Uredništvo
innpravništvo:
ivulodvorake ulioo atov. 16.
Z urednikom bo moro govoriti vsak dan od 11. do 12. ure.
Rokopisi ho ne vračajo.
Inserati:
Čcststopna potit-vrila 4 kr., pri večkratnem ponavljanji dajo se popttot.
Velja
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ot> 15. uri zvečer.
za IJubljano
v upravništvu: za eolo loto o gld., /.a pol leta S gld., za četrt leta 1 gld. 60 kr., na meaoo 60 kr., požiljatev na dom velja mogočno 0 kr. voč.
Po poiti velja
za oeloleto 10 gl., aa pol lota 6 gld., za čotrtlota2gld. 60 kr. in za jedcu mosoo 86 kr.
Štev. 224.
V	Ljubljani v torek, 25. novembra 1884.
Tečaj I.
Goriškim kritikom.
Vsakdanja skušnja nas učf, da je čestokrat	zelo nevarno, stvari ocenjati z	oddaljenega	stališča.	Res je, da	bodeš morda več
imel pregleda, toda posameznih potezov ne bodeš razločil, barve in obrisi ti bodo za-plavljeni, podoba bode imela bistveno drug značaj v tvojih oččh, nego ga ima v istini. In kaj še le tedaj, če ti je soditi o važnem predmeta, kateri ti je vender večinoma še neznan! Alco ti je kaj mari za tvojo kritično	veljavo,	bližje stopi,	oglej si	objekt z
vseh	stranij,	preiskuj ga	natančno	ter na
tehtnico položi vsak izraz, predno ga izustiš, sicer bode prenagljena tvoja izjava le veselost provzročila v krogu izvedenih strokovnjaških kritikov. Spominal bodeš na poštenega hribovca, katerega je slučaj zanesel v zračno visočino zadnje gledališčne galerije. Tam zgoraj ti sedaj hvalisa in občuduje, graja in preklinja, kakor to nanaša menjajoča se scenerija na odru; občinstvo krog njega se sicer raduje njegove dragocene naivnosti, ali recensije, kritične ocene za prihodnji list sigurno nihče ne bode pričakoval od takega veščaka.
In v srečnem položaji takega kritičnega novinca so politični diletantje goriškega glasila „Soče“. Vso čast narodu slovenskemu v grofiji, temu vztrajnemu, zmernemu, blagemu plemenu! Goriški Slovenec mora simpatičen biti vsakemu, kedor je priliko imel, osebno se baviti z ondotnim nepokvarjenim prebivalstvom. Pač je bilo časi videti, da so gledč duševnega razvoja goriški rojaki zaostajali zlasti za svojimi kranjskimi sorodniki. Pogrešali smo na obrežji temno-modre Soče veseli odmev domačih spevov, zloženih od pesnikov, buditeljev, katerim je zibelka tekla na go-riškem ozemlji. Med duševnimi prvaki našega naroda bili so Goričani dolgo časa kaj slabo zastopani, iz sosedne Kranjske so jim dohajali politični voditelji, lastno polje jim ni rodilo
Listek.
Stepni kralj Lir.
Ruski spisal Ivan Turgenev, poslovenil * * * (Dalje in konec.)
Pustimo Semiramido in Katarino II. strani
— vender se ni dalo dvojiti, da je živela Ana Martinovna jako srečno. Zadovoljnost notranja in zunanja, prijetna tihota duševnega in telesnega zdravja —• včla je od nje same, od vse družine, vse okolice njene. V koliko je to srečo zaslužila ... to je drugo vprašanje. Sicer pak si stavimo taka vprašanja samo v mladosti. Vse na tem svetu, dobro in slabo
— daja se človeku ne po njegovih zaslugah, ampak po nekih še nepoznanih, ali logičnih postavah, katerih si ne upam razložiti, da si se mi časi dozdeva, kakor bi si jih nekako temnč mislil.
XXXI.
Jaz poprašam mirovnega sodnika po Ev-ampiji in izvem, da se po njenem odhodu ni
veliko kulturnega cvetja. Še le v zadnjih letih se je to nepričakovano predrugačilo: bratom onstran Hublja vstal je znamenit pesnik, najboljših jeden, kateremu se spoštljivo klanja ves narod slovenski. V raznih znanstvenih strokah stopajo na dan izvirni pisatelji, go-riški domačini, in uže sedaj smemo trditi, da, ako tako napredujejo, bode kranjskim Slovencem kmalu v šolo hoditi k nekdanjim njihovim goriškim učencem!
Le politika, politika je na Goriškem še v onih plenicah, v katerih smo jo našli, ko je še dr. Lavrič oznanjeval goriškim rojakom svoj plemeniti, dasi nepraktični in prenapeti idealizem! Vse tako, kakor je bilo, le s tem razločkom, da blagega dr. Lavriča ni več med živimi in da se na njegovem mestu sedaj šopirijo v uredniški sobani goriške „Soče“ nekateri pritlikavci, kateri se ne odlikujejo niti po jedni onih lastnostij, ki so neobhodno potrebne bodi-si žurnalistu, bodi-si politiku. In taki veljaki urivajo svojo „sodbo“ o razmerah kranjskih Slovencev svojemu občinstvu ter se po navodu, katerega so prejeli iz Ljubljane, celo tega lotijo, da bi nas kranjske Slovence poučili o konečnih namenih in primernih sredstvih naše domače politike!
Mi nikdar nismo zakrivili istega greha, da si so nam goriške razmere dokaj znane in dasi je bila prilika časih zelo zapeljiva. Sklicujemo se na pr. na ono jako drastično polemiko, katera se je v „So<5i“ vnela povodom prepovedane goriške slavnosti. Napadi, neutemeljeni napadi tega glasila na narodne poslance goriškega deželnega zbora, ljuti naskok in počasni vzpor, vse te komične ho-matije med priznanim voditeljem goriških Slovencev in g. Povšetom — to je bilo vender jako hvaležno gradivo za zlobneža kateri bi hotel posegati v mravljinčje gnjezdo. Še enkrat naglašamo, da bo nam goriške razmere dobro znane, isto tako posamezni acteurji na političnem odru sosedne nam kronovine, ali toliko spoštovanja Jmeli smo vedno pred no-
popolnoma nič več slišalo o nji in „da je naj-brže uže odšla s tega sveta."
Tako se je izrazil naš mirovni sodnik... ali jaz sem prepričan, da ^ sem Evlampijo zopet videl, da sem jo še enkrat srečal, in sicer takd-le:
Štiri leta potem, ko sem se bil sešel z Ano Martinovno, naselil sem se po leti v Murinu, majhni vasici pri Peterburgu, ki je dobro znano letovišče vsem ljudem srednje vrste. Lov okolo Murina ni bil v tistem času ravno slab — in jaz sem s puško pohajal okolo vsak dan. Tovariš mi je bil nek Vikulov, človek iz meščanskih krogov, jako bister in dober mož, ali njegovo obnašanje je bilo »izgubljeno", kakor je sam pravil. Kje ni uže bil ta človek, in kaj! Njega ni moglo nič osupniti, vse jo znal — ali ljubil je samo lov in
—	vino. Nekdaj se vračava z njim v Murino in morala sva iti mimo samotne hiše, ki je stala na razpotji dveh cest ter je bila obdana z visokimi in tesnimi kolči. Te hiše nisem videl takrat prvič, ali vsakikrat je vzbujala v meni nekakšno radovednost: bilo je na nji nekaj skrivnostnega, zaprtega, neprijetno-nemega, kar je napominalo na kak tabor ali kako bolnišnico.
tranjimi vprašanji sosedov rojakov, da smo se vestno zdržavali vsake jednake razprave.
In kaj imamo v zahvalo? Da se neukretni pisači goriške „Soče“ teden za tednom zaletavajo v ^Ljubljanski List" in v kranjsko deželno vlado! Sodijo se vč da z ono modrostjo, katera odlikuje rovtarskega poslušalca na zadnji gledališčni galeriji. O specifično kranjskih razmerah niti pojma nimajo. Do pičice lahko dokažemo, da se kranjskim Slovencem še nikdar ni godilo tako povoljno nego pod sedanjim vladnim sistemom, da jezik slovenski nikoli še ni bil tako spoštovan v javnem življenji nego baš sedaj, da se narodni živelj na Kranjskem ravno pod sedanjim deželnim predsednikom svobodno razvija in razprostira, da zmagujemo pri vseh volitvah, bodi-si v deželni zastop, bodi-si pri trgovinski zbornici in važnejših občinskih odborih — in vender zahtevajo logiki goriške „Soče“, da bi se kranjski Slovenci zakadili v ono vlado, katera jim nič žalega ni storila, katera jih ravno nasprotno podpira in neguje, v kolikor to dopušča ozir na veljavne zakone in vladno stališče, vzvišeno nad strankarskimi borbami! Goričani sami bi Boga na kolenih hvalili, da bi jim v svoji modrosti bil privoščil cesarskega namestnika rojaka, moža slovenske krvi, kateri živi za svoj narod, kakor to Kranjci radostno opazujejo pri svojem sedanjem deželnem predsedniku, „Sočau sama bi zadnje strune napela ter jim izvabila slavospev na takega odličnjaka — od nas pa zahteva vrtoglava starka, da mu grenimo življenje, da ga nemogočega storimo v naši deželi! Ali „Soča“ res ne sprevidi, da se s tako naivnimi svčti neizrečeno kompromituje pred vsakim količkaj razsodnim čitateljem ?
Iz daljave nas opazujejo goriški kritiki, in kar ze godf na naših političnih deskah, jim je zavito v megleno odejo. Razmere in značaji, jedno ali drugo! Le tako se je moglo pripetiti, da opisujejo svojim vernikom bivšega poslanca notranjskih kmetskih občin kot
S ceste se je moglo samo videti njeno strmo, temno pobarvano streho. V vsej ograji bila so samo ena vrata, in še ta so se zdela, kakor bi bila vedno trdno zaprta; nikdar se ni slišalo za njimi nobenega glasu. Ali človek je čutil, da mora v tem domu gotovo nekdo bivati; kajti zapuščeno stanovišče je po polnem drugačno. Na tem pa je bilo vse tako krepko, trdno in čvrsto, da bi vzdržal ceM kako — obleganje!
— Kaka trdnjava pa je to? poprašam svojega tovariša. — Ali ne veste?
Vikulov zvijačno utrne z očmi. — Kaj ne, čudno poslopje? Tukajšnjemu izpravniku donaša precej dohodkov!
— Kako to?
— I tako! O razkolnikih Hlistih — tistih, ki živč brez duhovnikov — ste pač užo slišali?
— Slišal.
— No torej, tukaj le živi njih glavna
mati.
— Ženska?
— Da — mati njih, imenujejo jo božjo
porodnico.
— Kaj pravite?!
— No, če vam jaz rečem. Stroga je
uzor narodnega politika. Zato, ker opazujejo le iz daljave, predstavljajo ljubljanskega „So-kola“ vsaj tako kot vrednega vrstnika tebanskemu „svetemu krdelu", in radikalna stranka ljubljanskega mestnega odbora se jim sveti v taki glorioli, da daleč nadkriljuje vse one staroslavne skupščine, kojirn je bil nekdanji Rim izročil krmilo rimske Ijudo-vlade. Le mrvico razsodnosti in „Sočini“ politiki morali bi sami priti do spoznanja, da orgije ljubljanskega radikalstva nikomur toliko ne škodujejo, nego baš slovenskemu življu v sosednih deželah. Ako mislijo, da se jim je na vsak način vtikati v domače prepire kranjskih Slovencev, bila bi njih dolžnost, posredovati med borečimi se strankami, ne pa z neprevidnimi rokami netiti zubelj domačega razpora. če jim pa preseda ta nevtralnost, posnemajo naj štajersko in tržaško narodno novinarstvo, katero se dosledno izogiba vsaki razpravi naših ljubljanskih homatij. In tudi s tem bodo koristili, ne nam sicer, ki se jako malo brigamo za razsodbo goriške „Soče“, pač pa samemu sebi in skupni slovenski stvari!
Istinitost, stvarna utemeljenost teh nazorov je tako očividna, da ne bodemo niti besedice več izgubili o tem predmetu. Toda
—	bode tudi goriški areopag se povzpel do tega spoznanja? Zelo dvojimo! Razmere naše so jim žalibog neznane, in kar se godi na političnem odru v vojvodini kranjski, to opazujejo kratkovidneži — iz daljave.
Bismarck o zapadno-afrikanski konferenci.
Uže večkrat smo imeli na tem mestu priliko, govoriti o tako zvani Kongo - konferenci, ki zboruje ta čas v stolnici nemškega cesarstva, v Berolinu. Sedaj nam objavlja „Koln. Ztg.“ zanimiv govor kneza Bismarcka, s katerim je državni kancelar otvoril konferenco in v katerem je označil namene in cilje di-plomatičnega posvetovanja, vršečega se sedaj v Berolinu. Ker so imela dosedanja časnikarska poročila le vrednost ugibanja, menimo, da ustrežemo svojim čitateljem, če jim podamo v glavnih potezah govor nemškega državnika.
Bismarck je poudarjal, da je sklicala nemška vlada konferenco z željo, prebivalce črne zemlje seznaniti z blagoslovi omike in odpraviti sramotno sužnost, zoper katero se je začel uže dunajski kongres 1. 1815 bojevati in katere odstranjenje je proglasil kot najsvetejšo dolžnost vseh velesil. Vse omikane države imajo prave in resnične interese na razvoju Afrike; to dokazuje tudi udeležitev njihova pri konferenci, ki ima nalogo, urediti kupčijske zadeve s tem delom zemlje. Kupčija, ki se vrši uže več let med zapadnimi velesilami in
strašno, pravijo ... kakor kak poveljnik! V njenih rokah pa so tisočaki! Jaz bi vse te božje porodnice. .. ali kaj bi govoril!
On pozove svojega Pegaško, čudovitega psa, ki je imel izvrsten sled, ali ni bil v stanu, divjačine stavljati. Vikulov mu je moral pod-vezati zadnjo nogo, da ne bi tako divje letal okrog.
Njegove besede so mi ostale v spominu. Casi sem se nalašč obračal v to stran, samo da bi šel mimo skrivnostne hiše. In glej, nekdaj pridem k nji, ko nenadoma — o čuda, z&dka za vrati zaropoče in ključ zaškripa v ključanici; — potem se vrata sama tiho od-prd — in prikaže se mogočna konjska glava s spleteno grivo pod pisanim komatom — in počasi privali se na cesto mala teležka, podobna tistim, v katerih se vozijo varčni in skopi kupci.
Na koženi blazinici od tiste strani, ki je bila meni bliže, sedel je mož kakih tridesetih let, s čudovito lepim in prijetnim obrazom, oblečen v črno snažno suknjo in s kapo, kamero je nizko na čelo potisnil; častitljivo je 'lil debelega, kakor peč širokega konja, po-
vzhodnimi azijatskimi državami, je pomenljiv zgled za afrikanske razmere. Za to predlaga nemška vlada, da se osigurijo na isti podlagi jednakih pravic in skupnosti interesov vseli narodov tudi odnošaji z Afriko, oziraje se na posebnosti tega dela zemlje. Ko je Francoska pritrdila nemškemu pozivu, povabila je nemška vlada druge velesile, naznanivši jim program, čegar temeljna misel je ta, da se otvori srednja Afrika vsem kupčijskim narodom. Za to je potrebna carinska svoboda za vsako blago, ki je namenjeno v središče Afrike. To vprašanje v svoji splošnosti se ve da ne more biti prvi predmet konferenci; treba je, da se omeji program na vprašanje o kupčijski svobodi v kotlini in na ustji reke Kongo. Dotično izjavo bode predlagala nemška vlada; obstala bode iz sledečih predlogov: Vsaka država, ki izvršuje ali bode izvrševala v onem ozemlji su-verenitetne pravice, mora brez izjeme dovoliti vsem ptujim praporom pristop; monopoli in posebna dogovarjanja katere koli vrste ne smejo biti dopuščena.
Izimši one doneske, ki so opravičeni kot troški, narejeni v interesu kupčije, ne smejo se nalagati nikakeršna bremena. Vse velesile naj obljubijo, da bodo zatirale kupčijo s sužnji ter podpirale misijonarje in zavode, namenjene pouku domačega prebivalstva. Oziraje se na določbe dunajskega kongresa o svobodni vožnji po veletokih, določbe, ki veljajo sedaj za vso Evropo in Ameriko, je Nemčija pripravljena, določiti svobodo vožnje po vseh rekah srednje Afrike. Konferenca pa ima nalog, rešiti to vprašanje samo za Kongo in Niger. Važnost neznanih in brezlastninskih delov Afrike za razvoj vseh kupčijskih in kolonijal-nih interesov, kakor tudi možnost kacega prepira zaradi njih, napotilo je Nemčijo in Francosko, da predlagate vzajemno postopanje in prouzročite razgovor o načinu, po katerem bi se smele zasedati one dežele. Prašanje o veljavi dosedanjih zasedanj ne spada v področje konference. Le z ozirom na prihodnje zasedanje hoče Nemčija staviti predlog, vsled katerega bode veljavnost tacega zasedanja zavisna od nekaterih pogojev, na pr. da se stvar naznani velesilam itd. Da se ne bode moglo temu oporekati, je treba, da bode oni, ki je vzel v ast novo ozemlje, dokazal v gotovem času, da ima moč in ono voljo, izvrševati tam svoje pravice in spolnjevati dolžnosti, ki mu jih 3ode nalagalo zasedanje Predlogi, ki so širšega pomena, nego ga ima konferenca, ne )odo prišli v poštev in dogovor. — Kancelar je končal svoj govor z nado, da bodo skupni interesi vseh narodov omogočili plodunosno delovanje konference.
leg njega pa, na oni strani teležke, sedela je ženska visoke rasti, ravna kakor strela. Glavo ji je pokrival dragocen, Črn šal; oblečena je bila v kratek žametov plaš oljčne barve in v temno-sinje krilo iz merinske volne; bele roke je drugo z drugo pobožno sklenila. Na cesti obrne se teležka na levo — in ta ženska je bila na enkrat dva koraka pred mano; obrnila je z lahka glavo — in jaz spoznam Ev-ampijo Harlovo! Spoznal sem jo precej, niti eno trenotje nisem dvojil o tem, da je ona, da, tudi ni bilo treba dvojiti; takih oči, ka-{Or so bile njene — in posebno takih ustnic
—	prevzetnih in poltnih — nisem še pri no-jenem videl. Obraz ji je postal nekoliko daljši in suhotnejši, koža ji je potemnela, tu in tam so se opazile gube; posebno pa se je spremenil izraz njenega obličja! Težko je povedati z besedami, kako je to obličje postalo samo-svestno, strogo — prevzetno!
Vsaka črta na njem je kaz ala — ne da je zadovoljna sč svojo oblastjo, ampak da ji ta oblast kar preseda; v zaničljivem pogledu, katerega je vprla na me — pokazala se je le njena davno zastarela navada, da zahteva povsod spoštljivo, nepogojno pokorščino. Ta
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
V včerajšnjem listu priobčili smo uže telegram z Dunaja, kako so razne deputacije čestitale vojnemu ministru povodom praznovanja petdesetletnice njegovega službovanja. Danes naj dodatno še priobčimo pismo, katero je pisal lastnoročno Nj. veličanstvo cesar vojnemu ministru fcm. grofu Bylandt-Rheidtu. Pismo to slflve: „Dragi grof By-landt-Rheidt! V Moje prisrčno veselje Vam je dano, obhajati petdesetletnico Svojega nepretrganega aktivnega službovanja v popolno neoslabeli delavnosti, in ta dolga vrsta let je za Vas veriga jednako odličnih del na vojnem in znanstvenem polji. Tudi Vaše zelč odgovorno delovanje kot državni vojni minister, združeno z vso udanostjo in popolnim samo-zatajevanjem — da se varujejo in pospešujejo interesi vojne — imelo je vsekdar najizvrst-nejši vspeh. Za to Meni in državi v teku pol stoletja izkazano izborno in vspešno delovanje izrekam Vam Svojo odkritosrčno, najtoplejšo zahvalo ter se za gotovo nadejam, da boste Svojo izkušeno delavnost še dolgo časa posvetili blagru Moje vojne. Na Dunaji, dn6 23. novembra 1884. Fran Josip 1. r.“
V Pragi vršč se danes dopolnilne volitve za mestni zbor. Ta sicer lokalna zadeva zanima tudi vnanje politike, in sicer zaradi tega, ker se je baš zaradi teli volitev vnela huda borba med Staro- in Mladočehi. Mladočehi niso hoteli sprejeti ponudjeni jim kompromis ter so postavili vlastne kandidate. Borba med staro- in mladočesko stranko je — kakor rečeno — huda, izid volitve torej velevažen.
Budgetna razprava v ogerskem državnem zboru začne se prihodnjo soboto. Potem pride na dnevni red reforma gorenje zbornice ogerskega parlamenta, zatim prodolženje mandata poslancev od tri na pet let.
Hrvatski zastopniki v ogerskem državnem zboru imeli so včeraj v Budimpešti konferenco, v kateri se je zaključilo, podpirati tudi v prihodnje v državnem zboru politiko sedanjega ministerskega predsednika Kolo-mana Tisze.
Tuje dežele.
Zima pregnala je sicer kolero iz Pariza, no strahovita ta epidemija pojavila se je zopet onkraj Pirenej, v Španjolski. Upati je, da jo bo zima pregnala tudi iz Španjolske in da jodo kmalu po polnem potihnili bulletini o neljubem azijskem gostu.
Iz Londona se poroča, da se dogovori med Gladstonovim kabinetom in gorenjo zbornico angleškega parlamenta vspešno nadaljujejo. Opoziciji se je posrečilo, prisiliti ministerstvo, da se število irskih članov gorenje zbornice skrči za pet sedežev. Prihodnji
ženska je živela očividno, ne obdana od čes-tilcev, ampak — od sužnjev; očividno je celo jozabila tistega časa, kedar vsaka njena želja ili zapoved — ni bila precej izpolnjena! Jaz jo glasno pokličem z njenim in njenega očeta imenom, ona se le malo strese, pogleda me drugič — ne prestrašena, ampak z neko zaničljivo jezo, češ: kdo si upa, mene vznemirjati? — potem z lahka odpre ustnice in povč nekako zapoved. Mož, ki je sedel poleg nje, se zdrzne, udari čvrsto z vajeti po konju, ki v hitrem diru zbeži in — teležka se skrije!
Od sili mal nisem več videl Evlainpije. Kako se je hči Martina Petroviča pri Hlistih vspela do božje porodnice — tega si še misliti ne morem; pa kdo vč, morda je ona osnovala razkol, kateri se bo po njenem imenu imenoval — ali se prav za prav zdaj uže imenuje Evlampijevščina? Vse se lahko zgodi, vse je mogoče.
Glejte, to sem vam imel povedati o svojem stepnem kralju Liru, o njegovi rodbini in njegovi usodi.
Pripovedalec umolkne — mi pa se še nekoliko pogovorimo ter se potem razidemo domu.
ponedeljek predložil bode Gladstone zbornici poslancev načrt zakona o novem razredjenji volilnih okrajev.
O francosko-kitajskih bojih brzojavlja general Briere iz Hanoi, da je polkovnik Duchesne dnč 20. t. m. tonkineške ustaše ter redno kitajsko vojsko prepodil iz treh krajev ter jim prizadejal znatne izgube. Posebne važnosti pa ta zmaga vender-le nima.
Francoska komora pričela je danes veliko debato o tonkineški zadevi. Neugoden položaj v Tonkingu dal bode opoziciji vsakako povoda za ostre napade na vlado. Kitajci začeli so na suhem in na morju ofenzivno postopati, a Francozi drže se le v defenzivi.
Iz Dongole poroča tamošnji mudir, da se je razgovarjal z vestnikom, kateri je prinesel pismo generala Gordona iz Kartuma. Ta vestnik je izjavil, da je mesto Kartum bilo razsvetljeno, ko se je doznala vest, da se bliža angleška ekspedicija; mesto da je z živežem preskrbljeno ter se bode gotovo držalo, dok pride zaželjena pomoč.
Razne vesti.
— (K pravdi SchOnorer proti „Vor-stadt-Zeitung" ) Znauo jo, da jo bila na za-tožbo SchOnererja zaradi žaljenja časti obsojena MVorstadt-Zeitung“. SchOnorer so jo vendor hotel pred pravdo še spraviti z nasprotnikom pod pogojem, da „Vorstadt-Zeitung“ darujo za dunajske reveže 1000 gld. A uredništo tega lista jo odbilo to ponudbo, prišlo pred sodnijo in bilo obsojeno. Zdaj pa je pisal SchOnorer dunajskemu županu : „Da dunajski rovoži dobijo vendor 1000 gld., katero sem jim hotel nakloniti s spravo, jaz sam darujem tukaj ta znesek.11 Priloženih je bilo 1000 gld.
— (Denar je zgorel.) Pred nekaterimi dnevi nastal jo na dunajsko-pariškem nočnem vlaku blizu postajo Biltighoim pri Stuttgartu v poštnem vozu ogonj, kor so je prevrnila svetiljka s petro-lojem. Dotični voz jo do želoznih delov po polnem zgorel. Kar je bilo v njem, okolo GOO navadnih in 90 vrednostnih poštnih zavitkov, jo uničil ogenj.
V	vrednostnih zavitkih bile so velike svoto denarja v zlatu, srebru in papirji, kakor tudi mnogo zlatih in srebrnih lepotnin. Škoda šo ni natančno preračunjena, gotovo pa bode znašala mnogo čez jeden milijon, da, blizu dva mili j o na. Štirje v temu vozu navzočni uradniki so bili v voliki nevarnosti. Goreč petrolej so jo tako hitro širil po tleh, da so morali uradniki, da si rešijo življenje, razbiti okna in skozi nja poskakati na prosto. Jeden uradnik so je nekoliko poškodoval. Izmed potovalcev ni nobeden poškodovan. Spalni voz in bavarski voz prvega razreda sta nekoliko poškodovana.
— (Zoper bacili e.) Iz Pariza poročajo listi: Društvo zoper kolero v Parizu imelo jo te dni sejo. Pred obravnavo dnevnega reda ustane jeden izmed odbornikov ter razlaga o novem sredstvu zoper kolero. Dejal jo, da je uže velikokrat povžil precejšnje svote bacillov, koj za njimi pa nekoliko nove tekočine, ki je takoj umorila popite bacillo. Par požirkov zadosti, da poginejo vse. Na ta način je naredil več nego 150 poskusov, in vselej se mu je posrečilo. Da bi dokazal istinitost svoje znajdbe, posegel je v žep in prinesel iz njega malo steklenico z bacilli, rekoč : „Vidite, gospOda 1“ A komaj je pričel, nastal je nepopisen krik po dvorani; vse je hitelo proti vratom, da bi všlo bacillom, katore je imel nosrečni človek v steklenici, kajti vsakdo se jo bal, da bodo mali organizmi prešli v zrak in od tod v telo slušateljev!
—	V divjem begu drli so na ulice in zborovanja je bilo kraj.
— (Ustanova za umetnike.) Umetnik Friderik Amerling je o priliki sedemdesetletnice svojoga prijatelja, slikarja Ed. Svobode izročil društvu umetnosti na Dunaji znesok 1000 gld. z namenom, da se vsako leto na dan 14. novembra (ki je godovni dan omenjenega slikarja) obresti te svote podeli revnemu umetniku.
— (Kratek proces.) Iz Irskega poroča se naslednja zgodba: Tamošnji katoliški duhovnik mr. Walsh jo dobil od škofa povelje, da zapusti svojo mesto. Farani so hiteli do višjega duhovnega pastirja, da bi jim gospoda Walsha še pustil, a ta prošnja je ostala brezuspešna. V soboto 8.t. m. pa je prišla velika tolpa ljudi pred cerkev; tu so zabili vsa okna in vrata in sploh nemogoč naredili kakeršen koli si bodi uhod v svetišče. Ko jo druzega dne prišel novi duhovni pastir, ni mogel v cerkev in reklo so mu je, naj ide tj&, od kodor je prišel. Od takrat novega gospoda ni bilo voč blizo; ljudjo pravijo, da se ne bodo nikakor vdali in nočejo druzega duhovnega pastirja nego mr. Walslia
— (Dušno opravilo za generala Gordona.) Iz Honkonga se brzojavlja, da je podkralj Kantonški vkazal slovesno zadušbenico, ko jo zvedel, da je general Gordon umrten bil v Sudanu. Vojaki so v paradi stopali v cerkev in topovi so grmeli, da se skaže zadnja čast junaku, ki je toliko stvoril za Kineško. — Znano je, da je ona vest o smrti bila neistinita.
— (Smodka kali mir.) O jako neljubem motenji plesa, katerega je pred nekaterimi dnevi priredil bolgarski knoz v Sredcu, poročajo listi: Po souperju, ki se je pričel o polunoči, ostal je ruski poslanec s svojo soprogo in nekaterimi ruskimi častniki v jedilni dvorani, kjer so gospodje
—	vkljub prepovedi — začeli pušiti. Jeden izmed dvornih dostojanstvenikov poklical je jednega častnika na stran in ga je najuijudnejše opozoril, da otiketa ne dopušča kadonja smodk na tem mestu. Častnik jo bil vsled toga razžaljen, pričel so je prepirati in ko je poslanec čul vzrok vpitja, vstal je razserjen in zapustil knježji dvorec. Druzega dne obiskal ga jo knoz sam in mu v zadostenjo povedal, da je dvornega dostojanstvenika — odpustil.
— (Slovstvo na srajcah . . .) V Ameriki se papir voliko bolj uporablja, nego pri nas Sedaj poročajo, da delajo celo srajce iz papirja; sedem pol papirja nahaja se na prsnem delu, tako da jo tam srajca jako trdna. Ko so na površji umaže, odtrga so jedna pola in srajca je zopet bela na prsih. Na zadnji strani odtrgano polo pa so nahajajo lepi posniški proizvodi — pesmice in kratke novelice; ko se pola odlušči od drugih, potem šo zabava svojega lastnika in mu polni dušo s proizvodi bujno amerikanske fantazije ...
— (Telefon med Berolinom in Draž-danami.) Kakor se čujo, se bode Berolin zvezal z Draždanami po telefonu, ker se jo do zdaj največja napeljava telefona v Nemčiji, namreč med Berolinom, in Devinom dobro obnesla.
— (Britska vojna sila v Egiptu) znaša zdaj 16000 mož, izmed katerih se bodo 10 000 mož vseh oddelkov udeložilo ekspedicije v Kartum.
Domače stvari.
— (Imenovanje.) Deželni šolski sv5t kranjski jo stalnega učitelja g. Ivana Bartla v Grahovem imenoval stalnim učiteljem za drugo učiteljsko mesto na čotverorazrodnici v Šmartinu pri Litiji.
— („Narodni Dom.“) Slavnemu občinstvu moremo danos naznaniti, da so bodo volika loterija v korist društvu „Narodni Dom" v Ljubljani vršila dn6 31. decembra t. 1. Omenjali smo uže večkrat veliko važnost tega zavoda za našo narodno društveno življenje in leposlovni napredek, razen tega pa moramo poudarjati, da gre tu za narodovo čast. Odbor za napravo „Narodnega Domau z nosebičnim in z noumornim trudom in izredno požrtvovalnostjo deluje, da se kolikor možno hitro vdobi potreben denar in do-gotovi zgradba — narodno občinstvo pa naj bi po vseh močeh podpiralo odbor v njegovem delovanji. Torej rodoljubi! Prišel je čas, skrajni čas, da se z vso resnostjo, z vso gorečnostjo poprimete dela; vsak naj dene svoj dar na žrtvenik in nabira naj pri sosedu. Tako delali so tudi drugi nam sorodni narodi! Le jeden pogled v Hrvatsko, kako veli-kansk napredek je storil Zagreb v slednjih desetih letih! Ne zaostanimo za bratskim narodom hrvat-skim! Zjedinimo so, zložimo svoje, če tudi skromno
darove, vsak po svoji moči in kmalu nam bode stala zgradba, katera bode pričala širnemu svetu o probujenosti in požrtvovalnosti naroda slovenskega!
— (Svojo osemdesetletnico) obhajata mesec čestitljivi starina ljubljanskih zdravnikov, gosp. dr. Schiffer. Njemu na čast priredi zdravniško društvo 27. nov. slovesno sejo, v kateri se proslavljenemu izroči častna diploma. Potem bode banket pri „ Maliči" združil jubilarja z njegovimi kolegi, in pri tej priliki se mu bodo izročilo slavnostno darilo, po vsem primerno, izražati spoštovanje, katero navdaja ves zdravniški stan v naši deželi nasproti svojemu seniorju. I mi kličemo volezaslužnemu jubilaru: Na mnoga leta!
— (Tatu,) kateri je včeraj ukral uro v Kožnih ulicah, so uže prijeli redarstveniki ter ga izročili sodniji.
— (Varujte se potepuhov!) Sinoči pripeljal je nekov mož po žoleznici 26 Žakljev ježic. Najel je na ulici stoječe postopače, da mu spravijo ježice na zaznamovan prostor v mesto. Vozili so; a ko konečno kupec in prodajalec preštejeta Žaklje, manjkalo je treh, potepuhi so jih odnesli, spravili na varno! Mož je imel škode okolo 14 gld.
—	Danes v jutro pa so zapazili redarstveniki na Resljevi cesti fanta, ki je nesel težak žakelj. „Kam pa, in kaj neseš V “ Bil je žakelj z ježicami, kateri se je včeraj zvečer odnesel. Fant so je izgovarjal, da je žakelj našol za plotom.
— (Obravnava proti ljubljanskim anarhistom) vršila so bodo v prihodnjem zasedanji pred porotnim sodiščem v Celovci. Priziv zatožencev proti dologiranju porotnega sodišča v Celovci je graška nadsodnija zavrgla. Zatoženih pet osob so uže propeljali v Celovec. K obravnavi bodo poklicanih okolo 40 prič iz Ljubljano. Državno pravdništvo zastopal bode ljubljanskega državnega pravdnika namestnik g. Pajk.
— (Kmetijska predavanja o trtni uši) imel bode dež. pot. učitelj in tajnik c. kr. kmetijske družbo, gospod Gustav Pirc, na Krškem v petek 28. novembra zvečer ob 7. uri v gostilni gospoda Gregoriča; pri Sv. Duhu v soboto 29. novembra dopoludnč; pri Sv. Križu v nedeljo 30. novembra, po dopoludanski službi božji; v Kostanjevici v nedeljo 30. novembra po po-poludanski službi božji; na Raki v ponedeljek 1. decembra dopoludn6.
— (Sumljivi potniki.) Dn<5 17. t. m. marširali so skozi Šent Vid nad Ljubljano štirjo tako zanimivi potniki, da je tamošnja žandarmerija takoj po zunanjem prišla do sklepa, da možje niso vsi možaki poštenjaki. Bili so za las podobni ljubljanskim „ barabam" in ker so imeli seboj mal samotež, obtežen z velikim „punkljem“, jih jo redarstvo ustavilo in privedlo k županu. Tu se je pričelo spraševanje in tički so takoj joli zmedeno govoriti in se zamotavati v protislovja; zato so jih zaprli in jim voziček vzeli. Na njem so bile sledeče stvari: 2 posteljni odeji, pernata blazina, 2 rjuhi, 1 srajca, 1 spodnje hlače in 1 rutica. Preis-kavali so tudi vjeto potnike. Joden jo imel dve sveži rutici — pa ni verjetno, da bi jih bil opral za popotovanje; tudi so našli pri njem orodje, jako podobno takozvanim nveterhomu. Drugi je imel pri sebi nekaj ptičjega lepa in pero ženskega telovnika; teh stvari se lopovi poslužujejo, ko kradejo iz cerkvenih puiic. 344 suhih krajcarjev, katere je imel „baraba" v žepih, nekako potrjuje to mnenje, da so vzeti iz kake pušice; to pa postano So bolj verjetno, ako pomislimo, da je bil omenjeni sumljivi potnik, Ivan Žagar po imenu, uže 6 me-socev zaprt zaradi hudodelstva cerkvenega ropa. Žandarmerija je odvedla vse štiri tovariše v Ljubljano. Tu so tudi zvedeli, da je opisana posteljna obleka last tukajšnje posestnice; voziček pa so lopovi vzeli na Poljanah.
— (Nesreča.) Poročase nam: Dnd21.t.m. hotel je iti 801etni Anton Celin iz Kutežovega (polit. okr. postojinski) čez brv na Reki v Sušak, da izterja tam nek dolg; čez brv idočemu starčku jo spolznilo, pal je v osušeno strugo z brvi tako nesrečno, da jo dve uri potem umrl.
— (Dvoboj.) Iz Maribora se poroča: Dne 20. t. m. merila sta so dva dijaka v dvoboji; jeden izmed njiju je hudo ranjon. Vzrok dvoboju bila jo malenkost.
— (Požarna kronika.) Dnč 21. t. m. nastal je ogenj v vinski kleti posestnika Matijo Marušiča v Križali (v občini Studenec); pogorela je klet in kletarsko orodje ter se pokvarilo Marušiču 70 veder, Ivanu Mavriču pa 35 vedor vina.
— (Tatvina.) Dnd 16. t. m. vlomili so neznani lopovi pri posestniku Fr. Gr. v Muzgi (občina Peč) in so pokradli iz nezaprte skrinje 60 gld. srebernega denarja, nokaj platna, rjuh, usnja, masla i. dr. Škode je 127 gld.
— (Iz Gorice) se poroča: Pred kratkim razširila se je vest, da so se iz Trsta tudi v Gorico zanesle koze. V pomirjenje onim, kateri hot6 v „avstrijski Nizi“ prezimovati, naj omenim, da je dozdaj samo jedna oseba obolela za kozami, in sicer v neki druži, ni, katera se je iz Trsta sim preselila. Sploh pa so zdravstvene razmere ugodne.
Cestna razsvetljava med Šiško in Ljubljano.
Malo je cest in potov po Ljubljani in v ljubljanski okolici, po katerih bi bilo noč in dan toliko prometa, kolikor ga je po Marije Terezije (nekdanji celovški) cesti in po Lattermannovera drevoredu ob tej cesti med Šiško in Ljubljano. Zlasti zvečer med 5. in 8. uro se kar v celih tolpah prebivalci prijazne Šiško povračajo iz ljubljanskih tovaron domov, a tudi Ljubljančanjo radi zahajajo v prijetno Šiško, kjer izvrstne krčme z dobro vinsko kapljo, izbornim Koslerjevim pivom in okusno pečenko strežejo ljubljanskim gostom. A kdor bi mislil, da je ta pot, po kateri noč in dan, ob lepem in slabem vremeni hodi toliko ljudij, dobro vzdrževana in vsaj nekoliko razsvetljena, jako bi so motil. Šišenska in ljubljanska občina, pod kateri spada ta cesta in steza ob njoj, zanemarjata jo obe jednako. Ljubljanska občina posipa in s plinom razsvetljuje sicer Lattermannov drevored proti Turnu, dasi ta drevored spada pod Šiško, toda za pot ob celovški cesti, dasi ta pot na desni strani do Koslerjeve pivovarne spada pod mesto, ne briga se nihče. Kdor ne verjame, pridi jo gledat. Pot ni niti poravnana, niti posuta. Svetilnice ni tu nobene, dasi jo po njej desetkrat toliko prometa in hoje, kakor proti Turnu. Tudi za Lattermannov drevored ob cesti se nihče ne zmeni. Spominam se, da pred dvema letoma tukaj jeseni niti listja niso pograbili; ljudje so ga pohodili in potem smo gazili blato do členkov. Spomladi se sicer spomni šišenska občina svoje dolžnosti ter z navadnim peskom posuje pot, a potem jo zanemarja vse leto. In kakor Ljubljana svoj kos, tako pusti tudi Šiška svoj del nerazsvetljen. Od Ljubljane do Šiške ne gori niti jedna svetilnica. In ker tukaj tudi nikoli ne ugledaš mestnega stražnika, ima ljubljanska soderga zvečor tu svoje, Veneri Vulgivagi posvečeno shode, tako da se človek sramuje zvečer s pošteno damo iti v Šiško ali iz Šiške v Ljubljano. Vrhu tega se v cestnem jarku ravno zaradi tomote pripeti marsikaka nezgoda. Lani jo nekdo utonil v jarku poleg ceste. In spet danes sem zvedel o dogodku, ki bi bil imel lehko žalosten koneo.
Sinoč gre nek gospod ob 8. uri proti Šiški. Dasi je bilo tema, ugleda zaradi snega vender človeka na pol v cestnem jarku ležečega. Podreza ga s palico, a no gane se. Gospod gre tedaj po Koslerjevega portirja in ta neznanega moža po dolgem drezanji spravi na noge ter z\6 od njega, da je Kr ... . rjev hlapec iz Ljubljane. Portir ga potem z velikim trudom spravi domov. Ako bi pota slučajno no bil pobelil sneg, ne bi bil gospod opazil pijanega hlapca, ki bi bil brez dvojbe zmrznil v cestnem jarku. In vsako nedeljo lehko vidiš pijanih ljudij ležečih v cestnem jarku. To pa je gotovo za naše mesto sramotno! In ako bi se tudi ne brigali za pijance, kolikrat so najtrez-nejšemu človeku pripeti, da v temni noči pade v cestni jarek, ker zgreši pravi pot.
Odkritosrčno povem, da teh vrstic no priobčujem za to, da bi grajal šišensko in ljubljansko občino, ampak samo za toga delj, da bi obe opozoril na nedostatko, ki bi se z večkratnim posi-panjom in razsvotljavo prav lehko odpravili. Dve svetilnici, na mestne troško postavljeni do Koslerjeve pivovarne, in dve ali tri na troške šišonske občine od Koslerjeve pivovarne — pa bi bil za-
branjen marsikak škandal in marsikatera nezgoda na tem tako živem kraji. Varnost človeškega življenja, javna morala in ugled šišenske občine in ljubljanskega mesta zahtevajo, da se pot med Šiško in Ljubljano raz s votli in čem prej, tem bolje!
Vabilo na naročbo.
S 1. decembrom prične se nova naročba na naš list. Prosimo torej naše čast. naročnike, naj naročbo ob pravem času potiove, da se pošiljanje lista ne pretrga. Najbolje se to učini po poštni nakaznici, na čegar od-strižek treba prilepiti le naslov, ki je na pasku vsacega lista.
Naročnina je, kakor doslej, namreč:
Za Ljubljano:
na mesec .................gld. —'50
za donačan e v hišo vsak mesec 9 kr.
Po pošti:
na mesec ......................gld.	—-85
Telegrami »Ljubljanskemu Listu “
Dunaj, 25. novembra. „Wiener Zeitung“ objavlja, da je cesar imenoval vitezi reda zlatega runa: Nadvojvode Ferdinanda, Karola Ljudovika, Leopolda Ferdinanda in Frana Sal-vatorja, predsednika magnatov Szogenyja, grofa Leona Thuna, Jaromirja Czernina, kneza Karola KbevenbUllerja, Alfreda Windisch-gratza in Maksimilijana Thurn-Taxisa.
Pariz, 24. novembra. Danes do 6. ure zvečer je samo 6 oseb umrlo za kolero; v Oranu v slednjih 24 urah 115.
Madrid, 24. novembra. Zaprte dijake so izpustili. Danes se niso ponavljali nemiri.
Madrid, 24. novembra. V Toledu se kolera vedno bolj razširja; postavil se bode zdravstveni kordon. Gojenci vojne šole v Toledu so se odpustili na počitnice.
Telegrafično borzno poročilo
z dne 24. novembra.
gld.
Jednotni drž.	dolg	v	bankovcih.................81 ■ 60
»	>	>	»	srebra.....................82'75
Zlata renta.........................................104-	—
5°/0 avstr, renta....................................96	• 95
Delnice n&rodne banke...............................871’	—
Kreditne delnice.................................. 303'76
London 10 lir sterling............................123' —
20 frankovec......................................... 9	• 756
Cekini c. kr...................................... 5'78
100 drž. mark.......................................60*10
Tujci.
Dn6 23. novembra.
Pri Maliči: Kubitschek, potovalec, z Dunaja. — Ale-noslino, potovalec, z Dunaja. — Lazar, potovalec, iz Gradca. — Stepanek, c. kr. lieutenant, iz Gorice.
— Jaklitsch, posestnik, iz Kočevja. — Verderber, posestnik, iz Kočevske Reke.
Pri Slonu: Konig, fabrikant, z Dunaja. — Gober, trgovec, z Dunaja. — Gstottner, trg. potov., z Trais-sena. — Gaudia, logar, iz Ponikve. — Hohensassen, zasebnik, iz Koroške. — Farsky, zasebnik, iz Slov. Gradca. — Wolf, slikar, iz Ljubljane.
Pri Južnem kolodvoru: Dr. Schatzinayer, iz Trsta.
— Schwartz, vinotržec, iz Gradca. — Rothlich, logar, iz Škofje Loke.
Umrli so:
Dn6 21. novembra. Kristijan Strauzer, pismonoše sin, 2 1., na Bregu št. 18, hiba dušnika. — Helena Reich, mestna ubožica, 771., opešanje.— Kristina Poznik, krojaška hči, 6 mes., Florijanske ulice št. 40, hiba dušnika.
Dn6 22. novembra. Jurij Kališ, gostač, 74 1., Florijanske ulice št. 13, plučnica. — Mater Neža Prosch, uršulinka, 67 1., Kongresni trg št. 17, srčna hiba.
D riž 23. novembra. Viljelm Mihalič, učiteljski kandidat, 24 1., Cesta na Grad št. 4, jetika.
V	eivilni bolnici:
Dnž 21. novembra. Josip Bezlaj, delavec, 62 1., jetrna hiba. — Neža Walda, soproga skladišarja, 45 1., možjanski edem. — Marjeta Kozjak, delavka, 59 1., opešanje sil.
Dnč 2 2. novembra. Lovrenc Tomc, gostinja, 73 1., starostno opešanje.
Dnč 23. novembra. Jera Skerbec, gostinja. 62 1., kron. črevesni katar.
Meteorologično poročilo.
							
	S Q	Čas opazovanja	Stanje barometra t ram	Tempe- ratura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm
	>■* o G OJ	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	734-20 735-80 737*50	—	5*6 —	2-6 —11*4	zpd. sl. » bzv.	js. » megla	000
International Line.
Iz TRSTA direktno v NEN-VORK.
Vžliki parniki prvega razreda te črte plujejo redno v New-York in prevzemljejo naklad in potnike po najnižjih cenah in v najboljše oskrbovanje.
V	New-York — Odhod iz Trsta.
Parnik „Snrrey“ 4200 ton okolu 30. novembra.
Popotniška kajuta 200 gld. — medkrov 60 gld.
Zaradi potovanja blagovoli naj se oglasiti pri
J. Terkuile
glavni agent za prevoz čez morje.
Via deli’ Arsenale št. 13, Teatro Comunale, Trst.
Zaradi naklada pri Emilianu d’Ant. Poglayeu-u, glavnem agentu.	(115)	10—10
Ljubljanski
nazidni koledar za notice
za leto 1885
na trdem papirji po 2 5 Isr.
Ljubljanski nazidni koledar
za leto 1885
na trdem papirji po 20 Itr.
Razpečevalcem dovoljuje se popust ali rabat
Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bambergova
knjigotržnica y Ljubljani, Kongresni trg št. 2.
V	našem založništvu je ravnokar izšlo:
Odkrit] o Amerike.
Predelal H. Maj ar.
Trije deli — 436 strani. 8°. Vsi trije zvezki v platno skupe vezani I gld. 60 kr., po pošti 10 kr. več; posamični zvezki pa po 60 kr., oziroma po pošti 65 kr.
O tej knjigi piše prvi naš leposlovni list »Ljubljanski Zvon*:
»Lep dar slovenski mladini. Vsak prijatel naše mladine in književnosti naše bode za tegadelj hvaležen frančiškanskemu patru Hrizogonu Majarju, da je lepo knjigo Campejevo priredil slovenski mladini. Te dni je prišla na svetlo v Ljubljani pri Bam -bergu in ves naslov jej je: »Odkritje Amerike.* Predelal H. Maj ar. Poučno zabavna knjiga v treh delili o I. Kolumbu, II. Kortesu, III. Plsaru. Papir je, kakor se taki knjigi spodobi, močdn, tisk lep, pravilen in razločen, vsa vnanja oblika prijetna in prikupljiva in tudi cena blizu 30 tiskovnih pol obsežni, trdno v platno vezani knjigi ne previsoka. Ako se ozremo po naši književnosti, pritegniti moramo, da razven Ciglar-Tom-šičeve »Sreče v nesreči* ne poznamo knjige, ki bi tako prijala mladim slovenskim bralcem, kakor Majarjevo »Odkritje Amerike.* Preverjeni smo, «da se ta lepa knjiga skoro udomači po slovenskih hišah in šolskih knjižnicah.*
Dobiva se pri
Ign. pl. Kleinmayr & Fed. Bambergu
v Ljubljani.
fMgnvnrm uradnik prnf. ffr. Šuklje.	Tiskata	in	zalagata	Ig.	v.	Kloinmayr	&	Fed.	Bamberg	v	Ljubljani.