M
GLASILO BELOKRANJSKE TRIKOTAŽNE INDUSTRIJE
•
V maju smo učenci poklicne šole skupaj z učitelji obiskali Bazo 20 v Kočevskem Rogu. Baza nam je obudila spomine na težko borbo partizanov, na njihovo pretkanost v skrivanju barak in bolnišnic in ostalo, kar smo dosedaj le slišali.
Izlet je bil čudovit. Naužili smo se svežega zraka in se na povratku ustavili v Dolenjskih Toplicah, kjer smo se kopali. Dan smo preživeli v prijetnem razpoloženju in dolgo nam bo ostal v spominu.
Izvoz in uresničevanje stabilizacije
Tekstilni industriji — pa naj bo to slovenska ali jugoslovanska — se letos bolj slabo piše. Zamrznjene cene, velike podražitve osnovnega materiala na svetovnih trgih, naraščajoče zaloge v podjetjih, ki so posledica predvsem padca kupne moči prebivalstva in cela vrsta strožjih zakonskih ukrepov — vse to vpliva na slabše poslovanje tekstilne industrije v primerjavi z lanskim letom. Rečemo lahko tudi, da bo ob koncu leta v marsikateri tovarni tekstilne branže krepko „zaškripalo“, če se situacija ne spremeni. Seveda pa se takoj postavlja vprašanje, kako naj se spremeni, da bo „dihanje“ tekstilcev lažje. Iz razgovora z direktorjem Belokranjske trikotažne industrije dipl. politologom Mirom Gošnikom lahko ugotovimi, da rešitve ni moč najti v okviru podjetja, niti ne v dviganju cen, konkretno trikotažnim izdelkom.
„Kajti“, je dejal tovariš Go-šnik, „zaloge nam že zdaj rastejo, In to ne zato, ker bi bili izdelki slabi, ampak zato, ker se človek kaj lahko odpove deveti srajci v omari ali pa sedemnajstim spodnjim hlačam.“
Z drugimi besedami povedano: tekstilna industrija bo toliko časa v težkem položaju, dokler bodo življenjski stroški tako divjali, da vsako morebitno povečanje osebnih dohodkov za te podražitve ne zadostuje. Ker pa je tekstil specifično potrošno blago, ki se mu je sorazmerno lahko odpovedati, bi bila rešitev - v stabilizaciji celotnega gospodarstva.
„Res je, da lahko tudi z notranjimi rezervami in večjo produktivnostjo znižamo ceno. Samo naša proizvodnja je že toliko „izpiljena“, da nimamo več kaj dosti notranjih rezerv, vsekakor pa ne toliko, da bi lahko cene toliko znižali, za kolikor so se na primer dvignile cene živil“, je nadaljeval.
„Veliko se govori, da bi liberalizacija cen rešila skoraj vse probleme tekstilne industrije. Vendar pa liberalizacija lahko pomeni ne samo zvišanje, ampak tudi znižanje cen. Zaloge so namreč tu. Treba se je preusmeriti v izvoz, kajti Jugoslovani lahko oblečemo skoraj pol Evrope!"
Sodelujte v našem listu VEZILO!
(Seveda pa je na tujih trgih močna konkurenca — Predvsem iz južne Azije in Japonske. Zato bi bilo še bolj dobrodošlo, da bi se naši izvozniki končno lotih dela in se nehali prepirati med seboj, tako znotraj meja pri delitvi trgov kot tudi zunaj z nelojalno konkurenco in nepotrebnim zbijanjem cen!)
„Zaradi neprimerne tehnološke opremljenosti smo letos pričeli z rekonstrukcijo vseh štirih obratov — v Mirni peči, Metliki, Črnomlju in Dobovi. Naše investicije niso predimenzinirane. Zaradi stabilizacije smo občutno zmanjšali nekatere postavke, kot so potni stroški, reprezentanca, reklama, dopolnilno delo, vendar pa je stroškovna bilanca za prve tri mesece letošnjega leta v primerjavi z istim obdobjem lani kar za 19 % večja. Nerazumljivo mi je, kdo in zakaj je povečal tekstilcem stopnjo prispevka za nerazvite od 1,75 % na 3 %, kar pri nas konkretno pomeni milijon din. Nov način obdavčevanja nam, „požre“ nadaljnjih pol milijona din več, čeprav je bilo nemalokrat rečeno, da bo tekstilna industrija imela pri obdavčevanju dohodka določene olajšave zaradi specifičnosti proizvodnje. Vse to in pa novi stabilizacijski ukrepi so nas pripeljali do tega, da so naši fiksni stroški za eno tretjino večji kot lani v istem času. Lani so nam lastna obratna sredstva vzela tretjino poslovnega rezultata, letošnja stagnacija pa grozi z odvzemom dveh tretjin - če se zaloge seve-
da ne zmanjšajo. Jasno je, daje takšen trend nemogoč in če se bo nadaljeval, nam bo ob koncu leta ostalo samo toliko denarja, da bomo lahko pokrili poslovni in rezervni sklad, za vse drugo pa ga bo zmanjkalo", je dodal tov. direktor.
Na to, da bi cene osnovnih surovin na svetovnem trgu padle, ni upati. Japonci so na primer v Avstraliji pokupili vso volno, ne samo od grosistov, ampak tudi od neposrednih proizvajalcev, Nemci pravijo, da je povpraševanje po umetnih tekstilnih vlaknih veliko večje kot pa ponudba. .. In dokler
bo blaga primanjkovalo, toliko časa bo cena rastla in ne padala. Primanjkuje ga pa že! Izhod iz zagate tekstilcev je torej zgolj v poslovni solidnosti, v izvozu, doslednem izpolnjevanju danih ciljev stabilizaciske politike. Zaloge niso subjektivna posledica, temveč je ta to „kriva in ne kriva" trgovina, ki nima toliko lastnih obratnih sredstev, da bi lahko kupila kaj dosti večje zaloge kot pa za nekaj dni. In končno, kar smo že uvodoma zapisali, potrošnik, ki nima denarja.
(PO GOSPODARSKEM VESTNIKU)
Dan mladosti je mimo, mladi ustvarjajo naprej. Povsod so zraven: na polju, v tovarni, v samoupravljanju, pri zabavi. Čeprav z zamudo - iskrene čestitke za njihov praznik tudi v našem Vezilu!
V*S"
Na sestanku osnovne organizacije ZK Beti so 22. maja komunisti sprejeli v svoje vrste sedem novih članov: Branka Bmčiča, Nado Jakljevič, Lidijo Jankovič, Ano Kerin, Katico Žibert, Ano Jambrošič in Grozdano Marentič. Slavnostna podelitev članskih knjižic novo sprejetim članom je bila v sekretariatu osnovne organizacije ZK v podjetju. Udeležili so se je tudi predstavniki podjetja in sekretar občinskega komiteja ZK Metlika. Sekretar osnovne organizacije v Beti Milan Dragišič je po kratkem nagovoru izročil novim članom knjižice ter statut ZKJ, jim čestital in jim zaželel uspešno delo v osnovni organizaciji. Za lep sprejem se je v imenu novih članov zahvalila Ana Jambrošič (M. D.)
Poslovanje v prvem tromesečju
V naslednjem članku želimo obvestiti delovni kolektiv podjetja o doseženih rezultatih poslovanja v 1. tromesečju 1973. leta. Prikazali bomo glavne elemente finančnega rezultata, iz katerih je razviden poslovni uspeh podjetja v tem obdobju. Celoten dohodek, kamor prištevamo realizacijo proizvodov in proizvodnih storitev, realizacijo trgovskega blaga, materiala in odpadkov ter dohodke od obresti in izredne dohodke, je dosežen v višini 54,581.578 dinaijev. Ta višina predstavlja povečanje celotnega dohodka v odnosu na isto razdobje lani za 5 % oziroma 23 % od predvidenega plana. Torej nismo dosegli cilja, zastavljenega z letnim planom, temveč je rezultat nižji za 2 %.
Ostali elementi finančnega rezultata so nekoliko negativnejši od celotnega dohodka, tako da je dosežen dohodek v višini 15,710.117 dinaijev ali 21 % od plana. Materialni stroški so pro-centualno doseženi v isti višini kot celotni dohodek, to je 23 % od plana, amortizacija pa je dosežena v okviru plana s 25 %.
Dobiček je dosežen v višini na obrestna mera za občasne
2,362.921 dinarjev ali 13% od plana. Pogodbene obveznosti so dosežene nad planom, in sicer za 2 % zakonske obveznosti so v okviru plana, osebni dohodki so bili doseženi procentualno tako kot celotni dohodek, materialni stroški pa s 23 % od plana.
Na kratko povedano: v I. tromesečju 1973 so stroški naraščali hitreje od realizacije in imamo zato izpad, ki se občuti pri dohodku za 4 % in še bolj pri dobičku za 12 % od predvidenega plana. Delno lahko opravičimo ta rezultat z objektivnimi elementi, kot je poviša-
povečanje zalog potrebno po zakonu v letu 1973 pokrivati iz tekočega dohodka. Tudi terjatve do kupcev so v letu 1973 porasle v primeijavi s terjatvami v letu 1972.
Realizacija v aprilu in maju je bila nekoliko boljša od realiza-
cije v I. tromesečju, vendar se
bo potrebno v bodoče bolj
truditi za izboljšanje poslovanja, ker je treba dohodek najprej ustvariti in ga šele potem deliti!
Milan Dragišič
Povsem osredotočeni
kredite za 4 %, višji stanovanjski prispevek za 2 %, višji osebni dohodki v primerjavi z lani za 35 % in ostali stabilizacijski ukrepi. Priznati pa moramo, da smo se premalo trudili povečati produktivnost in ekonomičnost poslovanja, znižati stroške; še vedno smo premalo učinkovito gospodarili! Kljub stabilizacijskim ukrepom, ki vplivajo na manjšo realizacijo, ne moremo biti zadovoljni, da se zaloge surovin, nedovršene proizvodnje in gotovih izdelkov povečujejo, saj so v I. tromesečju večje za 2 % od stanja zalog koncem leta 1972. To govorimo zato, ker je
V barvami se zgodi največ nesreč in največ izgubljenih delovnih dni imajo. To nas je privedlo, da smo povprašali po vzrokih, kaj je storjenega, da bi se zmanjšalo število nesreč.
Delavec v barvarni je izpostavljen veliki toploti, pari, plinom in najrazličnejšim kemikalijam, kar brez dvoma pripomore k nesreči. Do zdaj so to bile sicer lažje nesreče, toda že ob najmanjši neprevidnosti lahko pride do mnogo večjih nesreč. Vse nesreče do zdaj so nastale zaradi malomarnosti delavcev, nepravilnega dela s stroji ali zaradi neuporabe zaščitnih sredstev. Tako se je zgodilo, da je delavec delal z natrijevo lužino. Delček mu je odletel v oko, ki
ga je nato izpiral z vodo, a seveda zaman. Odpeljali so ga v novomeško bolnišnico.
Delavci v barvarni bi morali biti med službo kar najbolj osredotočeni na delo, do potankosti bi morali poznati stroje, na katerih delajo, pa tudi kemikalije, s katerimi prihajajo v stik, saj lahko z nepazljivostjo povzročijo veliko nesrečo. Vsi skupaj, še posebno pa vodje izmen, bi morali biti na delovnem mestu zelo pozorni.
Na koncu: vsiljuje se nam vprašanje, če imajo delavci v barvarni dovolj visoke osebne dohodke, saj delajo na nevarnem in za zdravje škodljivem delovnem mestu.
N. Lalič
Več denarja za družbeno gradnjo
Delavski svet je sklenil, da se iz sklada za stanovanjsko gradnjo izloči milijon in pol dinaijev za kredititanje zasebnih graditeljev in gradnjo družbenih stanovanj. Ker so potrebe po družebenih stanovanjih vsako leto večje, je delavski svet sklenil več denarja nameniti družbeni, manj pa zasebni gradnji.
Tudi poslovni odbor je na eni Letos je prosilo za kredite 85 izmed svojih sej govoril o stano- delavcev: 55 iz Metlike, 13 iz vanjski gradnji. Na tej seji je Črnomlja, 9 iz Mirne peči, 5 iz
sklenil spremeniti način reševanja stanovanjske problematike. Z bančno pomočjo bomo letos zgradili stanovanjski blok za delavce Beti. V naslednjih letih naj bi takih blokov zgradili še več. Zamenjati bo potrebno tudi merila za pomoč zasebnim graditeljem. 50.000 dinarjev namreč ne predstavlja več učinkovite pomoči pri gradnji. Po sedanjih pravilih je tak znesek največ, kar lahko dobi graditelj v Beti.
Da bi stanovanjsko gradnjo pospešili, bomo morali imeti več lastnega in bančnega denarja. Prav tako bodo morali namensko varčevati tudi graditelji. Tako privarčevan denar bi lahko oplemenitili še z bančnimi krediti. Tako bi zasebni graditelj lahko v enem ah dveh letih dobil večji kredit, s katerim bi pokril vsaj polovico gradbenih stroškov.
Dobove in 3 iz Ljubljane. Prosili so za 2,5 milijona dinaijev ali tri in polkrat več, kot je na razpolago denaija. Če bi upoštevali vse prosilce, bi lahko vsak dobil po 8.000 dinarjev. Pri delitvi nismo upoštevali tistih prosilcev, ki niso imeli lastne 20-Odstotne udeležbe. Določeno prednost so imeli prosilci, ki so že pred vselitvijo, še zlasti zato, ker so ti izčrpali že vse domače vire, kot so zasebna posojila, pomoč svojcev in trgovska posojila.
Stanovanjsko posojilo so dobili naslednji delavci:
Anton Brodarič 10.000 din, Anton Čulig 10.000 din, Tončka Gornik 15.000 din, Marica Ivičič 5.000 din, Marica Ivičič
10.000 din, Milan Ivanetič
20.000 din, Bariča Jerman
20.000 din, Jože Jurajevčič
10.000 din, Marija Horvat
15.000	din,	Jože	Hozjan
10.000 din, Anton Kočevar
Mesec mladosti
Občinska konferenca ZMS Metlika je pripravila maja šport-
Osvojeno tretje mesto
Medobčinskega tekmovanja srednjih poklicnih šol smo se udeležili tudi učenci naše šole. Odigrali smo dve tekmi v košarki. Prvo smo s precej močnejšim nasprotnikom izgubili z rezultatom 53:45. Zmagali pa smo v drugi tekmi z dobro ekipo Brežic z rezultatom 57:30. Največ zaslug za zmago ima Me-dek, ki je v obeh tekmah dal 50 košev. Izkazali so se tudi: Cveti-šič, Nemanič, Jakša, Hlaič, Predovič, N. in J. Črnič, Mašič in Badovinac. Za osvojeno tretje mesto smo prejeli poleg diplome tudi kovinske značke SŠD.
na tekmovanja v kegljanju, namiznem tenisu, šahu in malem nogometu. V skupni uvrstitvi je zmagalo Komunalno podjetje, medtem ko so bili športniki Beti tretji.
26. maja so pripravili mladi iz Beti v domu Partizana tekmovanje na temo: Beti, mladi, samoupravljanje. Tekmovale so ekipe iz Črnomlja, Dobove, Mirne peči in Metlike. Zmagah so Metličani, ki so pravilno odgovorili na vsa vprašanja. Za nagrado bodo šli na izlet v Rašico. Tekmovanje so si ogledali tudi predstavniki mladinskih aktivov iz Kranja, Ljubljane, Črnomlja, Semiča in Novega mesta.
27. maja je obiskalo metliško mladino okrog 350 mladih Kar-lovčanov. Ogledali so si tovarno Beti, Belokranjski muzej, v kino dvorani so jim domačini pokazali film Bela krajina, popoldne pa so se pomerili v rokometu, košarki, šahu, namizmen tenisu in kegljanju. Družabni večer na Vesehci je bil krona srečanja, ki je več kot uspelo.
10.000 din, Irena Kovačič
15.000 din, Maks Koležnik
20.000 din, Rozalija Kastelic
17.000 din, Mato Mihaljevič
20.000	din,	Ivan	Bekelja
10.000	din,	Joževa	Mužar
10.000 dni, Marjan Matekovič
15.000	din,	Jožica	Penica
10.000 din, Podrebarac Nikola
8.000 din, Jože Prašin 15.000 din, Vikica Malatestinič 8.000 din, Cvetka Riznič 10.000 din, Tončka Spudič 15.000 din, Anica Šoštarič 12.000 din, Alojz Štampfelj 20.000 din, Vida Totter 10.000 din, Anton Vraničar 8.000 din, Josip Zvon-kovič 15.000 din, Anton Zvon-arič 10.000 din, Ružiča ing. Škof 20.000 din, Anton Nemanič 20.000 din, Ana Željko
10.000 din, Vsi navedeni sodelavci so iz obrata v Metliki.
Iz obrata v Črnomlju so dobili posojilo:
Dragica Curk 10.000 din, Marjanca Grahek 10.000 din, Mara Jurajevčič 10.000 din, Jožica Malkič 10.000 din, Milena Mali 10.000 din, Ivanka Molko-vič 10.000 din, Milka Štrucelj
15.000 din, Anica Šimec
10.000 din, Duša Simonič
15.000 din.
Obrat Mirna peč:
Pavla Gorenc 10.000 din, Mihaela Kovšček 15.000 din, Z alka Kumer 20.000 din, Ana Novak 20.000 din, Stanislava Pavček 15.000 din, Anica Re-zelj 10.000 din.
Obrat Dobova: -Anica Hotko ml. 22.500 din, Marija Večerič 22.500 din. Obrat Ljubljana:
Horvat Marija 15.000 din.
O problemih z razdeljevanjem novih stanovanj je več na-
pisanega v drugem članku, zato le nekaj podrobnosti za lažje presojanje odločitev. Pri snovanju predloga za dodelitev stanovanj je sodeloval veliko širši krog kot prejšnja leta. Poslovni odbor, ki je pristojen za odločitev, je imel več različnih predlogov. Delo zaradi tega ni bilo olajšano, zadrega je bila še večja. Tudi ne moremo pohvaliti pripravljenosti prosilcev samih, da bi stanovanja zares dobili najbolj potrebni. Sleherni izmed kandidatov pa je bil deležen temeljite presoje!
Za stanovanje so prosili:
Jožica Brine, Matilda Breznik, Klara Biček, Borka Bohorič, Ankica Bičako, Tončka Drkušič, Milan Dragišič, Anica Črnugelj, Jožefa Horvat, Marija Hočevar, Radmila Jaklič, Snežana Jaklič, Ana Jakobčič, Pepca Jaklič, Marija Kuplen, Kristina Kočevar, Anton Krznarič, Marija Logar, Smilja Lalič, Vlado Lisak, Franc Nemanič, Marica Mikešič,
Nevenka Milek, Marija Mušič, Yuko Pavlinac, Slavica Novosel, Čedomir Popovič, Ana Starešinič, Andrej Planinc, Marjana Šuklje, Darinka Štravs, Josip Šomin, Mira Šojatovič, Danica Tomc, Alojzija Trstenjak, Marija Terner, Željko Vergot, Miro Vladič, Nevenka Vesehč, Franjo Železnjak, Filipčič Darinka in Slavica Cindrič.
Ker je zgrajenih šest stanovanj: dvoje enosobnih in štiri dvosobna, lahko izmed 43 prosilcev uslišimo le 6. Ko se bosta še dva delavca izselila v lastni hiši, bosta do družbenega stanovanja prišli še dve družini.
MAKS KOLEŽNIK
Ekipa prve pomoči iz naše tovarne je šla aprila na izlet. Dekleta so bila v Bohinju, na Bledu, v Škofji Loki, Tolminu, Novi Gorici, Postojni, Seči, Puli in na Reki. Na izletu je bilo čudovito in se zahvaljujejo tovarni, ki jim je posodila kombi. Denar za izlet so dekleta dobila tako, da so se odpovedala plačilu ur med pripravami za občinsko tekmovanje (Foto: Rudi Hrastar)
METLIKA
Umazana vest
Star pregovor pravi: Vzemi tam, kjer je, in deni tja, kjer ni. Nekateri v naši tovarni ga preveč upoštevajo. Roko na srce: marsikatere hlačke, marsikateri meter diolena, puli ali kaj drugega je romalo iz tovarne - ne da bi šlo v trgovino. Zapustilo je skladišče pod plaščem, pod krilom ali kako drugače skrito radovednim pogledom. Vzeto je bilo sodelavcem - in samemu sebi!
Nekaj zmikavtov smo prijeli: zardevali so od sramu, še bolj pa bi, če bi zvedeli zanje vsi zaposleni. Kaj bi bilo, ko bi v Vezilu objavili njihovo ime in priimek? Neprijetno, kaj?
So pa tudi taki izposojevalci, ki jih še niso zalotili, vendar pa v tovarni vedo zanje. Nekega dne bodo razkrinkali ...
Zamaši se stranišče, v odtočni cevi najdejo stare hlače. Nekdo je šel iz tovarne v
Slab uspeh
Tretja redovalna konferenca je pokazala, daje bil uspeh slabši kot ob polletju. Slaba slika za vse nas. Bliža se konec šole, ko se bomo razšli vsak na svoj konec. Še prej pa bi lahko poskrbeli, da bi s pridnin delom izboljšali uspeh. Tega pa ni mogoče doseči brez truda. Nekaterim je knjiga deveta skrb, saj jih bolj zanima žoga, pa tudi v gostišča zahajajo.
Se ne bi resneje lotili dela? Uspeha bi bili veseli vsi: učenci in učitelji!
MARICA ČAVLOVIČ
Četrta konferenca Zveze komunistov Slovenije zasluži vzdevek „prelomna“. Na njej so obravnavali vlogo Zveze komunistov in drugih organizacij ter metode dela, razčistili so z idejno zmedo in odkloni, ki so značilni za minulo obdobje, skratka: konferenca je dala pečat ne samo nekemu področju delovanja, temveč celotnemu delu organizacije za vnaprej. To delovanje bo: krepitev razredne usmeritve organizacije, odločno nadaljevanje boja za samoupravljanje ter obračun s silami, ki temu nasprotujejo.
novih spodnjicah - v neplačanem artiklu. Star, umazan puli so našli v zbiralniku nad straniščno školjko. Najbrž njegov lastnik ni šel domov v sami majici...
Mar se splača izpostavljati sramoti zaradi nekaj dinarjev? Proti tatičem in tatovom bi morali ostreje nastopiti, najsi bo zmikavt kdorkoli!
Odgovorni zatrjujejo, da bodo poostrili kontrolo.
TONI GAŠPERJC
m
Okrog 350 mladih Karlovčanov si je ob svojem obisku pri metliški mladini med drugim ogledalo tudi našo tovarno. Bili so prijetno presenečeni.
Spremembe v organiziranosti sindikatov
Vse panoge gospodarstva so zdaj združene v sindikat delavcev industrije in rudarstva Slovenije, zaradi boljše in lažje sindikalne organiziranosti predlaga republiški odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva, naj bi sedanjo organiziranost razmejili na sindikate posameznih panog gospodarstva kakor tudi negospodarskih dejavnosti. Tako bi dobili iz enega šestnajst sindikatov. Usnjarska in tekstilna predelovalna industrija bi imela svoj sindikat. Tako bi posamezni sindikati delali bolj učinkovito. Republiški odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva naj bi usklajeval delo posameznih sindikatov.
ka v socialistični samoupravin družbi; neposrednost — pomembna stališča naj obravnava čimveč ljudi; demokratičnost -način sprejemanja posameznih argumentov; načrtnost pri delu — vedeti moramo, kaj hočemo; konkretnost — vsako stvar moramo obravnavati konkretno.
TONE MATJAŠIČ
Z ustanavljanjem TOZD bi imeli sindikati drugačne vloge, saj bi imela vsaka TOZD svojo osnovno organizacijo sindikata, če je v TOZD vsaj 15 ljudi. Do 300 zaposlenih bi delala ena OOS, če pa šteje TOZD 500 in več ljudi, ima lahko več OOS. Te bi se povezale v sindikalno konferenco, ki bi delovala za vse podjetje.
Cilji organizacije: mnenje sin-
dikata naj se upošteva povsod, vendar morajo biti predlogi obojestransko koristni — za delavca in za podjetje. Vodstvo podjetja mora omogočiti sindikatu nemoteno delo. Ustavna dopolnila pojasnjujejo, kakšne pravice ima sindikat v naši družbi.
Temeljna načela naj bi bila: razrednost - zaščita zgodovinskih interesov delovnega člove-
Zakaj ne bi v tej situaciji tudi mi posegli za notranjimi rezervami7
(Karikatura: Oto Reisinger, Vijesnik)
Pojem in izvori socialnih razlik
S pojmom socialne diferenciacije označujemo celovitost socialnih razlik, ki nastajajo med ljudmi v procesu ustvarjanja in delitve materialnih in duhovnih dobrin. Te razlike se kažejo v različnih sposobnostih in možnostih za ustvarjanje materialnih in duhovnih dobrin, v različni udeležbi posameznika v dohodku, v različnih oblikah in obsegu premoženja, v različnih možnostih in načinih zadovoljevanja človekovih potreb ter različnem družbenem položaju ljudi.
r
Dopusti
Temelji oz. objektivni izvori socialnih razlik so predvsem:
— družbena delitev dela, torej različen položaj posameznih dejavnosti v procesu družbene reprodukcije ter različen položaj posameznika in skupin ljudi v delovnih procesih ustvarjanja materialnih in duhovnih dobrin;
— različne fizične in psihične lastnosti posameznika;
— proizvodni odnosi in njim ustrezajoč družbenoekonomski sistem:
— različne možnosti posameznih kategorij prebivalstva pri porabi dobrin, ki se financirajo iz raznih oblik splošne oziroma družbene potrošnje;
— različne začetne možnosti ljudi, zlasti otrok in mladine pri pridobivanju znanja in s tem ustreznega mesta v družbeni delitvi dela;
— zasebna lastnina in sistem dedovanja;
— sistem vrednost in sankcij, ki kot moralni dejavnik vplivajo na obnašanje ljudi v medsebojnih odnosih in v delitvenem procesu.
Vsi ti in še drugi izvori socialnih razlik delujejo v tesni medsebojni povezanosti in predvsem tako prikazujejo prave razsežnosti socialne diferenciacije.
Z obravnavo socialnega razlikovanja želimo doseči izoblikovanje socialne varnosti delovnih ljudi in občanov v našem socialističnem samoupravnem sistemu.
Pod socialno varnostjo v širšem pomenu besede pojmujemo gotovost posameznika, družine ali druge socialne enote, da se njen socialni položaj ne bo poslabšal in da lahko z lastno dejavnostjo in s pomočjo družbe obvlada svoje osebne, ekonomske, tehnološke in socialne okoliščine: le-te lahko namreč ob nenehnem spreminjanju razmer kadarkoli ogrozijo socialno varnost ljudi.
VEAtLVL
Kateri so temelji socialne varnosti pri nas? Socialna varnost pri nas ni zaznamovana le na osebnem dohodku, sploh pa ne na kakršnemkoli kopičenju dohodka in zasebnega premoženja in na posredovanju države.
Osnove socialne varnosti pri nas so:
— prevladujoča družbena lastnina proizvajalnih sredstev;
— samoupravljanje delovnih ljudi na vseh področjih združenega dela, torej ne neodtujljivi pravici, da sami razpolagajo s pogoji, sredstvi in rezultati dela;
— medsebojna solidarnost in
— dohodek iz dela.
Gre torej za povsem drugačne družbene odnose, ki dajejo pri zagotavljanju socialne varnosti naši družbi očitne prednosti, seveda pa jih moramo dovolj izkoriščati ter se boriti za njihovo neprestano krepitev.
Socialna politika nasploh se torej v naših razmerah ne omejuje le na klasično socialno dejavnost, to je na zasilno blaženje posledic socialnega razlikovanja, temveč obsega celotao družbeno aktivnost posameznika pri urejanju delovnih in življenjskih pogojev, ker je le tako lahko aktiven dejavnik pri odpravljanju izvorov socialnega razlikovanja.
Najpomembnejše sredstvo uspešne politike je zoževanje socialnih razlik, zaviranje negativnih socialnih razslojevanj in krepitve mobilnosti. Tu lahko mnogo pripomore pravilno usmerjanje splošne oziroma družbene potrošnje, ki se pretežno oblikuje in troši po načelu solidarnosti, kar pomeni, da občani prispevajo k sredstvom za to dejavnost po svojih zmožnostih, uporabljajo pa jih po potrebah.
Iz tega sledi: če hoče neki družbeni red, recimo socializem, dokazati svoje prednosti pred drugim družbenih redom, ni dovolj, da uspešno tekmuje z njim v povečanju produktivnosti dela in materialnega blagostanja ljudi, temveč mora zagotoviti večjo socialno varnost ljudi in boljše medčloveške odnose.
i
Centralni delavski svet Belokranjske trikotažne industrije Beti Metlika je na svoji redni seji dne 30. maja 1973 sprejel naslednje sklepe:
— letni dopust delavcev traja najmanj 18 in največ 30 delovnih dni,
— do pet let delovne dobe 18 dni,
od 5 do 10 let delovne dobe 20 dni, od 10 do 15 let delovne dobe 22 dni, od 15 do 20 let delovne dobe 24 dni, od 20 do 25 let delovne dobe 26 dni, od 25 do 30 let delovne dobe 28 dni, nad 30 let delovne dobe 30 dni.
Letni dopust je daljši glede na delovno mesto:
barvar- mokra apretura, laborant, ki dela s kislinami in alkalijami, fiksirka in vlivanje igel imajo za 2 dni daljši dopust, barvar na suhi apreturi za 1 dan, matere z otrokom do treh let starosti za 2 dni, borci NOV za 1 dan, invalidi 30 % in več za 1 dan.
— Odpre se delovno me-
sto za vodjo investicij in vzdrževalnih služb. Za to delovno mesto je potrebna visoka šolska izobrazba in 1-3 leta prakse. Postavka je 3.500 din.
— Odpre se delovno mesto za vodjo fizikalnega in kemijskega laboratorija. Za to delovno mesto je potrebna visoka šolska izobrazba in 3-6 let delovnih izkušenj. Postavka je 2.600 din.
— Odpre se delovno mesto za pomočnika obrato-vodje — tehnolog v obratu Dobova. Za to delovno mesto se zahteva višja šolska izobrazba in 3-6 let prakse. Postavka je 2.700 din.
— Odpre se delovno mesto inventurist. Za to delovno mesto se zahteva višja šolska izobrazba in 1-3 leta prakse. Postavka je 2.300 din.
— Odpre se delovno mesto lanser na tekočem traku v konfekciji. Za to delovno mesto se zahteva srednja šolska izobrazba in 2-5 let prakse.
— V letu 1973 se zgradi 40-stanovanjski blok v približnem predračunskem znesku 4,300.000 dinarjev.
D
□jnSOOo
cDORS
(JPJoa
- Od ust sem si odtrgoval...
- Od Sigovih?
Iz PAVLIHE |
illlllllllllllllllllllllllllllllll!lllltllllllllllllll!lllllltllllllll!llinillllllllll!llll!lllin!llltlllll!l!IIHIIIItlll!lltlltlt!llll!ll'IIIII^Hlll'llllttHI'|ll!llllll|ll|||l|lll||||l|l|||HH|l|,|l|,iIIN^
V Dobovi nov obratovodja
Dolg in glasen smeh
ŠPELA HOHNJEC, administratorka in neporočena. Je gospodična in stavim, da vzdihuje za njo marsikatero srce ljubljanskih srajc“. Pred fotografiranjem se je lepo počesala.
— Opravljam personalne zadeve, urejam prisotnost ur, dopuste, posredujem napake pri obračunavanju osebnih dohodkov, obračunavam potne stroške, skrbim za reprezentanco. Kuham kavo.
— Koliko zaslužite mesečno?
— Ne vem točno. Mislim pa da 1600 dinarjev.
— Kako praznite žep?
— Za stanovanje odštejem 600 dinarjev. Kuham ne sama. Hrana je draga, to veste. Mlada dekleta se rada lepo oblačimo. Cunje pa tudi niso zastonj. Rada hodim v kino, gledališče.
— Predvidevam, da imate prihranjenega veliko denarja.
— (Dolg in glasen smeh) Imam. Šteto v minus. Računajte, da grem večkrat domov v Celje. Pozimi hodim plavat v bazene, poleti v morje. Denar kar beži.
— Razgibano življenje imate.
— Da. Obiskujem tudi večerno gimnazijo. Rada bi končala. Vsak dan imam pouk. Od sedmih zvečer do pol enajstih. Potem doma pred spanjem še berem.
— Pohvalno. In kaj prebirate?
— Rada imam Moliera. Smeh je zdrav. Všeč mi je pesnica Sapfo. Je čustvena, globoka, ženstvena.
— Pa kino?
— Redno zahajam v kino dvorano. Da se razumemo: ne zaradi teme. Všeč mi je bil V vrtincu. Da, že trikrat sem ga gledala. Je lep film, eden najboljših. Pretresljiv. Rada gledam resne filme, družbene drame.
— Ste tudi sami tako resni?
— (Dolg in glasen smeh. Podoben tistemu o privarčevanem denarju.)
T. G.
Aprila je v obrat v Dobovi prišel novi obratovodja, ki me je na mojo željo zamenjal. Že po prvih besedah, ko je prišel zjutraj v pisarno, sem spoznala, da ima Božo Staroveški veliko delovnih izkušenj in da se bo zanimal za razvoj našega obrata. Vtis po prvem srečanju je bil zelo dober, zato sem ga po mesecu in pol njegovega dela prosila za kratek pogovor.
— Tovariš obratovodja, ali mi lahko na kratko opišete dosedanje delo in izkušnje?
„Na služenju vojaškega roka sem kot mlad tekstilni tehnik delal na oddelku konfekcije v Beogradu. Po končani vojaščini bi se tam lahko zaposlil, vendar sem si želel izpopolniti znanje v drugih vejah tekstilne industrije. To me je vleklo naprej. Delovnih let imam 24. Večinoma sem delal na kapitalnih izgradnjah novih objektov, kjer sem uvajal novo organizacijo in tehnologij o.“
— Kako to, da ste se odločili za konfekcijo?
„Mislim, da ima konfekcija danes boljše razvojne možnosti kot jih je imela v prvih povojnih letih. Zanjo sem se navduševal že prej, saj je ta stroka domena moje družine. Starši in sestra delajo v nji. Moja želja pa je, da svoje izkušnje še izpopolnim z izkušnjami sodobno organizirane konfekcije.
— Kakšni so problemi na novem delovnem mestu?
„Takoj, ko sem prišel^ sem vedel, da bo veliko dela. Želim, da se delo organizira po najso-dobnješih merilih. Potrebno je tudi urediti garderobe, higienske prostore in kolesarnico. Ker imamo v obratu že drugi tekoči trak in se bo kolektiv povečal
za približno 200 zaposlenih, se bo povečala tudi proizvodnja od dosedanjih 50 na 110 ton pletiva.
— Vaše mnenje o TOZD?
„Mislim, da bo pozitivno vplivalo na naš obrat, kakor tudi na matično	podjetje.
Amandmaji so	dobro
zamišljeni, čaka pa nas velika in odgovorna naloga pri organizaciji.
MARIJA ZAJC
Namen delavskih menz
V naši tovarni imamo obrat družbene prehrane — tako kot v vseh večjih podjetjih. Delavec, ki nepretrgano dela 8 ur, naj dobi topel obrok — malico, da se med delom okrepča in spočije.
Tej prvotni zamisli so sledile izboljšave, kot na primer uvedba kosila za delavske družine tovarne Beti. Tu niso zajeti samo delavci in uslužbenci Beti, pač pa tudi njihovi zakonski tovariši ip otroci. Ta izboljšava pa je šla predaleč: vsi, ki iz kakršnihkoli razlogov teh kosil nimamo, menimo, da smo prizadeti, saj taka kosila „odžirajo“ kakovost malic.
Pri nas stane kosilo 7 dinarjev: mislim, da v nobenem metliškem lokalu ni kosila pod 20 dinaijev. Malica pa velja med 3 in 5 dinarji: prepričan sem, da za tak denar lahko malicamo v vsaki metliški gostilni.
Zdravniško je dokazano, da so malice nujne, prav tako je zakonito uveljavljen 30-minutni počitek. Kdor si noče kuhati
doma, gre lahko po 8-umem delu na kosilo kamor hoče. Najbolj boleče pa je, da uživajo popust za kosila tisti, ki niso ničesar pomagali za Betin razvoj. Ni potrebno ukiniti kosila, vendar pa menim, naj se zaračuna po polni ceni, malice pa na ta račun izboljšajo. Vsekakor pa bi morali odvzeti popust vsem tistim „abonentom“, ki niso zaposleni v Beti. Vsak član kolektiva naj bi imel pravico do enega samega kosila s popustom.
STANE KOČEVAR
Prostori v Dobovi so zračni, svetli, novi. Na tekočem traku, kjer delajo pretežno ženske, ie delo postalo prijetnejše.
To so odločitve
Poslovni odbor Belokranjske trikotažne industrije Beti Metlika je na seji 9. maja sprejel naslednje sklepe:
Stanovanja v novem bloku dobijo: Anton Krznarič — dvosobno stanovanje, II. nadstropje, Jožica Brine — dvosobno stanovanje, II. nadstropje, Željko Vergot — dvosobno stanovanje, III. nadstropje, Jožefa Horvat in Kristina Kočevar dvosobno stanovanje, pritličje, Vladimir Gošnik - enosobno stanovanje, II. nadstropje, Milan Dragišič — enosobno stanovanje, III. nadstropje,
Stanovanje Jožeta Pezdirca dobi ob izpraznitvi Klara Biček, stanovanje Ivanke Weiss pa Franjo Zeleznjak. Sobo Željka
Tovarna se tako hitro razvija, da vedno teže dohajamo človekove skrbi. K naraščanju stanovanjske stiske pripomore tudi staranje kolektiva, saj se snuje vse več družin: vsi hočejo stanovanje.
Razvoj komunalnih dobrin je pomemben pri ocenjevanju družbenega standarda. Da stanovanjsko vprašanje še ni rešeno, postaja očitno ob vsakoletni podelitvi stanovanj in pomoči pri zasebni gradnji.
Omenili smo že, da bodo potrebne temeljite spremembe pri reševanju stanovanjskih problemov v naši tovarni. Prvi koraki so že narejeni: poslovni odbor je sklenil letos zgraditi blok za potrebe Beti. Prav tako je predlagal tudi spremembo pri delitvi kreditov.
Letos je na voljo šest stanovanj. Po izselitvi dveh naših delavcev bosta prosti še dve stanovanji. Za 6 dvosobnih in 2 enosobni stanovanji se je potegovalo kar 40 prosilcev! 22 je bilo družin z dvema ah več člani, 5 mater samohranilk z enim ali več otroki in 13 samskih prosilcev. Toda, vse kar se je
Vergota dobi ob izpraznitvi Mira Vladič.
Stanovanjska komisija ima pravico, da začasno dodeli sobo v dvosobnih stanovanjih samskim prosilcem stanovanj, če so res nujno potrebni.
Družbena stanovanja v Črnomlju, ki bodo na razpolago že letos, dobijo: Angelca Plut in Olga Glazar enosobno, Tončka Palič pa dvosobno. Prvo stanovanje, ki bo na razpolago, dobi Breda Birkelbach.
Prednost pri razdeljevanju prvih stanovanj imajo: Jožefa Horvat, Kristina Kočevar, Andrej Planinc, Barka Bahorič, Marija Terner, Vlado Lisak.
V poklicno šolo bomo v šolskem letu 1973/74 vpisali 60 učencev: 30 za tovarno Beti in
pred delitvijo in po njej dogajalo, je bolj podobno teku čez ovire. Vendar pa so v športu zadovoljni vsaj zmagovalci, medtem ko tu niso bili niti ti. Kako naj si sicer razlagamo, da tovarišica, ki je zdaj s 5-člansko družino stanovala v majhni sobici in zasilni kuhinji, ni zadovljna s ključi dvosobnega stanovanja, ampak hoče drugo, prav tako dvosobno, ki je bilo dodeljeno drugi družini? ! Prav tako žalijo besede tovarišice, ki je skupaj s sodelavko dobila na razpolago dvosobno stanovanje.
Ne moremo tudi mimo dejstva, da na skupnem sestanki prosilcev ni bilo razumevanja in pripravljenosti, da bi sami prispevali za rešitev lastne stano-
30 za tovarno Komet, in sicer samo konfekcijsko smer.
Za potrebe obrata Mirna peč in Dobova se v lastni režiji izdela po 100 garderobnih omaric, 20 mizic za šivanje in 9 miz za adjustiranje. - Za potrebe obrata Dobova se nabavijo 4 pisalne mize, 4 stoli, 2 pisarniški omari, 2 obešalnika, 2 predpražnika in 130 industrijskih stolov za potrebe šivalnice Dobova, Mirna peč in Metlika.
V šolskem letu 1973/74 bomo štipendirali učence na naslednjih šolah: na štiriletni administrativni šoli 2, na ekonomski srednji šoli 1, na višji komercialni šoli 1, na tekstilni fakulteti 2, na ekonomski fakulteti 1, na višji konfekcijski šoli v Zagrebu 2.
vanjske stiske. Prav tista delavka, ki si je obetala ugodno rešitev svoje prošnje, je odločno odklonila predlog, da bi denar, namenjen za regres letnega dopusta, namenili v stanovanjski sklad.
Vse to zgovorno ilustrira položaj tovarišev, ki so bili udeleženi pri razdeljevanju stanovanj in kraditov. Reševanja tako občutljivih problemov ne kaže več prepuščati občasnim posegom komisije in poslovnega odbora. To bi moralo postati stalna naloga kadrovsko socialne skužbe in sindikata. Reševanje te problematike bi se moralo začeti že zelo zgodaj, da se nam lagodnost ne bo maščevala.
MAKS KOLEŽNIK
Nezadovoljni zmagovalci
Zahvala
Ob prerani izgubi moje sestre Milke se zahvaljujem vsem, ki so sočustvovali z menoj. Posebna zahvala gre predavateljem in učencem poklicne šole ter sindikalni podružnici, pa tudi vsem, ki so mi stali ob strani v težkih trenutkih.
Anica Jambrošič
Razbita enoličnost
LUCIJA SEVŠEK, devizna referentka na našem predstavništvu v Ljubljani, je simpatična ženska. Zgovorna je kot ženske nasploh. Je omožena in ima majhnega otroka. Tudi moža, ki skrbi za vse-razen za gospodinjstvo.
- Svojih zasluženih 1850 dinarjev dam za gospodinjstvo.
- Kakšen je vaš posel tu v Ljubljani?
- Skrbim za plačila izvoznih faktur, za urgence pri banki, za podaljšanja rokov vnovčenja, za vnovčenja čekov. In podobno. Delno sem administrator za plačilne posle.
- Je vaše delo zanimivo?
- Razgibano je. Razbija enoličnost. Prijetno se je sprehoditi do banke in nazaj.
- Zaradi denarja?
- Niti ne. Denar mi ne pomeni veliko . . .Rada pletem. Berem, če le imam čas. S kakšnimi posebnimi uspehi se res ne morem pohvaliti, kar se gre jrletenja. Pletem za zabavo. Čas hitreje mine.
- Dopusti bodo vsak čas. Kam nameravate?
- Šla bi v Sečo, pa nimava avta. Do kopanja pa je predaleč. Vzela bova šotor pa v Umag ali Poreč. Malo spremembe.
- Mladi ste. Gotovo imate kup načrtov.
- Rada bi opravila zunanjetrgovinski tečaj. Tu bi mi lahko pomagalo podjetje.
- Pa načrti v zasebnem življenju? Boste povečali družino?
- Če bo kaj prišlo, bo dobrodošlo.
- Ne načrtujete?
- Ne. Paziva.	m „
Ureja uredniški odbor: Branko Brine, Milan Dragi-šič, Silva Dular, Mirko Jelenič, Jurij Matekovič, Stane Mrvar, inž. Franc Oletič, dipl. inž. Ružiča Škof, Mira Vrlinič. Glavni in odgovorni urednik: Toni Gašperič; tehnična urednica: Ria Bačer.
Izdaja Belokranjska trikotažna industrija Metlika. VEZILO izhaja enkrat na mesec v 1500 izvodih. Stavek, filmi in prelom — Dolenjski list, tiska KNJIGOTISK Novo mesto.
Košarkarji Beti prvi )
Po šestih kolih v prvi slovenski B ligi je košarkarska ekipa Beti na prvem mestu brez izgubljene tekme - s samimi zmagami. Naši fantje igrajo tako, kot smo od njih pričakovali in premagujejo vse svoje nasprotnike. Običajno so tudi razlike velike, zato lahko pričakujemo, da se bo Beti zanesljivo uvrstila v I. A slovensko ligo.
Beti - Sežana 95 : 63
Igro v Sežani si je ogledalo okrog 200 ljudi. K majhni razliki v prvem polačsu — 49:46 sta pripomogla nekorektna sodnika Bukovec in Butja, ki sta dosoja-la proste mete, če je bilo potrebno ali ne, in tako preprečevala hitre napade Metličanov.
Čeprav so si Medek, Rožič, Arbutina in Dautovič že v prvem polčasu nabrali po tri ali štiri osebne napake, je ekipa v drugem polčasu s pametno in umirjeno igro premagala nasprotnika in oba sodnika. Prednost naših fantov je bila očitna: 32 košev razlike. Okrog 30 navijačev, kije potovalo v Sežano, je glasno pozdravilo zmago.
Beti: Kosovac 2, Davtovič 24, LaHč 24, Rožič 13, Medek 11, Arbutina 21. — Kras: Bole 2, Godnič 2, Mahnič 8, Kovljan 19, Korošec 11, Židema 3, Trobec 14, Tavčar 14.
N. Lalič
Beti - Ježica 93 : 61
Košarkaiji Beti niso dosegli stotice predvsem zaradi neorganizirane igre in pa sodnika
Brumna, ki je že najmanjši ostrejši gib označil kot osebno napako. Domačini so vso tekmo vodili z 20 do 30 koši razlike. Gledalcev je bilo okrog 400.
Beti: Kosovac 4, Dautovič 16, Ž. Vergot 2, Lalič 9, Rožič 6, Medek 24, Arbutina 24, Popovič 8.
N. L.
Kroj - Beti 81 : 93
Igralci Beti so naleteli na trd oreh, saj ni dosti manjkalo, da bi ostali brez dveh dragocenih točk. Igralci Kroja so naredili preveč osebnih napak (41), da bi lahko zmagali. V zadnjih petih minutah so Metličani zbrali vso energijo in vendar zmagah.
Beti: Dautovič 23, Vergot 5, Lalič 13, Rožič 6, Medek 32, Arbutina 9, Popovič 9.
N. L.
Beti	6	6	0	603:409	12
Prule	6	5	1	457:364	10
Ljubljana	6	5	1	398:400	10
Postojna	6	4	2	426:426	8
Zarja	6	2	4	493:511	4
Kroj	6	2	4	448:479	4
Ježica	6	2	4	444:476	4
Elektra	6	2	4	406:451	4
Kras	6	1	5	421:487	2
Sav. nas.	6	1	5	386:479	2
Nove značke
Košarkarji so dobili nove značke, ki veljajo v prodaji 5 dinarjev. Na oranžni podlagi, ki predstavlja žogo, je narisan koš. Na črnem robu, ki obdaja žogo, piše: KK Beti, Metlika. Osnutek za čedno značko sta naredila Marjan Matekovič in Nikica Lalič, oba zaposlena v Beti.
Kronika •
V aprilu in maju so prišli J v naše podjetje — v Metliki: • Vladimir Gošnik, Cveta • Slunenšek, Vera Matkovič. J Mirna peč: Milka Špendal ,• Rozalija Pust, Fani Jarc, Ma- • rija Murgelj, Brigita Zupan- * čič. Dobova: Mira Kalinič, • Jože Šepec, Božidar Starove- • ški, Rozalija Žnidaršič, Sta-nislava Komočar, Marjana Ogorelc, Biserka Župančič, Anica	Štroser,	Jožica
Pohovič.
Odšli	so — iz	Metlike:
Nikola	Bučan,	Marica
Bertič, Marica Guštin, Štefka Brklje, Marija Miketič, Marija Volk, Marica Bregar, Milena Macele, Drago Hajko, Polde	Starešinič,	Milka
Hajko, Ana Rožman, Barbka Gojtan, Matjana Šobar, Vlada Humljan, Jožica Grahek, Štefka Markovič. Mirna peč: Vera Matkovič.
Vozovnice
Podjetje	AVTO-
TRANSPORT iz Karlovca nas je ovvestilo, da bodo prodajali mesečne vozovnice v naši tovarni zadnji delovni dan pred 25. v mesecu (če je torej 25. dan v mesecu delovni dan, bodo prodajali mesečne vozovnice 24.). Ta dan podjetju AVTOTRANS-PORT najbolj ustreza.
Potnike z območja KA-MANJA in RIBNIKA moramo opozoriti na tole: avtobus, ki odpelje iz Metlike ob 22.10, bo peljal najprej do železniške postaje Kamanje (zaradi delavcev druge izmene), od tu na Jurovski Brod in v Ribnik.
Podjetje AVTOTRANS-PORT zaenkrat ne more najti pametnejše rešitve in upa, da bodo potniki razumeli njihovo zadrego, še zlasti tisti, ki vsak dan potujejo v Ribnik in bodo imeli odslej 10 minut daljšo vožnjo.
Poročili so se — Metlika: Milena Bajuk — Badovinac, Ivanka Nemanič — Brajko-vec, Stanka Brajkovec — Vukšinič, Vera Jenič - Cvitkovič, Ankica Radakovič — Jambrošič, Milena Panjan — Šuštaršič, Katica Vrbetič -Štulac, Marica Ugrin - Za-gorac, Grozdana Polimac — Marentič, Marija Ivec — Volf, Milan Dragišič, Kristina Kostelc - Kozjan, Sofija Ivančič — Jambroščič, Marija Primožič - Jezerinac, Slavica Novosele — Pavlinac, Milena Posedel — Štefanič, Aleksandra Čarapič - Ružič, Jožica Nemanič - Klemenčič, Vera Matkovič — Jakša. Črnomelj:	Marija
Radosavljevič — VVeiss. Dobova: Breda Zupančič — Škaler.
Na kvizu, ki so ga pripravili mladi iz Beti, je zmagala ekipa domače tovarne