GLASOVA KRANJ, 21. DECEMBRA 1963 ŠTEVILKA 50 UGIBANJA IN STVARNOST Ali bo prišlo v naslednjih mesecih do sestanka med Hruščovom in Johnsonom? Govorijo, da se bosta visoka državnika rokovala v stekleni palači v New Yorku. PRED VRATI LOUVRA Reportaža o zadnjem dnevu v Parizu. Vlak je iz Pariza odpeljal proti Švicarski meji. KAJ BODO ZGRADILI V DJERDAPU? Sestavek o največjem gradbišču v prihodnjih letih DOBRODOŠLI — VVELCOME — BIENVENUS Kaj delajo tuji študentje, ki so pred meseci prišli v Kranj in kako spoznavajo naše ljudi S SKOKOM IZ DRVEČEGA VLAKA SO SI REŠILI ŽIVLJENJE frije jeseniški železničarji so zad-lji trenutek skočili iz vlaka, ki so tau popustile zavore. mam. v Vroči Sinaj IVO ŠIMUNOVIĆ se je v dneh najhujšega mraza vrnil iz El Ariša na Sinaju. Trinajstega decembra se je še sončil na vročem soncu. Vendar ga ta hitra sprememba ne skrbi. Tako nam je povedal, ko smo ga obiskali na njegovem stanovanju na Zlatem polju v Kranju. Doma je z otoka Korčule, vendar se je v Kranju »akli-matiziral«. Na Sinaju je bil pripadnik jugoslovanskega odreda v sestavu mednarodnih sil. To je bila že štirinajsta izmena po sedmih letih, odkar naša država tam častno brani mir. % Je spodaj vroče? — Yroče, pa še kako! še huje pa je, da je temperatura zelo nestalna. Čez dan je bilo v senci okoli 30, ponoči pa samo okoli 5 stopinj, kar je precej hladno. Naš oddelek v El Arišu pa je imel to srečo, da je bil blizu morja. Kopali smo se skoraj vsako popoldne. Vendar tudi morje ne pomaga, ker je preveč vroče. O Ali so bili v bližini oddelki iz drugih dr- KRANJSKA zdravniška kronika trdi, da so bili zdravniki pred sto leti veliko bolj družabni in navezani na svoje »konjičke« kot so njihovi sedanji potomci. Poklicne dedne obremenjenosti torej skoraj ni več. Moderni čas z antibiotiki in rotacijo jih je spremenil v razbite atome, ki se več ne vežejo v trdne skupne molekule. Skupina kranjskih zdravnikov je prejšnji teden poskušala razbiti plotove osamljenosti s prireditvijo, ki so jo pripravili v prostem času. Spored "gorenjskih zdravnikov, ki se mu je pridružil še mojster besede iz zdravniških vrst Vipavčan Danilo Lokar, je bil sestavljen iz del, ki jih domači zdravniki napišejo v prostem času. V Prešernovem gledališču so v pravem Sto let po ustanovitvi prvega zdravniškega društva Literarna oelioa kranjskih zdravnikov snežnem metežu priredili 5i-talniški večer. V be^dneru delu sta bila zastopana kranjska zdravnika dr. Jože Be-žek in dr. Ivan Hribernk. Znanemu skladatelju i'.oven-skih popevk dr. Vladi mir ju Stiasnvju pa so zaupal: glasbeno spremljavo. Toda, tudi zdravniki niso vedno zdravi. Dr. Stiasnv, ki je letos vso družino spravil na drsalke,' je pred nastopom na ledu nesrečno padel in njegove točke so morali črtati s sporeda. Na splošno je sobotni večer gorenjskih zdravnikov pokazal, da imajo gorenjski zdravniki razen napornega dela tudi trenutke, posvečene svojim konjičkom, ki jih kar radi sedla-jo, vsak na drug način, nekateri z besedami, drugi pa z zbiranjem raznih stvari. Staranje ni samo človeški pojav. Zastarajo tudi tovarne in stroji. V naši dobi stroji hitro zastarajo. Doba avtomatizacije je ta proces še bolj pospešila. , V tovarnih gradijo delavci velike stroje. Na sliki je posnetek iz montažne dvorane. V veliki generator vstavljajo navoje. Kakšni orjaki so ti stroji, ki jim je človeška roka dala pravi pomen. žav. Ali je prišlo med vami do kakšnih stikov in sodelovanja? — Nismo bili daleč narazen. Precej smo sodelovali. Prav pred kratkim smo končali športno tekmovanje, kjer smo se Jugoslovani odrezali z dobrimi rezultati. V nogometu, namiznem tenisu, rokometu in šahu smo zasedli prva. mesta. Bila pa je huda borba za prestiž med Kanadčani, Brazilci, Danci, Švedi in nami. Indijci pa so zelo dobri strelci. • Kakšno je bilo vase razvedrilo? — V glavnem kino. Toda gledali smo slabe filme. Včasih nas je obiskala kakšna kulturna skupina. Za 29. november so prišli naši iz Jugoslavije — iz Skopja in Beograda. Tudi pri drugih oddelkih so imeli prireditve. • Kakšno je mesto El Ariš? — Po številu prebivavcev je enako Kranju. Ta primerjava pa je slaba. Asfaltirana je samo glavna cesta, hiše so pritlične, zgrajene napol iz peska. Ljudje pa imajo svoje običaje. • Ste prišli z njimi v stik? — Seveda. Toda tujec, posebno pa vojak mora biti razsoden. Zgodil se je neprijeten dogodek. Naš vojak se je zaljubil v domačinko. Iz maščevanja so jo beduini ubili. Fant pa se je obesil. Q Ste težko pričakovali vrnitev? , — Da, vedno smo šteli dneve. Dolgčas je tam. Sicer pa sem bil že kot trinajstletni deček za časa vojne v begunstvu v El Žatu na Sinaju, ki je kakih 600 km od El Ariša. Okrog 30.000 žena in otrok nas je bilo tam in na tamkajšnjem pokopališču jih je menda pokopanih okoli 650. Obiskali smo tudi ta kraj. Karel Makuc ML1 SE BOSTA SESTALA HKUŠCOV IN JOHNSON Ugibanja iti M stvarnost POLGLASNO diplomatsko šepetanje, ki je ¥ tem tednu prodrlo skozi zid molčečnosti, obeta po letošnji zimi nov sestanek voditeljev dveh svetovnih velesil. Težko je iz tega polglasnega šepeta izluščiti jedro resnice, če prodorne vesti o pripravah »dunajske reprize« niso iz trte izvite, smo že zajadrali v čas poskusov, da bi najvišja državnika ZDA in Sovjetske zveze sestavila novi vozni red za bolj urejeno in mirno prihodnost. V hiši narodov V HISI narodov ▼ New Yorku so •tili v prodajo srečke za loterijo velikih obetov. Pod vplivom političnega vzorni-Jtva Kennedvja naj bi se tudi njegov naslednik Johnson odločil za sestanek s sovjet- nove prve ure je odvisna njegova usoda na prihodnjih volitvah. In v tem pogledu mu zadnji teden pu- , . , _ . " ._ ti lahko izkušnje mlajšega Kennedvja veliko pomagajo. Kennedv je kmalu po vselitvi v Belo hišo odšel na Dunaj. Štiri mesece po prevze- JohriSOnovi razlogi mu oblasti se je na Dunaju Predsednik sovjetske vlade Nildta Hrušcov: »NIMAM NIČ PROTI SESTANKOM!« akim prvakom Hruščovim. sestal s predsednikom sovjet- Sestanek naj bi bil pod stre- ske vlade Nikitom Sergejevi- bo Združenih narodov. Ste- čem Hruščovim. Po tem dvo- : klena palača svetovne orga- govoru je sovjetski državnik »Jzacije je izbrana najbrž povedal: »Mladi mož iz Ame- *ato, da bi ta sestanek vsi rike se me ni ustrašil.« Du- *«liko koristilo. Od Johnso- nov pospešek pomiritvi. ., vanj ob kubanski krizi se ni bi lahko_ pomeml udeIeŽeval, v latinskoameri- NOVI ameriški predsednik se je pred letom potožil: »Večkrat posumim, da me fantje iz State Departmenta gledajo skozi mlečno steklo.« Drugi mož v Ameriki je bil : JKTVWMS SS&»^3KJ s»jse--ftdB*« velike dvojice za zeleno mizo lestt pa ški krožek pa so ga vpisali šele tedaj, ko je ugovarjal zoper njegovo izločitev. Tudi za njegova potovanja po tu i ini ni bilo razumevanja. Včasih so ga celo grajali, ko je v Indiji pred očmi javnosti poljubil Lady Bird, ker je poljub za mnoge domačine pohujšljiv, zamerili so mu tudi, ko je nekega Pakistan ca povabil na tvojo farmo, da bi vpričo njega zaklal prašiča, kar je žeto prizadelo njegova verska čustva. Vendar je imel Johnson na svojih potovanjih v tujini takšna pooblastila, ki jih ni imel še nobeden ameriški podpredsednik. Johnson je imel vtis, da je Eri zunanjepolitičnih odlo-tvah njegova beseda zelo malo upoštevana. Prav zaradi tega Je v kratkem časa svojega bivanja v Beli hiši posvetil zunanjepolitičnim odločitvam vso skrb. Srečanje e sovjetskim ministrskim predsednikom bi po vsej verjetnosti lahko dvignilo njegov ng>d. Hruščovi razlogi Sovjetski voditelj želi z barko miru veslati naprej do trdnega obrežja, Sporazumi, ki so bili do sedaj sklenjeni, so premajhni za prepričljiv mir. Zato Sovjetska zveza zbira nove dokaze. Hitrejši napredek v državi lahko dosežejo s takim dogovorom. Neposredna pogajanja na g vrhu lahko pospešijo gospo- ( darski razvoj Sovjetske zve- 1 ze. Naložbe v zboljšanje živ- j ljenjskih pogojev je mogoče m povečati vzporedno z občut- m kom varnosti. To pa je v ča- Ji su velikih načrtov v kemični m industriji in kmetijstvu za = Sovjetsko zvezo nujno po- S trebno. i Illll SI« »MISLI m klobuke UA ko izbiramo samo po vem kosti glave.* M. M. britanski satirik »STRAHOPETEC imd na razpolago samo ene J*W stolovsčino — zakon** ■ Montagne, filmski igravee t »JO OBISKOVAVCli ki v eni uri ostanejo J$f kot drugi v enem tednuA Ana Mangani, Italijanska filmska igravka »ODNOS umetnost -\ življenje je podoben odno* su plača — cena. Dvig pla$^ povzroči dviganje cen, padanje splošne morale ee-j vzroči padanje lit%rarnr morale.* An drč Maurois, francoski književnik »ALŽIRIJA si bo prizadevala, da utrdi prijatelj* ske vezi z afriškimi državami.* Ahmed Ben Bela, predsednik Alžirije »ZUNANJA politika neodvisne Kenije bo temeljila na strogi nevtralno* sti.* . Jomo Kenvatta, kenijski premier •predsednik ZDA Lfndon Johnson: »PRIPRAVLJEN SEM SE ■SESTATI Z VSEMI DRŽAVNIKI NA SVETU, CE BI S TEM [ZMANJŠALI NAPETOSTI« Pomanjkanje zavesti pri mladih Indijanci!* CHIEF ONE ARROW, poglavar mdiianskega porekla, j«i v nekem intervjuju izjavil, da so mladi Indijanci premalo, ponosni na svojo raso. Pri vvesternih mladina navdušeno .pozdravlja zmage belih rcvolverašev. Najzadovoljnejši so Švicarji MEDNARODNI Gallupov raziskovalni institut je izvedej anketo v sedmih državah o zadovoljstvu prebivavcev z da> našnjim stanjem v svetu. Med prebivava Anglije, ZDA, Francije, Švice, Danske, Norveške in Zahodne Nemčije so bih Angleži najbolj nezadovoljni. V Ameriki je bilo število zadovoljnih in nezadovoljnih v enakem razmerju, v Franciji je bile 68 odstotkov zadovoljnih, v Zahodni Nemčiji pa 86 odstotkov. Najsrečnejši so Švicarji, saj jih je od sto samo 11 nezadovoljnih. Tajni časopis »RADNO GLASILO kitajske KP je »ŽEN MIN ZI BAO*. To je najbolj skrivnostni časopis na svetu. Založnika no pozna nihče, odgovornega urednika neprestano menjajo, tiskajo ga v tajnosti in avtorji uvodnikov so neznani. Preveč podobnosti z zaporom V ANGLEŠKI kaznilnici BiBingham so hoteli prirediti koncert na harfi. Vendar je bil koncert odpovedan, ker so kaznjenci dejali, da jih pogled na harfo preveč spominja na zamrežena okna kaznilnice. Za ameriške diplomate v Moskvi — ameriški šoferji NA AMERIŠKEM veleposlaništvu v Moskvi hočejo zamenjati sovjetske šoferje za ameriške. Vzrok za zamenjavo je ta, da ruski šofer ameriškemu veleposlaništvu ni sporo-čiL ko so aretirali ameriškega profesorja Barghoorna. Z NORVEŽANOMA sva nekajkrat izgubila pot. Bili smo utrujeni. Midva, ki sva tistega dne prehodila že kakih 30 kilometrov, sva imela že vsega »čez glavo«. To, da smo zamudili zadnji metro pa nama je navrglo še kakih 4—5 kilometrov pešačenja. V zgodnjih jutranjih urah smo se približali pariškim tržnicam in trgovinam s sadjem in zelenjavo. Tu pa je bilo že vse na nogah, kakor ob belem dnevu. Bila je še tema, povsod pa so že stali kamioni in ljudje v sivih delovnih oblekah so nosili v trgovine košare, zaboje najrazličnejšega sadja: lubenice, hruške, breskve in drugo. Prijazni nosači so nam dovolili, da smo si medtem ko so oni izginili skozi vrata trgovine, nabrali sadja in odšli dalje. Prvi jutranji žarki so osvetljevali Notre Dame, ko smo prišli do »cerkve brez zvonikov«. Naporno jutro : DANILO SE je že in še nisem spal. Pred mano pa je bil nov dan, zakaj denar je kopnel in Časa je bilo malo. S prijateljem sva legla na široko posteljo za dve, tri ure. Potem pa sva zopet uničila nekaj konzerv in se odpravila proti Louvru. široki, prostorni in s pisanim cvetjem posejani louvrski vrtovi so naju sprejeli precej prazni. Kmalu nama je bilo jasno zakaj. Bila sva razočarana. Bil je torek in louvrski muzej je bil zaprt. Napravil sem križ čez louvrske znamenitosti. Tako se je moj prvi obisk v Parizu končal tako, da sem Louvre videl samo od zunaj. V tolažbo sem pomislil na Norvežana, s katerim sem govoril ponoči. Ta je bil takrat že petič v Parizu in še ni bil znotraj louvrskih zidov. Razen tega ni bil nikoli v škripcih za denar. PRED VRATI LOUVRA Theatre Francais .• MAHNILA SVA jo proti ulici Pichelien proti reprezentančnemu francoskemu gledališču. Fasada je zgrajena v dorskem in jonskem stilu ornamentike. Ko stopite skozi vrata zagledate v prvi dvorani kipa Tragedije in Komedije. V vežah stoje kipi in poprsja raznih francoskih pesnikov Rotrouja, Moliera, Voltairea, ki je v foverju gledališča. Tu je kamin, okičen z velikim številom skulptur, ograjen z belim marmorjem. Poprsja in slike igravcev so v salonih, na stopnicah in v foverju igravcev. Razjasnjena skrivnost francoskih baretk NAJVEČ GLEDALIŠČ je bilo v času našega Obiska zaprtih. Kljub temu pa smo videli nekaj predstav: Namišljenega bolnika. Plešasto pevko in Večer pantomime pri Marceauxu. f če, na primer, dežuje in gre Francoz v gledališče se navadno napravi takole: obuje si čevlje in galoše, obleče plašč, pokrije klobuk in vzame v roke dežnik. Tako nekako se potem tudi sleče, ko pride v gledališče. Težava je razen neprijetnega slačenja tudi v tem, da mora povsod, kjer odda garderobo, pustiti tudi posebno pri- stojbino za_ čuvanje. Ne more obesiti na isti kavelj galoš, dežnika, plašča in klobuka. Za vsako je posebna garderoba in posebna pristojbina! 4- It Seina deli Pariz na dva dela. Posnetek je napravljen iz notre-damske katedrale. Zato se mi zdi popolnoma jasno, zakaj Francozi nosijo baretke. Poveznejo si jih na glavo, zavihajo si ovratnik pri plašču in če ni preveč občutljiv za prehlad, lahko pusti tudi galoše doma. Tako si poceni obisk gledališke predstave. Podpis sporazuma PARIZ je na široko komentiral podpis trojnega sporazuma o prekinitvi atomskih poizkusov. Francozi so imeli še posebno veliko razlogov za to, zakaj že v prvih urah po sporazumu so krogi blizu vladi sporočili, da ga je de Gau-llova vlada sklenila zavrniti. Ko smo prišli v Pariz, je de Gaulk že javno povedal, da Franci- j*a ne bo pristopila k sporazumu. Fran-rozi so se razdelili v dva tabora. Sel sem po ulici in se ustavil pred velikim belim lepakom z modrimi črkami. Na lepaku je z velikimi črkami pisalo: »Francozi!« Spodaj pa z majhnimi črkami poziv k demonstracijam proti politiki francoskega predsednika. In prav pred tem lepakom seje zgodil sila zanimiv in poučen dogodek. Stal sem v gneči ljudi, ki so brali lepak. Francosko ne znam, zato sem le s težavo razumel, kaj piše na tistem velikem belem papirju. Zato pa sem toliko bolje razumel tisto, kar se je zgodilo kasneje. Iz naše gruče se je iztrgal majhen Francoz, z drobino bradico in prijel za konec lepaka. Potegnil je navzdol in na sredi je zazijala dve pedi široka brazda. Francozu se je skremžil obraz in pokazal je zobe. Takoj za tem se mu je obraz še enkrat skremžil, kajti velik Francoz mu je primazal zaušnico. Prišel je policist, ki pa mu jo tokrat od vseh sredstev, ki jih ima na razpolago za kaznovanje prestopnikov, dal samo moralni pouk. Francozi so se razšli. Zadnje ure v Parizu TO JE BIL moj zadnji dan v Parizu. Um so tekle in moral sem domov, da si pripravio prtljago. Ogledali smo si še stavbo Sorbonne, še enkrat pogledali na Lo".vre in na delavce, ki so ga čistili. Pariške stavbe, ki jih je tekom stoletij prekrila patina, da so postale temnosive in mračne, se zdaj zopet svetijo. Hotel Stella v ulici le Prince je bil naš dom. Prijazna gospodarica, k; je med š ' V:m letom tudi študentovska mamica, nas ;" prijazno spremila do vrat in se priporoli'a za prihodnje leto. Kmalu pred hotelom smo '/"gin li pod cesto na postajo metroja Odeon. Oi tu do postaje Ga^-e de 1'Est ni bilo daleč Bil |e vedel in dokaj pozno. Zapuščal sem Pariz in proti jutru so nas zbudili že švicarski cariniki. Mito Trefalt Pogled na trg pred Louvrom v Parizu. V ozadju je Montmartre. • • m tf ^ A ^ ^^^^ KAJ BODO GRADILI NA DJERDAPU KOT JE ZNANO so najvišji voditelji Romunije in naše države pred kratkim podpisali sporazum o gradnji orjaškega hidroenergetskega objekta na Djerdapu, ki bo koristil obema državama. , Na neki norveški ladji ima kapetan sedaj res dober pregled. 85 ton težek tanker nt sala. Kapetanski most, ki ga vidite na sliki je prodorna novost na ladjah, omogoča pa varno plovbo. ČRNA ŠKATLA ODKRIVA NESREČE Izumitelj »črne škatle« meni, da bi z nameščanjem tega elektronskega aparata na letala' lahko rešili vsaj dve sto življenj, ki so bila izgubljena v zadnjih letalskih nesrečah zaradi okvar v mehanizmu ali strukturi aparatov. Zakaj »črna škatla« ne registrira le tisto, kar se dogaja med letenjem, ampak odkriva tudi nepravilnosti pri delu motorjev. Kljub temu pa se letalske družbe »črnih škatel« branijo, da bi se njihovi stroški povečali, ker bi morali nameščati specialne kontrolne ekipe. * Pred kratkim je »črna škatla« Midas nudila obvestila o katastrofi britanskega reaktivnega letala in povzročila ostro razpravo, ki je zburka-la vso letalsko industrijo. Poveljstvo letalskih enot je priznalo, da je ta elektronski aparat zelo veliko pripomogel, da so odkrili vzroke katastrofe. Podatki se registrirajo na traku, po letenju ali po katastrofi jih je treba le dešifrirati in tako zvedeti, kako je motor deloval. Škatla je zaščitena pred udarci in cgnjem, če pa letalo pade v morje, pušča škatla posebno barvo, tako da ga je hitro mogoče odkriti. Če bi letalo — reaktivni angleški bombnik, ki se je zrušil leta 1959 — že imelo ta aparat, bi samo pri njegovem iskanju prihranili 2 in pol milijona funtov. Izumitelj Dobson trdi, da bi njegovi aparati preprečili prve katastrofe »Kometov«, ki so uničile britansko vodstvo na področju reaktivnih letal, ker bi občutljivi apara-lahko zabeležili »utrujenost« kovin. Predvidena je gradnja hidroenergetske in plovne . elo-te, ki bo na Djerdapu povezovala obali obeh držav. Objekt bo izkoriščal vodno energijo reke v dolžini več kot 130 kilometrov. Obenem se bodo s to gradnjo občutno izboljšali tudi pogoji plovbe na tem odseku Donave. Glavni objekt predstavljata dve hidrocentrali in dve komori za prehod ladij. Nameščeni bosta po ena na vsaki obali. Betonski jez na sredi rečnega korita bo zaustavljal rečni tok in spajal obe centrali. Objekti, ki bodo zgrajeni na trdnejših bregovih reke, bodo dvignili površino vode za približno 33 metrov. Na ta način bo nastalo zbirno jezero, ki se bo razširilo vzdolž celega odseka romunsko-jugoslovanske-ga toka Donave. Dva milijona kilovatov DVANAJST turbo generatorjev in dve centrali ob obalah bodo dosegli prek ~ milijona kilovatov. Proizvodnja električne energije v hidrocentrali bo v povprečnem hidrološkem letu znašala preko 10 milijard kilovatnih ur, kar uvršča predvideni hidroenergetski sistem na Djerdapu v vrsto najmočnejših v Evropi. Od 1970 do 1971 bodo postopno začele obratovati vse skupine turbo-generatorjev v centrali. Del moči in energije hidrocentrale Djerdap, ki pripada Romuniji (to je polovica celotne proizvodnje ener- gije) je približno enak polovici realizirane ^proizvodnje" električne energije v Romuniji v letu 1962. Ozko grlo Obenem so proučili tudi možnosti izboljšanja težkih pogojev plovbe v Djerdapu. Kot najboljšo so ocenili re--šitev — povečanje gladine vode s pomočjo jezu. Tako bo mogoča tudi nočna plovba in križanje konvojev na celotni dolžini sektorja. Plovba bo bolj varna, mogoče pa jo bo opraviti z normalnimi sredstvi za vlačenje, brez od-dvajanja konvojev. I Zanimivosti I Televizija ,; % ne konkurira 1 radiu m Iz ameriške statistike g je razvidno, da televizija g prav nič ne ogroža radia, g saj prodaja radioaparatov g nenehno narašča. Med le- i tom 1950 in 1960 je število g radijskih sprejemnikov v jj ZDA naraslo za 80 odst, g Tedaj so jih imeli v tej §§ državi 160 milijonov. I Zaščita pred I morskimi psi g Strokovnjaki ameriške g vojne mornarice so odkrili li snov, ki nudi stoodstot-g no zaščito pred morskimi fj psi. To snov izločajo moril ske kumare. Za vso to proizvodnjo je teklo že 18 statev. Zaposleni so bili 4 mojstri, 28 izučenih tkavcev, 90 česavcev in sličnih delavcev, 409 predic; skupaj torej 531 oseb. Sloves suknarne se je utrdil, njeni izdelki so bili kot-»kranjsko sukno« znani že tudi izven meja. Za tisti čas je veljalo podjetje kot velika pridobitev za Ljubljano, posebno njen vzhodni del, saj je dajalo zaslužke, čeravno pičle, precejšnjemu številu ljudi, ki jih""zemlja ni mogla več preživljati. Dne 10. novembra 1748 je Valentin Ruard izstopil iz družbe, ki jo je odslej vodil Jožef Desselbrunner sam. Dne 18. novembra 1788. je prevzel to podjetje sin Ivan, ki je po očetovi smrti (1. 1794) vodil tovarno tako uspešno in preudarno, da je ob koncu stoletja zaposloval že kar čez tisoč delavcev in delavk. Desselbrunnerji so tako obogateli in se tudi sicer uveljavili, da jim je avstrijski cesar podelil plemstvo (21. januarja 1789). V času protifrancoskih vojn pa je zatonila doba uspehov ne le naši suknarni, pač pa večini večjih podjetij. Vendar je bilo Desselbrunnerjevo podjetje še I. 1800 na nogah, saj je dobavilo še 500 kosov graničarskega sukna in 500 kosov navadnega sukna za vojaštvo. Kljub temu navideznemu ozdravljenju, je tovarna z delom že v letu 1802 prenehala. Dne 19. januarja 1817 je poslopja suknarne kupil na dražbi Andrej Malic in uredil tudi velik mlin. Ta pa je mlel le do leta 1824., nato pa so ga preuredili v stanovanje za 22 družin. V spodnjih prostorih so imeli ljubljanski trgovci skladišča in kleti. Končno je bila dne 30. avgusta 18S9 bivša tovarniška zgradba z vsem zemljiščem prepuščena konventu Karmeličank, ki so si v njem uredile samostan z najstrožjo klavzuro. Danes o bivši stari suknarni ni več sledov. Zaradi izravnave prometnih smeri so morali podreti vsa pos'opja, v katerih se je zvrstilo nenavadno pestro Življenja. — c.Z. Hođiie novosti iz Francije KDOR JE BIL v Parizu, ve povedati o zgodovinskih, umetnostnih in arhitektonskih znamenito* stih. Tudi o zabavnem nočnem življenju pade j beseda, ženske pa rade prisluhnemo o Parižankah : in njihovi garderobi. j Prav gotovo niso vse tako oblečene kot modeli na slikah znanih francoskih časopisov. Povprečna .Parižanka, ki je mati, gospodinja, žena in uslužbenka nima časa niti ;denarja, da bi si iz .sezone v sezono izmišljala vedno jznova novo garderobo in sle-dlla diktatom hiše Dior ali znane 80-Ietne Madam Cha-nei hi drugih. Jasno pa je, da povprečna Parižanka vsaj z modnimi Bledoličnost BLEDIČNOST je zelo pogosta pri mladih ljudeh, posebno pri deklicah med spolnim zorenjem in po njem. Ustnice so blede, človek je medel in utrujen, zaspan in ima slab tek. Navadno se stanje po nekaj letih popravi in se telo okrepi. j Bolnik naj bi se čimveč gibal na čistem zraku in soncu, posebno v višinskih in gorskih legah, ker gorski trak poživlja obnovo krvi. Hrana naj bo vsestranska, posebno zelenjavna, v kateri je dovolj železa: špinača, koprive, regrat, repincelj In nato še surovo maslo, drobovina, posebno jetra, zmes-ni kruh, med in sadje. Priporočljivo je dosti mleka. Nikar preveč { nadur detajli skuša slediti modnemu kazalu. Tako jih je sedaj 90 odstotkov navdušenih za visoke, skoraj do kolen sega* joče škornje. Menda so moški sprva nasprotovali, da bi videli svojo drago v škor-njih, podobnih pripadniku artilerije. Vendar, vztrajale so, poudarjale, da jih grejejo in jim pristojijo in sedaj so .visoki škornji preplavili pariške ulice. Krtača za lase V Zahodni Nemčiji so Izvedli poizkuse, Id so pokazali, da delovni učinek po desetih urah dela hitro pada. V enajsti uri nepretrganega dela učinek pade na M, v trinajsti uri pa na 50 odstotkov. !! Posebno če imate mastne lase, jo morate prav vsak dan skrbno očistiti. Z glavnikom ji boste odstranili vse lase. Enkrat tedensko jo namočite v mlačno vodo, v kateri ste dodali malce salmia-ka ali kakega pralnega sredstva. Nato jo očistite in osušite. Izpadanje las IZPADANJE LAS se pojavi predvsem za dolgotrajnejšimi vročinskimi boleznimi, kot so trebušni in pegasti tifus. Teh ne zdravimo doma, temveč v bolnišnici, kjer imajo zanje že uspešna posebna zdravila in je zdravljenje že mnogo hitrejše. V drogerijah se dobijo razni preparati, s katerimi nam uspe preprečiti izpadanje las. (Seveda, če je pa to v rodu, je druga stvar). Lahko si pa pripravimo tudi domače sredstvo: glavo si umivajo z zavretkom hrastove skorje, ki mu pri-damo malo boraksa in glicerina. Za visoka in vitka dekleta je ta pulover kot nalašč. Spodaj na sliki pa fri^nv* puli z visokim nazaj zavihanim ovratnikom MALI , XitSVI<:T3 Zobne ščetke Zobne ščetke nikoli ne postavljamo v kozarec s ščeti-nastim delom navzdol, ampak zmeraj obratno, ščetine se tako dalje ohranijo, ker se po vsakokratni uporabi lahko bolje posušijo. Zobno pasto nanašamo vedno na suho krtačko. Tako bolje učinkuje in tudi manj jo porabimo. Kozarec za čiščenje zob Kozarce za čiščenje zob, ki postanejo motni in polni bele usedline, osnažimo * toplo vodo, kateri smo dodali pest soli ali kanec kisa. Nato jih izplaknemo in dobro obrišemo s platneno krpo. Ksilolitna tla Ksilolitna tla slabo prenašajo milo, zato jih raje čistimo z vodo, nato pa suha dobro naloščimo. Opečnata tla Opečnata tla so videti kot nova, če jih čistimo z zelo razredčeno raztopino solne kisline. Vitamini O POMEMBNOSTI vitaminov prav vsi že nekaj vemo. Tako ne bi bilo zdravo, ko ne bi s hrano vred uživali tudi vitaminov. Vitamin A varuje predvsem kožo in sluznico. Precej ga je v mleku, maslu in živalskih maščobah, tu ne smemo pozabiti ribjih maščob. Zelje, solata in korenje pa so tudi precej bogati na vitaminu A. Vitamin B je v mleku, beljaku, v vseh vrstah sadja in zelenjave, v mesu in jetrih. Ce uživamo premalo vitamina C, nam preti neprijetna bolezen skorbut, zato uživajmo zelenjavo, limone, pomaranče, sipek in paprike, pe-teršilj itd. Rastlinska olja vsebujejo dosti vitamina E in vpliva na delovanje žlez z notranjim izločanjem. Športni moški suknjič se zapenja do robu. Ima razporko na rokavih in je izdelan iz hvaležnega twida. Glistavost Sele pred dobrimi 120 leti so znanstveniki razjasnili zamotan razvoj raznih glist in ugotovili njihov škodljiv vpliv na človekovo telo. Na podlagi teh dognanj je zdravnikom uspelo ugotoviti, kako se glist lahko obvarujemo in jim preprečimo vstop v naše telo. Zaradi tega, ker so te ugotovitve razmeroma mlade, ni prav ni o čudno, da predvsem na podeželju •Judje napačno pojmujejo nasta- nek glist in seveda tudi zdravijo nepravilno in včasih celo škodljivo človeškemu organizmu. G list a-vosti ne najdemo samo v zaostalih, neciviliziranih krajih, pač pa tudi v visoko razvitih državah. Torej ni samo ne higiena vzrok glistam. Navadna človeška glista živi v spodnjem delu tankega črevesja, kjer se hrani z razkroje ni ml hra-nilninu snovmi. Zaredi se v člove- škem telesu le takrat, če po užijemo jajčeca tega zajedavea. Jajčeca parazita so povsod v mravi v zgornjih plasteh zemlje, zlasti tam kjer opravljajo ljudje svojo potrebo na prostem ali pa gnojijo vrtove s človeškim blatom. S takimi jajčeci se okužimo, če uživamo slabo oprano zelenjavo in umazano, neumito sadje. Navadna človeška glista je v glavnem zelo malo škodljiva in skoraj povsem nenevaren prebiva-vec tankega črevesa. Kadar se gliste naselijo v črevesju v velikih množinah," tedaj reagira človeško telo na izločene strupe z bolečina- mi in krči v trebuhu, apetit izgine, pojavijo se motnje v prebavi in glavobol: Lahko nastopi tudi povišana telesna temperatura. Velike količine glist lahko povzroče mehanično zaporo črevesja, v tem primeru mora poseči vmes kirurg, ki z operacijo lahko reši življenje. V borbi proti glistam moramo Izpolnjevati higienska načela: % pred vsakim obrokom hrane • si je treba umiti roke, # ne smemo uživati neopranega % sadja in zelenjave, # zelenjavnih vrtov ne smemo • gnojiti • človeškim blatom. Tuji študenti se vživljajo t naše mesto Dobrodošli welcome bienvenus Najprej vidimo oči Se pred tremi meseci so bili v svoji domovini, med svojimi. Ta je zrl na zasneženi vrh Kilimandža-ra, drugi je občudoval sfinge in piramide, tretji se je spet umikal vročemu tropskemu soncu in si žele! več hladu ter se obenem za dolgo poslavljal od vse te domačnosti in lepote. Odpotovali so. Pred njimi je bila dolga pot polna premišljevanj, kako bo v novi deželi — Jugoslaviji, ki so jo le površno poznali iz pripovedovanj. Zanje je bila ta dežela, ljudje, njihove navade in običaji velika neznanka. Zdelo se jim je, da je ne bodo lako zlahka rešili. Vendar je šlo laže kot so mislili. Prisrčen sprejem, gostoljubnost ter prijaznost prebivavcev, vse jim je bilo v pomoč, da so se tako hitro navadili in laže pogrešili tisto, kar so zapustili tam daleč ... Med njimi je prijetno živeti. Jedilnica Dijaškega doma v Kranju, ki je postal njihov drugi dom, je polna njihovega prisrčnega smeha, iskre-čih oči in -belih zob. Če jih pogledam, vidim najprej ie oči, ki se iskrijo in šele nato zaznam poteze obraza. To so pravi Afričani. Njihova domovina je piav v osrčju črnega kontinenta — Angola, Gvineja, Mali, Rodezija. Potem so tu še študenti iz severne in južne Afrike — iz Tunizije, Alžirije, Sirije, Egipta in Južnoafriške unije. Vseh je 46. Razdeljeni so v dve skupini — francosko in angleško. »Francozov« je 14, ostali pa so »Angleži«. Ne bo dolgo, ko bodo znali tudi slovensko. Prve štiri mesece njihovega bivanja in šolanja pri nas so namenili učenju slovenščine, ostala tri leta pa za izpopolnjevanje v PTT stroki v tovarni »Iskra«. Ko bodo to dokončali, pa Skupina tujih študentov v jedilnici. Pravijo, da se na vse jedi še niso privadili. marsikdo ne bo ostal samo pri tem. Morda bedo odšli na ljubljansko univerzo ... Radi bi smučali Fantje so vsi mladi, živahni in ljubeznivi. Z naravnost otroško prizadevnostjo se učijo naš jezik, o katerem pravijo: »Slovenščina je zelo težko«. Kljub temu, da v .začetku niso znali niti ene slovenske besedice, se sedaj, po dveh mesecih, že pogovarjajo z ostalimi gojenci Dijaškega doma v našem jeziku. Vse jim ugaja, le Pakistance čudi to, da so fantje in dekleta skupaj. Pri njih so etične in moralne norme mnogo strožje in take svobode, kot je pri nas. ne dovoljujeio. Vendar so se že tudi temu privadili. Le kako se ne bi? Saj so vendar mladi. Najmlajšemu med njimi, Alfredu iz Rodezije, je komaj 17 let, najstarejšemu Ferdinandu pa 29. Celo štirje možje so med njimi in eden, ki je zaročen. Naši temnopolti prijatelji pa tudi niso brez želja. Radi bi se vpisali v taborniško organizacijo, v telovadno društvo, v plesno šolo, med nogometaše, strelce, folkio-riste in plesavce. Najbolj pa se zanimajo za smučanje. Prvo srečanje s snegom jih je tako prevzelo, da bi bi: zanje največji doživljaj smučarski tečaj. Čeprav nimaio zimskih počitnic, jim bouo to željo verjetno kijub temu izpolnili. Velike spremembe, ki so jih doživeli v tako kratkem času, so vzrok, da marsičesa ne morejo prenesti. Prav tako kot naše podnebje jim tudi hrana ne ugaja. Nimajo radi krompirja, makaronov in slaščic. Sicer pa so zadovoljni z vsem in tudi drugi so zadovoljni z njimi. Njihovi odnosi so tovariški in prijetno vzdušje, ki vlada v tej »hiši mladih« je večkrat vzrok dolgim razgovorom med gojenci in njihovimi novimi prijatelji. Dokler ne odbije ura devet, ko se morajo raziti in utihniti. Pride čas nočnega počitka. Iz marsikatere sobe pa se sliši tih šepet ter pritajeni zvok kitare aii tarabuke ... Figa in sreča Med drugim so tudi poskrbeli, da so se dostojno predstavili kranjskemu občinstvu. Rodezijci so ustanovili res odličen kvartet, ki je na nastopih v Zalogu in na Zlatem polju dosegel lep uspeh. Se lepše pa jih je pozdravilo občinstvo na Primskovem, ki je napolnilo dvorano do zadnjega kotička. Tudi francoska skupina (dva pevca, kitara in tarabuka) ter skupina petih Pakistancev ni nič zaostajala za njimi. Z vseh teh nastopov so hodili veseli in nasmejani, saj niso pričakovali tako toplega in iskrenega priznanja, ki ga jim je dalo občinstvo. Sklenili so, da se bodo še bolj potrudili, naštudirali še več narodnih pesmi in plesov ter vse to predstavili Kranjčanom na Afroazijskem večeru, ki ga bodo priredili ta ali prihodnji mesec. Na vsakem koraku se srečujejo z novimi stvarmi in vselej samo začudeno strmijo, ker ne razumejo. Prav toliko, kolikor je kilometrov med njihovo in našo domovino, prav toliko je tudi neznanih in nepoznanih stvari med njimi in nami. Ko jim je v torek zvečer na nastopu v kranjski Glasbeni šoli zborovodja pokazal figo, niso vedeli zakaj gre. Zdelo se jim je, da* karkoli bi takrat storili, ne bi bilo prav. Kasneje so izvedeli, da jim je s tem na »naš način« zaželel zborovodja veliko sreče pri nastopu. Bili so srečni in presenečeni, ko »so videli, s kolikšno pozornostjo spremljajo naši ljudje njihove začetne korake med nami. Lepo, zelo lepo Najbolj zanimivo jih je poslušati, ko pripovedujejo o svojih prvih vtisih, ki jih je napravil nanje sneg. Prvič so ga videli. 2e davno prej, ko snega še ni bilo, so spraševali prijatelje kakšen je. Nekateri so se ga veselili, drugi pa so spraševali, če bodo lako hodili brez pokrival, ker so se bali, da jih bo bolelo. Nekega jutra pa, ko so se zbudili, so stopili k oknu, pritisnili obraze na steklo in ostrmeli. Iz neba se je vsipal sladkor. Le kako je to mogoče? Je res to sneg,, so se spraševali. Niso mogli verjeti lastnim očem. Stali so pri oknih in govorili po naše: »Lepo, zelo lepo.« Bolje in lepše svojih čustev niso mogli opisati, čeprav bi to radi storili. Sem in tja je bilo čuti kakšno besedo v nam nerazumljivem jeziku. Ko pa so sneg otipali in si ga deli na dlan, je nekdo vzkliknil: »Saj to so vendar majhne zvezdice!« Zanje je sneg morda res bil tak, saj jim je bil prav tako nepoznan kot resnične zvezde. Čez čas je nekdo stopil na prag v mrzlo zimsko jutro. Oblečen je bil v belo srajco s kratkimi rokavi in bele dolge hlače. Na rokah pa je imel — debele usnjene rokavice. Otožno je gledal v nebo, vzt repe tal in dejal: »Tako hladno je, kljub temu da imam rokavice.« Mimo pa so hodili ljudje, zaviti v debele zimske plašče. Tudi njim je bilo hladno. Tonči Jaien TRIJE JESENIŠKI ŽELEZNIČARJI PO VELIKI NESREČI S skokom iz drvečega vlaka so si rešili življenje Danes teden se je zgodila v jeseniški Železarni ena največjih nesreč. Z železniške postaje je vlak z 41 vagoni z vedno večjo hitrostjo zdr-vel proti Železarni, ker zavore niso prijele. Vlak se je zaletel v drago prazno kompo zicijo, ki je stala na tiru tik pred koncem nasipa. Pri trčenju je nastala ogromna materialna škoda, saj so se na razbito lokomotivo vagoni naravnost nagrmadili. Zaradi prisebnosti osebja vlaka, nesreča ni zahtevala človeških žrtev. Vlak so vodili strojevodja Maks Gazvoda, vlakovodja Drago Hanžek in premikač Atif Midžon. Po preiskavi in po preteku najhujše živčne napetosti smo jih obiskali v Železarni, kjer so opravljali svojo službo kot pred nesrečo. Strojevodja Maks Gazvoda, star 34 let, poročen in oče enega otroka, je dejal: »Do zadnjega sem upal, da mi bo V TEH DNEH PRIČAKUJEJA V BRNIKIH PRISTANEK PRVEGA POTNIŠKEGA LETALA Tretje letališče Kranj se z dograditvijo letališča v Brnikih uvršča med mesta, ki imajo letališče na dlani. Bližina važnega zračnega križišča bo zadovoljila vodilne ljudi gorenjskih tovarn, ki so do sedaj potovali z drugimi prometnimi sredstvi na važna službena potovanja, pa tudi mnoge tujce, ki na Gorenjsko prihajajo na počitnice. Zanimivo je, da v dneh, ko na pristojni stezi v Brnikih pričakujemo spust prvega večjega letala mineva 60 let, oaKar je poletelo prvo motorno letalo. V zadnjih letih je jugoslovansko civilno le- talstvo napravilo hiter skok naprej. V državi smo zgradili v kratkem času tri nova moderna letališča. Najprej so zaceli graditi surčinsko letališče v bližini našega glavnega mesta Beograda. Surčinsko letališče je po svoji oprem* ljenosti in izgledu pomembno mednarodno letališče. Drugo je bilo na vrsti letališče v Dubrovniku. Staro du-brovniško letališče namreč ni več ustrezalo navalu vseh vrst potniških letal, ki so iz različnih držav sveta dovaža-la k nam tuje turiste. Ljubljansko letališče v Brnikih je bilo tretje na vrsti. JKas as romati Fabio Crepaz, dopoldne Fra Mauro je bil najbrž prepričan, da je Zemlja okrogla, je premišljeval Fabio Crepaz, ko je skoraj kleče sledil obrisom Skandinavije na zemljevidu, kajti sever je bil na svetovnem zemljevidu Fra Mama na spodnjem robu in Skandinavija se je zdela dokaj sploščena, ker je menih 1458. leta moral vso tedaj znano Zemljo stisniti v obliko sploščenega kroga. Cerkev je tiste čase še oporekala obstoju protinožcev. Fabio med opravki v Marciani nikdar ni pozabil poiskati Mappo Mundi in danes je ostal povsem sam, ko ga je profesor Bertaldi zapustil. Fabio je iz Bertaldijeve akademske celice še nekaj časa opazoval priprave za sprejem Gronchi-ja, prihod hrupne karabinjerske glasbe, pozavne, ki so žarele v jutranjem soncu in so jih preglasili sunkoviti, regljajoči zvoki kleronov, ki jih skoraj ni bilo videti; zdolgočasen je odšel iz sobe, stopil po prostornem hodniku s knjižnimi omarami in odprl vrata v kabinet, kjer je bilo nekaj starih globusov, snopiči Aldinskih izdaj in na eni izmed ožjih sten, onkraj zavese, velik rlar zemljevid. Izkoristil je priložnost; vhod k ->birkam, kamor je tudi v dobrem letnem času le redko zašel turist, je bil danes zaprt. Človek, ki se je spoznal in imel opravka z enim od učenjakov, ti so imeli delovne sobe sredi arhivov, je lahko popolnoma sam ogledoval Breviarium Grimam. P i^nosove inkunabule in zemljevid »Geographus Incomparabilis«. Fabio je na moč tiho oagrmi zt..~so, kakor tat ali fantič, ki se je pretihotapil v prepovedan prostor. V kabinetu je slišal pozavne in klerone le iz velike daljave, sordinoki odmev sveta, ki ga je bilo tukaj videti v ncob'edelih, le malce potemnelih modrih, zelenih in rjavih barvah. Dva metra visok zemljevid, ki je pokončen stal onkraj zavese, je imel zamolkel skoraj počrnel zlat okvir. Fra Mauro je bil predober zemljepisec, da bi 1. 1457, ko je začel ustvarjati zemljevid, še dvomil, da je Zemlja c>rog!a, je premišljeval Fabio. Vrhu tega je prejel naročilo kralja Alfonza in portugalskega princa tik zatem, ko je lizbonski d.or prejel Toscar.eliijevo mnenje o najkrajši pcmcr.c,ki poti v Indijo. Fra Mauro je poznal slehern zemljevid, ki so ga tedaj imeli v Evropi in prednji Aziji, vedel je. da ne kaže dvomiti v Toscanellijeve porto'.anske zemljevide, te natančne opise voženj od enega do drugega pristanišča: in če so Toscanellijevi računi držali, je bila zemeljska površina ukrivljena, njena ukrivljenost pa se je nadaljevala v neskončnosti popolne krogle, sicer bi se svetovno morje prelilo prek robov. Tako je torej — Fra Mauro si je bil v tem očitno na jasnem, je razmišljal Fabio — zmagal Krates z Malosa, od cerkvenih očetov pa Jakob Iz Edese, zemljepis globusa, po cerkvi nepriznana okrogia oblika planetov, podtalno gibanje znanosti. In če camaldulenški men'h ni več veroval v ceikveni nauk o zemlji kot okrogli, ravni ploskvi, ker ni mogel več verovati, čemu se mu torej ni odrekel, temveč v nasprotju z lastnim znanjem rahlo sploščil celine na robovih, da bi jih lahko postavil v okroglo obliko? Zanesljivo ne iz strahu pred herezijo in njenimi posledicami; v sredini 15. stoletja je smel nepogrešljiv strokovnjak povedati skoraj vse, kardinali so bili razsvetljeni gospodje, ki so vedeli, da vladarji potrebujejo izvedence, šele sto petdeset let kasneje je cerkev zabredla spet tako daleč, da je sežgala Giordana Brana in prisilila Galileia, da je vse preklical. Zatorej ni šlo za strah, je razmišljal Fabio; Fra Mauro se ni zbal niti Ptolemejeve avtoritete; Fabio je vzradoščen opazoval točke na zemljevidu, kjer je muranski menih prevzel Ptolemejeve podatke, v katere pa je dvomil. Z drobnim čopičem je pripisal: »Ne verjamem Ptolemeju.« Fabio je bil prepričan, da je preziral Kosmos Indikopleustes. Pojasnilo je bilo le eno: Fra Mauro je bržkone ljubil predstavo o zemlji kot ploščatem krožniku, je premišljeval Fabio; Fra Mauro ali obsedenost o topografiji plošče. Fabio je vedel, čemu je tako rad zahajal v ta kabinet Marciane, odgrinjal zaveso in ogledoval zemljevid: kakor leta 1460 umrli menih bi tudi on raje ti vel na plošči kot na krogli. Vsakokrat, kadar si je v mislih predstavljal kroglo, ga je obšel dolgčas; to je neresnična neskončnost, je premišljeval; krogla nima robov in zato pridemo vselej tja, kjer smo začeli. In ker je Zemlja okrogla, nočem potovati, z izjemo španske pustolovščine, skoraj nisem zapustil Benečije. Premikač Alif Midžan £SftllSIII5*ttlMlfl uspelo ustaviti vlak. Ker zavore niso prijele, sem opozarjal s piski na pretečo nevarnost, čudim se, da na vožnji v gotovo smrt nisem imel časa pomisliti na ženo in otroka. Do odskoka z vlaka sem imel pred sabo samo pretečo nevarnost in sem do zadnjega upal, da bo vlak mogoče ustaviti. Z drvečega vlaka sem skočil zadnji, nekaj metrov pred krajem nesreče. Mislim, da je bil to življenjski skok z nadnaravno močjo.« Vlakovodja Draga Hanžka je nezgoda živčno izredno močno prizadela. Srečna rešitev je bila vzrok, da je bil še v sredo pod vplivom nesreče. Dejal je, da ne ve, na kaj je mislil v sekundah, ki bi lahko bile zadnje sekunde njegovega življenja. Ve suno, da je ostal po čudnem naključju živ. Atif Midžon, star komaj 20 let, je doma blizu Banja Luke. V jeseniški Železarni je zaposlen že 3 leta. Srečen, da je ostal živ, je bil zelo zgovoren. Dejal je: »Tokrat sem prvič gledal smrti v oči. Ker zavore niso prijele, kot premikač nisem mogel ničesar preprečiti. Ko smo se bližali proti koncu nasipa, sem skočil iz vlaka. Nisem vedel, kam sem odskoči!. Odskoči! sem dobro in se nisem prav nič poškodoval. Sele takrat, ko sem se pobral in je pred mano zagrmelo, sem se zavedel, da sem ušel smrti. Pravijo, da bom živel še dolgo, ker sem se tokrat izmuznil ,beli ženi'.« Poide Ulaga «SWSItl«5MISIfl«<^M| Kontrolni stoip na letališču v Brnikih Druga ladfa LADJA »Gorenjska« je bila druga ladja, ki jo je naše pomorsko podjetje »Splošna plovba« kupilo v prvih letih razvoja. Pred njo je z zastavo piranskega podjetja plula famo ladja »Martin Krpan«. Ladjo so kupili pred desetimi leti v Londonu. V primerjavi z današnjimi ladjami Splošne plovbe, je ta ladja prava pritlikavka. Njena nosilnost jo 1.312 ton. Zgradili so jo leta 1947 v britanskih ladjedelnicah. Tudi njena hitrost je zelo majhna. Prištevamo jo med počasne ladje, saj pluje s hitrostjo 8,5 milj na uro. Vendar so se naši mladi slovenski pomorščaki proslavili prav s temi majhnimi ladjami. Pomorščaki, ki so bili vkrcani na teh »orehovih lupinah« niso poznali strahu. Prepluli so morja, za katera ladje niso bile najbolj primerne. Veteran našega slovenskega pomorstva iSaldo Podgornik je z »Martinom Krpanom« prišel do Konakrija, Franko Vjenčeslav, »morski volk« iz Kosterne pa je z Gorenjsko priplul v Burmo. Petindvajsetčlanska posadka je položila na tem potovanju zrelostni izpit. Pomorščaki so morali vzdržati zelo neugodne vremenske pogoje, razen tega ladja ni grajena za tako dolga potovanja. Na poti je bila neverjetna vročina. Prostori nimajo klimatičnih naprav. Da bi se razhladili so si pomorščaki napravili na krmi majhen bazen iz desk, kjer so se lahko okopali in ohladili. Zadnja leta ladja »Gorenjska« več ne dela dolgih izletov v svetovna pristanišča. Največ prevaža les v pristanišča severne Afrike in Sredozemlja. Iz Jadranskega rnorja pluje redno preko Sredozemskega morja ik) Sueza, po Rdečem morju do Adena in nazaj do Tunisa, Sokol in petelin Živel je kmet, ki je imel poleg vseh domačih- živali tudi udomačenega sokola. Kadarkoli ga je poklical, je priletel in mu brez strahu sedel na roko. Vse drugače je bilo s petelinom. Ta navidez drzen kokot se je neznansko bal gospodarja in vseh njegovih tjudL Belal je, če se mu je kdo le približal. Sokol, ki se Prvi sneg te prava zhna Je zaposlila otroci na prostem in uživajo na snegu. našo mladino. Kljub močnemu mrazu vztrajajo Po gledališki predstavi Dober nauk »Na tuje grem,« je srna godrnjala in kmalu čez goro se je podala. Minilo leto je in spet nazaj priromaia je v svoj domači kraj. Kar srečala je ptičev in živali, so srnico zbadljivo spraševali: »Kajne, da tamkaj boljše si živela? Pa nisi videti nič bolj debela!« Prikimala je srna zagrenjena: »Domača gora je najbolj 1 je temu čudil, nekoč reče pm* telinii: »Kakšen nehvaležne! si H in ves tvoj rod. Gospodarju] se približaš le, da ti nasilje zrnja. Poglej sokole! MočuA smo in letamo hitreje od vseh drugih ptičev, zaradi te> ga pa nismo prevzetni niti bo* jazljivi. Krotko se približa* mo gospodarju in smo nut hvaležni, ker za nas skrbi in nas hrani.* Petelin mirno posluša, nato pa reče: i »Hvaležnost je lepa reč, vendar se mi zdi, da sokom" še nikdar niste videli peče* nega sokola na gospodarjevi mizi, medtem ko je na njegovi mizi vsak dan pečena perutnina iz mojega rodu.* Delo PD V PREDDVORU je gosto- Kateri prizor ti je bil na j- vala gledališka skupina iz bolj všeč? Poljan nad Skorjo Loko in —Najbolj mi je bil všeč nam v poljanskem narečju tragični konec igre, — zaigrala Cvetje v jeseni. _ , «. . *.» Si tudi ti videla nedeljsko «?« ^nima zakaj. Neljudi pa ravno to predstavo? katere . — Seveda, 2e zato, ker moU* imam gledališke predstave Zato, ker se je zgodilo to, zelo rada. Pa tudi zaradi kar se v današnjem življenju Tavčarja, čudovitega sisa- ne ponavlja več: da človek telja. — umre od sreče. — Kateri igravci pa so bili najboljši? — Zelo lepo sta igrala Janez in Meta. Janez, kot mlad mestni gospod, Meta, kot pristno kmečko dekle. Zelo Moja mama partizanka posrečeno sta igrala tudi hlapec Danijel in dekla Liza. Si opazila v igri kako pomanjkljivost? — Nasprotno. Vse je bilo odlično. Igra igravcev bi zakrila vsako pomanjkljivost. Boš zdaj prebrala kako Tavčarjevo delo? — Da. Najprej bom prebrala Cvetje v jeseni, nato na Visoško kroniko, potem pa počasi še ostala Tavčarjeva dela. — Elica m Anka, 7. razred osnovne šole Preddvor Napasla se je in doma ostala. Od tistih dob ni nič več godrnjala. V budi zimi NEKI večer sta prisilila lakota in mraz mlado srnico, da je prišla k naši hiši. Bila je popolnoma izčrpana. Ležala je na tleh in ko sem prišel do nje, je hotela skočiti pokonci, pa ni mogla. Sele čez čas je nekaj pojedla. Upal sem, da bo ozdravela in zopet veselo odhitela v gozd. Toda zjutraj je bila že mrtva. Skopal sem jamo in jo pokopal. Bil sem žalosten. Peter Kremsar, 7, literarni Ust »Matijev rod« Med našfard učenci Je okoli dvajset planincev. Letos Je društvo kar dobro delovalo. S sošolcem sva napravita izpit za mladinskega vodnika. Vsak ponedeljek se udeležujeva sestanka v Kranju in zelena!« potem obveščava tovariše o vsem potrebnem. Ob lepem vremenu smo priredili več izletov v bližnje gore. Z Vojkom Dremljem sva napravila tudi izpit za gorskega stražarja, da bova v gorah opozarjala vse tiste »zločince«, Id neusmiljeno trgajo cvetje in uničujejo lepoto gora. JANEŽ SRPAN, osnovna šola Preddvor te kot otrok je občutila težko življenje, ker je zgodaj izgubila starše. Mati ji je umrla tik pred vojno, očeta pa so Nemci odpeljali najprej v Begunje, nato pa v Buchenwald, odkoder se ni več vrnil. Tudi brat Ivan je odšel 1941. v partizane. Mana je kmalu dobila zveze z njim in je še sama postala aktivistka ca Štefana Fuchsa. Začel je zbirati orožji! in podatke o načrtih Nemcev. Vse potrebno je izročal mami, mama pa svojemu bratu Zrinjske-mu in ta partizanskemu komandantu. Toda mamin brat je bil izdan in je teta 1945 padel na Godešiču. Nekaj njegovih tovarišev so Nemci ujeli. Nekaj dni pred njegovo smrtjo Pridobivala je lju- mu je mama izročila Fuch- di za NOB. Posrečilo se ji je pridobiti za partizane Nem- sovo pismo. Pismo je bilo za Fuchsa usodno, ker so ga našli gestapovci pri maminem bratu. Nemec Fuchs je svoje dejanje plačal s smrtjo. V Celovcu so ga obesili. Mama pa je takoj odšla v partizane Anica Kremsar, 5. razr. osnovne iole Preddvor V Jugoslaviji še vedno lahko najdemo živali iz ledene dobe MORDA NE BOSTE VERJELI, da v naši deželi v raznih pečinah, jezerih, otokih, še vedno živijo primeri davno izumrlih živali, ki so živele še v ledeni dobi. Največ jih je v Ohridskem jezeru. Tu živi 17 vrst različnih rib. In kar je najbolj zanimivo, mnoge od teh živali so celo starejše kot ledena doba in ne najdemo jih nikjer^ v Evropi. In zakaj so se zadržale prav v Ohridskem jezeru? Odgovor znanstvenikov je zelo kratek in jasen. Ohridsko jezero je na višini 700 metrov in je globoko 288 metrov. Njegovo dno nikoli ne zamrzne. Primer živali iz ledene dobe je tudi človeška ribiča, ki živi v Postojnski jami. Ker živi v podzemskih vodah, zelo slabo vidi, je zelo zakrnela in je popolnoma brezbarvna. Je edina žival na svetu, ki se razmnožuje z ikrami v topli Vodi, kadar pa je voda hladnejša, rodi žive mladiče. Na redkih jadranskih otokih se lahko še vidi črne kuščar- Zemlja je pobesnela SKOČIL sem iz postelje in že sem izgubil ravnotežje. S težavo sem se prerinil skozi razmetano pohištvo na prosto. V pižami sem bežal na ulico. Podirale so se visoke stavbe in pokopavale ljudi pod seboj. Ogromen oblak prahu je zagrnil mesto. Živa-; li so begale po razvalinah. Otožno cviljenje se je mešalo z jokom in krikom ljudi. Mesto Skopje se je spremenilo v nenavadno pokopališče. Kdor more, rešuje. Ranjencem nudijo kri, odkopavajo jih noč in dan. Mrtve pokopavajo v skupen grob. Zemlja je pobesnela in uničila najlepše makedonsko mesto. Danes že cvete na ruševinah' novo življenje. Jože KrmeJJ mlada rast Pet žena za rzmagovavce V SVOJEM režijskem prvencu »Zmagovavci«, ki ga je pred nedavnim končal, je taneriški filmski ustvarjavec Carl Foreman segel v snov. ROMY SCHNEIDER, otožno malo nemško violinistko v nočnem lokalu, izkoriščevaZ-skl Micfaael CaHao Izpremeni v dobičkanosno vlačugo ROSANNA SCHIAFFINO, vdova s šestmesečnim otrokom nacističnega posiljevav-ca, doživi kratko ljubezen in nežnost s plahim Vincentom Edwardsom ki ga že dolgo močno privlači: vojna. S svojim filmom; v katerem je hkrati scenarist, režiser in producent, je sledil skupinici ameriških vojakov v drugi svetovni vojni skozi Anglijo, Italijo, Francijo in Nemčijo. Pri tem je zbral okrog sebe pet obetajočih mladih ameriških igravcev — Georgea Pepparda, Elija VVallacha, Vincenta Ed-vvardsa, Michaela Callana in Georgea Hamiltona — in pet znanih evropskih igravk — Melino Mercouri, Jeanne Mo-reau, Rosanno Schiaffino, Ro-my Schneider in Elke Som-mer. Režiserja in teh pet igravk vam danes predstavljamo. Čeprav so 48-letnemu Car-lu Fore manu »Zmagovavci« prva režija, pa je njegovo ime že čez dvajset let povezano s filmom. Po prvih letih izdelovanja scenarijev po naročilu in po drugi svetovni vojni, v kateri je sodeloval pri snemanju vzgojnih ki propagandnih vojnih filmov (skupaj s Capro, Litvakom in Hu-stonom in v kateri se je »zavedel odgovornosti umetnika« — se je priključil neodvisni producentski družbi Stanleva Kramerja in Georgea Glassa. Iz tega sodelovanja so se rodili filmi kot »Šampion«, »Jaz senT črnec«, »Možje«, »Cvrano de Berge-rac« in »Točno opoldne«. Po filmu »Točno opoldne«, pri katerem je bil scenarist in producent, je bil leta 1951 Foreman obtožen od Komisije za protiameriško dejavnost. Prišel je na »črno listo« in moral za pet let utihniti. Ponovno je spregovoril v angleškem filmu, najprej še anonimno, za kulisami »Mostu na reki Kwai«. Nato pa v dvojni vlogi scenarista — producenta pri filmih »Ključ«, »Topovi z Navarrona«, zdaj pa še kot režiser »Zmagovav-cev«. Kot vidimo, vsi Foremanovi filmi po letu 1956 obra\navu-jo vojno tematiko. Sam pravi: »Po letu 1956 me vedno bolj zanima, kot večino od nas, problem vojne. To je zanimanje, ki sta ga rodila razočaranje nad svetlimi obeti zadnje vojne in strah pred naslednjo... Z leti so se moji pogledi na-vojno in njene posledice izčistili. Sedaj mislim, da vojna, katerakoli vojna — velika ali majhna, pravična ali nepravična — poniža zmagovavce enako kot premagance in da nosi v sebi seme spet nove vojne. Prjžnam, da so bile tudi pravične vojne in vojne za svobodo, toda mislim, da je cena, ki jo plačamo, vedno ista ... V "zatišju med dvema vojnama tako zlahka pozabimo vse prelomljene obljube, vso korupcijo, vso umazanost, neumnost in nesmiselnost uničevanja vseh naših temeljev življenja — JEANNE MOREAU, arlstokratka, ki dan po Invaziji v Normandiji, v kateri je Izgubila moža, najde med bombardira* njem trenutek utehe pri vojaškem šoferju Eliju VVallachu človeških in materialnih ... lahko dobimo ali izgubimo v Tako so »Zmagovavci« pogled prihodnosti ... nazaj na to, kar smo, kot za- Zene in dekleta, ki jih sre- vezniki in zmagovavci, pred ča Foremanovih pet »zmago- sedemnajstimi leti dobili in vavcev«, vam predstavljajo izgubili, in vprašanje, kaj slike. MELINA MERCOURI, izobčenka poljskega rodu, ki s svojim ženskim čarom izvablja Georgeju Peppardu razno blago, da ga prodaja na belgijski črni borzi ELKE SOMMER ne more prepričati Georgea Hamiltona, da nima ruskih ljubimcev kot njena sestra (Senta Berger), in Hamllton po neumnem prepirčku ubije ruskega vojaka (Albert Efcmsvj«* »LJUBIVA SE« znanega ameriškega režiserja Georgea Cukorja je glasbena komedija o prikupni pevki in mladem bogatašu, ki .se spoznata na odru. Igrajo in pojejo Marilvn Monroe, Yves Montand in Frankie Vaughan. Prikupna zabava. »LJUBEZEN PRI DVAJSETIH« je mednarodni omnibus o mladini v našem času, ki so ga ustvarili ugledni mladi filmski ustvarjavci Frangois Truffaut, Renzo Rossellini, Sin-taro Išihara, Marcel Ophiils in Andrzej VVajda. Uspe]o in zanimivo delo.. VELJA OD 21. DO 28. DECEMBRA Poročite poslušajte vsak dan ob 5.05-, 6., 7., 8., 10.,^ 12., 15., 17 , 22., 23., in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedelj'ab"pa"ob 6.05., 7., 9.. 12., 13., 15., 17., 22, in 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930. uri. 23. SOBOTO 8.05 Vedre melodije za konec tedna 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo 925 Mladina poje 9.45 Haiir.onikar Art van Dame 10.15 Mali narodno-zabavni ansambli 1035 Pojejo tuji zbori 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Zabavna glasba , 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Izbrali smo za vas 1330 Glasbeni sejem 1435 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Zabavna glasba 15.40 Naši amaterji po jo: Šentjernejski oktet 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Gremo v kino 1735 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Recitali znamenitih pevcev 18.45 Novo v znanosti 19.05 Glasbena razglednica 20.00 Priljubljene melodije 2020 Caša janeževca — radijska priredba 21.00 Sobotni ples 22.10 Oddaja za naše izseljence 23.05 Prijeten konec tedna DRUGI PROGRAM 19.05 Iz opernega sveta 20.15 Igrajo majhni zabavni ansambli 20.45 Hammond orgle v ritmu 21.00 Odmevi s Salžburškega festivala 1963 22.10 Zaplešimo v sobotno noč 1 neoeuo 630 Napotki za turiste 6.00 Dobro jutro 7.40 Pogovor s poslušavci 8.00 Mladinska radijska igra 835 Iz albuma skladb za mladino 9.05 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo — I. 1030 Ura popularne orkestralne glasbe 1130 Nedeljska reportaža 11.50 Kitarist Stanko Prek 12.05 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo — II. 1330 Za našo vas 13.50 Koncert pri vas doma 14.10 Nekaj melodij — nekaj ritmov 15.05 Iz francoske glasbe 16.00 Humoreska tega tedna 16.20 Naš glasbeni avtomat 17.05 Hammond orgle 17.15 Radijska igra 17.43 Glasba iz znamenitih oper 19.05 -Glasbene razglednice 20.00 Izberite svojo melodijo 21.00 Njihovi rokopisi 22.10 Zaplešite z nami 23.05 Melodije za lahko noč 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Zveneče kaskade 18.45 Pota sodobne medicine 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije 22.10 S popevkami po svetu 23.05 Literarni nokturno 23.15 Plesna glasba DRUGI PROGRAM 19.05 Začetni tečaj angleščine 1920 Iz znamenitih evropskih opernih hiš 20.10 Zvočni portret ansambla Ralph Bunge 20.45 Komorni trio v G-duru 21.00 Za oddih in zabavo SRODO DRUGI PROGRAM 12.00 Nedeljski koncert ob dvanajstih 13.10 Slavni pevci v priljubljenih operah 14.00 Pol ure z velikimi zabavnimi orkestri 1430 Iz moje domovine in druge komorne glasbe 15.05 Zabavni vrtiljak 19.05 Simfonija št. 7 20.15 Plesni orkester RTV Zagreb 20.45 Koncert št. il 21.00 V nedeljo zvečer 22.10 Komorna soareja jugoslovanskih skladateljev poneoeueif 8.05 825 835 925 10.15 1035 10.55 11.00 12.05 12.15 1225 1330 1435 15.15 15.45 16.00 17.05 Dvajset minut s sekstetom bratov Pirnat iz Jarš Sestanek z zabavnimi orkestri Za mlade radovedneže Iz oper hrvaških skladateljev Instrumentalna glasba Naš podlistek Glasbena medigra Pozor, nimaš prednosti Zabavna glasba Kmetijski nasveti Prijetne melodije Glasbeni sejem Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo Zabavna glasba S knjižnega trga Vsak dan za vas Glasbena križanka T0R8H 8.05 Vedri zvoki 835 Harmonikaš Joško Mali in citraš Marko Udovič ( 835 Radijska šola za srednjo stopnjo 925 20 minut z orkestrom »101 Strings« 9.45 Ljudski motivi v samospevih 'hrvatskih skladateljev 10.15 Majhni zabavni ansambli 10.40 Drobni prizori iz Hoffmanovih pripovedk 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Zabavna glasba 12.15 Radijska kmečka univerza 1225 V paviljonu zabavne glasbe 13*30 Simfonije, rapsodije in plesi 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo 1435 Z zborovskimi skladbami po slovenskih pokrajinah 15.15 Zabavna glasba 1530 V torek na svidenje 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Koncert po željah poslušavcev 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Instrumentalni solisti zabavne glasbe 1825 Plesni orkester RTV Ljubljana 18.45 Na mednarodnih križpotjih 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Skupni program JRT 2020 Radijska igra 2120 Večer skladb Lucijana Marije Škerjanca 22.10 Glasbena medigra 22.15 Skupni program JRT 23.05 Dva sodobna ruska skladatelja' DRUGI PROGRAM 19.05 Tečaj makedonskega jezika 1920 Od popevke do popevke 1928 Simfonične etude 20.00 Po svetu jazza 20.45 Carmina burana 21.45 Stare melodije v novih oblekah 8.05 Jutranji divertimento 835 Pisani svet pravljic in zgodb 925 Glasba ob delu 10.15 S tujimi zbori po svetu 10.45 Človek in zdravje 1035 Glasbena medigra 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Zabavna glasba 12.15 Radijska kmečka univerza 1225 V novem letu mnogo sreče 1330 Koncertni plesi 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo 14.35 Znano in priljubljeno 15.15 Zabavna glasba 15.40 Petnajst minut s Komornim zborom RTV Ljubljana 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Tako igra CIaudio Arrnu 1735 Iz fonoteke Radia Koper 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Mojstri orkestrske igre 18.45 Ljudski parlament 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Lepe melodije z orkestrom Ray Martin 20.10 čarobna piščal — opera 23.05 Literarni nokturno 23.15 Plesna glasba današnjih dni DRUGI PROGRAM 19.05 Tečaj ruskega jezika 1920 Glasbena oddaja za velike in male 19.40 Koncert za orkester 20.10 Vedri ritmi 20.45 Suita za flavto in klavir 2035 Mednarodna radijska in televizijska univerza 21.10 Moderni plesni ritmi ČOTPTBH 8.05 Z opernega in koncertnega odra 8.55 Radijska šola - za višjo stopnjo 925 Slovenski pevci, orkestri in ansambli 10.15 Pihalni ansambel RTV Ljubljana' 1030 Pet minut za novo pesmico 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Zabavna glasba 12.15 Kmetijski nasveti 1225 Lepe melodije — iskrene želje 1330 Glasbeni sejem 1435 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Zabavna glasba 15.40 Literarni sprehod 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Portret ansambla Charlie Me Kenzic 17.15 Turistična oddaja 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Koncertira violinist Nathan Milstein 18.45 Kulturna kronika 19.05 Glasbene razglednice 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 Lahka glasba 21.00 Literarni večer 21.40 Simfonietta 22.10 Glasbena medigra 22.15 Skupni program JRT 23.05 Plesni orkester Cavier Cougat 2320 Skupni program JRT DRUGI PROGRAM 19.05 Tečaj hrvaško srbskega jezika 1920 Med mladimi slovenskimi skladatelji 19.40 Serenada opus 141a 19.58 Latinski ritmi 20.06 Dva prizora z dvora v operi 20.45 Mična simfonija 21.00 Melodije po pošti peTeii 8.05 Majhni ansambli zabavne glasbe 830 Pesmi jugoslovanskih narodov 8.55 Pionirski tednik 9.25 Med suitami 10.15 Tri ansambelske scene 1035 Novost na knjižni polici 1035 Zabavna orkestra tega tedna 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Zabavna glasba 12.15 Kmetijski nasveti 1225 Vedre melodije pred Novim letom 1330 Majhna revija instrumentov 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo 1435 Novi posnetki Milana Stanteta 15.15 Napotki za turiste 1520 Zabavna glasba 15.45 Jezikovni pogovori 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Petkovo glasbeno popoldne 18.00 Aktualnosti doma in v svetu ? 18.10 Veselje in trpljenje v ]:ubezni 1830 Pripoveduje Borut Lesjak 18.45 Iz naših kolektivov 19.-05 Glasbene razglednice 20.00 Revijska glasba 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 2030 Iz slovenske violinske glasbe 20.40 Simfonične etude Schuberta 21.05 Zbor in orkester Ray EUis 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.10 Plesni ritmi DRUGI PROGRAM 19.05 Nadaljevalni tečaj angleščine 1920 Erik Satie — obnovitelj francoske glasbe 20.35 Malo instrumentov — veliko glasbe 2020 Balada Petrico Kerempuha 20.45 Srečanje s pianistom Emilom Sternom 2035 Panorama sodobne jugoslovanske lirike 21.10 Glasbena medigra 21.15 Jazz na koncertnem odru Kranj »CENTER« i 21. decembra — slovenski barv. film SREČNO KEKEC iob 14.45 in 16.45, amer. barv. film RAZKOŠJE V TRAVI ob 20. uri; premiera amer. barv. Ema LJUBIM TE ob 2230 22. decembra — slov. barv. m SREČNO KEKEC ob 14. % amer. barv. film RAZKOŠJE V TRAVI ob 16., 18. In 2020 23. decembra — slovenski barv. film SREČNO KEKEC ob 15., 17. in 19. uri 24. decembra — slovenski barv. film SREČNO KEKEC Ob 15., 17. in 19. uri 25. decembra — slovenski barv. film SREČNO KEKEC oh 15., 17. in 19. uri 26. decembra — slovenski barv. film SREČNO KEKEC ob 15., 17. in 19. uri Kranj »STORžIč« 21. decembra — amer. film DIVJI JEZDEC ob 16., 18. in 20. uri; amer. barv. CS film LJUBIMO SE ob 22. uri 22. decembra — slov. barv film SREČNO KEKEC ob 9. in 11. uri; amer. film DIVJI JEZDEC ob 13. uri, angl. film TIGROV ZALIV ob 15., 17., M. uri; premiera franc. CS filma LJUBEZEN PRI DVAJSETIH ob 21. uri 23. decembra — slov. barv. film SREČNO KEKEC ob 10. ori; amer. barv. CS film LJUBIMO SE ob 16., 18. in 20. «ri 24. decembra — slov. barv. film SREČNO KEKEC ob 10. •ri; amer. barv. CS film LJUBIMO SE ob 16., 18. in 20. •ri 25. decembra —v slov. barv. fihn SREČNO KEKEC ob 10. ari; amer. barv. CS Film LJUBIMO SE ob 16., 18. in 20. ■ri 26. decembra — amer. barv. CS film LJUBIMO SE ob 16., 18. in 20. uri Stražišče »SVOBODA« 22. decembra slov. barvni film SREČNO KEKEC ob 15., 17. in 19. uri 25, decembra francoski CS film LJUBEZEN PRI DVAJSETIH ob 19. uri 26. decembra francoski CS film LJUBEZEN PRI DVANAJSTIH ob 19. uri Jesenice »RADIO. 23. do 23. decembra angle-iki film DOKTOR IN LJUBEZEN 24. do 25. decembra jugoslovanski film DESANT NA DRVAR 26. do 27. decembra mehiški barvni film CRNI OREL Jesenice »PLAVŽ« 21. do 22. decembra jugoslovanski film DESANT NA DRVAR 23. do 24. decembra, angleški film DOKTOR IN LJUBEZEN 26. do 27. decembra nemški barvni film JAZ NISEM CA-SANOVA Žirovnica 21. decembra francoski film LEPA AMERIČANKA 22. decembra angleški film VSO DOLGO NOC 25. decembra angleški film DOKTOR IN LJUBEZEN Dovje-Mojstrana 21. decembra angleški film VSO DOLGO NOC 22 decembra francoski fihn LEPA AMERIČANKA 26. decembra angleški film DOKTOR IN LJUBEZEN Koroška Bela 21. decembra nemški barvni film JAZ NISEM CASA-NOVA 22. decembra franc. - itaL barvni CS film AUSTER-LITZ 23. decembra jugoslovanski film DESANT NA DRVAR Kranjska gora 20. do 21. dec franc.-ital. barvni CS film AUSTER-LITZ 22. decembra nemški barvni film JAZ NISEM CASA-NOVA 26. decembra jugoslovanski film DESANT NA DRVAR Kropa 22. decembra mehiški film PESEM UPORNIKOV ob 15. in 1930 26. decembra ruski barvni film NASRED INO VE ZVIJAČE ob 1930 Ljubno 21. decembra francoski film RESNICA ob »30 22. decembra poljski barvni fihn PLANETA SMRTT ob 16. uri 25. decembra češki film NEVARNI IZUM ob 1930 Podnart 21. decembra jugoslovanski film STOPNICE HRABROSTI ob 193» 22. decembra ameriški barv. CS film DOLGO TOPLO POLETJE ob 17. in 19. «ri 23. decembra avstr. barvni fihn PRI ČRNEM KONJIČKU ob 17. in 19. uri 24. decembra avstr. barvni fihn PRI ČRNEM KONJIČKU ob 17. in 19. vri 25. decembra italijanski fillm VSE V CAS SLUŽBE ob 17. uri 26. decembra italijanski fillm VSE V CAS SLUŽBE ob 19. uri Radovljica 21. decembra avstr. nem. film MOJA NEČAKINJA TE GA NE DELA ob 28. uri 22. decembra avstr. nem. film MOJA NEČAKINJA TEGA NE DELA ob 16. in 20. uri 22. decembra jugoslovanski film STOPNICE HRABRO STI ob 18. uri in 10. uri dopoldne — matineja 24. decembra ameriški fihn NJENA EDINA LJUBEZEN ob 20. uri 25. decembra ameriški film NJENA EDINA LJUBEZEN ob M. in 20. vri 26. decembra nemški fihn PROFESOR MAMLOK ob 20. vri 27. decembra amer. barvni CS film PREPOVEDANE STRASTI ob 20. uri 27. decembra jugoslovanski fihn NADŠTEVJJLCNA ob 18. uri PREŠERNOVO gledališče v Kranju SOBOTA — 2L decembra ob 16. uri IZVEN Taufer-Novy »MOJCA IN ŽIVALI« — premiera NEDELJA -— 22. decembra ob 10. uri URA PRAVLJIC — program za Dedka Mraza, ob 16. uri za IZVEN Taufer-Novy »MOJCA IN ŽIVALI« PONEDELJEK — 23. dec ob 16. uri za red DIJAŠKI —, II in ob 1930 za TEKSTIL* INDUS-SAVA B. NikoličV »KUPE 9-10«, Mackie »HOTELSKA SOBA 308« — uprizori Oder mladih pri PG TOREK — 21. decembra ob 16. uri za IZVEN Taufer-Novy »MOJCA IN ŽIVALI« SREDA — 25. decembra ob 15. uri IZVEN in TRSTENIK »n POSEBNA ŠOLA ob 17. uri PLANINA - HUJE - CIR-CE Taufer-Novy »MOJCA IN ŽIVALI« ČETRTEK — 26. decembra ob 15. in 17. uri za otroke šole STANETA ŽAGARJA Taufer-Novy »MOJCA IN ŽIVALI« PETEK — 27. decembra ob 15. in 17. uri za otroke Šole FRANCETA PREŠERNA Tau-fer-Novy »MOJCA IN ŽIVALI«, ob 15. uri URA PRAVLJIC v Predosliah, ob 17. ur} URA PRAVLJIC na Trstenikv TeieuizuA SOBOTA — 21.deccmhra RTV Zagreb 18.00 Poročila 18.05 Zadnji vitezi — TV igra RTV Ljubljana 19.00 TV obzornik 1920 S kamero po svetu 1930 Kaj bo prihodnji teden na sporedu JTV 20.00 TV dnevnik RTV Beograd 2030 Propagandna oddaja 20.45 Veseli garnizon RTV Ljubljana 22.00 Serijski film 2220 Poročila NEDELJA — 22. decembra RTV Zagreb 11.00 Kmetijska oddaja RTV Ljubljana 11.45 Denis in stari časopisi 1530 Kekec, mladinski film RTV Beograd 17.00 Prenos povratne tekme za pokal Evrope v odbojki RTV LjubRana 1830 TV podlistek 19.00 Športna poročila 19.10 Dvsnejev svet JTV 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 2045 Tam tn Oh/ na morju — filmska komedija 22.15 Poročila 20.00 TV dnevni RTV Ljubljana 2030 Propagandna oddaja 20.45 Slepec — TV drama RTV Ljubljana 21.45 Visoka politična šola — reportaža 22.05 Poročila 22.10 Možganska operacija — magnetoskopski posnetek TOREK — 24. decembra PONEDELJEK — 23. dec. Cerklje »KRVAVEC« Duplica 21. decembra amer. barvni 21. decembra mehiški barv-CS fflm KLEVSKA PRINCE- ni film JAZ PUSTOLOVEC SA ob 1930 ob 19. uri 22. decembra amer. barvni 22. decembra mehiški barv-CS fihn KLEVSKA PRINCE- ni film JAZ PUSTOLOVEC SA ob 15. in 17. uri ob 15., 17. in 19. uri RTV Ljubljana 10.40 Šolska ura 1520 Ponovitev šolske vre 17.30 AneieSčma na TV RTV Zagreb 18.00 TV v šoli RTV Ljubljana 1S30 Poročila 1835 Lutkovni in risani filmi za otroke 19.00 TV obzornik JTV 1930 Tedenski športni pregled Ni sporeda! SREDA — 25. decembra RTV Ljubljana 1730 Ruščina na TV 18.00 Poročila 18.05 Ribičeva hčerka — slikanica 1820 Na črko, na črko — igra 19.00 TV obzornik in kulturna tribuna 1935 Otok morskih volkov — reportaža JTV 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 2030 Propagandna oddaja 2030 Koncert angleškega diziland ansambla 2120 Bratranec s podeželja zgodba o dr. Kndareju 22.10 Poročila __ t ČETRTEK — 2*.decfmbra RTV Zagreb 10.00 TV v šoli Evrovizija 1630 Prenos revije v umetnem drsanju na ledu iz Garmischa RTV Ljubljana 1730 Angleščina na TV RTV Zagreb 18.00 Poročila RTV Ljubljana 18.05 Mendov spored RTV Ljubljana 19.00 TV obzornik RTV Beograd 1930 Narodne pesmi in plesi iz Djevdjdije -JTV 20.00 TV dnevnik RTV Beograd 2030 Človek, živali in čednost — prenos drame 22.00 Poročila RTV Ljubljana 22X15 Operacija ušesa PETEK ■— 27. decembra RTV Ljubljana 1730 Ruščina na TV 18.00 Poročila 18.05 Srečno vožnjo 1830 Letošnji Nobelovi nagrajenci 19.00 TV obzornik RTV Ljubljana 19.15 Dokumentarni fihn RTV Zagreb 1930 Baletni program JTV 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb 2030 Propagandna oddaja 20.45 Ekran na ekranu — RTV Ljubljana 21.45 Slovenski pesnik Alojz 22.15 Poročila športne privedit&e, • NAMIZNI TENIS V Ljubljani bo v nedeljo mladinsko ekipno prvenstvo Slovenije, v Zagrebu pa bodo tekmovali člani za »Kup Zagreba.« • PLAVANJE V nedeljo, 22. decembra, bo ob 930 v sejni dvorani skupščine občine Kranj občni zbor plavavcev. • SMUČANJE Tekači bodo imeli v Ljub« ljani v Tivoliju v nedeljo ob 10, uri tekmovanje a »Isto ničev memoriaL« Skakavci pa bodo tekmovali t nedeljo ob 14. uri v v Sliki m Adlešičev tiaL U Zabavna stran 9 Zabavna stran • Zabavna stf - »- 9 Zabavna str-n O Zabavna stran • Zabavna stran Križanka št. 47 Umetnina ali kič A. 1 i2 i3 1 5 i 6 H 7 j 6 1 ■ 9 !. S 10 • p I 12 i« r m 14 15 I 16 1 17 ;« | | Vodoravno: 1. večje slovensko mesto; 8. oder; 9. kazalni zaimek; 10. zagon; 11. časovna enota; 12. samci domače živali; 14. nada; 16. senčna, severna stran; 18. čuvar. Navpično: 1. velika mariborska tekstilna tovarna; 2. naplačilo; 3." japonska dolžinska mera; 4. Pirenejski polotok; 5. oteklina; 6. osebni zaimek; 7. zgoden; 11. strog opomin; 12. neobut; 13. otok v Jadranu; 14. reka v Bosni; 15. dvojica; 17. otoček v Jadranskem morju. Rešitev križanke št. 46 Vodoravno: 1. obrtnik; 7. beton; S. rtač; 9. ee; 10. točkast; 12. nn; 13. amen; 14 eseji; 15. kretr>"k — Po vasem mnenju torej ni pravi Rubens? Ravna se po horoskopu «— 2ena, danes se ni nič podražilo HlimORBSHfl Trnajsta plača v ikakor ni maral številke 13. J^l Ni bil vražjeveren, vendar . .. Saj tudi vi ne marate jazza, morda ne ljubite kavbojk ali ne berete kriminalk. No, on pa ni maral številke 13. In zakaj? Bil je na službenem potovanju. Bil je 13. dan v mesecu. V mestu je dobil sobo^v ulici XIII. brigade. Horoskop mi svetuje, da se moram izogibati padcev. Zaradi tega sem zaprosil delovodja, da me premesti na zemljo. Zvečer je utrujen legel in zaspal. Sredi noči ga je zbudil vratar. — Oprostite, ali bi se hoteli preseliti v sosednjo moško sobo, da bo tukaj lahko prenočila neznanka. Nikjer drugje ni prostora. Sedaj, 13 mesecev po poroki z »neznanko* pa se vedno bolj izo- fiba številke 13: trinajstega ni pri-ajal v službo, znancev v trinajstem nadstropju ni obiskoval, število uslužbencev je povečal na 14. Toda zgodilo se je nekaj nepričakovanega. Prejšnji petek je prišel v njegovo pisarno blajjpjmk. Ura je bila 13. Prinesel je,denar — trinajsto plačo. Zameglilo se mu ie pred očmi. Kaj bo zopet? Številka 13 ga je prestrašila. Nekaj čjsa je premišljeval. Plača? De'nar? Ali naj podpiše? Odločil se je. Podpisal je trinajsto (plačo. Preštel je denar. Bilo je trinajst tisočakov več. Toda, kako jih bo zapravil, ga ni skrbelo*. Imel je ženo!!! VELJA OD 21. DO 28. DECEMBRA OVEN (21. 3.—20. 4.) PONUDI SE TI priložnost, da izpolniš, neko staro obljubo. Za načrt, ki ti je pri srcu ne upoštevaj preveč mnenja sorodstva. Ravnaj se po svojem preudarku, saj bo šlo iz tvojega žepa. BIK (21. 4.—20. 5.) NE KUJ DRZNIH načrtov, ostani raje v ozadju in neprizadeto opazuj. Pazi, da ničesar ne prepustiš naključju. Več samozavesti in razumevanja do bližnjih. Prijeten Silvestrov večer lahko pokvariš z nepopustljivost jo. Pismo od daleč. DVOJČKA (21. 5.—20. 6.) VSE IZGLEDA TAKO, da ti bodo zadnji letošnji dnevi prinesli pomiritev na čustvenem področju. Skromnega, malega darilca se razveseliš bolj kot številnih čestitk in priznanj od uglednih oseb' Varuj se prehlada. RAK (21. 6.-22. 7.) TVOJA POTRPEŽLJIVOST bo poplačana, prizadevaj si, da vztra jaš pri svojem mnenju. Vsak umik zna biti usoden, sicer bo šla trinajsta plača k vragu. LEV (23. 7.-22. 8.) V PRVI POLOVICI tedna nepričakovan obisk. Tehtaj besede kot zlato, da se ne zarečeš. Nasedeš nepotrjeni novici in jo razširiš da se težko opravičiš. DEVICA (23. 8.-22. 9.) OSEBNO ZADOVOLJSTVO ti skalijo opravljivci. Delaj se, kot d* te ni nič prizadelo. Več poslušaj in manj govori, zlasti četrtkov« popoldne. Otroške želje. TEHTNICA (23. 9.-22. 10.) NEKA OSEBA te želi v zvezi s poklicnim udejstvovanjem spravit popolnoma na svojo stran. Pri odločitvi upoštevaj moralne obvez nosti in tradicijo. Izlet. ŠKORPIJON (23. 10.—22. 11.) NAKLJUČJE TI BO pomagalo, da z lahkoto razvozlaš kočljivo vprašanje, ki te muči že nekaj tednov. Nepredvideni dogodki bode močno vplivali na osebni proračun in te prisilijo na skromnost. Glej, da ne sposojaš nikakršnih zneskov, ker prideš opravljivcem v zobe, pa težko bo vračanje. STRELEC (23. 11.—22. 12.) SREDI TEDNA ugodne novice. Obstaja nevarnost, da se odtujiš prijateljem in tovarišem. V tem tednu se pogumno loti srčnih pro-, blemov. Nepredvideno ganljivo slovo. Zaupen pomenek z osebo, ki si ji bolj pri srcu kot misliš in kot izgleda na zunaj. KOZOROG (23. 12.—20. 1.) .KS IZKAZANA TI BO precejšnja pozornost z vseh strani, kar te raz-l«sJ neži. Dvojno darilo pa te spravi v nemajhno zadrego. Soseda bo vedela svetovati, toda ne zastonj. uram VODNAR (21. L—19. 2.) I|a NOVE OKOLIŠČINE na delovnem področju povzročijo rahle spo-■311 re med sodelavci. Ohrani mirno kri, sicer bo treba dati za pijačo, ker bo krivda na tvoji strani. Dedek mraz te spravi skorajda na boben. RIBI (20. 2.—20. 3.) Pja MIR PRI DELU ti zagotovi šele petkova novica. Caka te prijetna ffiflf pošta, nekaj vedrih uric v razgovoru z ljubeznivimi ljudmi. Šrcj ti močneje bije. Nekaj rečeš na nepravem mestu in zardiš. Zf nasvet znanca se ne zmeniš, pa ti bo še žal. Barvna televizija — Krasno, zdaj jih bomo lahko videli, kako bodo rdeči zaradi slabega programa .T