Posamezna številka 10 vinarjev. M194. v LloMfani, v petek, 25. avgusta m Leio M. = Velja po pošti: K 26--» ™ „ 29--. „ 35-- dom: K 24-- Za oelo loto napre] . , la en meseo „ za Nemčijo oeloletno za ostalo inozemstvo V Ljubljani na Za celo leto naprej . za en meseo „ . „ 2-— V opravi prejeman mesečno „ 1-80 = Sobotna izdaja: = za oelo leto......K V— za Nemčijo oeloletno . „ 9-— za ostalo inozemstvo. „ 12'— Inseiati: Enostolpna petitvrsta (72 ша široka in 3 mm visoka ali *}• prostor) za enkrat .... po 30 f za dva- ln Tečkrat . . 25-prl večjih naročilih p rim sne popust po dogovora. Poslano t Enostolpna petitvrsta po 60 rlo, Izhaja vsak daa, lsvzemil nedelje ln praznike, ob 5. url pop. Redna letna priloga vozni red tts- Uredništvo je v Kopitarjevi uliol štev. 6,III. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = oEltičen Itsf za slovenski narod. Upravnlštvo je v Kopitarjevi ulloi št 6. — Račun poštne hranllnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-herc. št. 7563. — Upravnlškoga telefona št. 188. Odbiti loški oopodi m nzonsftlh pMnih, - Zmaaooho prodiranje Bolgaroo no Grškem. - Izlnlovijeni analeška - fremcosfil napadi na zibodii. Prošnja 6o kreolskih leo. C. kr, avstr. vojaški vdovski in siro-tiski zaklad na Dunaju ima namen ustanoviti pomožni zaklad za podporo vdov in sirot na bojnem polju padlih in v vojni ali na posledicah iste umrlih, ter onih svojcev padlih in umrlih, katere so slednji vzdrževali ali vsaj redno podpirali. Da se pospeši to toli človekoljubno stremljenje, naj se — v kolikor gre podpora vdovam in sirotam vojakov iz dežele Kranjske — v Ljubljani osnuje v najbliž-njem času deželna organizacija. Vzvišena naloga kranjskih žen je sedaj, da zastavijo svoje moči v korist te dobre stvari in sicer ne le s tem, da redno prispevajo v obliki prostovoljnega ženskega vojnega prispevka, marveč tudi z dejanskim sodelovanjem, in sicer s tem, da poizvedujejo o družinskih in premoženskih razmerah vojaških vdov in sirot, o delavnih prilikah, o stanovanjih za sirote itd. Ženski vojni prispevek naj bo prav nizek: 20 vin. mesečno ali 2 K 40 vin. letno; poravna se ga lahko tudi enkrat za vselej s plačilom 50 K. Apelujem na dobro srce kranjskih žen in prosim vse one žene in dekleta, ki se hočejo udeležiti tega dobrotnega, sodelujočim obili blagoslov donašajočega dela, in ki se hočejo izjaviti pripravljenim, zgoraj zarisane misli tudi v krogu znancev razširjati in pridobiti temu delu še nadaljnih sotrudnic, da mi blahototno dajo na znanje potrdilo ter ime in bivališče (stanovanje). Vplačevanje ženskega vojnega prispevka se bode vršilo četrt ali celoletno po poštnih položnicah, ravnotako jednokratno vplačilo znr- 50 K. Že danes naj omenim, da namerava ta ženska organizacija prirediti letos 4. oktobra v vseh mestih, trgih in krajih Kranjske darilni dan, in da bode polovica čistega doneska pripadla c. kr. avstr. vojaškemu vdovskemu in sirotinskemu zakladu ter po jedna četrtina invalidnemu zakladu in avstr. zvezi v obrambo jetike. V Ljubljani, dne 21. avgusta 1916. Marija grofinja Attems roj. grofinja Ceschi. Ogrski državni zir. Budimpešta, 23. avg. Zanimive interpelacije. Poslanec R a t h interpelira, ker voj-nožitni zavod baje ni splošno koristen zavod, Ministrski predsednik Tisza mu odgovori, da je popolnoma napačno poučen. Karolyist H o 11 o je v svoji interpelaciji o političnem in vojaškem položaju vprašal, ali ni že prišel čas, da vlada stori pripravljalne korake za pošten mir. Grof Tisza spominja na svoj izrek, da sedaj ne smemo govoriti o miru, ampak o zmagi. Spominja na Andrassyjeve besede: Govoriti o miru v času, ko ga ni mogoče skleniti, je podpora sovražnika. Hollo je rekel, da je bila Ogrska najmanj prizadeta od sporov, ki so vodili do vojne. Tisza se čudi takim nazorom. Vojna ima dva poglavitna vzroka: trgovska zavist Anglije proti razvoju nemške trgovine — žal je bila la zavist naperjena proti nam — in pa rusko stremljenje po svetovni moči na Balkanu in strasti, ki so služile temu stremljenju, morejo priti do veljave samo preko koščkov ogrskega državnega telesa. Hollo je stavil še več drugih vpraanj, na katera pa Tisza ne more odgovoriti. Hollo ne ve za dejstva in vidi samo znake. V vojni ni čas za razpravo takih stvari. Grofu K a r o 1 y j u je odgovoril Tisza, da so bili vsi za zunanjo poliiiko odgovorni faktorji pravočasno poučeni o ofenzivi proti Italiji. Vprašanje pa, ali in kdaj naj se ofenziva izvrši, pa je zgolj v vojaških rokah, Ravnotako nevarno bi bilo, če bi se vojaški krogi hoteli vmešavati v politično vodstvo. Na Apponyjevo vprašanje glede nagodbenih pogajanj z Avstrijo odgovori Tisza, cla je treba v tem važnem vprašanju vsaj z Avstrijo priti do sporazuma, da ne bo monarhija in tako tudi Ogrska popolnoma brez moči tedaj, ko bo po Tiszovem mnenju ves svet svojo trgovsko politiko uredil za dolgo dobo. Hollo je interpeliral o znani izpre-membi v vrhovnem vodstvu armade. Tisza je rekel, da na fronti, kjer danes operacije tvorijo enoto in je treba čete premikati od severa na jug ali narobe, v tej odredbi smemo videti samo stremljenje, da bodi tudi poveljstvo enotno. Za voditelja fronte je izbran poveljnik z najsijajnejširni čini te vojne. (Eljen Hindenburg.) Ni vojnega vodstva, ki bi moglo reči, da ni zagrešilo napak. Toda ta vojna nam nudi celo vrsto dejanj, ki sijajno pričajo o zmožnosti našega vojnega vodstva. Hollo je govoril tudi o velikih žrtvah, ki so v zvezi z madžarskim narodom. Tisza mu pravi, da so te žrtve zadele vse državljane te države in tudi državljane v drugi državi monarhije. Hollo se moti, ko pravi, da so praške vojašnice prenapolnjene z ogrskim moštvom, ogrske pa s češkim moštvom in da češki polki niso na bojišču, ampak doma pri mirnem delu. Znani so vzroki, zakaj so ogrski kadri na Češkem, češki pa na Ogrskem. Razlika med krvavimi izgubami ogrskih in avstrijskih čet daleč ni tako velika, kakor mislijo Madžari. Na temelju izkazov o izgubah tega ni mogoče ugotoviti, ker so liste še nepopolne. Komaj se bo pokazala kaka velika razlika med krvavimi žrtvami Ogrske in Avstrije. Naj se teh in drugih žrtev ne slika tako, kakor da se bližamo izčrpanju, da smo obupali in da hočemo mir za vsako ceno. Na Hollovo vprašanje, kakšno bo plačilo za tako zapravljivo prelito ogrsko kri. Tisza odgovarja, da nas je vojna poučila, da rešitve ne smemo iskati v formah in frazah, ampak da moramo pomnožiti žive sile naroda. P o 1 o n y i je zahteval, da se objavi pogodba z Italijo in Rumunijo. K a r o 1 y i je vprašal o vojnih ciijih in je zahteval, da naj zunanji minister in ogrska vlada trajno dobivata informacije o vojaškem položaju, da bo ogrska vlada lahko takoj porabila priliko mir, kakor hitro bi se ponujala. Interpelira tudi o armadnem povelju nadvojvode Friderika o določitvi novih mej monarhije. Tisza zanika, da bi obstojalo že tradi-cijonelno nasprotje med političnim vodstvom in vojaškimi krogi. Posebno ni res, da bi bilo politično vodstvo gojilo zavezništvo z Italijo, obenem pa gradilo vojaške zgradbe. Vojaštvo vodstvo teh stvari ne more delati brez privoljenja političnega vodstva. O italijanski ofenzivi smo bili pravočasno poučeni in nismo imeli političnih pomislekov. Armadno povelje z dne 23. maja se nanaša samo na ustvaritev vojaških predpogojev za eventuelno popravo meje, vse drugo pa bodo odločili izključno politični krogi. R a k o v s z k y je opozarjal, da jc več znakov, da sta se avstrijska in ogrska vlada dogovorili glede cenzure, ki vzajemno podpira eno in drugo vlado. Prebere več zaupnih poročil avstrijske cenzurne oblasti. Justični minister B a 1 o g h pravi, da jc popolnoma izključeno, da bi kedaj poizkušal vplivali na avstrijsko cenzuro. Tisza pravi z ozirom na Rakovszkega opazko, da bi cenzura boljše storila, če bi zaplenila dopoldansko Tiszovo izjavo o Italiji: Na Italijo smo se začeli pošteno pogajati na temelju teritorijalnih koncesij, pa kasneje sc je izkazalo, da je bila naša do-broverna ponudba brezupna in da ne kaze, da bi ohranili za tako ceno mir z Italijo. Vendar smo pošteno vztrajali pri ponudbi, obenem pa se pripravili za brambo. Vojska z Rusi. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO, Dunaj, 24. avgusta. Uradno se poroča; Izvzemši malih uspešno izpadlih podjetij na predpolju nobenih važnih dogodkov ne pri bojnih silah generala konjenice nadvojvoda Karla in ne na bojni črti maršala pl, Hindenburga. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 24. avgusta. Veliki glavni stan: Izvzemši malih uspešnih podjetij proti ruskim prednjim četam, pri katerih smo ujeli ujetnike in dobili plen, ni nobenih važnih poročil. Vrhovno vojno vodstvo, XXX Napredovanje v južni Bukovini traja dalje kljub velikim terenskim težavam. Ko so se bili zavezniki polastili višinske črte zapadno od reke Kirlibaba, so sedaj povsod dospeli na vzhodni breg; njihov napad je sedaj naperjen gorski črti zapadno od Lukawe. Tudi te višine nudijo sovražniku s svojim gostim lesovjem ugodna opirališča. Nemškim četam se je pa že posrečilo naskokoma osvojiti važno višino in tako napraviti vrzel v sovražni obrambni zid. Da bi zamašili to vrzel, so vrgli Rusi semkaj ojačenja iz Moldavske doline. Le-ta pa niso mogla iztrgati Nemcem osvojenega opirališča. Sovražnikovi napori, da bi obdržali svoje postojanke v tem prostoru, so jako energični, tembolj, ker bi nadaljno umikanje ne moglo ostati brez vpliva na njegovo skrajno levo krilo. Bitka na južnem krilu Bohm-Ermolli-jeve armade, ki je predvčerajšnjim po večdnevnem odmoru zopet ljuto vznlapo-lala, še ni popolnoma končana; vendar se napadalci tudi to pot niso približali svojemu cilju, cla bi vzhodno-gališko središče od severa sem dvignili iz tečajev. Kako zelo so se izčrpali v predvčerajšnjih trum-skih napadih, dokazuje oslabljena moč njihovih včerajšnjih sunkov. Tudi boji pri Rudki-Červišču včeraj niso kazali niti izdaleka tiste sile kakor prejšnje dni. Iz bojev zadnjega časa, v katerih sovražne čete kljub velikemu naporu moči niso mogle napredovati ne v severno-vzhodni Galiciji, ne v Voliniji, izhaja z vso jasnostjo, da postaja zavezniška fronta od dne do dne trdnejša in silneja v odporu. RUSKO URADNO POROČILO. 21. avgusta. Na zahodni bojni črti sc nadaljujejo boji ob Stohodu in okolici To-bola in Rutkih Čerevišč. Naše čete so v nekaterih teh odsekov še nekoliko napredovale. Ujeli smo tam 18. in 19. avgusta skupno 1.6 častnikov, nad 1350 mož in zaplenili en top, 18 strojnih pušk, 4 metalce bomb in 4 žaromete, dalje veliko množino krogelj, nabojev in pušk. Pri Lubiešvu ob Stohodu je zažgalo naše topništvo neki pritrjeni nemški zrakoplov. Zahodno od Nadvornaje uspešno napredujejo naše prednic straže in so zasedle več višin. V smeri proti Kutom smo zasedli vasi Fereskul in Jablonica ob Čeremošču in nekaj višin zahodno od vasi Fereskul. NOVE PRIPRAVE BRUSILO V A. Genf, 24. avgusta. »Le Journal javlja iz Londona: Brusilov izvaja zdaj odločilno operacijo, ki bo iznova izpodbudila rusko ofenzivo, ker jc stagnacija v zadnjih tednih nevtralcc vznemirjala. Vojni načrt četverozveze želi pred "sem, naj se prodira v Bukovini. RAVNOTEŽJE NA VZHODU. Dunaj, 24. avgusta. Zadnji sovražni sunki na obeh straneh Tartarskega prelaza niso na skupnem položaju ničesar iz-premnili. Rusi so se zopet lahko prepričali, da postaja bojna črta zaveznikov vedno tesnejša in vztrajnejša; svoje izpozna-nje so morali poplačati z velikanskimi izgubami. Ravno tako se zmanjšuje prebijalna moč Rusov; zdi se, da bo kmlu na celi bojni črti vladalo popolno ravnotežje. RAZKRINKANA RUSKA PRETIRAVA. NJA. Iz Stockholma poročajo »Reichsposti«: Neki švedski častnik, ki se je pred kratkim vrnil iz Kijeva, pripoveduje tole zabavno dogodbico: Obiskal sem svojo sestro, ki je poročena z nekim trgovcem v Kijevu. Usoda avstro-ogrskih vojnih ujetnikov, ki dospevajo semkaj, me je živo zanimala in porabil sem vsako priliko, da sem se jim na poti, ko so šli s kolodvora, približal in začel z njimi pogovor. Kijev je središče širšega vojnega ozemlja in tako prihajajo semkaj vsi vojni ujetniki, da jih potem odpravijo dalje. Tako sem se 1. avgusta seznanil z avstrijskim podčastnikom Leopoldom M., ki mi je pripovedoval podrobnosti o svoji stolniji, ki je bila obkoljena in se je morala udati veliki ruski premoči. 9. avgusta so zopet poročali jutranji listi, da dospe ob pol 11. dopoldne del avstrijskih vojnih ujetnikov iz zmagovitih bojev dne 6. avgusta. Hitel sem na kolodvor, in res stopi iz vlaka ista stot-nija, katero sem bil že 1. avgusta srečal na Bibikovem boulevardu. Podčastnik M. mi je pripovedoval, da je sedaj že tretjič dospel v Kijev in da vodijo njegovo kompa-nijo okoli kakor četo Indijancev z očivid-nim namenom, da bi vzbudili med prebivalstvom mnenje, da Rusi vsak dan ujemo na tisoče Avstrijcev. Tako vodijo ene in iste vojnoujetniške skupine ponovno po raznih mestih. Kljub tej zvijači prebivalstvo ne verjame ogromnim številkam o vojnih ujetnikih, ki jih naznanja ruski generalni štab, ker niso te številke v nobenem razmerju z doseženimi uspehi in ker Lvov še vedno ni osvojen. Tudi rusko časopisje ne more prikriti svojega dvoma. Tako toži »Novi Ekonomist« nad pomanjkanjem delavskih moči začasa sedanje žetve ter se čudi, zakaj se ne pritegnejo vojni ujetniki. Med drugim pravi; Dočim sc je v južni Rusiji že pričela mlačev, stoje osrednje gubernije pred velikimi težkočami. Letošnja letina se more imenovati zadovoljivo, žal pa ob sedanjih razmerah ni misliti na pravočasno pospravo pridelka, ker je pomanjkanje delavcev nad vse občutno. Vojni ujetniki bi mogli temu odpomoči, toda kljub ogromnim številkam generala Brusilova o vojnih ujetnikih jih prihaja na kmete le zelo malo. Saj si je lahko misliti, da bi vojni ujetniki zelo radi pomagali pri poljskih delih. — Iz tega se vidi, da celo na Ruskem uvi-devajo nerazumljivost uradnih številk o vojnih ujetnikih. VOJNE ŠKODE V GALICIJI. Krakov, 24. avgusta. Mesečnik »Rok Polski« prinaša statistiko o vojnih škodah', ki so zadele Galicijo v letih 1914 do 1916, Glasom tega poročila je bilo uničenih' 100.000 hiš in 175.000 gospodarskih poslopij; 58.225 družin jc ostalo brez strehe. Tygodnil< Rolniczy« piše, da znaša škoda na poljskih pridelkih v zapadni Galiciji 50 do 70 odstotkov, v vzhodni Galiciji pa šc znatno več. Pol milijona konj je bilo re-kviriranih ali ubitih; rogatc živine je bilo rekvirirane 80 odstotkov, skupaj nad milijon glav. Število uničenih ali uropanih kmetijskih strojev znaša nad 30.000 kosov, gospodarskega orodja nad 300.000, vozov itd. nad 400.000 kosov. 600 Raiffeisnovih blagajn jc prišlo ob 200.000 K v gotovini iu vrednostnih Danmih- ŠVEDSKA IN RUSIJA. V Luleji na Švedskem sta bila aretirana brata Ekholm, ki sta bila osumljena, da sta se bavila s trgovsko špijonažo v prid Rusiji proti nemškim parnikom za prevažanje rude. Vojska z nalilo. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 24. avgusta. Uradno se poroča: Po besnem obstreljevanju pobočij Fa-sana planin in naših višinskih postojank na obeh straneh doline Travignolo so napadli Italijani večkrat bojno črto Coltorendo— Cima di Zeze; njih napade smo odbili. Sicer nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Italijansko dušno pastirstvo v Gorici. Lugano, 22. avgusta. Kakor poroča *>Italia«, je imenovalo italijansko vrhovno poveljstvo za dušnega pastirja v goriški stolnici frančiškana p. Gemellija ter mu poverilo nalogo, da organizira versko življenje v Gorici. Od avstrijskih duhovnikov, ki so ostali v Gorici, navajajo: 1 svetnega duhovnika, 1 jezuita in 2 salezijanca. Kar se tiče p. Gemellija, je bil prej zdravnik, ki je kasneje izdal več del iz področja eksperimentalne psihologije; od začetka sedanje vojne služi v italijanski armadi kot vojaški duhovnik in je na glasu kot znamenit vojaški propovednik. »Itaiia« označuje p. Gemellija kot »štabnega nad-zdravnika«. Potemtakem bi moral p. Ge-melli poleg dušnopastirske službe izvrševati tudi zdravniški poklic. Viktor Emanuel v Gorici. Curih, 24. avgusta. (Švicarska brzojavna agentura.) Kralj Viktor Emanuel je do-šel v Gorico istočasno z nekaterimi poslanci; z vojaškim spremstvom se je peljal po cesti, katero so imenovali po njem. Da se olajša vladajoča beda, je vojaško društvo »Unione militare« uredilo prodajalno lopo živil. Značilno je obvestilo, da namerava vojaško vodstvo zbrati na odprtem polju prebivalstvo celega mesta, da preišče, če je med vojsko pod zemljo nastalo mesto. Neko rimsko domoljubno društvo namerava v Gorici postaviti bronasto volkuljo in je prosilo vojno ministrstvo, naj mu v ta namen prepusti osvojene topove. Spomenik naj bi bil posnetek spomenika na rimskem Kapitolu. Brezmiselno obstreljevanje bazilike v Po-reču. Dunaj, 24. avgusta. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega stana: Zgodovinsko baziliko v Poreču so zadnji teden laške pomorske sile ponovno obstreljevale. Dokazano je, 'da so Italijani ob tem obstreljevanju spominske skupine bazilike in njene nove stavbe brez vsake vojaške potrebe izpostavili ognju svojih topov. Obrambne baterije se namreč ne nahajajo v tisti smeri, proti kateri so Italijani večinoma streljali. Da bi te vojaške objekte zadeli, ni bilo utemeljeno, tako meriti, da bi bile dragocene umetnine izpostavljene ognju. Obstreljevanje bazilike, v kateri okolici, kar je sovražnik lahko dognal, ni daleč nobenih vojaških objektov, je tim grši čin brezmiselnega veselja do razdiranja, ker so mednarodna znamenja v obrambo cerkve daleč vidna. O usmrčenem tirolskem izdajalcu Damijanu Chiesa. Iz inomosta se poroča: Nekam pozno se je začelo italijansko časopisje sedaj pečati s slučajem avstrijskega državljana Damijana Chiesa, ki je začetkom italijanske vojne vstopil v italijansko armado in služil ondi kot artiljerijski podporočnik, bil je potem ujet in usmrčen. Ta slučaj, — katerega omenja tudi neko dunajsko poročilo z ozirom na zagrožene represalije — se jc pripetil že davno pred Battistijem in Fil-zijem. Damijan Chiesa, sin tirolskega deželnega poslanca iz Rovcreta, je bil prvi ve-Ieizdajalec iz Tirolske, ki je padel v roke avstrijskim četam. Začetkom predora pri Lavarone in Folgarije je bil Chiesa artiljerijski opazovalec blizu Dantejevega gradu, južno od Rovereta. Ker je dobro poznal okolico, je mogel Italijanom izvrstno služiti pri obstreljevanju lastnega rojstnega mesta. 18, maja, tretji dan naše uspešne ofenzive, je bil s svojo baterijo in moštvom vred ujet. Pri zaslišanju je najprvo povedal svoje »vojno ime« — kakor sta kasneje storila tudi Battisti in Filzi —, toda več vojakov iz Rovereta ga je spoznalo in končno je priznal, da je sin roveretskega deželnega poslanca Chiese in v Avstriji že proglašen za vojaškega begunca in veleizdajalca. Takoj se je sešlo vojno sodišče in ga po § 334 v. k. z. obsodilo k smrti na vešalih. Poveljujoči general je obsodbo izpremenil v toliko, da se ima Chiesa ustreliti, kar se je 19. maja v tridentski trdnjavi tudi izvršilo. Damijan Chiesa se je že 1. 1914, mudil v Turi-nu kot tehnik in se ni več vrnil v domovino, Kacneje se je z mnogimi drugimi laškimi tirolskimi iredentisti dejansko udeleževal vojnega hujskanja proti Avstriji in končno vstopil v italijansko armado. Skrivnostne »nezgode« v italijanski mornarici. Iz Lugana se poroča 23. t. m.: Agenzia Štefani naznanja: Povodom smrtnega naznanila ladijskega poročnika Gaspari-nija, ki je našel smrt o priliki neke nezgode, je sovražno časopisje razširjalo vest, da so se na neki italijanski vojni ladji v vodah otoka Elbe pripetila dejanja hude nepokorščine. To je popolnoma neresnično. O smrtnih naznanilih mnogih drugih ladijskih častnikov, med njimi pred nekaj dnevi o smrti dveh ladijskih poročnikov, včeraj o smrti ladijskega stotnika Picenar-dija in danes o smrti ladijskega poročnika Andreja Verna, — ne prinaša Ag. Štefani nobene izjave. Nekaj smrtnih slučajev izvira pač iz zračnega bombardiranja beneškega arzenala, drugi pa so se morali pripetiti povodom težkih nezgod na vojnih ladjah. Značilno je, da Ag. Štefani še do danes ni dementirala poročil o usodi bojne ladje »Leonardo da Vinci«. »Neuc Ziircher Ztg.« je še predvčerajšnjim vedela poročati: Bojna ladja je bila zasidrana v Tarentu. Pritrjena je bila zelo ohlapno ter je med zibanjem zadela na mino, ki jo je bilo morje priplavilo v luko. Mina je eksplodirala in v kotlišču povzročila požar, ki se je razširil na zaloge premoga, nakar so se užgali plini premoga. Kot nadaljna posledica je zletela v zrak sosednja zaloga municije in raztrgala levo krovno steno v višini sprednjega kamina. Bojna ladja se je pogreznila na dno morja in leži s krovno steno navzgor. — Kakor se vidi se v Italiji ne upajo javnosti priznati novih nesreč v italijanski mornarici. Izgube Italije na morju. Lugano, 24. avgusta. Od 1. do 20. avgusta je italijanska trgovinska mornarica izgubila 22 ladij s 46.000 tonami. V Italijo potom francoskih železnic pripeljani angleški premog. Lugano, 24. avgusta. (K. u.) Francoske železnice so prvič pripeljale v Italijo angleški premog. Napovedana sta vsaki dan ie dva vlaka, ki bosta pripeljala približno 600 ton. Proli Solunu. BOLGARSKO URADNO POROČILO. Soiija, 23. avgusta. (K. u.) Generalni štab javlja: Čete, ki so prodirale na desnem krilu, i južno od Florine, so zasedle včeraj 22. t. m. mesto Kostur (Kasturia). Popolnoma premagane srbrke bojne sile, večinoma prostovoljci, so se umikale proti jugu. Čete, ki so se bojevale v smeri Lerin (Florina)—Banica—Rinčevo — Ojstrovsko jezero, so potem, ko so osvojile 21. avgusta močno utrjeno postojanko na grebneu gore Malka Ridže, drugi dan napredovale in napadle donavsko in vardarsko divizijo v njeni novi postojanki samostan St. Spiri-dion—kota 207—Čenganska Planina. Dozdaj smo ujeli 7 častnikov in 200 mož. Zaplenili smo 5 popolnoma novih, nepoškodovanih francoskih brzostrelnih topov z lafetami in s priprego, več zabojev streliva, 6 strojnih pušk, 1 metalec bomb; dalje puške, model 1916, 15 železniških voz in tračnice. Boj se nadaljuje. Pri Morenici so napadle znatne bojne sile šumadijske divizije; vse napade smo odbili z velikimi izgubami za Srbe. Splošno mirno je minul dan v dolini Vardar; le s topovi so streljali na obeh straneh. Nn bojni črti južnozahodno od Dojran-skega jezera je poizkušal sovražnik okolu 10. zvečer napasti našo prednjo postojanko, a smo ga odbili. Po izpopolnjujočih poročilih in po izpovedih ujetnikov je izgubil 176. irancoski pešpolk, ki se je udeležil boja 21. t. m. 50 odstotpov svojega stanja; na bojišču srno j nabrali 250 mrličev in veliko vojaških stvari. Na levem krilu smo v Dolini Strumc popolnoma očistili od sovražnika levi breg reke. Na tem bojišču smo pokopali včeraj nad 500 sovražnih mrličev. Veliko število mrličev in velika množica opreme, ki pokrivajo bojišče, dokazuje, da je bila Berthier;eva brigada popolnoma premagana. Med prodiranjem južno od Drame so trčili naprej potisnjeni oddelki naših čet ; na eskadron angleških jezdecev, ki ga je spremljevala stotnija kolesarjev. Po kratkem streljanju so se umaknili Angleži proti Orfanu, ko so podrli dva mosta čez reko Angista. Zasedli smo kolodvor Angista, Naša je zdaj železniška proga Okčila-Buk-Drama-Angista-Seres-Demir-Hisar, NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 24. avgusta. Veliki glavni stan: Na višinah severozahodno od Ostrov-j i>kega jezera so se Srbi bolgarskim пард-dom še upirali. Njih proiinap idi proti Dzc-I matt—Jeri so se izjalovili. Vsa poročila iz sovražnega tabora o srbsko - francosko - angleških uspehih tu kakor tudi ob Vardarju in ob Str umi so popolnoma izmišljena. Vrhovno vojno vodstvo. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 24. avgusta. Uradno se poroča: Ob spodnji Vojuši praske. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Prestolonaslednik Aleksander — poveljnik srbskih čet. Curih, 24. avgusta. Iz Aten brzojav-ljajo: Prestolonaslednik Aleksander je prevzel višje poveljstvo nad srbskimi četami. Boj za Kostur. Genf, 24. avgusta. Za Kostur, ki so ga zasedli Bolgari, so se vršili srditi boji. Srbski oddelek, ki jo je branil, se je pa ko-nečno moral umakniti pred napadajočimi Bolgari. Bolgarska zmaga pri Seresu. Curih, 24, avgusta. Švicarska brzojavna agentura poroča iz Aten: Bolgari so pri Seresu popolnoma premagali 16. in 17. angleško divizijo. Izgube Angležev so bile velike. Neki srbski bataljon je pribežal popolnoma izčrpan v Greveno. Grki izpraznili Kavalo. Pariz, 24. avgusta. (K. u.) »Temps« javlja iz Aten: V Kavali so vkrcali na ladje 3 grške divizije; trdnjavo s topovi in s strelivom so izročili Grki Bolgarom. Kako so pričeli Bolgari prodirati. Rotterdam, 24. avgusta. Poročevalec Reuterja javlja 22. avgusta o pričetku bolgarske ofenzive, da so v četrtek zvečer pričele bolgarske čete nenadoma prodirati proti Demirhisarju z namenom, da presenetijo neki v Kavagli nahajajoči se polk. Grški oddelek so obkolili; neki grški orožnik je prodrl kordon, ko je ustrelil stražo in je posvaril Francoze, ki so nato izpraznili Kavagli. Francoska konjenica se je zapletla med umikanjem proti mostu čez Strumo v boj z Bolgari. Močan oddelek angleške konjenice je v raztresnih oddelkih napredoval, da poizve, kako močan da je sovražnik; došlo je tudi angleško topništvo, ki se je razvrstilo ob cesti, po kateri so korakali Bolgari. Sovražnika so tako zadrževali več ur; presenetenje se mu ni posrečilo. Zavezniki so umaknili na to svoje čete na desni breg Strume. Napad na Solun po rumunski sodbi. Bukarešt, 23. avgusta. O Sarrailovi ofenzivi piše »Steagul«: Zdi se, da je podjetje generala Sarraila pred vsem političnega značaja, ki naj bi mu sledilo gibanje na severu z rumunske strani. Ker se to ni zgodilo, pač pa so pričeli Bolgari z ofenzivo, to lahko položaj na Balkanu popolnoma prekucne. V tistem trenutku, ko Sarrail ne bo več upal na pomoč s severa, bo moral izbirati med izpraznitvijo Soluna, ali bo pa moral prenašati premočne sovražne bojne sile. To tudi pojasnjuje napore v Bukareštu, ker bi sporazum rad dosegel, da bi odtegnili rumunsko armado. Izpraznitev Soluna bo vsaj toliko učinkovala, kolikor ona na Gallipoliju. Pritisk četverozveze v Bukareštu bi le dosegel uspeh, če bi postal splošen položaj neugoden osrednjima velesilama, kar se pa ni zgodilo. V sedanjih okolnostih se bo pa Rumunija še premislila, preden se bo odločila: Najbrž se bo zjasnil položaj na Balkanu brez zapletljajev. Popolno premikanje sovražne armade pri Solunu. Genf, 23. avgusta. »Pelit Journal« javlja: Pričelo se je splošno premikanje zvezne armade. Na Sarrailovo povelje so se vrnili vojni poročevalci z bojišča v Solun. Izgovori sperazumovega časopisja. Rotterdam, 24. avgusta. »Havas« javlja iz Pariza: Zavezniki nadaljujejo ofenzivo na bojni črti pri Solunu. Poslužujejo se utrdb na južnih pobočjih Veleša. Bolgarsko skrajno krilo jc napredovalo, kjer sc ozemlje ni branilo, ali so ga branile le slabe prednje straže. Usoda grške Makedonije. Atene, 24. avgusta. Tukajšnji listi poročajo: General Sarrail je izjavil, da se bo usoda grške Makedonije odločila šele, ko se bo končala vojska. Celo Venizelosovi listi niso zadovoljni s to njegovo izjavo. Nastop Italije v Macedoniji. Lugano, 23. avgusta. (K. u.) Italijansko časopisje sodi najbrž na migljaj vlade enotno o nastopu Italije v Macedoniji. »Tribuna« pravi, da je Italija bolj upravičena pošiljati vojake na Balkan kot Nemčija. Če se Italija zaradi svojega aristokratskega temperamenta in vsled svoje pameti izogiba nepotrebnih kretenj (I), le ni voljna, da bi jo preplašile in odvedle od stavljenega smotra kretnje drugih držav. Italija hoče, da uveljavi svojo voljo in svoje pravice pri razdelitvi celega Orien-ta, na katerem bo morala imeti v bodoče Italija vpliv. Tdea Nazionale« napoveduje: Avstr i|q n a Balkanu, Nemčija pa v Mali 4ziji in Mezopotamiji pomenia, da bi bila Italija politično, strategično in gospodarsko zadušena. Italija se mora zato povsod najodločnejše in najbrezobzirnejše upirati načrtom Nemcev in Avstrijcev na Orien-tu. Nadvlada na Orientu v Sredozemskem morju gre Italiji. V Solunu se bo Italija vojskovala proti vsakemu, katerega bo našla na svoji cesti, »Messagero« pravi: Napoved dohoda Italijanov v Solun je predigra novih dogodkov, ki bodo tudi diplomatičen položaj Italije nasproti Nemčiji uredili tako, kot to zahtevata korist in čast Italije; ker, o tem se ne more dvomiti, mera zdaj hitro slediti napoved vojske Nemčiji Italijani v Solunu nezadovoljni Curih, 24, avgusta. »Tagesanzeiger« javlja iz Rima: Italijanski poročevalci v Solunu ne opisujejo več položaja v Solunu tako samozavestno kot so ga prej. Poročevalec »Tribune« pravi, da je položaj v Solun pravkar došlemu italijanskemu pomožnemu zboru siten. General Christoduiu proti Bolgarom? Lugano, 24. avgusta. (K. u.) »Corriere della Sera« javlja: V Solunu se govori, da je mobiliziral grški general grške vojake v Macedoniji, da kljub atenskim poveljem sestavi armado za najskrajnejši slučaj proti Bolgarom. XXX Grški vojaki se izogibajo vsakemu sporu. Baselj, 24, avgusta. »Hestia« poroča: Grške vojaške oblasti so četam v Seresu strogo zapovedale, naj se umaknejo, da se izognejo vsakemu sporu. Tri grške divizije so ukrcali v Kavali na ladje. V grški utrdbi so izročili bolgarskim četam topove in strelivo, ker ni bilo časa, da bi jih bili vzeli s seboj. Venizelos zakrivil zmedo. Genf, 24. avgusta. Iz Aten se javlja: Ofenziva osrednjih velesil krepi gibanje proti Venizelosu, ki ga dolži, da je zakrivil sedanje zmede. Gunarisevo časopisje piše, da je četverozveza kriva, ako mora Grška začasno izročiti svoje ozemlje obema sovražnikoma. Zveza Grške z osrednjima velesilama zopet izvedena. Geni, 24. avgusta. Krogi četverozveze smatrajo posebno zasedbo Florine za težak udarec, ker se je tako posrečilo, da so zopet obnovili neposredno zvezo med Grško in osrednjima velesilama. Srbska skupščina na Krfu. Lugano, 24, avgusta. (K. u.) »Corriere d'Italia« javlja: Na Krfu se bo zbrala 10. septembra skupščina; vlada ji bo v nekaterih sejah poročala o položaju. Romunils? Položaj se da zboljšati. — Bojevito ozračje je izginilo. Bukarešt, 24. avgusta, (Kor, ur.) Federalistično časopisje napada z sebi lastno osebno brezobzirnostjo vlado in posebno ministrskega predsednika, ker Rumunija še vedno ni napovedala vojne osrednjim državam, konservativno časopisje pa ima precej obzirnosti do vlade, čeprav popolnoma ne odobrava njene politike, pa da se je vendarle znala izogniti najhujšim čerem. — »Steagul« ugotavlja danes, da je v prvi vrsti zmagal smisel za resničnost. Zadovoljujejo se s tem, da Sarraila podpirajo samo platonično. Čeprav to ni popolnoma brez nevarnosti, vendarle položaj ni tak, da bi se ne dal popraviti. Ta smisel za resničnost se lahko opazi tudi v odredbah, ki so storjene na drugih točkah, kakor proti Bolgariji in Ogrski. List ugotavlja z zadovoljstvom, da je izginilo bojevito ozračje. Rusofilni struji nihče ne pripisuje pomena. Tisza o Rumuniji. Budimpešta, 24. avgusta. Na zborničnem hodniku je rekel Tisza, da je vsled zadnjih dogodkov, posebno vsled nemško-bolgarske ofenzive, verjetnost rumunske intervencije manjša kakor pred dvema tednoma. Rumunski kralj. Bukarešt, 24, avgusta. (Kor. ur.) Za 51. rojstni dan rumunskega kralja piše »Vit-toriul«, da kralj nadaljuje tradicijo ranj-kega kralja Karola in da v deželi vedno bolj raste ljubezen do prestola. — »Minerva« piše, da je usoda dežele v rokah kralja. Nihče odgovornih politikov ne more preko kraljeve volje, posebno ker kralj ne more ravnati proti interesom dežele. Če bi dežela začela drugačno politiko, tedaj bomo vedeli, da se to ni zgodilo brez njegove vednosti in volje. Sonninovo glasilo ne pričakuje veliko od Grške in od Rumunije. Lugano, 24. avgusta. (K. u.) »Giornale d' Itaiia«, glasilo zunanjega ministra Son-nino, pravi, naj o možnosti glede na Rumunijo in na Grško ne razpravljajo preveč; ker bi se to tako tolmačilo, da smatra Italija nastop Rumunije ali Grške za potreben ali vsaj za zelo učinkujoč glede na uspeh vojske in da si ga zato želi. V nevtralnih in v sovražnih rleielah moraio do- biti prepričanje, da Italija žc sama izpo-znava, aa četverozveza ne stoji več pokonci na svojih nogah in da išče oporo tujih dežela. Sploh naj se na Grško niti računati ne more, ker je Kra ljKonstantin svak nemškega cesarja;, če bi tudi nastopili Grška in Rumunija, bi to ne odločilo položaja, marveč le ugodno vplivalo nanj. Odškodnine, ki bi jih morali dati Grški in Rumuniji, bi nikakor ne odgovarjale razmerju njunega vplivanju. Naj se vse stori, da se vpliv sovražnika na neodločeni državi Rumunijo in Grško omejuje, a javne de-klamacije na naslov obeh navedenih dežela naj se opuste, ker bo to boljše. Rumunija kmalu nastopi? Dunaj, 24. avgusta. Dunajski >8 Uhr Blatt« javlja iz Stockholma: Petrograjska brzojavna agentura širi sledečo novo sen-začno brzojavko iz Bukarešta: Nervoznost je vedno večja. Vse je prepričano, da bo posegla Rumunija v teh dneh vmes. Pomanjkanje vozil, ker vozijo vojake, postaje vsak dan občutnejše. Vse kaže, da bo Rumunija kmalu nastopila. Nevtralno ozemlje med Rumunijo in Bolgarijo. Zagreb, 24, avgusta, »Obzor« poroča po bukareškem »Nationalulu«: Rumunska in bolgarska vlada sta se dogovorili, da bosta ustvarili med obema državama nevtralno ozemlje, da preprečita obmejne spore. „Deulscli-апб". Vožnja nemškega podmorskega čolna »Deutschland« iz Bremena v Baltimore in nazaj se je posrečila. Zapora, s katero so nameravali Angleži popolnoma odrezati svoje sovražnike od ostalega sveta, je zlomljena. Uresničile so se tudi sanje poljudnega francoskega znanstvenega sanjača, ki je v svojem hajnem kapitanu Nemo opisaval njegove podmorske vožnje v njegovi podmorski ladji »Nautilus«. »Deutsch-landu« bodo sledili novi trgovinski podmorski čolni, a zasluga, da je preplula prva Atlantski ocean, bo ostala le za vse večne čase »Deutschlandu«. Opis »Deutschlanda« in podrobnosti o njegovi vožnji. Berlinski listi hvalijo Združene države, ker so postopale nasproti »Deutschland« popolnoma korektno in nevtralno. Kapitan se je odpeljal sam iz Baltimora; vreme je bilo nekaj časa viharno, a ladja se je dobro obnesla. »Deutschland« je dolga 65, široka 89 in visoka 4'5 m, obsega 1900 ton; zaloge olja so zadoščale za vožnjo v Ameriko in nazaj. Kadar vozi ladja nad morjem, jo gonita dva Diesel-motorja, pod morjem jo goni električni motor; častniki opazujejo, kadar so pod morjem, kaj se godi nad morjem, skozi dve v ta namen prirejeni cevi. Ladja ima za vožnjo nad morsko gladino tudi opazovalni stolp. Natančno so izvedeni predpisi o uredbi trgovskih ladij. Telefonske naprave, stroji za osveženje zraka in brezžični brzojav so seveda tudi pri rokah. Skozi prostor, namenjen blagu, vodi predor v centralo, kjer se nahajajo stroji; v dveh oddelkih pod centralo se nahajajo akumulatorji, nad njo se nahajajo bivališča posadke, ki šteje 29 mož, ki vsi pripadajo trgovinski mornarici; v kratkem času so jo izurili za novo službo. Nemški cesar čestital. Lastnikom »Deutschlanda« je brzoja-vli nemški cesar Viljem: Prisrčno me je razveselilo poročilo, ki sem ga pravkar sprejel, da se je srečno vrnil trgovinski podmorski čoln »Deutschland«. Ko najtoplejše čestitam lastnikom, graditeljem čolna, in hrabrim mornarjem pod vodstvom kapitana Koniga, si pridr-žim, da bom odlikoval za velike zasluge, ki so si jih vsi pridobili za domovino. Viljem I. R. Priprave za sprejem, V pisarni lastnikov »Deutschland« v Bremenu vse dela s polnim parom. Vsako uro prihajajo novi kupi brzojavk. Pričakujejo, da bodo ob slovesnem sprejemu 25. t. m. navzoči tudi admiral Schecr, vojaška in mornariška poveljnika v Hamburgu in v Kielu, veliko zastopnikov visoke finance; tudi Kruppa pl. Bohlen pričakujejo; princ Henrik Pruski je zadržan in se ne bo mogel udeležiti sprejema. V Nemčiji in v Avstriji se vse veseli, ker se je »Deutschland« srečno vrnila. Berlinski in dunajski listi pozdravljajo z veliko radostjo srečno vrnitev »Deutschlanda«; objavljajo obširne članke z opisi ladje, o njeni vožnji in o bodočih gospodarskih vidikih tega prvega posrečenega poizkusa. Posebno zanimivo je, ker se je »Deutschland« vozila le 100 morskih milj pod morjem, dasi je morala prevoziti 4200 morskih milj; a predvsem se radujejo, ker je strta angleška strahovlada na morju. Zelo primerno piše »Lokalanzeiger«; Sovražniki niso poslali na morje celih bro-dovij, da bi zabranili dovoz tistih par ton gumija in niklja; čutili so marveč, da če se bo mala ladja srečno vrnila, bo uničeno praznoverje, na katerem sloni skrivnost angleškega vpliva na svet. — »Nordd. All-gemeine Zeitung« pa izjavlja: Ponosni smo lahko na dalekogledne, ustvarjajoče nemške može, ki so hitro sklenili, da z neupogljivim delom rešijo nalogo, o kateri je izjavljalo inozemstvo še, da je neizpeljiva, ko je postala izvršitev že gotovo dejanje. Sprejem »Deutschlanda«. Predsednik Lohmann se je peljal 24. t. m. »Deutschlandu« naproti do Helgolan-da, kjer je pozdravil kapitana in mornarje, ki so bili navdušeni. Vsi so izjavili, da se bodo tudi na novo potovanje udinjali, Lohmann je prevzel važno kurirsko pošto. Ladja je prevzela zelo dober tovor; dejansko je ladja več naložila, kolikor so pričakovali. Ginljivo je bilo, ko so zagledali »Deutschland« na obzorju. Krovu vreme in valovi niso prizanesli. Kapitan Konig je stal v stolpu; mirno in določno je poveljeval. Kljub velikemu trenutku se je videlo, da mu gre predvsem za to, da varno prepelje nemškemu narodu dragoceni tovor. Nemški cesar senatu mesta Bremen. Ob vrnitvi »Deutschlanda« je brzoja-vil nemški cesar senatu mesta Bremen: Nad vse me je razveselila srečna vrnitev prvega trgovinskega podmorskega čolna »Deutschland« z njegove uspešne vožnje čez ocean. Senatu najtoplejše čestitam k novemu slavnemu listu v sijajni zgodovini čestitljivega trgovskega mesta. Vivant se-quentes! Viljem I. R. Dalje so brzojavili senatu: veliki vojvoda Oldenburški, predsednika senatov mest Hamburga in Ljubeka (Liibeck). m ie тшш. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 24. avgusta. Veliki glavni stan: Severno od Somme smo izjalovili sinoči in ponoči nove napore naših sovražnikov, Angleži so zopet napadali sprednji lok med Thiopvalom in Pozieresom, kakor tudi naše postojanke pri Guillemcntu. Pri in posebno južno od Maurepasa smo odbili močne sovražne sile v deloma resnih bojih. Topniški ogenj se je popoldne zelo povišal na besnosti na desnem bregu Moze v odseku Thiaumont—FIeury, v Charpitre in v gozdu na gori. Zrušilo se je več francoskih napadov južno od utrdbe Thiaumont. V zadnjih dneh je bilo sestreljeno po eno sovražno letalo v zračnem boju pri Bazentinu in zahodno od Peronne z obrambnim ognjem pri Richecourtu in pri La Easoee. Vrhovno vojno vodstvo. Francosko uradno poročilo. 23. avgusta ob 11. ponoči. Severno in južno od Somme se je cel dan nadaljeval boj s topovi. Posebno ljuto so se bojevali v odsekih Baloy in Estrees, Na desnem bregu Moze smo s sijajnim napadom na postojanke med Fleury in utrdbo Thiaumont znatno napredovali. Ujeli smo približno 200 mož, med njimi dva častnika. Pobočnik Dorine je sestrelil svoje šesto sovražno letalo, ki je padlo severno-vzhodno od Chaulnesa; neko drugo letalo je bilo sestreljeno pri Roye. Izgube angleške trgovinske mornarice. Amsterdam, 23. avgusta. Pariški urad »Verstas« objavlja statistiko o trgovskiii ladjah, ki so bile izgubljene me.l vojsko. Uničeni so bili 1231 parniki in 72i jadrnic, ki so obsegali 3 324.725 toa; 6 odstotkov obsega trgovinskih mornaric vseh narodov. Anglija je izgubila 553 parnikov z 1,422.353 tonami in 98 jadrnic s 26.346 tonami: 7 odstotkov celc svoje trgovske mornarice. Nov zračni napad na angleško vzhodno obal, London, 24, avgusta. (Kor. ur.) Uradno: Neki sovražni zrakoplov je priplul po polnoči nad vzhodno obal. Na polje je vrgel več zažigalnih in razstrelilnih bomb. Škode ni povzročil nobene; nihče ni bil ranjen. Zrakoplov se je vrnil pred 1. uro na morje. Posledice Casementove usmrtitve, Amsterdam, 24. avgusta. Po zasebnih poročilih se posledice Casementove usmrtitve že jasno kažejo. Ker angleška postava o brambni dolžnosti na Irskem ne velja, prej ko slej z vso silo izvajajo prosto novačenje, a v zadniih 14 dneh se prostovoljci ne prig'ašajo. Tudi Irci, ki so bili že prej pridobljeni, se branijo, da bi zapustili otok; v več več ih mestih so zato nastale težke pobune. Posadke v irskih mestih tvorijo izključno le škotski in angleški vojaki, s katerimi domačini nočejo občevati. KanihaH in Kitajci »kulturn'« delavci. Park. 23. avgusta. (K. u.) »Teir.ps« javlja iz Marseillc: Došlo je 5000 ksniba-lov za gospodarska in 1700 Kitr.jcev za dela v tvornicah streliva. аИ5«Л E i m j g i. si t." ? L tj » Izgone fciverozveze i шзгјк. Berlin, 24. avgusta. (Kor. ur,) Glede na poročilo Agenzie Štefani, da zavezniki ne bodo več objavljali poročil o potopljenih ladjah po sovražnih podmorskih čolnih, ker nočejo, da bi dobivali osrednji velesili dragocenih pojasnil o njih podmorskih čolnih, poroča Wolff s poučene strani: Samoobsebi umljivo je nesmisel, če se trdi, da so dobivale mornarice Nemčije in njenih zaveznikov po porcčilih Lloydove agenture o potopljenih ladjah važne podatke glede na ooeracije podmorskih čolnov; dejansko ne bodo naši sovražniki več objavljali poročil o potopljenih ladjah, ker hočejo prikrivati javnosti uspehe naših podmorskih čolnov, da še bolj ne plaše javnosti in da ne bodo posadke ladij še bolj preplašene, kot so že in da ne bodo otežkočevala poročila o potopljenih ladjah udinjanje mornarjev v službo in da ne bodo zavarovalnine še bolj poskočile, kot so že. Mim poroči s. Zadržane sovražne oienzive. Kodanj, 23. avgusta. (K. u.) »Ekstra-bladet« piše: Poročila z bojišč kažejo, da prehaja inicijativa k osrednjima velesilama. Italijanska ofenziva je zadržana, ruska ustavljena; na Balkanu je pa nemško bolgarska armada s krepko ofenzivo neprijetno presenetila generala Sarraila. 430.000 odlikovanj z železnim križcem. Iz Berlina se poroča: Tekom sedanje vojne je bilo podeljenih nad 430.000 železnih križcev nemškim in zavezniškim četam. Od tega odpade nad 420.00 na II. in nad 10.000 na I. razred. Nemške tvornice v Chile ustavile obrat. Pariz, 24. avgusta. (K. u.) »Temps« javlja iz Santiaga (Chile): Radi črnih seznamov so nemške nitra-tvornice nehale delati. Posledica je, da se je znatno znižala chilenska trgovinska bilanca in državni dohodki, katerih glavno postavko tvori izvozna carina na nitrate. Anglija in Nizozemska. Haag, 24. avgusta. (Kor. ur.) Poroča se, da je zapovedala angleška vlada, naj se izpuste nizozemske z žitom naložene ladje. Dnevne novice. -f Ministri pri cesarju. Cesar je sprejel dne 24. t. m. finančnega ministra Letha. Avdijenca je trajala eno uro. Nato je cesar sprejel ministre Forsterja, Hussareka, Trnko in Zenkerja. Opoldne je bil v avdijenci zunanji minister baron Burian. + Odlikovanja. Red železne krone 3. vrste z vojno dekoracijo ie dobil pred sovražnikom padli stotnik 7. lov. bat. Oskar vitez pl. Tonkli. — Vojaški zaslužni križec 3, vrste z vojno dekoracijo so dobili: Nadporočnik 47. pp. Viljem Strohmeier, poročnik 17. pp. Julij Spaczynski, poročnik 2. bos. herc. pp. Viktor Šinkovec, major 17. pp. Adolf vitez pl. Metnitz, pred sovražnikom padli nadporočnik 2. bos. herc, pp. dr. phil. Tomaž šušnik in ored sovražnikom padli poročnik 27. pp. Karel Lutman. — V drugič je dobil ponovno najvišje oohvalno priznanje nadporočnik 22. pp. Marko Bajuk. — Ponovno najvišje pohva'no priznanje so dobili: Major 47. pp. Ivan Grofi, nadporočnik 6. polj, havb. p. Božidar Trobec, stotnik 73. pp. Krešim^r Košak, nadporočnik 6. »lanskega p. Rudo'! Jcnžekovič, nadporočnik 70. nt>. Karel Božič, nadporočnik 47. po. Miroslav Lešnik, nadporočnik 28, poli, ton, p. Marij Fogar in nadporočnik 7. polj. top. p. Matija Zimmer. — Najvišje pohvalno priznanje so rlcbili: Nadnorocnik 47. po. .Tu-Hj Lukaseder, ooročivka 17. no. Poso Ra-detič in Ignacij Širca, oorečnika 47. pr>, Viktor B^vdek in Julij Dernorek. nadporočnik 36. nolj. havb. n. Božidar Belec, poročnik 7. lov, bat. Anton Nadler, nadporočnik 47. pp. Adam B?n, nadporočnik avditor v Krakovu Gustav DoHnšek in no-ročnik 47. pp. Jos;p Se'es. — Z'at zaslužni križec na traku hrsbrostn® svetinie je dobil vet. kadet 3. tren. div. Ivan Koben-lar. — Zlato hrahrost.no svet'njo jc dobil narednik 87. pp. Završnik Maks, — Srebrno brabrcst.no svetinjo 2. vrste so dobili: Narednik 87. po. Uhlcr Lrdovik; inf. 95. pp. Humar Anton; tit. nadlovcc (bat. tro-hentač) 29. lov. bat. Matija Podobnik;