repenenje te je rodilo, tisto neutešljivo hrepenenje, doživeti v tebi dvoje bitij, dvoje duš, ki naj bi se spojili kakor dve mladiki v nevenljivo trto. Veselim se te, ker mi prinašaš drugo mladost, novo, še nikdar prej doživljeno. Pris našaš mi ljubezen, katere mi nihče drugi ne more dati. Pilo si kri mojega telesa, hranila sem te s svojimi sokovi — zato veš, kaj hočem od tebe. Ljubezni hočem in nič več ne mislim na trpljenje, ki te je rodilo, na prečute noči, na borbe tega življenja. Tvoja brezskrbna mladost naj mi razvedri mračno čelo: tvoje veselje, tvoj zveneči smeh naj vliva novih moči v temno dušo, da ti zamorem odpreti pot v bodoče, neznano življenje! Moje oko te čuva., ko sediš na mojih ko* lenih, a čuva te moja duša — ko si oddaljeno in te obdaja nevarnost — ker spaja naju tesna vez ljubezni. Tvoja nebrzdanost, tvoje otroško hrepenenje me ne plaši, ker vem, da sokovi, ki so v tebi, bodo vzcveti v še lepšo in močnejšo trto, ki bo kljubovala vsem viharjem in se bo vzpela visoko nad materjo zemljo. Nasrkalo se boš vseh moči, ker v zemlji, iz katere — trta — se dvigaš, je potreben gnoj. Tudi rožni grm se dviga iz gnoja, in vendar duhti roža tako omamljivo. In tudi ti se boš dvignilo — dete — iz vsega slabega, ki te ob-daj a, proti solncu, kamor te bo spremljala misel moja. Urednica. MOJE DETE. TO PESEM TEBI, DETE. Najlepše vse sem vate položila, iz tebe naj odseva moj obraz. Najdražje vse sem v tvojo dušo skrila in čuvam, da te ne okrade čas. Če kdaj bo prej kot meni tvoj nasmeh kot roža rdeča z usten se ospel, daj Bog, in čuj, ne štej mi tega v greh! s da tudi meni več ne bode cvel... Roža Gorska. DOM GOSPE MATERE SERAF1NE. ivan pregelj. amostainslki škr-janček, vesela gospodična Anica je iDovešala že pav dni glavo in bledela. Oče ii je bi'i piisal, da jo pride obiskat v sredo. In zdaj je bila sreda in gospodična Anica .ie biila vsa inemiinna. Njena ža losit iso bili njeni mači obiski. Vznemirjali so joi do bolečine v svoji rednosti, s katero so se vračali vsak mesec, dvanajstkrat v letu. Iz meseca v mesec se je Anica bolj bala: Prišel bo oče, čudnoresni mož z brado, dobrohoten v besedi in vendar trd, sladek v oči in vendar tako krut, tako čudno neveren in užaljen, češ da ona ni srečna, da so jo bile obšle le neumne muhe, ko je pobegnila z veselega gostilniškega doma v tihi samostan. O, o! Kako je Anica hrepenela po svojem očetu, po možu z veliko očetovsko ljubeznijo in bolestjo v duši, da mu edina hči ni srečna, da je zapustila bogati dom, sijajnost življenja. Hrepenela je po njem, sladka pisma ljubezni in brezmejnega spoštovanja mu je pošiljala, a kadar je pisal, da jo bo obiskal, je trepetala: In če pride in poreče: »Anica, in zdaj je dovolj tega, zdaj boš šla z menoj domov. Tvoj oče sem, ubogati me moraš, pokorščina je tvoja prva dolžnost. Odpustil sem ti tvoj nepremišljeni korak, toda zahtevam, da ga zdaj popraviš. Gospa mati sama so mnenja, da nisi storila popolnoma prav.« Iz refektorija v kapelico so šle matere in sestre. In ob strani je stala temnopolta sestra vraitarica. Anici so zalklecala (kolena. Zdaj zdaj bo izvedela: »Gospod papa so na porti, gospodična Anica!« Šla je, bila je vštric ob sestri vratarici in je obstala. »Gospodična —« Anica se je zgenila. »_ Mercedes,« je rekla vratarica. »Gospa markizinja teta, visokorodna gosipa Turnska...« Anici se je zavrtelo v glavi. Kakor je bila preje obstala sunkoma, tako je zdaj planila naprej, v kapelico in kipela v sladki grozi, v neskončni hvaležnosti: »Jezus, mili, sladki! Priveži, priveži me k sebi, skrij, skrij, da me ne najdejo, da bom samo Tvoja! I11 očetu, dobremu mojemu papanu daj tako misel, da bo vedel, da sem srečna Tvoja, samo Tvoja.« Nebeški ženin njen ji je gledal z oltarja v otroško žejne oči in kdo ve kako je sinil od nekod solnčni odsev čez njegovo resno, sveto ob- ličje in se je zdelo, da se je nasmehnil dobrohotno milostljivo... Nekaj dni za tem je izvedela Anica, da je bil oče v mestu in je ugibala, čemu je ni obiskal. Kadar je to pomislila, se ji je vedno zopet zasenčil obraz in je stokala: »Kadar bo zdaj prišel, bo za res. Nič več ni dober, nič več ne bo popustil, vzel me bo domov, vzel me bo s silo ...« In drugekrati zopet se je razburjala do bridkih solz: »Zakaj nimam sester, pet, deset! Potem bi jim bila v nadlego doma in nihče ne bi povprašal po meni. Zakaj, nimam bratov in sester!« In sredi žalosti je vzkipela: »Zakaj so papa vdovec! Zeno bi imeli, laže bi jim bilo brez mene!« V svoji otroškosladki pameti jc molila tedaj gospodična Anica k Jezusu, svojemu Izvoljenemu : Daj moj Sladlkii, tako pamet očetu, da me ne bo silil od Tebe vstran. Daj. napravi kako, daj mu, čc moreš, mesto mene drugo hčer, recimo rejenko, ali pa mu daj, saj še ni tako star, ženo, da bo moja mačeha ...« Gospa mati Serafina ni videla srčne bolesti gospodične Anice. Nikoli! Gospa mati Serafina, ki je s toliko skrbjo opre/ovala dušo svoje tajne, morda nezavedno izvoljene ljubljenke — gospodične grofice Mercedes, kmctiške Anice ni videla, ni umela ... Tostran porte za intimnejše obiskovalce na levi je stala gospodična grofica Mercedes, onstran je šumela vsa v temni pepelnati svili markiza Turnska, stara koketka z lornjetom v roki in initriigantstvom v glavi pod tujimi plavimi lasmi. Grofici Mercedes je bila stara teta s svojim omledno sladkim obnašanjem zoprna v dno srca. A vendar ji je prijalo, da jo je teta pogosto obiskovala, da je nosila s seboj vonj dragih dišav, katerim se je bila mlada grofica radi domačih prepirov in iz nekake žaljene samoljub-rosti odtegnila v samostan. Tu ob porti, ob ozki lini je kipel od tete vanjo vonj sveta, duh sijaj-nosti, kateri ji je bil odgojil lepo telo in mlado nenaravno, zgodaj bolehno dušo. Kakor drobna mreža so puhteli ti parfemi v tihi samostanski vzduh, dramili v mladi kandidatinji želje po življenju- vzburkavali pokoj duše. plemenite, ponosne duše, ki se je bila, dasi preveč pod zunanjimi vplivi, toda vendar trdno in verno odločila zavreči sijaj, ljubezen, rože in parfem... Intrigantka teta je iz tedna v teden skrbneje pletla mrežo, v katero bi zajela mlado grofičino dušo, potegnila jo zopet v svet, v salon, med toalete in kavalirje. O, to bi bil zanjo zmagoslaven dan, ko bi se vrnila z lepo grofico pod roko naravnost iz samostana v šunmo soarejo, prirejeno v čast gospodu, gospodu knezu s španskim imenom, gospe, gospe vojvodkinji z Ruskega nekje, bogvedi ali iz Moskve ali saratovske ali katerekoli gubernije. Tako je čebrljala: »Ah, grofica Merccdes, Vi ne veste, Ti ne veš, dragica, kako je ta človek zabaven. Char-mant, je te per assurer, mu petite! Kavalir, ves kavalir. Lani je bil v Sahari. V eni noči je ustrelil tri leve. Duhovit človek! Poln romantike. In preprost. Zlato srce, moja draga. Ko sem mu govorila o Tebi, je imel solze v očeh in je rekel: »Markiza, Vi jc ljubite — to si namreč Ti, dragica. — markiza,« je rekel, »Vi jo ljubite kakor mati.« In potem, ne ustrašite se, grofica, ma chere, dete moje, potem me je vzel seboj in mi zaupal, da Te ljubi in pri živem Bogu me je za-rotil, naj Ti govorim — glej, tikam Te dete, — naj Ti govorim o njem.« Tetki markizi je postal glas skrivnostnotih in je rekla: »Mais non! To bi Te žalilo in jaz si ne lipam, govoriti Ti o tem. To pa rečem! Saj se spominjaš kneza Vranskega. Ko je izvedel, kaj si storila, veš-li kaj je rekeil? Mallieur, je rekel, to je mallieur terrible, moja draga! Apropos, sko- ro sem pozabila____ah, dete, Ti si nestrpna, razumem. Samostanski red, seveda, seveda. O-prosti! Samo še nekaj. Glej, ne srdi se name, dragica, jaz mu nisem mogla odreči! Usilil, mais oni, Ti rečem, usilil mi je pisemce zate in pri časti svojega rodu sem mu morala obljubiti, da Ti ga izročim. To se pravi, ne gospod Vran-ski, oni drugi veš, oni iz Sahare, grof Pedro ...« Spretno in pretkano je potisnila drobno pisemce skozi lino, oprezujoča mlado grofico, ki je nemirna segla po pismu in si je skrila v ne-drije. Pretkan nasmeh je obrodil drobne ustnice gospe markizinje. Opravičevati se je začela in podajati grofici Mercedes poročilo o darovih, ki jih bo v eni uri pripeljal domači lakaj v samostan. Nato jo je hlinjeno pcmilovala, kako da je bleda, obenem pa ni hranila s pokloni, da jg grofica neskončno zanimiva: »Prava orientalska, gruzinska lepotica si postala, Mercedes, biser, dete!« Omočena od njenih besed in duha življenja, ki je vel od svetske dame, se je odtrgala grofica Mercedes in odšla v svojo sobico. S tankimi prsti je raztrgala ovoj pisma in brala: »Grofica! Oboževana Mercedes! Moje življenje ste in moja smrt. Tisti dan, ko boste vzeli šlar si bom pognal kroglo v svoje srce. Ce pa se Vam malo smili človek, ki samo eno ljubi na svetu, samo Vas —, usmilite se. Vrnite se iz samostana. Vsak četrtek imam naročeno kočijo, ki čaka ves dan vis-a-vis samostanskih vrat. Deset korakov, boginja, deset korakov, oboževana, zvečer ko se mrači in svobodni ste in jaz najsrečnejši človek na zemlji. Umr-jem za Vas, Edina Najlepša! ...« Edini, Najlepši je gledal bolno s stene na deklico, ki je v duši bojevala boj za vse življe- nje. Videl je sanjav nasmeh na njenem licu in Mu je je bilo žal. Ona pa se je smešila in ni opazila, da je vstopila gospa mati Serafina in se ji približala in ji rahlo potegnila duhteče pisemce iz rok. »Pustite,« je vzkipela grofica Mercedes. »Ne, dete,« je rekla dobrohotno prednica. »Moram vedeti, kaj Ti pišejo.« Gospe materi se je lice bolestno zresnilo. V hipu je dočitala in rekla: »Gospodična Mercedes! Oprostite! Vidam, da tega res ne bi bila smela brati. A ker sem, gospodična, — zaupajte mi svojo bolest! Zaupajte kakor materi, kakor prijateljici. »Gospa mati!« je rekla negotovo grofica. Bila je vsa plaha, zardela. »Govori, dete,« je prosila neskončno nežno prednica. »Svetovala Ti bom, podprla Te bom v bolesti. — Govori!« Grofica je molčala. Ko je dvignila glavo, je bila hladna, skoro prezirljivo hladna: »Zaupala se bom svojemu ženinu!« Prednica je povesila oči. Čudno slovesno je bila spregovorila Mercedes. Vsa omočena je bila gospa mati in ni vedela, ali je mislila kandi-datinja ženina nebeškega ali človeka, rojenega iz žene in grešne ...« V. ANAKLETA IN ELEKTA. Redno vsak dan je obiskala sestra Elekta svojo tiovarišico v bolesti, p o is lepo sestro Ana-kleto. Sestra Anakleta je sedla na posteljo, sestra Elekta k mizi, razgrnila liste Aunegarnove svetovne zgodovine in brala eno uro in dve, na glas, mukoma s svojimi šibkimi prsi in vendar srečna, da more storiti komu dobro. Med branjem je zopet in zopet obudila v sebi vtis, da je v šoli in uči. Če se je zavedela, zalotila sredi takih sanj, se je bolestno nasmehnila, prestala brati in menila proti Anakleti: »Glejte, zopet sem sanjala, da sem v šoli. O čem sem Vam sploh čitala?« In sestra Anakleta je dvignila bledo obličje s pošastno temnimi naočniki in je rekla: »O sveti Mchtildi in saškem vojvodi Henriku.« »Ali sem brala dolgo?« »Precej! Hvala, sestra! Ni treba več, utruja Vas.« »Samo še dve strani! Saj vem, da radi slišite.« »Pa dajte!« In sestra Elekta čita dalje: »Mehtilda je dala pokopati svojega ljubljenega soproga v Kvedlinburgu v cerkvi svetega Servacija pred altarjem svetega Petra. Nato je živela vdova samo svoji pobožmosti in se je odpo vedala vsemu svetskemu sijaju. Se pred petelinjim petjem je ustajala, pela psahne in delila dobrote revežem in prosjakom, ki so prihajali rano zgodaj. Potem je šla k sveti maši. Tiha in skromna je živela. Nikogar ni žalila, nikogar obsojala in vse žalitve je prenesla udano. Pa tudi skrbi in žalosti ji niso bile prizainešene. Njena sinova Ojon in Henrik sta se sprla...« Tako je brala sestra Elekta o kraljici, ki sta ji lastna sinova storila hudo, potem obžalovala svoj greh, poklicala kraljevo trpinko nazaj iz pregnanstva in se ji poklonila in jima je ona odpustila in ju blagoslovila. Tišji, vedno slabejši je bil glas goreče prelektorice in je končno prešel v polglasno šepetanje in je sestra Elekta vz-dinnila trudno resignirana: >Oh, sestra! Nič več ne morem!« Sestra Anakleta je bila vsa v zadregi in ji je bilo hudo in se je dvignila in prosila: »Saj vem! Saj to je zločin, da mi berete in Vas poslušam, ker vem, da Vam škoduje. A Vi ste tako dobri in hočete brati, hočete, sestra E-lekta in meni je dobro. Poslušam in petem ponavljam, ko sem sama, kar sem slišala. Ponavljam in premišljam, kako je to lepo v knjigah povedano in kako je bilo neki v življenju vse to vse drugače, vse drugače. O, sestra! Ali ste tako dobri, samo še to poglejte in mi povejte! Čisto sem pozabila. Ali je vladal gotski kralj Viti-ka od leta 710. ali 700?« »Kralj Vitika? Čakajte sestra! Spominjam se, da sem Vam brala, a ne morem najti takoj.« »Gostje na Španskem,« svetuje sestra Anakleta in sestra Elekta vzklikne: »Res je! Kralj Vitika. — Kako ste rekli sestra?« »Sedemsto deset.« »— je nehal vladati!« .Oh,« je vzdihnila sestra Anakleta, »spv. min me zapušča. Začetne in končne letnice zamenjujem ...« Od zgodovine je prešel njiju pogovor na šolo in učenke in od tu na njiju lastno bolest. Druga drugi sta tožile bol. Sestra Anakleta je govorila o svojih očeh, omenila, da je zdravnik mnenja, da bi se morala dati operirati. »Pa to mi je strašno misliti,« je rekla, »strašno, sestra Elekta. Pet tednov, pravi doktor, ne bi videla nič. Bolelo ne bi, pravi, in bolečine se tudi bojim ne. A to, to! Nič videti pet tednov.« Sestra Elekta je vedela, da bo sestra Anakleta kljub svojim ugovorom navsezadnje vendar morala privoliti v operacijo in da bo od te operacije odvisno vse: ali zdrava ali pa slepa, ne za pet tednov za celo življenje. Strašna žalost ji je stisnila srce. solze so ji prikipele v oči. Ni mogla skriti svojega ganotji. »Ali ste vzdihnila, sestra?« je vprašala sestra Anakleta. Sestra Elekta je planila kvišku, objela sestro Anakleto in zaihtela: »Jaz bi rada, rada vso kri bruhnila... še enkrat, za smrt, a Vam, Vam ... naj da... naj vrne Jezus oči!« »O sestra!« je zajokala ginjena sestra A-nakleta. »To biti ne sme, to biti ne more! Ne, ne! Ne bom več privolila, da bi mi brali. Ušesa si bom tiščala.« Izplakali sta svojo žalost. Zunaj se je začelo polagoma mračiti. V belem licu mučenice sestre Anaklete je sinilo nekaj kakor rdečica. Nestrpno je stopala k oknu in nazaj od okna in zdaj pa zdaj je vzkliknila in vprašala: »Ali je že večernica na nebu?« »Zakaj, sestra Anakleta? Ni je še!« »Potem še ne smem odgrniti,« je vzdihnila sestra Anakleta. (Dalje.) OTROK. V polomljenih vejah moje mladosti se je cvetje razvilo, in žena, glej, iz najglobljih skrivnosti poganja z nebrzdano silo. Moj otrok in ti! — Grem po cesti in mislim na vaju. Tedaj zaživim dni bodočih smehljaj, prečudne besede moč: cvesti... France Bevk. MOJA PESEM. TA moiia pesem te ovtije z godbo, deite moje, kakor nežni objem ljubezni. Ta moja pesem se dotakne ttvojega čeila, ikakor blagoslavljajoči poljub. Ko boš osamela, bo sedela ob tvtoii strani in iti bio šepetala na uho, ko boš v gneči, te bo oklepala s svojo oddaljenostjo. Moja pesem bo kakor dvoje peroti za tvoje sanje, prenesla bo tvoje srce na meje neznanega. Kalkor tverna zvezda bo nad glavo«, ko bo temna noč nad tvojo cesto. Molja pesem bo sedela iv zenicah tvojih oči in pidkaže tvojemu pogledu pot v' srce stvari. In ko moj glas umolkne v smrti, bo govorila moja ipesem v tvojem živečem srcu1. Rabindranath Tagore, DEKLICE DAVNINE, j. jacouin. m. j. khamait, mala egipčanka za časa ramzesa ii a terasi vile kras ljevih otrok sta se tiho pogovar j ala faraonova hčerka Khamait in pritli* kavec Khnoum* hotpou. Morda je bil njunin razgo* vor važen, toda psu Pirouit se je zdel vsekakor pre* dolg. Že v dvajse* tič je obhodil po tleh razmetane i« grače: punčke iz gline, golobe in kanarčke na kolesih, hišice, mizice, omarice, vrtavke ali žoge, toda vse to ga ni prav nič zanimalo. Zdehal je ... Slednjič pa se je zganil na oster žvižg. Klical ga je Khnoumhotpon; Khamait, ki jo je Ramzes prav posebno ljubil, se je od svo* jega zaupnika poslovila in položila prst na usta, kot da mu še enkrat zabiči molčečnost. Pritlikavec je storil isto in se podal s svojim psom iz vile skozi kraljevi vrt, nato pa krenil skozi drevored nubijskih palm proti farao* novemu stanovanju. Šel je mimo skladišč, mimo vojašnice, mimo kraljičinega dvorca in se ustavil pred kraljevo palačo. Pred glavnim vhodom so stražili lidijski vojaki z okroglimi čeladami, v egipčanskih plaščih in z dvoreznimi meči. Nič kaj ni bilo lahko priti k faraonu Ram* zesu, solnčnemu sinu in kralju dveh Egiptov, toda ker je vsakdo vedel, da je Khnoubotpon kraljev ljubimec, se vojaki, izmed katerih so nekateri kvartali, niso prav nič vznemirili, ko sta pedenj*mož in njegov četveronogi to* variš prestopila prag Njegovega stanovanja. Pritlikavec je dospel v častno dvorano, ki so jo krasili stebri — bi-la je prazna — in kjer je sprejemal faraon obiske in počaščenja. Po* dal se je k visokemu z zastavicami okraše* nemu odru, odkoder je Ramzes zaslišaval svoje podanike, in od tu je vstopil v glavno sobo, kjer so imeli strežaji posla z oblače* njem solnčnega sina. Tu so se nahajali kra* ljevi brivci, ki so edini smeli briti njegovo brado in striči njegove lase; tu so bili lasu* ljarji, ki so mu na glavo polagali modre la* sulje in kačjo glavo; sluge so mu morali stru* žiti nohte, dišavarji so njegove obrvi barvali črno, lica in ustnice pa so mu lepotičili z be* limi in rožnatimi barvili. Tu so bili tudi oni, ki so ga odevali — kajti danes se je faraon namenil žrtvovati v Amonovem svetišču — v obredno oblačilo: v dolgo haljo iz odličnega platna z zlato vezenim predpasnikom, ki je bil posut z barvitimi dragulji, za obuvalo pa so mu služile nazaj zakrivljene sandale. Khnoumhotpon se je zleknil pred svojim go* spodom, ki mu je prijazno pomignil, in se je umaknil v kot, kjer je ostal molče, dokler ni bil kralj oblečen. Nato so se brivci, lasulj ar j i, dišavarji in strežaji priklonili in po vrsti od* šli. Ko je Ramzes s kretnjo odslovil telesne častnike in dvorjanike in prenehal narekovati povelja, ki jih je pisal sključeni pisar na per* gament, se je zamislil in podprl čelo z des* nico. »Khuoumhotpon«, je hipoma dejal, »po* jasni mi, če moreš, zakaj je gospodar Egipta, najmogočnejši kralj na svetu, bog, solnčni sin, vedno, vedno otožen, zakaj ga v nočeh brez prestanka straše more in so njegovi dnevi polni tuge, medtem, ko se ti, ubogo in pohabljeno bitje, ki si komaj toliko vreden kot prašno zrnce, vedno smeješ in pre* pevaš?« »Visoki gospod,« je odvrnil pritlikovec, »to je kaj enostavno. Vam smem povedati na uho?« »No, stopi sem!« »Glejte; povem vam zakaj ste otožni: predvčerajšnim je neki suženj v palači iz* maknil melono ki je bila namenjena vam in jo pojedel, ter nato umrl v najstrašnejših bo* lečinah. V zahvalo, da ste bili nesreče oteti, ste sklenili ob milejši uri žrtvovati Amonu, tebanskemu bogu zaščitniku.« »Ali je to vse, kar.veš?« »Ne, visoki gospod. Tudi to vem: ko so pred dvemi meseci položili faraona, vašega slavnega očeta v grob, v njegovo piramido, se je kljub temu, da vas je on postavil za na* slednika, raznesla govorica, da hočejo zarot* niki posaditi na vaše mesto, na vaš zlati prestol...« »Koga? ...« »Imenovali so nekaj zarotnikov in i: bral so več oseb, ki so se potegovale za prestol, toda dobiti ni bilo mogoče nobenega do* kaza. Upali ste, da se bodo zdaj, ko vas je zastrupljen sad obvestil o namerah, ki se od* igravajo v senci, pokazali znaki kesanja.« »No?« »To so vzroki, ki vam pomračujejo čelo. laz pa nimam nobenih, ki bi me zavidali^ nikdo me ne namerava zastrupiti in nimam skrbi, da bi kedaj postal kralj in bog. Odtod izvira moje veselje.« »Pa kaj še govore v moji palači?« »Da je vaš stric Nakhiti predvčerajšnem odšel na lov na leve in da bo potrt, ko na svojem povratku izve, da je neki njegov su* ženj izmaknil vašo melono.« »In zakaj bo potrt?« »Ne vem, visoki gospod!« »Nasprotno, ti, Khnoumhotpon veš zelo mnogo ... Parkrat so izginili faranovi stre* žaji vsled manj važnih vzrokov.« Ramzes je obrvi jezno namršil; pretli* kovec pa se je živahno zasmejal in malomar* no pogladil svojega hrta po glavi. »Ali mi dovoli, Vaše Veličanstvo, neki predlog?« »Povej.« »Zlato ovratno verižico stavim, da vas razveselim in da za vedno izženem žalost iz vašega srca, če ne, me daste lahko pretepsti!« »Knoumhotpon, tepen boš, veruj mi, če sprejmem tvojo stavo!« »Le naj poizkusi Vaše Veličanstvo!« »Kaj naj" storim?« »Čisto enostavno. Kraljičina Khamait bi vam rada pokazala novo igro s katero že od včeraj razveseljuje vse otroke v vili. Predno se odpravite v Amonovo svetišče, jo pridite pogledat.« »Kaj misliš, da sem otrok,« se je Ramzes ujezil, »in meniš, da me bo otroška zabava raztresla?« »Visoki gospod, obljubili ste . . .« »Naj bo, srečen bom, da vsaj par hipov preživim s svojo ljubljeno hčerko. Toda ti, Khnoumhotpon boš tepen.« »Dobil bom zlato verižico! Toda prosil bi, Vaše Veličanstvo, če blagovolite dovoliti, da privede kraljičina Khamait svoje bra* trance Mvkerina, Ameresa in Sahourija, Nakhitijeve sinove ... in ko jih boste spre* jela bo prisotna samo kraljica, vaša vzvišena soproga.« »Vse ti dovolim, toda, Knoumhotpon, tepen boš!« Ko je vstopil Knoumhotpon, ki so mu sledili Khamait, Mykerinos, Ameres in Sa* houri, je sedel Ramzes v širokem naslonjaču, ki je bil umetno izrezljan in pozlačen ter ob* šit z blazinami. Za njim je stala kraljica No* fritari in opirala svoje z dvojno zapestnico okrašene roke malomarno na naslonjalo. Na mizici je ležala košarica s sadjem za otroke. Khamait je smeje in ljubko vrgla svoje dolge kostanjeve lase ob stran, si popravila svoj obesek — izrezljano čebelo in se poklo* nila svojemu očetu in svoji materi, njeni bra* tranci pa so po strogem običaju padli pred faraonom na tla. Ramzes in kraljica sta Kha* mait objela in pomignila vsem trem Nakhito* vim sinovom, ki so se vzdignili. »Dobro došli, Khamait*jini bratranci,« jc rekel Ramzes, »veseli nas, da se tako radi skupaj igrate. Ker vas je naša ljubljena hčer* ka povabila, nas bo vzradostilo, da hočete našo palačo nekoliko poživiti s svojo mla* dostjo in živahnostjo.« Khamaitina zasluga je bila, da so otroci kmalu pozabili, da je prisotna vladarska dvo* jica, poleg kateri sta bila tudi Khuoumhotpon in njegov neločljivi tovariš Pironit. Igra je postala hitro prav živahna. Neprisiljeno so se šli obiske in poklice. Izmed vseh je bil My* kerinos najbolj živ. S smeh vzbujajočimi kretnjami je znal posnemati čevljarja, ki vbada sandale s šilom, škripanje tkalčeve ladjice in brivca, Khamait, ki ga je vneto vzbujala k šaljivkam, je mahoma zaklicala: »Pojdimo se igrat tatu, ki je okradel me* lono . . .« in pomignila Khmoumhotponju, ki se je sklonil k faraonu in mu zašepetal: »Ve* ličanstvo, dobro pazite!« Igra se je pričela: vrsta stolov je pred* stavljala ulico, ki vodi na glavni trg v Tebah. Ta prizor so očividno zamislili dečki na spre* hodih po zavitih ulicah, kjer radi opazujejo kovača, ki goni svoj meh z nogo, ali pa peka, ki drži svojega sina za noge, da lahko ta na pol zleze v peč, kjer čisto v ozadju porazdeli hlebce. Na zadnjem sedežu je sedela Khamait ter prodajala zelenjavo in sadje. Potrpežljivo je čakala na kakega kupca in glej: že se ji je približal Mvkerinos s svojim sužnjem Sa* hourijem. Od vseh strani vabijo Mvkerina zlatarji, železninarji, prodajalci poljskih pri* delkov, dišavarji in kletarji, toda on se je ustavil le pred našo prodajalko in izbral me* lono, ki jo je skrbno odišal, da se je prepričal o njeni kakovosti. Konečno se je odločil, da jo kupi in Khamaiti je plačal četrt bakrenega ontnonja, nakar je prodajalka pristavila, da je zadovoljna »ker je on.« Mykerinos je izročil svoje blago Sahou* riju in se vrnil v svojo vilo v mestu. Tu je Mykerinos dal znamenje, naj se Sahouri od* strani in medtem, ko je nadaljeval svojo igro, se je Khamait tiho približala svojemu očetu, ki je ves prizor napeto zasledoval in se vsedla k njegovim nogam. Mykerin je vzel svojo melono; z majhnim bodalcem je vbodel vanjo jamico, v katero je natresel ali se vsaj delal tako, prahu. Nato je poklical svoja sužnja. Ameresa in Sahou* rija. Velel jima je, naj pripravita košarico najslajšega sadja: dateljev, fig, granat, suhih rozin, med katerimi je tudi kraljevala sladko dišeča melona . .. »Ponesita to«, je jima rekel, »v farao* novo kuhinjo ... Le solnčni sin je vreden teh sadežev, ki jih je ozrelil njegov oče!« Dal si je prinesti lok in sulico in javil, da gre na lov na leve. Ameres in Sahouri sta ostala sama in igra se je nadaljevala pred plašnimi očmi Ram* zesa, Nofritare in Khamaiste. Sužnja sta. vzela košarico in izpolnila gospodarjevo za* poved ... O, kako slastno so dišali ti sadeži! Ameres in Sahouri nista mogla odmakniti po* gleda od njih! Prvi je padel v skušnjavo Sa* houri in načel granato ... Zgledi vlečejo! Ameres se je prepričaval, da je Mykeri* nos na lovu, odkoder se povrne šele čez več dni... Prijel je za oni najepši sadež — me* lono .. . Toda komaj se je z njo dotaknil svojih ust, že je padel mrtev na tla, kot da ga je ubila strela! Igra je bila končana, Faraon se je dvig« nil ves bled. »Kaj pomeni ta prizor?« je raz« burjeno vprašal Mykerirfa. »Mislim, visoki gospod,« je odvrnil de« ček, »da nas ta igra uči, kako Araon kaznuje tatove in sladkosnedneže, kajti dogodek se je pripetil včeraj, ko je moj oče vpričo nas na« ročil naj vam sužnja prineseta sadje, medtem ko se je on odpravil na lov.« Ramzes je nekaj časa ostal zamišljen, nato je čisto mirno dejal: »Deca moja, Amon je zares pravičen bog, ki kaznuje zlobne ljudi in zdaj je prišla ura, ko se moram podati v njegovo svetišče. Vaša igra mi je ugajala. Mikerinos, Ameres in Sahouri so me očarali s svojo razumnostjo in zahtevam, da jih ti, Khnoumhotpon pogo« stiš z medenimi pogačami, s sirupom in citro« nami. Pojdi. ..« In še je pristavil, okrenivši se k svojemu ljubljencu pritlikavcu: »Zlato veri« žico boš dobil in še več!« Medtem ko so vsi trije Nakhitovi sinovi odšli veseli, da so igrali s takim uspehom in dobili v dar slaščice, sta kralj in kraljica prijela Khamaito za roko. »Hčerka, ki te najbolj ljubim izmed vseh bitij na zemlji«, je dejal Ramzes, »ti veš za usodno skrivnost... Tvoj izvrstni razum, ki je znal zločin razkriti v nedolžni igrici in me postaviti za sodnika, ne da bi bilo treba obto« žiti zločinca, bo kmalu izvedel, da je krivec kaznovan . . . saj ne boš ničesar povedala. Za« upava si!« »Ljubim vas,« je hčerka preprosto odvr« nila. U»a je štiri... Faraon in kraljica se od« pravljata v Amonovo svetišče, kjer bosta žr« tvovala bika. Sijajen sprevod se odpravlja na pot. .. vozu kraljevske dvojice sledi vrsta knezov, visokih dostojanstvenikov, prapor« ščakov, pahljačenoscev, in vojakov s hele« bardami, s kopjem, s sekirami in s ščiti... Z vrha terase na vili kraljevih otrok opa« zuje Khamait veličastni sprevod. Mimogrede se ji nasmehneta Ramzes in Nopitari... in ona gleda za njima dolgo ... dolgo, dokler vsa procesija ne izgine v blestečem prahu zaha« jajočega solnca. Ona pa še dalje premišljuje. Tolaži se, da je storila svojo dolžnost, toda užalosti se, ko se domisli, da ne bodo njeni bratranci Sa« houri, Mvkerinos in Ameres nikoli zvedeli, zakaj se ni povrnil z lova njihov oče Nakhiti, ki je hotel podariti kralju melono . .. Na tleh pa leže zapuščene punčke iz gline, golobi in kanarčki na koleščkih, vrtavke in žoge: vse te igrače je več ne zanimajo, kajti kdor ve za tako strašno skrivnost ni več otrok. BEGUNKA. Sama še ob črni vrsti spečih voz bedim. V mesečini kakor v mleku kopij cm si lepoto in bridkost petnajstih svojih mladih let. Črni je vagon mi dom, železna tira pot v živ« ljenje. Kje, mladost si zlata, kje mi, domovina? Vidim te v večerni zarji: svit morja se ti blešči v vrheh, gozd šumi večerne pesmi, v brajdah temnih trta šepeta.--- Kje si, domovina? Ob barakah sveti nizek ogenj v noč in vojniki kolo plešejo. Črn cigan na sredi piska, vzpet na prste, pesem se piščali k nebu vije, pesem davnih mojih mater in očetov, dob pozabljenih odmev. O, svoboda! Preko mesta pod zvezde nje pesem vriska, čaše ji jeklene pojejo v pozdrav, jek železnih odbijačev med vagoni v dolgi vrsti melodije bije takt. Roke lomim bele za to pesmijo, pijem jo s pekočimi očmi, kri plamteča v žile jo vsesava, lije mi v srce, da jo bo slišal prvi moj otrok, ko stisne ustne k prsim svoje uboge matere daleč, bogve kaj in kje ... A. Remec. SLABO ŽIVČEVJE NAŠIH OTROK. Brezdelnost in ncvolja otrok ni vedno vzrok slabe vzgoje, pač pa je premnogo* krat le posledica živčne šibkosti in raz* dražljivosti. Če nima doječa mati dovolj teč* ne hrane, je njeno mleko šibko. Njej sami pojemajo moči, a tudi otrok se vsled tega ne redi in živčevje mu ošibi, postaja siten in jo* kav. Stariši si navadno slabo tolmačijo to stanje; s sitnim otrokom nimajo potrpljenja in ga kaznujejo takrat, ko bi najbolj potre* boval skrbno in umno negovanje. Tako neu* mestno postopanje še poveča otrokovo živ* čno šibkost, le še bolj draži in razvija v njem odpornost, trpkost in zlobo! Iščimo vzroke otrokove nebrzdanosti tam, kjer imajo svojo zibel. Ponavljam, da ni* so vedno posledica slabe vzgoje; vzroki se zbirajo, kjer jih najmanj pričakujemo: v ma* terinem telesu, v materinem mleku. Otrokovo živčevje ošibi že takrat, ko leži še kot skriv* nost pod maternim srcem. Redke so matere, ki se tega zavedajo, ki čuvajo razvijajoči se plod. Koliko je očetov, ki upoštevajo stanje noseče žene? Vrtnar neguje, varuje svoja sadna drevesca, da bode sad tem žlahtnejši. In mož, misli kedaj nato, da bo njegov zarod plemenit, če bo nežen in če bo negoval no* sečo ženo in se poglobil v njeno stanje? Kedo bi se ukvarjal in mislil na vse te malenkosti — ki pa imajo vedno zle posledice? Krive so tudi matere same, da preidejo njih slabi živci na otroka. Ne sluteč, koliko dobrega in slabega zrna položijo v otrokovo telo in dušo, se udajajo brezmiselnim nava* dam, nepotrebnim in prevelikim skrbem; strah pred predstoječim trpljenjem jih dela nemirne, neznosne; so slabe volje radi teles* nih bolečin. Čemu vse to? Ako ve žena, da ne bo mogla> vsega tega mirno prenašati, naj se ne pripravlja na materinstvo, naj ne" hrepeni po potomcih, ker škodi le svojemu zdravju, plodu in postaja neznosna vsej okolici. Sveta dolžnost žene je, pričakovati in pripravljati se z veseljem na predstoječe trpljenje. Njena duša bodi vedno vesela, naj se ne vdaja nik* dar jezi, žalosti in sovraštvu, da ne skali dušo razvijajočega se ploda. Tudi zmernost v jedi in pijači je neobhodno potrebna, gibanje v svežem zraku, delo in mirno spanje ter zmer* nost v vsakem drugem uživanju. Ker preide duševno življenje očeta in m® • matere v njih otroke, bi morala mladina pre* vidneje sklepati zakon. Ni vseeno, koga se voli. Slabi otroci so potomci že slabih stari* šev, oziroma nesrečne izbere zakonske po* lovice. Le redkokdaj naletimo na zakon, ki izvira iz razumevanja duš, kar bi moral biti, ako bi misjila mladina tudi na bodoče otroke in ne samo nase. Prvi znaki šibkega živčevja se pojavljajo pri dojenčkih že v prvih mesecih. Otrok se vstraši in strese pri večjem ropotu ali šumu; njegovo spanje je nemirno; ko je razdražen, silno vpije; ako se ž njim poigramo, je nena* ravno vesel in razigran. Pri večjem otroku se opaža to v večji meri. Naslednji pojavi so tu* di vzrok živčne šibkosti: otrok se boji teme in osamljenosti; marsikaj mu vzbuja stud in odpor, kar živčno zdravega otroka ne vzne* mirja tako na pr. se trese otrok ali joče ob pogledu gotovih živali ali gotove jedi. Nenor* malna razposajenost ali apatija in neobčutiji* vost za razne pojave, kar se opaža pri nor* malnih otrocih le v slučaju bolezni; tako na pr. se razveseli otrok prihoda ljube osebe, živčno bolan pa ostaja brezbrižen. Razbur* ljiva narava, ki žene otroka k gotovim de* janjem, ki se jih mora pozneje kesati in sra* movati, je tudi plod bolnih živcev. Mišljenje živčno oslabelega otroka je leno, manjka mu zaupljivost v lastno moč (ki je nezdrav po* jav kot preveliko zaupanje v lastno moč). Tudi nagnjenje k laži in sleparstvu je mnogo* krat posledica živčne šibkosti; taki otroci po* trebujejo posebno negovanje in nadzorstva. Samovoljnost, ki vzraste iz otrokove bolne domišlije; prepričan je, da mu delajo vsi kri* vico, hoče uveljaviti le svoje mišljenje in si je v svesti, da dela prav. Prevelika občutlji* vost, ako je na pr. otrok užaljen, razdražen in slabe volje pri najmanjšem vzroku, last* nosti, ki mučijo otroka samega in druge. Zlasti deklice so podvržene tem lastnostim. Prepustijo se raznim nezdravim občutkom, so domišljave in pretiravajo marsikaj v svo* jej bolni fantaziji. Tudi lahkomiselnost, pre* velika, nikdar zadovoljiva radovednost, za* morejo biti posledice živčne šibkosti in sla* bokrvnosti. Le razumni stariši zamorejo pre* prečiti neprijetno bolezen današnjih dni — nervoznost, ki dela človeka neznosnega in o* durnega! UPANJE BOLNIKA. Ves zemski šum je že potihnil, še pesem ptička samotarja, le jaz bi rad še parkrat vzdihnil, ko bolne ure noč udarja. A tiho skril se bom v blazine s telesom celim, z dušo celo; ko skozinskoz me bol prešine, me spanje trudno bo objelo! V. S. otrok in delo. TRNJEVA je pot življenja — srečne ure na tej trudapolni poti so kot lep cvet, ki cvete, nas omamlja a se kaj kmalu usuje v prazen nič. Ker ni naše živ* ljenje praznik, se moramo resno pripraviti nanj, da nas ne najde nepripravljene, ko ter* ja od nas one moči, ki so bile položene v našo naravo. Bridko je razočaran on, ki ni razvil te moči pravočasno, mogoče, ker je pogrešal vodstva, mogoče, ker ni slutil, čemu je pozvan na svet. — Kar je zamudil človek pri sebi, skuša po* praviti v novem življenju, v življenju, ki iz* haja iz njega — v svojih otrocih. Če bo spo* znal — bo popravljal! Neveden je otrok, brezskrben, neznane so mu bridkosti in težave, ne ve, kaj je res* nost življenja. Stariši ga morajo privesti iz zelenih trat mladosti na trnjevo pot. Seznaniti ga morajo že v zgodnji mladosti z delom, te* lesnim in duševnim. Delo, resno delo prinaša človeku svobodo in samostojnost. Ne denar,' ne posestva ne bodo donašala otroku sreče, pač pa pridnost in resno delo. Če hočeš, da to otrok delaven, skrbi mati, da sama ne le* » nariš! Ne ubivaj v otroku mladosti, otroškega veselja. Bodi z otroci otrok, priučili se bodo dela igraje, tako jim prihraniš marsikatero bridko uro. Vsak otrok ima svoja posebna nagnje* nja, ki se morajo v njem razvijati. Eno je pre* potrebno, otroka ne smemo prepuščati sa* memu sebi, družbi brez nazorstva in pohaj* kovanju. Bolje je, da dela doma nered, se ve? seli, se joče, skače in nagaja, kot da uporabi čas v brezdelju bogve kje. Že majhnega otro* ka lahko navežemo na delo. Če je kaj razne® sel, naj zopet pospravi. Svoje igrače mora po dokončani zabavi zopet urediti, sploh je toliko drugih majhnih del, ki jih lahko izvršuje, da se priuči na red, točnost in snago. Le ne pri* puščaj otroka samega sebi; to je prvi korak k samovoljnosti, lenobi in nerednosti. Ko hodi otrok v šolo, nadzoruj ga pri u* čenju, a ne delaj mu naloge, da ga ne odvajaš od samostojnega dela. Skrbno pazi, da spra* vi otrok knjige vedno na določeno mesto, da so snažne in v redu — a ne pospravljaj nik* dar za njim. Tudi priproste, neuke matere morajo zahtevati to od svojih otrok in naj se ne zanašajo le na šolo, kakor da bi jih mogli naučiti tam vse ono, kar je dom zanemaril. Materi je delo mnogo olajšano, ako nauči hčerko že zgodaj krpati obleko in perilo in podšivati nogavice, pospravljati sobe, omare in predale. Z desetim letom morajo pričeti tudi s potrebnim resnejšim delom, čeravno še vedno šivajo punčki oblekce. Veselje do dela in skrbnost se jim vcepi igraje, in ni se bati, da ne bodo nekoč skrbne in marljive gospo* dinje. Tudi pri kuhanju naj pomagajo pa pu* sti, da same kaj skuhajo, seveda pod tvojim nadzorstvom. Eno ne sme mati zamuditi: vzbujati lju* bežen med bratom in sestro. Pomagati si mo* rata drug drugemu; sestra naj pospravi bratcu posteljo, pomaga naj mu pri umivanju, sešije naj, kar je strgal, obveže naj mu rane, streže, ko leži bolan, a zato naj bo bratec ž njo ulju* den, postrežljiv in ljubeznj iv. Mnogo je takih prizorčkov, kjer se razvija medsebojna lju* bežen. A mati ne sme nikdar postavljati stene med dečkom in deklico, ker vsi so iz naše krvi — vsi vredni življenja. Čemu si zlovoljna mati ko se rodi deklica? Kaj te skrbi dota? Daj jej dobro vzgojo, dobro srce — in njena bodočnost bo preskrbljena. Skrbi raje, da vcepiš v sinčka ljubezen in spoštovanje do sebe, do sestric. Vzrastel bo iz njega mož, ki ne bo iskal v ženi le ljubico, temveč tovariš šico, ki jo bo podpiral v veselih in trdih dneh. Otrok mora ljubiti tudi neprijetno delo, ki zahteva potrpljenja in vztrajnosti. V vsa* kem otroku spi hrepenenje po moči, a to hre* penenje mu ne smemo kvariti s tem, da mu lajšamo delo. Če ne more otrok kako delo iz* vršiti, ne priskoči mu na pomoč, raje vzpod* bujaj ga. Če ni prav naredil, naj ponovi, s tem se vadi v potrpežljivosti in vztrajnosti. Premnogokrat obupuje otrok in bi se zate* gadelj najraje udal brezdelju, a takrat bodi neizprosna. Buditi moramo v otroku ljubezen do neprijetnega dela. Ta boj z neprijetnim delom krepi otrokovo voljo in množi mu spo* sobnost, izvrševati skrbno in vestno tudi ne* znatno delo. Če podpiramo otrokovo nemar* nost, ošibi njegova volja, kakor ogenj, ki mu ne dokladamo. Kdor je površen pri neznat* nem delu, bo tudi važna dela opravljal netoč* no v svojo škodo in škodo drugih. Privošči pridnemu otroku tudi urico za* bave v prosti naravi. Pripravljaj ga za bodoči poklic, toda ne zmrači mu mladosti. Pomlad se vrača — a mladost nikdar! — POČETEK. 0»dkod sem prišel, kje si me pobrala?« je vprašalo dete svojo mater. Odgovorila mu je napol v joku, napol v smehu in si privila dete na prsi. »Bil si skrit v mojem srcu, ker si bil nje« govo hrepenenje, ljubček moj. Bil si v punčkah mojih detinjih iger; in ko sem slednje jutro iz ila oblikovala podobo svojega Boga, sem oblikovala in preobliko« vala tebe. Bil si zaklenjen v božanstvu naše do* mačnosti; njega časteč sem častila tebe. V vseh mojih nadejah in v moji ljubezni, v mojem življenju, v življenju moje matere si živel ti. V naročju nesmrtnega Duha, ki vlada naš dom, si se dojil veke in veke. Ko je moje dekliško srce razklepalo svoje cvetne liste, si plavalo nad njim kakor vonj. Tvoja mehka nežnost je cvetla v mojih mladih udih, kakor zarja na nebu pred solnčnim vzhodom. Miljenec nebes najmilejši, dvojček z ju? tranjo zoro, si plaval po reki pozemeljskega življenja in naposled si pristal ob mojem srcu. Kadar ti zrem v obraz, me prevzame sveta skrivnost; ti, ki si bil skupen vsem, si postal samo moj. V strahu, da te ne bi izgubila, te privijam tesno na svoja nedrija. Kakšno čarodejstvo je zapletlo zaklad vsega sveta v te moje šibke roke?« Rabindranath Tagore. ZNAMENITE SLOVENKE: m^M^M^^M^m^m JOS1PINA TURNOGRAJSKA. RVA slovenska p i« sateljica in najbolj s ša naša pisateljica tedanje dobe, Josi« pina Turnograjska, je bila rojena na gradu Turnu. Pre« življala je svojo mladost ravno v ča« su, ko je vladala v Evropi pisateljska smer ki so jo imeno« vali romantika, zma> goslavje čustva nad hladnim razumom. Ker je bila zelo izo« bražena, njena mati jo je dala namreč dobro vzgojiti, je vplivala nanjo ta čustvena doba, vplivali so tudi učitelji, ki so ji dali občečlo« veško in občeslovansko izobrazbo. Posebno slovansko gibanje je našlo v Josipini Turno« grajski mnogo odmevov, bila je vsa navdu« šena. Slovensko ženstvo je bilo tedaj na zelo nizki stopnji. Vse je nemškutarilo. Josipina Turnograjska je bila največja med redkimi. Ko se je vzbudil v nji pisateljski genij, jo je urednik »Slovenske Bčele«, Janežič, veselo pozdravil. Prva njena povest je bila »Nedol« žnost in sila« (Opis usode Veronike Dese« niške), priobčena v omenjenem listu 1. 1851. Takrat je imela Josipina šele. 18 let. Do te -dobe — to pomnite! — smo imeli le eno večjo slovensko izvirno povest. (Cigler: Sreča v nesreči.) Ko je bila .v svojih najlepših letih, opisu« jejo jo kot krasotlco, se je seznanila z mladim dijakom Tomanom, ki je bil pesnik. Zaljubila sta se in 1. 1853 je bila poroka. Njun zakon je bil zelo srečen, spajala ju je najlepša pesni« ška ljubezen. Toman je šel s svojo ženo v Gradec, kjer je hotel dovršiti študije. Tu se je Josipina po« svetila umetnosti. Žalibog, da je prekmalu umrla dne 1. junija 1. 1854. Pokopali so jo na graškem pokopališču, kjer se bleste na pet metrov visokem, iz nabrežinskega marmorja narejenem obelisku besede: »Kdor dušno živi, ne umrje.« Ona ni dokončala svojega dela. Bila je premlada. A kar je delala, je pričalo, da tiči umetnica v nji. Pomisliti moramo, da je uti« rala poti med prvimi. Osem njenih povestic je bilo priobčenih, okrog dvajset jih je ostalo v rokopisu. Pesem je spisala eno samo, a dobro in več drugih sestavkov. Znala je tudi izborno klavir in skladala napeve, a jih je le par zapisala. Bila je vzor pridne žene in rodoljubke — me Slovenke smo lahko ponosne nanjo. Blag ji spomin. žena pri amerikancih. Zanimivo je slišati, kako stališče zavzema žena pri Amerikancih. Tam so čisto posebni prirodni in gospodarski pogoji, zato je tudi stališče žene zavzelo svojo prav posebno ob* liko. Prav posebno se to opaža v južni in v srednji Ameriki, kjer so se različna ljudstva najbolj mešala, kjer se je pomešalo evropsko svojstvo z domačimi Indijanci in to oboje še z zamorci, ki so bili tja pripeljani kot sužnji. Nenaravna mešanica treh plemen, kulturnega evropskega, surovega zamorskega in indijan* skega, je postavila žensko nekako na stališče, ki odgovarja vsem trem značajem. Pri narodu, ki nastaja v Zedinjenih dr* žavah, zavzema žena stališče, ki je evropej* skemu najbolj podobno. Kakor močno nad* vladujfe v Zedinjenih državah angleško pleme, tako se tudi stališče žene približuje tistemu na Agleškem. Ona je oproščena težkega dela, vsi se vedejo naproti nji obzirno, ustvarjena je samo za družino. Kakor imenujejo Anglijo raj za ženske, tako bi lahko imenovali tudi Zedinjene države. To čislanje ženskega spola izvira seveda tudi iz tega, ker je v Ameriki veliko pomanj* kanje žensk. One so za Amerikanca luksus. Kakor se Amerikanke po svojem slokem telesu in ozkih ledjih precej ločijo od Evro* pejk, tako so tudi duševno precej oddaljene ženam to stran velike vode. V njih se je raz* vilo mnogo več duha samoljubja in samostoj* nosti, moškosti bi dejali, je v njih, kot celo pri njih angleških sestrah. To pa gre skozi vse sloje, do najnižjega delavskega sloja doli. Seveda je tudi moški v Ameriki ves drugačen, delaven, neutruden, skrajno so uporabljene vse telesne in duševne moči. Za oddih sta mu žena in šport. Seveda se tu potem godi, da mož smatra ženo le za igračko, to pa škodi materinskemu značaju žene in ga ubija. Kot malokje se je v Ameriki razvila žen* ska emancipacija, kjer pogosto zavzemajo ženske zelo važna mesta. Važno je vprašanje, če se bo stališče že* ne v Ameriki razvijalo v isto smer, ali bo okrenilo drugo pot? Jasno je, da je ne bo mo* goče tako naglo izpodriniti z zavojevanega stališča. Le z gostim priseljevanjem drugega ljudstva, bi se dalo kaj spremeniti, a tudi to je malo verjetno. razgledi. o lepoti telesa. Ni jc lepše harmonije, kot je lepota duše, združena z lepoto telesa. V lepoti je moč — pravijo, in človeku, katerega je obdarila narava z lepim telesom, so odprta vsa srca, vse duri. Koliko skritih in tihih dejanj vodi lepota tega ali onega človeka. A ni je lepote brez zdra« vega in harmonično razvitega telesa, brez dušne lepote, brez gracije in miline. Zgolj lepe poteze in sveža zunanjost niso privlači na sila, ako ne odseva iz obraza srčna dobrota, zato na« letimo na mnogo ljudi, čegar poteze niso pravilne, a njih dušna milina in njih zdravje uplivajo močneje kot pravilne a mrzle poteze. 2e od nekdaj so hrepenele ženske po lepoti; nego« vale so svoje telo in iskale so tudi umetne pripomočke, da so navidezno povišale lepoto telesa. A pojm o le* pem se izpreminja stopnjevaje z razvijajočo se kulturo. Stari kiparji in slikarji so videli lepoto ženske le v lepih potezah. Sodobni portretisti iščejo lepoto v dušnem iz« razu, v zdravju telesa. Ni več onih sladkih obrazov, nežnih barv, ki kvarijo le pravi okus in ugajajo le. ne* veščim očem. Prave lepote ne najde, kdor jc ne išče! Lc zdrav in razvit čut estetike in zdrava sodba zamoreta soditi o resnično lepem, češče se prenaglo izreče beseda: to jc lepo, to je grdo! Predmet treba prej preceniti in pre« tehtati. Zlasti mc ženske smo v tej sodbi prehitre. Bo« di.si pri izberi blaga ali moža. Estetični čut — ako ni že prirojen — si moramo pridobiti z opazovanjem in pra« vo sodbo, z gojitvijo lepote in snage pri sebi in okolici. Dom — to jc najbližja okolica — je prvo izpričevalo ženske estetike. Moj namen je govoriti o negovanju telesa žene in njega lepoti. V dosego iste je treba skrbeti v prvi vrsti da si ohrani zdravo telo. Zunanji znaki zdravega tele« sa so lepe linije, ravno telo, barva kože in las, blesk oči, zdravo zobovje in izraz obraza. Rekla sem, da moramo imeti predvsem zdrav pojm o lepem. Stari grški kiparji so ustvarili v svojih delih ideal ženske lepote, ki ga občudujemo še dan» danes. A kako malo prave lepote najdemo v naši dobi! Vzroki so nešteti: podedovane, nelepe oblike, kratko« vidnost, slab zrak, nepravilno prehranjevanje, neprak« tične obleke, obutev, stezniki, to so zunanji znaki, vsled katerih ne doseže ženska prave lepote, in potem: jeza, sovraštvo, nevoščljivost, razne nerednosti v uživanju, ki dado obrazu oduren, trd izraz, vse, kar manjša lepoto. HRANA OTROK. Nežni organizem otroka jc občutljivejši kot oni odrastlega, že dozorelega človeka. Razvijajoče se telo sc ne more uspešno boriti napram škodljivim, zdravje uničujočim elementom v taki meri, kot že razvito telo. Kar ne zamore preprečiti narava otrokova, to morajo preprečiti stariši tako, da skrbno čuvajo zdravje svojih potomcev. Napačna hranitev otrok jc ena glavnih napak, ki uničuje zdravje otrokovo. Že v zgodnji mladosti, v pr« vem letu se premnogim otročičem vgnezdi kal bolezni in razpoložljivost za razširjenje raznih bakcilov. Sta* tistika jasno kaže, da je največ otrok bolnih na pre« bavnih organih in da umirajo največ vsled te bolezni. Ker je otroški organizem radi nežnosti podvržen premnogim boleznim, potrebuje posebne pažnje in ne« govanje a obenem se mora utrjevati. Ko je otrok bo* lan, išče mati nasvetov pri zdravniku, hrani ga po zdravnikovem navodilu in skrbno pazi, da se v čem ne pregreši. Otrok ozdravi — strah mine, a mine tudi ona skrb« nost in točnost, ki sc jo opazi tekom bolezni. Saj zdra« vemu otroku vse tekne — če ni razvajen — mislijo ma< mice; a so v zmoti! Ni vse dobro za otroka, ni vse do« brodošlo malemu želodčku. Po bolezni se navadno otro« ku tek podvoji, rdi se, da hoče nadomestiti, kar je ;.a« mudil med boleznijo. Tu je treba vodilne roke! Sploh je neobhodno potrebno, da se navadi otrok že v prvem letu na gotov red. Jej naj ob gotovem času in starosti primerno količino. Otrok, ki nima zadostno hrano, ošibi, zaostane v rasti, telesni in duševni. Njegov ošibljen organizem sc ne more upirati raznim bakcilom, ki najdejo zatega« dclj ugodna tla in ugonabljajo zdravje. Slaba kri ne daje telesnim organom onega "življenja, one moči, ki jo potrebuje človek v boju zoper zdravje uničujoče ele« mente. Kakor zaostaja otrok brez prave hrane v rasti in moči, tako si kvari zdravje tudi oni, ki ima preobilno in premočno hrano. Mati, ki napaja otroka vsako uro, ki da otroku vse, kar si poželi — ga ugonablja. Odtod brezbarvna lica, blede ustnice! Mati, hrani otroka pra« vilno in zdrava barva tvojih otrok bode pričala o tvoji modrosti, o tvoji preudarnosti, pričala bodo, da si vred« na biti mati! Gorje otrokom, ki imajo nevedno, ncraz= sodno mater. Najprimernejša in najboljša hrana v prvih treh le« tih je mleko, ker vsebuje vse, otroku potrebne snovi. Da se ne naveliča otrok mleka, menjaj snov, ki vanj ukuhaš. A tudi pozneje, ko otrok doraste, kupi mu raje mleka, ko meso in sladčic. Preveliko vrednost se pripis suje mesu. Vsak dan zaužito, povzroča zaprtje in že« lodične bolezni. Tudi z jajci ne napajaj preveč otrok, ker se radi preobilno zaužitih beljakovin vzbuja v njem prezgodnja seksualnost. Poznala sem mater, ki je dajala otroku za večerjo po eno jajčke in Skodelico mleka in to redno vsaki dan. Mislim, da je storila to iz komodnosti in otrok je bil kljub temu bledičen. Prečno« lična hrana ne prija otroku. Krvi dohaja vedno ista snov, zato oleni. Najboljša je mešana hrana: močnate jedi, fižol, krompir, mleko, jajčne jedi, kuhano sadje, zelenjava, zlasti špinača, grah, redič. Otroku daj k močnati jedi vedno tudi kompot ali zelenjavo. Osve« žujoče vplivajo pomaranče. Mesto sladčic kupi suhih fig in dateljev, ki so redilni. Med naj ne manjka v tvoji hiši. Ne dajaj otroku prašičjega mesa, le tu pa tam ga sme zaužiti. Ni ga hujšega sovražnika za nežne že« lodčke. Otroci, ki hitro rastejo, rabijo večjo količino hra« ne. Kruha pojedo otroci navadno preveč, zato so sla« bokrvni in bledični. Ako opazuješ šolske otroke, kaj vsega prinesejo nekateri s seboj, ostrmiš! Taki kosi kruha, da bi bili še za lačnega delavca preveč, in bogve še kaj —• ko bi zadostovala žemlja z medom ali putrom ali malo jabolko. V teh časih draginje jim ne more sle« herna mati tega privoščiti a radi tega jih ni treba na« pajati preveč s kruhom. Smilijo sc mi matere, še bolj otroci, katerim ne mo« re deliti mati zadostno, dobro in okusno pripravljeno hrano; a smilijo se mi tudi oni, ki izgube telesno sve« žost vsled neredne, preobilne hrane. Največji reveži so oni otroci, ki jih zastrupljajo stariši z vinom in žganjem. Opazila sem zlasti na kmetih, kako napajajo otroke z vinom, češ, da daje moč in dela kri. Ni je ne« spametnejše matere, kot ona, ki ugonablja svojo dcco ra duši in telesu. Koliko talentov nam zakoplje vino in to češče vsled materne nevednosti, materne šibkosti. Noseča, doječa misli, da mora ugoditi vsaki lastni želji. To je predsodek, ki jo dela tem šibkejšo, čimbolj se mu podvrže. Ker je prešibka, da bi sama sebi ukazovala, ne zamore tudi pozneje brzdati svojega otroka. Da, še ju« nak sc ji zdi sinček, ki je zlil kozarec vina v grlo. In potem — očetov zgled! Kedo bi popisal vse gorje? Ugonablja se rod za rodom! Mesto da bi srečali zdrave obraze, krepke postave, zremo ovela lica, mr« šave postave, steklene poglede, ki pričajo o nezmer« nosti, o uživanju! ZA NAŠE KUHARICE. Pečeni golobi. Napravi spodaj označeni nadev in napolni s tem golšo in telo skrbno očiščenega že oso« ljenega goloba, zaši odprtino in speci goloba na maslu (za enega goloba 20—30 g) 20—30 minut pri zadostni kurjavi. Zalivaj večkrat in dodaj po okusu kisle sme« tane. K omaki dodaj prašek moke in smetane. 1. Nadev. V mleku namočena žemlja, sesekjan pe« teršilj, drobno sesekljan špeh, 1 jajce, česen, poper sol. 2. Nadev. 60 g putra mešaj in dodaj 2 čeli jajci, 6 žlic sladke smetane ali mleka, 150 g zribanega kruha, soli, prašek muškatovega oreha in žličko sladkorja. Po okusu dodaj peščico rozin in nekaj zmletih mandelnov. Golob v omaki z rižem. Položi goloba v kožico, zalij z vodo, dostavi soli, peteršilj, korenje in kuhaj, da bo meso mehko. Potem vzemi 300 g riža, opari ga z vrelo vodo ali golobovo juho, dodaj za oreh masla ter pokri in postavi na kraj štedilnika, da se napije. Med tem pripravi sledečo omako: V razbeljenem ma« slu ali masti napravi bledorujavo prežganje ki ga za« liješ z vodo ali juho, dodaj malo limonovega soka, prašek paprike in soli, vse to naj se kuha K—Yi ure. Nazadnje dodaj omaki v belem vinu ali kisli smetani stepen rumenjak. Goloba zreži lepo na koščke, vzporedi na sredo krožnika v obliki kupole, obdaj okoli z pripravljenim rižem, meso oblij z omako, na riž pa potrosi parmezana. V omako lahko narežeš karfijole ali špargel. Mariniran golob. Očiščenega goloba položi za par dni v z vodo razredčeni kis. Potem nareži špeha, po« loži v golobovo telo ter zaveži z nitjo. Položi goloba v kožico, oblij s vročim maslom ali mastjo (za enega go« loba 25—50 g) in peči pri dobrem ognju 20—30 minut. Večkrat zalij in dodaj kisle smetane. Serviraj s kislim zeljem ali čcšpljevim kompotom. Opohan golob. Zreži lepo goloba na koščke, poka« paj z citronovim sokom, ovaljaj v moki, ki je pome« šana s zmleto soljo, pomakaj v z malo vode stepenim jajcem, ovaljaj v kruhovih drobtinah in speci 10 minut lepo rumeno v olju. Te koščke položi okolu zelenjave. otroške obleke. M- 50L Pelerina za dež iz nepremočljivega bla« ga s kapuco za deklice in dečke. Kroj se vdobi za dol« Perilo novorojenčka. Kroji se vdobe pri urednici. gost cm 75 Rabi se j .45 m biaga> ki je 130 cm visoko. 18197 (E) Oblekca za dečka. Bluza se zapne na Vdobi se tudi manjše in večje kroje, hlačke. Kroj v 52, 56, 60, 64 gornje širine. Pri 1.40 m vi« sokcm blagu se rabi 1.75 m za velikost št. 64. Mapa št. 2. Skupina. — Otroške oblekce — kroji se vdobijo po naročilu. 15315 (E) Obleka za deklice s drugobarvnim uložs kom in kratkimi rokavi. Kroj v 60, 64, 68, 72, 76 gornje širine. (Dolgost 65, 64, 70, 82, 94 cm). Pri 1 m visokosti se rabi 1.60 m blaga za štev. 68. 1©197 [e] K-M 501 RAZNI NASVETI. SPANJE OTROKA. Da se more organizem otroka uspešno razvijati, potrebuje primerne hrane, zraku, gibanja a tudi spanja. Delajočemu človeku je potrebno spanje, da zadobi no* vih moči, da si ohrani zdravje, a otrok, ki ne bi spal zadostno, bi zaostajal v rasti; srčna bolezen bi bila neizogibna. Ako je novorojenček zdrav, spi navadno; bedi le takrat, ko ga kopljemo povijamo in hranimo. Šele v tretjem in četrtem tednu ga sme mati pestovati po četrt ure; v osmem tednu pol ure, v dvajsetem in petindvajsetem tednu po eelo uro. Toda še s dvanajstim mesecem mora spati otrok nad 12 ur. Nespametne so matere, ki vzdigujejo otroka in nosijo okolu že prve tedne. Postaja siten in nemiren, ker mu živci ne poči* vajo zadostno. Marsikatera mati je mnenja, da se otrok že mlad kaj kmalu duševno razvije, ako spoznava koj okolico. Nasprotno, živci se utrde, ako otrok prve tri mesece počiva in spi; da je le snažen, suh, da spi v zrač* nem prostoru, da ga hranimo redno, se lepo .redi. V drugam in tretjem letu spi otrok navadno ponoči 10, 11 do 12 ur, popoludne po l'A do 2'A ur. Pozneje ne po* trebuje popoldanskega spanja. V šestem letu spi otrok ponavadi 10—11 ur, v sedmem letu ur, v devetem letu 9'A, v dvanajstem letu 'I ur, v 14. letu 8'A ur. seve* da če je zdrav, če sc je primerno naskakal in čc ni du* ševno ali telesno preveč utrujen. Najbolj primerne ure za spanje otrokovo so od 9 /večer do 6 ali 7 zjutraj. Matere, ki vodijo otroke v gledališče in na plese, kva* rijo zdravje otrokovo, ker ;.g..bi prožnost in svežost du* ha in telesa. Noč je namenjena spanju, dan pa delu. Otrok naj sc zabava v prosti naravi in ne na plasu, da ne bo star še s mladim telesom. Vse ob svojem času! OTROŠKE BOLEZNI. 1. Bljuvanje je zelo razžirjena otroška bolezen. V poletnem času se pojavi večkrat v zvezi z drisko. Glavni vzrok te bolezni je nepravilna hranitev dojenčka. Le redkokedaj zbole na tej bolezni otroci, ki jih mati doji. Kravje mleko in razni surogati le pospešujejo to bolezen. Da so ravno poleti podvrženi nepravilno hra* njeni otroci bljuvanju in driski je kriva vročina, ki skvari jed. Kislasto mleko je za otroka strup. Takoj pri prvem pojavu bljuvanja združenega z drisko, sc ne sme več hraniti otroka z mlekom. Ako se to ne zgodi, se prepreči vsako zdravljenje. Materr.o mleko jc v takem slučaju manj nevarno, in na driski bolan otrok se še lahko doji, ako ni bolezen prehuda. Način zdravljenja. Otroku kuhaj .drob na vodi, tudi v mesni juhi dobro kuhan in pretlačen riž ustavi drisko. Za žejo daj otroku kamiličnega čaja. Ko pre* neha bljuvanje in driska, daj otroku najprej z vodo pomešano, dobro prekuhano mleko, in le polagoma sme zavžiti prejšno hrano. Ako se pa bolezen vleče na dolgo, daj otroku, da ne šibi, vsaki dan mesno, riževo juho, kot zgoraj omenjeno, a ki ne sme biti mastna, in siecr po par žlicah trikrat na dan, zjutraj, opoldne in zvečer. Tudi ječmenova voda je priporočljiva. Na trebuh devaj gorke obkladke (kis in voda) a pazi, da se otrok ne prehladi, sicer se pojavi črevesni katar. 2. Krči so tudi posledica nepravilnega prehranje* vanja otrok kakor: če zavžije neprebavno ali težko prebavno jed ali preobilno hrano. Težak kruh, sir, su* rovo sadja, zlasti neolupljeno in zeleno, solata in druge težko prebavne jedi zelo škodijo malemu otroku, čigar prebavni organi so jako šibki. Odrastel človek občuti pri prepolnem želodcu le neprijetno stiskanje in težo želodca; a pri nežnem otroku se raztegne vsled nepre* stanega draženja v želodcu in drobu ta neprijetni ob* eutek v ccntralno živčevje in vsled tega sc pojavijo krči najprej v obraznih in očesnih mišicah, odtod obračanje oči, potem se razširijo ti krči po vsem te* lesu. Otrok se zvija, včasih tudi otrpne. Krče povzročajo včasih tudi gliste, ako nastopijo v veliki meri. Razdraženi živci droba javijo neprijetni položaj centralnemu živčevju, kar povzročuje krče. Krči niso vedno enako nevarni otrokovemu zdravju; -včasih več, včasih manj. Iskati je treba vzrok istih, ki ga moramo vedno natančno preiskati. Krči, ki se po* javijo vsled glist, ali vsled nepravilne hranitve, preidejo navadno brez posledic. Smrtno nevarni pa zamorejo biti oni krči, ki dosežejo višek bolezni in ki so simp* tomi vnetja možganov ali tuberkuloza istih. Tudi krči rakitičnih otrok so nevarni, zlasti, ako se večkrat po* javijo. Slabo znamenje je tudi, ako trajajo ti krči pre* dolgo, da se otrok dolgo ne zave, ali pa, ako se po* javljajo prepogostoma. Ako napade ta bolezen šibkega otroka, je to navadno znak težje in nevarne bolezni. Pri krčnih napadih ni neobhodno potrebna zdrav* niška pomoč. Paziti pač jc treba, da sc otrok, napaden od krčev, ne udari, da ne pade ali da se nc zamota vsled gibanja v blazine in rjuhe. Prostemu dihanju ovirajoče obleke treba cdstraniti, glava mora ležati višje. Ko sc povrne zavest otroku, ne sme zreti na* ravnost v svetlobo. Na glavo in sence položi mrzel obkladek, ki se obnovi vsakih pet minut. V slučaju, da so krči posledica prepolnega želodca, se izpere otroku črevo z mla:no vodo. Po prestanem napadu naj otrok mirno zaspi a skrbi, da bo njegova hrana lahka in tečna. IGRAČKE IZ ZAMASKOV. Neuporabne, že prevrtane zamaške zmeče navadno gospodinja v smetišče, da ne delajo nadlege v kakem predalu. A hranila bi jih raje, da si narede otroci iz njih različne igračke. Saj se vesele vsega, kar sami napra* vijo in bolj cenijo, kot kupljene drage igrače. Iz zamaš* kov različne velikosti si postavi lahko mozička. Za telo si izbere prav velik zamah; na' tega natakne z buciko majhen zamah, ki tvori glavo. Oči. nos in usta si zriše s črnilom. Tudi brke ne smejo manjkati. Dva dolga, tanka zamaška nadomestujeta noge, ki se jih tudi pri* trdi z buciko k telesu. Roke sestavi iz štirih tankih za* maškov. Na isti način sc napravi možičku ženico, rabi se le sedem zamahov. Eden velik tvori krilo, manjšega se postavi za život, še manjšega za glavo. Posebno ve* selje napravi otrokom, da smejo tak parček še pobar* vati in ozaljšati po svojem okusu. Vzbuja se tako v njih domišlija in hrepenenje po lastnem ustvarjanju. — K. možu in ženi lahko postavi otročičke, da se ne bosta dolgočasila. Dolg, tanek zamašek služi kot telo, za roke noge in vrat se natakne vžigalico. Ono vžigalico, ki tvori nego, natakni v majhen košček zamaška, in mal moži« celj stoji pokoncu. Na vrat vtakni okroglo vrezan za« mah, ovij ga z belkastim papirjem, na katerega narišeš nos, usta in oči. Za lase prilepi na glavo nekaj neupo« rabne volne. Zeničice lahko cblečeš v pestre oblckce, ki jih otroci sami izgotove. Doeki si napravijo iz zamaškov železnico; čimveč zamaškov imaš na razpolago, tem daljša bo. Za kolesje se izreze iz zamaška 1 cm debele obode, tudi lesene gumbne duše ali lepenko se uporabi za kolesa. Za vagon se postavi velik zamah, v katerega se zahode z buciko štiri kolesa. Skozi vagon se vtakne podolgoma žico, ki se jo ob koncih zaokroži. Tako se lahko zveže en vagon ob drugega. Lokomotivi se pridcnc dolg, ozek zamah, ki radomestuje dimnik; manjši zamah pa igra ulogo parnega kotla. K lokomotivi se potom žice priklopi v rs sto vlakov. ZAPISKI. ZAKRIVANJE OBRAZA. Znano je, da imajo turške žene zakrit obraz vedno, kadar so iz hiše, pa tudi doma jih nc sme vi« deti v obraz, noben moški razen moža in brata. Ta navada se začne, ko so dcklice stare 14 let, in traja celo življenje. Dandanes se pa to vedno bolj opušča; posebno bolj moderne ženske se na vso moč branijo obraznega zagrinjala, ter hodijo rajše odkrite okoli ka« kor drugo Evropejke. Ta navada pa ni doma samo v Turčiji, marveč jo je opaziti pri raznih narodih na Vshodu in drugod. Že v najstarejših časih so imeli ljudje vero v »slabo oko«, t. j. v človeka, ki more s svojim pogledom škodovati drugim na več načinov. Mislili so, da je posebno med ženskim spolom mnogo takih »čarovnic«, kdor je hotel kaj obvarovati pred takim škodljivim pogledom, je zadostovalo dotično stvar zakriti; do zakrite stvari ni imelo »slabo oko« nobene moči. Ženska pa je bila že takrat ponosna na svojo le« poto, pripravljena zanjo tudi veliko žrtvovati; ako je bilo treba. V skrbeh, da ji kdo te lepote ne odčara ali pokvari, si je začela zagrinjati obraz pred osebami, ki so se ji zdele nevarne. Največkrat pa sc ni gotovo ve« delo, kdo je tako nevaren, zatorej so bile radi večje previdnosti zagrnjene vselej, ko so šle od doma. Drugje zopet so bili mnenja, da imajo hudobni, nečisti duhovi ao nepokrite ženske veliko oblast; da se jih obvarujejo, so začele pokrivati glavo (pa nc ohraza). V poznejših časih so morale tudi vse pri hožji službi navzoče ženske imeti zakrito glavo. V katoliški cerkvi je to, zapovedal že apostol Pavel. To zakrivanje sloni na ženski sramežljivosti. Odvračati od sebe po« zornost, radovedne in poželjive poglede moških, je dalo povod zakrivanju žensk. Glede tega imajo po nekaterih krajih zelo čudne navade ob priliki, ko ženska stopi v zakonski stan. Pri narodu Damara — pripoveduje Crawley — ima mlada žena posebno zagrinjalo za obraz, da se z njim zakrije, ko pride ženin, ki jo sme videti še le četrti dan po poroki. V jižni Arabiji morata sedeti ženin in nevesta na dan poroke vsak v posebnem prostoru, mirno, brez jedi in pijače, od poldan do polnoči. Nato gostijo že« nina možje, žene pa nevesto, katera sme videti moža šc le četrto noč. Špartanski ženini so tudi na dan poroke obedovali v skupni obcdnici z drugimi moškimi. Komaj v noči so se smeli podati k nevesti, toda jo zopet zapustiti pred jutrom. Tako je šlo več časa. Pripetilo se je celo večkrat, da jima je bil rojen prvorojenec, šc predno sta sc videla pri dnevni svetlobi. Tudi v Egiptu ne sme videti ženin svoje neveste pred poroko; komaj po vseh poročnih slavnostih, ji sme z raznimi obredi odgrniti ohraz. K* ; •3<• z možem. Pri jeruzalemskih judih mora stati nevesta pod nekakšnim baldahinom ves čas poročnih obredov z zaprtimi očmi, ki jih odpreti šc le, kadar pride v po« ročno sobo. Take in podobne navade dobimo več ali manj po vsem svetu, največ pri slovanskih narodih. Pri teh nosi skoraj povsod nevesta pajčolan na dan poroke, ker se je ravno pri Slovanih ohranilo toliko starodavnih obi« čajev, ki še dandanes živijo. R. L. PRI TE L EFONIŠTK A H V NEUJORKU. Podjetno amerikansko ženstvo si je v marsičem priborilo svobode, da je zavidanja vredno. Amerikanka nadkriljujc naše ženstvo: pogumno je in vztrajno; če ohrani pri samostojnem delu šc ženskost, jo lahko ob« čudujemo. Ker jc marljiva, so jej odprta vrata v pri« vatr.a in državna podjetja. Kako cenijo Amerikanci žensko«delavko, je razvidno iz udobnosti in ugleda, ki ga uživa po uradih. Zanimivo jc, kako opisuje Klara Ratzka privatno brzojavno podjetje v Neujorku City, kjer jc zaposlenih izmed 46.000 mož, 27.000 žensk, po« večini gospa. »Zelo ljubeznjivo so me sprejele telefonistke v glavni ccntrali« — pravi — »ko sem si šla ogledat to podjetje. Zadovoljnost me je navdajala ob pogledu teh marljivih in veselih čebelic. Notranjost poslopja me je iznenadila. Bivanje v tej družbi v lepo opremijo nih dvoranah spominja človeka na udobnost lastnega doma. Z veseljem se dela v takih okolščinah. In res, ta dekleta so vestna a vedno živahna in sveža, kar priča o dobrem gmotnem položaju. Lahko so pridne, ko skrbe podjetniki po očetov« sko za vse zaposlene moči. Postavljena je od podjetja plačana zdravnica, ki ima v centralnem poslopju lepo opremljeno stanovanje; sprejema uradnice brezplačno in deli tudi zdravila na račun podjetnikov. Vsake tri mesece mora vsaka telefonistka k zobozdravnici, ki je istotam nastavljena. V poslopju se nahaja tudi restorant, kjer vdobe uradnice cena, z dobro pripravljena jedila. Ob pauzah, ki trajajo Vi ali i4 ure pred« in popoludne, se zberejo telefonistke v zato določenih, okusno opremljenih dvo« ranah. Tam čitajo, svirajo in plešejo; zabava je prav domača. Starejša, izobražena gospa jih poučuje v mar« sičem in jim je svetovalka. Nauče se tudi lepega ve« denja, konverzacije in vsakovrstnih ročnih del. Kamor vstopiš, povsod je živahnost in kljub temu jc povsod tako tiho, zlasti v glavni sobi sem se čudila tišini pri tolikem delu in tolikem osobju. Zdi se, da so vsa ta dekleta in gospe vzgojene v medsebojni ljubezni in v ljubezni do dela. Čudila sem se redu v garderobi. Po osem deklet ima skupno eno omaro za spravljenje površne obleke in vsaka ima svoj predal za klobuke in drobnarije. Z vsem jc preskrbljeno. Uradnice imajo tuti vsakoleten dopust. Dom zaba« ve jim je tudi na razpolago, kjer priredijo vsako leto vesclico; »Telephon Review« je obširen mesečnik, ki ga vdobe uradnice brezplačno. Ko som se napram gospodu, ki mi je vse razkazo« val, pohvalno izrazila o vseh napravah in razkošni opremi, je rekel: »Mi rabimo zdrava dekleta, ki nam morajo dati v zameno te udobnosti vso delavno moč. Da zamorejo delati z veseljem in vestno, potrebujejo dobre hrane in nc smejo delati čez mero. Lepa okolica pa jih vzpodbuja in jim vliva novih moči in zanimanje za delo, zato naše podjetje ne štedi z lepo in okusno opremo. Ljudje se čutijo srečne v lepi okolici. Kdor je srečen in zdrav izvršuje delo dobro«. H koncu tega opisa pravi Klara Ratzka: »Bogve, koliko ljubezni do bližnjega leži v dejanju teh podjetnikov. Zdi se mi, da jih podpira le osebni egoizem, kajti, povsod vidim le mlade, sveže moči; ko so v letih in izčrpane — lahko gredo«. V teh besedah leži tragika ženske«uradnice. S! * * Otroške vrtnarice in drugo. Ni samo slučaj, da se toliko žensk posveti za otroške vrtnarice in za učite« ljice, zato ker najdejo v tem poklicu delo, ki ženski že po nagonu najbolj odgovarja: neporočena ženska dobi delo poročene ženske precej odgovarjajoče opra» vilo. Tudi ni samo slučajno, da se mnogo žensk po« sveti zdravstvu, jezikoslovju in narodnemu gospodar« stvu. V poklicu zdravnice, profesorice in nadzornice v tovarni se nudi zopet priložnost za tisto skrbljivost, ki je dana vsaki družinski gospodinji. Bolj ko žene volijo poklic po svoji volji, bolj bo ta odgovarjala tistemu o« pravilu, ki ga opravlja ženska kot soproga, gospodinja in mati. Zakon za otroško varstvo. V Nemčiji je bil že 1. 1899. sprejet poseben zakon za otroško varstvo, da o« pomore proti izrabljanju otroških telesnih sil v indu« strijskih krajih porenskega ozemlja. Tedaj so napravili poseben zakon tudi glede mater, ki delajo v tovarnah. Določeno je bilo, da žene štiri tedne po porodu ne smejo delati v tovarnah in v petem in šestem tednu le tedaj, če se zdravnik izreče, da je njeno zdravje v redu. Ženski denar. V prastarem, še zelo primitivnem življenju ljudstev nahajamo pogosto kot edine nosi« teljice in najboljše pospeševateljice trgovskega živ« ljenja, v kolikor se to tiče najnujnejših predmetov. One same in edine so pogosto hodile na sejmišča, kjer so kupovale potrebščine: lonce, sukanec, platno itd. Tu so se pogajale in barantale za vse omenjene stvari, mejtem ko je bilo predmetov, ki so zadevali moško kupčijo, zelo malo in so se po večini nanašali le na živinorejo. Ženske so rabile za svoje kupčije poseben primitiven denar, ki so ga imenovali »ženski denar«, s katerim je bilo mogoče kupiti le omejeno število raz« ličnih predmetov, mejtem ko so imenovali zlati denar, namenjen za večje kupčije, »moški denar«. Ta denar, prvi in drugi, je krožil samo med osebami istega spola. No, v Oceaniji so imeli celo poseben denar, s katerim je bilo mogoče divjakom kupovati ženske, ker še niso poznali naše snubitve. Zakon na levo roko so imenovali stari Nemci tisti zakon, ki se je javljal posebno med nekaterim plem« stvom, pri katerem žena ni delila z možem visokega dostojanstva in stanov in otroci niso imeli popolno dedno pravico. Taki zakoni se tu pa tam pri visokem plemstvu, posebno na dvorih še pripetijo. Imenujejo jih morganatične zakone. Primerov imamo v zgodovini mnogo. Med drugimi zakon Ane Plohi z nadvojvodo Johanom Avstrijskim. Tudi bivši avstrijski cesar Franc Jožef je bil baje morganatično poročen z neko gleda« liško igralko. Indijanka pri gledališču. Prva Indijanka je bila ne« davno sprejeta k nekemu njujorškemu opernemu gle« dališču. Ona je hči nekega indijanskega glavarja in se imenuje Atalija Unkalunt. Izobrazila se je za operno pevko in je pela glavno ulogo v operi »Ritnija«. »Društvo slovenskih književnikov« je na svojem zadnjem občnem zboru dne 18. 12. 1922 sklenilo, da bo vodilo seznam o vseh prevedenih delih in zato naj vsi slovenski pisatelji pismeno sporoče »Društvu sloven« skih lcposlovcev« v Ljubljani, Kongresni trg 7 (Slov. Matica) naslove del, ki so jih ali že prevedli, ki jih pre« vajajo, ali pa jih nameravajo prevesti, da se s tem prepreči morebitna kolizija. Tudi se bodo vsakomur na prošnjo dajale tozadevne informacije. Ravnotako je sklenilo društvo, da bo prevzemalo brezplačno pravno zastopstvo za svoje člane v vseh slučajih kršitve avtorskih pravic. Člani naj se zato v to svrho obrnejo na društvo z natančnimi podatki. —