Uto Mil. T E l E F O N 25 - «7 Stev.247 j poštni čekovni račun n.«09 Maribor, ponedeljek 31. oktobra 1958 NAROČNINA NA MESEC: Piejeman v upravi ali po pošti 10'- dip, dostavljen na dom 12*- din, tujina 25*- din Sestanek razsodišča na Dunaju V sredo 2. novembra se sestaneta na Dunaju italijanski in nemški zunan s ttinšster s komisijami za razsodišče v češkoslovaško-madžarskem sporu — Sporazum med Nemčijo in Italijo javnosti ni znan BERLIN, 31. oktobra. Na prošnjo madžarske in češkoslovaške vlade sta sklenili Nemčija in Italija, da sprejmeta razsodišče v sporu med Madžarsko in čSR Slede nove razmejitve. Praga in Budimpešta sta že izjavili, da bosta sklepe razsodišča dokončno in brez pridržkov priznali in izvedli. Nemški zunanji minister v°n Ribbentrop in italijanski zunanji minister grof Ciano se sestaneta v sredo, 2. novembra, na Dunaju. Tja bosta prišla tudi češkoslovaški zunanji minister dr. Chva!kovsky in madžarski zunanji minister Kanya, da bosta v primeru potrebe t>r* roki. Vojaški strokovnjaki Češkoslovaške in Madžarske se sestanejo že danes v Bratislavi, da rešijo vojaška vprašanja onega ozemlja, ki bo izročeno Madžarski. Po njihovi sodbi se je položaj po Mo-nakovem zelo izboljšal, to izboljšanje pa mora italijansko-nemško solidarnost še povečati. Italija in Nemčija bosta ostali tudi glede drugih, ne samo češkoslovaškega vprašanja, edini in se bosta zavarovali , posebno še proti neprestanemu oboroževanju velikih demokracij. Kakšni so sklepi glede češkoslovaško-madžar-skega spora, v javnosti ni znano. SPORAZUM V RIMU. RIM, 31. oktobra. Nemški zunanji minister von Ribbentrop je bil v soboto ob 15. uri §e zadnjič pr: Mussoliniju. Pri tej konferenci, ki je trajala več ur, je bil pristen tudi italijanski zunanji minister Ciano. S tem so bila rimska posvetovanja zaključena in von Ribbentrop je Ivečer odpotoval nazaj v Nemčijo. Pred ^hodom je bilo izdano uradno poročilo, k' o sklepih ničesar ne pove, von Ribbentrop je pa izjavil poročevalcem II-^°v, da je razpravljal z Mussolinijem in '•tonom o vseh aktualnih vprašanjih ev-r°pske politike, in je bilo doseženo popolno in prisrčno soglasje. Med Rimom ln Berlinom ni v nobenem teh vprašanj Nobenega nesoglasja. V tem duhu poroča i° o razgovorih tudi vsi italijanski listi. V PRAGI ZADOVOLJNI. PRAGA, 31. oktobra. Avala. Agencija Stefani poroča: Poročila, da sta Nemčija in Italija prevzeli razsodišče v sporu z Madžarsko, je vzbudilo v češkoslovaških vladnih krogih veliko zadovoljstvo. Tu pričakujejo od sestanka Ribbentropa in Ciana v sredo na Dunaju razčiščenje vseh podonavskih vprašanj. POROČILA IZ BUDIMPEŠTE. BUDIMPEŠTA, 31. oktobra. Avala. MTI poroča: Odgovor nemške in italijanske vlade, po katerem sprejmeta razsodišče v češkoslovaško-madžarskem sporu, sta izročila madžarski vladi italijanski in nemški poslanik v Budimpešti. V noti poročata obe vladi, da se bosta nemški in italijanski zunanji minister se-šla v ta namen v začetku tega tedna, naj-brže 2. novembra na Dunaju. Danes se snidejo v Bratislavi madžarski in češkoslovaški vojaški strokovnjaki, da se sporazumejo o modalitetah izročitve in prevzema Madžarski odstopljenega ozemlja. ŽIDJE NE SMEJO ODLOČATI O SLOVAŠKI ZEMLJI. Bratislava, 31. okt. Slovaški listi razpravljajo o možnostih plebiscita v nekaterih krajih in se odločno postavljajo na stališče, da Židje v nobenem primeru ne bi smeli dobiti glasovalne pravice. Slovaki ne morejo nikoli dovoliti, da bi o usodi njihovega ozemlja odločali Židje, katerih je po nekod na tisoče. Ti Židje so se preselili na Slovaško večinoma leta 1890. Leta 1910. so se že vpisali za Madžare, a leta 1930. za Čehe, oziroma Slovake. Pri plebiscitu se izrečejo prav tako zopet za Madžare. Razen Židov pa je na Slovaškem in Rusinskem še na tisoče krščenih in Polžidov. Zapiski Japonski nameni po zmagi 2AČRT ZA NADVLADO NAD KITAJCI - JAPONSKA ZAHTEVA PRIZNANJE P°LOŽAJA EDINE ODLOČUJOČE VELESILE NA DALJNEM VZHODU rOKlO, 31. oktobra. Japonska je se-.tavila pogoje za premirje, med katerimi j® ,na Prvem mestu odstop maršala Čang-a.!ska v korist generala Vangčingveja. °litično zahtevajo Japonci ustanovitev v*°noninih pokrajinskih vlad v Hanko-!** Kantonu, Pekingu In Nankingu. Iz teh ad se sestavi skupni odbor, ki izvoli Vliga predsednika republike in sestavi s v° Prednjo vlado. Za otok Formozo § zahteva poseben avtonomni položaj, niV?rne Province Čahar, Suijnang, Notra-Ijjj p°ngolija Itd. se ne podrede osrednji j ajskj vladi, ampak se povežejo tesne-* Mandžurijo. Gospodarsko si prldr-^nska vodilno vlogo na severnem ^ngceja. ‘lati ge in v ozemlju spodnjega toka Vojaško hočejo Japonci obvla-vse ozemlje med Pekingom, Kan- tonom in Hunanom. V primeru odpora bodo Japonci prodrli do skrajnih zahodnih mej. Glede mednarodne smeri pri-Piavljajo Japonci najožje sodelovanje z Nemčijo in Italijo v duhu boja proti komunizmu. To sodelovanje bo tudi gospodarsko. Od Anglije, Francije in Amerike zahtevajo Japonci priznanje Japonske kot vodilne in edine odločilne velesile na Daljnem vzhodu. Nasproti Angliji so pripravljeni na gospodarsko sodelovanje, dočim nasproti Franciji In Ameriki te volje ne kažejo. Od Anglije pričakujejo, da bo molče priznala nastali položaj in upB-vala tudi na odstranitev Čangkajška. V prihodnjih dneh bo Japonska odpovedala tudi washingtonski dogovor 9 velesil iz L 1922. Odgoditev izgonov iz rajha Ta teden se prično v varšavi posebna poljsko-nemška pogajanja ZA SPORAZUMNO URE DITEV TEGA VPRAŠANJA ?ESUN, 3i oktobra. V vprašanju po- st> 2i sežen sti ■>-n,3a Poljskih državljanov, v prvi vr ^idov, ki žive v Nemčiji, je bil do-soboto zvečer med poljsko in biio^ vlado sporazum v’ toliko, da je enjeno Pečeti ta teden v Varšavi se tQC0''*ietnška pogajanja, na katerih naj Daši; Vt)rašanje uredi sporazumno in ne ^'er;0°' Zaradi te«a ie do dokončnih na(jai.y. tcl> pogajanj ustanovljeno vse m ^. 'zganjanje poljskih državljanov ft°,hke^e 'n nemških državljanov iz veli^^A^A’ 31. oktobra. Tu pripisujejo SNa P°Kajanjem, ki se bodo pri- e>učiirv i v Varšavi nied Poljsko in 'tieru j,8,e^e tujih državljanov. V pri-a ta pogajanja ne bi uspela, bo Poljska izgnal., vse nemške državljane, ki žive na ozemlju republike. V ta namen se že pregledujejo njihovi dokumenti. Zakon o novi potrditvi poljskega državljanstva za one, ki žive v tujini, je bil uveljavljen do sobote opolnoči. Poljski državljani v tujini, ki državljanstva do tega roka niso obnovili, so prenehali biti poljski državljani. Zakon je bil naperjen proti Židom. BERLIN, 31. okt. Reuter: 6000 poljskih Židov, ki so v petek in soboto dobili nalog, da se izselijo, je smelo ostati v Nemčiji, vendar morajo stroške za prevoz iz koncentracijskih taborišč plačati sami. V soboto ob polnoči so se po novem poljskem zakonu smeli vrniti na Poljsko vsi oni Židje, ki so dobili obnovitev poljske- ga državljanstva. Do polnoči jih je prišlo okoli 8000 čez mejo. Po tukajšnjih računih je pa ostalo na Nemškem še okoli 140.000 do 200.000 poljskih Zidov. V Berlinu so bile včeraj protižidovske demonstracije. Francija se premika na desno PARIZ, 31. oktobra. Reuter: Včeraj so bile v treh irancoskih okrajih nadomestne volitve za poslance, ki so pokazale zanimive rezultate, posebno še, ker so prišle takoj po kongresu radikalnili socialistov v Marseilleu, kjer so, kakor znano, radikali krenili od ljudske fronte na desno. Pri nadomestnih volitvah za nekega pariškega poslanca je zmagal kandidat fašistov polkov, de la Roccpiea, na drugem mestu konservativec, na tretjem radikalni socialist, na četrtem socialist in na petem komunist. V enem okraju na deželi je zmagal kandidat »protiljudsko-frontašev«, Id so ga podprli radikalni socialisti, v drugem pa pride v ožje volitve socialist le zato, ker so bile druge stranke razdeljene. Za končno zmago Ima malo upanja. Agencija Fxchange Javlja, da pomeni to popoln preokret francoske notranje politike. Žrtve požara v Marseilleu MARSEILLE, 31. oktobra. Izpod razvalin pogorišča so potegnili do sinoči 18 trupel. 70 ljudi še pogrešajo, 30 nevarno ranjenih leži v bolnišnici. Včeraj so bile v mestu velike demonstracije. Demonstranti so zahtevali odstop socialističnega župana, ker je mestna občina tako zanemarila gasilstvo, da je neuporabno za večje akcije. V hotelu, kjer sta stanovala Daladier in Bonnet, so med požarom aretirali nekega zloglasnega člana marseil-leskega podzemlja, ki si je v zmedi prilastil njune važne spise. PRINC UMBERTO PRI HITLERJU MONAKOVO, 31. oktobra. Italijanski prestolonaslednik princ Umberto, ki se mudi trenutno v Nemčiji, je včeraj obiskal Hitlerja v Berchtesgadnu. Nov predsednik Chilea Spričo še vedno napetega in negotovega evropskega mednarodnega položaja se je le malokdo zanimal za to, da si voli južnoameriška republika Čile novega predsednika. Ker poteče s 23. decembrom t. 1. službena doba dosedanjemu predsedniku Arturju Alessandriju, so bile za 25. t. m. razpisane volitve. Izid je v glavnem že znan. Za enkrat še izostajajoči rezultati ga ne morejo več spremeniti. Bivši predsednik Alessandri je bil prvič izvoljen za predsednika 1. 1920. in zadnjič 1932. za dobo šestih let. Novoizvoljeni predsednik je Pedro Aguirre Cerda, predstavnik čilenske ljudske fronte. Po do sedaj znanih rezultatih je dobil 220.892 glasov, kandidat desničarskega bloka Gustavo Ross pa 213.521 glasov. Senor Aguirre Cerda je znan zgodovinar in socialni ekonom ter tudi slovničar. Je pa tudi bogat vinogradnik. Pripada radikalom, ki tvorijo skupno z demokratsko stranko ljudsko fronto. Duce: »Italija ima zdaj svoj premog" Na petem zborovanju najvišje komisi? je za avtarkijo je poročal predsednik korporacije za rudarstvo, da so dali premogovni rudniki v Raški (Istra) v zadnjih devetih mesecih 650.000 ton premoga in da se bo dalo verjetno priti v bližr nji bodočnosti na 800.000 ton mesečne produkcije. Rudniki na Sardiniji so pror ducirali v poslednjih devetih mesecih 570.000, ton. Mussolini je nato izjavil, da ta produkcija že krije najnujnejše doma^ če potrebe in da je že možno trditi, da ima Italija od zdaj naprej svoj premog. Ribbentropova pot v Rim Vkljub zagotovilom, da gre zgolj za informativno demaršo, pada ta nenadni obisk nemškega zunanjega ministra v oči. Stvar mora biti že nujna, da je prišlo do te poti v trenutnem, z ozirom na če-ško-madžarski spor kočljivem položaju. Videti je, da je prišlo do križanja interesov z ozirom na omenjeni spor, ker se zdi neverjetno, da bi se Madžarska povzpela do tako odločnih akcij brez italijanske zaslombe. Zdi se, da hoče Ribbentrop pregovoriti Mussolinija, ker bi poljsko-madžarska meja namesto pohlevne češkoslovaške Nemčije zapirala pot proti vzhodu. „Mein Kampf" ni priložnostna knjiga Predsednik zbornice za književnost v rajhu se je izrazil nedavno prav ostra proti temu, da bi se knjiga »Mein Kampf« ponujala po antikvaratih kot priložnostea nakup. Pozval je antikvarje, naj jo vzamejo takoj iz prometa, »ker mora vsakega zavedno nacionalnega Nemca bolestno dimiti, če vidi knjigo našega fiihrerja kot »priložnosten nakup«. Beck in poljski narod Poljski narod, narod VVitosev — in W'itos je še vedno v Češkoslovaški v izgnanstvu — protestira z največjim ogorčenjem proti Beckovemu postopanju. (»Juvenal«.) Nesoglasje v Avstraliji Iz Canberre poročajo, da je opozicija v parlamentu očitala vladi pomanjkljivo reševanje nujnih narodnih problemov. Gre tu pred vsem za vprašanje narodne obrambe, ki ga avstralsko časopisje prav živahno komentira. »Sydney Morning Herald« prav ostro graja pomanjkljivosti in zahteva delitev tega ministrstva, ki nalaga pretežke naloge za enega moža. Maribor, 31. oktobra. Ameriški časniški magnat Randolf He-arst je povedal v svojem nedavnem govoru, ki so ga prenašale vse važnejše oddajnice USA, bridke resnice na račun tistih, ki so delali po svetovni vojni mir v nasprotju z Wilsonovimi načeli, zlasti pa na račun Anglije. Dejal je, da se je napačno zgrajena stavba tega miru že porušila in pokopala pod ruševinami tudi tako dolgo vodilno oblast Velike Britanije nad Evropo in ostalim svetom. Daši je imel Hearst vedno svoje poglede na svetovna vprašanja in posebne interese, ki nam vselej niso mogli biti simpatični, mu moramo ob tej priliki vsaj v glavnem popolnoma pritrditi. Zgradba miru v Versaillesu je bila postavljena na napačne in nestalne temelje in je sedaj dejansko popolnoma porušena. Tistega sveta, ki ga je ustvarila, že ni več. Prečudna naključja razvoja so nas v komaj dvajsetih letih pripeljala tako daleč, da so danes premaganci iz 1. 1918. zmagovalo), zmagovalci pa premaganci. Prvič v človeški zgodovini se je zgodilo, da je zmagovalec po svoji zmagi brez vsake nove vojne izgubil vse svoje pridobitve, premaganec pa odstranil vse nasledke poraza in pridobil zraven še več moči, kakor je je imel pred porazom. Tista Nemčija, proti kateri je ves svet vodil štiri leta najstrašnejšo vojno med vsemi, kar jih človeštvo pojmi, in Ri je ležala 1. 1918 strta in ponižna na tleh, je danes zopet silnejša kakor je bila pred porazom in najmočnejša sila v Evropi. Pred vojno je imela Nemčija 540.000 kvadratnih kilometrov površine in ne eeiih 59 milijonov prebivalcev. Mirovne pogodbe so ji odtrgale okoli 70 tisoč kvadratnih kilometrov površine in več milijonov ljudi, po priključitvi Avstrije in Sudetov pa ima sedaj skoraj 570 tisoč kvadratnih kilometrov površine in okoli 77 milijonov prebivalcev. Povečala se je torej od predvojne za 30 tisoč kvadratnih kilometrov in 18 milijonov ljudi. Razen tega ima na svojih mejah utrdbe, kakršnih pred vojno in med vojno ni imela, ter armado, ki je še vse drugače oborožena in organizirana kakor je bila tista, s katero se je štiri leta uspešno upirala armadam vsega sveta. Tej pro-stominski, številčni in vojaški moči pa je sorazmerna tudi njena politična moč, ki je po Monako ve m postala najvažnejši faktor v Evropi. Edino, kar je do tega trenutka zmagovalcem rz 1. 1918. še ostalo, so bivše nemške kolonije, katerih površina meri okoli 2 milijona in 900 tisoč kvadratnih kilometrov. Razdelili so si jih med seboj tisti, ki so bili s kolonialno posestjo itak *e satnirani, predvsem Angleži in Francozi. In zaradi teh kolonij smo morali mi Slovenci izgubiti znaten del svojega narodnega ozemlja, ki je bilo odstopljeno Italiji v zameno za prekomorsko nemško posest, ki ji ni bila dodeljena. (Kakor smo morali zaradi »oslabitve« Nemčije z umetnim ustvarjanjem Avstrije plačati račune velesil tudi z izgubo Koroške!) Toda prav te dni se je pričel še zadnji akt tragedije versailleskega miru z nemško akcijo za vrnitev tudi tega izgubljenega kolonialnega ozemlja. Kako se bo ta akcija končala, ne more biti nobenega dvoma več. Nemčija bo dobila nazaj tudi svoje kolonije in stavba Versaillesa bo porušena do temelja. Zadnji zaključek svetovne vojne se bo potem glasil: Nemčija zmagala, antanta izgubila! Da, po dvajsetletnem likvidiranju svetovne vojne je izšla le Nemčija iz boja kot zmagovalka, a ne na podlagi uspehov svojega orožja na bojnih poljanah, ampak na podlagi načel, ki sp jih zmagovalci iz 1. 1918., sami proglasih kot podlago za novo ureditev sveta, a so jih zavrgli že takoj v tistem trenutku, ko bi jih bili morali uresničiti. Boj za velika, od antante izdana VVilsonova načela je prevzela po Versaillesu Neančija. V tem boju je sedaj zmagala. Nastane pa vprašanje, ali ga je vodila bolj iskreno kakor so ga državniki antante do Versaillesa? Ako ga je, potem moramo njen boj in njone uspehe pozdraviti kljub vsemu, kar je pri tem morda neprijetnega. Ako ga ni in meni, da so ta načela dobra samo toliko časa, dokler se dajo porabiti v njen lastni prid, zavračati pa, kadar gre asa druge, bo ta njen boj moralno prav tako malo smeden kajtor je bil aotaoiin,. Romunija totalitarna OD SOBOTE JE ROMUNIJA TUDI FORMALNO NEHALA BITI DEMOKRATIČNA IN JE POSTALA TOTALITARNA MONARHIJA BUKAREŠTA, 31. oktobra. Državni udar, ki je bil izvršen v Romuniji lani, je vodil po svojem nadaljnjem razvoju neizogibno v totalitarnost. Zadevna napovedovanja so se sedaj tudi uresničila. Romunija je od sobote dalje nehala biti tudi teoretično demokratična monarhija, postala je totalitarna država z eno samo politično stranko, vse druge so dokončno prepovedane. Ta vladna stranka pa ni zrastla od spodaj navzgor, kakor n. pr. fašistična v Italiji in nacionalno-socialisti-čna v Nemčiji, ampak je ustvarjena od zgoraj navzdol. Celokupna državna uprava se preuredi na podlagi korporativnega sistema in odstranjujejo se še zadnje liberalne ustanove. Preurejevanje državne uprave vodi pravosodni minister Vic-tor Diamandi po naredbah in navodilih kralja Karola II., ki je postal s tem glavni in vodilni politični faktor v Romuniji. Odločnejši kurz v Franciji NOVE GOSPODARSKE ODREDBE — AKO SE BO PARLAMENT UPIRAL, BO RAZPUŠČEN — POGODBA Z RUSIJO SE ODPOVE PARIZ, 31. oktobra. Kongres radikalne socialistične stranke v Marseilleu je bil v soboto zaključen in ministrski predsednik Daladier se je včeraj dopoldne vrnil v Pariz. Odšel je takoj v vojno ministrstvo, da izdela napovedane finančne odredbe. Te odredbe se bodo po pisanju »Matina« nanašale na sledeče: Uvede se poseben davek na kapital, revidira se 40-urni delovnik, preuredi se proizvodnja po določenih načrtih, uredi se zaščita prebivalstva, uravnoteži se trgovinska bilanca in konventirajo se rente. Dre- vi bo važna seja ministrskega sveta, na kateri bodo razpravljali o teh odredbah. Izdane bodo do petka, da se preprečijo borzne špekulacije. Sredi novembra bo sklican parlament. Ako bo naletel Daladier v parlamentu na nepremagljive tež-koče, ga bo razpustil. Pred razpustom pa bo razpravljal parlament na vsak način še o volivni reformi. V zunanji politiki bo Daladier nadaljeval zbliževanje z Nemčijo in Italijo. Vojaška pogodba s sovjetsko Rusijo bo najbrže odpovedana. Ljudska fronta je definitivno pokopana. Levičarski listi, med njimi »Huma-nite«, Daladierja že sedaj napadajo. Seja angleške zbornice JUTRI SE SNIDE ANGLEŠKA SPODNJA ZBORNICA K TRIDNEVNEMU ZASEDANJU — RATIFIKACIJA SPORAZUMA Z ITALIJO LONDON, 31. oktobra. Davi se je vrnil angleški ministrski predsednik Neville Chamberlain z dežele v London, da se udeleži priprav vlade za jutrišnjo sejo parlamenta. Po dosedanjih načrtih bo zborovala spodnja zbornica tri dni. Vlada ji bo predložila v ratifikacijo tudi sporazum z Italijo. Cela vrsta govornikov napoveduje govore, v katerih bodo za- htevali naglo oboroževanje Velike Britanije. Velika Britanija mora zaradi svoje veljave v sedanjih mednarodno-političnih zapletljajih biti bolj močna, kakor je bila kdaj koli doslej. Vlada se, kakor poročajo listi, še vedno upira ustanovitvi ministrstva za streljivo, namerava pa baje ustanoviti novo ministrstvo za civilno službo. Seja bo najbrže zelo razgibana. Francov brat padel LONDON, 31. okt. Reuter: Pri Ebru so začeli nacionalisti z novimi napadi in po vesteh iz Burgosa zavzeli veliko stralegično važnih položajev, zajeli več ujetnikov ter vojnega materiala. Po vesteh iz Barcelone pa vladne čete še vedno držijo svoje položaje. Polkovnik Franco, brat generala Franca, je v soboto padeL GRŠKI KRALJ V LONDONU LONDON, 31. oktobra. Sinoči je prispel sem grški kralj Jurij in ostane tu več dni. Temu obisku prisojajo tu velik pomen, ker gre za obnovitev in poglobitev grško-angleških odnošajev v sedanjem spremenjenem mednarodnem položaju. Baje se bo pogajal kralj tudi za večje posojilo. PROSLAVA NA SLOVAŠKEM. BRATISLAVA, 31. oktobra. Včeraj je Slovaška slovesno proslavila 20-letnico ustanovitve ČSR in dosego slovaške avtonomije. Povsod so bile velike proslave z javnimi zborovanji. Eden slovaških ministrov ostane do nadaljnjega stalno v Pragi zaradi sodelovanja pri vseh važnih vprašanjih. Volivno gibanje Dr. Stojadinovicev drugi volivni govor Ministrski predsednik je imel včeraj na shodu JRZ v Negotinu govor, v katerem je najprej dejal, da so bili na vladi tudi ljudje iz teh krajev, pa niso ničesar storili. Naštel je vsa dejstva, ki so delala nezadovoljne vas in mesto. Nato pa je opisal, kako so se razmere izpremenile, ko je prišla na vlado JRZ. Po gospodarskem pregledu je prešel na političnega ter med drugim dejal: „Kakor smo ustvarili čudež na gospodarskem polju, se nam je posrečilo ustvariti tudi drugi čudež, kakršnega še ni bilo videli na političnem polju. Delu moje vlade in JRZ se je posrečilo, da smo pomirili tudi našega Petra Živkoviča z dr. Mačkom. Naše ljudstvo pravi: Kadar je huda zima, takrat maček in miš skupaj spita. Iz lega sporazuma med dr. Mačkom in Petrom Živkovi čem sklepam, da tudi ta dva gospoda slutita zelo hudo zimo za sebe v lem letu. Priznati moram, da se ne molim ,ako mislim, da sc bo res z IX. decembrom začela za njih nenavadna zima. Kot Srb in kot predsednik vlade ter naše stranke pričakujem, da boste ostali 11. decembra vredni potomci onih, ki so tu ustvarili državo in ki so iz malega beograjskega pašaluka ustvarili veliko Jugoslavijo od Jadrana do Timoka. Ostanite zventi idealom naših junakov, ostanite zvesti nacionalni ideji, veliki in enotni državi. Našel se je med vami izdaja- in Evropa ne bo prav nič na boljšem kaikor je bila po Versaillesu. Kako misli v tem ozaru, bo morala pokazati že v prihodnjih dneh, ko se bo arbitražno reševal madžarsko - češkoslovaški spor. Ako bosta Nemčija in njen vodja Adolf Hitler potrdila naša pričakovanja, ne bomo imeli nobenega vzroka tajiti, da prinašata v Evropo pravičnejši režim kakor je bil versaiMeskl. Mi Slovenci za Versaillesom ne bomo žalovali. Za nas je pomenil najhujšo krivico, ki je mogla kdaj biti storjena našemu narodii- Nam ie Versailles odrekel pravice samoodločbe, na katere podlagi so Witson in antanta dosegli premirje na frontah in na podlagi katere srno v slepem, a krivem zaupanju sprejeli ver-sailleSko arbitražo. Z nami je Versailles napravil huje kakor s premagano Nemčijo. In če se danes ta sistem, ki nas je razčvetveril, ruši še v zadnjem temelju, za njim ne bomo potočili solza. Priznali bomo rajši novi sistim, toda končno sodbo o njem si bomo ustvarili šele tedaj, ko bomo spoznali, kako misli tudi z malimi, ne samo z velikimi. -r. lec — obsodile ga 11. decembra in ločite se od njega, naj ostane sam, ker vas ni nikdo vprašal, ko je izdal aina-nel našega velikega kralja Mučenika in ko je pobegnil v Zagreb, da pred vrati dr. Mačka čaka, da ga sprejme na svojo listo. Vaš veličastni sprejem in ta sijajni naš shod v Negotinu me je napravil za vedno vašega prijatelja. Po vaših novih poslancih se bom osebno zavzel za to, da vam bo še bolje kakor vam je danes.“ DR. KOROŠCEV VOLIVNI GOVOR. Na seji banovinskega odbora JRfJ za dravsko banovino je notranji minister g. dr. Korošec dejal med drugim tudi to, da gredo komunisti, socialisti, pohorci, pofovci, nezadovoljneži itd. na listo dr. Mačka, ki jc konglomerat, po katerem bo JRZ 11. dec. z vso močjo udarila. Notranji mini' ter je dejal, da je JRZ po svojem programu edina poklicana, da se sporazume z dr. Mačkom glede ureditve notranjih razmer. Opozicija prihaja se vedno z zunanjepolitično orientacijo) ki je v zadnjih viharnih časih doživela brodolome. Zmaga JRZ bo pomenila nadaljevanje notranje politiki prijateljstvo z vsemi narodi, osobito s sosednimi ter zavest, kam se gre v notranji in zunanji politiki. Dr. Korošec je zanikal vesli, ki se čujejOi da on in njegovi prijatelji prodajaj® in izdajajo Slovenijo ler dejal, da j« vlada trdno odločena po volitvah pr*' stopiti k reševanju notranjih razm<“r* V volivnem boju dajati kakšna P°' drobna pojasnila ,pravi notranji minister ni prikladno, gotovo pa bodo Hrvati z JRZ bolj zadovoljni kot ž drugimi. Kočno je dr. Korošec dejal, da samo tega ne razume, da bo dr. Maček pod svojo streho vzel tudi komuniste, kar jc nekaj nezaslišanega in nekaj strašnega. Dr. Maček je v soboto na zagrebškem okrajnem sodišču podpisal izJa' vo o postavljanju svoje liste. „Dr. Slojadinovič bo po volivni zmagi rešil hrvatsko vprašanje" je reke^ minister Mastrovič na shodu v Makar-karski Včeraj dopoldne je bila v Delavsk' zbornici v Celju konferenca delegatov bivše soc. demokratske stranke za ceh' ski okraj, ki ji je predsedoval g. Koša > župan iz Griž, prisoten je bil g. Svetek ' Ljubljane; vseh delegatov je bilo Konferenca je imela predvsem inforrna > ven namen, saj je že prejšnji ve^e!.. Ljubljani sklenil akcijski odbor vseh s* pin, ki bodo zastopane na listi g. d° , tor Mačka, da v Celju ne bo kandidb3 socialist V Kranju bosta za opozicijo kan ’ dirala g. Tomaž Križman, posestn na Okroglem in g. Karel Bajd, teks ni delavec, kot namestnik. . V Ptuju so na širši konferenci upnikov SZO soglasno izbrali za ka didata kmeta Lučka Jožefa iz goznice pri Ptuju in namestnika km ta Matijo Kelemina iz Središča. Volivno gibanje v Prekmurju. K didal JRZ za soboški okraj je bai* svetnik advokat g. Franc Bajiče-namestnika mu je določen šef ~° c dela v Murski Soboti g. Fran K® * kar ima z ozirom na njegovo s beno funkcijo poseben pomen, z rorn na številno sezonsko delavs . Vzdržuje se mnenje ,da bo kand1 na listi JRZ tudi sedanji Soboški^ pan, veleposestnik g. Ferdinand ner. Dosedanji poslanec industrij ^ g. Josip Benko se. dosedaj še ni 1 J z„ in krožijo o njegovih namerah lične verzije. Vse to se bo do kod -j0i roka vložitve kandidatur še P°ia, nec V lendavskem okraju sedanji p°sw‘ JRZ dr. Klar no bo kandidiral, v žuje se govorica, da bo kandida ski svetnik in izdajatelj „«ovm ^ g. župnik Jožef Klekl. Kot k- eJjr Slovenske združene opozicije je v ^ davskem okraju določen P*sateV b da bi izučili ostale brez-tie, ,ee 12 nekvalificiranih v kvalificira-^toh,-,Dla^1 ze,° zmerne uspehe. V k rek U r 5‘ ustanovljena šola Rachcl s„0 a[- J,ra'a po izločitvi knkor koli tele-&d ^>nnn no nezmo?niIi 7-a izšolanje brezPoselnih do maja 1938. 37 primernih. Končno je od teh ostalo le 623 zmožnik. Treba pa je tu upoštevati, da je med brezposelnimi mnogo žen, te pa za težko industrijo večinoma niso uporabne. (15. okt. t. 1. je bilo med 360.000 brezposelnimi 110.000 žen. Razen tega je po izjavi Justina Godar-ta na int. konferenci dela 45% brezposelnih nad 50 let starih. V omenjene šole za izučevanje brezposelnih pa sprejemajo le moške izpod 35 let. Sploh je tudi mnogo brezposelnih-specialistov, ki sprejmejo samo delo L lastne stroke. Vendar pa pravijo strokovni delavci: ta ko dolgo smo proti povišanju delovnega časa, dokler je v strokah, ki se jih to tiče, še kaj brezposelnih. Omenjanja vred no je tudi, da zaposluje n. pr. nemško letalstvo 200.000 delavcev, francosko pa le 50.000. Po vsem tem bodo gotovo ak-tuelni francoski gospodarski problemi lažje razumljivi. f. proti njim širili »Slov. gospodarja«. Danes so glasilo JRZ. Predstavniki slovenskega liberalizma v Prekmurju so kmalu opazili, da si ne bodo mogli pridobiti konservativnih katoliških kmečkih množic kot predstavniki politike slovenskih industrijcev, še manj s svojim liberalizmom ali jugoslovenskim centralističnim nacionalizmom. Poslužili so se konfesionalne razcepljenosti in si skušali pridobiti evangeličane. Pridobiti so si skušali predvsem tako zvane srednje sloje. Temu cilju so služile tudi gospodarske in posebno denarne ustanove. Najkarak-terističnejši pa so poizkusi, uporabiti re-gionalistične momente. Kandidirali so če- lo ljudi, ki jim je bilo policijsko dokazano sodelovanje z iredento. Preprosti ljudje, ki se niso pečali s politiko, pa niso pripadali stranki, so pa bili mnogokrat označeni za nezanesljive in nevarne. 9. novembra leta 1920. se je ustanovila »Do-maesa versztvena sztranka« iz kroga ljudi bivšega diktatorja »Murske republike« Tkalca. Bila je nekaka podružnica demokratske stranke in imela glasilo »Prekmurski glasnik« (izh. od 6. avgusta 1920 do 2. julija 1922), tednik, ki je izhajal v Soboti in imel v tem času sedem urednikov. Demokratsko glasilo je bil tudi naslednik, tednik »Murske Novine« (od 5.j oktobra 1924 do 15. februarja 1925). Glavni predstavnik demokratske stranko | je bil notar Koder. Nar. socialna stranka j je izdajala za volitve 1923 in 1925 1. »Naši dom« (leta 1923. 40 štev. in 1925 2 štev.). Izdajala sta ga odvetnik dr. Vesnik in gostilničar Talanyi. Zelo značilna je življen-l vom njenih predstavnikov. Zmagal je pri njem popolnoma vpliv industrijalca Benka, posebno od odstopa notarja Kodra naprej. V njem je tudi vestnik gremija in ga dobivajo vsi njegovi člani. Danes je njegov lastnik g. Benko in zagovarja politiko JRZ. (Konec prihodnjič.)’ Kaj je grenkeiše kakor spoznati, da nekomu ne manjka nič drugega kakor korajža, utrgati jabolko z drevesa? — (Bernhard Shaw.) O r/ 1 ‘11 t I Tl 1 V >To bo prijetno presenečenje zanj, ko se vrne s potovanja! Saj ima vendar pse tako radi« Vel ka odgovornost izobraženstva Eden najžalostnejših pojavov pri večini naše inteligence je ta, da po končanih študijah popolnoma popusti v vsem, s čimer se je do neke mere intenzivno ukvarjala za časa svojega študija. Z vstopom v življenje preneha kakor da bi odrezal vse njeno zanimanje za stvari, ki nujno spadajo v njeno interesno območje, kar samo dokazuje, da bi bil ves njen trud ter »idealizem« le maska in pretveza, s katero je hotela delati vtis »solidnosti« in na ta način preje priti do kruha. Skoro neizjemen je pojav, da in-teligent po končanem šolanju, ko se namesti v nekem podjetju ali kjer koli, kjer mu ie zagotovljen kruh in postopno napredovanje v plači izgubi sleherno zanimanje za kulturno delo, v kolikor pa se zanj še zanima, se le v toliko — in še to samo »teoretsko« — da dela »vtis«, varljivo premoti svojo okolico in da se prikazuje v lepši luči, nikakor pa ne zaradi tega, ker bi ga v resnici kaj zanimalo in veselilo. Mnogi bi se hoteli prištevati med intelektualce samo na podlagi zadnjega izpričevala, ki so ga nekoč dobili o svojem »znanju«, odklanjajo pa vsakršen nadaljnji trud in žrtve, vsak idealizem, ki baje njihovim letom in »izkušnjam« več ne »pristaja«, zase pa kljub temu zahtevajo vse priznanje in koristi. Mnogi mislijo, da so že dovolj storili in nočejo vedeti, da morajo iti v korak s časom, z dobrinami kulture in civilizacije in da morajo neprestano iz- popolnjevati svoje pridobljeno znanje in to ne samo v stroki, ki so se ji posvetili. Inteligenten človek mora spremljati dogodke okoli sebe in v svetu ter ne bi smel nikoli dopustiti, da njegovo zanimanje kdaj pojenja, da ga obvlada lenost, udobnost in ravnodušnost za vsako dogajanje, v katerem ni ravno on subjekt. Intelektualec ne sme živeti suhoparno in po neki šabloni, temveč mora prinašati v življenje živahno razgibanost, svežost in lepoto. Skratka: dolžnosti inteligence so številne, cilj pa je samo eden, in ta je: pomeniti nekaj pozitivnega v človeški družbi, pomeniti vrednoto v svojem narodu, prinašati po svojih sposobnostih in nagnjenjih — z eno besedo po svoje — k graditvi lepšega narodnega življenja. Od teh dolžnosti se ne odvezuje noben vreden in resničen razumnik in v nobeni priliki; to so dolžnost'. ki jih je treba izpolnjevati dosledno do konca. Te dolžnosti je treba izvršiti z dejanji in deli, kajti o njih samo govoriti, ni dovolj. V vsakdanjem življenju z vsemi njegovimi vprašanji in potrebami je dolžnost miselnega človeka, da živi in deluje vedno tako, da spravlja v sklad svoje interese z interesi drugih, da pa mu tudi nikoli ne bo težko, odno-vedati se svojim koristim v prid občim, če bi bilo to potrebno. Seveda: vse. kar se napravi, mora biti dobro premišljeno, pametno in koristno, drugače delo nima nikakega pomena. mfs. oblačila in obuvala, da izpod stiskalnice ponuja vino prekupčevalcem, če bi ga hoteli kupiti po 1.50. Ostalim viničarjem in najemnikom se ne godi nič bolje. Iz tega zemljišča črpata dohodke viničarjeva in gospodarjeva družina. Glasbena Maštea v Ce5|u Glasbena Matica je imela ob koncu j preteklega šol. leta 1(38 učenk in učen-| cev, ki so javno nastopili trikrat v i gledališču ter so sodelovali v prire-l ditvah „kulturnega tedna”. Letos je vpisanih že 115 gojencev in gojenk. Težave ima zavod s prostori in ' je zato potrebno, da se že kmalu preseli muzej v staro gimnazijo. Šolski uspehi so bili dobri, saj sla z zadostnim uspehom izdelala le 2%) z dobrim 15%, s prav dobrim 51% in odličnim uspehom 22% gojencev. Izvoljen je bii dosedanji odbor z g. dr. Milanom Orožnom ' kot predsednikom, tajnico gdč. Zupančičevo, blagajničarjem g. Turnškom, gospodarjem g. Jeričem in ravnateljem g. Sancinom. Žabsfna oodoba slovenskih Haloz PREMALO ZEMLJE, IN ŠE TA JE SKRAJNO SKOPA — POSESTNE RAZMERE, KI VPIJEJO PO REŠITVI _ ZEMLJA SE MORA SPET POVRNITI V DOMAČE ROKE Lapornati in ilovnati bregovi vinorodnih Haloz so nanizani pod Bočem, Donačko goro in Ravno goro, proti vzhodu pa se izgubljajo v obširnih ravninah Dravskega polja. V teh bregih leže glavni kraji Haloz: Makole, Majšperg, Ptujska gora, Sv. Trojica, Nova cerkev, Sv. Barbara v Halozah in Zavrč. Osojne rebri so večjidel pokrite z gozdovi in pašniki, sončne lege pa so posajene z žlahtno trto, vrhu tega je vmes še več malih kopanih njivic in travnikov, ki se vlečejo po ozkih grabah. Vrhovi so posejani z gostimi kočami, katere nadkriljujejo bele zidanice in vile tujcev. V vegastih in k tlom pritisnjenih bajtah so natlačeni Haložani s številno deco. Nad te slamnate strehe pa se dvigajo visoke prikupne stavbe tujcev, ki so s svojo belino vidne daleč naokrog. Ob sončnih in trgatvenih dneh se v njih goste tujci, ki preradi uživajo idilo v mikavnih Halozah. Kljub temu, da Haloze spadajo med naj-pasivnejše predele Slovenije, so razmeroma gosto naseljene, 65 na 1 kmJ. Iz njeni!) suhih bregov se zdaleka ne da toliko iztisniti, kot iz zemlje na Dravskem polju in Slov. gor. Edino vinska trta je na pripekajočih strminah našla najugodnejša tla in se je že v davnih časih tukaj zakoreninila. Ona, ki zahteva največ nege in je obenem najkočljivejša, če bo mogla poplačati s svojo medeno kapljico toliki trud, služi ubožnemu Haložanu kruh. Dočim je tujcu samo priboljšek, je domačinu kruh. Haložan se ves posveča vinski trti. Za njo da vso svojo voljo, moč in življenje. Najskrbneje jo okoplje, gnoji, obrezuje; škropi, veže in sanja o kruhu, Naj še tako marljivo delajo njegove roke. Haložan je lačen kruha /\ leta. Lačen je kruha, ker ima premalo zemlje, ali pa je sploh nima. Dejstvo je, da ti vinorodni bregovi, ki se leto za letom prepojijo z njegovim znojem, niso njegova last, ampak tujčeva. Katastrske knjige dokazujejo, da samo petina Haložanov poseduje zemljo. A že ti so sami kočarji. Kdor ima 1 ha, velja za premožneža. Vsakdo se more prepričati, da ena družina ne more shajati na 1 ha. Za Gorco, pri Sv. Trojici v Halozah, ki je tipična haloška občina, izkazujejo knjige, da je od 155 posestnikov samo 37 domačinov. Od celokupne površine vinogradov imajo samo Ptujčani, tujci in inozemci 62.6% in posestniki s polja 14.3%. Povprečno pa ima domačin komaj 2 ha, Ptujčan 1.83 ha in ino-zemec 3.41 ha. Haložani na malih koščkih ne morejo pridelovati sortiranih vin. Majhne količine sredstev za nego trte mora plačati po višji ceni in ker jih po navadi dobiva na up, prihajajo čestokrat tedaj, ko je že pomoč zamujena. V jeseni je prisiljen radi celotnih zadolženj in potrebi po kruhu, Ciganska nadloga oh severni meji V zadnjem času se je pojavila v severnih Slov. goricah ob severni meji večja družba ciganov z vozovi, ki se zatekajo v gozdove, šume in pašnike. Cigani po okolici kar izsiljujejo živež in denar pri kmetih, bajtarjih, kakor tudi pri revnih viničarjih, zlasii tam, kjer nalete na posamezne stare ljudi, ki v odsotnosti ostalih, domačih čuvajo domove. Dogajajo se slučaji, da tam, kjer takovrstno izsiljevanje ne uspe, kradejo, kar jim pride pod roke. Na dnevnem redu so predvsem tatvine sadja po sadonosnikih in shrambah, ki ga odnašajo z vrečami v svoja skrivna gozdna in pašniška zavetišča. Prizadeli in ogroženi prebivalci žele, da poseže vmes oblast in napravi temu konce, s čimer bi se preprečil nadaljnji strah pre.bivalsi.va pred to nevarno nadlogo, ki ogroža mnogim še skromna imetja, zlasii viničarjem, ki so vso leto skrbno delali, sedaj pa bi naj svoj s krvavimi žulji pri kmetu prisluženi pridelek, namenjen za zimsko oskrbo svojih družin, delili ciganom, če ne zlepa pa pod nasil-stvom. o. Češkoslovaški narodni praznik je proslavila celjska sokolska župa v Narodnem domu. Proslavi so prisostvovali predstavniki vojske in nacionalnih organizacij. o. V Ljubljani so zopet dovoljeni živinski sejmi. Nevarnost slinavke je prenehala. o. Draveljsko pokopališče povečano. Draveljsko pokopališče je postalo že pretesno. Zato je ljubljanska mestna občina dokupila precejšen kos zemljišča, s katerim se je pokopališče znatno povečalo. Pokopališče v Dravljah je bilo včeraj blagoslovljeno. o. Ponarejevalci denarja v Domžalah. Orožniki so v Domžalah razkrinkali do- bro organizirano družbo, ki je ponarejala 20-dinarske kovance. Več kovancev so spravili že v promet. V zadnjem času s° pričeli ponarejati tudi 100-dinarske ban* kovce. pa so jih pri delu motili orožMtf1, o. Splašena konja sta zavozila v iziotf* bo v Ljutomeru. Konja in hlapec mlinarji Šadla z Grab o le lažje poškodovani-Šipa je bila iz specialnega belgi stekla in stane okoli 3000 d'n. o. 80 metrov globol o je padel rudar France Fakin v premogovniku v Zagorju z vozičkom vred. Mlad’ rudar je bil tudi delaven Sokol. o. Pri premikanju je padel £>od kolesa na ljutomerski postaji premikač Jožef Horvat iz M. Sobote. Ponesrečenec, ki je bil na mestu mrtev, zapušča ženo in lr‘ nedorasle otroke. ' 3 o. Za doto prihranjeni denar ter precej oblek in perila je ukrade! znani Jože Anžur pri SimerČanovih v Širmanskem l'rl' bu blizu Štange pri Litiji. Orožniki preiskujejo vso okolico, da bi vlomilca i*' sledili, . v o. Konja zastrupil z živim srebrom. Prelesju pri Št. Rupertu na Dolenjskem ima posestnica Sentočnikova, ki se ,|C nedavno vrnila iz Amerike, vzorno urejeno domačijo. Zadnje dni ie dobila VeC grozilnih pisem, v katerih ji neznanec sporoča, da ji bo zastrupil vso živino-Nekega jutra je gospodinja res našla P°' ginulega konja. Zivinozd ravnik je ugotovil, da je bi! zastrupljen z živim srebrom. . o. Zaradi bolehnosti ie šla pod v*aK delavka Helena Kocjančič, zaposlena v papirnici v D. M. v Polju pri Ljubljam-Zapušča 41etno hčerko in mn?a. o. Od vojakov v smrt. Te dni se je v{' nil od vojakov 231etni čevljarski potnoc' nik Anton Dobre v svoj domač' kraj Ko* vor pri Tržiču. Neki tovorni avtoiflOp ga je tako poškodoval, da je kmalu ^ dihnil. ^ o. Roparski napad pri Radoviči. V došili pri Radoviči ima na samotnem kra' ju 79!etna Marija Luzar svoio hišico 111 sc preživlja s prodajo kroha. Starko s® ponoči napadli razbojniki in oddali veC strelov v njeno sobo. Prestrašena ženfc;'! je klicala na pomoč, nakar so ropar." pobegnili. n. Jugoslov.-čsl. liga v Zagrebu je Pr0' slavila češkoslovaški narodni praznik ^ Ljudski univerzi, kjer je predava! utn'* prof. dr. Ljudomil Hauptman o potnerl bitke na Beli gori. n. Ubil ženo, za katero je dal u dinarjev. Po starem krajevnem je v prištinski okolici kupil Miftar novic mlado in lepo ženo za 14.000 narjev. Zena pa ni bila zadovoljna s sV jim precej starejšim možem in je 'li\. gledala po drugih. Ljubosumni lseno jc potegnil nož in svojo mlado ženo z klal. n. Betonski most čez reko Taro v Sr- Tuhtat $o uas sveMi daa... Krašmi je bilo te dni tako kot bi se bil nasrkal one svinčeno-sive pajčevinaste megle, ki je leno lezla čez rebri m dole in prepletala kegijaste griče ter drzne stene ttik neba. Zdelo se mu je, da se ves koplje v njej in mu pije še zadnjo trohico toplote; celo ponoči mu kumuje, spi ž njim na trdi postelji in se mu krohoče Zato se je teh dni bal tn se izogibal ljudi Brezglavo je taval okrog jn se trudil, da bi se otresel te meglene muke. Napil bi se bil, če bi sc ne bil bal vinskih barv — žolte, črne, rdeče —, ki so ga tako spominjala onega jutra. Rad bi bil kot sicer: šaljiv, vesel, družaben in povsod dobrodošel. »Nisi več Krasna... kaj ti je?« Ka ie vprašal prijatelj. »Kaj naj ti rečem, če pa se tvoja življenjska cesita ti i vila tam kot moja in stotisočev meni enakih!« >Ne vem. kaj misliš?« »Stokrat bolje zate, da ne veš in po- Janko Furlan. znaš, kaj pomeni megla pod jasnim nebom, polnim zve,zd in hrepenenja, pesmi in sanj, ki jim ni konca in jih moreš razpeti čez vso našo, od vekov našo, a vedno bolj ogoljufano in osramočeno zemljo!« »Pesem poznam in le mlade sanje ... meglo odklanjam.« »Tudi jaz. A če pa se je strdila v tebi v ledinah!?« Prijatelj je skomignil z rameni. »Vidiš, da je bolje, da molčim o tem! Zato pa te rajše vprašam: »Ali veš, kaj je največje junaštvo?« »Ljubezen do sovražnika.« Krašni spreleti okrog usten rezek nasmeh. »Bodi tako!... Jaz pa ti rečem, da bomo zaman stegali roke za tem junaštvom še drugih dva tisoč let. Predaleč je ta ljubezen in nedosežna ... Zame je največje junaštvo v zatajenih gomilah.« »V katerih ... kakšnih gomilah?« »V onih, ki jim ne moreš in ne smeš pokloniti ne cvetja, ne luči; v onih po izjemni človeški postavi pregrešnih ... drznost je v njih, smeha, obširna in globoka želja, tako globoka, da je pognala iz nje najplemenitejša ljubezen... In jaz sem se na eni teh gomil večkrat pregrešil ... vsak teden sem obnavljal prisego njenih junakov.« »Ti torej veš zanje?« »Nihče ne ve.« »Pa si na tej gomili klečal?« »Tako jc bilo. In ti povem: Samo tam in le takrat sem čutil v srcu vedrino in toploto... samo na tej gomili.« »In dejanja teh junakov?« »Ali me nisi razumel?... Največja odpoved radi ljubezni, ki ima svoj izvir ob vrelcu plemenske krvi, v človeštvu!... Radi ljubezni do mene in tebe in milijonov ...« »Veliko dejanje!« je zamišljeno šepetal prijatelj. »Vidiš... te moje molitve ni več. Odkar mi je ona črna postava to preprečila ... in to je od onega meglenega jutra... je v meni mrzlo... Zdaj, ob tej biji so začeli graditi. Mošt bo pred-st^e Ijal odlično delo naše gradbene te in bo turizmu v ondotnili krajih nm koristil. „e. n. Dva medveda so ubili lovci blizu čanov pri albanski meji. Zaradi zime sc je v tamošnjlh krajih Poja'v_ mnogo divjih svinj, volkov in medve SSSS** uri je toliko let, ko sem kot zasledov^ zver iujimj uri, ku .sciu nvi lazil skozi gosto meglo. Za ^ so se vtisnili v mojo dušo oni ž°! cnja kraškega ruja in črne jagode v trp:alj0-skrivenčanega brinja... le črne ‘ (Q de ... strdjene kaplje onih junakov. me ti dnevi morijo.« " Prijatelj ga je vprašujoče Pog^a ’ ^ »Naj ti pravim,« je dodal Krastli s0 ne more biti v tebi nase megle. ^ deležni le grešniki, ki so tako ^ molili in še molijo za one junake. • • ^ še molijo in vsako leto romajo na ^ na to in stotere druge gomile. Vs rw jo... tudi oni, ki nosijo na ustin ^ in dobro voljo, ker imajo še im polajijo svojo bolest... Jaz je rem.« Dokler boste romali?« mil'- »Dokler ne bomo vsi, prav vsi joni pokleknili na ta dan na s«1 pri. čistejše ljubezni iti prisluhnili m segi. Takrat bo naš svetli dan ■. •* ^ Maribor Pojdi med grobove... Včerajšnja nedelja je bila vsa pod 'vtisom jutrišnjih Vseh svetih. Koder koli je kdo hodil, vsepovsod je srečaval ženske z zvrhanimi košarami in polnimi naročji poznih in obledelih jesenskih rož, ali kakor jim že pravijo — vsesvetnikovc, ki s svojim skoraj Mrtvaškim duhom spominjajo v teh Meglenih in hladnih jesenskih dnevih, ko jemlje narava slovo, na grobove in na vse ono ,kar je bilo kdaj v zvezi s smrtjo bližnjih, in ki obenem spominjajo na vse tiste žalostne in črne obrede, kakor na priliko na vino in kruh, ki ga po podeželju ponujajo na sedminah in ki nikomur ne diši, ter črne krste in na žalost, ki ni nikomur v življenju prihranjena, in na |voje najdražje, s katerimi si se kedaj khko pomenil o vsem, kar te je težilo v življenju ali te pa radostilo, in s katerimi danes ne moreš več spregovoriti niti ene same besede; končno *e pa te jesenske rože spomnijo še nate samega, da za hip postaneš v tem begu skozi življenje ter se zaveš, da ** boš tudi ti kdaj znašel med grobovi, od koder ne bo več povratka. „ V tem zadnjem in najtežjem vprašaju svojega življenja ostane človek Vedno sam; ta nerešena in tiha tragika Čaka vsako živo bitje, ki se zaveda svojega življenja. Zadnjo in megleno nedeljo pred Vse” svetimi so odšli ljudje ponajveč na ^kopališča. Popravljali so grobove, •i'h zasajali s cvetjem in prižigali sveče... Vedno kadar zaidete na naša pokopališča, pa naj so v najzakotnejših Vaseh, kjer gleda ilovka iz zadnjega sveŽega groba, ali na mestna pokopališča, vedno je v vas tih in še nikoli izražen odpor ne toliko proti te-da si je bogataš postavil rezan kamen, siromak pa lesen križ, ampak proti temu, da ležijo po pokopališčih zapuščeni in s travo zarasli grobovi; nihče se ne zmeni za nje... Jutri bodo Vsi sveti in ljudje bodo hodili po teli zadnjih pričah kateregakoli življenja, pa naj je bilo potlej to življenje še tako neznatno. Prepogosto so pri nas med temi zapuščenimi grobovi tudi grobovi velikih ljudi, do katerih bi moral narod ohraniti pije-teto, na grobove katerih je pa že po nekaj preteklih desetletij pozabil. Ce bi hoteli izmeriti pravo kulturo vsega naroda, bi ga najboljše izmerili po njegovih pokopališčih. Ali ne po rezanem kamenju in z zlatimi črkami napisanih verzih, ampak izmeriti bi ga morali po čuti, ki ga goji človeška družba do svojih pokojnih, do njihovih pozemeljskih ostankov. Tam na zapuščenem tezenskem pokopališču raste trava čez grobove; med mladim smrečjem leži nekaj opuščenih otroških grobov; samo nekaj vsesvet-nikove je nekdo vrgel na nje. Kakor da se nihče več ne briga za te tihe priče naše dvakratne revščine, ki se na jesen kaže na vsakem oglu. Mrtvih bi se morali spominjati tudi čez leto. In še nekaj: Na magdalenskem pokopališču vas presune kameniti spomenik delavca, ki je do pasu v kamnu in zre trdo v nebo, od koder ni pomoči. „Obtožujem“ so napisali delavci na Kelnaričev spomenik. Ta „ob“ tožujem“ bi lahko tisočkrat zaklicali vsi ti molčeči grobovi, bi ga lahko slišali iz grobnice padlih vojakov, kliče ga pa tudi tista številka — menda 50 ali koliko — kjer leži pokopan še brez tako bornega križa neki novinar — in zaklical bi lahko ta „obtožujem“ človek sam, ko se spomni na Vse svete svojega nehanja« Bivši kaznjenec — laln kasnii-niški paznik Pri mariborski policiji se je zglasil viničar Ivan Veingerl iz Gradiške in povedal, da je nasedel sleparju. Neki mlajši moški se mu je predstavil za kazmilni-škega paznika Kovača in se mu ponudil, da bo njegovemu sinu, ki je v ječi, na skrivaj dajal jedila in cigarete. Veingerl je možu res verjel in mu dal več zavitkov cigar in cigaret ter jedil, ki jih pa njegov sin ni dobil. Policija je ugotovila, da je lažni kaznilniški paznik Stanko N., ki se je v ječi seznanil z Veingerlovitn sinom in so mu bile zato razmere znane. PoHcija je sleparja prijela. Regulacija mestnih ulic Razen regulacije in kanalizacije Pregljeve ulice, ki bo veljala občino nad '60.000 din, se je na seji 13. pr. m. odobrila tudi regulacija in kanalizacija gajske ulice, ki je sedaj še sredi dela. pdejati se je, da se bo ob tej priliki Etično uredila tudi okolica gradu. Naproti kavarne »Astorije« je še vedno napol razdrti postament in leseni l ot- ki ga je zob časa že precej načel bi ga gradbeni urad že zdavnaj lahko ^dstranil. Najžalostnejšo podobo pa nam udi severni del gradu proti parku. Ne-t a‘ert deli plotu čuvajo rimske kamne Uzeja, razen tega pa apneno jamo, ki ip Pfav pripravna za otroško past. Vrhu Sa Pa včasi ta plot dobro služi tudi za ' Ksenje perila, česar ni niti na deželi vi-tin ^'0ga te&a plotu vzbuja upravičene K*rav ^ro ^‘tiko. Nadejati se je, da tud' pr'^i regulacije Grajske ulice p j tozadevno napravil red ter da bo v 1 ,Sradu postavljena meja, ki bo odgo-p riala tako lepo renovirani stavbi. — <.]av Pa bi bilo, da se to zgodi še pred nr Vn(>stno otvoritvijo novih muzejskih Odranski dan v Mariboru ludi Maribor je včeraj dostojno {Ja* vil dan, ko je pred JO leti na Jadranu prvič zaplapolala ju-^ slovanska trobojnica. Na predvečer 'iranskega dne je bila pri „0rlu“ dr ostna seja združenih odborov Javo rnSke slražc v Mariboru, ki jo je aii predsednik oblastnega odbora JS Citn 'pold\P° uvodnem govoru je pre-j ‘ . spominsko okrožnico vsem kra-0 j11'11 odborom in poverjeništvom JS. Iai2?0vaniu Js v Mariboru je poročal v v,‘k. fv p>rc. Včeraj dopoldne je bda 'len, - dvorani Sokolskega doma aka-ShnIM Pomladkov JS s prav pestrim Profan0111- slavnostnem govoru Potni ,1,7jaka bila blagoslovitev treh Erikovih praporov. prireditev »Grafike*' DriredirPl ude*e^bi so mariborski grafiki rat>i ik! T s°boto v veliki kazinski dvo-Mavi 7(n , ce[*' ki je bil posvečen pro- 'n 10-Im c, , ce Zvezne organizacije SORJ nici Pevskega društva »Grafike« v Mariboru. Na koncertu so nastopili pevsko dTuštvo »Grafika« in salonski orkester »Grafike« iz Ljubljane ter pevsko društvo »Grafika« iz Maribora. Obe pevski društvi stta dovršeno zapeli pod vodstvom pevovodij gg. Danila Cererja in Vinka Živka več narodnih in umetnih pesmi. Občinstvo je oba zbora nagradilo s spontanim priznanjem. Prav tako navdušeno je bil sprejet tudi orkestralni koncert ljubljanskih grafikov. Po koncertu, ki je bil prirejen pod geslom: Pesem, tisk hoče pot prosto, prosta bodi veda in umetnost z njo — je bil v spodnji dvorani družabni večer, na katerem so posamezni predstavniki grafične organi zacije iz Ljubljane, Zagreba in Maribora izrekli več vzpodbudnih nagovorov. Uspela prireditev Rdečega krlia v Studencih Krajevni odbor Rdečega križa v Studencih je v soboto zvečer priredil Stu denčanom prav prijeten in zelo zanimiv večer Svengalijevih eksperimentov. Grmekova dvorana je bila nabito polna in je med gledalci bilo tudi mnogo meščanov. V naddveurnem programu je g Svengali pokazal celo vrsto zelo uspelih poizkusov jasnovidnosti, sugestije in hipnoze. Predvsem so bili zanimivi posrečeni eksperimenti jasnovidnosti, ko je g. Svengali skozi zaprte šatulje natančno povedal vsebino ii. čital z zavezanimi očmi pismo oziroma stavke, ki jih je občinstvo dalo v zaprtih kuvertah g. Sven-galiju. Čistega dobička je bilo precej in je namenjen revni deci v Studencih. G Svengali je bil deležen burnih aplavzov Smrtna nezgoda v Studencih Pri posestniku in gostilničarju Omul-cu na Aleksandrovi cesti v Studenci l jc našel hlapec v senovem lijaku mrtvega starčka. O tem so takoj obvestili studenške orožnike, ki so v mrtvem spoznali 70-letnega upokojenca Franca Mačka s Koroške ceste 74. Uvedli so preiskavo in ugotovili, da je starček popival. Precej vinjen jc zlezel na podstrešje Omulčevega ii leva in padel skozi odprtino seneneg; lijaka. Zaril sc je v seno in se zadušil Pretep na Teznem Včeraj je bilo v tezenskih gostilnah zelo živahno. Skoraj povsod je bila godba in stari ter mladi so plesali. Tako je bilo tudi v gostilni Plohl na Teznem. Nenadoma pa je nastal med fanti prepir, ki mu je sledil pretep. Ruvanje se je končalo, ko se je 251etni invalid Joško Berglez zgrudil nezavesten na tla. Eden pretepačev je mladeniča brez roke s ta-£0 silo udaril z nekim predmetom po glavi, da mu je zdrobil čeljusti. Nevarno poškodovanega invalida so prepeljali v tukajšnjo bolnišnico. Zeleni obrobni nasadi ali koli z žico? Kakor so za navadne zemljane marsikateri ukrepi gradbenega urada nerazumljivi, tako tudi nismo mogli izvedeti za razloge, ki zabranjujejo, da bi se nasadi, ki sc začnejo na vogalu Prešernove in Aleksandrove ceste in se raztezajo približno do Cankarjeve ulice, prav tako ne obrobili z zelenim grmičevjem kot je to v okolici frančiškanske cerkve in nasproti poslopij Uniona. Tako zelenje je gotovo praktično in obenem lepo. Pri nasadih, ki pričnejo pri Prešernovi ulici pa o-pazimo približno vsakih 14 dni delavce, d zabijajo nove količke in vedno znova napenjajo žico. Jedva mine par dni, pa veselje otrok, ki radi skačejo po tej žici, pojenja dotlej, da se znova zabijejo količki in napne nova žica. »Žica gor, žica dok, vpijejo otroci in gradbeni oddelek jim tega veselja ne kali. Pa tudi s stališča stroškov je vprašanje, kaj je pametnejše, količki z žico ali zeleni obrobni nasadi, gotovo zanimivo. ničarka Mileva Zakrajškova; odborniki Edo Grom, Ljudevit Crnobori, Lojze Štan-deker. m. Da ne bo nobenega zapuščenega groba, naj vsaj letos poskrbijo uprave vseh pokopališč, zlasti bi bilo želeti, da se primerno in pietetno očedijo in okrasijo grobovi na starem pokopališču, ki je v oskrbi posebnega pokopališkega odbora. m. Te dni zapuščata po skoro 204et-nem delovanju muzejskega hišnika muzej g. m ga. Mohr. Oba sta bila vestna in poštena pomočnika mariborskega muzeja. m. Tudi slaščičarji odklanjajo novi pravilnik o opravljanju pomočniških izpitov, O tem so namreč razpravljali na zadnji seji Združenja slaščičarjev in medičarjev v Mariboru. Ugotovili so tudi, da se šuš-marstvo širi med izdelovalci in prodajalci sveč, kar bo morala oblast preprečiti. S m. Kokoši ie kradel. Policija je na trgu prijela viničarja Franca O. iz Zg. Voličine, ker je ukradel posestniku Vinku Pe-čuhu več kokoši in jih v Mariboru prodajal. m. Z doma. Železničar Franc Kobilica iz Maribora je prijavil, da je neznano-kam pobegnil njegov 141etni sin Vladimir. Mladega begunca so po daljšem lovu v magdalenskem parku prijeli in izroči? očetu. m. Zopet kolo. Tapetnrku Ignacu Pliberšku s Pobrežja je nekdo izpred gostilne v Taborski ulici odpeljal kolo »*Rfk-se« z evidenčno številko 129185. * Cenena in prvovrstna popravljalca ur, za vsako uro garancija, pri M. likerjev sin, Gosposka ul. 15. Mesto na fazana streljal na gonjača V Zg. Jablani pri Cirkovcih je priredil tamkajšnji lovski zakupnik velik lov. Povabil ie tudi svoje lovske tovariše in več gonjačev, ki so zajce m fazane priganjali pred puškino cev. Med gonjači je bil tudi 181etni posestniški sin Franc Gajst. Podil je krasnega fazana pred cev nekega inženira. Ta je sprožil in šibre so po nesrečnem naključju zadele Gajsta v levo koleno. Nevarno ranjenenga go njača so prepeljali v mariborsko bolnišnico. Zaradi jutrišnjega praznika izide prihodnja številka »Večernika« v sredo. m. Umrla sta včeraj 521etna železničarjeva žena Marija Masten in 531etnl carinski uslužbenec Alojz Mlaker. PRtPISUJt RAZMNOŽUJE m prevajaPREP|SB|Ro iSttaSK m. Ljudska univerza v Studencih. No vo sezono otvarjajo v Studencih v četrt e k, 5. novembra, ob 19. uri v dvorani deške šole s Cankarjevim večerom ob 20. obletnici njegove smrti. Predava prof. Rudolf, recitira J. Mlakar, nekaj pesirr zapoje »Enakost«. Vstopnine ni. Vsi prijatelji vabljeni! m. Malstrovci, udeležite se počastitve mrtvih tovarišev in drugih narodnih borcev jutri dopoldne ob 10. uri na pobreškem pokopališču! m. Mariborska sekcija Združenja gledaliških igralcev je imela svoj redni let ni občni zbor dne 10. oktobra t. 1. v Narodnem gledališču. Novoizvoljeni odbor se je na prvi odborovi seji, 12. oktobra, konstituiral sledeče: predsednik Pavel Rasberger; tajnik Edo Verdonik; blagaj- * V Gradec! Enodnevni izlet z avto-karom »Putnika« v sredo, 9. nov., za le din 100.—. Prijave pri »Putniku«. * V četrtek, 3. nov., ob 20. bo v kuhinji dijaškega doma, Prešernova ul. 6, tečaj za pikantne sendviče in za sladke sendviče pod vodstvom strokovnjakinje, ki vodi sedaj kuharski tečaj v hotelu »Za-morc«. Vsaka udeleženka plača din 25.—. Vpisovanje in vplačilo iz prijaznosti v trgovini Zlata Brišnik. * Mesarske prodajalnice bodo na praznik Vseh svetnikov zaprte in se tudi na stojnicah ne bo prodajalo meso. Združenje mesarskih mojstrov opozarja, da si občinstvo preskrbi mesne potrebščine za praznik že danes. Mesarske prodajalmce bodo odprte do 19. ure. * Za jahalni klub se sprejemajo prijave Ob jarku št. 6, tel. 22-27, ker je pričetek delovanja kluba odvisen od števila prijav, se interesenti prosijo, da se čhnprej prijavijo. * Kupite si »Tot! list*. Novembra!« številko dobite v vseh trafikah. o. »Gaj zaslužnih« pri Sv. Krištofa v Ljubljani, kjer bodo počivali najzaslužnejši možje slovenske kulture, so blagoslovili. Svečanosti so prisostvovali predstavniki slovenske književnosti in politike. * Domače koline, izborna vina. Gostilna Gajšek Tilka, Tezno, Tržaška 7. + »Grič«, avtocesta, amerikanska elektrika, furež. m Nočna lekarniška služba. Lekarna pri Sv. Roku, vogal Aleksandrove m Meljske ceste, tel. 25-32; Mestna lekarna pri Orlu, Glavni trg, tel. 25-85. Kino * Grajski kino. Samo še v torek »Andaluzijske tjočl«. Od srede Ničevo. Marlborako glmdmHiim Ponedeljek, 31. oktobra: Zaprto. Torek, 1. novembra, ob 20. uri: »Divji io-vec«. Znižane cene. Sreda, 2. nov.: Zaprto. Četrtek, 3. nov., ob 20.: Boceacefo«. Rod A. Vsi Sveti v gledališču. Zvečer ob znižanih cenah Finžgarjeva priljubljena igra s petjem »Divji loveo«. Soort Prvenstvena nedelja TRADICIONALEN PORAZ GRADJANSKEGA (Z) - PORAZ LJUBLJANE — REMIS V MURSKI SOBOTI — ČAKOVECKI GRADJANSKI PRVAK II. RAZREDA Včeraj se je odigralo osmo kolo ligaškega prvenstva, ki nam je prineslo kar cel kup presenečenj. Favoriti včerajšnjih tekem so po vrsti izgubili. Porazi Gra-djanskega iz Zagreba v Sarajevu prehajajo že v tradicijo, saj je Gradjanski lani proti istemu nasprotniku v dveh tekmah izgubil 3 točke. Gradjanski se jako pritožuje radi divjaških izpadov sarajevskih igralcev ter je radi tega tudi brzojavno prijavil protest proti verifikaciji tekme JNS-u. Druga senzacija je zaslužena zmaga beograjskega Jedinstva nad Jugoslavijo, ki je samo od začetka pokazala prav dobro igro, pozneje pa je popolnoma zatajila Tudi polovični uspeh splitskega Hajduka v Zemunu proti Spar- il je prišel nepričakovano. BSK In HAŠK sta si priborila obe točki. Ljubljana se je vrnila brez pike iz Varaždina, kakor smo prav za prav pričakovali. Njen položaj na koncu tablice postaja vedno bolj nevaren. l REZULTATI TEKEM SO SLEDEČI: VARAŽDIN: SIavija:Ljubljana 3:1 (2:1) BEOGRAD: Jedinstvo:Jugoslavija 1:0 (0:0), BSK:BASK 2:0 (1:0). SARAJEVO: Slavija:Gradjanski (Z) 2:1 (0:0). ZEMUN: Sparta:Hajduk 3:3 (2:1). ZAGREB: HAŠK:Gradjanski (S) 8:0 (4:0). V ligaški prvenstveni tabeli vodi z razliko 4 točk BSK: BSK 8 7 1 0 21: 5 15 HAŠK 8 5 1 2 22:12 11 Jugoslavija 8 5 1 2 15: 9 11 Gradjanski (Z) 8 5 0 3 23: 8 10 Hajduk 8 3 3 2 17:11 9 Jedinstvo 8 4 13 17:17 9 BASK 8 3 2 3 13:13 8 Gradjanski (S) 8 3 1 4 11:24 7 Slavija (S) 8 2 2 4 12:16 6 Slavija (V) 8 2 15 14:18 5 Ljubljana 8 1 1 6 6:20 3 Sparta 8 0 2 6 6:24 2 Podzvezino prvenstvo V mariborski skupim se je včeraj odigrala samo ena prv. tekma, m sicer med Muro in CŠK v Murski Soboti, druge tekme, ki bi se morale odigrati v Mariboru, pa so radi prepovedi od strani oblasti izostale. Tekme v LNP-u so z izjemo v Kranju končale regularno. MURA : CŠK 0:0 Včerajšnja tekma med gornjima nasprotnikoma se je končala včeraj z remijem, ki prilično odgovarja poteku igre, čeprav je imela Mura, posebno v prvem polčasu, nekaj več od igre. Tudi razmerje kotov govori za Muro. Obe moštvi sta bili solidnejši v obrambnih formacijah, dočim sta napadalni vrsti odpovedli. Dočim CŠK ni imel posebnih svetlih točk v svojem moštvu, pač pa jako dobro povprečno enajstorlco, sta pri Muri močno padla v oči' kot najboljša na terenu Kukanja in Srbin. CŠK je forsiral svojo že znano uspešno defenzivno taktiko ter je tudi rešil svojo točko. Šans za zmago sta imela oba nasprotnika dovolj, ali jih napadalci niso znali izkoristiti. Tekma, za katero je vladalo veliko zanimanje, je ponovno dokazala, da Mura v prv. tekmah nima sreče proti CŠK. Tekma je potekla sicer ostro, toda faiT. Sodil je g. Skalar iz Maribora. Tabela deča: prvorazredne skupine je sle- CŠK 6 4 2 0 12: 4 10 Železničar 4 3 0 1 8: 5 6 Rapid 5 2 1 2 13:11 5 Mura 6 2 1 3 14:15 5 Maribor 4 1 12 6: 5 3 Slavija 5 0 1 4 5:18 1 V ljubljanski skupini je bila tekma v Kranju med Kranjem in Svobodo iz Ljubljane pri stanju 3:0 za Kranj v 42. min. prvega polčasa prekinjena, ker bi bilo sicer gotovo prišlo do hujših incidentov. Ostala rezultata te skupine sta: Bratstvo:Jadran 3:1 (1:0). Hertnes:Mars 2:1 (1:0). V celjski skupini sta se vršila dve tekmi. Jugoslavija je zasluženo porazila Atletike z 2:1 (0:0). Tekmo je sodil ss. g. Veble. V predtekmi je mladina Celja premagala Atletike z 2:1 (1:0), v Žalcu pa je Borut porazil Gotovlje s 4:2 (2:1). Malo presenečenje je rezultat tekme Amater:Celje. Celjani so tekmo izgubili z 1:0 (1:0). Celjani so imeli mnogo več od igre, a niso mogli uspeti. Trboveljčani so igrali jako ostro. Sodil je g. Mrdjen. iz Ljubljane. Jesensko prvenstvo 2. razreda zaključeno Včeraj se je končno odigrala zadnja tekma drugorazrednega prvenstva mariborske skupine med Ptujem in Dravo. Tekma je pod vodstvom mariborskega sodnika g. Berganta končala z zasluženo zmago Drave ter je potekla jako mirno. V tabeli vodi Gradjanski, tablica pa je sledeča: Gradjanski 3 3 0 0 20: 4 6 Drava 3 2 0 1 11: 5 4 Lendava 3 1 ,0 2 10:11 2 Ptuj 3 0 ’o 3 3:24 0 TEKMA ZADRUŽNIH NAMEŠČENCEV Včeraj dopoldne se je vršila na stadionu Železničarja nogometna tekma med uslužbenci Nabavljalne zadruge drž. nameščencev iz Maribora in iz Ljubljane. Zmagali so gosti v razmerju 5:2 (2:1). Banovinsko lahkoatletsko prvenstvo V režiji SK Planine je včeraj Ljublj. lahkoatl. podzveza izvedla prvenstvo. Odziv atletov je bil dober, rezultati radi hladnega vremena slabi. Startali so tudi Mariborčani, člani Maratona 1n Železničarja. Najuspešnejši je bil Pleteršek (Prim.), ki ima trikratni naslov ban. prvaka. V metu krogle je prvak Hlade (Zel.) z 12.07 m, v teku na 5000 m pa Maratonec Stojnšek s 17:16.6, oba iz Maribora. ITALIJANSKO PRVENSTVO A. Milano: Milano:Livorno 2:2. Genova: Liguria:Bari 1:0. Torino: Lazio:Torino 1:1. Trieste: Ambrosiana-.Triestina 2:1. Modetia: Modena:Roma 2:0. Bologna: Bologna :Napoli 2:1. Lueca: Lucchese:Novara 2:2. ZVEZNE PRIREDITVE JZSS V LETOŠNJI SEZONI JZSS bo priredil letos več prireditev, in sicer: državno prvenstvo v klasični kombinaciji 28. in 29. jan., drž. prvenstvo v alpski kombinaciji 4. in 5. marca, mednarodno prvenstvo v skokih 12. marca v Planici. Triglavski dan — smuk 16. aprila v Zg. Krmi (mednar.). Vse te prireditve se bodo izvedle v režiji zveze, podzveze, ki bi event. hotele prevzeti katero izmed teh prireditev, morajo javiti zvezi svoje ponudbe s točno navedbo prog;e in kraja tekme najkasneje do 20. nov. Kraj za prvi dve prireditvi lahko izbere zveza ali podzveza, ki jo bo priredila po svojem okusu, dočim sta kraja za zadnji dve že definitivna. NAŠI ZIMSKI ŠPORTNIKI NA TEKMOVANJIH V TUJINI Jugoslovanski zimski športniki se bodo udeležili Fis-inih tekmovanj in olim-piade. Kakor izgleda, bo JZSS poslal naše najboljše tekmovalce v tujino, da si pridobe zato potrebno rutino. PODZVEZA ZA ŽENSKE ŠPORTE V OSIJEKU Ženski šport je v zadnjih letih v Osijeku jako napredoval. Da bi mu omogočili še večji razmah, so se klubi sestali na konferenci, na kateri so sklenili, da bodo pokrenili akcijo za ustanovitev lastne Podzveze ženskih športov. V dosego tega cilja je bil izvoljen posebni pripravljalni odbor. JNS BO ČRTAL VSE NEAKTIVNE KLUBE JNS je poslal vsem podzvezam okrožnico, v kateri jih poziva, da mu javijo vse neaktivne športne klube. Vsi ti klubi bodo še pred letnim občnim zborom črtani, da se na ta način izloči vpliv nepoklicanih na sklepe občnega zbora. IZBIRA TEKMOVALCEV ZA OLIM-PIADO Upravni odbor JZSS v Ljubljani je po* zval vse klube in podzveze, da naj tako) prično s treningi. Za enkrat naj voauo gimnastični trening in pozneje trening na terenu najbolj izvežbani tekmovale v vsakem kraju. Na podlagi teh treningov in z njimi zvezanih uspehov na Pr' vih prireditvah v sezoni bo zveza določila kandidate za posebni trening, kjer se bodo tekmovalci pripravljali za med' narodne tekme in posebej še za prihodnjo olimpiado. Tekmovalci, ki ne bodo posečali pripravljalnih treningov, ne bodo prišli v poštev za posebni trening- ANGLEŠKA REPREZENTACA V BUDIMPEŠTI. Meddržavna tekma Madžarska-Angli* ja je definitivno zaključena ter se bo vršila 1. maja 1939. v Budimpešti. s. Obmejni promet z Italijo v zimske«1 športu. Italijanska planinska zveza ;e opozorila naše merodajne činitelje, da )e prekoračenje italijanske meje dovoljen0 le na podlagi potnega lista ali kakega drugega zakonitega enakovrednega do-kumenta in to le na zato odrejenih mestih. kjer je prehod dovoljen. s. Klubski dan za vse klube JZS ie u teritorij cele zveze določen brez izjei^ na 6. ali 8. januar 1939, da se s tem Prl' hrani na terminih. Udeležba in uspehi ttf klubskih dnevih bodo merodajni pri raf' delitvi podpor podzvezam in klubom pri izbiri tekmovalcev za večje Pr,re' ditve. s. Češkoslovaška nogometna zveza izbrisala iz članstva 183 klubov, ker s njihovi sedeži pripojeni Nemčiji ali P0-1' ski. s. Vsa dunajska telovadna društva s se združila v eno enotno telovadi', udruženje. s. Odlična teniška igralka gdč. "e Kovačeva je zbolela, tako da do B?. J0 njega ne bo mogla nastopati: mogoče morala celo na operacijo. j s. Odlikovani so bili z ukazom Ni< ' e. kralja na predlog ministra za vzgojo naroda mnogi športni delavci 1 novinarji. ^ s. Na italijanskem jahalnem prvens ^ je zmagal pri gospodiii major Caccis dra, pri amazonkah ga. Di Morignan°' s. Italijanski svetovni rekord na 10® , v času 2 uri 22 minut in 21 sekund postavil tekač, kakor smo to pom1o*0 . objavili v soboto, temveč kolesar^P'u . le, kar so cenj. čitatelji gotovo Že s popravili. REŠITEV KRIŽANKE ŠTEV. > Vodoravno: karavana, Abe^/j^g, Temenica, Al, nato, Ra, opat, ep, rov, Italijan, ji, ime, Anica, od, Ana, .„ Navpično: Katalonija, Abel. P na, Rem, Sava, in, Asen, telica. v rima, Anita, oje, Neco, Eva, os, Ac3, nada. Kultura Črnogorski Vuk Karadžič Dr. Anton Debeljak. Navzlic obilnim zaprekam je pred 10 leti otvoril niz: Črnogorci u pričama i anegdotama. Knjiga 18. je pred nekaj meseci uzrla beli dan v Zagrebu s predgovorom bivšega ministra dr. B. Vošnjaka. Vse anekdote niso enako privlačne za nas, ki premalo poznamo tamkajšnje krajevne prilike. Za par knjig pa jih je takih, ki gotovo učinkujejo na čitatelje katerega koli naroda. V kratkem izide tak izbor v francoščini. Gradiva pa ima ta »Karadžič črnogorske anekdote«, kakor ga je krstil odlični hrvaški književnik Branko Mašič, še za 25 knjig, od katerih so nekatere medtem že v ti*ku. Ker je objavil nekaj tudi izvirnih del, znaša doslej število vseh njegovih zvezkov 59. Dosihdob se je znatna bera Mičunovth zgodbic natisnila v slovenščini, češčini, ruščini, poljščini, italijanščini, angleščini, nemščini, madžarskimi in francoščini. Domala v vseh teh jezikih so že pisane večje ali manjše razprave o njih. Tako je Cina gora po zaslugi svojega velikega sina dosegla priznanje vsega kulturnega sveta. Ker doma ne pripada nobeni kliki ali koteriji, ga na mnogih straneh zamolčujejo. Krivico skuša popraviti dr. Han-žekovič na 165 straneh navedene raz* prave. * Nekoliko vzorcev iz Mičunovih snopičev. I. Star Ceklinjan, po bratstvu Jovičevič, pase ovce na golem griču ob potu. Kraljica Milena, ki se je v kočiji mimo vozila, mu de: »Poženi ovce v ta dvorski zabran, saj tu se nimajo kaj pasti. Ne boj se, nihče te ne bo globil, jaz sem tvoja kraljica.« »Pa da si carica, zastonj govoriš. Zaklel sem se, da svoj živ dan ne bom ženske poslušal.« II. Knjaz Nikola je o priliki rekel serdar-ju Mileti Rašovu iz Morače: »Serdar, Moračani te ne marajo za kapetana.« Serdar pa na to: »Niti tebe ne bi hoteli za gospodarja, če bi si upali!« III. Mihajk) Ivanov iz Gradjana je imel hčer, prav zlobno in hudobno dekle. Hodila je od sela do sela pa od hiše do hiše, koder je nosila zdrahe in trosila razdor. Zbog njenih spletk ima še sodišče opravka. Naposled pokličejo njenega očeta na odgovornost. Prišedši prednje, vpraša kmete (vaške razsodnike); »Kako želite, naj ji sodim?« »Da jo zakleneš v kako izbo in da ne pride ven,« mu reko. »Bog in božja vera, zaprem jo v tako izbo, da ne bo mogla nikoli več iz nje živa,« jim odgovori, potegne samokres izza pasa in jo na mestu ustreli. KONEC. k Slovaške literarne nagrade. V proslavo dvajsetletnice CSR je razpisala Matica Slovaška skupno 100.000 češkoslovaških kron za najboljša literarna in literarno-znanstvena dela. Tri nagrade v višini 15.000, 10.000 iu 5.000 kron so razpisane za romane: dve v višini 5.000 in 2.000 kron ste določeni za pesemski zbirki, tri v višini 5.000, 3.000 in 2.000 kron dobe dramska dela, ostalo pa znanstvena dela iz zgodovine slovaške literature, slovaške zgodovine, slovaškega jezikoslovja in slovaške etnologije. Dela mo- rajo biti poslana Matici Slovaški ■ januarja 1. 1940, nagrade pa bodo deljene 1. septembra 1. 1940. k Novo gledališče v Budimpe^ ^ dimpeštanski okraj Ujpest (Nova podobi novo gledališko poslopje, kt s ?a do pričeli že te dni graditi. Pen ^ gradnjo sta dali posebna glcda , *jna. žba in budimpeštanska mestna ^ k Zgodovina Madžarske. V v žbe »Humanitas-Verlag« y Švici izide za letošnji Božic 0 knjiga »Die Geschichte Ungarns . znanega zgodovinarja Ottona ^ . teij k. Emil Ludvvig, slavni nemški biografskih romanov, je imel je v Parizu predavanje o RooseveI -|iceriI bilo prirejeno v prid češkim bc. k. štiridesetletnica »udožestven^ teatra. Ob 40-letnici znanega »uje jctoS| umetnosti« v Moskvi, ki jo sl“veSoVjet-prirejajo Rusi velike svečanosti. ^ y ska vlada je spremenila gledališči »Gledališče Maksitna Gorkega«. prvih velikemu pisatelju, ki je bil edefi,e(jali' na sceni uprizorjenih avtorjev. seci šče sta ustanovila pred nekaj .. umrli Stanislavski! in Nemlr0'\ gtiri-čenko. ki zdaj sam nadaljuje Pr desetimi leti započeto delo. Iggodavsfvo Bodoči gospodarske odnošaji z Nemčio le dni so bila v Beogradu zaključena nemško-jugoslovanska trgovinska pogaja-Z ozirom na odnose med obema državama so naši trgovski krogi pričakovali mnogo več od tega sporazuma, ki v bistvu na trgovskem poslovanju med Jugoslavijo in Nemčijo ničesar ne spreminja, nasprotno pa naš izvoz v Nemčijo celo omejuje. Pogajanja so ustalila tečaj nem-s*e klirinške marke, ki se bo gibal med 4.30 in 14.70, tako da bo srednji tečaj 4.50 din za eno marko. Za ravnotežje pa oo skrbelo posredovanje Narodne banke. novim sporazumom so urejeni tudi trgovski odnosi z bivšo Avstrijo, ki so bili doslej le začasni. Naša trgovina z Av-s'r'jo je sedaj dokončno vključena v trgovinske sporazume z Nemčijo tako v 12vozu kakor v uvozu in plačevanju in se oodo vsa trgovska vprašanja reševala v linu. Po novem sporazumu se bodo yplačila v Berlinu za plačevanje našega 'zvoza v Nemčijo ravnala po vplačilih v neniško-jugoslovanski kliring v Beogra- du. Naša vplačila za uvoženo nemško blago bodo služila za merilo za naš izvoz v Nemčijo, oziroma vplačila v Berlinu bodo vedno za 10 odstotkov manjša od vplačil za račun kupljenega nemškega blaga v Beogradu. Na ta način se preprečuje povečanje naših zahtev od Nemčije. Zato je napačno mišljenje, da bo no- vi sporazum vplival na povečanje trgovine z Nemčijo. Uvoz v Nemčijo je dosegel višek in naše tržišče ne bo niti v bližnji niti v daljin bodočnosti moglo kon-zumirati večje kolečine nemškega blaga. Prav tako pa je dosegel višek tudi naš izvoz v Nemčijo skupno z Avstrijo. V prvih devetih mesecih je naš uvoz iz Nemčije in Avstrije znašal 1513.7 milijonov din ali 39.58 odstotkov skupne vrednosti našega uvoza. Istočasno pa je naš izvoz v Nemčijo in Avstrijo znašal 1434.1 milijonov din ali 40.63 odstotkov našega celotnega izvoza in znaša naša pasiva z Nemčijo v prvih devetih mesecih 96.3 milijonov dinarjev. Ceneje kurivo za mestne avtobuse Mestni svet mariborski jc na zadnji '!ei> sklenil, nabaviti za Mestna podjetja en Dieslov avtobus. Mestna podjetja ®treme predvsem za tem, da se pri avtobusih uvede cenejše kurivo, ker je ben-Cln Predrag. Vozovi tvrdke »Man« so Rejeni za pogon z nafto, ki je cenejša bencin. Akcijo MP za modernizacijo !n racionalizacijo avtobusnega prometa le vsekakor pozdraviti, če se bodo do-*e?li zadostni prihranki, bo mogoče zni-Mi voznino, ki jc sedaj še previsoka. — Avtobus bo le takrat res pravo ljudsko Prometno sredstvo, ko se cene ne bodo Mogo razlikovale od voznin na elektri-nj, cestni železnici. teleti bi bilo, da MP, ko polagoma Uvajajo cenejše kurivo v avtobusnem Prometu, segajo predvsem po domačih Pogonskih sredstvih, na katerih je naša rzava in zlasti Slovenija zelo bogata . encin in nafta prihajata za enkrat še iz P°zenistva, trošarina in carina sta viso-J’ vsekakor pa je naš avtomobilizem e^e kuriva odvisen od inozemstva. MP so že začela v avtobusni promet vvajati zemeljski plin, ki ga pridobivajo Bujevici na Hrvatskem. Tudi tu so se .°segli prihranki. Nekaj specialnih vozil občina preuredila za pogon z lesnim el|em, kar se je tudi dobro obneslo. Le-a in oglja imamo več kot dovolj in tega ^ Penega pogonskega sredstva ni treba ',3žati. Vodstvo podjetij naj se ozre še s? .^n,£ih, še cenejših pogonskih sredah- ki jih jc tudi v izobilju doma. mislih imamo tu avtubuse za pogon th PretT|ogovni prah. V Elbingu pri Stet iznajditelja Diesla, motorje, ki jih goni zmleti premogovni prah. Cela vrsta motorjev razne velikosti je že več let v obratu in so pokazali, da ob enakem učinku porabijo trikrat manj premoga kot lokomotiva in dvakrat manj kot najboljša parna turbina. Inž. Pawlikowski izdeluje sedaj tudi te vrste motorjev za avtomobile. Za poskušajo je bilo nalašč v ta namen zgrajenih več avtobusov, ki jih gonijo motorji na premogovni prah. Ni dvoma, da se bodo ti motorji še izpopolnili in da bo premog kmalu v avtomobilizmu izpodrinil bencin, nafto in morda še druga pogonska sredstva. Mestna podjetja naj se zanimajo za zadevo, če bodo poskusila vse, da se pocenijo izdatki za avtobusni promet, potem lahko računajo na vsestransko podporo javnosti, tudi če jim morda kak poskus izpodleti. Prebivalstvo pričakuje v tem pogledu od mestne občine več iniciativnosti. zrele jagode. Na kaliforniški obali je v avgustu 1936 romalo v morje okoli 1% milijona raznega sadja. Kanada je v juliju 1937 sežgala nad 30.000 ton koruze. — Tudi v Evropi opažamo take abnormalne pojave: Tako je Holandska uničila 100.000 pujskov. Danska pa 25.000 krav. V Bretagni so ribiči pometali ves plen, okoli pol milijona rib, nazaj v morje — seveda že mrtve —, ker jih niso hoteli prodati pod ceno. 'zdeluje inž. Pawlikowski, sotrudnik Narodno-gospodarski absurdi Po neki ameriški statistiki je bilo iz gospodarskih razlogov in da se prepreči padec cen, v letu 1936-37 uničenih ogromno pridelkov. Samo v Braziliji so sežgali okoli 7,750.000 vreč kave, v Severni Ameriki pa v teku enega četrtletja 2 milijona ton koruze. V istem času so uničili 6,200.000 svinj. V Los Angelesu so vsak dan zlili v kanale 200.000 litrov mleka. Da ne bi padla cena sirovemu maslu, so pobili v prvih treh mesecih leta 1936 okoli 600.000 krav. V Floridi so na površini 10.000 hektarjev pustili zgniti g. Dalmatinska cementna tvornica »Adria Portland« je po daljših pogajanjih končno prešla v roke domačega kapitala. Podjetje so prevzeli bratje Tirič, ki ga bodo tudi sami vodili. Dogodek je v krogih cementne industrije vzbudil precejšnjo pozornost. g. Najstrožjo štednjo s premogom so uvedli v novi češkoslovaški. Po odcepitvi sudetskega ozemlja je namreč CSR izgubila svoje najvažnejše premogovnike, tako da iz preostalih ne bo mogla kriti vse potrebe ter bo morala z uvozom premoga v bodoče obtežiti svoje finance. g. Iz Šibenika izvažajo živež v Zadar. Italijanski parnik je prepeljal iz Šibenika v Zadar 45.000 kg moke in veliko zalogo raznih živil. g Nemški uvoz v Italijo. Po statistiki se je nemški uvoz (všteta je tudi bivša Avstrija) zvišal od 22. na 30.3% vsega italijanskega uvoza. g Vedno več riža v Grčiji. Letošnji pridelek riža v Grčiji je znatno večji od lanskega. Letos so pridelali 7 milijonov kilogramov žita, lani pa samo 3 milijone kilogramov. g Madžari izvažajo mast v Nemčijo. V teku tega meseca bo Madžarska izvozila 70 vagonov masti v Nemčijo. g. Nafta v Madžarski. V Lispi pri Ka-niži obratuje devet petrolejskih vrelcev. Dnevna produkcija nafte je 15 vagonov ali 5400 vagonov letno. Za te vrelce se zelo zanima ameriški kapital in se vršijo že zadevna pogajanja. SoilaBna politika ga naroda, ima lahko trajno vrednost? Saj ogledujem tuje pridobitve in uspehe, da lahko pomagam .pri nas, in ne posnemam jih. Mislim pa, da nihče ne more trditi, da se pridobitve naše dežele kosajo lahko z onimi bogate Švicarske, kjer je splošna življenjska ravan najvišja v vsej Evropi, če ne še daleč zunaj mej našega kontinenta, in da ne moremo primerjati našega mladega dela z socialnimi tradicijami Švicarske, ki datirajo od reformacije naprej Upam zato, da se rnoji reportaži ne more podtikati »predsodkov«, brez nazorov pa ne more biti. Zlata Pirnat. * Glede gornjega odgovora na moj članek v »Večerniku« bi pripomnil le to, da nimam in tudi nisem imel namena z avtorico polemizirati, kar je iz članka dovolj jasno razvidno; dal sem izraza le svojim vtisom, ki pa niso nikakršno »podtikanje«, kakor mi ga zdaj Zp. »podtika«. Poudaril bi rad še to, da v svojem članku nisem trdil, dasmo Slovenci v mladinskem skrbstvu Švicarje dosegli ali pa celo presegli; dejal sem le, da smo v primeri z njimi dosegli dovolj, če upoštevamo 1. slovensko revščino v primeri s švicarskim blagostanjem, in 2. čas, ki smo ga imeli Slovenci na razpolago za delo na tem področju (t. j. od 1. 1918, v primeri s švicarskimi socialnimi tradicijami, ki segajo nazaj v dobo reformacije, kakor pravi avtorica sama). Vztrajam pa pri trditvi, da so pri socialnem delu predsodki škodljivi, nazori pa nepotrebni. Da moremo uspešno skrbeti za svojega bližnjega ali pa za narodovo mladino, nam je potrebno le zdravo človeško čuvstvo in pa čut odgovornost! pred narodom in njegovo bodočnostjo. — Marijan Fuchs. Mladinsko skrbstvo v Sloveni]! Pod tem naslovom je odgovoril MFS. na mojo reportažo o mladinskem skrbstvu v Švicarski, članek je lep in dober, in avtor je v njem z velikim razumevanjem pokazal na tozadevno delo v Sloveniji. Avtor sklepa iz mojega navdušenja za švicarske pridobitve, »da podcenjujem slovenske uspehe«. Mudim se sedaj v Švicarski, zanimam se za mladinska vprašanja in ker sem dovolj mlada, da se lahko od vsega srca za nekaj navdušim, sem popisovala švicarske uspehe mogoče še vse premalo. Danes bi lahko veliko več povedala. Zato se nikakor ne zavedam podcenjevanja naših uspehov; saj o njih sploh govorila nisem. Kako naj jih podcenjujem, ko sem pa prepričana, da le tfsto, kar se gradi iz razmer in potreb lastne- Delovanje društva »Šola in dom" v Ljubljani Namen društva ni samo vzdrževanje stikov med šolo in domom, temveč blažitev socialne bede med dijaštvom. Tudi letos je društvo delilo revnim dijakom podpore bodisi v perilu, obutvi, obleki ali v denarju. Dijaška kuhinja za najrevnejše učence deluje že dve leti. Težnje društva gmotno podpira Nabavljalo* zadruga drž. železničarjev, Trboveljska premogokopna družba, banovina, mestna občina ljubljanska in mnogi zasebniki. Za one dijake, ki. se morajo vsak dan voziti v šolo, je posredovalo društvo pri direkciji drž. žel., ki je uvrstila nov vlak zanje, tako da lahko prihajajo v šolo tik pred začetkom pouka. Ker pa dijaki nimajo prostora, kjer bi prebili čas po pouku do odhoda vlaka in so bili tako prepuščeni cesti, je začelo društvo razmišljati, kako bi tem dijakom, ki jih je nekaj sto, preskrbelo zavetišče. Doseženi rezultati dokazujejo, da društvo uspešno | deluje na področju mladinskega skrbstva. Daljic a MARIJA ROMUNSKA: 63 maie$a žlidiettla S( ^ Romuniji je bila tedaj na krmilu konservativna rej a' Ministrski predsednik Lascar Catargi je bil j.eeri gospod z zdravim človeškim razumom, premiš-fjj.1 g°vornik in umerjenih gibov. Podoben je bil Cle-dalUC^auiu* sam0 ukročen in ne tigrast. Spominjam se (Nah kC ^Rksandra in Jacquesa Lahovarija, Georgea res • Cantacuzine, Petra Carpa ter generalov Flo-v0c$a Manuja. General Florescu je imel lepo gla-t*et ■ ^ koničasto brado in brke a la Napoleon IH. ^arp 'mel markantno lobanjo ter orlovski Mn i Im n*em °čala- Izraz niegovega obraza je bil for„ ]Umoria ln Postal je zlahka satiričen. Bil je manj Valo n kakor ostali in za "ieR°vo iron'jo se ie skri-sloboko čustvovanje in razumevanje. Vlad nravega> starega vojaka je predstavljal general bra^Seu- ic marcialna pojava z osvajajočo sivo Se m daleč od obraza štrlečimi brki. Stari vojščak da v Jc. tak°j Prikupil, ker me jc rajši zabaval, kakor j„ ’ n>' delal poklone. Zavedal se je, da sem še otrok občutim vso bol iztrganja od dotedanjega Iju-šejbomačega okolja. Vladescu me je tudi pozneje '°stnil lt razvcdril s svojim humorjem v času ža- 1 minut v novi domovini. Ue" glavnih Me v kraljevem dostojanstvenikov ■aivu je bil seveda .Ion Calindaru. 'loda stric je ‘l s seboj tudi dve romunski dami, gospo Can-0vo gospo Grecianujcvo. Obe ste bili vdovi. Gospa Cantacuzino, starejša od njene tovarišice, je bila nekakšen steber bukareštanske družbe. Bila je zelo simpatična in izobražena, imela jc že več poročenih hčera ter sina, ki je slovel kot velik znanstvenik in je bil najljubši Pasteurjev učenec. Njena zeta, Duniitru Sturdza in Petre Carp, sta bila najpomembnejša romunska državnika. Pripadala sta dvema velikima, medsebojno se bojujočima strankama. Toda inteligentna dama je znala v osebnem občevanju odstraniti vsa politična nasprotja. V Romuniji, kar sem kmalu izvedela, so bile politične strasti zelo ostre. Marija Cantacuzino je postala moja zanesljiva svetovalka; ob priliki najinega prvega srečanja sem pa bila hladna in sem odgovarjala le zelo negotovo na njene poskuse zbližanja. Vleklo me je bolj h gospe Grecianujevi, ki je imela prikupnejše obraz in je bila imenovana za mojo častno damo. Obe dami sta gojili materinska čustva do mene, saj sta čutili, da bom v svoji novi domovini osamljena in brez sveta. Prišli so tudi kraljevski gosti iz mnogih držav. Stara mama kraljica, ki sama ni mogla priti, je poslala kot svojega namestnika vojvodo Connaughta. Car je poslal velikega kneza Alekseja, maminega lepega, pla-vobradega brata pomorščaka. Grofica Flandrska s sinom Albertom, poznejšim kraljem Belgije, je zastopala svojo domovino. Grofica je imela značilni profil Ho-henzollernccv. Bila je po značaju zelo sorodna kralju Karolu. Albert je bil zelo zabaven in je mnogo dopo-mogel, da se je razgnala teža oficielnosti. Postala sva takoj dobra prijatelja. Cesar jc imel posebne vzroke, da se je tega pomembnega dogodka v rodovini sam osebno udeležil. Prišel je z ogromnim spremstvom velikih gospodov v sijajnih uniformah. Vse, kar se je zbiralo okoli nemškega cesarja, je bilo veliko in glasno. Monarh pa ni nikoli pozabil pokazati, da je med vsemi prvi. Menjal je tekom dneva uniformo večkrat kakor najbolj neči-murna ženska svoje obleke. Njegov način obnašanja, s katerim je v svojem življenju toliko ljudi razžalil, je bil včasih težko znos-ljiv. Moj oče ga prav tako ni maral, kakor ne stric Edvard. S svojim glasnim ponašanjem je povzročal zmedo med lastnimi sorodniki in je, kar je bilo še huje, žalil celo kneze drugih držav. Moja mati je spadala med one redke, ki so se z njim dobro razumeli. Zanimal jo je, in njena lastna gospodovalna nrav je držala muhastega suverena v šahu. Mama in knez Leopold sta hodila od skupine do skupine in razganjala grozeče oblake, samotne opogumljala, vesele utrjevala in nerodnim pomagala. Za čas poročnih slovesnosti so nam dodelili v gradu posebne prostore, dočim je stanoval Nando v hiši svojih staršev. Zdelo se ni spodobno, da bi ženin in nevesta prebivala že pred poroko pod isto streho. Sprejemi na kolodvoru, sprejemi v gradu in slavnostni obedi so vedrili ure pred poroko. Včasih me je zabavalo, večkrat na dan menjati obleke, zlasti ako so bile elegante. O meni so tedaj govorili, da sem lepa, ako pa pogledam sedaj fotografije iz tistega časa, se mi zdi, da tista sodba ni bila pravilna. Da sem izgledala elegantno, jc že mogoče, toda posebno čedna takrat gotovo nisem bila. (Dalje sledi.) Zanimivosti X Posojila za sklepanje zakona v Italiji. Italijansko notranje ministrstvo je izdalo sledeče obvestilo: »Letošnjega avgusta je prosilo za posojilo v svrho poroke 2.734 oseb. Istega meseca izdana vsota v ta namen je znašala 4,431.000 lir. Odkar je vlada začela izdajati ta posojila, je prejelo posojilo 41.712 oseb v skupnem znesku 69,247.450 lir. X Zakon proti obrekovanju je stopil nedavno v veljavo v Avstraliji. Vsakdo, ki ga nekdo zasači pri obrekovanju, bo kaznovan z denarno globo do 10.000 din. X Kadar voda v reki Neretvi v Srbiji uplahne, postane slana kakor morje, in morske ribe prihajajo v reko na drstenje. Kadar dežuje, se rečna voda skali. Ribiči verujejo, da tedaj ribe oslepijo, zato jih je prav lahko loviti. Tudi otroci Jih lovijo z golimi rokami. X V Sandžaku se ohranja lep narodni običaj. Vaška dekleta si napravijo iz las na čelu znamenje vprašaja, po čemer fantje spoznajo, ali je še svobodna. X Zbirka »Kladi«, ki vsebuje prve Shakespearejeve pesmi, je bila v Londonu prodana v Ameriko za 43.000 dolarjev. X Tiskanje knjig so iznašli Kitajci že 1. 593. X Hitrost svetlobe leta 1673, in sicer je astrolog Olaf Romer. so prvič izmerili to storil danski Radio Torek, 1. novembra. Ljubljana: 9.15 Prenos cerkvene glasbe; 10.30 Prazničen koncert radijskega orkestra; 12 Akademski pevski kvintet; 13.20 Koncert za dve violini; 19.50 Nad grobovi; 21.15 Tih spomin, koncert radijskega orkestra; 22.15 Spominu rajnih. — Beograd: 12 Plošče; 16.45 Popularne melodije; 20 Narodne pesmi; 2.15 Vokalni koncert. — Sofija: 13.20 Lahka glasba; 19 Popularni koncert; 20.55 Koncert. — Milano: 21 Weberjeva opera »Obe-ron«. — Budimpešta: 20.30 Velik simio-nični koncert. Sreda, 2. novembra. Ljubljana: 12 Verdi »Requiem<; 18 Mladinska ura; 20 Koncert pevskega zbora z Ježice; 21.15 Pevski koncert ge. Kogejeve; 22.15 Duet klavirjev in harmonija. — Beograd: 12 Popularne plošče; 17.20 Popoldanski koncert; 21.30 Havajski kvartet. — Pariš PTT: 21.30 Verdi »Requiem«. — Beromiinster: 16 Najlepše melodije iz opere »Car in tesar«. — Rim: 21 »Requiem«. — Sottens: 21 Velik simfonični koncert. II zopet novi vzorci Tekstifana SOdefeldt Maribor, Gosposka 14 Gostilna na lepem mestu v periferiji Maribora se kompletna ugodno takoi odda pridoim najemnikom. Naslov v upravi. MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM: V malih oglasih stan« vialu beseda 80 par: najmaalb pristojbina za (e »glase |c dlu 6—. Dražbe. oreUlel. dopisovanja la ienltovaolsld oglasi din 1,— po besedi. Nalmanlšl znesek za te oglase le din 10.—. Debelo tiskane besede se računalo dvolno. Oglasni davek za enkratno oblavo znaša din 2.—. Znesek za male oglase se plačnle takol pri naročilu, oziroma ga le vposlati v pismu skupa) z naročilom ali pa po poštni položnici na čekovni račun ŠL 11.409. Za vse pismene odgovore glede malih oglasov se mora priložiti znamka za 3 din. Ramo IZ LASTNE PLETARNE »Mako* perilo najhigieničnej-šP za otroke dame in gospode izdeluje po meri tekom 6 ur, tudi v veliki izbiri. »Luna«, samo Glavni trg 24. _____________1323_____________ HALO! Vsi na dobro kapljico k Marici Karbeutz. Abonenti na dobro domačo hrano se sprejmejo. 2413 Danes in jutri JETRNE IN KRVAVE KLOBASE lastnega izdelka. Vino izborno. Prešernova klet v Go-sposki ulici.____________2353 DAMSKE TORBICE, denarnice, novi vzorci, velika izbira pri Šterbalu, Meljska cesta 2, Trg svobode 6. ____________ 2339___________ TOMAŽEVO ŽLINDRO 18 odst. po din 110.— za 100 kg iz skladišča Maribor, vagonske količine po 92 din za 100 kg franko Ljubljana, oddaja Kmetijska družba, Meljska cesta, telefon 20-83. 2299 TOČILNO MIZO prodam. Naslov v upravi. 2425 Stanovanje STANOVANJE, 2 sobi in kuhinja, se poceni takoj odda. Raičeva 10. 2411 ŽIČNE VLOŽKE od 85 din, afrik-madrace od 180 din, otomane od 350 din dobavlja zajamčeno »Obnova«, F. Novak. Jurčičeva 6. 2420 Blago za zavese napravi vaš dom udoben Bogato izbito priporoča Tekstllaiia Bfideleldt Maribor, Gosposka 14 STANOVANJA, l in dvosobna, se oddajo. Smetanova ulica 54. gostilna. 2309 Vzamem gospoda ali gospodično na STANOVANJE IN HRANO. Praprotnikova 17. 2417 Lepo opremljena, sončna SOBA s posebnim vhodom, souporaba kopalnice, se odda v Dalmatinski ulici 25. 2419 VEDNO V ZALOGI! Prvovrstni premog, trdi in mehki, stavbeni, rezan les, poljčanski pesek, apno in cement. Po najnižjih dnevnih cenah. C. Kraser. Studenci. 2426 GOSPODINJE! Veliko izbiro okusnega kruha in izbornega peciva vam priporoča pekarna Ra-kuSa, Koroška c. 24. 1254 GAMBRINOVA DVORANA, lepo renovirana dvorana za prireditve, bankete, poroke. Abonenti se sprejemajo. Prodam Prodam 300 litrov pristnega lanskega SADNEGA KISA po zmerni ceni. Vauda, Sv. Marjeta ob Pesnici. 2409 Prodam SENO IN OTAVO. Ponudbe na upravo pod »Seno*. 2416 Separiran, opremljen KABINET oddam s 15. novembrom solidnemu uradniku. Wilsonova' ulica 13-1. 242J Premog svetli kosovec ! Drva bukova, suha, cela polena in žagana, na debelo in drobno, po zmerni ceni priporoča Firma A II Cl T 8 Š I Č oddelek za kurivo Maribor, Koroška cesta 25 Srajce Kravate Pižame Rokavce Zimsko perilo Velika izbira Modno blago Avgust Hedžef Aleksandrova ul. 9 IV najboljše gnojilo za vrte, polja, travnike, vinograde in sadonosnike, sedaj je čas za gnojenje! 2337 Zaloga: Firma UMI Maribor 9 m Volna za za kratke 10 dkg Hdm In šivalne stroje proda na mesečne obroke pe din 100** mehanik DRAKSLER Velrlnlska ulica 11 Dinamo luii za kolesa, 6 in 12 voltne, različnih znamk prodam na obroke. !2>, din din din Zato priporočamo „KLUFT“ močno zvita strapaena volna nogavice in dokolenke „TEKA“ izdatna vrsta v mnogih barvah za jopice in telovnike 10 dkg |„DIANA“ - I posebno debela volna za smučarske puloverje 10 dkg ..GELBSCHILD" znana vrsta tudi v mele barvah za dokolenke in rokavice 10 dkg „GOTTHARD“ zelo lahka in izdatna volna za razvajene zahteve 10 dkg \BRENDORA* originalna angleška vrsta, športnega zna- čaja za sviterje 10 dkg 22- Poskusite, prosim, naše posebne vrste za šport, izbrali boste prav za vsako uporabo QB 16- din 20 \»m din din L odeje Iz ovčje volne žimnate madrace madrace z ovčio volno airlk madrace preproge (teoibe) kokosove tekače otomane kauče kupite najceneje pri Izdelovalcu L idenlta Maribor Ulica 10. oktobra 5 tijudska STANOVANJE se odda s 15. novembrom. Ciril Metodova ulica 2, Studenci. 2422 STANOVANJE, soba, kuhinja, kabinet in veranda se odda s 15. novembrom. Meljska c. 59. 2423 Gospoda sprejmem na HRANO IN STANOVANJE. Smetanova 51-1.. desno. 2424 Pouk NEMŠČINA, ITALIJANŠČINA, FRANCOŠČINA po lahki, hitri metodi. Individualen pouk. Zajamčen uspeh. Aleksandrova c. 14-1., levo._________________2370 PROFESORPOUČUJE slovenščino, nemščino, francoščino fn italijanščino ter (nemško, slovensko in hrv.) stenografijo. Marijina ul. 25. 2341 STEDIONICA krapinske topucl oodrtiinica v Zagrebu, RaČkoga ul. 8, nad. Zelo Sprt/cm« opite na obročno tedensko Slacfett J«. ugodno obrt to vanj c v zveti M brezplačnim zavarovanjem - dal« posolil« drštnnim, samoupravnim urad. >likom in usluibsncem, o/icirjem in narednikom, upokojencem ut privatnikom itd. Za natani neji« informacije — obrnite na zastop- mka nmnla Klmmmn, Ljubljana. Gosposvel tka c. 10j UL ali neposredno na vod registrovana pomožna blagajna V MARIBORU, ALEKSANDROVA CESTA 47 v lastni palači naznanja smrtne primere svojih članov v mesec septembru 1938: Fuks Jožefa, v&tkarica, Pekre, p. Limbuš Žnidaršič Ana, vdova vinskega trgovca, Ljubljana Šavc Ivan, prevžitkar, Št. Janž pri Dravogradu Senekovič Albin, železničar v p., Studenci pri Mariboru Vodušek Jera, vdova, Ljubljana Klančnik Anton, posestnik. Loke Weixel Marija, zasebnica, Maribor i Coibter Blaž, najemnik, Razvnje, p. Hoče Semenič Gera, posestnica, Slamnjak, p. Ljutomer Herzog Stefan, delovodja, Maribor Dokl Andrej, prevžitkar, Osek, p. Sv. Benedikt v Slov. g I Pobijaš Anton, prevžitkar, Maribor Rostohar Jožef, prevžitkur, Kladje Sterman Marko, posestnik, Ljutomer Balon Ana, prevžitkarica, Celje Gombač Ivan, posestnik, Maribor Paulič Alojzija„upokojenka, Ljubljana VII Zupanc Marija, vžitkarica, Hrastje Gornjak Antonija, zasebnica, Bresteruica 53 Novak Karel, posestnik, Ptuj Skoberne Franc, posestnik, llrušovec Senekovič Marija, viničarka, Studenci Malis Peter, prevžitkar, Celje Čadež Marija, zasebnica, Tržič Vivat Benedikt, zasebnik, Maribor-Pobreije Pukl Terezija, hišna posestnica, Bjelovar Wagner Antonija, vdova uradnika, Maribor Slamnik Ana, zasebnica, Maribor gumenjak Alojz, zasebnik. Murska Sobota. Osojnik Vid, posestnik. Ptuj Vnuk Marija, žena inštalaterja, Maribor Tanšek Neža, prevžitkarica, Škofja vas pri Celju Klippstiitter Cecilija, lasebnica, Maribor 1 Griljanc Marijana, posestnica, Kaludrovci , Po vseh umrlih članih se je izplačala pripadajo grebnina v skupnem znesku din 283.030,— izplača Članom, ki so pristopili po 1. novembru 19 , -lan polna pogrebnina — brez odbitka. — .7ni1vezno *n »Ljudske samopomoči«, naj zahteva or brezplačno pristopno izjavo. 2408 Blagajniško na 2414 5elstv°' Mal’ položi dar domuing ojgu „v... „,4W .... w -w -w - .... | J 4, ... Izda;:, in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Marllmru. Tiska Mariborska tiskarna d.d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. Izhaja razen nedelje In praznikov "n oprave Velja na mcsec prejemati v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen nn dom 12 din. Oglasi po ceniku Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ul. . e c on ure št. 25-67. Poštni čekovni račun št. 11.409.