eno odličje, zato sem še toliko bolj vesela teh dosežkov. Osvojila sem dve kolajni, ki sta zame na nek način enaki zlati medalji. Moj naslednji velik cilj je met sedem metrov v suvanju krogle in medalja na paraolimpijskih igrah v Londonu.« Cilj za prihodnost je torej znan in je visoko postavljen, zanj pa je Tatjana pripravljena trdo delati.
Za uspehe na svetovnem atletskem prvenstvu za športnike invalide so vaščani Paci-nja pripravili Majcen Ljubičevi lep sprejem v Domu vaščanov
Foto: Črtomir Goznik
Tatjani Majcen Ljubič so v Pacinju pripravili prisrčen sprejem.
Rezultati Tatjane Majcen Ljubič na svetovnem prvenstvu:
-	met diska: 16,13 m
-	met kopja: 14,17 m
-	suvanje krogle: 6,64 m
in gasilskem domu Pacinje. Pozdravni govor je imel predsednik gasilskega društva Paci-nje Boštjan Ciglar, ki je v imenu društva svoji sokrajanki podaril šopek in gravirano zlato ploščico. V imenu četrtne skupnosti Rogoznica ji je darilo predal predsednik Janko Čeh, v imenu Mestne občine Ptuj pa vodja oddelka za negospodarske javne službe Ivan Vido-vič. Slednji je napovedal tudi poseben sprejem za športnico pri ptujskem županu Štefanu Čelanu. Ob sprejemu je bila Tatjana Majcen Ljubič vidno presenečena in srečna, saj so ji za njene uspehe čestitali številni sovaščani in ljubitelji športa. Ob sprejemu je atletinja povedala: »Lepo, da ste prišli in mi pripravili ta sprejem. Vidim, da vaščani na nek način stojijo ob meni, kar mi daje novo moč za treniranje tudi v prihodnosti.«
Po uspehih na paraolimpij-skih igrah leta 2004 v Atenah, na katerih je Tatjana Majcen Ljubič osvojila dve medalji, je
Bowling • Podjetniška liga
Saška bar najprepričljivejši
Za nami je 2. krog podjetniške lige, po katerem je na vrhu pristala ekipa Saška bar. Le-ta je z rekordnim rezultatom (2825 podrtih kegljev) v derbiju ugnala ekipo Mestne občine Ptuj. VGP Drava je še drugič zmagala z rezultatom 5:3, s tem rezultatom sta se končala še dva dvoboja. Med najboljšo trojico posameznikov tega kroga sta se uvrstila dva člana ekipe Saška bar (Robert Kurež in Grega Miložič), dva v najboljši deseterici pa imajo še ekipi Tamesa in Taluma.
Naslednji krog bo v celoti odigran v ponedeljek (zaradi torkovega kulturnega praznika), in sicer v dveh terminih: prvi ob 17.00 drugi pa ob 19.30.
Rezultati 2. kroga: Talum - VGP
Drava 3:5, Saška bar - Mestna občina Ptuj 6:2, Tames - MP Ptuj, d. o. o. 5:3, Radio-Tednik Ptuj - Da-MoSS 6:2, Čisto mesto Ptuj - Ele-ktro Maribor 3:5, Boxmark Team - Podjetje za stanovanjske storitve 0:8. Prosta je bila ekipa Ilkos.
Najboljši posamezniki 2. kroga: 1. Robert Kurež (Saška bar) 791, 2. Robert Šegula (Tames) 758, 3. Gregor Milo-žič (Saška bar) 756, 4. Robert Kolarič (MP Ptuj, d. o. o.) 718,
5.	Darko Ferlinc (Talum) 708,
6.	Jože Mohorič (Radio-Tednik Ptuj) 700, 7. Marko Drobnič (Talum) 696, 8. Marjan Var-voda (MO Ptuj) 691, 9. Mitja Šegula (Tames) 687, 10. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 682.
1. SAŠKA BAR	2	2825	13	166,1
2. PSS	2	2515	12	156,7
3. VGP DRAVA	2	2673	10	168,5
4. MESTNA O. PTUJ	2	2524	9	165,3
5. RADIO-TEDNIK	2	2473	9	158,4
6. DAMOSS	2	2386	8	155,8
7. ILKOS CANDLES	1		8	145,4
8. TALUM	2	2636	7	163,3
9. TAMES	2	2695	6	169,4
10. ELEKTRO MB	2	2289	6	144,1
11.	ČISTO MESTO PTUJ 2 2245 5 136,8
12.	MP PTUJ D.O.O. 1 2400 3 150,0
13.	BOXMARK TEAM 2 1820 0 115,7
Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Gregor Miložič (Saška bar) povprečje 189, 2. Marjan Varvoda (MO Ptuj) 185, 3. Robert Šegula (Tames) 185, 4. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 184,1, 5. Robert Kolarič (MP Ptuj, d. o. o.) 179,5,
6.	Blaž Ivanuša (VGP Drava) 179,3,
7.	Marko Drobnič (Talum) 179,3, 8. Darko Ferlinc (Talum) 177, 9. Robert Kurež (Saška bar) 173, 10. Silvo Strauss (DaMoSS) 173.
Pari 3. kroga: ponedeljek, 7. 2., ob 17.00: Elektro Maribor -Boxmark Team, Tames - VGP Drava; ponedeljek, 7. 2., ob 19.30: Talum - Čisto mesto Ptuj, Mestna občina Ptuj - PSS, Saška bar - Radio-Te-dnik Ptuj, Ilkos Candles - MP Ptuj, d. o. o. Prosta je ekipa DaMoSS.
JM
sedaj prinesla domov še dve medalji iz svetovnega atletskega prvenstva v Christchurchu. Vsekakor si takšna športnica
zasluži vse čestitke in tudi večjo pomoč pri uresničevanju njenih športnih ciljev in sanj.
David Breznik
Mali nogomet • MNZ Ptuj
Zajeziti problem nediscipline posameznih ekip
Janko Turk, sekretar Medobčinske nogometne zveze Ptuj (MNZ) že dolga leta vodi Zimsko ligo malega nogometa. Za nami je še ena sezone te rekreacijske lige, ki pa v bodočnosti utegne dobiti tekmovalni predznak. O tem, kakšen mali nogomet smo gledali v letošnji sezoni, pa je Turk povedal: »Menim, da je bila sam kvaliteta malega nogometa podobna kot v preteklih sezonah, predvsem končnica pa je v 1. razredu pokazala, da gre za zelo kvalitetne ekipe z odličnimi posamezniki. Tudi tekme končnice v 2. razredu so bile na dokaj visokem nivoju. Edina temna luč nad celotno ligo je neprihod posameznih ekip na tekme, predvsem v zaključku tekmovanja in na tem območju bo v prihodnje treba nekaj narediti, da se te stvari ne bi več dogajale.«
V 1. razredu so na vrhu že nekaj let iste ekipe, medtem ko pa v 2. rangu prihajajo ekipe, ki v preteklosti niso bile ravno v ospredju.
»To je absolutno dobro, da v ospredje prihajajo vedno nove ekipe in novi obrazi. Poetovio še vedno drži primat na našem območju, vidi se da je ekipa že dolgo skupaj ter da gre za homogeno moštvo, ki je zasluženo slavilo. Se pa vsako leto pojavi kakšna nova ekipa, ki lahko parira ostalim in letos je bilo npr. v 1. razredu pet, šest ekip ki so bile zelo izenačene, kar daje ligi dodaten čar.«
Žal pa je treba še enkrat opozoriti tudi na manj prijetne stvari. Zdi se, da je letos nedisciplina posameznih klubov prišla do točke vrelišča?
»Nismo pristaši represivnih ukrepov, nenazadnje gre za rekreacijsko ligo, toda ko pride kaplja čez rob, je treba poseči
tudi po teh. Eni ekipi smo se za prihodnjo sezono že zahvalili za sodelovanje, vidimo pa še nekaj možnosti, da te neljube scene dodatno zajezimo oz. zmanjšamo na nek minimum.«
Kdo so te ekipe, poleg Hobit puba iz Apač, ki je že prejela prepoved igranja v prihodnji sezoni? Koliko je teh ekip, ki jih bo vodstvo tekmovanja zaradi takšne ali drugačne nediscipline kaznovalo?
»Konkretno o ekipah ne želim posebej govoriti. Običajno je pri večini ekip šlo za en večji prekršek neprihoda na tekmo, omenjena ekipa pa kar štirikrat ni prispela in za prihodnjo sezono se za ligo ne bo mogla prijaviti. Mislim, da je to primerno temu, kar lahko vodstvo tekmovanja naredi v tem primeru.«
Ostaja sistem tekmovanja v ligi enak tudi v naslednji sezoni?
»Naša želja je, da bi na naše področje čim prej dobili 3. ligo futsala, to pomeni da bi bila liga verificirana in da bi nato imele ekipe možnost napredovanja. Če bosta želja in interes ekip za to obstajala, ne vidim nobenih ovir, da se to ne bi zgodilo že v naslednjem letu. Toda glede na to, da je na našem koncu zelo prisoten predvsem veliki nogomet, ki absolutno prevladuje, menim, da se to tako hitro še vseeno ne bo zgodilo. Nekako stremimo k temu, da je najboljši model celotne lige 24 ekip, se pravi dve ligi z 12 moštvi. Če nam ne bo uspelo realizirati Zimske ma-lonogometne lige kot 3. futsal lige, bomo šli k temu modelu, ki je najracionalnejši in najpopularnejši, kar se je izkazalo že v preteklih letih.«
tp
Futsal
V ponedeljek, 7. februarja, na Ptuju Slovenija - Češka
Slovenska malonogometna reprezentanca bo v ponedeljek, 7. februarja, v dvorani Ljudski vrt na Ptuju ob 19. uri igrala prijateljsko srečanje s selekcijo Češke. Ob 16. uri se bosta pomerili mladinski ekipi (U-21), za njimi pa se bodo v ekshibicijskih srečanjih merili gospodarstveniki, novinarji in športni delavci.
Tekma članskih reprezentanc sodi v okvir priprav na kvalifikacije za evropsko prvenstvo, ki bo letos potekalo na Hrvaškem. Slovenski malonogometaši si bodo poskušali drugi zaporedni nastop na EP (lani so igrali na Madžarskem) zagotoviti v Laškem, kjer se bodo med 24. in 27. februarjem v skupini 6 merili z reprezentancami Italije, Bosne in Hercegovine in zmagovalcem predkvalifikacijske skupine B (v njej nastopajo Islandija, Armenija, Latvija in Grčija). Na EP se uvrsti šest zmagovalcev skupin in pet najboljših drugouvr-ščenih ekip (na EP je neposredno uvrščena Hrvaška).
Mednarodna tekma bo obenem služila kot uradna otvoritvena tekma dvorane Ljudski vrt, izkupiček prireditve pa bo namenjen Ženskemu nogometnemu klubu Dornava.
JM
Športni napovednik
Nogomet • Prijateljska tekma
V soboto ob 16. uri bodo nogometaši Aluminija v Kidričevem gostili ekipo prvoligaša iz Domžal.
Rokomet
1. A SLOVENSKA MOŠKA LIGA
PARI 17. KROGA: Cimos Koper - Jeruzalem Ormož, Trimo Trebnje -Slovenj Gradec, Maribor Branik -Loka, Ribnica Riko hiše - Šmartno, Celje Pivovarna Laško - Gorenje, Krka - Slovan.
1.	B SRL MOŠKI
PARI 12. KROGA: Velika Nedelja Carrera Optyl - Alples Železniki (sobota ob 19.00), Celje Pivovarna Laško B - Grča Kočevje, Mokerc Ig - Krško, Sevnica - Sviš Pekarna Grosuplje, Ajdovščina - Škofljica,Istrabenz plini Izola - Grosuplje.
2.	SRL - VZHOD
PARI 13. KROGA: Arcont Radgona - Drava Ptuj, Dol TKI Hrastnik -Moškanjci Gorišnica, Brežice - Dobova, Radeče MIK Celje - Pomurje.
Namizni tenis
V Cerknici bo v nedeljo potekal III. Slovenski tour za člane in članice.
Slovenska mladinska in kadetska reprezentanca v namiznem tenisu se nahaja na mednarodnem tekmovanju v Češki. Med izbranimi mladinci je tudi Luka Krušič, član NTK Ptuj.
Kegljanje
2.	SLOVENSKA ŽENSKA LIGA - VZHOD
13. KROG: Drava Deta Center - Rudar (v soboto ob 13.30).
3.	SLOVENSKA MOŠKA LIGA
13. KROG: Drava Deta Center - Žalec Petrol (v soboto ob 17.30).
Odbojka • 3. DOL (ž)
13. KROG: Galeja - AC Prstec Ptuj.
Košarka • 3. SKL vzhod (m)
PARI 13. KROGA: Terme Ptuj - Ruše (sobota, 5. 2., ob 20.00 v dvorani Gimnazije Ptuj), Posavje Podbočje - Komenda Hram Gorjan, NONA Lenart - Koroška, Ivančna Gorica - ŠRK Koši. Prosta je ekipe Primafoto SG.
Tajski boks • Toplak po nov naslov
V soboto, 5. februarja, bo od 18. ure naprej v športni dvorani Marof v Novem mestu potekal finalni del slovenske lige tajskega boksa - gre za profesionalne dvoboje po verziji WMC. Klub tajskega boksa Muay Thai Ptuj bo zastopal tretjeuvrščeni z zadnjega svetovnega prvenstva na Tajskem Tadej Toplak.
Naš 22-letni šampion je v rednem delu lige nizal zmago za zmago in se bo v velikem finalu pomeril s Čehom Janom Vlasakom. Slednji velja pri 31 letih za zelo izkušenega borca, med drugim je vpisan tudi v Guinessovo knjigo rekordov: izvedel je najvišji skok z brco. Bil je tudi evropski prvak v taekwondoju, preizkušal se je tudi v boksu in K1. V zadnjih treh letih se posveča tajskemu boksu, v katerem je tudi zelo uspešen, saj je v 25 borbah nanizal 20 zmag in 5 porazov. Naš borec je iz statističnega vidika še uspešnejši, saj je v 16 dvobojih zabeležil 14 zmag in 2 poraza. Tadej se je v zadnjem obdobju intenzivno pripravljal pod vodstvom trenerja Matjaža Tomažina, s katerim sta bila tudi na treningih v Novem mestu. Tam ima naš borec pravega partnerja za trening, kolega iz reprezentance Francija Grajša. Ta bo ob Toplaku tihi slovenski favorit za zmago na zaključnem turnirju, na katerem zmagi pričakujeta vsaj še Mirko Vorkapič in Rok Štrucel.
DK, DB
Nogomet • NZ Slovenije
Kandidata za predsednika sta Čeferin in Frajman
Izvršni odbor Nogometne zveze Slovenije je že pred časom sprejel sklep o razpisu volitev za predsednika NZS in štirih podpredsednikov za mandatno obdobje 2011-2015. Volitve bodo 17. februarja, ko bo Ivan Simič, ki je (ne)pričakovano odstopil pred prijateljsko tekmo med Slovenijo in Gruzijo. dobil svojega naslednika.
Simič je bil na mesto predsednika NZS izvoljen 20. februarja 2009, njegovo mandatno obdobje pa bi moralo trajati do leta 2013. Ker pa je 17. novembra lani s pisno izjavo odstopil z mesta predsednika NZS, so stekli postopki za izvolitev njegovega naslednika.
Volilna komisija NZS je na seji dne 2. 2. v skladu s Statutom NZS in Pravilnikom o volitvah in razrešitvah predsednika NZS in podpredsednikov NZS preizkusila skladnost vloženih kandidatur, ki so prispele na sedež NZS. Komisija je skupno prejela 11 kandidatur.
tp, jm
Seznam kandidatur za predsednika NZS (po abecednem vrstnem redu z navedbo predlagateljev):
1.	Aleksander Čeferin (MNZ Ljubljana, MNZ Nova Gorica, MNZ Ptuj, MNZ Gorenjske, MNZ Lendava, ZNSS);
2.	Tugomir Frajman (MNZ Murska Sobota).
Seznam kandidatur za podpredsednika NZS (po abecednem vrstnem redu z navedbo predlagateljev):
1.	Damir Ban (MNZ Koper)
2.	Stanko Glažar (MNZ Ptuj)
3.	Danilo Kacijan (MNZ Murska Sobota)
4.	Franc Kopatin (MNZ Nova Gorica)
5.	Ivan Marjon (ZNTS)
6.	Radenko Mijatovic (ZNSS)
7.	Stanislav Oražem (MNZ Ljubljana)
8.	Rudolf Turk (MNZ Maribor)
9.	Marjan Vengust (MNZ Celje)
Šahovski kotiček
Slovenskogoriska sahovska liga
V soboto, 29. januarja, je bil v Leskovcu odigran 4. krog. Rezultati: Društvo Sivi Panter Juršinci - Športno društvo Destrnik 2 5:3 (Kukovec - Kramberger 1,5:0,5, Cafuta - Maurič 1:1, Rojec
-	Toplak 0,5:1,5, Lajh - Burina 2:0); Šahovska sekcija Spuhlja - Šahovsko društvo Gorišnica 5:3 (Majcenovič - Vrbančič 1:1, Rot - Lazar 1:1, Kocbek - Toplak 2:0, Ržen - Cvitanič 1:1); Šahovsko društvo Dornava - Bar Desetka Lekovec 4,5:3,5 (Viher - Žerak 1:1, Šoštarič
-	Zagoršek 2:0, Šilak - Lubaj 0,5:1,5, Čeh - Vidovič 1:1); Športno društvo Sv. Tomaž - Športno društvo Destrnik 1 (Grašič - Križe 0:2, Mandelj - Merc 0:2, Štuhec - Vidovič 0:2, Štabuc - Holc 0,5:1,5).
Trenutni vrstni red: Društvo Sivi Panter Juršinci 8 točk (24,5:7,5), Športno društvo Destrnik 1 7 (21,5:10,5), Bar Desetka Leskovec 6 (20,5:11,5), Šahovska sekcija Spuhlja 4 (17:15), Šahovsko društvo Dornava 4 (14:18), Športno društvo Destrnik 2 3 (13,5:18,5), Šahovsko društvo Gorišnica 0 (11,5:20,5), Športno društvo Sv. Tomaž 0 (5,5:26,5).
Naslednji, 5. krog bo odigran v soboto, 5. februarja, v Gorišnici.
Anton Lajh
Planinski kotiček
Po Pomurski planinski poti: Bodonci-Tišina-Radenci
Sobota, 12. 2.
Tokratna etapa na Pomurski planinski poti nas bo vodila med njivami in travniki, mimo romskih hiš in naselij ter po gozdu. Kar nekaj časa bomo hodili tudi ob reki Muri in njenih »mrtvicah« - rokavih. Na tem delu poti ni velikih vzponov, tako da bo pot lahko prehodil vsak, ki se bo udeležil izleta. Za pot, dolgo slabih 5 ur hoda, bomo imeli na razpolago cel dan. Počitkov med hojo bo dovolj. Hrano imejmo v nahrbtniku, ob poti jo je mogoče dobiti samo v gostilnah, mimo katerih bomo šli. Na tej poti jih ni veliko. Vse, ki bi se radi malo razgibali, vabim, da se nam pridružite. Izlet bomo izvedli v vsakem vremenu.
Odhod: sobota, 12. februarja, ob 7. uri z železniške postaje Ptuj
Vrnitev: sobota, 12. februarja, do 18. ure (železniška postaja Ptuj)
Oprema: planinska, glede na vremenske razmere
Prehrana: iz nahrbtnika ali v gostinskih lokalih
Cena: 15 evrov (prevoz, organizacija, vodenje, presenečenje)
Prijave: v pisarni PD Ptuj ali pri vodji izleta do srede, 9. februarja 2011.
Dodatne informacije: 040 699 252 (Vlado).
Vsi udeleženci morajo imeti plačano članarino za tekoče leto.
S planinskimi pozdravi!
Vodja izleta: Vlado Fridl
Pohod po Aškerčevi poti
Planinsko društvo Ptuj vabi starejše pohodnike - Seniorski klub - v četrtek, 10. februarja 2011, na pohod po Aškerčevi poti od Zidanega Mostu prek Marija Širja do Aškerčeve domačije na Senožetih pri Rimskih Toplicah. Zmerne hoje bo okoli 4 ure z daljšim postankom na Aškerčevi domačiji in pokušnjo dobrot na kmetiji. Ob prisrčni razlagi Aškerčevega pranečaka, gospoda Avgusta Aškerca, bomo počastili slovenski kulturni praznik in se pridružili častilcem slovenske besede. Hoja je primerna za vse kategorije pohodnikov. Zdaj so na pobočjih Kopitnika že prvi znanilci pomladi, zato bo naš izlet tudi pozdrav pomladi. Pridružite se nam! Prijave po telefonu na 031 396 105 do torka, 9. februarja, zaradi naročila gostov na domačiji.
Peljali se bomo z rednim vlakom, ki ima odhod iz Ptuja ob 6.44, in se vrnili do 20. ure. Zbor udeležencev zaradi nakupa vozovnice je ob 6.30 v čakalnici na postaji. Oprema je pohodniška, primerna vremenu. Malica je iz nahrbtnika, nekaj pa na domačiji. Veseliva se druženja! Vodila vas bova Antun Mlinarevic in Viktorija Dabič.
Nogomet • Sedmi zimski mednarodni turnir za mlade
V dveh dneh 94 tekem
V soboto in nedeljo, 29. in 30. januarja, je v športni dvorani Center potekal velik mednarodni nogometni turnir za mlajše kategorije, ki so ga vzorno organizirali člani Nogometne šole Poli Drava Ptuj. Na njem so nastopile selekcije U-6, U-8, U-10 in U-12, skupno je na parket stopilo skoraj 700 otrok iz 46 ekip iz Slovenije in Hrvaške. V dveh dneh je bilo odigranih 94 tekem, ki so minile v prijateljskem vzdušju, čeprav je bilo čutiti močan tekmovalni naboj.
Vodja NŠ Poli Drava Ptuj Boris Emeršič je po tekmovanju povedal: »Glede na odzive udeležencev lahko sklepamo, da so bili s turnirjem zelo zadovoljni. Vse je potekalo po natančno pripravljenem urniku in v
prijetnem vzdušju. S tekmovalnega vidika smo prav tako zadovoljni z dosežki naših ekip, čeprav rezultati v teh starostnih kategorijah niso primarni. Vedeli smo, da lahko največ pričakujemo od ekip U-8 in U-12, kar se je na koncu tudi potrdilo kot realno.«
Organizatorji pogled že usmerjajo v prihodnost, saj bodo 28. maja na Mestnem stadionu gostili 6. mednarodni turnir mladih ekip. Rezultati zimskega turnirja: U-6 (10 ekip): 1. Rudar Velenje, 2. Dravograd, 3. CM Celje, 4. Aluminij;
najboljši igralec - Miha Preksavec (Dravograd); najboljši golman - Aljaž Laznik (Rudar Velenje); U-8 (12 ekip): 1. Dravinja, 2. CM
Foto: Črtomir Goznik
Utrinek s tekme Fotex - NŠ Poli Drava v konkurenci U-6
Celje, 3. Simer šampion (Aluminij in NŠ Poli Drava 4 sta izpadla v polfi-nalu);
naj igralec - Svit Sešlar (CM Celje); naj vratar - Tilen Majšler (Dra-vinja);
U-10 (12 ekip): 1. Medžimurje, 2. Simer šampion, 3. Fotex (Aluminij je izpadel v polfinalu);
naj igralec - Josef Kuqi (Medži-
murje); naj vratar - Stefan Mocic (Simer šampion);
U-12 (12 ekip): 1. Mura 05, 2. NŠ Poli Drava 2, 3. Rudar Velenje (Aluminij je izpadel v polfinalu);
naj igralec - Tomi Horvat (Mura 05); naj vratar - Jakob Gal Gačnik (Poli Drava 2).
JM
Foto: Črtomir Goznik
Utrinek s tekme Aluminij - NŠ Poli Drava 1 v konkurenci U-12
Ekipa U-12 NŠ Poli Drava 2 je osvojila 2. mesto.
Strelstvo • Tretji turnir mladinske državne lige - Ormož
Juršinski kadeti znova izboljšali ekipni državni rekord
V nedeljo, 23. 1., je bila v športni dvorani na Hardeku v Ormožu še druga polovica 3. turnirja ligaškega tekmovanja, ko so v kulisi dobro premišljene in odlično izvedene organizacije domačega SD Kovinar nastopale še vse mlajše kategorije strelcev, od pionirjev do mladincev s serijskim in standardnim zračnim orožjem. Zelo zanimivo in dramatično dogajanje med strelskim podmladkom smo lahko spremljali praktično v vsaki starostni kategoriji, v številnih med njimi pa so vrhove najboljših posameznikov krojili tudi strelci iz Spodnjega Podravja, ki so skupaj dosegli štiri uvrstitve na ekipne stopničke najboljših, od tega je domača ekipa Kovinarja slavila dva krat - med mladinci s pištolo ter med kadeti s puško, juršinski strelci pa so dosegli zmago z novim DR kadetov s pištolo in še eno drugo mesto med mladinci.
Pri najmlajši kategoriji pionirjev s serijsko zračno puško sta s 183 krogi slavila Hrastni-čan Matic Sapor in Kamničan Maks Šorn, najboljše v letošnji sezoni pa sta se na domačem strelišču odrezala tudi Ko-vinarjeva brata Žan in Rok To-mažič, ki sta s 175 in 171 krogi v najštevilčnejši konkurenci, osvojila 15. in 23. mesto. 30. je bil Matjaž Pleh (Kovinar) 166 krogov. V ekipnem seštevku so ormoški strelci s 512 krogi osvojili dobro 5. mesto. Še uspešnejše so bile pionirke Kovinarja, ki so v ekipnem seštevku s 510 krogi osvojile 4. mesto
Posamezno: 4. Melisa Kosi (179), 11. Tjaša Malec (174)
Foto: Peter Golob
Juršinski kadeti s pištolo so v Ormožu na 3. turnirju mladinske državne lige še drugič zapored izboljšali ekipni DR in dosegli 1083 krogov, za ekipo so nastopali z leve posamični zmagovalec 3. turnirja s 371 krogi David Kekec, Gregor Vesenjak ter Ivan Druzovič.
25. Urška Žnidarič (157).
V kategoriji kadetov s puško pa so domači gledalci lahko spremljali prvega od dveh vrhuncev domačega društva, saj je med kadetinjami slavila Petra Vernik s 381 krogi - to je njena že druga zaporedna zmago v letošnji sezoni.
4. Melanie Habjanič (377), 9. Urška Kuharič (359), 14. Urška Zidarič (254).
Ekipno: 1. Kovinar Ormož (1117).
Med kadeti je zmagal Karim Požar iz Izole, ki je dosegel 383 krogov, kidričevska kadeta Aleš Pernat in Niko Visoč-nik pa sta s 371 in 351 krogi osvojila 8. in 16. mesto.
Med mladinci s puško je slavil letos najbolj suvereni slovenski strelec Mitja Černi iz Ganča-nov s 390 krogi, drugo mesto je
osvojil Maj Pirih iz Portoroža s 388 krogi, hud boj za tretjo stopničko pa se je odvijal med Kidričanom Urošem Mohor-kom in Janom Šumakom iz Kovinarja, ki sta s 387 krogi dosegla enak rezultat, uspešnejši pa je bil na račun boljše zadnje serije s 96:93 krogi slednji.
15. Grega Novak (368), 22. Gregor Polajnko (363).
Ekipno: 1. Olimpija (1152), 4. Kovinar (1118).
Med mladinkami je zmagala Špela Mihalič iz SD Koloman Flisar iz Tišine. Barbara Mu-hič iz SD TSO je bila zelo blizu najboljšim in s 378 krogi osvojila 11. mesto.
Med kadeti s pištolo se je premierne in velike zmage v državni mladinski ligi, z odličnim dosežkom 371 krogov, veselil Juršinčan David Kekec,
ki je bil tokrat občutno boljši od svojih tekmecev.
3. Ivan Druzovič (Juršin-ci) 360, 4. Sašo Stojak (Ptuj) 354, 5. Gregor Vesenjak, 6. Žan Mir (oba 352), 18. Aljoša Habjanič (Ptuj) 296.
Ekipno: 1. Juršinci (1083) - nov ekipni državni rekord, 6. Kovinar (957).
Med kadetinjami posamezno pa so Tina Novak, Petra Vernik in Urška Kuharič s 349, 342 in 266 krogi osvojile 2., 5. in 11. mesto, s čimer so prav vse tri tekmovalke izboljšale svoje rezultate s predhodnih turnirjev.
Zelo zanimivo pa je bilo tudi med mladinci s pištolo, kjer so novo ekipno zmago z daleč najboljšim izidom sezone dosegli strelci Kovinarja, ki so s 1079 krogi svoje najbližje zasledovalce iz Juršincev prehiteli za 54 krogov. Med posamezniki je druga uvrstitev na stopničke za zmagovalce v tej sezoni uspela domačinu Kevinu Venti, ki je s 368 krogi osvojil 3. mesto. Dobre uvrstitve so dosegli tudi ostali strelci iz Spodnjega Po-dravja, 5. Grega Novak 361, 6. Uroš Mohorko 359, 7. Niko Pšajd 357, 9. Gregor Polajn-ko 350, 10. Marko Vorih 347 krogov, Jernej Pondelak in Tomi Jevšovar pa sta s 321 in 290 krogi pristala na 13. in 18. mestu. Med mladinkami sta Staša Simonič iz Dornave in Ptujčanka Sara Rojko s 355 in 347 krogi osvojili 5. in 6. mesto, kidričevska strelka Teja Sagadin pa je s 305 krogi pristala na 9. mestu.
Simeon Gonc
Kuharski nasveti
Kokos
Kokosovi orehi so navadno večji in bolj mesnati od drugih oreškov. Zrele velike lupinaste plodove obdaja tanka usnjata koža temno rjave barve. Znotraj so votli in polni tekočine, kokosove vode ali kokosovega mleka, ki ga ne smemo zamenjati s kokosovim mlekom, ki ga naredimo sami iz kokosovih kosmičev, mleka in vode.
Plodove kokosa večinoma poberejo nedozorele. Tedaj je meso v sredici še mehko in že-latinasto, kokosova voda pa je sladka in bistra. Pri nas dobimo kokosove orehe že popolnoma zrele, z rjavo lupino, razmeroma trdim lesom in mlečno - motno vodo. Med medenjem se količina vode zmanjša in postane plehkega okusa.
Notranji del kokosovega oreha ali meso naribamo in ga uporabimo za posip ali sestavino testa. Vse pogosteje z njim izboljšamo pikantne jedi. Iz kokosa lahko z dodatkom ostalih sestavin naredimo tudi okusen namaz, ki je lahko podlaga obloženim kruhkom ali je samostojni namaz.
Posušeni kokosovi kosmiči so priljubljeni kot posip številnim sladkim jedem in drobnemu pecivu. Kosmiče lahko dodamo tudi v poljubne kreme, s katerimi premažemo rulade, torte ali druge porcijske slaščice. Najpogosteje kokosove kosmiče dodamo kuhanim in maslenim kremam pri pripravi slaščic.
Svežo kokosovo vodo uporabljamo kot začimbo pri pripravi različnih napitkov, sploh novoletnih koktajlov, prav tako uporabljamo kokosovo kremo v kozarcih kot dodatek k jedem in za odišavljanje različnih napitkov in pri tem pazimo, saj je močno sladkana, da jedi in
Tačke in repki
Perzijski muc pogosto bruha dlako
Gospa iz Ormoža je lastnica 5 let starega perzijskega muca, ki pogosto bruha, in to se dogaja predvsem ponoči.
Gospa je zaskrbljena in se boji, da ima njen mucek bolan želodček ali da se kaj nevarnega razvija v njegovem trebuhu. V izbruhani vsebini so klobčki dlake, slina in nekaj rumene tekočine. Mucek se tudi močno napenja, kadar bruha, in pri tem izpušča pretresljive glasove. Ko se napenjanje in bruhanje konča, je mucek normalno razpoložen, igriv in ješč. Lastnica sprašuje, ali se je smiselno naročiti na preiskave zaradi omenjenih težav njenega muca, saj ne bi rada zamudila boljših možnosti zgodaj začetega zdravljenja, če je res nekaj narobe z njenim muckom.
Gospa je zelo natančno opisala težave njenega muca. Občasno bruhanje muca, pri katerem je po samem bruhanju žival dobro razpoložena in ješča, načeloma ne pomeni
Kokosove rezine
napitki niso presladki. Najzahtevnejši del pri pripravi kokosovega oreha je odpiranje zrelega kokosovega oreha. Z manjšim koničastim nožem ali drugim ostrim predmetom najprej na-vrtamo tri manjše luknjice na eni strani glave, da lahko odce-dimo kokosovo vodo. Preden kokosovo vodo uporabimo, jo precedimo čez kavni filter. Nato kokosov oreh položimo na debelejši prtič in s kladivom udarimo zraven navrtanih luknjic, pri tem plod počasi obračamo. Ko zaslišimo rahlo škrtanje, smo zadeli naravno lomno črto ploda. Na tem mestu udarjamo tako dolgo, da se oreh prelomi na pol. Nato oreh razlomimo še na manjše kose in z ostrim koničastim nožem odstranimo rjavo kožo od belega mesa. Bele kose mesa naribamo in jih sveže uporabimo pri pripravi mesnih omak, še posebej se po okusu poda k teletini, perutnini, ribam in morskim sadežem ali jih uporabimo kot sestavino boljših uvodnih jedi, ko svež kokosov oreh naribamo na jed in z njim jedi okrasimo.
V svetu poznamo številne jedi, ki jih pripravljajo iz svežega kokosovega oreha. Tako v Španiji pripravljajo kokosovo kremo v kozarcu in kokosovo pito, na Dunaju kuhajo kokosov puding, tropski kraji poznajo kokošjo juho z muškatom in kokosom,
v Braziliji pečejo kokoš, ki jo prav tako začinijo s kokosom ali jo pred peko prelijejo s kokosovim mlekom, še bolj številne pa so sladice iz kokosa, tako je na Karibskem otočju nepogrešljiva krema s kokosom in cherryjem ter kokosov kolač z ingverjem.
Pri nas najpogosteje uporabljamo kokosove kosmiče oziroma kokosovo moko kot sestavino krem pri sladicah ali kot okras, pri rumovih bombicah, kockah in podobnem čajnem pecivu. Pripravimo pa si lahko tudi kokosove rezine. Kokosove rezine lahko naredimo na dva različna načina, in sicer je razlika v uporabi testa. Pripravimo jih lahko iz krhkega testa ali uporabimo pri pripravi biskvi-tno testo.
Kokosove rezine iz biskvi-tnega testa naredimo tako, da pripravimo klasično biskvitno testo. Za pekač od pečice potrebujemo 4 jajca, ki jih ločimo in rumenjakom dodamo 18 dekagramov sladkorja, vaniljev sladkor, 1 deciliter tople vode in 1/8 l belega olja ali stopljene margarine. Sestavine s pomočjo ročnega mešalnika mešamo tako dolgo, da se sladkor stopi in masa naraste. Nato dodamo 23 dekagramov gladke moke s polovico pecilnega praška. Posebej stolčemo sneg beljakov, ki smo jim dodali 5 dekagramov sladkorja, in ga primešamo s
kuhalnico. Pripravljeno maso damo v dobro pomaščeni pekač in pečemo pri temperaturi 180 °C.
Ko je biskvit do 3/4 pečen, ga prelijemo z nadevom, ki ga pripravimo tako, da 20 dekagramov sladkorja in 5 beljakov stepemo v trdi sneg in dodamo 15 dekagramov kokosove moke. Nadev prelijemo čez skoraj pečen biskvit in pečemo še 20 minut. Če želite, da bo sladica sočna, jo premažite s poljubno marmelado, preden daste na biskvit nadev. Na pol ohlajeno pečeno rezino narežemo in ponudimo kot čajno pecivo.
Kokosove rezine
Testo: 38 dag moke, 21 dag margarine, 1 pecilni, 1,5 dl kisle smetane, 12 dag sladkorja, 3 rumenjake. Iz naštetih sestavin na hitro zgnetemo testo in ga razdelimo na dva enaka dela ter vsakega posebej razvaljamo v velikosti pekača. Pekač premažemo z margarino, potresemo z ostro moko in vanj damo eno plast testa, celotno testo na tanko premažemo z marmelado in prekrijemo z drugo plastjo testa ter spečemo pri 190 oC do polovice. Nato testo premažemo z nadevom, ki ga pripravimo iz 3 beljakov, 20 dag sladkorja, 10 dag kokosove moke. Rezine pečemo še 10 minut.
Vlado Pignar
neke resnejše težave. Gospa navaja, da je v izbruhani vsebini pogosto dlaka sprijeta v klobčič in tega je kar precej. Najverjetnejši vzrok bruhanja njenega perzijca je prav dlaka, ki se nabira v prebavnem traktu živali zaradi lizanja dlake. Prav perzijske muce in vse ostale mešanke z njimi, ki imajo dolgo dlako, so zelo podvržene tej težavi.
Muce so čiste živali in veliko časa dnevno namenijo negovanju svoje dlake in to postorijo z jezikom in lizanjem. Pri
tem opravilu zaide kar precej odpadle dlake v prebavni trakt živali. Če je te dlake precej, začne delati težave pri svoji poti skozi prebavni trakt živali. Še huje je, ko se prične sprijemati v klobčiče in na ta način zaviralno delovati na peristaltiko želodca in črevesja. Želodec se hoče tujka rešiti na ta način, da ga izbruha. Do sem je še vse lepo in prav. Mnogo nevarneje je, če dlaka oziroma klobčki sprijete dlake zaidejo globlje v črevo živali, pri tem zamašijo lumen črevesa in tako dostikrat povzročijo življenjsko nevaren zaplet ne-prehodnosti črevesja, z vsemi njegovimi posledicami. Treba je razčistiti, ali obstaja določen vzrok za povečano lizanje živali, kot npr. srbeča in s krastami posuta koža, pomanjkanje vitaminov v prehrani živali in zaradi tega povečano izpadanje dlake pri živali ali katerokoli drugo bolezensko stanje, pri katerem pride do povečanega izpadanja dlake in posledično lizanja živali. To lahko storimo v ambulanti za male živali že
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
pri normalnem kliničnem pregledu živali.
Lastniki muc z dolgo dlako morajo uporabljati dodatke k prehrani, ki preprečijo nabiranje dlake v prebavnem traktu, povečajo prebavo le-te in povzročijo njeno hitrejšo pasažo skozi prebavni trakt. Ti dodatki so po večini v obliki paste, ki se po navodilu stisne v gobček živali vsaj enkrat tedensko. Boljši proizvajalci že pripravljene mačje hrane za perzijske muce in ostale dolgodlake muce imajo dodatke proti sprijemanju dlake v klobčiče v prebavnem traktu in njeno lažjo prebavo že dodane v samem obroku živali. Zraven omenjenih dodatkov ne smemo pozabiti na redno dajanje zdravila proti parazitom, in to vsaj štirikrat letno. Na tak način bomo preprečili ali zelo zmanjšali pojav bruhanja pri perzijskih mucih in tudi zmanjšali možnost zelo nevarnih zapletov z zamašitvijo črevesa živali z dlako. Emil Senčar, dr. vet. med.
Kmetijska svetovalna služba
Novosti v registru kmetijskih gospodarstev
Na območju severovzhodnega dela RS so bili posneti novi ortofoto posnetki 2010, ki so že na voljo na Upravnih enotah severovzhodne Slovenije.
Na podlagi teh novih posnetkov je stekla obnova evidence dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč. Tako je nastalo veliko sprememb na obstoječih gerkih pri posameznih kmetijskih gospodarstvih, ki jih bo treba odpraviti oziroma uskladiti še pred začetkom subvencijske kampanje 2011 oziroma najkasneje en dan pred vnosom subvencijske vloge za posamezno kmetijsko gospodarstvo.
Prav zato so Upravne enote že začele pozivati nosilcev KMG-MID-ov na odpravljanje napak na gerkih. Nosilci naj se vsekakor odzovejo na vabilo Upravne enote, kajti ob morebitni neodpravi napak bo njihova subvencijska vloga zaklenjena, kar pomeni onemogočen vnos. Prav tako pa si lahko nosilci sami preko spletnega naslova http://rkg. gov.si/GERK pregledajo svoje gerke oziroma jih pregledajo skupaj z njihovim kmetijskim svetovalcem in ob morebitnih napakah se sami napotijo na Upravno enoto.
Pri tem naj bodo pozorni, da pregledajo popolnoma vse svoje gerke in jih uskladijo s stanjem na ortofoto posnetku 2010, oziroma na stanje v naravi.
Zato nosilce opozarjamo, da naj bodo posebej pozorni na vse novo-nastale spremembe, kot so npr. gradnje novih objektov na kmetijskih površinah, širitev cest, izločevanje gnojišč v skupni velikosti, ki presega 25 kvadratnih metrov, stalno skladiščenje silažnih bal in drugega materiala - skladovnice drv, gramoz, na enem delu gerka, izločanje travnatih zelenic z otroškimi igrali, bazeni in podobno, ker le te površine ne sodijo v kmetijsko obdelavo in zato morajo biti iz gerkov izločene.
Gerk mora vedno odražati dejansko stanje v naravi, zato je treba upoštevati vsakršno nastalo spremembo, kot je na primer premik njive v travniku zaradi novozoranih površin in obratno, krčitev drevja oziroma krčenje trajnih nasadov ali del trajnega nasada, pa te spremembe niso bile javljene v register vinogradov ali sadovnjakov.
Za lažjo orientacijo in natančno pozicioniranje rabe svojih gerkov priporočamo nosilcem, da nekako poskušajo izmeriti razdalje od kakršnokoli trajnih elementov, to je raznih gradbenih objektov, večjih dreves in cest ob njihovem gerku, da bo usklajevanje gerkov lahko čim bolj natančno.
Kljub lanskoletnemu usklajevanju so ponekod še vedno prisotni mostički, ki jih je prav tako treba odpraviti.
Mostiček je ozki povezovalni pas, širok največ 3 metre čez cesto, jarek, mejico, oziroma drugo nekmetijsko rabo in povezuje dva dela gerka, ki se enako obdelujeta. Pri odpravljanju mostičkov lahko nastanejo gerki, manjši od 0,1 ha. Posledično se bodo lahko nosilcu zaradi tega zmanjšale upravičene površine, oziroma zmanjšale površine v ukrepu KOP ali upravičenost do plačilnih pravic. Vendar ob pravočasni odpravi mostičkov, to ne bo predstavljalo napake za kmetijo. Zato je nujno, da nosilci odpravijo vse preostale mostičke najkasneje do zbirne vloge 2011, kajti če bo mostiček odpravljen kasneje, oziroma bo ugotovljen ob kontroli na kraju samem v letu 2011 ali kasneje, pomeni to kršitev in sankcije za kmetijo.
Vse te navedene in druge morebitne spremembe se bodo usklajevale skupaj z nosilcem KMG-MID-a na Upravnih enotah in v primeru, če se nosilec ne strinja z vidno rabo obstoječega ortofoto posnetka, poda izjavo o dejanskem stanju, ki bo upoštevana, vendar pa se je pri tem treba zavedati, da bodo ti gerki še posebej podvrženi kasnejši kontroli na terenu.
V tem času se urejajo tudi površine, ki so bile zajete v komasacije, in sicer se postopek urejanja lahko začne takrat, ko so površine na novo razdeljene in so izdane odločbe. Takrat se vsi stari gerki pobrišejo, kmetje pa bodo klicani na Upravne enote na vris novih gerkov.
Še enkrat svetujemo vsem nosilcem, da so resnično natančni pri usklajevanju njihovih gerkov ter pri tem tudi pozorno sodelujejo, kajti še vse preveč je kasnejših napak pri kontroli na terenu, kjer se najdejo vse te nepravilnosti, na katere v tem prispevku tudi opozarjamo, kar ima za posledico sankcioniranje in zmanjševanje pripadajočih sub-vencijskih sredstev.
Kmetijska Svetovalna služba Ptuj Helena Vornekar, ing. kmet.
Foto: arhiv
Primer, ko je GERK potreben ureditve zaradi ceste, ki predstavlja nekmetijsko rabo
Foto: ASV
Foto: ES
Krvodajalci
27. december - Franci Viher, Ve-ličane 38; David Ozmec, Mihovci 10 a; Robert Štampar, Brecetova 2, Središče ob Dravi; Janez Podgoršek, Slovenska 25, Središče ob Dravi; Franc Kralj, Desnjak 3; Tomaž Valenko, Senešci 73; Tatjana Skoliber, Heroja Kerenčiča 15, Ormož; Andrej Polanič, Dornavsak c. 13, Ptuj; Sebastjan Letonja, Ul. B. Kraigherja 25, Kidričevo; Kri-sta Sitar, Cesta na Hajdino 23; Zvonko Kolar, Apače 188; Ivan Kukovič, Suha veja 7; Štefan Ros, Kočice 36; Branko Korez, Stogov-ci 22; Stanislav Jelen, Podlehnik 12 a; Vladimir Štagar, Zamušani 22 a; Nevenka Maruh, Puhova ul. 12, Ptuj; Franc Križan, Gabernik 52; Marjan Cvetko, Brstje 23; Jernej Dolničar, Videm 41, Cerknica; Roman Plohl, Hlaponci 8; Martin Geč, Moškanjci 71; Martina Bolcar, Spuhlja 99 b; Anton Cep, Kočice 13 b; Jože Medved, Ul. 5. Prekomorske 9, Ptuj; Metka Mu-hič, Formin 40; Viktor Jus, Žetale 74; Irena Kolarič, Podvinci 121 b; Suzana Nuč, Podvine 17, Planina; Ivan Babšek, Breg 57, Majšperk; Jožef Galun, Stogovci 14; Boris Železnik, Žetale 46; Petra Bolcar, Spuhlja 99 b; Robert Matjašič, Haj-doše 26; Marjan Rajh, Gerečja vas 37 e; Dejan Vojsk, Zabovci 56; Bojana Roškar, Ul. Pohorskega b. 30, Slovenska Bistrica, Branko Pernat, Lovrenc na Dravskem polju 9; Majda Paternost, Stojnci 140 a; Janez Serdinšek, Lovrenc na Dravskem polju 6; Vida Gonc, Rabelčja vas 60, Ptuj; Darija Erbus, Placar 42 a; Rudolf Muhič, Formin 40; Simona Muhič, Formin 40; Bogdan Kores, Medvedce 2 a; Ivan Kolenič, Saku-šak 15 a; Anton Murko, Gorca 57, Podlehnik; Milan Hebar, Trubarjeva 11; Matej Ornik, Arbaiterjeva ul. 5, Ptuj; Viktor Lesjak, Mestni Vrh 75; Milorad Lazic, Ormoška 50 a; Franc Bezjak, Majšperk 85; Mario Kuret, Kajuhova 9, Kidričevo; Milica Markotic, Rimska ploščad 22, Ptuj; Mojca Ornik, Arbaiterjeva ul. 5, Ptuj; Mirko Tikvič, Zg. Hajdina 94; Matejka Virt Lazic, Ormoška 50 a; Jožef Kozel, Zg. Gruškovje 18; Bernarda Dolničar, Videm 41, Cerknica; Danijel Bedrač, Hajdo-še 91; Frančiška Černel, Slavšina 42; Damijan Golenko, Sp. Jablane 10 a; Petra Filipič, Ul. 25. maja 5, Ptuj; Srečko Sitar, Lancova vas 58 b; Natalija Paternost, Mestni Vrh 17 b.
30. december - Jožica Novak, Mala vas 22; Ivan Anušek, Kog 75; Zdravko Fajfar, Lahonci 17; Angela Caf, Kog 75; Robert Keček, Hum 20; Dušan Furek, Draženci 87; Dušan Krapša, Nova vas 112; Stanko Rihtar, Podlehnik 22; Anton Planinšek, Župečja vas 2; Dragica Strelec, Zamušani 22 b; Aleksander Bezjak, Ločič 27; Miran Paveo, Kungota pri Ptuju 146; Andrej Orovič, Kicar 61 a; Jožef Krajnc, Lancova vas 40; Anton Mohorko, Trnovec 11; Branko Sitar, Kungota 158; Iztok Kostanjevec, Sobetinci 38; Dušan Slodnjak, Sakušak 19 a; Valerija Breg, Grajneščak 68; Miran Šic, Rogaška c. 36, Ptuj; Silvo Strelec, Prvenci 9; Vojko Šo-har, Zgornja Hajdina 202; Irena Mihalinec, Rimska ploščad 20, Ptuj; Tonček Breg, Grajenščak 68; Vinko Križanec, Sestrže 6; Ivan Šegula, Juršinci 48; Jože Poharič, Janežovci 16; Denis Pliberšek , Sestrže 66; David Vrečko, Lešje 6; Renata Avguštin, Lešje 37; Lidija Medved, Podlože 69; Drago Živič, Sodinci 16, Ptuj; Marjeta Mendaš, Moškanjci 84 a; Danica Mahorič, Brstje 1; Milan Prapotnik, Mali Okič 43; Petra Gabrovec, Moškanj-ci 46 d; Alojz Fric, Destrnik 58; Boštjan Rodošek, Prepolje 28; Franc Arnuš, Prvenci 25; Miran Gajser, Stogovci 43; Peter Kovačič, Jelo-vec pri Makolah 3.
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Beli gaber
Vprašanje: Pravijo, da je življenje eno samo dogajanje, polno izzivov in nepredvidljivih sprememb. Ta fikcija se mi dogaja v intervalih in ne morem je doseči. Vedno bolj imam občutek, da sem na nekakšni prelomnici in iz tega izvira moje vprašanje, kakšna bo moja prihodnost.
Odgovor: Spoštovana bralka moje rubrike, ilustracija življenje in njegove prispodobe so lahko zelo številčne. V celi zgodovini človeštva so različni narodi izdelali različne sisteme, s katerimi so si pomagali na razpotjih usode. Seveda ima sleherni posameznik svojo pot. V vašem primeru je jedro problema v tem, da ste mnogokrat prepričani, da vam je vse usojeno vnaprej. Toda vsakemu je dodeljena svobodna volja, ki ima različno moč glede na zgodbe, ki jih piše življenje. Zelo dobro bi bilo, da ne bi več toliko analizirali in prebirali različne literature. Ampak preprosto začnite živeti. Ko boste pripravljeni sprejeti dejstvo, da je vsaka sprememba dar in da tako najdete v sebi lahko notranjo moč, se vam odpira paleta novosti in nek nov svet
razsežnosti. Kdaj so spremembe nepredvidljive? Posebej tedaj, ko menite, da vas nič ne more presenetiti in da pravzaprav vse veste. Na drugi strani se morate zavedati, da celo svoje življenje duhovno in osebno zorite. Vsak trenutek je tako lahko nekaj posebnega. Kaj vas čaka v prihodnosti? Vsekakor tisto, kar vam je namenjeno. Toda to še ne pomeni, da bo nekaj slabega in težkega. Kajti prav po vsaki nevihti posije toplo sonce in pokaže prijazen obraz. Tisti ljudje, ki vas bremenijo in vam niso všeč, bodo morali oditi. Spremljala vas bo paleta novosti in novih pogledov, toda to bo zato, da dobite trdno vero. Kajti tistega, v kar verjamete in vzamete za svoje, ne morete znova in znova spreminjati. Če se boste poslušali, v intuiciji vedno najdete določeno novo in svežo energijo in z njo tudi pot preobrazbe.
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
Duševno zdravje
Smerokaz: V primeru, da tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora. Potem mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam kjer je volja, da tam je tudi pot. Seveda boste sami tisti, kateri se odločite. Pismo ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj postati na naslov Štajerskega tednika in kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
Včasih seveda ni lahko, toda vsekakor tam, kjer je pot, je tudi volja. Pravzaprav prihodnost niti ni tako pomembna, kajti če znate uživati v vsakem trenutku, se vam bo nasmehnila sreča. Nekoč boste prišli tudi do spoznanja, da je naše življenje samo potovanje in da se pot z zemeljskim ne konča. Kajti duša je tista, ki je večna. Torej se vedno znova in znova trudite, da najdete smisel in da se tako potrudite, da vsak trenutek, vsako uro in minuto uživate. Srečno!
Šifra: Rdeči flamingo
Vprašanje: Zanima me in skrbi, če se bo kaj spremenilo v družini in če se bo sin, star 34 let, ki živi še doma, kdaj poročil.
Odgovor: Vsaka mati ima za svojega otroka skrbi in jo od časa do časa najedajo dvomi. Prav gotovo je v življenju ena od pomembnih vrednot tudi zaupanje.
Stvari v vaši družini se bodo le s težavo uredile. Vaši sosedje so prepričani, da ste zelo zgledna družina in da vam nič ne
Tri najbolj znane kitajske metode, ki se ukvarjajo z življenjsko energijo, so či gong, taj či in feng šuj.
Vse je energija
Naše vesolje je energijsko vesolje. S to trditvijo se strinjajo tako znanstveniki kot mistiki. Obdani smo z energijo, ki teče skozi nas. Tudi trdne stvari, kot so miza, hiša ali avto, so samo energija, ki vibrira s tako hitrostjo, da se našemu očesu in drugim čutom zdi kot trdna snov. Življenjska energija je neuničljiva sila vesolja, ki prehaja iz ene oblike v drugo. Različna ljudstva so jo različno poimenovala. Kirlianova fotografija je znanstveno dokazala, da vsa živa bitja obdaja očesu neviden energetski ovoj, imenovan avra. Ko energija nemoteno kroži skozi nas, smo zdravi. Ko je pretok porušen, zbolimo. Pri tem je pomembna tudi naravnanost duha, ki jo je potrebno reprogramirati za dotok pozitivne energije.
V življenju nas podpira takšna energija, kot so naša sporočila in misli. Sporočila so vagončki za energijo. Sporočilo »vse je mogoče« ima drugačno energi-
jo kot misel »tega ne zmorem«. Zato se je treba reprogramirati na uspeh, zdravje in dobro počutje. Če želimo imeti ves čas obilo energije, moramo znati »napolniti baterije«. Kitajci poznajo dve metodi energetskega treninga (či gong in taj či) ter metodo, kako se v življenjskem prostoru uskladiti z energijo (feng šuj).
Čigong
Či gong je več kot 5000 let stara metoda naravnega zdravljenja in ohranjanja vitalnosti. Predstavlja pravi vrelec večne mladosti. Beseda či gong v prevodu pomeni »vaja z energijo« ali »delo z notranjo energijo«. S to metodo se naučimo odpraviti telesne, umske, psihične in energijske blokade. Metoda pozna več kot 1000 različnih vaj. Med njimi so zelo cenjene tako imenovane »vaje ravnovesja petih elementov« (zemlja, kovina, voda, les, ogenj). Večina vaj či gonga se izvaja stoje, obstajajo pa tudi take, ki se izvajajo sede, leže ali v gibanju.
Kitajski cesar Huang Ti, znan kot »Rumeni imperator,',« ki naj bi celo stoletje vladal svoji deželi (približno od 2700 do
Brez cigarete
Katica je slišala, da je 31. januar svetovni dan brez cigarete. Ker je sama kadilka, sicer ne strastna, jo vseeno zanima, kaj lahko stori, da ne bi škodila svojemu otroku, ker je zanosila, a popolnoma opustiti cigaret sama ne zmore.
O medicinskih vidikih posledic kajenja na posameznika, posebej pa kajenja nosečnice na plod, je mnogo napisanega in posledice so znane , zato je prav, da Katica opusti kajenje še danes, da ne bo prepozno, pa ne le za njenega bodočega otroka, temveč tudi zanjo, saj vemo, da npr. vsak dan umre zaradi posledic kajenja osem Slovencev (takšni so podatki Inštituta za varovanje zdravja).
Naša bralka je vseeno na nek način sprejela pomembno odločitev, saj je obelodanila svojo težavo in išče rešitev ter se ne ubada s problemom kot takim (zakaj je sploh začela kaditi, zakaj je potem kadila še naprej ipd.). Torej je pripravljena tudi nekaj storiti. Zdi se mi primerno, da ji svetujem, da se vključi v Delavnice za odvajanje kajenja v njej najbližjem Zdravstvenem domu, kamor jo bo usmeril njen izbrani zdravnik.
Da bo uspela, je porok njen motiv - da noče škodovati svojemu otroku in tudi to, da želi, da njen otrok ne bi izgubil svoje mamice -, to bo okrepilo njeno voljo, da bo postala nekadilka, ZA VEDNO brez cigarete.
Mag. Bojan Šinko
manjka. Znotraj te celice se dogajajo čudne stvari, kajti vsak po svoje težite k svoji usodi. Z možen imata včasih zelo dober odnos in pridejo obdobja, ko je omenjeno samo iluzija. Vendarle je omenjeno tudi del vaše interpretacija, kajti srečo iščete vsepovsod, in ko jo ne najdete, ste razočarani. Če je to upravičeno ali ne, je druga zgodba. Prav gotovo pa drži, da sreča ni sestavljena iz milnih mehurčkov, ampak se skriva v vašem srcu. Sin bo našel svojo srečo in radost, mnenja sem, da se lahko odloči in stopi naprej. Ali si bo ustvaril družino? Na to vprašanje vam ne morem podati odgovora, kajti čas še
ni zrel za omenjeno tezo. Toda vsekakor drži, da se vse odvija tako, kot se mora. Iz dneva v dan boste morali biti bolj zadovoljni in hvaležni za tisto, kar imate. Čeprav so vam nekatere reči lahko samoumevne, je vse za nekaj dobro. Konec koncev imate še toliko reči, ki so vam lahko izziv, da se vam ni treba bremeniti s tistim, česar nimate. Vzemite si dneve kot navdih in bodite kreativni. In epilog tega bo dejstvo, da ugotovite, da imate pravzaprav premalo časa tako zase kot za druge.
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
Silvester Vogrinec • Nauk večne modrosti (19)
Življenjska energija
Življenjska energija je sila v vesolju, s pomočjo katere je bilo vse ustvarjeno, z njo se vse ohranja ter razvija. Kitajci ji pravijo či, Japonci ki, Indijci prana, Egipčani so ji rekli ka, kristjani Sveti Duh, sodobni nazivi zanjo pa so orgonska energija, bioenergija, geoenergija in kozmična sila.
2600 pred n. š.) velja za avtorja najstarejše medicinske knjige na Kitajskem. V njej je zapisal, da so včasih živeli ljudje, ki so bili kot stoletniki še vedno krepki in močni kot mladeniči, ker so poznali skrivnost tao zdravja. V 2. stoletju n. š. je živel znani kitajski zdravnik Hua Tuo, ki je različne, že dolgo znane tehnike či gonga, ki so posnemale živalske gibe, združil v zaključen vadbeni sistem. Imenoval ga je »Igrapetih živali« (tigra, jelena, medveda, opice in ptice) ter ga priporočal za ohranjanje gibljivosti sklepov in za sproščanje napetosti v telesu.
■ ■ vi
Taj či
Taj či je tradicionalni sistem vaj v gibanju. Temelji na mehkih in krožnih gibih, ki aktivirajo človekovo energijo. Izhaja iz koncepta o jinu in jangu, ki uči, da ni začetka in ne konca, ampak le nenehno spreminjanje in harmonija v ravnovesju in tekočem menjevanju nasprotij. Izraz taj či prevajajo na več načinov. Po eni razlagi pomeni »veliki tram, ki nosi streho hiše« ter v prenesenem pomenu predstavlja povezanost neba in zemlje. V bolj filozofskem
smislu taj či pomeni »vzvišeni konec« ali »najvišji zakon,« kar na vzhodu ponazarja tudi izraz Tao ali Dao. V slovenščini najdemo številne prevode tega izraza, kot npr. smisel, beseda, pot, resnica, bog itd., vsi pa prikazujejo samo en vidik njegove večplastne vsebine.
Taj či se je razvil iz kung fuja, torej iz borilnih veščin, o čemer priča tudi njegov prvotni naziv taj či čuan. Čuan pomeni »pest« ali »način bojevanja.« Legenda pripoveduje, da je v 13. stoletju živel menih in puščavnik Džang San Feng, ki je nekega dne v gorah opazoval boj kače in žerjava, ki ga je izredno navdihnil. Med bojem se je namreč izkazala premišljena gibčnost kače v nasprotju s sunkovitim naskokom žerjava. Pozneje je Feng napisal spis o 13 osnovnih položajih in oblikah gibanja, zaradi katerih velja za utemeljitelja taj či ču-ana. V nasprotju s šaolinsko šolo taj či ne temelji na sunkovitih gibih, hitrosti ali moči mišic, temveč na mehkobi, prožnosti in krožnih gibih. Tehnike taj čija je kasneje izpopolnil Čen Vang Ting (1597-1664), ki velja za utemeljitelja danes znanega sloga čen. Iz njega so se nato razvile različne šole taj čija, od katerih so najbolj znane tri: yang (Yang Lu-ch'an 1799-1872), wu (Wu Yu-hsi-ang 1812-1880) in sun (Sun Lu-t'ang 11861-1932). Najbolj priljubljena in osnovna vaja taj čija je t.i. »pekinška forma« iz šole yang, ki vsebuje 24 gibov. Za meko taj čija velja samostan Wudang, ki je postal svetovno
znan s filmom Prežeči tiger,
skriti zmaj, njegov predstojnik sifu (mojster) You Xuan De pa je pred leti celo obiskal Ptuj. V taj čiju se izvajajo tudi tekmovanja (svetovna, evropska prvenstva idr.).
Feng šuj
Feng šuj je umetnost urejanja življenjskega okolja z namenom doseči skladnost in nemoten pretok življenjske energije. Feng pomeni »veter«, šuj pa »voda.« Predstavljata dve prostorski silnici, ki morata biti pazljivo uravnovešeni. V knjigi Siči iz 2. stoletja pred n. š. je zapisano, da bo »kraljestvo cvetelo, če bodo vetrovi pihali harmonično in če bo redno deževalo«
Zametki feng šuja so se pojavili že pred 6000 leti. Toda šele s taoizmom ter pojmovanjem jina in janga je metoda dobila metafizične temelje za svoj razvoj. V obdobju dinastije Han (206 pred n. š. - 220 n. š.) sta se oblikovali dve smeri, imenovani Šola oblik in Šola energijskih vzorcev, ki sta aktualni še danes. V 20. stoletju pa sta se razvili še dve šoli, Črna sekta in Osem življenjskih pridihov.
Feng šuj pozna več različnih metod za analizo prostora. V Sloveniji se je z »zdravljenjem okolja,« ukvarjal Marko Pogačnik, vendar pri svojem delu ni izhajal iz fung šuja. Metoda v glavnem trdi, da na naše počutje vplivajo tako barve, materiali, oblike kot skladnost elementov. Vse mora biti v ravnovesju s tokom življenjske energije.
Nadaljevanje prihodnjič
Slo POP novice
Članom skupine Dan D se bo kmalu iztekel polletni dopust, ki so si ga privoščili po uspešnem ustvarjalnem in koncertnem obdobju albuma »Ure letenja za ekstravagan-tneptice«. Člani skupine so premor izkoristili za najrazličnejše projekte.
Nikola Sekulovic, basist skupine, si je za kraj raziskovanja izbral Peking, prestolnico Kitajske. Neodvisni del glasbene scene ga je toplo sprejel, že od samega začetka pa tesno sodeluje z najmočnejšo kitajsko neodvisno založbo Maybe Mars. Ta je dom zanimivih skupin CarSick Cars, P.K.14, The Gar, VA Okubo in drugih, hkrati pa tudi lastnik kluba D-22, ki velja za pekinški laboratorij novih glasbenih idej. ■k-k-k
Maja Keuc, finalistka v oddaji Slovenija ima talent, je od te prelomnice v svoji glasbeni karieri zelo zaposlena. Veliko nastopa kot solistka, občasno jo na nastopih spremljata kvaliaturist Marko Črnec ali akustični glasbeni trio, poleg tega pa ima Maja nastope tudi s svojo razširjeno zasedbo Soul Crew, ki šteje devet članov.
Maja je že nekajkrat dokazala, da je z mikrofonom v roki brez konkurence. Simpatična vokalistka je te dni zasedena s snemanjem svojega prvenca, hkrati pa so se že začele priprave na EMO. Maja se je povabilu z veseljem odzvala: »Ze od nekdaj sem si želela nastopiti na EMI, zato sem počaščena, da so me povabili. Pesem mi je izjemno všeč, saj je nadvse primerna za tovrstno priložnost in odstopa od skladb, kijih bom sicer predstavila ob izidu prvenca. Verjamem vanjo, tudi zaradi tega sem se odločila, da se odzovem na povabilo, saj Slovenija potrebuje močno pesem, ki bi ob zmagi lahko dostojno zastopala našo državo.
Maja Keuc bo na EMI zapela pesem avtorja Matjaža Vla-
sica.
MZ
ETlr
D1 O ^A
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
1 .Vili Resnik - In zadišijo Dalije gmm Žarek za njo 3 .All4Play - Najino slovo 4. Chorchip - ' Čast in spoštovanje
5.	Flirrt - Hotizont
6.	Eva - Misel nate
7. Blue Planet - Telo se krivi 8 .Neisha - Pridejo časi
9.	T-Set - Vsak dan ko dons
10.	Jackob - Daj bolj naglas
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasbeni kotiček
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Rockerji z novimi videospoti
Te dni se z novima videospotoma predstavljata slovenski glasbeni rock zasedbi Mi2 in Nevember1.
Mi2 predstavljajo udarno skladbo Brigita (z ulice maršala Tita), tokrat v novi preobleki. Pesem govori o 'prepovedani' študentski ljubezni in tudi nastala je v času, ko so fantje iz zasedbe Mi2 v glavnem še študirali. Pesem je kot original v zafrkantski funky rap obliki izšla pred leti na albumu Čudo tehnike, kot glavni vokalist pa se je v njej preizkusil kitarist Egon. Čeprav je bila pri poslušalcih dobro sprejeta, je kmalu izginila iz koncertnega repertoarja ter ostala neizpeta. Vse dokler je pred tremi leti niso fantje mahnili na sindikalni izlet v Budimpešto ter se pod vtisom koncerta skupine AC-DC odločili, da Brigito obudijo od mrtvih. Nastala je Ejsidisi Brigita s starim tekstom in - kot je mogoče sklepati že iz naslova - novim ritmom. Nova verzija pesmi je izšla na lani izdanem,
izredno uspešnem albumu Rokenrol in v teh dneh kot že osmi single s tega albuma prihaja na radijske valove. Le da tokrat ne gre za studijski posnetek, temveč za t. i. live verzijo pesmi, ki je nastala na lanski oktobrski turneji v ljubljanski Cvetličarni. Na ta način je na živem posnetku mogoče začutiti in slišati tudi izjemno vzdušje v polni dvorani, ki so ga istočasno zabeležile tudi kamere. Za Ejsidisi Brigito je bil namreč takrat posnet tudi videospot, pod katerega se je podpisal Aleš Nadai. Kot velik ljubitelj skupine Mi2 se je s fanti odlično ujel, zato lahko v bodoče pričakujemo še kakšno uspešno sodelovanje. Videospot si bo te dni mogoče ogledati na malih zaslonih, skupina Mi2 pa se po krajšem počitku že marca vrača na koncertne odre.
Z novim videospotom za
Filmski kotiček
Črni labod
Vsebina: Nina je mlada, a ne več rosno mlada punca, ki se od malih nog ugonablja v baletu, ker hoče njena mama preko nje izživeti svojo zavoženo baletno kariero. Nina je sicer odlična baletka, vztrajna in tehnično popolna, toda ker je v sebi mrtva oz. hladna do življenja, se ji glavne vloge vedno izmuznejo, saj jih ne zna odplesati z občutkom. Kljub temu jo dominantni in brezčutni šef baletnega gledališča določi za glavno vlogo v novi različici Labodjega jezera. Odloči se, da bo razživel njeno zatrto, seksualno plat in ji tako omogočil, da punca dokončno odraste, toda s tem v njej sproži procese, ki se bodo izkazali za usodne ...
Black Swan
Igrajo: Natalie Portman, Mila Kunis, Vincent Cassel, Barbara Hershley, Winona Ryder
Scenarij: Mark Heyman, Andres Heinz in John J. McLaughlin
Režija: Darren Arronofsky Žanr: drama Dolžina: 108 minut Leto: 2010 Država: ZDA
skladbo Izlet v neznano se predstavlja tudi zasedba Ne-vemberl. Gre za kolaž posnetkov živih nastopov, ki so se zgodili lani poleti, in posnetkov, nastalih med snemanjem albuma. Slednji je še vedno brezplačno na voljo na nevem-berl.com
Nevemberl
Videospot je nastal pod taktirko pevca Primoža P Ram Siterja in priznanega režiserja Dejana Baboseka, ki je zasedbo poleti s kamero spremljal na koncerte doma in v tujini. Od tujine so si člani zasedbe zagotovo najbolj zapomnili uspešen nastop na festivalu na Poljskem, od koder je tudi največ posnetkov. Fante pa ob tem še posebej veseli dejstvo, da so kljub temu, da so mlad kolektiv, ki je izdal šele prvenec, že uspeli nanizati lepo število koncertov na domačih odrih ter pokukati celo v tujino.
»Zadnje leto našega dela je bilo zelo intenzivno, a ker smo sveži in zeleni, je bilo vse skupaj dostikrat kot izlet v neznano. Ampak, konec koncev, ali ni tako z vsemi nami in ali nismo za življenje vedno prezele-ni? Sprva je bil v naših očeh komad le 'eden od naših'. Po tem, ko smo ga posneli, ko je izšel in dobil svojo koncertno dimenzijo, pa je tudi pri nas dobil prav posebno mesto. Zato smo mu prilepili video, ki v glavnem kaže, kaj počnemo na odru in za njim,« so povedali člani skupine Nevemberl.
MZ
Kritiki in gledalci film dojemajo kot še en Arronofskyjev film o sleherniku, ki pade v spiralo duševnega razkroja, v svet blodenj in propada zaradi lastne obsesije po notranji izpolnitvi skozi nedosegljiv ideal, v tem primeru pač baleta. Za Črnega laboda se na prvi pogled res zdi, da prikazuje bolestno pehanje za uspehom za vsako ceno in posledični osebnostni propad in razpad, toda med vrsticami se izkaže, da je film vse prej kot to. Tokrat je Arronofsky zvito posnel film, ki je ravno nasprotje. Punca začne v temi lastne osebne ne-formiranosti, ki se je najprej začne zavedati, potem pa je vsa mora, ki jo doživlja pravzaprav njena pot do celostne osebnosti, ki jo na koncu, pa čeprav samo za trenutek, tudi zares doživi (zato ni čudno, da se film konča z belino).
Film govori o dveh aspek-tili Nine, o dveh delili njene identitete, apoloničnem in dionizičnem. Slednji je čisto odcepljen in zakrnel zaradi posesivne matere, ki je Nino vzgojila v pridno punčko. Zato je Nina na začetku lahko popolno odplesala samo belega laboda, črnega pa zanič. Potem je bila primorana v sebi
obuditi dionizičnega črnega laboda in takrat se začne njen fantazijski svet oz. notranje dogajanje prepletati z resničnostjo, kar podpihujeta še fausto-vsko privlačni vodja predstave in tekmica Lily, ki je vse to, kar Nina ni: odprta, zrela in spolno dejavna punca, zato jo Nina hkrati dojema kot nagonski, čutni aspekt sebe. Lily tako v resnici predstavlja Ninin zatrti del. Ko Nina ubije ta del sebe, je (ker je uboj dionizično dejanje) paradoksno udejanila nekakšno sintezo med svojima identitetama, zato je na koncu črnega laboda končno uspela odplesati brezhibno, čeprav je bila cena za to previsoka.
Skratka, to ni film o bolestnem propadu, ampak nasprotno, to je čudovit film o zapolzneli formaciji celostne osebe, bolesten je le proces te formacije, ki pa je režiserju pisan na kožo, saj je kljub nekaterim šok scenam iz najbolj poceni grozljivk vseeno odlično, če ne popolno režiran in montiran. Kljub temu da film pravzaprav naredi glasba, ki je tokrat seveda glavni element, je tudi vse ostalo dobro premišljena in izjemna sinteza vseh elementov, ki običajno sestavljajo film, vključno z vrhunskim igralskim dosežkom glavne igralke.
Matej Frece
Foto: arhiv
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateija (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAntts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
Ugankarski slovarček: FONIATER = medicinski strokovnjak za zdravljenje govornih in glasovnih motenj, IPE = vzdevek bobnarja Gorana Ivandica, MAAT = egipčanska boginja pravice, MURAVEC = kujavec, OLMA = mašna obleka, PAATA = gruzijski operni basist Burčuladze, RIČAGOV = ruski šahovski velemojster (Andrej, 1979-), SIEVINEN = finski plavalec (Jani, 1974-), ZENGA = italijanski nogometni vratar (Walter, 1960-).
■jepoo 'e^ey 'oaueg 'a>jewej 'josvja 'ueoauo
'1JV 'Aogeojy 'ja>jeun 's|w 'eaje '|e>jez 'o|uo 'VIAI '0JP9d 'ejeqiv 'M]¡<¡ 'iwjnog 'eugouuj 'ad| '¡uoaujis ejes 'J9II!J1 'deJd 'Joiun 'eiJOL|s>|a 'jaiejuo^ 'leise 'eguaz 'u|a|o 'epey :0NAVH000A '3>iuezjj>| 9) A9H§9y
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 5. februar:
05.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.10 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon: 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 12.00 SREDI DNEVA - Pogovor ob kavi s Tja-šo Mrgole Jukič. 13.10 Šport 13.45 Po študentsko z Natalijo Gajšek. 14.00 SOBOTNI POPOLDAN NA RADIU PTUJ IN ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.10 RITMO MUZIKA. 20.00 SOBOTNI BUM (Janko Bezjak), vmes Modne čvekarije in Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Velenje).
NEDELJA, 6. februar:
5.00 NEDELJSKO JUTRO 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.30 Kuharski nasveti. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev) 11.40 Kmetijska oddaja z Marijo Slodnjak. 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec). Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV in NEDELJSKI POPOLDAN NA RADIU PTUJ. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 19.10 Lestvica Naj 11 (Janko Bezjak). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE s Tonetom Topolov-
cem, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Velenje).
PONEDELJEK, 7. februar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 16.30 Mala štajerska kronika (Martin Ozmec in dopisnice). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 18.45 Novo na knjižnih policah (Vladimir Kajzovar). 19.10 Pogovor ob kavi (ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 21.00 Kviz piramida (Vladimir Kajzovar). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Sora).
TOREK, 8. februar:
5.00 Uvod v praznično jutro. 5.15. NA DANAŠNJI DAN.5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 PRAZNIČNI KLEPET S POSLUŠALCI. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: Ob kulturnem prazniku. 13.00 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. PRAZNIČNI POPOLDAN NA RADIU PTUJ. 18.00 Pomoč sočloveku. 19.10 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program (Radio Sora). SREDA, 9. februar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. 19.10 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske gorice). ČETRTEK, 10. februar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Komentar tedna in Iz naših krajev. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 15.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec).17.30 POROČILA. 18.00 VROČA LINIJA. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (ponovitev).19.35 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. PETEK, 11. februar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.10. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 20.00 Z glasbo do srca z Marjanom Nahbergerjem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Triglav Jesenice).
Horoskop
OVEN
Magnetična energija vas bo spremljala v ljubezni. Dogodki se bodo v osnovi odvijali tako, da najdete svojo srečo in ugodnosti. Daleč v ospredju bo romantika in potreba po čustveni skladnosti. Na delovnem mestu boste ujeti v novosti in v pomoč vam bodo vaši sodelavci.
Sn BIK
Korak za korakom boste napredovali v ljubezni. Zrno modrosti bo diplomacija. Umetnost vas bo polepšala in sprostila. Narava vam bo prinesla novih izzivov in energije. Pogovor s srčnim izvoljencem prinaša nekaj novosti in romantičnih doživetji. Zavedajte se, da se počasi daleč pride.
DVOJČKA
S svojimi nasveti boste blesteli. Pred vami je teden sproščenosti In lahkotnosti. Seveda bo spodbudno, da si boste znali postaviti meje in pravila igre. Odlično se počutite v raziskovanju duhovnosti. Strastno bo na področju ljubezni in štele bodo majhne pozornosti, ki prinašajo harmonijo.
RAK
Spremembe, ki jih piše življenje boste sprejeli z odprtimi rokami. Odlično se počutite na delovnem mestu. Obstajala bo možnost, da orjete ledino in tako se soočite z novostmi. Kreativnost bo zaznamovala prosti čas. Srečen dan: sreda! Denar: teden ugodnih priložnosti.
LEV
■Tj Prebiranje pravljic vas bo popeljalo v dni vašega otroštva. Pomembno bo, da se sprostite In da uživate v majhnih rečeh. Privlačila vas bo potreba po pohvali in priznanju. V vaše življenje bodo prihajali ljudje, ki vas lahko osrečijo in napolnijo s pozitivno energijo. Bodite telesno aktivni!
DEVICA
Popaziti boste morali na svoje zdravje. Vaše misli naj bodo pozitivne In verjemite v dobro. Nakazano je, da boste imeli polne roke službenih obveznosti. Ustvarjalna energija prinaša paleto pozitivnosti v ljubezni. Pogovori bodo prinesli ključ do uspeha!
TEHTNICA
Odlično se boste počutili med ljudmi. Na delovnem mestu bodite nekollko bolj premišljeni In odprti za mnenje drugih ljudi. Teden prinaša mnogo resnosti, doslednosti in odgovornosti. Dogodki se bodo zavrteli v vašo korist - spremljala vas bo tudi vila pozitivnega mišljenja.
ŠKORPIJON
Rdeča nit tedna bodo pogovori. Vodijo naj vas pozitivne misli. Plodna energija bo tista, ki bo prinesla pomembne premike na bolje na delovnem mestu. Blesteli boste v komunikaciji in tam, kjer bo veliko ljudi. Primerno obdobje bo za krajše poti in pogovore. Prilagodite se v ljubezni!
STRELEC
Srčni izvoljenec vam bo ogledalo. Premiki se bodo dogajali na hiter in intenziven način. Teden prinaša možnost nekega krajšega potovanja. Privlačila vas bodo znanja iz sveta filozofije. Na delovnem mestu bo štela premišljenost in previdnost. Sprostila vas bo fizična aktivnost.
KOZOROG
Odlično se boste počutili v prijetni družbi. Sreča se skriva na strani pogumnih ljudi. Na poslovnem polju bo razbrati odločnost in jekleno voljo. Tako najdete tudi moč za naprej. Romantična doživetja bodo prinesla ugodnosti v ljubezni. Zapisujte si tiste občutke, ki vas bolijo!
VODNAR
V svoje življenje boste privabljali zanimive ljudi. Usoda vam bo naklonjena v ljubezni. Na delovnem mestu se bo treba odločiti in narediti prerez. Dogodki se bodo v osnovi odvijali v vašo korist. Dokazali boste svojo srčnost in radi pomagali tistim, ki so na robu družbe.
RIBI
Kreativna energija bo tista, ki bo prinaša prijetnosti. Polepšali vas bodo pogovori. Na delovnem mesti boste zopet iskali bližnjice in morebitne lažje poti. Dokončati bo treba nekaj, kar ste odlašali. V ljubezni bo tako, da plešete po taktu srčnega izvoljenca.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8 »98,2'104,3
Te domače viže
z Natalijo Škrlec. Vsako nedeljo po 12. uri.
Nagradno turistično vprašanje
Iščejo prostor za veliko jajce
Od 27. do 30. januarja je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani potekal že tradicionalni januarski sejem Alpe-Adria: Turizem in prosti čas, namenjen poslovni in splošni javnosti. Na njem so se predstavili ponudniki regije Alpe-Jadran, hkrati s sejmom pa je potekal tudi Salon plovil. Letos se je s splošno turistično ponudbo odmevno predstavilo tudi Spodnje Podravje.
Slovenska turistična organizacija je na sejmu prvič predstavila vse prejemnike nagrad za inovativnost v turizmu, sejalec in snovalec v letih 2004 do 2010. Prve nagrade za inovativnost je STO podelila že leta 2004, sejalcu
pa se je leta 2009 pridružil snovalec, finančna spodbuda za obetavne, še neuresničene zamisli. Skupaj se je predstavilo več kot 330 ponudnikov turističnih storitev in 20 navtičnih podjetij. Rdeča nit sejma je bila ku-
linarika, prvič so podelili nagrado jakob 2011 za inovativno vključenost lokalne in regionalne gastronomije v turistično ponudbo. Idejo za poimenovanje nagrade jakob je prispeval prof. dr. Janez Bogataj, ki je bil tudi predsednik komisije za izbor. Prvo so podelili projektu hotela Triglav Bled - kuharski šoli šefa Uroša Štefelana. Odmevno so se na sejmu Turizem in prosti čas predstavili tudi Ptujčani z okolico.
„Letos je bil poudarek na splošni turistični predstavitvi naše destina-cije. Predstavili smo celotno Spodnje Podravje, Terme Ptuj, igrišče za golf, ptujske hotelirje, Ptujsko jezero, tematske poti, naravne in kulturne znamenitosti Ptuja, širšo okolico in drugo. V petek, 28. januarja, smo predstavili kulinariko našega območja, v soboto se je predstavil Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, v nedeljo, 30. januarja, pa smo se na sejmu predstavili s projektom Kurentovanje 2011. Na sejmu smo znova združili moči turistični subjekti, javni sektor in društva ter
ponujali konkretne turistične pakete,« je povedala Klavdija Petek z Mestne občine Ptuj.
Turistično društvo Ptuj je prejelo ponudbo Turistične skupnosti Ko-privniške-križevske županije o postavitvi velikega velikonočnega jajca v Ptuju. Županija je kot prva na Hrvaškem začela projekt postavitve velikih velikonočnih jajc z motivi naivne umetnosti (višina 2,05 m in širina 1,50 m). V sodelovanju s Hrvaško turistično skupnostjo jajca krasijo trge, galerije in sejemske prostore Rima in Vatikana, New Yorka, Milana, Ferrare, Budimpešte, Pamplone, Celovca, Medjugorja, Zagreba, Varaždina, Dubrovnika, Vukovarja, Koprivnice in še nekaterih drugih mest. V TD Ptuj o njihovi ponudbi še razmišljajo, ker se tako kot ponavadi na Ptuju vedno raz-vnamejo strasti o tem, kje ga postaviti, da ne bo „okrnjena" dediščina. Očitno
pa si glede na to, kje vse so bila postavljena ta jajca, drugod pretirano ne belijo glave. Gre namreč za „začasni objekt", ki je povsod, kjer so ga doslej postavili, vzbudil veliko zanimanje. Na Ptuju imamo veliko prostorov, kjer bi ga lahko postavili, najboljše v katerega od krožišč, ki so v večini tako in tako neurejena, projekt njihove ureditve pa poteka veliko prepočasi.
Od govor na predzadnje nagradno turistično vprašanje (spraševali smo, kako se je ob ustanovitvi leta 1886 imenovalo TD Ptuj) se glasi: Olepševalno društvo. Nagrado bo prejela Ivana Kukovec, Bukovci 174, Mar-kovci pri Ptuju. Tokrat nas zanima, koliko povork bo vključenih v letošnje Kurentovanje. Nagrada: vstopnici za kopanje in uporaba savn v hotelu Primus. Odgovore pričakujemo do 11. februarja na naslov: Štajerski tednik, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Koliko povork bo vključenih v 51. kurentovanje?
Ime in priimek:_
Naslov:_____
Davčna številka:
i
Janez Munda • Krog po Evropi z biciklom (2. del)
Jaz, bicikel, nahrbtnik in cesta
Promet je v jutranjih urah presenetljivo redek, saj sem na cesti večinoma sam, le tu pa tam kakšen mlekar s tovornjakom pobira mleko po kmetijah in peki vozijo svež kruh.
Pripeljem na območje dežele Salzburg, na kar me spomni tabla ob cesti. V Avstriji imajo deželne meje jasneje določene kot mi s Hrvaško, saj naletite na te table povsod, tudi po gozdu in hribih, ter jasno kažejo, kaj je čigavo. Cesta se ves čas počasi dviga do Mesta Tamsweg in tam zavijem desno proti prelazu Obertauern, ki leži na višini 1738 metrov. Na vzponu večkrat usta-
Obertauern
vim, pa ne zato, ker ne zmorem, ampak ker je preprosto tako lep razgled, da se moram ustaviti in fotografirati.
Ko prispem na vrh, sta vsak obrat pedalov in vsaka kaplja znoja poplačana. Pogled proti vrhovom in v dolino je fantastičen, saj je nebo skoraj brez oblačka in pozabim, da je bilo težko. Tudi spust je bil zanimiv. Veliko lepih pogledov proti dolini, skozi soteske,
Foto: J. M.
kjer je voda tekla iz vsake špranje med skalovjem. Hitro sem v mestu Radstadt. Nekaj kilometrov naprej se cesta približa elektrificirani železniški progi in takrat moj kolesarski računalnik vedno zgubi signal z oddajnikom na kolesu zaradi bližine električnega omrežja na progi, zato ne kaže hitrosti. Začnem opazovati računalnik na krmilu in ne spremljam tabel ob cesti ter se zapeljem ravno po cesti, ki vodi na avtocesto. Šoferji v avtomobilih me hitro opomnijo, da nimam vinjete!!
Cesta se vije navzdol vse do doline reke Salzach, ki teče proti Salzburgu, jaz pa sem obrnil levo po dolini navzgor proti Bischofshofnu. Bolečine v križu so vse hujše, ustavim, se okrepčam v trgovini ter gledam, kje je skakalnica, na kateri se odvijajo tekme skakalcev v zimskem času. Opazim jo šele na izhodu iz mesta, ker je skrita nad mestom. Peljem naprej po dolini v smeri mesta Zell am See in se vedno počasi vzpenjam. Od tam naprej se dolina razširi in odpre se lep pogled na gore in ledenike visoko v hribih. Levo imam lep pogled v dolino Kaprun in ledenik nad njo. Vozim naprej po dolini s pomočjo vetra do kraja Mittersill, kjer se začne vzpon na prelaz Thurn (1273 m). Po nekaj kilometrih vzpona opazim, da sem brez vode. Lepi razgledi, ki se ponujajo na vse strani, mi pomagajo, da pripeljem do prve gostilne in grem naravnost do »šanka«. Naročim brezalkoholno pivo, prosim za vodo ter sem čez nekaj minut ponovno na kolesu. Vozim po Nacionalnem parku »Hohe Tauern« in se začne dežela Tirolska. Sledil je spust proti mestu Kitzbuhel. Čudovita pokrajina, kjer je zidano hišo tako redko videti kot pri nas leseno. Vse hiše so tipično grajene iz lesa. V mestu so stavbe iz betona. Mesto Kitzbuhel je polno turistov, zato na hitro poslikam in vozim naprej ter poiščem prenočišče nekaj kilometrov naprej v kraju Kirchberg. Zvečer še opravim nakup za naslednji
dan in oskrbim posledice sonca na koži, saj me je kljub kremi opeklo.
Naslednji dan se začne tako, da bi se težko še lepše. Ob 6.25 sem že na kolesu. Toplo sonce, cesta vodi rahlo navzdol po izredno lepi dolini, po kateri so raztresene velike kmetije in večina hiš je iz lesa. Dežela je tako bogata, da so glavno cesto speljali mimo naselij
tako, da so skopali predore pod vasmi, ker se s tem ne uniči izgled pokrajine, ki je seveda bistvenega pomena za turizem, in da promet skozi naselja ni tako gost in moteč.
Pred vsakim večjim naseljem se cesta pogrezne v predor in na koncu vasi pride na površje.
Nadaljevanje prihodnjič
NOVIČKE IZ TERM PTUJ
PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
Primusov večer z zvezdami s skupino Pepel in kri
Sobota, 5. februarja, ob 19.00 v Klubu Gemina XIII.
Cena za večerjo s koncertom in plesnim večerom znaša 30 € na osebo.
V nadaljevanju bo za plesno vzdušje poskrbela skupina Night Life.
Verus in Vina Ščurek
Petek, 18.2.2011, ob 20.00 v Klubu Gemina XIII.
Cena na osebo znaša 15 €, 20 % popusta za upokojence in študente
Posebna ponudba za upokolonce v formalnem Parku
- 40% na celodnevna vstopnico
od 01.02. do 18.02.2011 (od ponedeljka do petka, razen prazniki)
Kulinarična ponudba v Restavraciji Sla
Tris lignjev (polnjeni, ocvrti in lignji no žaru) za 2 osebi: 15 € Družinska plošča za 4 osebe (2 odrasli osebi in 2 otroka): 25 € Ponudba velja v januarju.
GEMINA
M
Termalnli '¿

Dodatne informadje in rezervadje na tel.: 02/74-94-500, www.termfrfituj.si,rezervadje@lerme-pluj.si £
Od tod in tam
Kidričevo-Ptuj • Srečanja v domovih za upokojence
V občini Kidričevo so ob svečnicipripravili tradicionalno ponovoletno srečanje za svoje občane, ki prebivajo v domu upokojencev Park Kidričevo ter v ptujskem domu upokojencev. Posebej veseli so bili petja Veselih Polank ter veteranov folklorne skupine.
Foto: M. Ozmec
Najprej so v četrtek, 27. januarja, pripravili tradicionalno ponovoletno srečanje za varovanke in varovance iz območja občine Kidričevo, ki prebivajo v tamkajšnjem domu Park. Župan Anton Leskovar je v spremstvu strokovne sodelavke občinske uprave Zdenke Frank najprej po sobah obiskal šest tistih občanov, ki so priklenjeni na posteljo. Nato pa se je okoli 15 drugih Kidričanov zbralo v spodnji sprejemni dvorani. Po uvodnem nagovoru in najlepših željah župana Antona Leskovarja so jim nekaj starih pesmi zapele in zaigrale ljudske pevke Vesele Polanke, za nameček pa so zaplesali in „zajuckali" še Veterani folklorne skupine Vinka Koržeta iz Cirkovc. Tako doživeto je bilo, da so nekateri varovanci kljub visoki starosti ob starih ljudskih pesmih ter ob kozarčku ruj-nega in nekaj domačih sladicah celo sami pritegnili z njimi.
V torek, 1. februarja, pa so podobno ponovoletno srečanje pripravili še za nekdanje kidričevske občanke in občane, ki sedaj prebivajo v Domu upokojencev Ptuj. Devet tistih, ki so zaradi bolezni nepokretni, je najprej po sobah obiskal podžupan občine Kidričevo Milan Strmšek, preostali pa so se nato zbrali v jedilnici, kjer so jih tako kot v Kidričevem prijetno razveselile pevke Vesele Polanke in veterani cirkovške folklorne skupine. Z njimi so se zadržali tudi v prijetnem obujanju spominov na stare, dobre čase.
-OM
PTUJSKA TELEVIZIJA
IpBDD PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Pita«.
MS Hrana in vino
10:30 Ptujska kronika- pon
11:30 Modro- ppn.
16:30 Polka in majolka
17:30 Hrana in vino- pon.
19:20 Poljudno-! jaiishona oddaja
20:00 Ptujska Kroniki-pon.
21:30 tn I» moj poklic- Čistilec o paktov
22:20 Vidsnstranl
Milja 6.2.
09:25 Otroška udcaja Gurisnita
10:15 H rana in vino
11:00 Hndni- jon. dveh oddaj
13:00 Ptujska kronika- pon. vseh trak Dddaj
13:« Pust prid pultom- l.dol
16:30 Polila io majolka
17:30 Hrana lit vino- pon.
19:30 Pnalilo 01 kavi - pon.
20:00 Ptujska kronika- pon. «¡oh trals odiaj
20:45 Pust prod pustom- l.dol
21:15 Lokacija Slovenija
21:30 Modro
22:00 Vtdemtrani
pean
ft^tttmniiMl Slmgiukiliil. IMSKIMft
Sobnta 5.2.
03:50 Otroški oddaja Gorišoica
10:40 To bo noj poklic- Čistilec objektov poo.
11:30 Modro- pon.
12:00 Ptujska kronika
14:00 Ptujski kronika- po».
14:15 Post prod pustom- l.dal
1B:0Q Ptujska kronika- {ion.
16:15 Boli ilato
16:34 Polka in majolka
17:35 Zgodba Balkana
19.00 Ptujski kronika-jon.
II.IS Povahili na ka«o- pon.
20:50 Ptujska kronika- pon.
20:15 Post pred pustom- Ide!
20:45 PuljurJnu- znanstvena oddaja
21:30 Modro
22:00 Ptujska kronika- pon. 22:li Vidaostrani
Ponedeljek 7.2.
09:30 Knhajmo skupaj
10:05 Urana in vlito
1U0 Modro- pon.
16:35 Polka in majolka
17:35 Hrana In vino
19:00 Post prod pustom- l.del
18:30 Poljudnoznanstvena oddaja
21:30 To ho moj poklic- Instalater strojnih instalacij
!22" www.petv.tv
Odslej nas lahko spremljate MmI2
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
PTUJ
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena ~
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
www.tednik.si
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI, POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENA e	OPR.	BARVA
BMW 318 ID KARAVAN	2002	6.180,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
CITROEN M 1.6 HDI PICASSO AMBIANCE	2008	12.450,00	AVT.KUMA	KOV. SREBRN
CITROEN C51.6 HDIDYNAMIOUE	2008	13.750,00	AVT.KUMA	KOV. SREBRN
FORD C-MAX 1.8 "TDCIGHIA	2006	7.990.00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
FORD MONDE01.8 TDCI KARAVAN EC0NET1C	2008	13.280,00	AVT.KUMA	SREBRN
HUNDAY MATRIX 1.6 GLS	2004	4.680,00	KLIMA	KOV. T. ZELENA
K1A MAGENTIS 2.0 i	2006	7.200,00	AVT.KUMA	SREBRN
MAZDA 6 2.0 CDH KARAVAN	2005	8.200,00	NAVIGAC.	KOV. SIVA
NISSAN 0ASHQA11.5 DCIACENTA PACK	2008	15.970,00	AVT.DIG.KUMA	SREBRN
OPEL ASTRA 1.7 CD TI KARAVAN	2005	5.880,00	AVT.KUMA	BELA
PEUGEOT 4071.6 HDI PREMIUM	2007	9.200,00	AVT.KUMA	BELA
RENAULT ESPACE 1.9 DCIC0NF0RT EXPRESSION	2006	9.980,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
RENAULT MEGANE 1.9 DCI EXPRESSION LIMUZINA	2007	7.750,00	AVT.KUMA	KOV. SIVA
VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN CONFORTUNE	2007	10.750,00	AVT.KUMA	KOV. SREBRN
VW PASSAT 2.0 TDI KARAVAN CONFORTUNE	2007	12.600,00	AVT.KUMA	SREBRN
NA ZALOGI TUDI DOSTAVNA VOZILA
PETKOV VEČER
Bodite nocoj
V družbi oddaje	^^
Z qlasbo do srca z	dO
na radiu Ptuj z Marjanom
NOVO! NOVO! HAUSMART NA PTUJU!
IZKORISTITE OTVORITVENI POPUST IN POSEBNE NAGRADE!
Okna in vrata vrhunske in preverjene kvalitete znamke Hausmart, ki je produkt dolgoletnih izkušenj, so postala dostopna tudi slovenskim kupcem, saj je znamka Hausmart, ki je uveljavljena na srednjeevropskih trgih, dostopna tudi na slovenskem trgu.
Prodajno mrežo širimo po vsej Sloveniji in ob že obstoječih razstavnih salonih v Skofji Loki, Ljubljani, Novi Gorici, Brežicah, Postojni 1. 2. 2011 odpiramo vrata naše nove poslovalnice na Ptuju, kjer vas bo prijazno pozdravil in vam strokovno svetoval vodja PE g. Sebastjan Zupanič. Naslov poslovalnice: HAUSMART PE PTUJ, Sp. Hajdina 19 a, 2288 Hajdina, tel. 0590 11 414, fax 0590 10 927, Gsm 030 646 007, e-mail: ptuj@hausmart.si
Prednost pred ostalimi ponudniki stavbnega pohištva je v dejstvu, da podjetje Hausmart pod svojo blagovno znamko nudi široko paleto profilov, ki zadovoljijo vsakega potrošnika. V ponudbi imamo okna iz profilov: Brugmann, Rehau, Schuco, SiP ter iz ALU-profilov: PONZIO NT50, NT60, NT78.
Energijsko in pasivno varčnim objektom smo se prilagodili z izbranimi modeli oken: BluEvolution - 6-komorni, GENEO - 6-komorni iz profilov Rehau ter modeli oken: CORONA SI82 - 6-komorni iz profilov Schuco.
Z ustrezno izbiro profilov lahko s primerno zasteklitvijo dosežemo toplotno izolativnost oken tudi do 0,7 W/m2K in zvočno do 48 dB, kar
je dejansko veliko več, kot zahtevajo trenutni standardi v gradbeništvu, hkrati pa so primerni za nizkoenergijske in pasivne gradnje.
V osnovi ponujamo zasteklitev s toplotno prevodnostjo 1,0 W/m2K
in 32 dB dušenja zvoka, okovje prve stopnje varnosti z že vgrajenim nastavljivim sistemom za zračenje ter med stekli t. i. SUPERSPACER -PVC-distančnik, ki ga ponujamo edini v Sloveniji.
Vsakogar najprej pozdravijo vhodna vrata in prvi vtis ni zanemarljiv, zato lahko pri nas izberete vhodna vrata med ponujenimi modeli ali jih naredimo na osnovi vaše predloge samo za vas.
S programom senčil (rolete, zunanje in notranje žaluzije, komarniki, pol-kna), zunanjih in notranjih polic različnih materialov, garažnih in stranskih vrat vam prihranimo čas.
Ob nakupu oken in vrat Hausmart vam nudimo:
•	do 35 % popusta - promocijski popust do konca zime
*	brezobrestni kredit
•	prvim desetim kupcem naših oken v PE PTUJ nudimo žaluzije brezplačno
*	protivlomna vrata z montažo že od 850 EUR + DDV; montaža na obstoječi kovinski podboj brez gradbenih posegov
I
OL
•na tn ura,
taioociliüe.
-3n(epeoči...
i^omancazace(ožiu(j.enie
Hausmart, d. o. o.	DELOVNI ČAS:
080 87 74 - modra številka	od ponedeljka do petka 8.00 do 17.00
info@hausmart.si	sobota 8.00 do 12.00
www.hausmart.si	nedelja in prazniki ZAPRTO
Za stabilnost: Vama razbremenitev zaradi posebne konstrukcie ojačevalne komore tudi pri steklih z veliko maso Edinstvena toplotna izolacija z gradbeno glodino vgradnje 92 mm.
OKNA - VRATA - GARAŽNA VRATA
■	# i	... .... . __	MODRA ŠTEVILKA
•	okna/vrata PVC - ALU - LES	s
•	garažna vrata • senčila	"v*" 74 j
Prireditvenik
petek, 4. februar
8.00
8.00
14.00
17.00
18.00
18.00 18.00 18.00
18.00
18.00
19.00 19.00
19.00
19.00
Ptuj, kulturna dvorana Gimnazije Ptuj, predstava Jeffreya Hatcherja, Picasso, za elektro in računalniško šolo Ptuj
Mestno gledališče Ptuj, tradicionalno tekmovanje v risanju karikatur dijakov Elektro in računalniške šole Ptuj
Gorišnica, Toplakova domačija, spominska svečanost, posvečena spominu padlim 4. februarja 1945 v Gorišnici v organizaciji občine Gorišnica in Zveza borcev za vrednote NOB
Juršinci, večnamenska dvorana, slovesnost ob kulturnem prazniku v organizaciji in izvedbi občine in osnovne šole Juršinci
Ivanjkovci, dvorana krajevne skupnosti, prireditev ob kulturnem prazniku v izvedbi učencev in kolektiva osnovne šole
Središče ob Dravi, Sokolana, Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku
Majšperk, gostilna Dolinca Marčič, 84. redni občni zbor PGD Majšperk.
Žetale, kulturna dvorana, proslava ob kulturnem prazniku; sodelujejo:
pevska zbora KD Žetale, dramska skupina KD Žetale in učenci osnovne šole
Dornava, osnovna šola dr. Franja Žgeča, prireditev ob kulturnem prazniku,
sodelujejo učenci šole in glasbene šole Nocturno iz Dornave
Grajena, podružnična šola Osnovne šole Ljudski vrt, prireditev ob kulturnem
prazniku s poezijo Neže Maurer
Dom kulture Ljutomer, Proslava ob občinskem prazniku
Ptuj, Center interesnih dejavnosti, potopisno predavanje Ivanke Pajenk,
Zanzibar, otok začimb
Videm, Drvarnica KD Franceta Prešerna Videm, odprtje razstave karikatur Borisa Miočinoviča, karikaturista Štajerskega tednika, na akordeon bo zaigral Edi Klasinc
Ljutomer, Dom kulture, proslava ob kulturnem prazniku
sobota, 5. februar
00
00
00
00
18.00
18.00
19.00
00 in 11.30 Ptuj, Mestno gledališče Ptuj, Sten Vilar, Damjana Golavšek, Medenka, Studia Anima iz Medvod, za abonma Kresnička, Zvezdica in izven Markovci, župnijska dvorana, 10. jubilejno ocenjevanje pustnih krofov Društva podeželskih žena občine Markovci in KGZS Ptuj Drvarnica, KD Franceta Prešerna Videm, zbirališče za pohod po Srakačevi poti
Dolena, Dom krajanov, koncert ljudskih pevcev Folklornega društva Rožmarin Dolena, Prijatli zapojmo, naj pesem doni
Skorba, Dom krajanov, prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku v organizaciji Zveze kulturnih društev občine Hajdina, sodelujejo: Mešani pevski zbor Gerečja vas, Moški pevski zbor Prostovoljnega gasilskega društva Hajdoše, Ljudske pevke iz Skorbe in Hajdine, Olga Vidovič, Sanja Muršec, Folklorno društvo sv. Martina, učenci osnovne šole in člani dramske skupine Kulturnega društva Draženci
Nova vas pri Markovcih, 76. redni občni zbor Čebelarskega društva Markov-ci
Pristava (občina Ljutomer), gasilsko-vaški dom, Kulturni dan KTD Mak Pristava
Sela, Kulturni dom, redi občni zbor PGD Sela Cvetkovci, redni letni občni zbor PGD Cvetkovci
Slovenska Bistrica, Viteška dvorana gradu, Slavnostna akademija ob slovenskem kulturnem prazniku; sodelujejo društvo Koruzno zrno in Srednja šola Slovenska Bistrica
Medvedce, društveni prostori, občni zbor PGD Medvedce Mala Nedelja, Bioterme, 25. kujski ples Kasaškega kluba Ljutomer
Nedelja, 6. februar
15.00 Ptuj, Mestno gledališče Ptuj, Akademija MGP v sodelovanju z ljudsko univerzo Ptuj, predavanje Petje Janžekoviča, Božanska komedija - Vice 15.00 Osluševci, vaški dom, proslava ob kulturnem prazniku v organizaciji Kulturnega društva Osluševci 18.00 Trnovska vas, komedija Moški padajo z neba v izvedbi KUD Vitomarci
Ponedeljek, 7. februar
18.00
19.00
Dan odprtih vrat Knjižnice Ivana Potrča Ptuj: 10.00 voden ogled knjižnice; 11.00 predstavitev življenja in dela Ivana Potrča ter ogled njegove knjižne zapuščine; 12.00 predstavitev knjižnih dragocenosti in domoznanske dejavnosti; 15.00 iskanje gradiva v COBISS-u in Moja knjižnica; 16.00 predstavitev Digitalne knjižnice Slovenije; 17.00 pravljična ura za otroke Črobni mlinček
Ormož, Dom kulture, osrednja proslava ob občinskem prazniku, sodelujejo učenci OŠ Ormož in Glasbene šole Ormož.
Majšperk, večnamenska dvorana, osrednja občinska prireditev občine Majšperk v organizaciji Kulturno-umetniškega društva Majšperk in ostalih kulturnih društev občine
Torek, 8. februar
8.00 Ljutomer, Glavni trg, planinski pohod ob kulturnem prazniku PD Ljutomer 10.00 do 16.00 ptujski grad, iskanje slovenskih ljudskih pesmi za otroke v sobanah
ptujskega gradu, ogled muzejskih zbirk, brezplačno 18.00 Ptuj, kulturna dvorana Gimnazije Ptuj, osrednja slovesnost Mestne občine Ptuj ob slovenskem kulturnem prazniku, slavnostna govornica Viktorija Da-bič, v kulturnem programu sodelujejo: Pihalni orkester Ptuj, gledališki studio MG Ptuj, Miha Alujevič
Sreda, 9. februar
15.00 Ptuj, CID predstavitev stališč medobčinskega otroškega parlamenta na temo
Vpliv družbe in medijev na oblikovanje mladostnika 18.00 Ljutomer, dvorana Glasbene šole, nastop tekmovalcev 19.30 Ptuj, Mestno gledališče Ptuj - Galerija Tenzor; odprtje razstave slikarja Andreja Božiča iz Ptuja
Četrtek, 10. februar
6.44
19.30
Ptuj, železniška postaja, odhod na pohod po Aškerčevi poti, od Zidanega mostu do domačije na Senožetih pri Rimskih Toplicah, za seniorski klub PD Ptuj z Viktorijo Dabič
Ptuj, DomKulture Muzikafe, literarni večer s pesnikom, pisateljem, scenaristom in urednikom Dušanom Šarotarjem
Petek, 11. februar
9.00 vrtec Gresovščak, glasbena delavnica učiteljev Glasbene šole Ljutomer 9.30 in 11.00 Ptuj, Mestno gledališče Ptuj, Paul Maar, Oj, čudežni zaboj, za šole in izven
19.30 Ptuj, Mestno gledališče Ptuj, Feri Lainšček, Gajaš arestant z Vladom Novakom - za izven
10.00 Mala Nedelja, kulturni dom, predstava igralca Borisa Kovačiča Kultura danes 19.00 Sp. Kamenščak, Mladinski center Prlekije Kulturni dogodek 19.00 Ptuj, refektorij Minoritskega samostana, Viktorinov večer - predstavitev pesniške zbirke Jakoba Emeršiča Pozabljena spominjanja; sodelujejo še: dramski igralec Pavle Ravnohrib, zbor sv. Viktorina, odprtje stalne razstave akademskega kiparja Viktorja Gojkoviča
Kino Ptuj
Kino Ptuj, petek, sobota in nedelja, 4., 5. in 6. februar: 18.30 romantična komedija -Lahka punca; 20.15 romantični triler - Turist; sobota in nedelja ob 16.30 v slovenščino sinhronizirana animirana pustolovščina - Megaum.
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh
vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12. ure Majda Zorko, dr. dent. med. V Platani na Ptuju
B/toA SEJEM
ORMOŽ J.B.O.	^^^ ^^ ^^ ^^
RABLJENE KMETIJSKE MEHANIZACIJE, TRAKTORJEV IN OSEBNIH VOZIL V NEDELJO, G. 2. 2011 OD 9-00 DO 13-00 URE
VABLJENI VSI, KI ŽELITE PRODATI KMETIJSKO MEHANIZACIJO, TRAKTOR, OSEBNO VOZILO ...
...IN VSI KI BI TO ŽELELI KUPITI: INFORMACIJE NA TEL: 02 7416 411, Avtocenter Ormož d.0.0., Hardek 44c, 2270 Ormož PRIPELJI - PRODAJ - KUPI - ODPELJI
ICCRADIOPTUJ
89,8°98,£°IO473 Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
TV
www.siptv.si
8.00 Gorišnica - Iz naših krajev 9.00 Oddaja iz občine Lenart 9.55 Utrip iz Ormoža 10.40 ŠKL
11.30 Ptujska kronika
11.45 Kuhajmo skupaj
17.00 Glasbena oddaja
18.00 Lenart - Sprejem obrtnikov pri županu
20.00 Gorišnica - Iz naših krajev
21.00 Gorišnica - Iz domače skrinje
22.00 Polka in majolka
23.00 Video strani
NEDELJA 6. 2.
8.00 Utrip iz Ormoža 9.00 Srečanje ljudskih pevcev 2.del 11.00 Videm - dobrodelni koncert 13.00 Srečanje ljudskih pevcev 3.del 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Srečanje ljudskih pevcev 1 .del 18.30 Lenart - Sprejem obrtnikov pri županu
In trje smo prisotni7
Siol Tv, T2 tv Amis Tv, v sistemih KKS... Ptuj - S02

8.00 Oddaja iz občine Markovci 9.30 Kuhajmo skupaj
10.00 Lenart - Sprejem obrtnikov pri županu 11.00 Polka in majolka 12.00 SKL
18.00 Kuhajmo skupaj
18.30 Ptujska kronika
20.00 Srečanje ljudskih pevcev 4.del
22.15 Polka in majolka
23.00 Povabilo na kavo
23.35 Ptujska kronika
23.45 Video strani
PONEDELJEK 7.2.
8.00 Koncert Osti jarej 9.20 Utrip iz Ormoža 10.05 ŠKL 10.55 Ptujska kronika 11.05 Kuhajmo skupaj 17.00 ŠKL
18.00 Videm - dobrodelni koncert 20.00 Srečanje ljudskih pevcev 4.del 21.30 Markovci - Iz domače skrinje 22.30 Povabilo na kavo 23.00 Mozaik kulture 23.30 Video strani
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340
Dornava 116 D, 2252 Domava
R
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
PRODAJA VOZIL
Znamka Letnik		Cen£>	Oprema	Barva
SSANGY0NG EXECUTIVE REXTON II 2.7 XDI AVT.	2006	13.900,006	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
VOLKSWAGEN VARIANT PASSAT 1.9TDI COMFORT	2007	12.490,00€	SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
CITROEN BUSINES C4 GRAND PICASS01.6 HDI	2007	12.250,ooe	KLIMA	KOV. ČRNA
HYUNDAI GETZ 1.416V GL	2006	4.900,00 €	PRVI LAST.	KOV. SV. MODRA
RENAULT ESPACE 2.2 DCIEXPR.	2003	6.600,00 C	PRVI UST.	KOV. SREBRNA
HYUNDAI GETZ 1.3 FUNKY	2003	3.680,006	PRVI UST.	KOV. SREBRNA
DACIA LOGAN MCV 1.5 DCI	2008	5.800,006	PRVI UST.	BEU
DAEWOO NUBIRA 1.616V SX	2003	3.700,006	PRVI UST.	K0V.ZUTA
CITR0ENC31.il	2006	5.700,006	SERVOVOUN	KOV. OLIVNA
SEATTOLED01.8 20VSIGN0	2000	3.250,006	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT LAGUNA 1.9 DTIRXE	2000	2.130,006	KLIMA	KOV. SIVA
MERCEDES- BENZ LIMUZINA C 220 CDI ELEGANCE	2008	23.250,006	42.000 KM	KOV. SREBRNA
FIAT PUKTO USX	2002	2.350,006	78.000 KM	BEU
NISSAN QASHQAI 1.616VVISIA	2009	15.800,006	PRVI UST.	BEU
OPEL C0RSA1.012V CLUB	2002	3.100,006	SERVOVOUN	KOV. SREBRNA
FIAT GRANDE PUNTO 1.4 8V ACTIVE	2007	6.790,006	17.000 KM	K0V.B0RD0
CHEVROLET LACETT11.616VSX	2004	4.850,006	PRVA REG. 2005	KOV. ZELENA
FIAT MULTIPLA1.616V SX	2000	2.450,006	KLIMA	KOV. MODRA
VOLKSWAGEN GOLF 1.9TDI VAR. COMF.	2001	4.800,006	KLIMA	KOV. T. MODRA
MITSUBISHI SPACE STAR 1.3 GLI	1999	2.450,006	PRVA REG. 2000	ZELENA
VOLKSWAGEN GOLF IV 1.416V GENER.	2000	3.700,006	SERV. KNJIGA	KOV. MODRA
BMWX53.0DAVT.	2005	19.900,006	WEBAST0	KOV. ČRNA
Mali oglasi
STORITVE
SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-ser-vis Elektromehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Hameršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešni-ca 52, Ormož, GSM 041 250 933.
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Podlehnik, tel. 041 279 187.
FASADERSTVO Vladimir Irgl, s. p., Lancova vas 54 a ,Videm 2284, tel. 041 226 767. Izdelujemo demit fasade in zaposlimo delavce z znanjem izdelave fasad ter štukaterstva in pleskarstva.
Stojnci 85 a, Markovci, GSM 031 740 658.
IZPOSOJA IN IZDELAVA birmanskih, obhajilnih, poročnih ter svečanih oblek ... Šiviljstvo Ne-ja, Senešci 2a. Velika Nedelja. Gsm: 031 258 704 www. brunaricenadstreski.com
UGODNA IZPOSOJA ženskih oblek za poroko, birmo, obhajilo, svečane priložnosti in krst. Ročno izdelana vabila in zahvale, vokalna spremljava na poročnem obredu. SALON BARBI, Mala vas 1 d, Gorišnica. Tel. 031 812 580, po 15. uri, www.porocnisalonbarbi.com.
NOVO NA PTUJU! Trajno odstranjevanje dlak, pigmentnih in žilnih nepravilnosti z elos tehnologijo. MILUMED, d. o. o. Tel. 02 745 01 43 www.milumed.si
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi - pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204.
KNAUF stene in stropi, napu-šči ... ter izposoja gradbenih delovnih odrov. Branko Černesl, s. p., KPK, Muretinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkulane, GSM 031 811 297, tel. 0599 20 600.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
PLESKARSKA IN IZOLACIJSKA DELA, AZA, d. o. o., Slomi 16 a, Polenšak, GSM 041 396 502, nudi izdelavo vseh fasad in vseh pleskarskih del.
«
IZPOSOJA IN PRODAJA poročnih, birmanskih, obhajilnih in svečanih oblek. HARMONIJA, Ivica Jauk, s. p., Minoritski trg 4, Ptuj, od 14. do 18. ure. Tel. 031 894 183.
RAČUNOVODSKE storitve za podjetja in s. p. opravljam. Ze-lenko Petra, s. p., Bolečka vas 6 d, 2323 Ptujska Gora, gsm: 031 712 863, e-mail: pisarna. petra@gmail.com.
IINŠTRUKCIJE MATEMATIKE za osnovne in srednje šole ter fakultete, Boštjan Strelec, s. p.,
KMETIJSTVO
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, opravijo pa tudi posek in spravilo lesa ali odkup gozda. Hkrati prodajajo žagan les, ostrešja, obloge, drva za kurjavo. Tel. 041 403 713.
ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine. Tudi na panju. Možno plačilo takoj. G.O.Z.D-BIO-LES, Medved Vlado, s. p., tel. 041 610 210 ali 02 769 15 91.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAMO visokokvalitetne bukove brikete Fishner in drva iz sušilnice, ugodna dostava. Tel. 051 828 683.
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 33 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAM drva, cepljena na 1 m, bukev in ostale vrste lesa, po želji jih za doplačilo razrežem. Tel. 041 375 282.
KUPIM bikce, težke od 120 kg dalje. Tel. 031 443 117
PRODAM traktor Tomo Vinkovič 730, predsetvenik 2,20 m, in bale otave. Tel. 041 507 774.
PRODAMO jabolka za ozimnico sorte janagold, zlati delišeš, idared Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale, možna dostava. Tel. 769 26 91.
PRODAM voz platonar, ostalo po dogovoru. Tel. 031 468 258.
PRODAM traktor Torpedo 060, letnik 83, kabina, kompresor, možna menjava za manjši traktor. Tel. 051 377 712.
PRODAM koruzo, naravno sušeno, možna dostava Tel. 041 226 204.
PRODAM svinje domače reje, težke okrog 130 kg. Tel. 031 253 488.
PRODAM prašiča domače reje, težkega okrog 210 kg in dva odojka po 40 kg. Tel. 02 753 37 41, po 19. uri.
PRODAMO traktorsko rotacijsko kosilnico, SIP 165, in sod za gnojevko Majevica 2200 l, vse lepo ohranjeno in brezhibno, možna menjava za večje stroje Tel. 041 599 567.
PRODAM prašiče domače reje, težke od 120 do 140 kg. Telefon 031 274 933.
PRODAM kokoši nesnice, stare eno leto, cena 1,20 evra za kokoš. Domačija Bauman, Župečja vas, telefon 031 740 644, 02 790 03 51.
PRODAM odojke in veliko svinjo, 220 kg. Stojnci 119 a, telefon 766 37 61.
DOM-STANOVANJE
V NAJEM oddam prenovljeno, sončno, trisobno, delno opremljeno stanovanje v Ptuju. Telefon 031 838 069.
Ni res, da je odšel - nikoli ne bo! Ujet v naša srca, z najlepšimi spomini, bo vsak naš korak spremljal v tišini.
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 73. letu po kratki in hudi bolezni zapustil naš dragi mož, oče, dedek, prade-dek in brat
Janez Pravdič
IZ TURŠKEGA VRHA 34/A
Od njega se bomo poslovili jutri, v soboto, 5. februarja 2011, ob 13. uri na završkem pokopališču. Žara bo pripeljana v vežico na dan pogreba ob 11. uri.
Žalujoči: žena, hčerke Nada, Vera in Irena z družinami
ter ostali sorodniki
ODDAM trisobno opremljeno stanovanje v zasebni hiši, 5 km iz Ptuja, tel. 041 279 034.
NEPREMIČNINE
NOTESDENT
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 67 10
Mostiček, proteze in bela zalivka Možnost plačila cenejša kot pri koncesionaiju. do 12 obrokov
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V ENEM TEDNU.
PRODAM dvosobno stanovanje, 63 m2, v Kraigherjevi ulici v Ptuju, cena po dogovoru. Telefon 02 751 19 51.
PRODAM hišo, vinograd na Destr-niku. Naslov v upravi.
PRODAM dvostanovanjsko hišo v Kicarju, z lepim razgledom nad Ptujem, takoj vseljivo. Tel. 041 906 617.
PO UGODNI ceni oddam v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2 za mirno dejavnost. Tel. 041 730 842.
GRADBENO parcelo v Gajevcih prodam. Tel. 031 233 264.
KMETIJO, njivo ali pašnik, najmanj 5000 m2 ali več, v Miklavžu ali okolici na relaciji Šentilj-Podlehnik, ob glavni cesti, kupim. Tel. 040 971 899.
PRODAMO hišo na Ptuju, na Bregu, parcela velikosti 934 m2, je na ravnem, samostojna, sončna lega, bližina mesta in šole, leto izgradnje 1964, vpisan v zemljiško knjigo, prodamo brez posrednika. Cena 115 tisoč € oz. po dogovoru. Tel. 041 876 219.
DELO
VOZNIKA C-, E-KATEGORI-JE z izkušnjami v mednarodnem prometu, smer EU, zaposlimo. Lamot, Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. Tel. 040 296 391
IŠČEM DELO - pomoč starejšim osebam, varstvo otrok, likanje. Tel. 041 332 010.
BELA TEHNIKA
PRODAM hladilnik, zamrzovalnik, pralni stroj in sušilnik. Tel. 031 575 627.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
MOŠKI srednjih let, redno zaposlen, iščem prijateljico za resno zvezo. Tel. 051 736 689.
PRODAM kurentijo za otroka, starega od 5 do 8 let. Tel. 041 751 184.
www.tednik.si
NUDIMO UGODNE TAKSI PREVOZE
hi i a	m
Srečko Čeh, s.p., Podvinci 66, Ptuj
ODKUPUJEMO različne sortimente hlodovine:
rdeti bor, zeleni bor, smreko ter ostale vrste hlodovine. Odkupujemo tudi celulozni les, tehnični les, drva, goli. Kontakt: 041 751 208 in 041 665 373, C-LES, d. o. o., Cesta v Železnike 8, Loče.
mmmm^m m® imum
NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777 ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o., Dunajska 21, LJubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
URADIOPTUJ
yw; «m á¿i¿etu www.radio-ptuj.si
Program TV Ptuj
Oddaja v soboto ob 21.00 in v nedeljo ob 10.00, Praznični večer Avsenikove glasbe -nastopajo: Ansambel Saša Avsenika, Gregor Avsenik, Hišni ansambel Avsenik, Klemen Košir, Slovenski oktet, Klub frajtonaric Tomaža Primca.
Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka in tasta
Antona Vindiša
IZ TRNOVCA 7 1930 t 2011
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, PGD Sela, DU Sela, KD Sela, Hedviki Pulko in Roziki Murko za poslovilni govor in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli sožalje.
Žalujoči: hčerki Marjana in Albina z družinama, sin Mirko in Janko z družino
Ni te več v vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice, prababice in sestre
Ane Emeršič
1921-2011
IZ LANCOVE VASI 43
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Zahvaljujemo se patrom župnije sv. Vida, g. Dragu Plajnšku za besede slovesa, pevcem, podjetju Mir, godbeniku za odigrano Tišino ter FD Lancova vas.
Še enkrat hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih lajšali bolečino žalosti.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage žene, mame, tašče, babice
Gabrijele Zver
SLAPE 10, PTUJSKA GORA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, izrazili pisna in ustna sožalja ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Zahvaljujemo se internemu oddelku Bolnišnice Ptuj za lajšanje bolečin.
Posebna zahvala govornici za poslovilne besede, pevcem za odpete pesmi. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred ter pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni najdražji
Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči, zdaj tiho, mirno spiš, bolečin več ne trpiš. A čeprav spokojno spiš, v naših srcih še naprej živiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, babice in tašče
Marije Dobrine Kostanjevec
S TURŠKEGA VRHA 8 A 13. 9. 1933 t 25. 1. 2011
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste bili z nami v trenutkih žalosti in slovesa ter darovali sveče, cvetje in za svete maše. Iskrena hvala gospodu župniku za opravljen obred in sveto mašo, gospe Marti za besede slovesa, gospe Hedi za molitev in pogrebnemu zavodu Mir.
Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: mož Martin, hčerki Majda in Milica
z družinama
Zdaj se spočij, izmučeno srce. Zdaj se spočijte, zdelane roke. Zaprte so utrujene oči, le moja drobna lučka še tli.
ZAHVALA
27. januarja 2011 nas je zapustil dragi mož, oče in dedi
Ivan Vučina
IZ JURŠINCEV 46
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, podjetju Agis zavore, g. župniku, podjetju Mir ter vsem, ki ste ga pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Lizika in otroci z družinami
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame, babice, prababice in tašče
Justine Svenšek
Z RODNEGA VRHA 3, PODLEHNIK
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče in za sv. maše, nam pa izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo g. župniku p. Benjaminu za opravljen obred in sv. mašo, g. Žeraku za besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke ter podjetju Mir.
Žalujoči vsi njeni
Vsi vaši, draga teta, še in še smo vam hvaležni za vso ljubezen, ki od vas smo je bili deležni.
ZAHVALA
V soboto, 22. januarja, se je od nas v 90. letu poslovila naša draga
Ljubica Tolič
IZ MEDRIBNIKA
Pokopali smo jo v ponedeljek, 24. januarja. Ob tej boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, za izrečena sožalja, za darovano cvetje, sveče in za sv. maše. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so darovali za farno
cerkev. Posebna hvala g. župniku za duhovno oskrbo in lepo opravljen krščanski pogreb, cirkulanskim pevcem za odpete žalostinke, govorniku g. Miru Lesjaku za poslovilne besede. Na poseben način se zahvaljujemo patronažni službi ZD Ptuj in sestram, ki so ji polnih 5 let lajšale bolečine. Hvala tudi pogrebnemu podjetju Mir za opravljene pogrebne storitve ter vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali.
Vsi njeni
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše; brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
V SPOMIN
naši dragi mamici
Olgi Tobias
(2005-2011)
Ko je listje zašelestelo in rožice ovenele, zlato srce je onemelo. Tiha misel zablestela nad večernim krajem, duša odblestela z zlatim je sijajem. Tiha - kam odšla je duša zastrmela, kakor da je ptica večer preletela.
(S. Kosovel)
Tvoja beseda z nami živi. Pogrešamo te!
Iskrena hvala vsem, ki ohranjate spoštovanje in spomin na njo.
Njeni najdražji
Dornava • Ogenj uničil hišo Petkovih
V	manj kot dveh urah ob vse
V	sredo opoldne je praktično sredi Dornave, s hišno številko 20, pogorela hiša Angelce Petek, v kateri je živela skupaj s hčerjo, zetom in vnukinjo. Gasilci, ki so takoj prihiteli na pomoč, so bili nad silovitostjo požara šokirani, in čeprav imetja Petkovih niso mogli rešiti, so preprečili, da bi se ogenj razširil na sosednje hiše sicer gosto strnjenega naselja.
Dobri dve uri po izbruhu požara je bil pogled na počrnela rebra ostrešja in zevajoče, sajaste luknje v notranjost hiše ter kup zažganega pohištva, kolikor so ga sploh izvlekli na dvorišče, grozljiv.
„Tega človek res ne more verjeti, to si ne moreš zamisliti ... Vse je zanič, od hiše ni nič, razen zidovja, ki ga bo treba porušiti. Vse to v dveh urah, jaz sem še pogledal ob dvanajstih na hišo in ni bilo videti čisto nič, čez dve uri pa ruševina," je nejeverno, majajoč z glavo govoril sosed Petkovih, Franc Hanželič.
Ob kupu popolnoma zažgane opreme je med gasilci in sosedi stal tudi brat Petkove Angelce, Davorin Poljanec, ki sploh ni mogel verjeti, kaj se je zgodilo. Svojo hišo ima postavljeno tik ob sestrini, tako da si delijo vhod in dvorišče.
Foto: SM
Davorin Poljanec, Angelin brat: „Ne morem verjeti, v nekaj minutah je bilo vsega konec ..."
Popolnoma šokiran je komaj zbiral besede: „Ne morem verjeti, ne morem, da se je to zgodilo. Tako hitro, v sekundi. Sestra z družino je ravno prišla k nam na obisk, čisto na kratko, niti dvajset minut niso posedeli in je vmes zagorela kuhinja. Sestra je dala peč pi-
Od hiše, v kateri je živela Angela Petek s hčerko, zetom in vnukinjo, razen neuporabnega zidovja ni ostalo popolnoma nič.
Zgorela je tudi vsa oprema in bela tehnika.
Razlog požara naj bi bila vklopljena električna pečica; vodja gasilske akcije Vinko Kokol kaže, kaj je v slabih dveh urah ostalo od kuhinje ...
ščanca v električno pečico ... to edino vem. Gasilci niso rekli nič določenega, ampak najverjetneje je kriva električna pečica, tam naj bi najprej zagorelo. Zgorelo je vse še prej kot v dveh urah ..." Po kratkem premolku Poljanec še pove: „Zdaj bo družina moje sestre pri meni, seveda, kje pa naj bodo ... Kako bo naprej, pa ne vem, njene hiše se ne da obnavljati, čisto vse je uničeno. Kruto je to, da je bila ta hiša vse premoženje sestre in njene družine, pred kratkim so jo znotraj popolnoma prenovili, vse - kopalnico, pohištvo in ostalo. Streha pa je še čakala na menjavo. Pa hiša ni bila zavarovana ..."
Zakaj ni bila zavarovana, brat Davorin ni vedel povedati, pač se zgodi, da za vse v nekem trenutku ni dovolj denarja in pri nizki pokojnini Angelce Petek, ki je bila prej zaposlena kot čistilka, je sploh čudež, da je sama, brez moža, zmogla vzdrževati in obnoviti dom. Brez veliko dela, pridnosti in varčnosti Petkove Angelce to ne bi šlo.
Edina sreča je, da so domači ostali fizično nepoškodovani, zato pa je šok in psihično trpljenje človeka, ki v požaru v
nekaj minutah izgubi vse, za kar je delal celo življenje, nepopisno. Kot je še povedal Po-ljanec, je sestra v trenutku, ko je odšla od njega domov, komaj prestopila vhodna vrata, dalje v hišo niti ni mogla več, ker je bilo že vse ovito v gost dim: „Pa ni bila pri nas več kot četrt ure."
Tragedija na vnukinjin rojstni dan ...
Gasilci PGD Dornava so bili o požaru obveščeni ob 12.35. „Startali smo takoj, na prvi poziv, in ko smo prispeli, se je kadilo pri dimniku in skozi vhodna vrata. Potem pa je nenadoma, dobesedno v sekundi, ogenj eksplodiral povsod, vse je bilo v plamenih. Tega še nisem videl, res naenkrat," je povedal podpoveljnik PGD Dornava in vodja gasilske akcije Vinko Kokol, ki je potrdil, da uraden vzrok požara še ni znan, neuradno pa naj bi res zagorelo zaradi vklopljene pečice. Pri gašenju so sodelovali še gasilci iz treh domačih gasilskih društev, iz Dornave, Mezgovcev in Polenšaka, na pomoč pa so prišli tudi gasilci iz Ptuja.
Če se požar ne bi zgodil, bi bilo v sredo pri Petkovih nadvse veselo, saj so nameravali praznovati rojstni dan vnukinje. Tako pa je ogenj upepelil vse lepe želje in ugasnil nasmehe na obrazih vseh prizadetih. Odslej bo imel ta datum zelo grenak priokus pri vseh domačih. Razen če se bodo našli ljudje in organizacije dobrega srca, ki bodo Petkovi Angelci pomagali zgraditi novo hiško. Potem bo lahko tudi njena vnukinja z iskricami sreče v svojih in babičinih očeh spet praznovala svoje rojstne dneve.
SM
Črna kronika
Vinjeni za volanom
26. januarja ob 16.05 so policisti Policijske postaje Go-rišnica v Cirkulanah ustavili 33-letnega voznika osebnega avtomobila. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,06 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
29. januarja ob 23.50 so policisti Policijske postaje Ptuj v Trnovski vasi ustavili 25-le-tnega voznika osebnega avtomobila. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,10 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
29. januarja ob 17.50 so policisti na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje odredili preizkus z alkotestom 49-letnemu vozniku osebnega avtomobila in ta je pokazal 1,37 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka.
29. januarja ob 18.30 so policisti Policijske postaje Slovenska Bistrica v Slovenski Bistrici ustavili 45-letnega voznika osebnega avtomobila. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,44 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
Moška napadla bolnika v bolnišnici
29. januarja ob 20.10 je Operativno-komunikacijski center Policijske uprave Maribor prejel obvestilo moškega, da sta ga v bolnišnici napadli dve osebi. Policisti so odšli na kraj in ugotovili, da sta 39-letni moški iz Maribora in dve leti mlajši moški iz okolice Ptuja vstopila v sobo, kjer je ležal 51-letni moški iz Maribora, in ga večkrat udarila. Nato sta zapustila stavbo. Policisti so ju izsledili ob 21. uri v Mlinski ulici v Mariboru in ju pridržali, zoper njiju pa bodo podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
Pogorela hiša
26. januarja okoli 22. ure je prišlo do požara na zapuščeni hiši na Ptuju. Poškodovanih ni bilo, premoženjska škoda znaša okoli 10.000 evrov.
KLEPARSTVO, KROVSTVO, TESARSTVO IN
GRADBENI SERVIS
Jože Toplak s.p. 2234 Benedikt Kocbekova pot 2 in Besto d.o.o., 1000 Ljubljana c. Dolomitskega odreda 10 e-mail: besto@siol.net Za naročila v februarju dajemo 10 % popust na krovska in kleparska delal
tel: 02 703 6000 gsm: 041 633 053
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo povečini jasno, zjutraj bo ponekod megla. Najnižje jutranje temperature bodo od -9 do -3, ob morju okoli 0, najvišje dnevne od 3 do 7, na Primorskem okoli 12 stopinj C.
Obeti
V soboto in nedeljo bo pretežno jasno, le občasno bo nekaj več koprenaste oblačnosti. Ponekod po nižinah bo zjutraj in dopoldne megla. Predvsem v višjih legah bo precej topleje.
Občina Dornava je preko OZ RK Ptuj že odprla TRR za pomoč družini Petek:
04202-0000348846 , sklic 704004, s pripisom: za pomoč družini Petek. Pomoč je doslej že ponudila tudi Obrtno podjetniška zbornica Ptuj, danes pa v občini teče še srečanje članov občinske komisije za socialne zadeve ter članov OO RK in Karitas Dornava, kjer se bodo dogovorili o pomoči prizadeti družini.
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM