s
tffflš?


Izhaja dvakrat na mesec In sicer prvi jctrtrh po I. in 15. v mesecu. Cena mu j« | K 60 v na leto, (za Nemčijo 2 K 8 v, i Ameriko In druge tuje dr2ave 2 K D v). — Spisi in dopisi se poSiljajo: Ured-Jltvu .Domoljuba', L|ubl|ana, Seme-Bilke ulice II. 2, naročnina, reklamacije In utreti pa: Upravnlitvu .Domoljuba' jubljani, Kopitarjev« ulice Jt 2. »««»«
SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO.
Inicratl se sprejemajo po sledečih cenah Enoslopna petitvrsta (Šestina .Domo-ljubove' Širine, 3« mm) stane u enkrat 30 v (e s« tiska dvakrat 26 v, te se tiska trikral 24 v. Pri večkratnem objavljenju znaten popusl — Reklamne notice navadna garmondvrsla 60 v.
Čekovni promet poSIno ■ hranilničnega urada SI. 624.797. m«»MnrtfHM«
le«. 5.
V Ljubljani, dni Z. marca 1905.
Leto xum.
(met in kapitalist.
naši državi se sliši venomer: :ava mora bolj podpirati fabrike. fabrik! V velikem obrtu, v in-riji je rešitev!" Vsi liberalci tro-v ta rog; zastopniki mest in trikih zbornic v državnem zboru yo ravno to. Ta glas je močan: ljudstva je v manjšini. Volivna /ica, kakor je zdaj razdeljena, tišči stvo na tla. To se pozna pri vseh ih stvareh. Davki so tako razde-da največ plača kmet in drugi vski sloji. Vozne cene po želez-so za kmeta in rokodelca, ki alem prodajata, največje; za ve-pošiljatve, ki gredo iz rok kapi-:ov, pa izredno polajšane. Pri trških pogodbah z drugimi drža-' je tudi v prvi vrsti kmet spodaj; egov obstoj se najmanj brigajo;
se pa, da dobe fabrikanti na tovo škodo čim najugodnejši iz-svojih izdelkov v tuje države, "e dni se je končal trgovski do-naše države z Nemško. Za nas najvažnejši, ker je trgovina med in Nemci najživahnejša. L. 1903 n pr. našega blaga prodalo na lško za 581 milijonov kron, z Jškega k nam pa za 530. Z novo )dbo bo tepen kmet. Dozdaj se
je od naše živine, ki je šla na Nemško, pobirala carina od kosa: zdaj se bo računala na vago in bo mnogo večja. To pomeni silno izpremembo. Naše živine se je namreč žive prodalo leta 1903 za 115,900.000 kron. Iz tega se vidi, da ta kupčija za našega kmeta silno veliko pomenja. In ta bo zdaj za mnogo na slabšem! Kavno tako se je podražila carina na jajca, katerih smo prodali 1.1903 za 37,900.000 kron, na drva, ki se jih je 1. 1903 prodalQ za 5,500.000'kron, dalje tudi na premog, slad in hmelj.
Tako se dela s kmetom. Naši poslanci so storili, kar so mogli in bodo tudi v prihodnje izvrševali svojo dolžnost, a premalo jih je. Potem naj pa še pride kdo in naj reče, da je splošna volivna pravica nepotrebna. Seveda je ni treba za uradnika, ki ima edino skrb v politiki, kako naj bi se mu izboljšala plača, ni je treba za advokata in notarja, ni je treba za fabrikanta, ki se mu že tako pri nas predobro godi.
Za to imamo neizpodbojne dokaze Telesno delo najmanj nosi, najslabše je pa plačano kmečko delo. To je žalostna resnica, ki jo vsak dan pridigujejo tiste čete našega kmečkega ljudstva, kijih pomanjkanje žene z doma iskat v tujini koščka kruha. Koliko pa nosijo fabrike? Poglejmo!
Največji judovsko • kapitalistični list naše države „Neue freie Presse" je priobčila dne l.jan. 1905 sledeče podatke. V vseh velikih delniških družbah, ki imajo v rokah zavarovalnice. fabrike, železnice in paro-plovbe, je bilo naloženega kapitala 1048 milijonov kron. Med temi je bilo 326 milijonov v takih podjetjih, ki so med seboj zvezana. Čistega dobička so prinesla ta podjetja 1. 1^03 povprek 9 38 odstotkov, torej skorej 10 kron od 100. Nezdružena podjetja (v znesku 722 milijonov kron) so pa nosila povprek po 6'9, torej skoraj 7 odstotkov. To je bil čisti dobiček od kapitala Oe zraven pomislimo, kako ogromne plače imajo razni upravni svetniki, direktorji, drugi uradniki in raznovrstni agentje pri takih podjetjih, potem se res moramo prijeti za glavo. Kmetu nese njegovo posestvo samo komaj 1 \ odstotka in zraven je še njegovo delo slabo plačano! Ali ni čuda, da beži delavsko ljudstvo s kmetov in gre v tabrike? Ce se ne bodo dvignili kmetovi dohodki, se tudi ne bo rešilo njegovo življenjsko vprašanje, kje bi dobil delavcev za obdelovanje svojega posestva. Izmed vseh podjetij so največ nosile zavarovalnice. V njih je vloženega v naši državi 32,800.000 kron. Dobička so imele toliko, da je zdaj ta kapital z
ozirom na obresti, ki jih nosi, vreden 149,300.000 kron; torej tri in pol-krat več. Ali ni v tem dobičku silno veliko kmečkih žuljev?
Te številke govorč! Če pa kmet v svojo rešitev poizkusi, da bi se zvezal s svojimi tovariši in si osnuje kako posojilnico ali zadrugo, pa brž plane vse po njem. Z vsemi silami obdelujejo liberalci in ž njimi zvezana gosposka ljudi, da jih razdvoji in preplaši. Dobč se med njimi izda-javci, ki prodajo za majhen darček svoje moštvo in razdirajo trdnjave za kmetovo pomoč.
Veliki kapital raste, kmetovi dolgovi pa tudi. Na eni strani polne blagajne, na drugi prazni žepi in prazni želodci! Bog daj več spoznanja in več sloge, več vzajemne bratovske ljubezni, sicer ni pomoči!
Političen pregled.
Državni zbor.
Avstrijski državni zbor že več let ni pokazal toliko dobre volje za delo, kakor sedaj pod novim ministrskim predsednikom baron G a u č e m. Prejšnji ministrski predsednik se je štel poklicanega, vzdržavati nemško nadvlado nad nenemškimi narodi v Avstriji in tako je zatiral S ovane, kjerkoli je mogel, zato mu poslanci niso zaupali, in državni zbor je moral biti brez dela. Novi minister se pa noče navezati na nobeno stranko, da bi tako laže vsem vstregel in pridobil poslance za delo. To se mu je tudi posrečilo. Dne 10. februarja so pričeli obravnavati proračun, kar bo pa dalo veliko dela, ker pri vsaki točki govori po več desetič poslancev, in pravijo zraven želje in zahtave svojih volivcev. Pri razpravi je govoril tudi minister Gauč, in je izrekel velik« veselje, da so poslanci vendar enkrat prijeli za to delo. Povedal je tudi, kako misli on vladati, da bo namreč samostojno odločeval v vseh zadevah, ne pa sporazumljen s kako stranko, kakor je delal prejšnji minister. Brigati se hoče zlasti za južne dežele, to je, za nas Slovence in Hrvate. Branil bo pa z vso ostrostjo avstrijske koristi nasproti Ogrski, ki se ravno sedaj hoče okoristiti na naše stroške. Poslancem so bile njegove besede všeč, zato se mu sedaj ne vstavljajo. Precej pri prvem branju proračuna je govorilo 35 govornikov. Izmed Slovencev je govoril namesto zadržanega dr. Šu-steršiča dr. P 1 e j, ki je povedal stališče Slovencev in Hrvatov nasproti vladi Rekel je, paj skrbi država za Slovence in Hrvate, ako
hoče sama sebi dobro, to je da si vtrdi južne dežele proti zunanjim sovražnikom. Dr. Tavčar je prijel sodne oblasti, ker so dovolile, da ga bodo nemški mariborski porotniki sodili, ker ga je tožil nemškutar Ornig iz Ptuja. Naši poslanci se bodo tukaj potegnili za dr. Tavčarja, ker se gre za slovensko stvar, če prav nam je drugače dr. Tavčar bolj sovražen ko vsak tujec. Med proračunom bodo razpravljali tudi o duhovskih dohodkih, ki jih stalno vrede in katoliškim duhovnikom primerno vravnajo.
Vladi je dovolila novo posojilo za izplačevanje, ker so državne blagajne že skoro prazne. Leta 1897. je imela vlada še skoro pol šesti sto milijonov kron v blagajni, sedaj pa ni več nego še 56 milijonov. Tako je vlada krvavo potrebovala še kakih 50 milijonov za vsakdanje potrebe. Prejšnji vladi, namreč ministru Kerberju, je zbornica odrekla kredit. Sedaj so pa poslanci skoro soglasno dovolili, da si sme pomagati s posojilom, ako ji zmanjka v blagajni.
Južni Slovani se novemu ministru ne upirajo, ker nam je obljubil pomoči in varstva, zato so Slovenci in Hrvati doslej vedno glasovali za vladne koristi, seveda s tem izgovorom, da bo tudi vlada šla njim na roke.
»Slovanska zveza", v kateri je združena večina slovenskih in brvaških poslancev, je volila te dni predsednika Izvoljena sta bila soglasno še za naprej dr. Š u s t e r š i č in Ivčevid.
Ogrske homatije.
Na Ogrskem se še sedaj ni moglo sestaviti novo ministrstvo. Cesar je sprejemal enega državnika za drugim, a si ni še nobenega izbral za ministrskega predsednika. Sedaj poskušajo sestaviti prehodno ministrstvo, to je nedolžne ministre, kakor pravimo po domače, ki bit vladali le toliko časa, dokler ne bi nastopili zopet pravi ministri. Tth pa ne bo še tako hitro, ker zahteva vladi nasprotna sranka ogrsko armado, katere pa cesar seveda ne more dovoliti, ako hoče enotno državo. Cesar je sprejel v obisk tudi predsednika vladi sovražne stranke, Košuta, ki mu je raztolmačil, kaj hočejo Ogri. Cesar bi jim mnogo stvari dopustil, ali da bi jim dal svojo vojsko, tega ne more storiti. Ogri seveda ne nameravajo drugega, nego odpasti od naše države, zato hočejo svojo vojsko, s katero bi se nas znebili. Da se Ogri ne bodo odcepili, za to bodo skrbeli že naši poslanci, in naša vlada, ki je pripravljena na vsak boj z Ogri.
Francoski ajdje.
Francoski državni poslanci so prišli tako daleč v svojem sovraštvu do katoliške cerkve, da so sklenili, cerkev ločiti od države. Ministrski predsednik Ruvijč je že izdal načrt,
kako bi se izvršila ta ločitev. Razvidi se iz njega, da ne nameravajo drugega nego cerkev s silo zatirati, in z državnimi postavami cd vračati ljudi od vere. Duhovni naj bi bili sužnji, ki bi ne smeli očitno oznanjevati svete vere, in katoličani bi se ne smeli nikjer ko take pokazati. Taka ločitev bi bilo hudo preganjanje kristjanov Ali bodo to tudi storili, ali ne, tega sedaj še ne vemo.
Turek gre nad Bolgare.
Turki se z vso močjo pripravljajo na vojsko zoper Bolgarsko. Do tega je imelo že vlani priti, a se je skrhalo. Sedaj pa se Turčija resno pripravlja. Delavci dovažajo strelivo in smodnik na bolgarsko mejo. Vlaki vazijo cele noči vojaške potrebe, konje, topove, živež i dr Železnice stražijo vojaki, da bi bile varne pred sovražniki. V topniški delavnici pripravljajo noč in dan potrebne topove. V zadnjih dveh tednih je pomnožil turški sultan za 80.000 mož svojo vojsko. Dalje delajo močne utrdbe. Za nove priprave so si najeli od Nemcev dva in pol milijona novega posojila. Čez leto nas vtegne presenetiti bolgarsko - turška vojska. Bolgari so naši bratje, stanujoči na severni strani Balkana. Turki so jim zamerili, ker so podpirali uboge Makedonce, ko so le-ti bežali pred Turki.
Strašna smrt ruskega ce-
carskega namestnika.
•
Iz Ruskega je prišla zopet strašna no vica, ki je pretresla ves olikani svet, da je bil ubit veliki knez Sergij, cesarski namestnik ali glavni guverner v Moskvi. Pre- j kucuhi hočejo pomoriti vso rusko carsko družino. Ta umor le je nadaljevanje dolge vrste umorov, ki so jih izvršili nad carsko rodo-vino. Rajni veliki knez je bil stric sedanjega carja in ga je tudi pregovoril, da je zadnj« selavsko vstajo s silo potlačil. Zato so mu prekucuhi zažugali s smrtjo in 17. februarja, ko se je peljal iz Kremlja v Moskvo, to tudi izpolnili. Ta strašni umor so izvršili takole: Veliki knez Sergij se je peljal okoli tretje ure popoldne iz svojega stanovanja, kjer je bival zaradi varnosti, v Moskvo. Doma je imel vse ulice zastražene, a zunaj mesta ni pričakoval napada, ker je trg obširen. Veliki knez se je peljal v najhujšem diru skozi trg. Proti njemu pridrvi človek in mu zažene bombo v voz. Nastal je naenkrat strašen pok. Vojaki in ljudje so prihiteli skupaj. Prizor je bil grozen. Kočija in konji z velikim knezom je bile v drobnih koscih, j Telo knezovo se je vse razletelo; glava je odletela od telesa; eno nogo je odtrgalo, eno roko s prsbnom je nazaj vrglo. Od obleke so bile same cunje. Voz je bil v treske razbit.
Ismed konj je eden cbltial, di ugi je zdiija j
Voznik je ležal z raztrganim plaščem ves krvav na tleh. V zemlji so se poznale tri luknje, ki so bile očrnele od bombe; vmes pa se je mešala kri ubitega velikega kneza. Policaji so prijeli brž onega človeka, ki je vrgel bombo; napadalec je segel po samokresu, da bi bil streljal, a so mu ga izbili iz rok in ga prijeli. Star je okoli 35 let. Po obleki sodijo, da je delavec. — Žena velikega kneza, nadvojvodinja Elizabeta, je ravno dala napreči, da bi se bila odpeljala na Tver-sko, ko ji prineso strašno novico o smrti moža. Pohitela je brž na kraj, kjer se je to zgodilo,, in padla na raztrgane kosce svojega moža. Ljudje so na glas jokali. Prinesli so nosiv-nice, na katere so položili kosce trupla, jih pokrili z vojaškim plaščem, od koder so jih nesli v Čudovski samostan, kjer so ga položili na mrtvaški oder. Kosce telesa so skupaj sešili in jih oblekli v generalsko obleko. Našli so le polovico koscev raznesenega trupla. Pokopali bodo velikega kneza sicer z vso slovesnostjo, a vdeležili so se pogreba le povabljeni visoki gostje, duhovniki in svetni dostojanstveniki. Rojen je bil veliki knez 1857. leta ko četrti sin carja Aleksandra II., katerega so ubili nihilisti 1. 1881. Od 1. 1891. je bil glavni guverner v Moskvi. Bil je železen, trd in neizprosen mož, ki je hotel na vsak način obdržati carjevo brezpogojno sa-modržtvo. Po njegovi volji je prišel za guvernerja v Peterburg ostri Trepov, ki je zadnjič ob delavski vstaji s tako silo zadušil upor. Prekucuhi so mu za to zaprisegli smrt, ki ga je na tako nepričakovan način doletela.
Rusko-japonska vojslia.
Obletnica vojske.
Dne 9. februarja je minilo leto, kar se bojujejo Rusi in Japonci za vzhodni del Azije. Nihče bi ne bil prerokoval takrat, da bo trajala vojska toliko časa, vsak je pričakoval, da bodo japonci hitro omagali. A ni bdo tako. Japonci so bili izvrstno pripravljeni, dočim so bili Rusi vsi zbegani, ko je bilo treba prijeti za orožje. Ob letu so prinesli ruski listi tele važne podatke o ruskih izgubah. 200.000 mož je že mrtvih, ranjenih in bolnih, 2500 milijonov kron pa je že škode v denarjih. Še več škode vteg-nejo imeti Japonci, ki so toliko izdali za strelivo.
Na bojišču.
Od zadnjega boja pri S a n d e p u, kjer se je bilo ponesrečilo generalu Gripenbergu, se položaj ni nič spremenil. Po malem ob-streljavajo Japonci rusko levo krilo, Rusi pa nasprotno japonsko desne krilo in sre-
dišče. General Kuropatkin je sedaj v Fu-šunu, od koder se pripravlja na japonsko desno krilo. Skupno število ruskih in japonskih vojakov cenijo na 700 tisoč mož. Obe vojski sta jeli razprostirati svoja krila na daljavo, da bodeta tako planili ena na drugo. Zadnjo brezpomembno zmago pri Sandepu so hoteli Japonci silo posečati, a so bili na izgubi, ker so zavedli Rusi več vasi, ki so dobro utrjene.
Poročilo nemškega vojaškega pooblaščenca.
Podpolkovnik Lauenstein, ki ga je bil nemški generalni štab odposlal k ruski man-džurski armadi, se je nedavno podal v Har-bin, da preučava dela za hrbtom mandžur-ske armade. Podpolkovnik je podal, kakor
ruskih vojakov je naravnost občudovanja vredna. Povodom umikanja iz Ljaojana so stali vojaki šest ur pred mostovi, ter so pustili pasirati topništvo; v tem času so pa kuhali svoj čaj. 7. Ena najodličnejših lastnosti mandžurske armade je ta, da se lahko spopolnjuje. Danes utegne en polk izgubiti polovico svojega možtva in že jutri se podaja v nov boj. Nekoliko dni po bitki pri Ljaojanu že so ruski vojaki bili zopet dobre volje, so peli, igrali ter se iz Japoncev norčevali. 8 Položaj ruske armade se boljša z vsakim dnem in na končni brezpogojni zmagi Rusov ne more biti dvoma. 9. Hrana in oskrbovanje v ruski armadi je izvrstno.
Tretje rusko brodovje.
Ker je Port Artur padel in je bilo žnjim uničeno tudi vse portartursko brodovje, je
poročajo listu „Deut. Tageszeitung* o svojem proučavanju nastopno poročilo.
1 Razvrščenje ruske armade je, kakor se da to posneti iz organizacije zahrbtne zaščite, izredno dobro premišljeno ter siste matično izvršeno, tako da se od todi zalaga armada z vsemi potrebščinami. 2. Organizacija vojaških bolnišnic je zelo komplicirana, ker je sestavljena iz bolnišnic Rdečega križa in privatnih zdravstvenih zavodov. Bolnišnic je več vrst. Tu so vojne bolnišnice Rdečega križa, lazareti Rdečega križa, bolnišnice zem-stev i. t d. 3. Nekaj povsem novega na bojišču so bakterijologiški in desinfekcijski vlaki s kuhinjami za pranje. 4. V intendan-turi je zelo energično in sposobno osobje ter množina raznovrstnih potrebščin, ki nad kriljuje vsako pričakovanje. 5 Bivanju v podzemskih kočah so se privadili toliko častniki, kolikor tudi možtvo. 6. Mirnost
velika nevarnost, da se drugemu brodovju, ki je šlo iz Baltovskega zaliva, ne posreči dohod, ker se nima nikamor nasloniti. Da bi bilo vsaj to bolj varno, so sklenili od-poslati še eno brodovie iz Libave, da bo > šlo baltovskemu za podporo. To brodevje ima te le ladje: Imperator Nikolaj, 9700 to-nelat in 31 topov; Admiral Apraksin, 4200 ton. in 23 topov; Admiral Ušakov 4200 to-nelat in 24 topov; Adm. Senjavin 4200 to-nelat in 24 topov, in križarke Vladimir Mo-nomah 6000 ton in 23 topov ; oklepnice: Slava, Imperator Aleksander, in križarke: Pamjat Azova, Admiral Kornilov in Abrek. Vsega skupaj 5 oklepnic, ena križarka in več parnikov. Posebne moči te ladje nimajo, a v oporo za baltovsko bodo že nekaj izdale.
o 3
Prihodnji pomorski boji v vzhodni Aziji.
(K sliki)
Karta, ki jo prinašamo čitateljem, kaže, kje se bo najbrže v bližnji prihodnjosti vršil boj med japonskim in baltiškim brodov-jera. To je kitajsko vodovje de Formoze na jugu z otočji Mliacosima, L<u-Kin in L ušo-ten. Luke, ki so odprte nevtralni trgovini, so na karti podčrtane. Pridejo pa v poštev, v kolikor ne leže na japonskem ozemlju, za preskrbovanje Rusov s premogom.
LISTEK.
Prisiljen snubač.
Blažetovec in Košar sta imela vsak eno srednje veliko posestvo in še nekaj tisočakov v zlatu. Bila sta soseda in mejaša. Blažetovec in Košar, oba sta bila v občinskem svetu, imela sta se za najbolj modre in marsikterikrat sta sanjala o sveji veliki veljavi in še večji prihodnosti. Posestvo se je jima zdelo premajhno in vendar bi se pustil vsak tako rad zmerjati z velepssestnikom. Če sta se kdaj zakasnila v gostilni, takrat sta navadno rričela nagovarjati drug drugega. naj proda posestvo. Nobeden ni hotel odjenjati in zato sta obdržala' vsak svoje.
Čez leto dni je dobil Blažetovec naslednika, katerega so krstili za Janeza. Kmalu potem se je pomnožila tudi Košarjeva družina za eno glavo; dali se ji ime Ivana. Ko sta otroka doraščala, dozorevalo je tudi v starših prepričanje, da bo vendar-le enkrat en sam lastnik obeh posestev. Iran in Ivana sta hodila skupaj v šolo, skupaj se igrala, skupaj rastla, in očeta sta ju kmalu po-gruntala, da bo to enkrat dober in čeden par, ki bo zmetal vse mejnike, ki ločijo obojna posestva.
Otroka sta rastla, in kmalu, skoraj nevede kdaj, spolnila dvajset let; kar so jima v par mesecih pomrli starši eden za drugim. Vsak je na smrtni postelji priporočal otroku, naj ne raztrgajo za vedno obeh posestev. Ta opomin in prošnja pa je bila odveč, kajti Ivan in Ivana sta že davno na tihem in vsak zase odobrila očetove sklepe, in vsak je bil prepričan, da sta eden za drugega kakor ustvarjena. Pa vendar niso zginili mejniki še precej dolgo časa. Ivan je imel eno čudno misel, katere se ni mogel nikakor znebiti. Želel si je Iranko za družico, a da bi jo šel snubit, tega pa ne za ves svet. Tako-le je sklepal: »V zakonu je mož glava; fant vzame dekle in ne dekle fanta. Ker terej fant stori dekletu neko dobreto, naj dekle za to prosi, pa ne fant." Zraven se je pa še bal, češ če pride takoj ed začetka prav
ponižno, potem bo prekmalu nosila žena hlač,-Tako je čakal e«^ dve leU, kadjl ga pride Ivanka snubit. - Ivanka pa se je držala tega, da se starih navad ne smei p. nepotrebnem odpravljati, zlasti še, če niso napačne. Saj je že Adam v raju prosil Boga, naj mu ustvari družico, in ne narobe; tudi ona ni marala nobenega drugega kakor Ivana in je mirno čakala, kdaj se mu otaja led okoli srca. - Ivan je vedno bolj čut 1, kako potrebuje gospodinje in nazadnje se je pričel tudi bati, da mu Ivanka ne uide, kajti snu-bači so se oglašali vedno pogostneje.
V nedeljo po sv. treh kraljih se je otajal led; šel je h Košarju. Sklenil je Ivanki dati z lepimi besedami priliko, da izpregovori odločilno besedo, da ga vzame. Na pol poti ji je mislil iti naproti, a snubiti mo.a ona.
—	Ivanka je bila sama v sobi; ravno je pripravljala malico Nek zmagujoč nasmeh ji je zaigral na obrazu, ko je vstopil Ivan. Ker je bil enkrat tukaj, je vedela, da mu bo lahko malo ponagajala. — Takoj ji je pričel teči jeziček kakor kakšni šestdesetletni klepetulji ali pa jezičnemu dohtarju. I»anu se je odvalil kamen od srca; mislil je, da bo Ivankina tvrdnjava padla, ne da bi poizkusil kakšen naskok. A delal je račun brtz krč-marja. Ivanka je govorila venomer, da ji nikakor ni mogel v besedo. Govorila je, kako draga je moka št. 0, pravila je, kolike krom pirjev sne veliki hlapec, koliko srednji in koliko mali; koliko obleke porabi velika dekla in kako strgana hodi mala dekla; ko liko jajec naneso kokoši vsik teden, kako ji gre pri živ ni vse posreči in ko ji je zmanjkalo, prešla je na sosede in o teh povedala vse, kar ji je bilo znano — o možitvi ali pa e snubitvi še od daleč ni nič namignila.
—	Ivan je izprevidel, da na ta način ne pride do neveste; popraskal se je za ušesi, in dal z roko znamenje, da ima tudi on nekaj povedati. Med mladima sosedoma se je razvil sledeč zanimiv pogovor:
»Ivanka, božični prazniki so minili."
„A res?"
»Letos je strašno dolg predpust."
»Škoda."
»To bodo imeli časa za možitev."
»Mislim, da jih ne bo veliko."
»Jaz pa, da jih bo."
»Jaz pa, da ne."
»Prvi bo Komolčev in Aleškova Re-zika; ta bosta v nedeljo že oklicana."
„Škoda! Spet bo šlo nekaj kronic. par funtov masla in kakšna kokoš, ker z Re-ziko sva sestrične."
»Boš dobila pa takrat nazaj, ko se boš ti omožila."
»Od kod pa veš, če se bom kdaj ?" se je porogljivo nasmejala Ivanka. „Sicer sem pa sedaj še tako premlada. Zato bo še časa dovolj."
»Saj tudi jaz nisem kaj prida cd tebe."
„A tako?" in Ivanka se je srca zasmejala.
»Torej ti imaš že vse v redu? morem in smem že srečo voščiti ? Na me boš pa saj povabil", ga je dražila Ivank,
„No, tako daleč pa tudi še nisem."
»Pa napeljano imaš že vendarle."
„OJ ene strani pač."
»Kako to misliš?"
„Oi moje strani, veš, ni zaprek, jM sem zadovoljen, a drugi del se nt zmeni,«
»Jaz te ne razumem, Ivan"
„Saj vendar nimaš mesto možgan ajdo-vice v glavi; za ženitiv je treba dveh."
„Tako?"
„Ja, fanta pa dekleta."
„No, to pa je zams nekaj novega; do-sedaj sem mislila, da se samo možki ženijo."
„Ivanka, ti si navihana!"
»Prav čisto nič; drugače ne znam misliti!"
Ivan je izprevidel, da na ta način ne pride do neveste, in da je trdnjava I/ankina zelo močna Žilosten je pobesil glavo in se zamislil. Kar se mu razsvetli obraz. Po-gruntal jo je, kako vjame Ivanko, da se nu nikakor ne bo mogla izviti.
„Ivanka, ti imaš nekaj soli v glavi; lahko bi mi šla z dobrim svetom na roko.'
„Ja, ljubi moj sosed, tukaj komu kaj svetovati, je zelo težavno. Če komu prav ne svetuješ, potem se pa on in ona nosita nad teboj."
„Ne samo svetovati — pomagati mi moraš, poiskati mi moraš nevesto."
„No to pa je še desetkrat težje."
BSeveda je težko; glavna stvar je, da dobro zadeneš."
„Č3 hočeš dobro zadeti, potem moraš še par let meriti."
»Ali jaz nimam nič več časa."
„Potem pa moraš kar ustreliti. Najslabši strelec zadene časih centrum."
„Si ne upam izprožiti. Če bi hotela ti malo pomagati in spregovoriti zame dobro besedo."
»Sicer ženske prepuščamo ta posel navadno moškim; pa enkrat se lahko poskusi ... Torej kam pa pravzaprav meriš?
»Tega sam dobro ne vem."
»Torej moram sama tudi še meriti? se je pretkano smejala Ivanka. »Kakšna p* naj bo tvoja nevesta."
»Mlada mera biti!"
»In potem?"
»Mene malo rada imeti."
»Dalje?"
»Pametna, dobra in skrbna gospodinja, pa prijazna tudi."
»Kaj še?"
„Kaj malega mora imeti; ne ravno denarja, sploh kaj stvari." „Še kaj?"
^Povedati mi mora, da me tudi rada vzame", in te besede je Ivan močno poudaril.
„To se pa že č& pomagati", je dejala dekle in se smejala na tihem. „Poznam dekle, ki včasih malo za teboj pogleda, ki e še mlada, pametna, brihtna, ki ima tudi »ekaj, ne ravno denarja, pač pa poln kostenj Obleke in tudi nekaj zemljišča in ki je pred ratkim rek'o, da bi vzela Blažetovca."
»Ivanka, tako je prav", je vskliknil od veselja: »jaz pravim tudi Ja" in ker je dekle prva prosila, prosim tudi jaz.«
»Torej spravimo stvar v red." Ivanka je odprla vrata in zaklicala:
»Francka, Francka, pojdi no hitro notri."
»Kaj pa delaš", praša Ivan začuden.
„ Ja Francko sem poklicala, veliko deklo; to je tista, katero bi ti rad vzel, saj si prosil zanjo."
»Za božjo voljo", zakriči Ivan, »Francke ne maram! Jaz bi drugo rad!"
»Katero ?"
»Ali se ti res nič ne zdf?"
»Meni ne!"
Ivan se je še obotavljal, kar so se za-čuli v veži koraki. Obupan je zakričal: »Tebe sem snubil, Ivanka, tebe!"
»A tako ?" se je začudila Ivanka, »mene si prosil? Veš, stvar je važna. Pridi čez štirinajst dni prašat."
Čez dober mesec pa je bila prav poštena obcet. — Ivan se ni bal zastonj Ivanke. Kolikor sem mogel poizvedeti, nosi res Ivanka v toliko hlače, da če pravi Ivan „hot", komandira ona »bist".
Razgled po domovini.
Umrl je preč. g. Mar tin Pogačar, latomašmk, častni kanonik, konzistorialni vetnik in bivši knezoškcfijski kancelar. Po-ojnik je bil rojen v Cerkljah pri Kranju l. nov. 1824 in v mašnika posvečen 31. ju-ija 1849. Služboval je kot bentficiat v Idriji, ot kaplan v Polhovem gradcu, kot knezo-kofijski kaplan v Ljubljani in od 1. 1867. ot kancelar do 1. 1898. Zadnje dni je bil ekoliko slaboten, ne da bi bil kaj posebno lolan. Nato je pa nenadoma opešal in pre-iden mirno v Gospodu zaspal. Pokojnik je pridobil kot kancelar mnogo zaslug, il je originalen mož, dokaz temu od mnogih , da pa svojem izstopu iz službe ni vžival obene pokojnine, ker je vkljub ponudbi — hotel Svetila mu večna luč! Deželni odbor kranjski je skle lil, da bo odslej namestnik dež. odbornika rof Barbo opravljal vse deželnoodborske sle po umrlem dr. Adolfu Schaferju. ref Barbo bo torej tudi član deželnega »lskega sveta, deželne komisije za egrarične peracije, komisije dež. prisilne delavnice itd. ednono vi sadovi liberalne slo vensko-nemške veze!
Pozor pred sleparji! Pred do-rim mescem sta hodila po kranjskem okraju va sleparja v gosposkih suknjah po hišah se ponujala, da hočeta zavarovati otroke življenje. Nekateri so jim, žalibog, seveda i na limanice. Da so osleparjeni, so izpre-ideli šele, ko so dobili zavarovalne pol ce. oslušajte en slučaj: Obljubila sta, da bosta roka zavarovala za 500 kron, zdaj se pa olica glasi le na 92 kron: obljubila, da se svota izplačala ob 20. otrokovem letu, aj se pa glasi na 25. leto. Po tem bi imel varovanec plačati 65 goldinarjev, da jih z 25 let dobi nazaj 46!! — Zahtevala sta i tudi nekaj denarja naprej in tistega srečno Inesla. — Ker bosta gotovo tudi drugod ojo srečo poskušala, zato vas opozarjamo, i se ne daste preslepiti; in ne le to, ampak iusite tižka ali naznaniti ali prijeti! - Kdor
se je zavaroval, naj nič ne plača! Kar je pa naprej plačal, tisto je pa najbrži zgubljeno. — Kdor se pa hoče zavarovati za življenje ali proti požaru, naj to stori edine pri naši si o v en ski »V za j emn i zavarovalnici" v Ljubljani! Kaj boste podpirali in mastili tuje, nam sovražne ljudi in naprave, da se potem iz nas norca delajo in nas zatirajo! Imamo dobre domačo zavarovalnico; to podpirajte!
Cvek imej svoj brinovec sam! V inseratnem delu mnogih listov priporoča kamniški kuhar žganja, C^ek, svoj brinovec s sledečimi besedami: .Gospeda moja, ali pijete C vekov brinovec iz Kaninika?" Na to odgovarjamo: Ne pijemo ga in ga ne bomo pili: 1) zato, ker je šnopsarije že tako preveč na svetu, 2) ker poznamo C <reka kot strastnega sovražnika Cerkve. Cvek, kako da ponujaš svoj brinovec »klerikalcem", kateri so ti trn v peti ? Pr« dajaj ga mokračem in liberalcem, ali ga pij sam, mi ga ne bomo! Če ti nismo za drugo dobri, nas pa še za to v miru pusti!
Županstva, pozor! Kakor se nam poroča, se v Ljubljani snuje poseben odbor, ki bode na podlagi stvarnih in resničnih podatkov določil, koliko krme za živino bi potrebovali živinorejci v onih občinah, koder je lanska suša uničila seno in otavo. Z ozirom na porečilo in predloge tega odbora bode potem vlada določila pri merno državne podporo Kakor čujemo, hoče vlada temu odboru prepustiti razdelitev podpore Ker pa posamezna županstva pošiljajo poročila o lanski suši in slabi letini na Dunaj ali poslancem ali poljedelskemu ministrstvu, zato opozarjamo županstva, naj pošiljajo ta poročila naravnost »Zadružni zvezi" v Ljubljani, ki jih bode predložila dotičnemu odboru. To je najkrajša pot. Prošnje pa naj so utemeljene. Poroča naj se, koliko živine je v občini, koliko so je živinorejci že odprodali vsled pomanjkanja krme, koliko sena, otrobov ali druge krme
bi potrebovali itd. Opozarjamo pa, da prosilci ne bode dobili krme brezplačno. Vlada dovoli podporo le v ta namen, da se plača vožnja, v posebnih slučajih prav revnim posestnikom pa omegoči cenejša nabava krme. Želimo, da bi dotični odber hitro dovršil svoje delo in ljudje kmalu dobe podporo, dokler imajo še kaj repov živine v hlevu
Avstrijsko društvo sv. Rafaela v varstvo izseljencev je
imelo nedavno na Dunaju občni zbor. Tajnik društva je obširno poročal o delovanju društva v minulem letu. Društvo stori, kar more s pičlimi sredstvi. Izialo je priporočilne karte v šestih jezikih, tudi v slo venskem Podružnici ima v Ljubljani in Trstu, zaupnike na Češkem, v Galiciji, v Trenčmu in Zagrebu. Dižavni poslanec dr. Stoj a n je poročal o vladnem načrtu zakona v varstvo avstrijskih izseltencev. Ako se uveljavi ta zakon, ker siil b>de mnogo. Zikon je nujno potreben in splošna želja je, da ga čim preje sklene avstrijski parlament. Dr. S c h r a n k je jake zanimivo poročal o nevarnosti kupčiie z dekleti in sredstvih proti tej kugi velikih mest. Končno je poslanec dr. Žitnik opisoval vzroke izseljevanja v južnih deželah države razmere slovenskih in hrvaških izseljencev v Ameriki, Nemčiji, Egiptu in Avstraliji, utemeljeval nujno potrebo državnega zakona v varstvo izseljencev pri odhodu, med vož nje in v tujini ter navajal razne slučaje, ki dokazujejo tudi potrebo pravne pomoči izseljencem. Z ozirom na veliko števile naših izseljene iv v Ameriki, je nujno potrebno, da se ondi pomnoži število avstro ogrskih konzulatov. Dr. Žitnik konča: Iskreno želim, da bi društvo uspešno delovalo vsepovsod v blagor revežev, ki so prisiljeni vsled bede iskati si kruha v tujini. A ravno tako srčno želim, da .se izboljšajo gospodarske in socialne razmere na Kranjskem, Primorskem, Tirolskem, v Dalmaciji, Gali-
ciji in Bukovini, odkoder se izseljuje največ ljudi. Ako bodo naši ljudje v domovini dobili dovolj dela in jela, usahnila bode reka izseljevanja in društvo sv. Rafaela se more razdružiti. Da se to zgodi, gotovo iskreno žele vsi dobri prijatelji ljudstva. V odbor so bili izvoljeni: Baron W a 11 e r s k i r -c h e n , predsednik; dr. S t o j a n in dr. Žitnik, podpredsednika; blagajnik grof L i p p e . namestnik Vastomil H a 11 e k ; tajnik I. F i s c h e r , namestnik L. Dean; odborniki: Baron Biegeleben, Janez K a 1 a n , dr. Janežič, M. Moškerc, D u t k i e w i c z, Hruza, K o z 1 i k , And. F ur lan, Mayer, baron Koli, Pinzger, Rhomberg, Schčpfleutbner, dr. Thullič, Janko Barle, itd. Zastopane so avstrijske dežele, Ogrsko in Hrvaško.
Gorenjske novice.
*	Iz MoravSke doline. Burna občinska seja. Med enajstimi občinskimi odborniki na Drtiji sedi samo en liberalen adbornik Ivan Hušnikar, ki je ebvisel v odboru kot podžupan srenje Drtijske. Možje se važno posvetujejo • proračunu, ker tu se gre za važno denarno zadevo. Tedaj pa se važno vzdigne podžupan Hušnikar in predlaga povišanje plače novemu županu z utemeljevanjem, da je dosedanja svota plača za pastirja. Možje en čas strmč in molče; toda hitro nekateri zapopadejo zvijačo. »Zakaj ste pa potem toliko let hoteli županiti ? Zakaj ste pa potem z vsemi zvijačami delali pri volitvah za se, da smo mo rali štirikrat voliti, kar je veljalo občino mnogo denarja? Zakaj niso že Vam zvišali plače Vaši odborniki, ki so glasovali in podpisali vse, kar ste jim predložili? So gla sovali za povišanje plač učiteljem, so glasovali za t*, da naj naši otroci po eno uro daleč hodijo v Moravče k celodnevnemu poduku 1 S* glasovali zoper razširjenje volilne pravice v deželni zbor, v katerega ne smejo voliti vsi občani, ki plačujejo mani kot osem kron direktnega davka!" To je bilo za Huš-nikarja preveč, in kar odkuril jo je, in ne bo mogel upiti: »Glejte, jaz sem čez 15 let županil za tak« plačo, novemu so pa precej zvišali in «bčino »škodovali." Novi odborniki niso liberalni kimovci!
*	Umrla je v Kranju, frevidena s svetimi zakramenti, blagorodna gospa Marija Jordan, mati c. kr. višjega davčnegn nadzornika, sestra P. Placida in soproga bivšega c. kr. vad. sod. svetnika Ludovika Jordana. Naj v miru počiva!
*	Najstarejši mož blejskega kota Martin Pangerc je umrl dne 13. februarja v Bodešicah. Pokojnik sa j« rodil
dne 11. novembra 1811, učakal je torei 94. eto. Bil je krščen v tedanji samostojni ri-benjski lokalijski cerkvi. Toda lokalija Ribno je kmalu prenehala. Matrike so prenesli v Grad in šele čez 90 let so si Ribnjani ustanovili zopet lastno župnijo.
* Časten dan gosp. Zumra v Gorjah. Dne 12. februarja je bil v gor-janski občini že devetič izvoljen za župana g. Jakob Žumer. Ta dan so tudi slove mo obhajali petindvajsetletni«) Žumrovega žu panovanja. Novoizvoljeni občinski odbor ga je soglasno imenoval častnim občanom gor-janskim in mu izročil krasno izdelano diplomo. Gorjansko bralno društvo, čegar predsednik je g. Žumer tudi že 25 let, priredilo je ob tej priliki slavnosten večer, na katerem so se dostojno ocenile zasluge g. župana za gorjansko občino v preteklem četrt-stoletju. Tud odbor »Bralnega društva" je g. predsedniku izročil častno diplomo. Naj gosp Žumer, starosta županov radovljiškega okraja, zdrav in krepek še mnogo let deluje v blagor gorjanske občine!
*	Ledu je toliko in tako močnega na blejskem jezeru, da so s konji vozili po njem. Jako lep prizor je bil sv. Blaža dan, ko je ljudstvo iz vsega blejskega kota vrelo na otok po .Blažev žegen", ki se deli vsako leto v romarski cerkvi blejske Matere božje. Drsalcem pa ves led nič ne koristi, ker je vedno poln snega.
*	Nov hotel na Bledu. Peterne-lovo restavracijo na Bledu je kupil neki gostilničar iz Opatije za 39.000 kron. Gospod Peternel namerava v bližini novega blejskega kolodvora zgraditi velik modern hotel.
*	Lep pogreb sta napravili blejski možki Mar. družbi dvajsetletnemu blagemu mladeniču Janezu Pretnarju z Rečice, ki je bil ves čas zvest in uzoren ud mladeniške družbe. Družbi sta se vdeležili pogreba z zastavo, pevski zbor Marijine družbe mu je pa krasno zapel dve žalostinki; po poti pa je prepeval ganljivo lepo pretresljivi »Mise-rere". Takega pogreba ni imel kmalu kdo na Bledu.
*	Blejoi vprašujejo! Ali je to
prav, če pelje šolska oblast šolske otroke na ples, da potem ne morejo k maši.
*	Iz Dola pri Ljubljani. Naše mlado katol. slov. izobr. društvo je imelo 19. pr. m. časten dan. Prva njegova veselica se je izborno obnesla. Ljudstva tudi iz sosednih far se je v sicer obširnih prostorih g. podpredsednika Verbajsa kar trlo. Predsednik g. Jože Klemenčič v lepih besedah pozdravi navzoče in zlasti povdarja, kako je branje dobrih knjig in časnikov v naših časih važno tudi za priprostega kmeta. Vsi izgovori: „nimam časa, me ne veseli, ni za kmeta, mi ni treba, mi žena ne pusti" ni-
majo veljave -Nato prvič vrlo dobro nastopijo z deklamacijami trije domači mladeniči: J. Bokal, J Jagodic in F. Kuhar. V imenu kršč. socijalne Zveze pozdravi navzoče pre-častni g. Lampe, povdarja važnost bogate knjižnice za ljudsko izobrazbo ter obljubi v kratkem v našem društvu podati obširen pregled svetovnega gibanja naših dni, kar že željno priča Sujemo Hvalevredno je nastopil društveni pevski zbor, ki dela čast pe-vovodju I. Lipovšku, ki je v kratkem času dosegel lepe vspehe. Krščanski možje in še zlasti mladeniči! Zdaj pa le krepko na delo za pravo krščansko omiko! Z združenimi močmi bomo dosegli veliko!
*	Iz Šenčurja pri Kranju. V nedeljo dne 5. marca t. j. pustno nedeljo priredi kat. si. izobraž. društvo v Šenčurju pri Kranju veselico s sledečim vsporedom: 1. Nagovor tajnika; 2. .Ribniška", „Cuk se je oženil", »Prišla je miška", .Potrkan ples", poje možki zbor; 3. Srečolov. — K obilni udeležbi vabi odbor. Začetek bo precej po kršč. nauku.
*	Združena v smrti. V četrtek 22. februarja sta bila pokopana v Šenčurju v en grob brata Aleš in Jurij Li kožar iz Milj; stara sta bila okoli 60 let. Umrla sta oba po kratki bolezni, eden v pondeljek, drugi v torek.
*	Občni zbor hranilnice in posojilnice v Šenčurju bo prvo nedeljo v pusti, dne 12. marca v kaplaniji popoldne po krščanskem nauku. Vabijo se k zboru vsi, ki se zanimajo za hranilnico, posebno še dolžniki in poroki, da bodo zvedeli svoje dolžnosti.
*	Iz Loma nad Tržičem. Jako veliko začudenje je vzbudil dopis iz Loma v zadnjem »Domoljubu". Dopisnik je razmere krivo popisal; ne vemo ali nalašč ali iz hudobije. Res pa je, da občespoštovani gospod župan ni zaslužil takega napada. Vsi kdo pa tudi vč, zakaj pri sv. Katarini ni fare in ne gospoda ? Fare zato ne, ker ni ustanovljena Škof sami so ob priliki svojega pohoda v Lomu zbranim možem povedali, da brez denarja ne morejo fare ustanoviti. Zložite dopisnik in vaši svetovalci najmanj 30.000 K skupaj, potlej bote mogli še-le županu pred-bacivati nebrižnost. Prisiliti v Lom kakšnega duhovna pa tudi ne more nobena oblast. Kakor zdaj stvari stoje, bi mogel v Lom le kak umirovljen duhoven priti, kateri bi sam prostovoljno si tu izbral svoje pokoj išče. In kdo je v ta namen storil več potov, pisal več pisem, župan ali dopisnik ? V krčmi sedeti med časom službe božje in tarnati nad pomanjkanjem duhovna in zabavljati čez župana in njegove svetovalce je lahko, 1'aro ustanoviti pa težko. Zakaj pa niste fare ustanovili vi in vaši svetovalci? saj ste bili na krmilu prej k* dr mi. Pa tudi to bi bili
lahko izmodrovali, da bo vaše pisanje dobri stvari več škodovalo, kakor koristilo. Nobene stvari se duhovniki bolj ne beje, kakor gorskega liberalnega župana. Če bi bil naš župan res tak, da bi mu bil duhoven trn v pdti, bi gotovo nikoli več ne imeli duhovna v Lomu; ravno zato pa, ker je naš župan vrlo pošten in krščansk in velik prijatelj duhovščine, imamo vsaj še malo upanja, da bomo ravno po prizadevanju vrlega župana in njegovih duhovnih prijateljev še dobili kakšnega duhovna, da bo take dopisnike, kakor ste vi, malo v past djal. Tem vrsticam pristavljamo le še ponižno prošnjo: če je kje kak duhoven, katerega bi veselilo k nam priti, naj le pride brez skrbi. Storili bomo vse, kar je v naši moči.
*	Iz Št. Lamberta i Širša javnost še ne ve, kaj se je zgodilo pri nas v polpreteklem času. — Kar se je doslej zdelo nem' goče, postalo je mogoče, da dejstvo. Ustanovilo se je »Katol. slov. izobraževalno društvo", ki šteje danes 36 rednih in 11 podpornih članov. Parkrat je že tudi dihnilo, odkar je prišlo na svet, t. j. priredile je predavanje o zakladu, ki je zakopan kmetu v gnoju, opis Japoncev in njihove dežele in o tehničnih poiskusih ter unajdbah v 1. 1904. Zadnje je bilo zelo zanimivo in živahno. Društvo si je nabavilo tudi časnikov in nekaj knjig, tako da je miza pogrnjena vsaj za silo. No pa sile ji ne delajo ravno društveniki. In to je škoda. Morda mislijo, da pride izobrazba sama ob sebi. Ni dosti, da ste pri -stopili k društvu. Treba je zahajati v društveno sobo in čitati ter iskati pojasnila o stvareh, ki se niso razumele.
*	Prošnja iz St. Lamberta i „Kat. si. izobraževalne društvo" v Št Lambertu je zagledalo beli dat. Kdor mu hoče biti boter, naj pošlje krstni dar v. obliki kake knjige na postajo Savo ob južni žel. — Že naprej: Bog povrni stotero!
Jos. Plantarič, predsednik.
*	Ljudski prijatelji? Liberalna hranilnica na Bledu je pred dobrim' letom z velikim hruščem nabijala lepake, da plačuje od vlog obresti mesto po 47,% po 4®u%. Hoteli so ljudstvo odvrniti od domače rajfajznovke, pa ljudstvo ni šlo na ta „lim«. Že takrat smo slišali, da je bilo to le hinavščina, zakaj v uradni sobi posojilnice ni bilo takega lepaka, ampak le tabela, ki je obetala obresti kaker dotlej le po 4l/, %. Zdaj ob sklepu leta je pa posojilnica tudi oflcielno v računskem sklepu priznala, da kljub lepakom obrestuje le po 4llt%. Gospoda, še enkrat lepake, da javno prekličete Prve, ki niso bili drugega kakor javna hinavščina.
*	Občni zbor hranilnice in posojilnice na Jesenicah je bil dne 12. februarja. Za načelnika odbora je izvoljen g. Jakob
Ferjan. Hranilnica je v minulem letu dobro uspevala. Kaker povzamemo iz računskega zaključka za IV. upravno leto 1904, je znašal denarni promet 362.807 62 K. Rezervnega zaklada koncem leta je bilo 2626 72 K.
*	Občni zbor Ciril-Metodove podružnice za Jesenice-Savo-Koroško-Belo se je vršil isti dan. Tisti, ki so hoteli delati zgago, kakršno so naredili 8. jan., so jo še pred otvoritvijo zbora edkurili, ker so videli, da so v velikanski manjšini. Zato se je volitev mirno izvršila tako, kakor bo edino v korist podružnici in otroškemu vrtcu.
*	Zabaven večer priredi na pustno nedeljo 5. marca katol. delavsko društvo na Savi pri Jesenicah. Uprizorila se bosta veseloigri »Zamujeni vlak" in, „Za letovišče." Med prosto zabavo poje možki in mešani zbor ter udarja tamburški zbor. Začetek točno ob 7, uri zvečer.
*	Umrla je dne 22. februarja v Smo-kuču fare Breznica po kratki bolezni mati Marija Grom po domače Osvarjeva v 71. letu starosti. B.Ia je zgled dobre kristjane. — N. v m . p !
*	Smrtna kosa, kakor se sliši letošnjo zimo mogočno sega po človeškem rodu, nikjer ne prizanaša zlasti pa v naši mali farci Ratečah pri Škofji Loki Pokopali smo v kratkem času več oseb in hvala B >gu vse previdene s svetstvi za umirajoče. Bili so trije pogrebi za vrstjo, in sicer zadnji farnega cerkvenika, kateri je 44 let opravljal svojo služb«, mnogim duhovnikom v zado-voljnost. B I je prav slovesen pogreb. Domači g. župnik in preč. pater gvardjan iz Škofje Loke sta ga spremljala k večnemu počitku med silnim jok«m in žalovanjem domačih. Priporočamo vse v molitev zlasti pa njega. Svetila mu večna luč!
*	Največ krompirja na Kranjskem se gotovo pridela na tak« zvanem sorškem polju ob Škofji Loki. To se vidi na škofjeloškem kolodvoru, kjer se ga že skozi 6 tednov vsak dan naloži po več vagonov. Dosedaj se ga je že nad 100 vagonov odpeljalo proti Trstu.
« Iz Moravške doline. Kdo je zasejal pri nas strankarstvo, prepir in sovraštvo? Bili s« zlati časi, ko še ni bil« med nami zlobnega strankarskega prepira; a zdaj ni več Jako! Sesed se povzdiguje nad soseda, brat čez brata, ter tako sovraštva in ebrekovanja ni ne konca ne kraja. Ker naši liberalci tolikokrat tako nepremišljeno poudarjajo, da se strankarstva pri nas krivi naši sedanji duhovniki, bi bilo enkrat res zanimivo slišati, kdo je prvi začel pri nas današnje moderne homatije. Bilo je pred 7. leti. Takrat še o naših liberalcih ni bilo ne duha ne sluha. Kar na enkrat pa se je pri tačasnih občinskih volitvah pritihotapila na volišče nova, čisto nova stranka, o kateri
naši možje in duhovščina še niti slutili nise. Torej ko smo spali, je prišel hudobni človek in zasejal med nas liberalno ljuliko. Lahko si mislimo, kako so štrmeli takrat naši možje, ko so videli, da se je razdrla med njimi dosedanja vez prijateljstva, a ker se tačas menda za naredne stvar še niso toliko zanimali, je zmagala nova stranka, za župana je bil izvoljen g. učitelj Toman in v »Na-rodu" se je potem bralo v dopisu: v Moravčah je zmagala pri občinskih volitvah narodna napredna stranka. In uprav takrat so priromali k nam tudi liberalni časniki, katere so si dotični, ki so prisegli zvestob« liberalni zastavi in pokorščino liberalnemu voditelju Tomanu, izposojevali, ter tako se je začelo slepiti naše kmečko ljudstve. Sedaj je jasno, kdo je kriv med nami tolikega prepira in sovraštva. — Vode primanj kuje pri nas letojšnjo z i m o. Zlasti je to hudo po naših hribih kjer ni blizu studencev. — Kdo ima za učiteljem med našimi liberalci prvo besedo? Na to vprašanje odgovarjamo, da gospa učitelja Tomana. Ko so bile lani volitve, se je splošno govorilo: »Gospa si bodo jezik „iznucali". In akoravno se volitve dolgo trajale, vendar se tisto ni zgodilo, gospa pa znajo svoj jeziček še prav spretno rabiti. No, saj imajo pa tudi priliko da vsiljujejo nauke liberalnih časnikov, katerih pri Tomanu kar mrgoli. Imajo namreč štacuno, potem gostilno in posojilnico, zadnji čas pa so dobili še bralno društvo, v katero pa vpisujejo same zavedne (!) — člane in članice. Kaj ne, potem se pa že spečavajo liberalni nauki, akoravno so dandanes že zelo po ceni. — Kje je vzrok, da se naši liberalci tako jezč na naše novice »Domoljuba" ? Najbrž jih bdde, ker smo odkrito povedali, kaj misli o njih naše ljudstvo in pa ker smo to povedali v »Domoljubu", ki ima pri nas do 200 naročnikov. Kadar prinese kateri liberalni časnik kak dopis o nas, o to je veselje, ko priroma v Moravče tistih par »Narodov", za katerega dopis« zve vendar kemaj vsamoravška liberalna »intelegenca". Kar pa napišemo mi v »Domoljuba", pa gre po naši celi širni dekaniji, prav do slednje koče, zadnje hribevske vasice. In tako je prav, da resnica pride do veljave! — Zadnji dopis o trafiki in pesojilnici je zadel v živo. Liberalci so občutljivi pri grešu. »Gespa" Neža, ki je duša naših naprednih, puha kar jeze, in zliva v svoji »šnepsariji-trafiki" „gifc" okoli sebe. O, ko bi še le vedela pravega dopisnika, potem bi jo pri njeni debelesti zadela kap. Pri zadnji liberalni veselici je bilo naročene tujim gostem, naj ne spregajo v naših gostilnah. Naši možje! Ravnajte se v vsem po tem liberalnem nasvetu! Razumete?
Dolenjske novice.
Litijske novice.
7 Zagorske novice. Med šolsko mladino se jc začela š.r.ti nevana in na lezljiva egiptovska očesna bolezen. Mariji vemu prizadevanju g. zdravnika T. Zamika se je posrečilo, bolezen omejiti. — Neznani tatje so seboto zjutraj (ll.febr.j od 1—3 ure vlomili v trgovino g. Zimmermanna, tf r mu pokradli ves denar, okrog 1600 kron, niti vinarja niso pustili Razen denarja so vzeli še eno belo in eno pisano srajco in spodnje hlače. Zlezli so skozi okno in iztrgali mečno mrežo tako previdno, da ni nihče slišal. Pustili so na meslu vse orodje: ključe, pile in svedre. — Zadnji semenj v Zagorju je bil dobro obiskan. — V kat. de lavskem društvu se razvija živahno življenje. Predavanja se vrše vsakih štirinajst duij.
f Radeške novice. — Imeniten obisk sm« imeii 13. f.or, v pondeljek Na peti iz Maribora v Zagreb so pri nas prenočili presvetli gospod knezoškof v spremstvu g. dr, Lampe ta ter so nam pri tej priložnosti obljubili še enega duhovnega pomočnika, katerega tu zdaj prav nujno potrebujemo. Bog daj, da bi se to prav kmalu zgodilo. — Tukajšnja „kmetska knjižnica" je imela na praznik sv. Družine svoj letni občni zbor, na katerem je bil enoglasno izvoljen za načelnika in knjižničarja g kaplan Matej Abačič. Na občnem zboru se je tudi sklenilo, da se začno prirejati predavanja, da se bo to zdaj precej mrtvo društvo vzdramilo in oživelo.
f Savske novice.—V Spodnjem Logu pri Savi je s strehe padel tako nesrečno Janez Lukač, da se je močno in nevarno poškodoval.
f Hotiške novice. — Za učiteljico na bovški šoli je imenovana gdčna Ivana Zore. — G. župniku M. Absecu se je stanje nekoliko izboljšalo. Upanje je, da priljubljeni gospod ozdravi. Bog daj!
f Vaške novice. — V Hrastju pri Vačah je pogorel Adamčev hlev z vso krmo vred. — Krme silno primanjkuje, zato prodajajo kmetje svojo živin« pod ceno. A meso je še vedno enako drago, po 56 kr. kila; v Litiji in v Šmartnem pa celo po 60 kr. Kupčija pri živini je mnogo slabša kot je bila lani. —
f Smartinske novice. Na mesto naručitelja gosp. Pikla je prestavljen na tukajšnjo štirirazrednico g. Ivan Šega, doslej učitelj v Spodnjem Logatcu. — Hišo ljubljanskega mojstra Martina Stoparja, katero ima tukaj pri cerkvi, je kupil g. Ivan Li-ninger iz Ljubljane. — Lep vzgled pobož-nosti liberalnim Šmarčanom daje svetla voj-vodska rodbina Meklenburška. Skoraj slednji dan pride peš iz tri četrti ure oddaljenega
gradu Bcgeršperka svetla princezinja An tenija Marija k maši v farno cerkev, ko še šmarčanje sladko spe. Pondeljek 20. febr. pa su bila vojvoda Pavel in princezinja v šmartinski cerkvi pri sv. obhajilu. To je živa in dejanska vera, ne pa, kar je naredila ena šmartinska dama, ki je bila ves dan v ne deljo (19.) bolna in brez maše, zvečer je pa šla s svoj mi otroci k Robavsu na plesno veselico. — Živahen je bil sejm 13. febr Živine je bilo silno veliko in poceni, ker ni mrve, a kupcev je bilo malo. — Ko je neki mož bral v zadnjem .Domoljubu", da bo Mihelčičeva gostilna kaznovana, ker so brez licence plesali, je vzkliknil: „Po drugih liberalnih gostilnah pa vedno cvilijo in plešejo, pa se jim nič ne zgodi in nič licence ne plačajo. Pri nas se godi prav po prego voru: male tatove obešajo, velike pa izpu-ščajo*. Mi nismo natančeo še o tem pod učeni, a najbrže ima mož prav. O svojem času bomo neusmiljeno razkrinkali vse te skrivne stvari in kje je vzrok temu.
Umorjeni veliki knez Sergij.
f Janške novice: — Dnd 12 febru arja je prignal orožnik v litijski zapor Marijo Anžus, poštno potovko iz Janč. Obdol-žena je, da je ogoljufala še pred šestimi mesci za 300 kron, katere je nekdo iz Amerike domov poslal svoji ženi. Potovka trdi, da jih je izgubila, ali pa da soji ukradene bile, a si tega ni prej upala povedati.
f Litijske novice: Za župana je bil zopet izvoljen J. Damjan. Kmelje in zmerni tržani z g Svetcem na čelu so dali g. Damjanu glasove. Dobil jih je 10. Uradniki in strastni liberalci so volili Slanca, ki je pa dobil le osem glasov. — Znani gostilničar pri Oblaku je odšel 14. febr. iz Litije v Žalec na Štajersko. V tej gostilni so se godile čudne stvari, in skrajni čas je bil, da so jih odgnali. Pred kratkim se je hotela zastrupiti natakarica, a so jo še rešili. Pri njunem ženitovanju so letale šeme po Litiji, oblečene v obleko gledaliških igralcev, katero obleko je imel gostilničar spravljeno. Te šeme so provzročile celo nek pretep. Sploh je bil
pretep v tej gostilni na dnevnem redu. V& ljudstvo je veselo, da so odšli. Srečno p»t' Bivšega litijskega glavarja so v Ameriki^ pri'. Dr. Julij pl. Vestenek je zadnji čas sluz. j boval pri banki Kullman in drugi. Toda štirimi dnevi je nan?g!oma izginil in rekel! je, da je obolel. Ž njim je pa izginil tUjj| velik kos zlata. Zadeli so Vtsttneka iskatii| pomočjo časnikov in v soboto (18. feb sogijf našli in zaprli. Po čudn h potih hodi nek danji naš glavar — Stavka v predilnici se je žalostno končala. Izdali so delavce socijalni demokratje. V začetku je Čobal na-vduševal, obetal podporo, sprejemal v demo-kraško društvo, a po nekem „čudnem* naključju delavce pustil na cedilu brez pod-pore. Delavci niso dosegli nič, ker drugi dan, ko so šli na delo, so bili spet pe navadi tepeni. Delavci in delavke, naredite sani svoje strokovno društvo, da bo denar ostal pri vas, a ga ne beste pošiljali na Dunaj kjer ne dobite ob času sile nič! Če si ti boste sami pomagali, čobal in demokratje vam ne bodo!
t Najnovejše vesti: — Radešk: t r g dobi v kratkem električno razsvetljav Pa je že tudi skrajni čas, kajti sedanja raj-svetljava je tako »izborna*, da bi komaj bi-strooka mačka ločila stvar od stvari, ki; šele kratkoviden človek. — Na Prežga nji in v Š t a n g i sta se poročila ondotu organista. Bilo srečno! — V sredo (22 feb po noči ob eni uri je v Litiji pogorel del prcdajalnice tvrdke Lebinger in Bergmai po domače pri „Škofu* Škode je približno 30.000 kron. Da niso ljudje ognja pravo-J časno opazili, zgodila bi se bila velika ne sreča, ker je dim že prodiral v spalnice Lastnika sta zavarovana. Ogenj so najbrit provzročili s cigaretami. — Mladenič slikar Fr. Rozina v Lftiji, o katerem je poročil »Slovenec", da umira, ker se mu je vsled zobobola zastrupila kri, se počuti bolje ii upanje je, da okreva. Vrlemu fantu, izobn ženemu slikarju in vnetemu svetovalcu Mi-rijine družbe žele vsi njegovi mnogoštevilni znanci skorajšnjega zdravja.
f Novice iz Javorja: — Aot« Rus, org in gostilničar v Javorju, je že okreval. Zdravil je nevarno influenco s pristno bizeljsko kapljico, katero zdaj tudi vsem .takim bolnikom' priporoča. — Tatvina s« je zgodila v prodajalni gos. J. K. Ukrade« ji je ena stara zajemalnica in precejalnft Skupna škoda 20 vin. Kdor tatu naznani dobi kračo za nagrado. — Naš nedolžni p« nabiralnik ima tudi svojega sovražnika. T« ga je nedavno pomazal vsega s kravjekoo Če ga dobima, pošljemo mazača na ridet.
f Predpustne novice i* Smartna: Poziv liberalnih Šaaarčanovn8 Stvarnika. Liberalni šmartinski pisači po»J' ljejo v „Narodu" Boga, naj jim ustvari pr
plate na kolenih, če hoče, da bi vedno klečali prej njim. O srečne kamele v puščavi, ve imate to, kar Šmartinskim liberalcem ni dano, namreč podplate na kolenih! — Zakaj liberalci ne hodijo v cerkev ? V »Narodu" pravijo, da zato ne, ker Bog ne zahteva, da bi vedno padali pred njim v prah in klečali v cerkvi in zapravili to, za kar vsaki dan prosijo — ljubo zdravje! Zdaj pa vemo: za zdravje se boje, katero se v cerkvi zapravi. Država, zakaj ne zapreš te nevarne in nezdrave cerkve?! — Na pustni torek bodo šmartinske »frajle" vlačile ploh, ker se ni mogla nobena omožiti. To samo na sebi ni nič čudnega, toda šmartinski fantje so jim v .Narodu" nekam obetali pod pogojem, če ne gre nobena sest na kaplansko zofo. Kakor naše „frajle" rade na mehkem sede, vendar so se premagale, in nobena ni šla sest. Pa vse zastonj. Prevarjene frajle lahko zdaj tistim fantom pojejo z besedami nekdanjega šmartinskega kaplana Sardenka: „Cerkev ozaljšana, miza podaljšana, ženina ni, ni ga in ni!" Naše iskreno sožalje! Edini ženin, ki bi jih osrečil, je slučajno zdaj že dvajsetič z doma. Neka napredna „frajla" pravi, da sta bila Adam in Eva bajka. Mi pa vemo, da je na nji vse bajka od las do peta! Papežinja Ivana zdaj roma po Šmart-nem. Dolnišek pravi, da jo je posltl na Hrib. Uboga Jehana, ko moraš v taki slabi poti po hišah hoditi.
Z ribniške zemlje.
f Sodnijski adjunk« Kette je
umrl začetkom meseca svečana. Pokojnik je bil tiha, mirna duša. Morda raditega ni bil pogodu svojim bojevitim tovarišem, vsaj Ivan Lovšin, v čegar hiši je stanoval, ni opazil, da bi ga bili uradniki ob bolezni kaj obi-skavali.
f Duhovnik Ignacij Burger,
naš rojak, doma v Ribnic', je umrl v Pueblo v Ameriki. Pred 13 leti je šel kot dijak v Ameriko in se ondi posvetil duhovskemu stanu. Jetika je ustavila njegovo požrtvovalno delovanje in ga položila k počitku v tujo zemljo.
f Zmrznil je posestnik Jožef Korošec iz občine Rob, ko se je vračal iz sejma domov. Zgrešil je pot. Pri njem so našli skupiček za prodana vola v znesku 568 K.
f Soleke zadeve. V Dobrepolje dobe novega nadučitelja. Dosedanji je dobil službo v Domžalah. — Namestna učiteljica Antonija Virk v Ribnici postala je začasna učiteljica. — Ana Kaiser, učiteljica v Ribnici, je stopila radi bolezni v stalni pokoj. Delovala je na ribniški šoli dolgo vrsto let.
f Vsiljiv hlapec okrajnega šolskega sveta je župan Ignacij Merber v Pri gorici. On je dal po občinskem slugi pred cerkvijp razglasiti neki dopis c, kr.
okrajnega šolskega sveta v Kočevji. Seveda, ta dopis ni prišel na županstvo, ker nima okrajni šolski svet z županstvom drugega opraviti, kakor da mu naznani svoto za šolske potrebščine, da jo dene v proračun. Župan Nace pa je v svoji gorečnosti pozabil, da občinski sluga ni šolski sluga, in da je župan nekaj drugega kakor šolski predsednik. Po trebuhu se plazijo otroci in norci, ne pa možje. Ste razumeli ?
f Radovedni smo, kdo je dal županu Nacetu dovoljenje za vso noč trajajočo godbo in ples. Čudno se nam tudi zdi, da Nace take reči trpi, ki je tako veren, da je celo Materi božji postavil znamenje pred svojo hišo. Čuje se tudi, da hočejo ne-katerniki v Dolenji vasi nadomestiti eno s'užbo bož o s plesom.
f Ekspedirali bodo znano po-štaricu v Dolenji vasi. Pravijo, da je preveč vedoželjna in se boje, da bi ne postala pre učena. Duhovnike je že dozdaj vse v žakelj djala.
f Na boben je prišel trgovec Ozimek v Dolenji vasi. Seveda na lovu se več zapravi kakor v cerkvi, on je bil pa dosti več na lovu, kakor v cerkvi.
f Za plesalce jim trda prede. Ribniške gospe s soprogo Višnikarjevo vred plešejo radi pomanjkanja plesalcev s fanti čisto navadne baže. In imenitno se zdi takim fantom, ako morda kateri sicer suče kovaško kladivo, na plesu pa visoko naobra-ženo gospo ali gospodično.
t Lov bi si ra*d podaljšal Nace Merher. Seveda tako se lahko najceneje obdrži lov, ki zdaj ni več tako po ceni, kakor pred leti. V gregorski in sodraški občini meče lov več kot še enkrat toliko, kakor prej. Ko se možje to pomislili, so pa tudi Nacetu roge pokazali in ne bo več tako po ceni obiral srne in zajce.
f,,Neusmiljena sodnija". Zadnjo tozadevno novico je treba v toliko popraviti, da je odvedel ribniški sodnijski sluga dotičnega moža od že umrle žene in od 14 d n i starega otročiča v zapor.
f Desetletnico obhaja pri nas sneg prav pošteno. Kar siplje izpod neba, in ako ne neha kmalu, bomo imeli zopet leto 1895.
f Za kaj sol V velikem snegu in metežu in v noči podal se je gorski duhovnik s sv. popotnico v oddaljeno vas. Dobri ljudje pa so napravili gaz po strmini in dolini vso dolgo in jako težavno pot in možje in fantje so šli vsak s svojo svetil-nico pred duhovnikom. Posebno med Bri-novšico in bregom se je razvila pot k bolnici v svečano procesijo. Čast in hvala takemu ljudstvu!
f Izobraževalno društvo v Laščah je imelo preteklo leto devet jako
zanimivih predavanj, šest gledaliških predstav in dva izleta. Knjižnica šteje 140 knjig. Ljudje radi bero, pa knjig ni dovolj. Da bi pač kaka dobra duša kaj knjig nam podarila!
f V odbor izobraževalnega društva v Laščah so b,li 29. januarja izvoljenj sledeči: Anton Škulj, Ivan Somrak, Ivan Hočevar, Anton Mrkun, Franc Gruden, Gregor Adamič, Jož« f Brodnik, Jožef Mu star, Damijan Tomažin Upamo, da bo društvo tudi v tem letu uspešno delovalo.
f O izobrazbi kmetiškega ljudstva je predaval 29. jan. v izobraževalnem društvu v Liščah Ivan Štrukelj, učitelj z Roba, zelo zanimivo. Nato je pripovedoval jako poljudno posestnik Anton Žužek, kako je 1. 1878 v Bosni ustrelil starega medveda kosmatinca. Hvala obema predavateljema!
f Lepe voličke je zredil posestnik Kozn>k v Malih Laščah. Vrgli mu niso nič manj ko 1258 K, pa so, kakor pravijo, šli še preceno.
f Ponesrečen rojak v Ameriki. Želežoiški stroj je v Cievelandu do smiti povozil Janeza Brinjšeka, ko je na progi pobiral premog. Ponesrečenec je bil doma pri Sv. Gregoriju in je bil že več let v Ameriki.
t Po požaru težko zadeti Martin Drobnič na Rašici pri Velikih Laščah se tem potem najprisrčneje zahvaljuje vsem tistim dobrim dušam z Rašice, Ponikev, Velikih in Malih Lašč, Dobref olj, Strmca itd., ki so mu v njegovi nesreči veliko pomagali. Bog povrni vsem stoterno!
Iz raznih krajev Dolenjske.
f Iz Zatičine se nam piše: Že v zadnji številki »Domoljuba", ki ima tudi v naši fari precej naročnikov, smo pisali o prvi poroki iz Marijine družbe. Pretečeni teden 22. februarja smo pa imeli v naši župni cerkvi še mnogo lepšo poroko. V zaken je stopila zopet ena družabnica Marijine družbe, namreč posestnikova hči M. Kozle v č a r iz Ivančne gorice. Poročila se je z vrlim županom višenjske in štiške Drage g. Antonom Loka r jem. Ob 9. je bil najprvo krasen nagovor g. voditelja Marijine družbe č. o. Bernarda Marenčič, ki je med drugim govoril tudi to: Besede, katere ste vi, ženin izrekli, da ne marate drugačne neveste, kakor iz Marijine družbe, kažejo vaše odločno versko prepričanje, kažejo vaše češčenje do Device Marije ter delajo vso čast in ponos vrlemu neustrašenemu slovenskemu županu! Rad bi odprl okna in vrata naše cerkve in z močnim glasom zaklical v svet: glejte, še se dobijo pravi slovenski sinovi, ki si izbirajo neveste le v vrstah Marijinih hčera. Rad bi rabil vaše besede kot protidokaz onim, ki branijo
dekletom vstop v Marijino družbo, češ, potem se ne boš mogla možiti. — Res lepe besede, ki jih je rabil g. govornik! Sovrst-nice nevestine iz Marijine družbe so prepevale med sv. maše, zlasti lepo so zapele poročno pesem. — Bog daj novoporočencema obilo blagoslova! — Za zastavo smo zbrali že precej denarja, v mesecu majniku jo nameravamo blagosloviti.
f Iz Velike doline. Križ je pri nas z ustanavljanjem društev. Nameravala se je vpeljati mladeniška Mar. družba, pa ni šlo, ker fantje se niso zmenili za nje. Ustanovili bi izobraževalno, za katero se bi ljudje še zmenili, pa zopet ni nič, zakaj manjka nam primerne večje sebe. Kdaj se bodo pri nas te zapreke odstranile? Žalibog, v kratkem času gotovo ne. 170 K. ima tukajšnja dekliška Mar. družba nabranih za svojo zastavo, ne pa samo 100 K, kakor je bilo to v zadnjem »Domoljubu* po pomoti natisnjeno. Vinske gorice nam je tudi lansko lete obilno blagoslovil ljubi Bog, bodi Mu zato čast in hvala na okrog. In ker vsakemu ugaja dobra kaplja od nas, zato kličemo na glas:
Vinski kupci, le v našo Dolino.
Cene so zmerne, izvrstno je vino!
f Katol. izobraževalno društvo na Mirni je imelo letos dvojno predavanje Prvo je imel dne 5. feb. g. predsednik Anton Kocijančič: „0 testamentih." Dtugo 19 feb. tajnik Josip Zidar: .Kdo je omikan in elikfcn."
f Iz Trebnjega se nam poroča, da hujska ondi nek znan liberalec proti Vzajemni zavarovalnici in laže, da ta domača zavarovalnica ne more zavarovancem škode plačati da si le nekateri z njo bogatstvo pripravljajo i. t. d. Za zdaj le kratki odgovor: Nemarni lažnivec, — ako si sam slepar — ne sodi druge po sebi! — Ako še ne bo miru se mu bo posvetilo, da ga vidi celi okraj v pravi luži.
f Brezovo Spodnje pri Vi&nji-0Ori. Dne 7. februarija 1905 je po kratki, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspal Anton Dremelj v 86 letu. Bilje popolnoma v božjo voljo udan ter vse bolečine jako voljne prenašal. Pokojni je bil prav skrben in moder gospodar ter v obče priljubljen in od vseh mnogo spoštovan Naj v miru počiva in večna luč mu naj sveti!
Notranjske novice.
Iz Idrije in okolice.
— Še nekaj o črnovr&ki mlekarni. Kakor kak šolarček, ki jih dobi po hlačah, vpije: »Oh, saj nisem jaz, saj je uni", take se tudi črnovriki liberalci v sobotnem
»Narodu", z dne 11. t. m, milo, otožno pa pohlevno zajokali: „Ob, saj nismo mi, saj je kaplan Sever kriv, da je naša mlekarna propadla." In res, kdaj je bil še kak liberalec kriv! Srečni so, da imajo še koga, na katerega lahko zvrneje svoje križe Že tri leta je, odkar je šel kaplan Sever iz Črnega vrha, in vendar je on povzročil, da so liberalci naredili dolga za 21.000 kron. V odboru so sedeli zagrizeni liberalci in ljudje, ki so ž njimi namežikavali, vsi pa so bili vzor liberalnega gospodarstva. Delali so dolgove, ne da bi bili vprašali zadružnike in pokazali račune nadzorništvu. V prvem letu so izdali popolnoma napačno sestavljen računski zaključek. In če je ta račun vzbudil sumnjo v kaplanu Severju kakor tudi v varčnih gospodarjih, da v odboru ne sede skrbni možje, tega ni bil kriv načelnik mle karne, župan Janez Lampe, tudi ne blagajnik Janez Vidmar, pa tudi ne tajnik, učitelj Čuk, ampak le kaplan Sever. Zakaj pa je šel ljudem oči odpirat in jim razlagat račun, ki ga je sestavil bistroumni Vidmar, ki se je bahal, da ima več v petah, kakor pa kaplan Sever v gavi? Liberalci, vneti za ljudski blagor, ste hoteli svoje premoženje prepisati na svoje žene, ko ste videli svojo pogubo Pa le kaplan Sever je kriv, da ste prepozno spoznali, da je tudi lastna žena kdaj koristna. Pač se drugim ženskam kaj daruje v gotove namene, a premoženja se nanje ne da prepisati. V »Narodu" se sklicuiete, da mlekarna ni bila liberalna, ker je bilo več udov klerikalnih. Tudi mi tega ne trdimo, da bi b la zadruga vsled tega liberalna, ker so načelevali liberalci. V zadiužništvu ne poznamo nobe I nega strankf.rstva Pač pa je bila mlekarna ; liberalna, ker ste je ustanovili v svoje libe ralne namene. Z mlekarno, kjer ste mleko še precej drago plačevali, ste preslepili revnejše ljud', da so pri občinskih volitvah glasovali z vami. Niso pa pomislili, da vam bodo za tri leta vaše dobrote morali po desetkrat, dvajsetkrat povrniti. Čez noč ste jih preslepili, sami vpisali in podpisali kot ude in jim obljubili zlate gradove In da se libe ralne laži niso uresničile, kdo je tega kriv? Po vaših liberalnih mislih zopet le kaplan Sever. In, oh, ko bi vse te kronce in kravce, ki jih je požrla mlekarna, romale v Vidmar-jevo prodajalno in v županovo šnopsarijo, kako bi se oba bahala in z ljudmi norce brila, zdaj pa liberalci sami ne veste kam je zginilo 21.000 kron. Vsega tega ste obdolžili kaplana Severja, le tega ne veste, da vam je prekrižal vaše račune. Mislili ste si liberalci, posojilnica nam be posojevala, mi bomo zapravljali, kadar bomo pa prišli na kant, nam bo posojilnica, kjer mora kraljevati krščansko usmiljenje pa ljubezen do bližnjega, ves dolg odpustila. Pa vkljub temu da je odbor posojilo devolil, j« kaplan Sever'
denar zatajil, in ste tako morali iskati po. ! moči pri svojih liberalnih tovariših v Idriji Sploh pa smo prepričani, da bi se g. Sever z veseljem čutil preplačenega za svoj dve-letni trud v Črnem vrhu, ko bi bili vsi Črnovršci poslušali njegov dobrohotni opo-min in bi danes le črnovrške liberalne ko-lovedje strašila ogromna svota 21 000 kroj Liberalci tudi dolžite nadzorništvo, da ni storilo svojih dolžnosti. Kako vas pa je hotelo nadzorništvo nadzorovati, ko niste pokazali nikakih zadružnih knjig in niste nikdar vprašali nadzomištva za svet? Kaj naj je storilo nadzorništvo, kakor da je vaše nepravilno delovanje in vaše dolgove naznanilo državnemu pravdništvu, in s tem obvarovalo ljudi še večje nesreče! Sploh se bodo pa črnovršci z vami liberalci o teh stvareh pomenili še drugje, kjer bote prišli do spoznanja, da liberalne pete še niso vsemogočne, kakor je tudi Tavčar v zadnjih dneh uvide), da liberalni škornji na kveder na Dunaju ne delujejo tako, kakor je prerokoval po žirovski in poljanski dolini. Drugim ste jam« kopali, pa bote sami vanjo padli.
— Iz Idrije. Meseca novembra preteče-nega leta se je pri nas začela obrtno-nadaljevalna šola. Drugod so bile take šele že zdavnaj. Idrija, drugo mesto Kranjske, jo je šele lani dobila Občinski odbor je soglasno sprejel, kaj se bode vse podučevalo. Tudi verouk je bil sprejet kakor pri diugih šolah te vrste. A naš šolski odsek ima svojo posebnost Dva c. kr. uradnika, dva trgovca in en mizarski mojster se sklenili v zadnii seji, da se učiteljem izplača nagrade za 3 mesece, le g. kapelanu za verouk cel h 12 gld. za vse tri mesece ne. To naj šele odobri deželni šolski svet. C. kr. uradnika dobita naprej plačo in sta manj študirala, kakor g kapelan, a tu se pulita za borih 12 gld.! Svojo modrest so ie bolj pokazali s tem, da so sklenili, naj se verouk na obrtni šoli kar sredi leta opusti. Raca na vodi! To je modro! Občina sklene, a šolski odsek ovrže! šs več. Župan Šepetavec in rudn. svetnik Svoboda sta v občinski seji tudi glasovala za verouk. Pravijo, da je g. Svoboda rekel, da je zastarel verouk. G. svetnik se res naglo stara. Pred poldrugim letom še verouk ni bil zastarel, ko je za njega glasoval, sedaj pa naj kar gre med staro šaro. -Trgovca Mlakar in Šepetavec sta tudi zoper verouk, tudi ne pošiljata več svojih vajencev k tej uri. Kaj da se tako bojita božjih zapovedi, katere se ravno tu razlagajo! Saj je menda za nju in njih odjemalce najbolje, ako se poštenosti tudi pred Bogom, ki na skrivnem vidi, navadijo oni, ki imajo prodajati ljudem blago! Naši gospodje v šolskem odseku so mislili, Bog ve kako so našim obrtnikom in trgovcem ustregli, če bodo verouk odpravili. Pa kako so se metili! V četrtek
sklenejo in kmalu se razve po mestu, a drugi torek pridejo k uri za verouk vsi vajenci, le oni trgovca Mlakarja in Šepetavca so izostali. Gospodje hočejo iti svoja pota, a v brezvernosti jim naši ljudje ne slede. Kaj pa, če se bodo še drugače od njih ločili? Ali bo javkanja potem!
—	V Godoviču je tuji popotnik zašel v cerkev. Mudil se je precej časa in ker se je cerkovniku zdela sumljiva njegova po-božnost, šel ga je opazovat. Pri pušicah se je rajši zadržal, kakor pred tabernakeljnom. Ki se mu moglo dokazati, da bi bil kaj pokradel, a ker je bil že radi tatvine zaprt, ne bode v Idriji, temveč v Ljubljani v ponedeljek sojen.
—	V Šturji je zadnji »Domoljubov" dopis nekatere silno razburil. Prepričani pa bodite, da ste sami tega krivi. Saj je še v veljavi pregovor: Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade. Dne 12. svečana je sklical naš župan sejo, pri kateri je bil enoglasno izvoljen častnim občanom naš prečastiti in zaslužni gospod župnik Ivan Kromar. Bog ga živi in ohrani — še mnog* let med nami!
—	Nevarne grožnje In požig.
461etni samski podobar Franc Bole iz Koč pri Postojni je zelo nevaren človek, ki vsakemu žuga, da ga bo zaklal ali ubil, če se le v njegovo obližje prikaže. Cela lara Slavina se ga izogiblje in boji, in to tembolj, ker je bil vže leta 1878. zaradi hudodelstva umora obsojen v 201etno težko ječo. Janezu Šabecu, posestniku iz Slavine, je poslal celo pismo, v katerem mu je zagrozil, da ga bo zaklal, če ga le v roke dobi. Ker je enake grožnje tudi drugim pošiljal, je bil torej strah prizadetih oseb po polnoma upravičen. Zato ga je orožništvo aretovalo in izročilo v sodne zapore v Postojno. Dognalo se je dalje, da ima navedeni Franc Bole tudi požig na vesti, ker je dne 23. marca 1877. nalašč zažgal poslopje Jakoba Boleta v Kočah, za kateri zločin se bo moral pokoriti v ječi. Sedaj je v ječi bolan.
—	Podpore za vodovode. Za vodovod Slavina-Koče Žeje je poljedelsko ministrstvo dovolilo 40%, to je 21.440 K v štirih letnih obrokih po 5360 K. Deželni odbor je obljubil 25 %. Za vodovod v P e t e 1 i n j e, občina Št. Peter na Notranjskem, je poljedelsko ministrstvo dovolilo 40%, to je 9200 K, dež. odbor 25%, torej bi morali interesentje prispevati 35 %. Gledč vodovodov za T r n j e in Št. Peter morajo se 6e vršiti poizvedbe.
—	Zanimivo pri tej posojilnici je to, da ji naČeluje od začetka do danes isto na-čelstvo, le č. g. Ivan Zupan, njen ustanovitelj, se je preselil v Hrenovice.
—	K desetletnici hranilnice in po-
»
sojilnice v Št. Petru. Dne 1. maja 1895. se je ustanovila s skromnimi začetki. Na desetem občnem zboru je pa že pokazala, da je v letu 1904 mela 561 000 K prometa in 6000 K rezervnega zaklada.
—	Korist te posojilnice se kaže posebno v tem, da je preje večkrat zapel boben nad kakim premoženjem, da, celo trem, štirim in še večim se je med enim letom prodajalo posestvo. Posojilnica je temu od-pomogla!
—	Občni zbor dne 12. febr. je pokazal vnemo članov. Navzočih je bilo nad 100 udov. Gosp Rožman je predaval o potrebi zadružništva in umnega gospodarstva. Zahvala se je izrekla vsemu načelstvu, posebno pa gospodu županu M a r g o n u kot predsedniku nadzorstva. Daj Bog, da bi na-čelstvo in nadzorstvo tako vestno izpolno-valo svojo nalogo še naprej!
—	Občinska pota bi rade imele vse vasi, ki spadajo v šentpetersko občino. Mi smo za to, da se vsem ustreže. Samo eno prosimo: Počasi! Naj občina zato ne pride preveč v dolgove!
—	„Notranjčevau politika. Beri .Notranjca" str 44. Tam boš našel tele besede: Tu je govoril tudi dr. Žitnik. Poslušal ga ni nihče, zbornica je bila prazna. Take stvari je treba že prej doseči v odseku. Kajne,kratki trije stavki, in dr. Žitnik je uničen! — Sedaj pa beri »Domoljuba" str. 53 in videl boš, da je dr. Žitnik dosegel vse, kar je zahteval za kranjsko ljudstvo. — Pa reci, da »Notranjec" nima najboljših (?) politikov!
—	Take stvari je treba že prej doseči v odseku. Ali slišite g. dr. Žitnik, kako vas uči »Notranjec"? Zato pa liberalni poslanci nikdar ne govorijo, zato pa tudi vse (?) dosežejo, ker delajo vedno le v — odsekih, ti odsekarji!
—	Oh ta kašelt Kaj si mora notranjski kmet misliti, če sliši »Notranjca" zabavljati čez poslanca dr. Žitn:ka. Kadar kdo česa potrebuje, gre do dr. Žitnika. Cele kupe prošenj je že rešil ta poslanec notranjskim kmetom, da, celo liberalnim kmetom je šel rad na roke. Kaj si misli notranjski kmet ? Misli si, da je »Notranjec" zopet — zakašlal.
—	Po zobeh se je udaril »N o -t r a n j e c" s temle stavkom: „Na Ogrskem so stranke pri volitvah strastno nasprotovale liberalni vladni stranki." — Ali te nič ne beli »Notranjček" ? Saj veš, da je ta stranka na Ogrskem tudi res pogorela, kakor goriš tudi ti večkrat v pečeh poštenih hiš. -
—	Dunajski občinski svet se peča z namero, ustanoviti delniško družbo, ki bi preskrbovala Dunaj z mesom. S tem dejanjem bi se res mnogo odpomoglo vsak
dan večji draginji. Tako poroča »Notranjec*. Nas bi pa veselilo, ko bi bil še pristavil, da Dunaj ni liberalen, ampak krščanski Dunaj. Kaj se pa stori zoper neznosno draginjo v liberalni Postojni?
—	Resnico je povedal v temle stavku naš »N o t r a n j e c": »Ženino plačilo je bila in je še deloma — sužnjost." Res, žena je bila sužnja, dokler ni bilo krščanstva. Sedaj je pa visoko spoštovana pri vseh dobrih krščanskih možeh, pri liberalcih je pa še sužnja ali pa — igračica. Žene to vedd!
—	Lačna jetika se prikazuje pri »N o -t r a n j c u". Na strani 46. roti svoje somišljenike, naj mu pridobi vsak kolikor mogoče veliko plačujočih naročnikov. — Ali ni to znamenje lakote in znamenje, kako se Notranjci trgajo za ta list?
—	O „pufu" govori »Notranjec". O, ti nesrečni »puf! Postojnski trgovci! Kje se več vzame na „puf", kakor pri vas ? Zakaj tako drago prodajate, če ne zato, ker radi daste na »puf*? Zakaj ne more ni kdo z vami konkurirati, če ne zato, ker vi dajete na »puf* ? Zakaj imate ljudi tako privezane, če ne zato, ker ste jim preveč dali na »puf"? Kedaj bo konec postojnske draginje in vašega gospodstva? Kadar bete vi nehali dajati na „puf" ! Kdo pa je med vami klerikalec?
—	Liberalne rožičke je pokazal ,N o -tranjec" v tehle besedah: „Pri nas bomo še dolgo čakali, da bodo občine kaj darovale za knjižnico; rajši skrbimo za zvonike, orgije in mežnarje (str. 49.)." Reveži liberalci! Koliko ste pa že dali za zvonike, orgije in mežnarje? Ko bi bilo na vas ležeče, zapili bi vi v kratkem vse cerkve, vse zvonike in vse orgije. Tako bi uničili tudi mežnarje, ker bi ne bilo cerkvi!
—	Brcnil je »Notranjec" mežnarje. To nam d& slutiti, da bo kmalu začel hru-stati kaplane, potem se bo lotil župnikov, nato se bo spravil na škofa in nazadnje bo pisal o papežih. — Pa ga imate »Notranjca" — »Rodoljuba". Zato ven ž njim iz poštenih hiš!
—	Za smeh! Kam pa greš, Slavko? — V Postojno. — Zakaj pa v takem vremenu? — Veš, dragi Mirko, moja soproga Elica mi je pravila, da je »Notranjčev" politik izstavljen v a v slogu, pa grem pogledat, kdo je.
Drobtine.
Bolni na pljučih, ki so tako srečni, da lahko obiščejo zdravilišča in sa-natorije, dobe v S i r o 1 i n u krepko podporo v zdravljenju z zrakom. Pravi blago-
slov je pa to zdravilno sredstvo za one bolne na pljučih, ki morajo opravljati svoja vsakdanja opravila in ne morejo ostaviti svojega stalnega bivališča Pod vplivom Si r o 1 i n a pejenjujejo vsi bolestni pojavi ka šelj, izmeček, mrzlica, potenje itd), tek in teža telesa se pa množita. Tudi ima S i r o 1 i n prednost, da se zavživa le v manjših množ nah (2-3 sličice na dam torej ne zahteva nikakih prevelikih materija nih žrtev.
Norotfno gopMvo.
Dve čarovnici.
Pri Brdavsovih imajo „coprnice" v hlevu! Ne mine niti en mesec, da ne bi bilo kake nesreče v hlevu. Zdaj zvrže krava, zdaj pogine lepo telce, zdaj b.Ieha konj. Ljudje si šepetajo: „Pri Brdavsovih strašijo coprnice; pri Brdavsovih mora biti nekaj posebnega. Drugi zopet domnevajo, da je morala stara Gregorička v Koči zunaj vasi Brdavsovim nekaj narediti in čeprav je stari Brdavs na meji sosedovega travnika zakopal dlako po-ginolih živali pod kamenje in četudi je slepi Jurij zagovoril bolezen, vendar je ostalo vse pri starem Brdavs bi najraje obupal. — Sicer pa se drže te čarovnice tudi drugodi saj vsaki dan slišimo, kako gospodarijo med živino, slišimo in doživljamo veliko nesreč v hlevih.
V Zlati vasi, v dobrih pokrajinah teh čarovnic ni, toliko je gotovo, in če se slučajno katera izgubi v tak kraj, ni tega kriv noben Zlatovaščan ali drug tak razumen kmet Pametni gospodarji poznaj* te čarovnice in ne poznajo nobene šale do njih, ampak jih kratkomalo odpravijo ©d hiše. Taki gospodarji imajo tudi prava sredstva v hiši zoper čarovnice, ki jih pridno rabijo in redko, zelo redko se upa pokazati zlobna coprnica. Drugim, ki se še vedno drže zvesto napredka 17. stoletja, sicer pogostoma razlagajo knjige in časniki, v čem da pravzaprav obstoji čarovništvo, toda oni imajo vse t* za golo neumnost in zato jim je tudi zelo težko pomagati. Žandarji edini bi mogli pri takih ljudeh napraviti red.
Prva teh čarovnic napravlja očesne bolezni in prehlajenje v grlu in sapilih, kašelj in naduho pri živini; živini sili kri v glavo, dobi razne bolezni v možganih, norost ali tiščavico itd. Tej coprnici pravi po domače: slab zrak, ki je r hlevu; ta je, ki prinaša vso nesrečo v hlev s svojima dvema pomočnikoma, s strupeno ogljenčevo kislino in z obilnim amonijakom, ki nam sili solze v oči, kadar stopimo v hlev.
Ako ni v hlevu dovolj kisleca ali kisika, to je zračnega plina, brez kojega ne more
živeti nobena žival niti minuto, če je zrak v hlevu prenasičen z ogljenčevo kislim amonijakom, ki se dviga iz gnoja; ako tedaj primanjkuje kisika, ki daje s krmo vred živalskemu telesu tople to in moč in meso, potem napravita ogljenčeva kislina in amo-nijak silno vdiko škode v hlevu.
Živali so slabotne, krme le slabo pre-bavljajo, raznovrstne bolezni se prikažejo, žalost in revščina vladata v hlevu! Oiesne bolezni, norost, nadušljivcst možganske bolezni, kašelj itd. so stalni gostje v hlevu! Žirovnica — zračna kuga skrbi zanje. Zelo, zelo je nevarna ta reč! —
še hujše so gnojne čarovnice, čarovnice v in na tleh hleva. Taka tla so popolnoma Zžčarana, to je okužena, kajti v njih tiči čarovnica kužna gljivica ali bakterije, pravijo jim tudi kužni bacili ali bolj splošno mikro organizmi. Kjer so te vlačuge naseljene, tam ni o zdravju pri živini niti govora, bolezen in smrt imata veliko besedo. Strašno hitro se množe te grozovite, dasi majčkene stvarice bakterije. Iz ene same bakterije jih nastane v 8 urah stotisoč lCOOCKk
Te rastlinice se namreč množijo tako, da se vsaka gljivica razkolje na dva dela, vsak del je zase zopet nova rastlina, ki se zopet deli itd. itd noč in dan. Tukaj, gospodar, je čas, da pokažeš, kaj znaš. Ne pusti taki coprn-ci nikdar prestopiti praga tvojega hleva, kakor tudi ne sobe in spalnice.
Pojdi z mano v Brdavsov hlev! Komaj vstopiva, že nama pljuska gnojnica izpod podplatov! Ce pogledaš na tlak v hlevu, nič druzega nego gnojnica, blato, grdobija in plesnoba! V takih hlevih straši coprnica zračna kuga in bacili, bolezni so staloe gostije in nesreča treska za nesrečo v hlev. Le poglejte enkrat skozi povečevalno steklo, ki mora pa najmanj 700krat povečati, kapljic* gnojnice in videli boste nešteto množico bakterij, te šibe božje za živali in ljudi.
Bakterije ostanejo v hlevu in se ne izselijo iz njega, dokler je vlažen. Provzročajo pa različne bolezni, pljučnico, smrkelj, hro-moto pri žrebet.h in teletih, bolezen na popku, itd. Ako konj dobi čez noč nenadoma rdečo oteklino na nogi, pravijo domačini: Krastača ali pa podlasica ga je vgriznila ali coprnice s* mu naredile! — Seveda! Bakterije provzročajo take bolezni, ubrizgajte nekoliko karbolne kisline pod kož* bolne živali in v par dneh bo konj zdrav. Zagovarjanje in podobne reči ne preženo nobenega bacila, pač pa velika snažnost, čist hlev, suha tla, ki so tla kana z močno žgano opeko ali ilovico ali deskami ali podobnimi reč mi
Izreki skušenega živinozdravnika-Živina vam poginja zato, ker je ne snažite ne umivate, ne štrirljate, ker ima večkrat več gnoja obešenega po kosteh ngeo mesa Živina
vam jemlje koneo, ker ji dajete razne pr»fte strupena zelišča, ki niso za nič, ker ji p^ kri, ker ji dajete veliko deU, pa malo j*, Ne B*g, ne nebo, ne hudobni ljudje - ^ niče — ti vam ne prinašajo bolezni, km in smrti, ampak ljudje sami ste krivi'.
Usmilite se vendar ub*ge živine ii očistite zapuščene hleve, spravite red j snago notri!	Fr. Trepet&i
Tržne cene.
Deželni pridelki i
StnMi i Domača detelja novo blago K to- fo K. 65 -; nemška detelja Oucerna K lto- - fo K 115'—; gorenjska repa K -•— do K —-laneno seme, domače ozimno K 11 50 do Ki?-' konopno seme K - --do K -•-; kuminoro seme K — •— do K — —. Fiioli Rudeči ribniški K 13 - do K -•-; rudefi Hrvat K 12 — do K 12 50; prepeliiar ikota] K 13 - do K 13 50. (Vse cene semen ta/. iola veljajo aa SO kg blaga, kakor ga kmi-tovalci frifeljejo naprodaj in sicer soeo blago.)
Suh« tetpljai v dimu sušene K •—doK---,	, brez dima sušene K18'—do K19--
Or«lti domači: K 13'- do K 14 -J*±ic* nove: K 6'- do K 6 25 ■•d s čebelami: po K 37 — do K 38 50 saSOhf. K«te. Goveje, težke sad 40 kg po K 50 - do K 5?-, težke od 30 do 40 kg , , 44 — , , 44 -.
. lahke
42-
, 44-.
(Te cene veljajo ta SO kg in sictru koše ia delane fo tukajšnjih običajih t n-
Sitn vred)
kove kože po K —'70 za kg. Telečje koie: K - 65 ca kg. Kotličeve kožice po K 1 25 do K 1 30 n kg Svinjske kože: Č»«te brez napak K 40-
Druge vrste K — "28 do K 30 a kg. Kole lisic	po K ir— do K 12-
, kun belic . , so-— , , 31-
, nuaeaic , , 36 — , , 38" , dihurjev , , 4» , , 650 , vidr	, , 24— , , 25 -
Kole zajcev po K 50*- do K - - ra 100 km Pepslika (potošl) po K 32 — za 50 kK.
V Ljubljani, 16. febr. 1905. Pšenica K 1060; rčž K 8 30; Ječmen K 8'20; oves K 7 39; ajda K. 890; proso rudeče K 8'80; turtica K —•-; K 2 50: slama K 2*20. - (Vsa cetu veljajo st SO kg.\
Na Dunaj 1 15. februarja 1905. — Pšenica K 1075; riž K 8'16; oves K 7 70; turtica (stara) K 8-SO (Vet cene veljajo aa SO kg.)
Predavanje o čebelarstva
bo dne 12. maica v B o r o v n i c i v go stilni g. Antona Drašlerja. Zadetek *b 3. on popoldne. Čebelarji pridite, predavanje bo velike važnosti za napredek našega staro-slavnega čebelarstva
Za sna h Kraten eas.
Oče: ,No, Tonček, čemu si prinesel budilmco sem?« Tonček: .Saj ste ravnokar rekli, da vam )e noga zaspala.* —
Profesor: .Naštejte mi kosti v človeški \ot* nji!' Dijak: .Imam sicer vae v gtavi, p* si ne morem nobene domisliti.* —
Katehet: .Kaj je naredil Judež Iškarijot k® J* bil tat in je kradel deaar?' Učeaec: ,V Ameriko je potegnil.' —	... ■
Neka gospa v mesta je pisala sroji prijatelj na deželo, Mj ji preskrbi hlMMa. ki bo imel ta«
(take zmožnosti in doSre lastnosti. Naštela Je kih reči cele litan\)e. V kratkem dobi odgovor, ki [je glasil: »Cenjena prijateljica! Potrudila se bom I vsak način, da najdem takega človeka, kakršnega (ti želiš. Zagotovim te, da kakor hitro ga najdem, — vzamem za moža."
Nekdo je bral v časopisu, da živi krokar lahko , kot dvesto let. Ker se mu je to zdelo malo ne-j-jetno, je takoj kupil enega in ga zaprl v kletko, , bi se sam prepričal, če je to res.
Neki bahač Je silno rad pripovedi val o svojih _aških činih. Nekega dne se je širokoustil, kako [v vojski z Italijani brez strahu nekemu sovraž-pu odrezal ušesa. „Zakaj pa samo ušesa, zakaj ne (Ji glave?" ga vpraša neki poslušavec. „0, glavo I mu 2e drugi prej odsekali."
Skrivalnica.


Lovite tatu!
Besedni uganki.
|Kdor jih prav reSi in bo izžreban, dobi za nagrado lepo knjigo.
I.
Daj, povej ime mi žensko, Ki je znano pri gospodi, A na kmetih se ne rabi. Kaj deklet in pa žena je, Ki prebivajo na kmetih, Ki ime imajo isto; A na kmetih se ne rabi.
Drevo stoji lam sredi gozda: Igle no ji, nima listja, A drevo to ni smreka, To drevo ni vitka jelka.
Združi pa oba besedi, Pa dobil boš znano met.. V lepi štajerski deželi.
II.
Kdor enkrat nosi to ime, nemir mu več srca ne stresa, že vživa blažena nebesa, na veke tam raduje se. Prestal je sla.ro smrtni boj: za sveto vero dal je glavo, prebil trpljenje je krvavo; a ne on sam — vseh je nebroj.
Kdor prvo črko izpusti, pa živega dobi človeka, ki zlatih let mu čas poteka. Kako se neki mu veli? Glej, on se trudi dan na dan in mlado si ubija glavo, da mož postal bi spoštovan,
Domoljub 1905. Zastavica.
Vzemi si žveplenk sedem in deset, zloži jih tako v lak prekanjen red in na kraj mi tak, da bo rekel vsak: „Vsak, ki ni bedak, ki lc brati na, uganko to pozna." Ce jo pa povem, praviš ji: ne vem.
Rtiltev besednih ugank v zadnji številki:
i.	II.
Prav ju je rešil in dobil za nagrado Ant. Hribarjeve »Popevčice": Jo sip Susteršič, gimnazijec na Dunaju.
Rešitev zastavic iz zadnje številke:
1) Črešnje in jagode. 2) Krompir. 3) Oba sta m.dra. 4) Na drevju 5) Tiste, ki se dobe z boleznijo. 6) Leseni. 7) Noge. 8) Sv. Gregori (ker šele »gre gori").
Prihodnja številka »DOMOLJUBA" Izide dn6 16. marca 1905.
Jt . s kožo, kilo po 1 gld., brez kosti po Sunka gld. l-lO, plečeta brez kosti po 90 kr., slanina in suho meso po 80 kr., prešičevi in goveji jeziki po 1 gld., glavina brez kosti po 45 kr. _ .	dunajske po 80 kr., h la krakovske,
Salame Ane po I gld., iz šunke zelo priljubljene po gld. 1 20, h la ogrske, trde po gld. 1"50, ogrske fine po gld. 1 8U kilo. - Velike klobase
ena 20 krajcarjev.	.. ....
brinovec, pristen liter po gld. SllVOVka, i-20. — To priznano dobro blago pošilja po povzetju od 5 kil naprej prekajevalec in 170 D (2)	razpošiljalec živil	170 4-1
Janko*Ev. Sire v Kranju.
	Loterijske	srečke.			
Dunaj,	25. februarja 55	78	32	73	88
Gradec,	25 februarja 48	82	40	77	4
Trst,	18. februarja 62	72	28	5	32
Line,	18. februarja 5	86	18	34	9
Karlovarski
želodčni in prebavni prašek
s poprovo meto, varstvena znamka »kača", ima prijeten okus, je zdravniško priporočen in se vpo-rablja pri neredni prebavi, kron. želodnem kataru, krčih v želodcu, zgagi, gorečici, pehanju, slabem okusu, bljuvanju, pomanjkanju slasti. Ce se rabi vztrajno, prenehajo vse želodčne bolezni. Priznalna pisma dohajajo vsak dan. Cena: Ena škatljlca 2 kroni, pri šestih škatlicah franko. Izdeluje in razpošilja: lekarna pri medvedu v Mor. SchSn-bergu 41. Dobiva se skoro v vseh lekarnah; kjer
ni zaloge, naj se naroča naravnost. 1570 D 13-12 *___—
Stenske ure z godbo
It zadnja novost v Izdeiavanju ur. Tc francoske mlnlatur-stenske u-e so 70 cm dolge, omara, kakor kaie slika, je Iz naravnega orehovega lesa, najlinejie poli-•ana, z umetno Izrezljanim nastavkom in Igra ntko aro na|lepie koračnice in plese. Cena z zabojem le 8 gld Ista ura brez godbe, vendar z bitjem vsake pol ure, t zabojem le I! gld. — Z bitjem liki zvonu gld 8-60. Te stenske ure niso le zajamčene na minuto natančno Idoče, triletno
fiismeno |am<tvo, marveč vsled krasne zdelave tudi lep in eleganten sobni okrasek. — Budilka z zvoncem in ponoči sve-teča gld. 1'70, budilka z godbo mestu zvonca gld.«—, nikelnaeta Roskopl-rem. ura gld. 2' , pristna srebrna rem. ura gld. 6'—. Pošilja se le proll povzetju. Neprimerno se vzame nazaj in povrne denar, toref nikakega rizika. Velik tla-•frlraa eenlk o arah, verHIcah, prstanih Itd. tutoaj la franko.
Jo$lp Spierlnj, Dunaj
2017 D 10-7 ' poatjMM 2-59.
Čevljarskega pomočnika
sprejme takoj v stalno delo Cvetko Pičko na Suhi, pošta Labod (LavamUnd), Koroško. 353 D 1-1
Iz proste roke je naprodaj zelo v dobrem stanu
graščina v Mokronogu
poleg te je obširen vrt, 10 oralov njiv, 20 oralov travnikov, tri orale vinogradov in 500 (petsto) oralov v lepi rasti različnega gozda. Natančni pogoji se zvedo pri lastniku Anton Mavsarju v Mokronogu. 352 D 3-1
llovi sejmiH
I

v Mokronogu na Dolen skem se vršč vsak prvi četrtek vsacega meseca za vsake vrste svinje, in potem dva nova letna In živinska sejma in sicer prvi na soboto po prazniku „Srca Jezusovega", kateri pade letošnje leto na 1. julija, in drugi sejem tretjo so boto v mesecu septembru vsacega leta.
351 D 8—1
J

prtNNtolfl pri pljufnib Me
cehe
Kvio naj j<mlj<t Sirolin;
i	V " ;..... ■ •*v' '	.„., ■
^v.....' .
it«
Sirolin .........
—, Sank! ,, . js«®.«
»"V«*\V>v « «>» A' sv-vo.	««vv	> "v
«	»,	M V'1.«'
4 K t?«k!«a:c»
F. Hoffituim U Roche & Co>.
»Vli.^V* v »s*
V • - x . . •
"V V >,
. »V1	• * - .	v -
V,*. ^	>»»%w	■ ■• . vV-
. —, v. «V><"\» <- NnV*<
•vrv	••-♦SV*-' —	«<v'«.'o<-<« «.••»*".•> t.^. v .v "-"v «.W
^»v	---- «v	»,
\V-\ » v^pmUsV	"v - >. -v- 'n.
V	■v	i * I vV ^^ "	
5	.MOKI	iiM- C	i
	W sv MM K" V l W t «\| ' -VV.		H*
	v-' > v W	lfk|0«l }«• 1 *vV»	
> ■			j
1 V-m*. . . " — V v - ^		k -1...	
			
	WHrNA>	^ V	
	K* »M « « W	NI n t	
f "N	^
ttafc tnnKtitflden ]
M-mO^	?
_	i .	'M. ,
tluu I MtMSu
-	—	- Hm**- =
-	Mi	»M?« JM i^tanii juul.
^	v ~fc>,4 "■■■■utf. —'-mit-*
. .. . - v -- -Jtvaii	-
. ^	S«. B - 2 . "
K - •	- v - —
v '	- " -	-
^ -	O-" -	-
-v.	: v	A i »
* _
„ V	...	...- .	' ^ -i -T"-
,	..-*	— '	Vi ..
. .	.	Trv f SI iuj«"
. ^ ....	ifSu;.
Tisoče zahval
33KTB z	:	mm« g.
m n	CT-.ifi . s. i>t-i?v
: J "■*!«—' -a i i	a v
7fa». «aEia «rn «•■ imm num " i cr v	i nat,
ir-'« ■ • ujš	Int M
MBtI.m _ »SL. m MU <3S( ■	"... i 91
iOttuL < i. — —zxti.}a ta. 2 .^itdsa " n.' ( .	n.
u —MBKTf « '—r ^ J«
93371 - - ' JT^SIV
; . : -i
6 dni!
Havre-New-York
r -»K J4U	triz»
te. Jnrz n far; i liri
-*rsi
■ lu •	a.
; K 150C !5 SE i JttEas.

! «iiVi ' -l.-i »t
tf.ijr n
—:-1
oj^vrfu TI"'T S
iVH.J ii iu
v —t "rtv « .-.trt- -tti.---VSa
"V	si	i	-' »'V/*
4 - *»	•»<>>*.><*. -»inm."" C
v< V*
v, •	••
>4»»!	**.!»».
-- »Ji • -v.
x iJr.^oi IS X>" t>
-jivr"
l—3t ~	_ — ---
»,'!»*•>-«■• ».irr«-« "»K"1"1 F.p 5i>lAKl'A • SL- i * . r»irmi»»i t s
•atr-----.; r-;re	^	- *
la^ib s jtrati«'
Vinv" a t
« ... _ .... .
I h	•

r> i
mm
aTB
urs
l ^.%L ^ ; "• 'r
_ <*|lU »U ■«*—-•''■ _
-	HI -
tliU	^
» I
imcm uši
3L. ■«. T6m»»a»»
a. te, 5 m	k
> < ji .T^ar
C " j	i ? T '
i
T It-
■ua ^
's:*
HERB*Bfiy-)ev
podfosfornokisli
apneni= železni sirup.
Ta pred 36 leti vpeljani, od mnogo zdravnikov odobreni in priporočeni
prsni sirup
je slez odstranjujoče In kaSelj pomirjajoče sredstvo. Ker ima v sebi grenke tvarine vpliva na dober tek in prebavanje in pospeSuJe reditev. To za tvorjenje krvi tako važno železo je v tem sirupu v lahko asimilirani obliki zastopano. Zelo koristno je za slabotne otroke, posebno za utrjevanje ko«tl, ker ima v sebi fosforovo apnrno sol.
Cena eni steklenici IIerbabn}Jevega apnenegr« telesnega sirupa K 2-50, po poŠti 40 h vefi ca zavijanje.	2007 D 14—6
Svarilo! vsaTPS
enakim ali podobnim imenom razširjene, kar se tiče sestavja in učinka našega originalnega preparata, čisto različne pona-
—-------redbe našega že 35 let
obstoječega fosfornokislega apneno-železnega sirupa, prosimo tedaj, vedno odločno zahtevati „HerbubnyJev apnenoželeznl sirup" in na to paziti, da se bode zraven stoječa, oblastveno vknjižena varstvena znamka na steklenici nahajala.
Edino Izdelovanje In glavna razpošiljate?: Dr. A. Hellmanns Apotheke „zur Barmherzigkeit" Wlen, VII« Kaiaerstrasse 73—75. Zaloga ukor o v vseh lekarnah,
V zalogi je nadalje pri gg. lekarnarjih: v Ljubljani: M. MardetschlKger, 1. Mayr, G. Piccoli, U.pl Trnl;6czy; Beljak: L. Ass-mann, Jobst&Schneider; Breže: G. ElsSsser dediči; Celje: M. Rauscher, O. Schwarzl & Co; Celovec: P. Birnbacher vdova P. Hau-ser & I. Pichler, V. Hausers R. pl. Hillinger, I.Kometter; Črnomelj: P. Haika; Reka; A.Mizzan, F. Prodam, G. Prodam, A.Schindler; Sovodenj: F.Kordon; Št. Vid: A. Scbiebl; Trbiž; I.Siegl; Trst: A.Filippi, E.pl.Leiter-burg, P. Prendini dediči, M. Ravasini, Dr. J. Se-ravallo, A. Sutina, C. Zanetti; Velikovec: I. Jobst: Volšperk: I. Huth. 1968 18 10
s potrebno kovaško opravo in prijetnim stanovanjem se da pod zelo ugodnimi
______pogoji spretnemu
bženjenemu kovaču, kateri ima koncesijo za kovaško pbrt, takoj ali pa po dogovoru v najem.
Ponudbe sprejema Karol Lenče, posestnik vinski trgovec na Laverci p. Ljubljani. 69 D 4-4
Si Recite svojo živino
pred omehianjetn ln drobljenjem kosil, ki |e P.o
Izjavi žlvinozdravnlkov neizogibno, ako se krmi klaja [brez mineralnih snovi; dodajte krmi vedno
Barthel-nouo klajno apno.
, Nekaj deka vsak dan v predobrambo koristi več I nego ravnotollko kilo po pojavu teh bolezni.
. Potrebuje se na pol leta za 1 kravo 6-7 kg., za I prailia 4-5 kg	91 D 6-4
I Izdatek nezaznaten, korist lOOtera. - Pred I ponarejanjem se svari. 5 kg na poskušnjo 2 K, 50 kg 12 K.
Mihael Barthel & Comp.,
Dunaj X|3, Sle-cardsburgg. 44|51.
Zaloga v Ljubljani pri Edmund Kavčiču in Anton Šarabon.
1980 D 24-7
Nizke cene l
Ernest Hammerschmidt-a nasl.
Madile, Wutscher & K^
trgovina železnin in kovin, LJUBLJANA, Valvasorjev trg 6, Prešernove ul. 50.
Velika zaloga 8trojev

Zalite v« j te f»i*i nakupu
702 D 21
Schicht-ovo štedilno milo
Varstvena znamka.
z znamko jelen.
Ono je
zajamčeno čisto lu brez vsake škodljive primesi. - Pere izvrstno. ■ *
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime -SCHICHT" in varstveno.
Dobiva se povsod I	znamko JELEN"
JURIJ SCHICHT, Ustje, največja tovarna te vrste na evropski celini.
. i.	. i	sta najbolj koristni
Anqel|novom.lo|g i m
nunn 10_ii « ^^
780 D 12—11
za hišno rabo. Dobivate jih po špec. trgovinah!
ali^
S a
B JL u 3 - Si
Učenca
nad 16 let starega b primerno Šolsko Izobrazbo se sprejme T večjo trgovino z mešanim blagom na Notranlskem. — Naslov pore nprarn. »Domoljuba". 869 D 1-1
ooooooooooooooooooooooooooooooooo
JJ Stanje vlog 30. nov. 1904: preje: Qr*dliče 1, sedaj: DBnarn' Promet 80-n07- S g čez 10 milijonov kron. Kongresni f ti 2, I. i-1904: čez 42 milj. kron. g
o Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje! O
o Ljudska posojilnicao
o . : u .. l>«nM<lnn vrl tr^nlr Adnrr _ m> ai Krw7 l/atpffO A /4 h i t lf 9 talfO Hn J*fe.
O sprejema hranilne vloge vsak delav-nik od 8. ure zjutraj do 1. ure po-O poldan ter jih obrestuje po
O
4""
Z 0
brez kakega odbitka, tako, da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih 4 K 50 h na leto.
O
o o o o o o o o o
Stanje vlog 30. novembra 1904: K 10,S86.128'71. Denarni promet do 30. novembra 1904: 42,500.883-08.
Hranilne knjiiice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštnohranilnične poloSnice na raspolago.
V Ljubljani, dne 1. januvarja 1905.	4 D 12-3
Dr. Ivan Šusteršič,	Joalp Šiška, knezoškofijski kancelar,
predsednik.	podpredsednik.
Odbovniki:
losio Jarc, veleposestnik v Medvodah, Anton Belec, posestnik, podj. in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano, Dr. Andrej Karlln, stolni kanonik v Ljubljani, Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani, Matija Kolar, župnik pri D. M. v Polju, Ivan Kregar, svet. trg m obrtne zbornice v Ljubljani, Frančišek Leskovic, zasebnik in blag. Ljudske pos., Karol Pollak, tovarn, in pos. v Ljubljani, Greg. SHbar, Župnik na Rudniku, Dr. Aleš Ušeničnik, profesor
bogoslovja v Ljubljani.
O
o o o o o o o o
OOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOi
+ Suhost +
f ip*1)«*
M ra
nW> £. f .-»i«<. f»vfl"»»
» hrrv« M
i I Jf. I'«.*« •'■nO.i »i r
«Mv-v
M	ii irOTjU. «
f«^ MafmmtJ. iVna k^rt/oMi . hcr«^«« Jf r
d *
:i :ti ra	•
W*rv\KB0$t pomanj-
i.nje	-
JLT . Z pr *.: -.4.. ' ZSC COL" 7<r-
*\.\ia	po
ri- r_\ v -	„
oteu : o Neiidorfske p^snie z a ž v ce P>-
. * ' " "vi* . " T- '
~ - i - - Ml fit w .M C I : P 0 f Št ht-
il ro	_ : O 5
-rlLIi Ij'H0' Jf .>51}
Pozor sozdarjem!
v.. - yTr«iO<"J» i. » S	£ • • • ■
kupi
Kri-.- 1 r i
Josip Janko
urar * Kamniku.
D i Vt.ii
p- pvr-Ca reu-i i*f-- js -
: "--- r<-. * —Jfc /	'
rr"
. sli nt: po i*^-" s.-i.	F rnvj-
T£»ci.: rvO ' -'«
Čevlji
gld. 1 m
Lf •'ii:
2 9*«r m	j
m	m ».ir m
w i-k* tu. B 4 »JT« : l /»'i. .VW> r .-m /./1
e	« /.»n.i • r*»>.'	/
'rm i
f P^cs t<< r."-
!t « : :«rr- « —, Ju .
• 5 UV
S'rr-7 -
ISC* D 11—:
sfrcje j-.
ri T ri n-; f*.j-> m n i cJ ni"?--" r-injf 2 iS«-* —
L, . : . m r jasii i- .; ' i? :
*2:111 .: 1 r ::":: i
".i.. j.. -j	. , . 5 - '
Jakob Janež
i i.n-i. «« ycw»iii 1	-si ♦ : fT t
Riievke^i	12
Wc 49 MTKM ' i i. a IT llTlli
Niii.	D i-2
| komnoseJkili
• učence«? ^
: tli: \ c i- <	i:
LL «•
. J$ri. t . pene
Učenec,
s.? s : r* — s
' ti T.' >«TI
aiaa n . 4 . V K{1 V Z -
Muc crtjii <	i ir > —
iUtliT Cr^l	JTtf alao
1 -ttefl \ v -	it .1 :< _
s	— .j tv^-rcvu.
'I^J ^ :i:TT«-i i ui ; m /^niT*
T*-'« r. —i.t-ri rcsci.j	.
i-}«! «t	Ji
• 'i-: -" :r S -3
J5 J D : ličt m : i ;•»)«
inciit 'a
7 -'-n Ta
—cikna.

RotolBlio Bokuarno
^ — o Ljubljani — ^
-r>'f
R2ČZ3J-' . . rtčaask: podk.iaet,
v i_i:iriai zaii i • v i.:_
ci : firtrirn	i rrxn-
hj -- . a tri ?tai -
Ceni ra ■ prtrmčaajen :z fsito v r i;/o /a nr^ibe :
i — : •.' Niv f "i ii j .i e - csr i ™ -a. : s: ;	rc; . •.
^ :< j: -2-	ar tj t
it	ai j: itt : tii
t :<": 'T r. t. i tn.Jii i«;—-* i^ii	~ • i	tr . ^
-	Trsi •>;
•^rute/j. Kabiča* knjiga i i —
it-ti: ri ; ; jSS.IB. Ocst^i : *~isi3. -.jsa3.iL	iS.
:c : —i ea::T dau t»s tr -ro - >>n t: S i .'
's'* i- f i toJj po pol a a 3 -či-TiTi r>: sc r.	i.
niiT-	r>:	i ;;
Liur : um-.	».	M i,
ia	fncrui U-*-* )>| t.aa
nmM i u- u liw.il M—i«
IČ23C3 3 imšll lir..

■ UT : V i -4,- -
TV f-UjCUr-j 1
21 nvinit. : —i
-- .M Ivš: ^sccfc-JT prazni: ; -gac 3 '^nii.*	— .__.
^Seehund"
S * TI :r»j m: .
^^vlje ^
ncii-' i aiij _ ■"i- ".nern: TIU: a i a -lUU'": a eruCTa. *-
.->i - i; jv! -a.
T ^sea T-piTata -.Uiaarr.	a is-
i.arj<i.ni tok' ®. Ijim —	bMM i J j.
SI f lili sTT^ii 3 ^csa^ši ar r ii:-
6. . «	.i---• '--r-	s; i:« t lut;
e V I J I	^
d«i. l-jii
1 JAT a ras*. 3	ta
r- J* i 1 j..	^Ja
i i Ka,« si	„
V t* * Ji/r- /id	f /t/,
-- »mv.
ir-H<>,auu	—
t^tftM^Mr	ŠftMrrtu Uatll
?nc i 'nc SierniL
'».-v..	»
99*. (»44 U ____
1+	»tt« C«i<. sr:;« .ojači ^ A
a ittict: -issar;« tsu. t-.™
Lortac Reboli.
* - — - .-a-n rx š.
Pozor AmeHkanci
n	t TT-Sarar« ,	^ ^
» fr««* ^
ul is žimjtii
ii:; _i£i tiiLii
7«	jsl. T-?:«raa « suan -i C.
f^ -	-"-scitte T SriccT-trsi-i -cn ^
VAT UDU ai-c TC T^to,
zanesljive ure priDo ročam posebno „Union'>.
Franc Čuden
..-ar .c i*-;.:.—a •rtzrz.ae :a t-
,I>r.it< -mi to r	f..;
v <„r»OY-- o a-kuCi : Bari-priporoia »tc-o
bogato zalogo
o ženinom q in nevestam,
V«aii saj sitni ra -".t:! 11 « to a j _d 2i-|
Kot zanesljive ure priporočam posebno ,, Lnivn".
Cemeitaa umi stresaa titii
Iz portland • cementa in peska
lin :ii(!»uu'.j ti k:u. -.:
JaDko Traun
jtj:;

Ghz
Kmetska posojilnici
ljubljanske okolice
rtfstr.
T LJFBLJjLM. T ltetnl hBi
na DanaJ?tl st. 1»». m Tocalu DaJmatinore allee * {
obrestHjt hranilne vto je po j
£10 < 4 2 0
2 D U-3
rro	ncao am. uma
asa sa rkateiEC